posametra f tunika 30 vinarjev, MV. 290. v Ljubljani, v pondeljek, te 30. decemiira 1911 Leio XLV1 m ToIJo po polti i m 0( Mle lete uprti.. ft šota at ntatt _ ,, 4j| n HmUte oalolatu. " » tttalo Itoiamstvo. „ 90-■, V Ljubljani oa dom atMtttteuyr^..K 4®"— fctotttt „ ..I 4<- l^mUnimiN,, s« m Sobotno izdaja: aa Sattltitte.....llf. u ImUjt oelolatao. - 12-- « tttalt iaonautvt. , masam Insaratfi mmmm Kaastolpta patitvraU (H aa iiroka ta 3 aua rti akt ali t|a prostor) m takrat .... p« BO* ta l«f ta Takrat . (I, prt »afi|U aamčlllk prtaara* popaat pt dtpattrk. •k u bo tak «vo|nl tartt e» ~ ~ i Poslano t bobov Katalolpat patltmtt K h Iskala »aak lat lmtaUI aa-ial|t Ui pranlka, ab L ari papj Kaosa lataa prilaga Ttsal rtf IV OrafalHvt It f lapltorftvl tllol Ktr. 6/HL Ktkopltl at it mčtjt; latroaklrui pisna it at ■m sprtjtntja. — OradUJiifit talefoaa ittT. 50. Političen list za slovenski narod. Slouensha Belgija. V šum veselic, ki se danes organizirajo po vsej naši zemlji in dvigajo duh severnih Slovencev v veselje zmagoslavja, udarja stok in obup Primorske, ječeče pod težo italijanskega militarizma, Goriška doživlja danes polno vsebino belgijskega teptanja, ccl obseg telesnega in dušnega ponižanja, ki je bii delež žrtev nemške soldateske v Belgiji; deportacije, zapori, nasilstva vseh oblik in stopenj, vse težke kazni italijanskega vojnega kazenskega zakonika je goriškemu ljudstvu darilo za izvojevano svobodo. Na Goriškem obup, v ostali Jugoslaviji omamno veselje in prekipevajoče navdušenje. Oficirji, ki se niso nikdar ukvarjali v kadetnicah z vprašanji politične uprave in s problemi narodnega gospodarstva, odločajo danes o usodi Primorske. Primorski Italijani in med njimi celo najbolj prosluii sovražniki našega ljudstva so njihovi svetovalci in informatorji. Dejanja nemškega militarizma v Belgiji so vsled smotrene propagande odmevala po celem svetu, pretresala vse za pravico in civilizacijo dovzetne duhove človeške družbe. Delo časnikarske in publicistične propagande je bilo tako silno in neodjenljivo, da je prisililo cdo razsodne Nemce k .zavesti krivde, Slovenska Belgija nc vzbuja nili v lastni domovini zadostno mor« a romanja. in ne onega pravnega odpora, ki je edino merilo rodoljubja in spričevalo za etičen nivo razumništva. Vprašamo jugoslovansko javnost, smatra li ona slovenski del Goriške in Trst še za del skupne domovine ali ju smatra za objekt kupčevanja, za kompenzacijski predmet, s katerim smejo poljubno razpolagati gotovi politiki, ki niso v to od nikogar bili pooblaščeni? Če nagiba morda del jugoslovanskega razumništva k drugemu mnenju, mu pro-rokujemo sledeče: Jugoslovansko ljudstvo bo preje, kakor si ti gospodje mislijo in predstavljajo, vso tajno diplomacijo, vse skrite dogovore in skrivne pogodbe, kjer sc brez njegove vednosti baranta za njegovo kožo, znalo radikalno izkoreniniti. In preden si italijanski skrivni diplomatjc mislijo, bodo tudi oni od italijanskega pro-letarijata slrmoglavljeni. Proletarijat pa ni tuje zemlje lačen in nima veselja tlačiti tuja ljudstva. Ž njim »si bo podalo jugoslovansko ljudstvo bratsko roko. Do tega zgodovinskega dogodka bo prišlo neizogibno. To leži v razvoja demokratičnega gibanja našega časa, to ;e upanje ljudskih množic. Če prej ne, bodo vsaj v tem nujno sc bližajočem trenutku šle vse tajne pogodbe v zrak in bo zmagala volja ljudstva povsod in tako tudi na Goriškem. Zato jc politika, ki se naslanja na dogovore in pogodbe s političnimi mogotci, nc pa na samoodločbo narodov in ni nc-krikrajšano demokracijo časa reakcionarna. Ta. politika je na smrt obsojena, ker je ridajia na predvojno prakso in na •načela, ki jih je svetovna vojna pokopala. Italijanska buržoazija jih more še nekaj časa — morda par mesecev — vzdržati, a poginila bodo kljub temu. Če jc pa jugoslovanska inteligenca mnenja, da slovensko Primorje ni navaden kompenzacijski predmet, temveč da ima ta kraj najživahnejše slovenske zavednosti, ta kraj najbolj žilavih jugoslovanskih bo-rilcev pravico do življenja, potem mora naše razumništvo slovensko Belgijo v svojem boju za jugoslovanstvo podpirati. Aparat, ki je med vojno v inozemstvu znal tako izborno delovati na polju publicistike, mora stopiti v delo. Ves kulturn' svet morn vedeti, kaj se godi na Goriškem. Zvedeti mora, da je Italija dedič avslrii- j skega sistem?, ki tlači narode in ovira na predel; človeške kulture. Na nas ]er da pritegnemo mišljenj, veta na svojo pravično stran. Če to do--žemo, izidemo iz svetovne vojne nc-'iromljeni in nedeljeni. Drugače je Goriški iubljena. v p CpranlitTt je v Ktpfttrjari altai il L — Bata Cttaa krulili ot avatniska it. 24.797, a sraka t »J ti, HL-bste. it 7583. -- Oprani*kega talataaa ti M. fo, kar se sedaj na Koroškem godi, je nečuvena narodna sramota in neprecenljiva narodna škoda. Ko nemštvo premagano leži na tleh, ima še vedno dovolj moči, da more besneti na Koroškem; sistem, zoper katerega je šel ves svet v boj, in ki so ga ogromne žrtve ter nepopisni napori civiliziranih narodov štrli, ta sistem je sedaj šele v pravem cvetju — na Koroškem! Danes je koroški Slovenec bolj brezpraven kot je bil kdaj poprej. Če mu je pred vojsko gospodaril nemški birokrat, ga sedaj strahuje plačani nemški bandit; kdor je prej na Koroškem čutil slovenski, je bil v nevarnosti," da ga šikanirajo uradniki, danes se pa mora bati, da ga pobijc član plačane nemške tolpe. Naši ljudje so prej živeli v strahu pred nemškim režimom, ki si je nadeval vsaj videz zakonitosti, danes pa trepetajo pred surovo silo, ki jc po štiriletni borbi sramotno poginila, da vstane k novemu življenju — na Koroškem! In če nas v srce boli italijanska okupacija, nas ob spominu na Koroško obliva rdečica sramu: Italija je zasedla našo zemljo s stotisoči regularnih vojakov, koroška deželna vlada pa, to mrtvo dete v srce zabodenega nemštva, ima, dovolj poguma, da izjavi: Vsa Koroška spada v ozemlja (Gebietshockeit) nemška Avstrije ic. na Kor«?kem ni državljanov kraljestva SHS. Sedaj ni več trenutek,' da hi take pre-tenzije zavračali samo s papirnatimi notami. kakor to dela Narodna vlada v Ljubljani. Nemštvo ie s svojo zgodovino dovolj dokazalo, da mu je pravo deveta s k r b ; kar mu more vbiti v glavo smisel za pravico, ie samo puškino kopito. In po nicm bo treba poseči! Operetnih prizorov je bilo doslej na Koroškem zadosti — sedaj naj se končajo! Slovenski narod in nova država bo morala govoriti z Nemci na Koroškem jasnejšo besedo, nego je to doslej znala naša pokrajinska vlada. Kar smo doslej zamudili, je dovolj in preveč! IterssSisa pod mm%Mm ^asa ass Is Koroške. V prilogi Vam pošiljam pisrno svojega prijatelja, da ga objavite, ker jc jako značilno. Pomoč jc zares nujno potrebna! Nemškutarski dijaki, ki so prišli na počitnice v slovenske kraje, pripovedujejo, da Nemci mrzlično delujejo na tc, da v kratkem zopet zasedejo celo slovensko Koroško. Temu se moramo upreti z vsemi močmi in sicer takoj. Nikakor nismo zadovoljni s tam, cla bi pijani nemški vojaki razsajali južno od Drave, kakor v celovški in bel jaški okolici, kjer ropajo in plenijo Slovencem kakor nekdaj Turki. Nad deset slovenskih -duhovnikov je moralo bežati pred nemškimi boljševiki, katerim že celq cerkve niso več svete. Nemški časopisi povečini molčijo o vseh grozodejstvih zbes-nelih nemških vojaških druhalih, ki tako vzorno delajo ln skrbijo za mir. Svetohli.n-ski »Karntner Tagblatt« melči, kakor zid. | Ali b' nc bila. njegova dolžnost, da bi kot ! : krščanski- list cbsojal takšen barbari-: zeml Nemci so pač vredni bratci Mažarov in Turkov. Se pač lepo glasijo besede, ki jih ic izustil eden izmed vojakov, ki so plenili v Šl. Petru pri Grabštanju, ko je rekel nasproti nekemu enakemu prijatelju: Sedaj dobro živimo, samo svinjsko pečenko jemo; šentne.terskevnu farju smo poklali in zaplenili vse svinje. Tako torej delajo rcc1 in mir sinovi nemškega kulturvolka«! Omenjeni nemški vojaki so namreč v nem • čurrki gostilni v Št, Petru popivali in ko so se napil; korajže, so reki i: -Sedaj gremo pa čez farja! Č. g, župnik jc bil o tem takoj obveščen po neki dobri osebi in zbežal Nato so zares prišli pijani vojaki in mu poslali in odnesli vse svinje. Pripomniti je šc treba, da jc c . g. župnik Šenk zelo miroljuben človek, kj se ni vntešaval v politiko m narodnostne boje, in vendar so mu na-, *,- -i -. r 11: ' ■ - ,.: film c-:-1 -" O" 11 . j o \. i L':v w a » i.: tu , ju. Uu- vori rs, oa. je'ista usoda zadela tudi č, g. župnika Št. Bayerja v Grabštanju. Ako bo šlo tako dalje, potem v celovški okolici kmalu nc bo nobenega duhovnika več. Čc je bi! Korotan kedaj tužen, je gotovo sedaj. V zadnjem času so začeli Nemci in nemškutarji z nekim videzhim upanjem zopet bolj ponosno dvigati glave. Sovraštvo do Nemcev raste od dne do dne. Pismo mojega prijatelja pa se glasi, dovolj obupno, tako-le: Imamo tukaj žalostne razmere. Jugoslavija, oziroma ljubljanska vlada je nas pustila na cedilu. Komandirati pač znajo, toda za nas kaj storiti, za to so prepočasni. Smo popolnoma v rokah 'Nemcev! Ako bi kaj storili pred dvema ali tremi tedni, bi bilo vse lahko šlo in bilo vse rešeno in mi bi imeli mir. Ukazali so nam: Organizirajte narodne straže, podučujte ljudstvo, Mi smo storili. kar je le bilo mogoče, stražo smo imeli v" okolici več kot 1000 mož. Orožja in streliva ni bilo dovolj. Prosili smo — pa niče-sa1.- nismo dobili. Prosili smo za vojake, pa so nam rekli: potrpite kakšnih 14 dni, — dosedaj nobenega nismo videli. Nemci so nam te dni stražo razorožili, v Lipi so mi pri tem pobasali iz cerkvene blagajne 500 kron. — Ljudstvo je obupano in mi tudi. Jugoslaviji nihče več ne z a r p a. Zvedeli so, da v Ljubljani vlada pri vseh uradih stari avstrijski biro. kratizem, in da je to resnica, kažejo dejstva. Nemci so tukaj zelo močni in rgi o brez krvoprelitia na bo mogoče zasesti na-ših krajev. Zdaj nas bodo tolažili: počakajte na mirovno konferenco! Lahke se reči: počakajte, koliko pa bomo mi morali ta čas pretrpeti?! In kdaj se bo sestala mirovna'konferenca?! Mi pa tu še življenja nismo več varni, posebno duhovščina. Po m p jem mnenju bi nekaj gospodov v Ljubljani zaslužilo..... * 5f$mc2 zasedli St Pavel. Ljubi janski korespondenčni urad poroča iz uradnega vira: 25. in 26. t. m. so se nemški kmetje v Labudski dolini pod vodstvom civilno oblečenih nemško-avstrijskih častnikov oboroževali in zbirali. Ko so b;!i zbrani in o"gani?.irani. so udarili na Št. Pavel. Doznavši pa, da je v Št. Pavlu srbska posadka, merta niso napadli. Ko se jih je 27. t, m. bilo z vseh strani zbralo dosti veliko število, so Št. Pavel obkolili. Skoro je iz Volšberka po Labodski dolini na pomoč prišel večji nemški oddelek in za Št. Pavel se jc vnel boj, ki je trajal več ur. Nemcem se je posrečilo Št. Pavel zavzeti in prodreti proti jugu v smeri na Labod 'Lavamundj. Nemce so vodili civilno oblečeni^ častniki. 28. t. m. so Nemci napadli Spodnji Dravograd, tam pa so jih naše čete porazile in jih prisilile, umakniti se na sever proti Labodu. Očitno je, da so ljudstvo pobuni'j nemški agitatorji. Nemci ^apad'i srbsko vojsko. Maribor, 28. decembra. Nemške razbojniške tolpe so v St. Pavlu tudi dejansko na-ps.cle srbsko vojsko. Srbskega poročnika Jurkoviča in podporočnika Stosiča so gnali napol naga po trgu in ju odgnali v Celovec, oroskim častnikom in vojakom so pokradli vse, kar so imeli pri sebi, Druhali sta poveljevala nadeoročnik Maierhofer iz Vklšoer- ukradonega mesa. To jiotrdilo su glasi: »Qu!t-tnng iiber 10 kg Schvveinefleisch welclies an-lasslich der Ilausdurchsucliung wegen frechen hcnclimcn (!) der Pfarrkochin vom Pfarrhcfe St. Michacl rccjuirirt (!) wurdo. Pischcldorf, am !<>• XII.« — Pobotnica za 10 kg svinjine, re-kvirirane ol> liišni preiskavi zaradi jnedrzno ga vedenja župnikove kuharice v župniščo šmihelskem. Podpisa nečitljiva. Nemci so torej utajili 15 kg mesa: plačali niso nič. Župnii Malej jc pobegnil v Šmihel pri Pliberku. GorBšk© pismo. 26. decembra 1918. V zadnjem pismu sem omenil, da-so Italijani internirali mnogo goriških Slovencev, da so jih CDravili v Kormin in od tam spet v Gorico, kjer so iz njih sestavili de* lavsko stotnijo. Med njimi je bilo mnogo inleligentov. V Gorici so bili zaprti dva dni v stanovanju stolnega prošta dr. Faiduttija< Na vrata so nabili tablo: Compagnia di lavoro<. Čakali smo torej vsak trenutek^ da bodemo videli naše inteligente z lopato v rokah na ulici. To se ni zgodilo. Dne 23. qece'nbra so bili spet odvedeni iz Gorice v Kormin, kjer so jih dne 24. decembra končno izpustili na svobodo z nalogom, cla sc morajo vsakih 14 dni javiti pri vo. jaški oblasti v Gorici. Zaprili so torej bil? 3 tedne. Vsi naši ljudje p?, re niso vrnili. Mnoge so še obdržali pod varstvom italijanskih bajonetov. Tako n. p-. drž;jo še pod kiju« čem v.Korminu clr. K. Podgornika, komi-sarja_ Bcrbuča, komisarja Sveleka, tajnika D, Faigeljna, inženirja Podgornika, inženirja Ličarja, dež. uradnika Gorkiča, sodnika Koršiča, državnega pravdnika Zorejs in še nekaj drugih, vseh skupaj okoli 21 naših znanih veljakov. Kai nameravajo j njimi, kdo ve? Protestiramo najodločnejše proti tako nesramno kršeni osebni svobodi naših slovenskih mestnih veljakov od strani italijanske vojaške oblasti. Obenem pozivamo našo Narodno vlado, da ukrene potrebne korake na pristojnih mestih, da se našim ljudem takoj vrne osebna svo boda. Nekateri italijanski častniki so se baje izrazili, da detičr,:, ki so še pod kliučem, se imajo za to zahvaliti goriškemu županu Bombigu in njegovi okolici. To bo najbrže res. Če je bil župan Jurij Bombič svoj čas interniran, nismo goriški Slovenci pri tem nič krivi. V internacijo ga je spravila bivša nemška avstrijska vlada. Ni lepo, da se Bc-mbič sedaj maščuje za to dejanje nad nedo'žnimi Slovenci. Bombiču se znajc svoj čas Slovenci primerno zahvaliti za to njegovo dejanje. Včeraj na Božič so nas izr.enadili slovenski letaki, ki so prilepljeni na vogalih goriških ulic. Odkar se nahajajo Italijani v Gorici, še nismo čitali po vogalih slovenske besede, Danes pa kar cel letak v slovenščini. V tem letaku smo čitali, da bodimo goriški Slovenci mirni in zadovoljni, ker so Italijani zasedli Gorico, da se nam bo pod Italijo dobro gedilo, da dobimo še več slovenskih šol, kakor smo jih imeli pod Avstrijo. Nadalje pravijo, da tudi v verskem oziru se nam bo dobro godilo, er je cela Italija katoliška. — Kdo je izdal Napad na Spodnji Dravograd. Maribor 28. decmcbra. Danes so nemške čete, prodirajoče iz Labodske doline, napadle Spodnji Dravograd. Naše čete so napadalec porazile in jih prisilile na umik proti Labodu. proti Jugoslovanom. kc Nemci Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 29. decembra ob 5. uri popoldne iz uradnega vira: Na Koroškem jc danes mirno. V Celovcu se nadalje zbira nemško vojaštvo. Nedvomno pripravljajo Nemci pohod v Rožno dolino in napad na Velikovec. Nemška nasilstva na Koroškem. Iz Vclikftvca poročajo: Podivjano nemško vojaštvo ropa dan na dan po krajih, ki jih jc zasedlo. Nobena slovenska koča ni varna. Dan na dan so množo pritožbe zaradi ropa. tatvin in drvi-ih nasilstev. Dne 16. dec." 1018 jč prišlo ti oboroženih nemških vojakov od stražo pri mostu čez Krko v PiSeldorfu ojiohlnc v slo-vanski Smlhc-l, občina Vo./enberg. V župnišču so pretaknili vse prostore in ukradli približno 25 kg nasoljene svinjine in oškodovali s tern župnika Ignacija Malcja za 400 kron. Drugi dan so poslali Nemci potrdilo sumu za 10 kg Saj . na?i ljudje tako narodno zavedni, da tudi če prelepijo celo deželo s takimi letaki* našega ljudstva ne prepričajo, da so Itali« jani naši prijatelji. Naše ljudstvo noče o Italijanih nič slišati in komaj čaka tre« nutka, da izginejo. Naša srca vroče bijejo za našo mater Jugoslavijo. Ita8s1a?iska ris»sals$va. Naših tvo Italijanov proti slovenskemu srbske* mu vojaku. G. Rado Lenart, bivši trgovec iz Gorice, ki jc služil kot štabni narednik — dobrovo-lj« Pri kraljevem srbskem 8. pcšpolku kneza Aleksandra, jc šel domov v Gorico obiskat svoje domače. Prišedši domov je zvedel, da ie njegova mati umrla. Ker je imel dop-'stnico izstavljeno od svo. jega poveljnika v srbskem jeziku za v Gorico, se j • iz Ljubljane radostno podal v Gorico, cla tam obišče sorodnike ia znance ter da uredi svoja trgovske zadeve. V Logatcu mu jc poveljnik dovolil, vi« devši njegovo dopustnico, bre/. nadaijnetfa urehod čez demarkacijsko črto in mu rekeL da se pač lahko prosto giblic v po Italijanih rasedenem ozemlju, ker je član ententne vojske In potemtakem^ prijatelj in zaveznik. Vozil se je v Gorico v družbi g. podporočnika Prinčiča, učitelja iz Pevme, sed. dobrovoljca pri njegovem polku, gosp. Bruno Savnika, trg, uradnika, dr. Sketa, odvetnika in njegove soproge ter trgovca Alojzija Dru-fovke (vsi iz Gorice). Na Nabrežini so morali čakati na zvezo proti Gorici. V družbi so šli v hotel Andrč, kjer so jih-domači z velikim veseljem sprejeli, Takoj na to je priilo v hotel več laških oficirjev z vojaško patruljo in zahtevali od njih legitimacije. Toliko njemu in g. Prinčiču ter drugim v družbi niso hoteli pripoznati niih legitimacije in so jim zagrozili z aretacijo. On in g. podporočnik Prinčič ita protestirala, da so njiju dokumenti pravi, da sta člana ententnih čet in šele laški kapitano, ki je prišel za njimi, ki je razumel fracolči-no, jim ie dovolil, da so prenočili v hotelu in da so drugo jutro nadaljevali pot v Gorico. Na kolodvoru v Gorici, ju je poveljnik opozoril na slovenske znake in jima rekel, da jin morata odstraniti, vendar jima je dovolil vhod v mesto. G. Prinčič ie drugi dan odšel iz Gorice, g, Rado Lenart je pa še ostal tam, ker je moral urediti svoje trgovske zadeve, Dne 28. novembra t. 1. se je s kolesom namenil v Ajdovščino, do svojih znancev. V Pr-vadino je ravno došel, ko so aretirali družino Pahorievo in Orlovo in preiskavali njih hiie. Priiedši v Dornberj^, mu je prišla naspristl laika patrulja, obstoječa iz 6 karabinierv in z ♦nim Kapitanom na čelu. Ustavili so ga, zahtevali legitimacijo; ter ga peljali k poveljniku (eolonello). Capitano mu ie odvzel dokumente, razorožili so ga in tudi kolo so mu vzeli, dasiravno je protestiral proti takemu početju, posebno, ko je kolo last njegovega prijatelja iz Gorice, Dne 29, novembra so ga odpeljali z moč-no eskorto v Gradišče ob Soči. Tam so ga internirali skupno s tremi brati Vodopivec rz Dornberga in še 5 drugih. V Gradiški je vsak dan pri poveljniku protestiral in zahteval, da se ga izpusti na svobodo, ker ni ničesar zakrivil/ temveč prišel le na dopust s pravilnimi dokumenti: Vse to pa ni ničesar pomagalo, temveč si je s tem svoie stališče le poslabšal. Po o«nih dneh so ga odpeljali pod močno eskorto v družbi oficirjev in vojakov Cehov, Poljakov in Rusov v Trst na grad Sve tega Justa. Tu se mu je godilo skrajno slabo. V eno sobo so natlačili 160 oseb. Sobe so bile nizke b slabim vhodom, umazana in ušiva. Za hrano so jim dajali za dve osebi po eno malo konzervo in mali hleb kruha za cel dan in drugega nič. Ko so to zvedeli njegovi soro-jaki v Trstu, kako od gladu trpijo, so jim ho-teli pomagati in so jim poslali večkrat v trdnjavo hrano, a žalibog, Italijani tega niso dovolili, so iih zavrnili, Na gradu razsajajo različne bolezni, tako da vsak dan nosijo težko bolne in napol mrtve ljudi v druge prostore. Niti v bolnišnico jih ne pošljejo, da bi svet tega ne zvedel. Ker je videl, da po 13 dnevnem zaporu ni rešitve, pač pa, da mu grozi bolezen in smrt ali pa, da ga odvedejo v Italijo, je sklenil z nekim Iljja Blagojevičem iz Banjaluke, rodom Srb, ki je služil 3 leta kot dobrovoliec v italijanski armadi in katerega so za plačilo poslali na grad Sv. Justa, da zbežita. To pa ni bilo lahko, ker so jih stražile tri straže, toda vendar se jima je posrečilo uiti dne 19. dec. t. 1. ob 11. uri ponoči iz sobe sko-čiti z dveh, 10 metrov visokih zidov in priti tako na ulico. Srečno sta šla skozi mesto do sv. Ivana in čez Kras do Divače. Drugo noč sta pot nadaljevala po gozdu do Št. Petra na Krasu in od tam čez Nemško vas preko gozda v Laze pri Cerknici, kjer sta stooila na našo svobodno zemljo. Med potoma sta naletela samo na eno patruljo, katero se pa je posrečilo prevariti. Od tam sta šla peš čez Lož na Novo vas proti Velikim Laščam, odkoder sta prispela dne 23- decembra v Ljubljano. Italijani uvedejo -v naše ljudske šole italijanski jezik. ^ vseh krajev iz slovenskega zasedenega olbmlja prihajajo poročila, da nameravajo Italijani, oziroma so že izvršili, atentat na naše slovensko šolstvo. V Ljudskih šolah so že razobesili slike italijanskega kralja. Raz šolska poslopja dstranjujejo slovenske napise ter jih nadomestujejo z laškimi. To se je zgodilo tudi žc na Uncu in Rakeku. Iz Italije so poklicali italijanske učitelje ter šolske nadzornike ter so že deloma pričeli z italijanskim poukom. V nekaterih krajih — tako celo v Planini pri Rakeku — odprejo italijansko ljudsko šolo že v mesecu jantiaru. Tako se že pripravlja italijanski imperializem, da nam potujči najzavednejši del naše domovine. Besede o italijanski pravičnosti in svobodoljubr.osti so le puhle fraze. Nemški knez Wiodischgratz in Italijani. Med tem, ko sekajo Italijani les brezob-zimo v gozdovih malih notranjskih posestnikov, da celo sadno drevje, uživa nemški knez V/indischgratz posebno protekcijo. Italijani so zastražili vse vhode v gozdove nemškega mogotca ter zabranjuiejo vsako sekanje lesa v megovih gozdovih. Jasno je, da obstoji med nemškim knezom in med Italijani posebna tajna zveza. Zakaj? Slovenski inteligenti zaprti v Korminu. Trst, 26. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Kakor je že deloma znano iz goriških poročil, so ondo-tni Italijani zbrali okolo 150 goriških slovenskih inteligentov — med njimi tudi dr Podgornlk — in jih odpeljali v Kormin. Prej so jim obetali, da jih bodo imeli za goste (ospi-ti), naposled pa so jim izjavili, da jih smatrajo za ujetnike. Po poslednjih informacijah iz Gorice so Italijani te ujetnike zaprli v barakah v Korminu, kjer stradajo in prezebajo. Ker je tako ras nanje proti vsakemu mednarodnemu in človeškemu pravu, je nujno potrebno, da se kompetentni činitelji zanimajo za usodo teh trpinov. Italijani v Trstu. Trst, 26. decembra. (Lj. k. u.) (Zakasnelo ) V novem velikem poslopju C. M. ljudskih šol pri Ss. Jakobu bo čez nekaj dni nastanjena italijanska vojaška bolnica, ki je bila doslej v ženskem italijanskem liceju v Via Rug-ero Manna, ker bo ta šola, druga te vrste v .istu, zopet otvorjena. Vojaška bolnica ostane potem v slovenski C. M. ljudski šoli do sklepa miru. S to uredbo so italijanske gosposke jasno dokumentirale svoje stališče zoper slovensko zahtevo, naj bi se zopet otvorile slov.-nske šolr. V poslopju slovenske C. M. šole so doslej otroci dobivali ves čas navzlic iemu, da je bil pouk na šoii usiaviien, Soisko ! refekcijo Ker bo z nastanitvijo bolnice v tem poslopju onemogočena dosedanja šolska re-fekcija, hočejo merodajni italijanski činitelji razdeliti slovensko šolsko mladino za refekcijo na druge italijanske šole v tem okraju in tako pritiskati na starše, da bi vpisali svojo deco v italijanske šok. Položaj med Italijo in Jugoslavijo nevaren. Trst, 25. (Lj. k. u.) (Zakasnelo.) Glasom poročil Italijanskih listov iz Londona objavlja »Manchester Guardian* daljši Članek dobro znanega pisatelja Sir Arthurja Evensa, ki izjavlja, da je položaj med Italijo In Jugoslavijo postal nevaren in zahteva neposredno pozornost mirovne konference, ako se hoče preprečiti, da izbruhne oborožen konflikt od koroških hribov po vsej jadranski obali do grških mej. Pisatelj pripisu|e ta položaj okolnosti. da Italija ni spoštovala duha in besedila rimskega pakta, kakor je bil sklenjen na rimskem kongresu na povabilo italijanskega ministrskega predsednika. Evans tolmači v podrobnostih vrsto dogodkov med Italijani in Jugoslovani na zasedenih ozemljih in celo onkraj mej, določenih v premirju, ter naglasa, da so Italijani ravnali vedno krivično in izzi-vatoCe. Ta članek ie v italijanskem časopisju zbudil veliko ogorčenost in mnogo napadov zoper pisatelja. Italijani se perejo. Trst, 2t>. dec. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Italijanski listi objavljajo ta-lc oficielni komuni-ke: »Ljubljanski listi, ki nadaljujejo napade zoper nas, ,so trdili mimo drugega, da Italija ne pošilja nobenega živeža za prebivalstvo zasedenega ozemlja, nego da je celo rekvirirala. premog v TrsUi ter ga pošiljala v Italijo. Za odgovor naj zadoščajo ti le podatki: Od 4. no-vembra do i. decembra so odposlali iz Benetk v Trst za potrebe armade, mornarice in civilnega prebivalstva: 54.290 kvintalov moke, 252 q testenine. 7001 q omrzlega in konserviranega mesa, 1590 q kruha, 583 q kondenslranega m le-ka. 980 q sladkorja, 572 q kave, 1150 q sočivja 118 q soli. 552 q olja, 1995 q slanine, 1528 q začimb, 13.682 q riža. 2545 q sira in 170 q jajc, razen tega i vagono zdravil in 786 hI vina. Poročila tržaške gubernijske oblasti dokazujejo, tla so do 4. decembra razdelili m^d cj-vilno prebivalstvo ta-le živila: 2250 a moke, 2450 q žita, 2000 q zmrzlega in konserviranega mesa. 500 qJcondensiranega mleka, 950 q sladkorja, 500 q olja. 165 q slanine, 150 q začimb, 1350 q riža in 250 q sira. Kuriva so odposlali v Trst 40.000 ton za nevojaško uporabo.« — (V pojasnilo bodi dodano, da jc v Trstu in bližnji okolici nad 40.000 mož stalne posadke brez zaporednih vojaških transportov, ki prehajajo preko Trsta v razne kraje, in da šteje sedaj prebivalstvo Trsta iu okolico dosti nad 200.000 du«. Dočim je dobivalo prebivalstvo prej tri Četrt kilograma sladkorja po 1 K 60 vin. na mesec in osebo, jc ta mesec dobil vsakdo ko-maj 40 dkg sladkorja po 8 K 40 vin. Banfield — goljnl. Lugano, 28. decembra. Italijanski listi po. ročajo iz Trsta: Bivšega avstrijsko ogrskqga letalnega nadporočnika Banfielda so zaprli in ga obdolžili goljufije'.': Nekdanja avstrijska ogrska povodna letala, ki so italijanski plen, jo izdajal za svojo zasebno lastnino in jih prodajal. ' r r Gospodarsko-poIftKnf pomen Trsta. Trst jc naj vetje pomorsko mesto ob Adriji in tudi najvažnejše, ker ima krasno pristanišče ter leži na severni točki Jadrana, kjer se stikata Balkan in Apeninski polotok in kjer se bliža srednja Evropa na Predilu Sredozemskemu morju. Njegova, od Avstrije sijajno izdelana luka, je opremljena z najmodernejšimi ladjedelnicami, skladišči, plavži. V Trstu se nahajajo najvažnejše parobrodno družbe bivše dunavsk« monarhije: Avstro-Amorikana, Lloyd itd. Najvažnejše železniške proge od severa na Sredozemsko morje peljejo v Trst, proga Berlin-Trst, Dunaj-Trst, Mo-nakovo-Trst. Vse te vodijo preko Goriške, koder gre najkrajša pot, in radi tega tudi nai- j cenejša. Zato jc postal tudi Trst največje in naj- ! važnejše pristanišče v Atlriji, mod tem, ko so i Benetke popolnoma propadle. Trst živi od pomorske trgovine iu uicer od velikomorskega prometa z Afriko, Ameriko, Indijo in zlasti Anglijo. Promet tržaške luke je razviden iz podatkov statistiko leta 1913. Tega leta jo bilo uvoza 2,314.000 ton, izvoza 1,135.700 ton, skupno 3.449.,00 'on. Prevladoval je tedaj uvoz. na katerega idpade predvsem uvez pternna ■> Anglijo, rud, žita, bombaža in južnaga s-jdja Jz-v .tal se jc predvsem 'os. sladkor i n rude. Uvažale s(> se surovine, izvažali pa industrijski prsduktl. Slovorijo j bili na tem prometu oeioina s pribiižnc 7P7C0" triurni uvoza. 350-OJJ tona mi tzvo/a, »kupno '•., 147.000 tonami, i;* \scri premetu jc Lila tedaj udeležena s 33Vo. Ker jo Trst vsemu svojemu severnemu zaledju najbližja in radi tega najcenejša luka, mora šo nadalje vanj ves promet iz teh krajev in pri vsom ev. politične in gospodarskem boju Trst ne bo izgubil več kakor k večjemu ono četrtino vsega prometa, ker so ostalo tri čolitine izključno navezane nanj po naravnih gospodarskih zakonih. Tudi konkurenca Reke mu mnogo ue bo škodovala, or Itei manjkajo pogoji, zlasti železniške zveze, naprave v pristanišču in podjetja. Boka ostane navezana vedno bolj na vzhod, kakor na sever, in osta-no tudi v bodoče več ali manj drugovrstna luka. Iz tega sledi, da politične spremembe nc bodo imelo neposrednega vpliva na Trst in njegov promet, ker bo njegova geografska lego vodno pritegnila, ves promet nanj, kar jo izrednega in odločujočega gospodu rskega pomena za celo Slovenijo in Jugoslavijo. V Trstu je sicer prevladoval doslej nemški kapital, katori jc bil protežiron od Avstrije. Lloyd, Avstro-Amerikana so stule popolnoma pod vplivom nemško orientirane monarhijo, s katero pomočjo so se razvile v Trstu veliko nemške banko in velika nemška industrija. Italijanski kapital in italijanska trgovina sta bila potisnjena močno v ozadje. Slovenci so bili manjši trgovci in podjetniki, v zadnjem času pa jc začelo od strani Slovencev intenzivno gospodarsko delovanje. Vedno bolj je dobivalu vpliv slovenska podjetnost. V Trstu so se naselili ozir. ustanovili močni denarni zavodi. Jadranska banka s 30 milijoni kapitala. Tržaška hranilnica in posojilnica, Trgovsko obrtnu zudruga, velike vrdke na pr. Spo-dlcijaka tvrdka Balkan itd. Narodni dom je postal središče aosoodarskega in kulturnega živi j onja tržaških Slovanov. To gibanje so krepko podpiralo češke banko, zlasti Živnostenska in češka podjetju. Razvijati se je začela nuSa velika industrija v Trstu in zlasti v Goriški, in med tem so je kropil slovenski živelj s pomočjo šolstva in s pomočjo svojega nad s so uspešnega političnega gibanja. Trst odpira Jugoslovanom pot na svetovni trg za ves import, on absorbira vos preostanek naSih narodnih sil In z njim pridemo \ dotiko s svetovnim gospodarstvom in držimo močno v svojih rokah vso trgovino srednje in severovzhodno Evrope. ItulIJani poznajo dobro važnost Trsta za nas in za srednjo Evropo, vsled česar ga hočejo na vsak način dobiti v svojo moč. Na ta način upajo, v slučaju nadeljnoga nasprotstva t nemSko Avstrijo pritegniti ves promet v Be-notke in Genovo (er Trst gospodarsko uničiti (minister Luzatto je to v Benetkah lota 1917. na nekem shodu Itrecno priznal t besedami: Ml moramo ves promet pritegniti v naša mesta In nam je vseeno, če bo rastla na glavnem trgu v Trstu travaV V slučaju zveze z Nemci in Madžari pa upsjo dobiti s Trstom in preko Goriške vos promet v svoje roke in ubiti promet Reke In Dalmacije in s te-n našo pomorsko trgovino. Brez Trsta bo Jugoslavija, odrezana od svetovnega prometa ker Italija ustvari z njim in Valono iz Jadrana zaprto jezero, kjer bo no-omejeno vladala, tako da bo samostojna Jugo. lavija ostala večno gospodarsko odvisna od Italije. S. F. Jugoslavija. Regent Aleksander ne odstopi Trsta. Beitfrod, 29. decembra. Princ regent Ale-ksander je iziavil deputaciji tržaških Slovencev, da ne bo dopustil, da bi Slovenci izgubili le ped svoje zemlje. Katoliiki škof t Subotici. Subotiški .oNeven- poroča, da se srbska vlada pogaja z Vatikanom o položaju rimo-katoliške cerkve v jugoslovanski kraljevini. V Subotici ustanove škofijo za katoliške Hrva-te-Bunjevce. Za prehrano. Naš zunanji minister dr. Ante Trumblč — šo prod ujedlnjenjem s Srbijo — je poslal Združenim državam memorandum, v katerem prosi za pomoč v prehrani. Potrebo posameznih pokrajin je označil, in sicer na toden, sledeče: Kranjska. Štajerska in Koroška rabijo na teden: 1500 ton moko, 200 ton zmrznjenega mesa, 140 ton masti, 140 ton sladkorja, 12 ton kave in čaja. 60 ton riža, graha itd. in 300 ton ■krompirja. Prometne črte: Trst in Reka s svo-jimi železnicami. Središče: Ljubljana. . Istra. Trst in Goriška rabijo na teden: 1200 ton moke, 120 ton zmrznjenega mesa. 80 ton masti ln olja, 100 ton sladkorja. 6 ton kave in čaja 40 ton riža ln graha in 2000 ton krompirja. Prometne Črte: Reka za vzhodni del Istre, Pulj in Itovinj za ostali dol Istre, Trst za Goriško. V tem memorandu navaja dr. Trumbič tudi še drugo jugoslovanske pokrajine, koliko rabijo uvoza, da sc bo moglo prebivalstvo preživeti. Jugoslovanske dežele ra-bijo na teden: 11.100 ton moko, 1160 ton £ir»r»-njenega mesa, 880 ton masti, 900 ton sladkorja, 77 ton kave in čaia, 400 ton riža, graha itd. in 20.000 ton krompirju. Italijani v Benkovcu. Split, 28. (Lj. k. u.) Iz Benkovca poročajo: Semkaj sta dospela dva bataljona italijanske vojske. Iz Zadra je prišlo povelje, prekiniti brzojavno zvezo z Benkovcem. Baltassi v Kotorju, Split, 28. (Lj. k. u.) V Kotor je dospel ita- lijanski časnikar Baltassi, ki je svojčas agiti-ral proti jugoslovanski državi in za to, da se kotorski zaliv ne priključi Črnigori. Tamošnji Narodni svet jc storil vse potrebno, da se Baltassi izžene in odvede v Italijo. Vojna škoda v Dalmaciji Split, 28. (Lj. k. u.) Narodna vlada v Dalmaciji je ustanovila poseben odsek, ki bo imel nalogo, zbrati vse podatke o voini škodi v deželi. Izdal bo proglas na narod, da priglasi vso škodo. Francozi na Črssu. Čres, 28. (Lj. k. u.) Pred nekoliko dnevi je prispela v luko francoska torpedovka. Poveljnik jc posetil frančiškane in jim obljubil, da smejo svobodno razobešati jugoslovanske zastave. Ko je ladja zopet odplula, so Italijani snel: jugoslovanske zastave in vse one, ki so poselili francosko ladjo, odvedli v Pulj. Položaj na čresu. Čres, 28, (Lj, k, u.) Z današnjim dnem se razpuste vsi krajevni odbori narodnega veča in vse narodne straže. Predsedstvo Narodnega veča je tem povodom vsem krajevnim odborom izreklo svoje priznanje in svojo zahvalo. Stbi in Rumuni. Beigrad, 28. (Lj. k. u.) Srbske in rumun-ske čete šc niso prišle v stik. Ukrenilo Se je vse potrebno, da zasedejo Francozi deset kilometrov širok pas ob železnici Temešvar-Vršac. Zagrebški izgredi pred sodiščem. Zagreb. 28. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Včeraj sc je tukaj pričela glavna obravnava proti vojakom, ki so se udeležili 15. decembia t. 1. upornih izgredov. Obtožence, enega nadporočnika in 23 vojakov dolže, da so razoiožili narodno brambo in da so se uprli četam, poslanim po državni oblasti. Italijani za dinastijo NjeguSev. Zagreb, 28. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča; Iz Kotora javljajo: Italijani agit; ijo z mnogimi denarnimi stroški proti jugoslovanski državi in zu priklopitev Kotora Črni Gori pod dinastijo Njegušev. Jugoslovani zasedajo Ogrsko. Jugoslovansko čete zasedlo Medmurje. Zagreb, 29. decombra. O operacijah vojske SUŠ v Medmurju so uradno poroča: Vzrok, da so naše čete vkorakale v Medmurje, jc splošno znan. Mažarska nasilja no domačem prebivalstvu, plenjenja in boljševizem, posebno pa nevarnost, da ne bi naših ljudi pričeli na sveti večer klnti, Zoradi toga je zbežalo veliko število domačega prebivalstva na Hrvatsko, a dnevno so prihajale prošnjo zu intervencijo naše vojske. Naše četo so pričele z operacijam! dan pred Božičem ob 0. zjutraj. S lirvaUke struni so prodrle »lavne čete v dvoh velikih kolonah: kolona podpolkovnika Perku iz Varaždlna v Čakovnc in kolono majorja Poglediča preko Prologa proti Kotoribi. Glavna kolona Perko je šla preko vornždin-skega mosta s pehoto, konjenico, topništvom in avtomobili. Major Georgijevič je iznenadil z nekoliko konjeniki mažarske oblasti, ki so vso prostrašeno izjavile, du so ,udado. Prehod kolone Pogledič v noči v čolnih preko Drave se smatra za težko ali uspoSno vojaško operacijo. Vhod v Cakovac je bil nad vse slavnosten. Ljudstvo, na čelu mu duhovščina, je vojsko burno pozdravljalo. Istočasno Je naša knujonica pod izvrstnim vodstvom stotnika Canlča ln nadporočnika Markovjča prodrla do Purslja in zasedla vse mostove. Oddelek Za-gorcev pod poveljstvom stotnika Sertiča Je iz lastne iniciative zasedel mostove od Kotorlbe proti Knniži. Od slovenske strani so vkorakale tri kolone. Kolona stotnika Jurlšiča z zagrebškimi prostovoljci in večji oddelek Slovencev, ki so prodnjačlll s svojo vzorno disciplino, nadalje . v?. Wl°niarjev in kolona slavonskih Hfa--LovJ,v!!va k°lona je operirala proti Murskemu čakovcu' drUgi Pr°li Stri!rovl in tr*tj& proti Operacije jc vodil podpolkovnik Kvater-nik, šef operativnega oddelka, in Štabni major Broz. Upravo dežel« prevzol podpolkovnik Terko. za poveljnika čakovca jo imenovan major Spoljar. V deželi vlada popoln red in mir. Prodiranje Srbov, Budimpešta, 28. decembra. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča ministrstvo za notranje stvari: Srbi prodirajo od Dolenje Lendava proti Murski Soboti. Zasedenje Banata. Beigrad, 29. decembra. Srbske in rumunsko čote še niso prišle v dotiko v Banatu. kjer je prebivalstvo mešano. Storili so se potrebni koraki, da se fivncoska čete razvrste ob določeni črti 10 km vzhodno od železniške proge Temešvar—Vršac. Jugoslovani zasedejo Veliko Konlžo. Velika Kaniža, 29. decembru. Tu priča-kujojo. da mesto v najkrajšem časti zasedejo jugoslovansko četo. Mažarska posadka ae je že umaknila iz mesta. Jz Kočevja. Od pasti hočejo od katoliške Cerkve. Kdo'/ Nekaj mlajših, zagrizenih Kočevcev is mesta. To navsezadnje za slovensko Javnost nič pe pomeni ter jo prav malo zanima, toda «ani-mlvo je, zakaj? Dotični ljudje vedo, da bo prej ali slej vpeljana slovenska služba božja, t. j. nedeljska sv. maša s slovensko' pridigo ter slo-venskim petjem. O tem ni dvomiti In ne dvomijo niti oni, dasi grozo n. pr., da bodo roji razstrelili cerkev ali raji razdrli orgle, kakor da bi dopustili kaj tacega v mestni župni cerkvi. Toliko človekoljubui in olikani niso, da bi Slovencem dali in pustili to pravico, ki Jim gre po naravnem zakonu, zdravi pameti ter po dobroti, in plemenitosti srca, ako Je kdo tistih še ima, toliko močni pa tudi niso, da bi mogli slovensko pridigo in petje nibraniti. Ali hoče morda ona klika res uprizoriti kak poboj Slovencev? ali Uok škandal v c«rkvif Jie, toliko, čc tudi žalostnega, poguma jim ne prisodimo, pa bi tudi ne bilo zdravo zanje, boe-me da ne. Da pa le pokažejo svoje globoko ogorčenje nad tem, »da se na tok način narodnost in politika vriva v vero«, tako pravijo, hočejo te farizejske duše odpasti k protestan-tizmu. Farizejske jih imenujem, ker so vsi tisti, ki nameravajo ta korak, v srcu že itek odpadli katoličani, ki svojo župno cerkev komaj poznajo od znotraj, dast jo sedaj branijo tako ognjevito »pred onečaščenjem«. Ti ljudje so potozajo za vero! No, potem bo stala pač na slabi podlagi in bo v jako plškavem varstvu! Sicer pa, kaj nas to briga? Naj to opravijo s svojo vestjo in svojim Bogom, če slečejo vero tako urno In z veseljem kakor vojaško uniformo. Cerkev jih no bo pogrešala, protestan-tovstvo pa nič pridobilo. Pribijemo samo zato, da izve svet. kakšno strupeno in globoko sovraštvo do Slovencev navdaja te vrste ljudt. In iz tega ozira bomo tudi svoj čas priobčili imena teh »vnetih« kristjanov priobčili zato, da bodo Slovenci že hodili kupovat v trgovine ter podpirat obrtnike, katerih sinovi bodo odpadli od Cerkve. Če namreč dotični očetje nimajo toliko moči, da bi ugnali to srboritost svojih sinov, pa naj čutijo tudi oni, da se n« damo sramotiti nikomur in nikakor ne. Iz Ceike. Masarvk. Praga. Prva postava, katero je podpisal predsednik Masaryk, je osemurni delavnik. čehoslovaška vojska. Praga, 28. dec. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad porota: Pri mostnih uradih v Libercu so uvedli čoščino kot pošlovalni jezik. Cvikov, 28. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kof urad poroča: Mesto so zasedle čehoslovalk« čete. čehoslovaki v Proiova. Praga, 29. (Lj. k. u.) Čehoslovalk! tiskov, ni urad poroča: Mesto Prešov (Eperjes) so zasedli Čehoslovaki. Zasedbo Košic .pričakujejo v nekaterih dneh. Francozi v Bohumlnu. Moravska Ostrava. 29. (Li. k. u.) čeho- slovaški tiskovni urad poroča: Bohumin so zasedle francoske čete. Moravsko Orlice, 28. docembra. (Lj. k. u.) »Moravsko-češki dennik« naznanja zasedbo Karvina in llohumina po francoskih četah v prihodnjih, dneh. Čehoslovaki v Spišu. Praga, 29. (Li. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Iz Žiline poročajo: V Spišu so ustanovili čehoslovaški narodni svet, ki je zahteval priklopitev tega komitata Čehoslovaški državi. Mažari so odvedli pehotni polk štev. 67, ki obstoji iz samih Slovakov v Na-gy-Kallo. Dr. Pavel Fabri je bil v Sarosu ime-novan za čelioslovaškega velikega župana. Čehoslovaki so zasedli mesto, Požun bodo Če-hoslovakom predali z vsemi zalogami. Okupaclfa Požuna. Praga, 28. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča iz Zlina, da se je sklenil med ogrskim vladnim komisarjem Jankovichem v i Požunu in požunskim čchoslovaSkim nadžu-panom Zachom dogovor o zasedenju Požuna po čehoslovaških četah. Prebivalstvu se bode okupacija lavno razglasila « pozivom, naj bo mirno. Pofunski Nemci sc poživljajo, naj se Čehom ne upirajo Nemiki orotestanti ia Židi v Požunu bo obljubili svojo pomoč, kakor po* U. u). »Narodni Ll.ty.po-ročajo! da bodo zasedle čehoslovaške čete Polun 4 januarja. Čehoslovaki in Italijani. . Prati«, 29. (Li, k. u.j Čehoslovaški tiskov-ni urad poroča' Tukaj so bila pog anja med Ministrom U prehrano Vrbenskvm ln z»t°£ X raaUčnih miHstrstev po eni strani m >ta fjjanskim zastoi. ikom V«ftai|«» po d"""« Pi Ui3 poroča: Konferenca č.ho.lov.likih Časnikarjev, založnikov in tiskarjev bo dne t. i«uaria if Budimpešti 29 1K. U.j Čehoslovaški ti-»kovnra Poroča: Ogrska vlada ,.' ukazala, proti Cehodov«kom v Komornu nastopiti z oSdlmpelU, 29. (U- k. u.) Čehoslovaški M.knvni nrad ooroča, Ogrski listi poroča O o Sem razburjenju med prebivalstvom, k se nriklopiti čehoslovaški republiki. je° Masmk rekel, da dežela ne bo r««-deljena, je tfVoril izvestno na podla«, gotovih dogovorov, o čomer nihče ne dvomi. Poljaki in Čehosovaki, Pr«tf», 28. (Lj, k, u.l Čehoslovaški kores. urad poroča, da je predsednik Masaryk včeraj ob.skal slavnostno predstavo mestnega jLl Sla v Ll in'J ihvmoiu.« ---i i gledališča v Kraljevskih Vinogradih ter da Je vVvbii loži spre'el poljskega socialističnega voditelja Daszynskega. Kongres Češkoslovaške socialne demokracije. Praga, 28. (Li. k. u.) čehoslovaški tiskovni urad poroča: Včeraj se je otvonl kongres čehoslovaške socialne demokraene. Navzoča it* bila ministra dr- Soukup in dr. Winter kakor tudi 20 delegatov s Slovaškega, Kongresa se udeležujejo za Poljake Paszvnski, za Slovence A. Kristan, za Italijane Pittoni, za Ukrajince Bezpolkov iz Kijeva in dr. K.nim kot zastopnik židovske socijalne demokracije. Poslanec Nemec je povdarjal, da mora delavski proletariiat doseči svoje cilje brez nasil-stva 7 delom in močno organizacijo. Slovaški socijalisti so proklamirali, združenje slovaške socialistične organizacije s češko. Minister dr. Soukup ie sporočil pozdrave ministra za zunanje stvari dr. Beneša in čehoslovaških 60-diainih demokratov na Francoskem, Angleškem, v Ameriki, Nizozemski in Švici, ki so kljub temu, da »o antimilitaristi, vstopih v če-hoslovaško legijo. Dr. Smeral in poslanec 1 ik «ta poročala o taktiki čehoslovaške socijalne demokracije tekom vojne. Poslanec Pik je iz-javil med splošnim odobravanjem, da nima nikdo najmanjšega povoda dvomiti o neoskrunjeni osebni časti dr. Smerala, pri čemur sta •i bivša nasprotnika segla v roke. -Med ude-ležniki kongresa je bila tudi predsednikova hči Alice M'saryk. . Praga, 29. (Li. k. u.j Čehoslovaški tiskovni nrad poroča: Kongres sociialnih demokratov je končal debato o političnem delovanju z« čaia vojne. Sprejel je resolucijo, ki odobra- tO delcrran|e. SoGazette de Lausajjne« pobija Ed. Chavannes italijanske zahteve na Jadranu, v Mali Aziji in na Tirolskem. On pravi, da je gojil preje nasproti Ita-Hn velike simpatije: ali gre se za orincioiielno vprašanje. Čeorav 'e vojska končana, vendar pa še ni končana drama. Urediti se mora še temno vprašanje m'ru. Vse ie odvisno od te-melinetfa princioa, ki bo nadvlad« 1 pri no^a-janfih o ureditvi nove Evrope. Že sedaj se oparuie d-oie pojmovanj: eno, ki se more imenovati Wilsorovo in drugo imperialistično po;movanie. Obstoji še tretje pojmovanje o rešitvi konflikta, namreč da se razdeli plen. Po tem po r'"1eli- tev rv»r,*. k j>4 nji k v ozer"';i bi v le Avstrlie-O^^lc« mi Turčlie1 Ravn" isti liudir zahtevajo za Italijo vse luke na dalmatinskem obrežju t izgovorom, da je večina prebivalstva italijanska. Ta trditev ie med tem neresnična. Ako italijansko prebivalstvo morebiti tudi tvori elito tega prebivalstva, zaradi tega še od daleč ni to kaka večina. Zahteve italijanskih imperijalistov gredo še veliko bolj daleč, Ti zahtevajo za sebe giške otoke in del Male Azije, a princip, ki se ga pri tem drže, je kot vedno razdelitev plena. Tolažilno pa je, da je Wilsonovo pojmovanje zelo daleč od mišljenja, da se gre pri likvidaciji vojske za razdelitev plena. 7druž?ne države so stopile v vojsko z iasno izjavo, da za sebe ne .žele nobenih prednosti v tej vojski, niti teritorijal-ne niti dru^e vrste. Kaj drugega zahteva najhujše uplenjena Srbija, kakor da se združi s soplemeniaki nekdanje Avstrije-Ogrske? Ali zahteva Belgija kaj drugega kakor da se ruševine pozidajo in nek zelo neznaten popravek meje? Grška zahteva osvoboditev svojih so-plemenjakov izpod sramotnega turškega jarma. Sedaj se mora svet odločiti ali za Wilso-nov mir ali za imperializem. Mirovni kongres se ne sme postaviti na tak temelj, kakršen je bil na dunajskem kongresu. Wllson na Angleškem. London, 27. decembra. (Lj. k. u) Dun. k. urad poroča: Predsednika Wilsona sta sprejela v Dovru knez Connaughtski in ameriški veleposlanik. London 27. decembra. (Lj. k. u.j Dun. k. urad poroča: Na kolodvoru je pozdravil kralj Jurij predsec1'-'ka \Vilsona. Nato se je odpeljal VVilson s kru!.!em in s knezom Connaughtskim v liucklnghamsko palačo. Pozneje se je pokazal VVilson na balkonu in zahvalil narod za sprejem. London, 27. decembra. (Lj. k. u.) Dun. k-urad poroča: Predsednik \Vilson se .io danes v hucklnghamski palači dve uri razgovarjal z Lloyd Goorgom in Palfonrjem. London, 28, (Lj, k. u.) Po duna;skem kor. uradu poroča Reuterjev urad: Predsednik VCilson je v ameriškem poslaništvu sprejel odposlanstvo zveze narodov, Razna poročila. Volitve v Angliji. London, 28. (Lj. k. u.l Reuterjev urad poroča: Ob štirih popoldne ie bilo stanje volit-venih izidov sledeče: koalicija: unionisti 290, liberalci 100, delavci 6: nasprotniki koalicije: pristaši Asouithovi 22, neodvisni unionisti 29, drugi 4, delavska stranka 52, nacionalisti 4, sinnfeiner 34, Kakor vse. kaže, bo koalicija sijajno zmagala, Vsi ministri so zopet izvoljeni, Italijani snubijo Nemce. Dunaj, 29. (Lj. k. u.j Dunajski kor. urad poroča: V vojni državni urad je prišla danes dopoldne italijanska vojaška komisija, obstoječa iz generala Segreia, ordonančnega častnika nadporočnika grofa Guizzardinija, tajni-k?, majorja Masseija, polkovnika brigadirja Albertija. artilerijskega polkovnika Campa-na, fregatnega kapetana Slagneja in general-štabnega podpolkovnika Vecchiarellija. Namesto državnega tajnika jih je sprejel državni pedtainik Weiss. Pri sprejemu so izrazili trdno nado, da bodo pri obravnavanjih dosegli popolen sporazum. General Segre je izrazil nado, da bodo odnošaji med italijanskim in nemško-avstrijskim narodom na podlagi starih kulturnih stikov trajno dobri. Za samostojno Tirolsko jc uvedlo vodstvo katoliike kmečke zveze živahno agitacijo. Glasilo zveze. Tiroler Bau-ernzeitung«, poziva na boj proti vladajočemu nasprotniku socialni demokraciji po potrebi z orožjem. Dne 19. januarja bo zboroval v Inomostu shod kmetov, na katerem bodo zahtevali samostojno Tirolsko. Stavka v Sledil. Eltonj, 27. deccmbra. Lj. k. u.) Dun. k. urad poroča: V gorenji šleziji je nanovo oživela stavka rudarjev. Danes je v štirih rovih manikalo delavcev, 3milijonska armada boljševikov. Trockij je napovedal, da bo sestavil precej rdečo armado treh milijonov mož, če ententa odkloni novo mirovno ponudbo boljševikov. Eoljševiki pred Rigo. Riga, 27. decembra. ;Lj- k. u.) Dun. ker. urad poroča: Boljševiki trajno ogrožajo Rigo. Semkaj je dospelo več angleških vojnih ladij, ker namerava Anglija energično nastopiti zoper boljševike in hoče podvreči sovjete. Iz Rusije so dospele vesti o nevarnih kmetskih uporih. Boljševiki ponujajo mir, Londcn, 27. decembra. (Lj k. u.) Dun. k. urad poroča: Kakor doznava Reuterjev urad, j je boljševlška vlada o Božiču iznova poslala I vladam zaveznikov mirovni predlog. Francozi zaplenili turške ladje. Zagreb. 23. fLj. k. u.) Dunajski kor, urad poroča: Srbski voinotiskovni urad javlja: Admiral Amette, francoski komisar za Carigrad, je zaplenil vse nemške ladje v turških lukah. Francozi v EudimpeštL Francoski poveljnik v Budimpešti je naznanil vladi, da mora po Clemenceaujevem naročilu izvrševati cenzuro nad budimpeštan-=kitni lis'i. Koščice hodo zasedli Čehoslovaki. Viljem II, umorjen? Pariz, 2*. decembra. Agence Havas« po-j roca: Tukajšnji listi objavljajo še nepotrjeno I poročilo, rla. je bil bivši cesar Viljem umorjen. Amsterdam, 28. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: O namišljenem umoru nemškega cesarja ni tukaj nič znanega. Boj med socialisti v Berlina. Berlin, 2" decembra. (Lj. k. u.) Dun. k. urad poroča: Večerni !i*'i javljajo avtentično poročilo vlade, da je skupina Spartakus sklenila. kar najhitreje -trmoglavki izvrševalne poverjenike in proglasiti noyo vlado Lieb-knecht-Ledebour-Kichhorn. Politične novice. t t Parlamentarno kontrolol Naša skupna vlada v Belgradu ter naše pokrajinske vlade so doslej brez vsake kontrole po javnosti. Tako na eni strani vlade ne morejo pojasniti svojega stališča — v časopisju »e to ne more zgoditi z zadostno ' iasnostio in natančnostjo— Iz tega nasta- ja nezaupanje in zabavljanje. Na drugi strani pa vlada nima za seboj in nad seboj nikogar, ki bi se nanj mogla opreti. To je nezdravo in napravlja nevarno ozračje. Temeljna zahteva demokracije jc vlada ljudstva. In ljudstvo do danes še ni imelo prilike, izvrševati svojo po demokratičnih načelih mu pripadajočo kontrolno cblast. Če hočemo ozdraviti nezdrave razmere, če hočemo razkrinkati razne za-bavljače, če hočemo stopiti na prste raznim izkoriščevalcem, ki še danes izvršujejo svojo temno »obrt«, .oroti katerim so vlade dostikrat brez moči, ker se ne morejo nasloniti na nikogar, je nujno, da se uvede kontrola po ljudstvu. Zato naj se nemudoma uvedejo parlamenti: pokrajinski odbori in državno veče naj se takoj ustanovijo in organizirajo! V tem smidu jc b;la včeraj od zborovalcev S. L. S. v Trebnjem — bilo je 300 mož - - izrečena soglasna zahteva na naslov skuone vlade v Belgradu in naše narodne vlade v Ljubljani. -f Zadružna Centrala. Kakor se s'iš:, vlada pri Zadružni Centrali nered in današnja »Jugoslavija« napoveduje konkurz, 0 pravem stanju Zadružne Centrale n:smo natančno informirmi, zato ne moremo kontrolirati trditve >Jugos!aviie«, svarili bi le pred nepotrebnim hujskanjem, ki bi eventualno nerrečo še povečalo. Potrebno pa je, da poudarimo, da je Zadhižna Centrala brez vsakega stika z drugimi zadružnimi organizacijami. Zadružna Centrala je p'od nesrečne Šušteršičsve politike, je nastala iz sovraštva do Kreka in je bila ves čas svojega postanka in delovanja v nasprotju z duhom zdravega zadružništva. -f Naj dajo odgovor! V Ljubljani se_ mudi hofrat. vitez Kalteneggcr. Ta mož je bil ob revoluciji zbežal in se je sedaj vrnil. Na Kranjskem mu solnce zopet prijazneje sije. Ta mož je bil poosebljen nemški šolski režim in nosi vso odgovornost za neštete krivice, ki so se godile naši mladini in našim profesorjem. Bil je eden najza-grizenejših sovražnikov našega naroda in je zlorabljal svojo uradno oblast, kadar in kakor so zahtevale koristi ljubljanske kazine. Prav bi bilo, da tega viteza pridrži-mo v Ljubljani in si natančneje ogledamo njegovo bivše delovanje. — V Trebnjem so na včerajšnjem zbotovan|u S! L. S. možje iz cele občine soglasno protestirali proti italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja. Obenem je bila sprejeta resolucija, po parlamentarni kontroli naših vlad. — Prctettni shod v Kraniu. Proti italijanskim nasilstvom se ie zvršil v nedeljo v »Ljudskem domu v Kranju dobro obiskan protestni shod. katerega ie otvoril predsednik »Narodnega odbora d. Ciril Pire. Izvrstno so govorili potem gg.: d-. Dolar, dr. Potočnik in dr. Klinar. G. dekan Koblar je predNgal oroti ita!i:anski pohleonosti nastep vseh sil s skrajnimi sredstvi. Resolucija je bila z navdušenjem soglasno SDrejeta. — Občina čmuče pri L!ubljani je poslala Narodni vladi v Ljubljani izjavo celokuoneča občinskega odbora in vseh občanov, tudi žena in deklet, vceiim s 508 podpisi, v kateri enodušno pozdravliajo skupno državno vlado v Belgradu, pozivajoč jo, da zastavi vse sile ko ist onih nesrečnih krajev naše slovenske in hrvatske domovine, ki so jih zasedli Italijani, da se pridružijo r.aši Jugoslaviji vsi slo-verski kraji do zadnjega. V izjavi tudi protestirajo proti okrutnemu postopanju Italijanov proti Jugoslovanom v zasedenih krajih. Občine po širni S'oveniji, vstanite tudi ve za združitev uboge Notranjfke in Primorske z našo Jugoslavijo! — *aven protesten sbed proti italijanski okupaciji -e je vršil v nedeljo dne 29 decembra v stari šoli na Dobravi pri Ljubljani. Govorili so domači govorniki. Obisk je bil nepričakovano velik. Sprejela se je tozadevna resolucija. Dnevne novice« — V katoliško Cerkev je pristopil Lu-dovik Roth, kateri, je bil 27. decembra krščen v Stari Loki. — Novi člani društva »Kranjska hranilnica« so: 1. Bleivveis-Trsteniški Demctor vitez pl. dr., dež. zdravstveni nadzornik, 2. Erker Josip, kanonik, mestn; župnik. 3. Jovan Janko, ravnatelj vojno-žitnega zavoda. 4. Kalan Andrej prelat, kanonik, 5. Knez Ivan, predsednik trgovske in obrtn? zbornice, t. Kristan Anton. ravnatelj, 7. Lilleg Alojzij, trgovec, S. Pollak Karol sen., tovarnar. 9. Sattner Hugolin P., župnijski upravitelj, 10. So'ivan Leo. irgovec, 11. Šiški Josip, kanonik, 12. dr. Tavčar Ivan, odvetnik in župan, lčj. dr. Triller Karol, odvetnik. nrvdžupan, li. frbanc Feliks trsovee. — Županstvo občine Trata v poljanski dolini je poslalo na Narodno vlado v Ljubljani in jugoslovansko vlado v Belgradu odločen protest proti temu, da so Italijani zasedli del ozemlja, ki po vsej pravici pripada Jugoslaviji. — Dražtvo »Kranj« priredi za svoji "ianc in po njih vpeljane goste jutri v torek zvečer ob uri Silvestrov večer. — V Kranju je umrla ea. Marija Lengar soproga ogibalnetra 0uvaja. Pogreb ho •. ter k ob 3. uri popoldne na pokopališče v šmartnem. — Iz Vclikovca. Srečno in veselo novo leto želim«- s severne meje vsem znancem ir. znankam fantje Slov. planinskega polka, III. j stotnija strojnih pušk. — Slovenski ranjen?! na Eunaju nam pišejo: V imenu slovenskih ranjencev, ki so "o 1 nekateri ti kaj v bolnišnici, izročam najsr - voščila za novo leto v novi Jrg s .v..; ter so Vam iskreno zahvaljujem za Vaš dobrotno pošiljatev Slovenci Up-irn ua se : kmalu pozdravimo toliko, cja «e romo rnczii ' r,re«e)iu v J''g'is!avi>o J .»oslova: — Umrl je v Sarajevem dr. Jevto Dedier, docent na belgrojskem vseučilišču. — Glavna razprava proti upornim voja« kom se Je pričela v Zagrebu. V obtožnici je 10 predloženih, naj sc jih kaznuje s smrtjo ln sicer s streljanjem. ~ Misijonski koladar. Na mnoga vprašanja noše prijatelje ponovno opozarjnmo, da smo znižali ceno Misijonskemu koledarju na 2 K. ker nam je glavna stvar, da se širi misijonska Ideja. Za misijonski praznik Sv. treh Kraljev se žc posebej priporočamo vsem po-speševalcem, da porabijo to priložnost na razne nntlnu, da sc misijonska misel pri nas kolikor mogoče razširi. Misijonska zveza. Šolske posla onega ozemlja šolskega okraja logaškega, ki ni zasedeno od Italijanov začasno opravlja šolski odbor, ki ima isti delokrog kakor okrajni šolski svet. šolski odbor jiosluje v Cerknici, predsednik je vodja ta-mošnje politične ekspoziture. Člani so: dekan, nadučitelj in Župnn v Cerknici. Predsednikov namestnik jo nadučitelj, ki tudi opravlja pisarniške in nadzornjško posle. — Razpust najvišjega računskega dvora je gotova stvar. Razpustili pn bodo, ko končajo likvidacijo in računsko kontrolo, za kar bodo potrebovali dve leti. Emisija novih dslnlc Ljubljanske kreditne banko. Opozarjamo vso. interesente, da 31. t. m. poteče rok za razpisano subskripcijo novih delnic Ljubljanske kreditne banke, vslert česar je treba do toga roka predložiti staro delnice v prekolekovanje v svrhp izvršitve dobavne pravico. V kolikor nove delnice no bodo KiibJjkitbirano od starih delničarjev, se lahko oddajo novim roflektnntom po kurzu 650 K. Tozadevna pojasnila in potrebne tiskovino. so pri blagajnah banke na razpolago. — Vojaškim zdravnikom. Narodni hrambi so se naznanila imen« nekaterih aktivnih vojaških zdravnikov, ki ji niso do sedaj Se na razpolago in iščejo baje civilnih mest. Vsi civilni pristojni uradi se poživljajo, da rnzlože aktivnim vojaškim zdravnikom, naj se dajo na razpolago narodni vlndi, ki jih nuino potrebuje. — Tovarna lokomotiv za jugoslovanska železnice. To dni se mudi v Zagrebu odposlanec. reške tovarne torpedov Whistchead, inženir Miloševlč v svrho, da se pogaja glede ustrojitve velike tovarne za lokomotivo na Reki. — Cene vinu padajo na. Nižjem Avstrijskem. Novo vino se toči na Dunaju že tu ln tam četrt litra po 1 K 30 vin. do 1 K W vin. — Ir Samare v Rusiji zadnji čas vraC«> Joči so ujetniki se prosijo, da javijo svoj naslov znradi nekega poizvedovanja proti na gradi za uspehe, na naslov g. Fran Jeslh, Ljubljana, Stari trg št. 1. UubUanstu* novice« lj Cerkveno. Zadnji dan leta, na praznik sv. Silvestra, bo v stolnici zvečer ob 6, uri navadna konecletna resna pobož-nost in sicer v slovenskem jeziku. Primerno pridigo bo letos imel ljubljanski škof. K tej pobožnosti vabimo vse verne Slovence, še posebno one iz inteligentnih krogov. lj Več verske izobrazbe! Med inteligenco, ki stoji v političnem boju s polnim prepričanjem na katoliški strani, je zelo mnogo takih, ki so o vsem drugem bolje poučeni in podkovani nego v verskih stvareh. Komaj da so si zapomnili glavne verske resnice; zgodovina, notranji in zunanji razvoj krščanstva, liturgija so jim domalega španske vasi. Nekaj pojma, imajo le o vzgojnem, nravnem, socialnem pomenu krščanstva, ki se ga zato drže v javnem življenju. Prav mnogo je pa tudi takih, ki te iz enakega razloga notranje nagibajo k veri vsled prepovršnega znanja verskega nauka, krščan. filozofije, cerkvene zgodovine itd. pa. verjamejo svobodomiselnim puhlicam in stoj'.: v veri nasprotnem tahoru. Za vse te bi bilo nujno treba več verske izobrazbe. Trdno, jasno svetovno prepričanje bre? temeljitega verskega znanja ni mogoče, Tudi resen svobodomislec mora dobro poznati nasprotno mnenje, verski nauk, da more ob njem meriti svoja načela. Zato bi bilo vsekakor ustreženo nujni potrebi, ako bi se poskrbelo za temeljita., govonviko dovršena verska predavanja, b katerim bi imel vsakdor neprisiljen, svoboden dostop. Najlepša prilika za to so dopoldanske slovenske pridige v stolnici ob nedeljah in praznikih. Pri teh pridigah, ki to nadomestile prejšnjo nemško pridigo, jc sedaj cerkev prccej prevelika ... To je žalostno in sramotno za slovensko ljubljansko inteligenco, za katero je ta ura in mesto v prvi vrsti namenjeno, Morda bi se dala naša inteligenca zmajati iz svoje brezbrižnosti, ako bi se za pridigarje določili možje gio-1 bokega znanja in širokega obzorja, ki naj bi v svojih govorih merili bolj na versko izobrazbo, na objektivno odkrivanje res- 1 niče, nego zgolj na dušno pastirstvo. Sadovi bi itak ob sebi rodili. Predmet pridig in govorniki raj bi se vedno naznanja'i v časnikih. Verska izobrazba je vsaj toliko potrebna in važna za vsakogar kakor politična, kater mora prva biti podlaga. lj Umrla re v nedeljo 29. decembra gd^. Francka Tomšič. Po?Tfb bo jutri v torek po-p iidne ob 3. uri iz hiše žalosti BMw«i«yv& ce-i sfa 5. Naj počiva v mini bla^a rajnica! lj Umrli so v Liubliani: Ivan Jeršan, zavarovalni uradnik. 49 let. — Bogomir Janež, posestn'kov sin. 1 mesec. — Julijan R»vnik, uradnik kreditnega zavedi. 31 let. — Franc Zlobec, predelv.ee 60 let — Dr. Alojzij pl. Valenta - Marchthurn, vladn- svetnik, 89 let. — Ana Ba!'sics, križarka, 29 let. — Marija Ci'oj, ura'Jnikova hči. 11 rresjeev. — M. Ga-briela Quaranto(fo, uršulifka. 51 let. —• Fr. Blatni!;, cosestn kov s,n, 17 let. — Ožbalt Slepar, ubež x, s.O let. — Maks Kcšir, zeseb-ni uradak, 23 let. — Albert Willitzer, trgovec, 61 let. 1] Mrtfni deV.MŠkl llcij. Pouk na lir.eju ln licojski ljudski šoli se prične dn-t 3. janu-I irja razen telovadbe v polnem obsega lj Št. Jakobski »Orel« v Ljubljani opozarja na ifiro Domen , katero uprizori ua Novega leta dan ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu . Vstopnice se dobijo vsak večer v Št. Jakobski prosveti, na Novega lcia dan •udi od pol 11. do 12. ure dopoldne in zvečer ob 5. uri pri blagajni v Ljudskem domu . Ij Umrla je v nedeljo 29. t. m. ob 5. uri popoldne v deželni bolnici gospa Marija Peč-.lik. Pogreb bo jutri, v torek popoldne cb pol ?. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. lj Ali so scirilisti v zvezi vsaj s hudobnimi duhovi? Kratek odgovor v propevedi v nedeljo, dne 5. januarja 1919, popoldne ob 5. uri v kapeli oo. jezuitov. lj »Glasbena Matica«. Opozarjamo vso pevce na pevsko vajo, ki sc vrši danes, v ponedeljek, dne 20. t. m., ob 8. zvečer. Polnoštevilno! —• Odbor. lj Društvo slovenskih prolcsorjev v L)ub-Ijani. V svrho ustanovitve matematičnega odreka se vabijo gospodje tovariši matematiki na sestanek, ki bo v četrtek, dne 2. januarja 1919 ob treh popoldne v posvetovalnici drž. višje realke. lj Likvidatura inlendance pri štacijskem poveljstvu v Ljubljani se je preselila v deželni dvorec pritličje, levo, soba it. 55. lj Iz mestne plinarne se nam poroča. Navzlic razglasu mestnega magistrata in raznim pozivom plinarne mnoge stranke nočejo s plinom tako štediti kakor bi lahko in kakor zahteva javni interes. V mnogih prodajalnah in drugih lokalih gori po dnevu luč, ko ni cb-solutno potrebno; mno^e stranke pa menda s plinom kuhajo vsa živila, dasiravno ie mestni magistrat ukazal, da se plinski kuhalniki smejo rabiti le za pripravo manjših jedil. — Plinarna že več časa ne dobiva plinskega premoga. Čc se ga z Moravskega kaj pošlje, sc na poti po Nemški Avstriji zapleni in odda drugam. Zaloga premoga bode plinarni v par tednih pošla, potem bode Ljubljana zopet brez plina, če se v tem času med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo ne doseže sporazum, da bode smel premog z Moravskega v Ljubljano. Da more plinarna obrat kolikor mogoče dolgo nadaljevati, sc stranke še enkrat nujno poživljajo, da s plinom kar največ štedijo, posebno pri porabi za kuhanje. Ako vsaka I stranka na dan prihrani le en kubični meler | plina, večje pa razmerom? več, bode plinar-i na mogla delovati najmanj par tednov dalje ' nego pri sedanji porabi, katerem času pa utegnejo .nastopiti ugodiv.'.j5: razmere. Vestnik S, S« Z« • Preddvor. Katol. slov. izoin-iž dru-tvo ! \ llvddvoru pri Kranju priredi na nov^i leta dan veselico, a sporedu je Igra s petjem. Kpr se posebna vabila ne bodo razpošiljala, :<-Uo tem potom kar najvljudneje vabimo. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. mi se vprizori prvič v sezoni budef-inannova drama v treh dejanjih Tiha sreča za B- abonotnenl. — Režijo vodi Anton Da-nilo. — V torek, dne 31. t. m. popoldne ob 4. se ponovi opereta Corncvillski zvonovi- izven abonomenta. — V sredo, dne 1. januaija 1919 popoldne ob pol 3. otroška igra Pogumni Tonček izven abonomenta. Zvečer ob pol 8 opereta Michujevi hčerki- izven abonomenta. — V četrtek zvečer, dne 2. januarja ob pol 8. Sudermannova drama Piha sreča* za A abonoment. pr Slovar slovenskega in nemškega jezika. Ker nam dohaja nešteto naročil posebno od uradov, ki so opustili nemško uradovanje in jim manjka slovenskih tehničnih izrazov, naznanjamo, da sta na razpolago oba Wolfo-va slovarja sedaj tudi fino in trpežno veza-(u in sicer W o l f - P 1 e t e r š n i k , Sloven-sko-nemški slovar, 2 zvezka, broš. 22 K, vezana 44 K; Wolf-Cigale, (iz leta 186^) nemško-slovenski del, 2 zvezka, broš. 11 K, vez. 33 K. Janežič-Bartel, Nemško-slovenski slovar je pa popolnoma razprodan. Ureditev valute. i Neki član Narodnega Veča je imel s finančnim ministrom dr. Momčilom Ninčičem raz- I , . ' ..................., „V|.'t ... ,11 • I1 IVI -I'. II,. I ' l - žela solidnega denarja. Ivnako tudi v notranjem prometu sirih pred nezanesljivostjo de- narja zelo dviga cene živilom. Zato ie ureditev valute eno najvažnejših vprašanj. Veliko tež-kočo pri tem dela avstro-ogrska banka, ki še < edn:i tirka bankovce na račun Avstrije in Ogrske. Prva odredba bi bila. da sc prepove uvoz kron in izvo.'. srbskih bankovcev. Avstroogrski banki bi se moral prepovedati nadaljnji tisk bankovcev. Če M::Sari in Avstrijci rabijo denar, naj tiskajo lastne državne bankovce, za kitere bodo sami odgovorni in jih nc bodo mogli pri nas utihotapljali in škoditi našemu denarnemu prometu. Kar sc tiče baze, na kateri bi se zamenjavale krone za srbski dinar, namerava minister čimprej stopiti v zvezo z državami bivše monarhije, da se v medsebojnem sporazumu in s skupnimi koraki ugotovi stanje le banke, kakor tudi vse, kar jc mogoče dobiti od Avstrije in Ogrske za pokritje izdanih bankovcev. Od višine kritja bo naravno odvisna tudi vrednost kron pri končni ureditvi, ki bo vsekakor nižja, kakor je sedanja oficijelna. Minister bo čimpreje dal tiskali srbski državni papirnati denar, ki ga bo pripustil za promet in izmenjavo za krone na našem ozemlju. Država jc pri svojih dohodkih prisiljena, da ugotovi oficijelni kitrz med krono in dinarjem. Ta kurz 50 dinarjev za 100 kron ne odgovarja, dejanskim razmeram. Vsa emisija srbskih bankovcev jc bila do zadnjega para pokrita s kovanim denarjem ali'francoskimi franki. Na drugi strani pa 112 desettisoče miljonov izdanih kron nima takorekoč nobenega kritja. Mnogo ljudi meni, da bi naša država lahko umetno ohranila vrednost krone. To je čisto napačno mnenje. Z umetnim povišanjem vrednosti krone ali z visokim ofi-cijelnim kurzom, ki ne bi odgovarjal dejanskim razmeram, bi se nakupičil ta denar, vsled česar bi financam naše države grozila katastrofa. Vsak korak glede ureditve vprašanja valute moraio odgovorni državni ministri natanko premisliti in pri tem, kolikor sc le da, varovati Koristi prebivalstva. annrnntiin'n #re ^ letna učitelja PlPOllIniU vdova, fina gospodinja. Razume se dobro na vse stroke gospodarstva, pa tudi v trgovini in gostilni. Šla bi tudi h kakemu staremu gospodu. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod Štev. 5397. Tlhavipa ^ opravlja tudi druga do-MHIdrlUd, mača dela, se sprejme proti dobri plači in preskrbi k trem osebam. Predstaviti se je od 12. do 3. ure popoldne. Naslov pri upravništvu ,,Slovenca" pod št. 5349. Pri graščini Boštanj na Kranjskem (lastnica Hrvatska eskomptna banka) se podeli od 1. maja 1919 oziroma tudi sTiSbapcnega oskrbnika 8SSR? slovanske narodnosti z državnim izpitom za gozdne gospodarje (višjim izpitom) kateri obvlada popolnoma slovenski jezik. — Prošnje s priloženimi prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev, ter popisom dosedanjih službenih ln rodbinskih razmer prosivca je nasloviti na: Gozdni urad Radotaa, poŠta Semič, Kranjsko._5396 PREKLIC. 5 Podpisana izjavljata, da nista plačnika za kakoršni bodi doig, katerega bi napravil sin Henrik Hnth. REGINA in KAROL HUTH. Dražbeni oklic. V sredo 8. januarja 1919 ob 10. uri dopoldne prodal se bo potom javne dražbe v skladišču tvrdke „Balkan" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 5390 vagon mila. "M Zahvala g. nadpor. Bremc-n, poveljniku auto-kadra SHS. Ob priliki razpusta auto - kadra SHS izrekamo podpisani svojemu dobremu poveljniku najtoplejšo zahvalo za ves njegov trud in nepristransko delovanje. Večina šoferjev. Priporočilo. Po treh letih vojaške službe zopet lahko postrežem cenjenim svojim naročnikom ter voščim vsem prav srečno in veselo novo leto. JOSIP KASTiUC, krojaški mojster Ljnbljana, Vodnikov trg 4. Zahvala. Stolna konferenca Vincencije\ri ljudeh K 3.— : mazilo za nai pri živini h. 2 _• prašek za uSl v obleki in perilu K 2.—; ; inktura zabolie pri P»eh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in zeleujadl (umeev. rastlin) k 8.—. — Pošilja po povzetiu Zavod 7.a poken-čevanje mrčesa 4T00 MJunker, Zasreli 39., Petri* ulica 3. Pozor!»Joiosiovani! ® Trpci! Nudim Vam 5257 Oklic s katerim se sklicujejo zapuS« činski upniki. G Albin Semen, magistratni svet* nik v Ljubljani, je umrl dne 17. novembra 1918. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 22. januarja 1919 prodpoldne ob 9. uri v izbi 34 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani a zastavno pravico, nikako nadaljno pravice do to zapuščine, ako bi vsted pla* čila napovedanih terjatev podla. Okraieo sodišče SHS v iMani, odd,!, dne 23. decembra 1918. Svarilo. Podpisana izjavljata, da nista plačnika za dolgove, ki jih dela njujiu sin Jožef Prežel j. Selo, 28. dec. 1918. Andrej in Marija Preželi. se prodado: okna, vrata, tramovi, deske, opeka, ilietoovi. Kazen tega še: avtomatični klavir, 5000 praznih steklenic za vino, dvigalo za 100 kg. št 289. Razglas. 521 lc prvovrstne znamke in 3. velikosti se oddajajo za ceno K 12 — za 1000. Abadia, Sainum, Almnly itd. se dobi po najnižjih dnevnih cenah pri JUL'JU IVflO. Dunaj XV., Dinnclstodt jasse 24. Žgana pijača kot tropinovcc, konjak, slivovec, rum, likerje ponudi za ceno od K 16'- in višje za liter na drobno in debeloD'EHa 1 Holnjevič, pecara i tvornica likera i konjaka, Zagreb, Preradovlčeva u. 32. Prodaja vojaških povosnlh kuhinj, ki so za vojaštvo neprecenljive vrednosti in vrlo drage, je vsakomur najstrožje prepovedana. Kdorkoli je kuhinje ali pa tudi samo posamezne dele že kupil, je dolžan, da se radi oddaje proti povračilu kupnine zglasi pri poveljstvu II. vojnega okrožja v Ljubljani, kazina, oziroma pri pristojnem županstvu. Kdor pa si je prilastil označene kuhinje nepravilnim potom, je dolžan lete vrniti na lastne stroško do konca januana 1919 pri trenskem poveljniku g. majorju Vodopivcu na dirkališču v Ljubljaui. Pri komur dobijo preiskovalni organi, ki se bodo odposlali po vsej deželi, to dragoceno blago še po 1. feb. 1919, bo razen z vrnitvijo na lastne stroške kaznovan še z občutljivo denarno globo ali zaporom. V Ljubljani, dne 14. grudna 1918. Vodstvo stvarne demnlillizacus: ING. BLOIIDM zemljevid celokupne Jugoslavije. Vsak trgovec naj bi ga prodajal, vsaka hiša nai bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar naprej! Trgovcem pošljem najmanj 50 zemljevidov za (i0 K. prosto poštnine proti povzetju. Za večja naročila popust po dogovoru. Se priporočam Rudolf Cotič, Vrhn:ka. Kirs: K. Pučnik filijalka Ljubljana, Sodna ulica 3 izdeluje najelegantnejše angleSke dam« ske kostume ter plašče in istotako naj* finejše vsakovrstne obleke za aospodfe Razpolagam le z najboljšimi delavskimi močmi. Prevzamem tudi vsaka popravila in prenarejanja. 5299 karbida se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z SeleznSno v Ljubljani, Sv. Petra casta Stev. 17. 5189 Večja množina Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :i Svoji k svojim! Razpis. V službenem področju „Poverjenlštv» za javna dela in obrt" je oddati služba meroskusnega nadzornika s prejemki 8. činovcega razreda. Poletf popolne jezikovne usposobljenosti so merodajni za oddajo le »lužbe vsi poprej veljavni predpisi. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože do 5393 dne 10. Januarja 1919 pri podpisanem poverjeništvu. Poverjeništvo z: javna dela In obrt v Ljubljani, dne 27. decembra 1918. Ing. V. Remec. Kdor potrebuje po ceni luč naj takoj naroči po povzetju, dokler je še kaj zaloge, našo karbldno svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajll-rane svetilke znaSa K 30'50. — Karbid vedno v zalogi pri K. Ca-mernik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. = i Trgovina v likvidaciji ima naprodaj po zelo znižanih cenah vsakovrstno ii u pori kakor: svUo, žamet, volneno blago, belo in barvano koienleo, parhent, klot pisano platno itd. Samo lepo in trpežno predvojno blago Oddaja sc ^e nad 5f.O K vrednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravuistvo „Siovenca" pod St. 5393, ako znamka za odgovor. 6.HRIE srbečico, hraste, liiaje, oniči pri človeku in živini mazilo zoper srbcčieo. Brez duha in ne maže perilo 1 lonček j za eno osebo 4 K. Fo pošti 5 K pojt-nine prosto. — Prodaja in razpošilja $ lekarna Trnkocz? v Ljubljani, zraven ■■ s rotovža. 1212 * Razglas. Podpisane banke so sklenile z ozirom aa temeljito izpremenjene denarne razmere, znižati obrestno mero od vlog na hranilne knjižice, tckoCi račun in žiro-konto, pečenši s 1. januarjem 1919 na 3% pro anito o čemur sc cenj. občinstvo tem potom obvešča, s pripombo, da je vlagateljem na prosto dano, za slučaj, da niso z znižanjem obrestne mere zadovoljni, svoje vloge dvigniti. Ljubljana, dne 20. decembra 19'8. Ljubljanska kreditna banka, Podružnica Jadranske banke, Potnica češke industrijalne banke, Kranjska deželna banka, Podružnica avstrijskega kreditnega zavoda, Podružnica splošne prometne banke, ilirska bauka. Drsginjska doklada za učifeHstvo Karodne vlade- Narodna vlada (poverjenik za uk in bogočastje in poverjenik za finance) je izdala naslednjo naredbo o dragirjskih do-kladah za aktivne in vpokojcne učiteljske osebe javnih ljudskih in meščanskih šol ter vdove in sirote po takih uči tenkih osebah za dobo od 1. januarja do 30. iunija 1919. § 1. Za aktivne učite'|e ljudskih in meščanskih šol z izpričeva'om zrelosti ozi roma tudi učne usposobljenosti se določajo draginjske doklade iz državnih sredstev za leto 1919. po sledeči razpredelnici: ^A.. Za ljudskošobke učitelje: Do vštetih 10 let: I. razred, rodbinski stan 1 oseba 972, II. razred, rodbinski stan 2 osebi 1440, Hi. razred, rodbinski stan 3 do 4 osebe 1968, IV. razred, rodbinski stan 5 do 6 oseb 2496, V. razred, več kakor 6 oseb 3024 letnih kron. Od 10 do vštetih 16 let: I. razred, 1 oseba 1272, II. razred, 2 osebi 1752, III. razred 3 do 4 osebe 2280, IV. razred 5 do 6 oseb 280S, V. razred več kakor 6 oseb 3336 letnih kron. Od 16. do vštetih 23 let: I. razred 1 oseba 1548, II. razred 2 osebi 2016, III. razred 3 do 4 osebe 2544, IV. razred 5 do 6 oseb 3072, V, razred več kakor 6 oseb 3600 letnih kron. Od 23. do vštetih 40 let: I. razred 1 oseba 1752, II. razred 2 osebi 2472, III. razred 3 do 4 osebe 3000, IV. razred 5 do 6 oseb 3528, V. razred več kakor 6 oseb 4056 letnih kron. B. Za meščanske učitelje: Do vštetih 10 let: I. razred 1 oseba 1272, II. razred 2 osebi 1752, III. razred 3 do 4 osebe 2280, IV. razred 5 do 6 oseb 2808, V. razred več kakor 6 oseb 3336 letnih kron. Od 10 do vštetih 17 let: I. razred 1 oseba 1548, II. razred 2 osebi 2016, III. razred 3 do 4 osebe 2544, IV. razred 5 do 6 oseb 3072, V. razred več kakor 6 oseb 3600 službenih let. Od 17 do vštetih 27 let: I. razred 1 oseba 1752, II. razred 2 osebi 2472, III. razred 3 do 4 osebe 3000, IV. razred 5 do 6 oseb 3528, V. razred več kakor 6 oseb 4056 letnih kron. Od 27 do vštetih 40 let: I. razred 1 oseba 1776, II. razredi osebi 2916, III. razred 3 do 4 osebe 3588, IV. razred 5 do 6 oseb 4260, V. razred več kakor 6 oseb 4932 letnih kron. O p o m n j c: 1. V rodbinski stan se vštevajo osebe kakor pri odmerjevanju draginjskih doklad državnih uslužbencev. 2. Za učiteljice ,ki so poročene z učitelji, se odmerjajo draginjske doklade po prvem razredu razpredelnice; take učiteljice se ne upoštevajo pri rodbinskem stanu učiteljevem. § 2. Učiteljskim substitutom, pomožnim učiteljem obojega spola in učiteljskim osebam, ki so nastavljene za nagrado, gre 548 K draginjske doklade, § 3. Nekdanjim učiteljem ljudskih šol, ki uživajo pokojnino, se dovoljuje 576 K, ako imajo skupne službene dobe do 15 let; 720 K, ako imajo daljšo skupno službeno dobo. 0 Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino, gre 576 K, ako imajo službene dobe do 10 let; 720 K, ako imajo skupne službene dobe do 20 let; in 756 kron, ako so še dalje služili. § 4, Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, se dovoljuje 468 K, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 15 let, in 576 K, ako je imel daljšo skupno službeno dobo. Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, gre 468 K, ako' je imel umrli mož skupne službene dobe do 10 let; 576 K, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 K, ako je še dalje služil. § 5. Vsaki siroti brez staršev, ki uživa konkretualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, sc dovoljuje draginjsko doklado po pravilih, ki veljajo za državne uradnike, ako se sirota brez očeta ni že vpoštevala ob odmeri draginjske doklade, ki jo dobiva ovdovela učite Ijica. § 6. Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in vsaki učiteljski siroti, ki uživajo miloščino (milostni preskrbninski užitek), ^se dovoljuje draginjsko doklado po določilih za državne uradnike. § 7. V skupno službeno dobo, po kateri se odmerja draginjska doklada po §§ 1., 3.—4. te naredbe, sc šteje ves dejansko v javni šolski službi dovršeni službeni čas. Narodna vlada. Iz 38. seje Narodne vlade SIIS v Ljubljani z dne 23. decembra 1918. Državni urad /ra zunanje zadeve na Dunaju jfc svoj čas sporočil Narodni vladi, da je Nemška Avstrija pripravljena dovoliti, da smejo jugoslovanski uradniki, ki se selijo iz Nemške Avsiriie, pasirati mejo. ne da bi sc jim preiskovala prtljaga, čc se dovoli v obratnem slučaiii i«tn Nurodna vlada ic temu pritrdila Paiirnale skalile Szi s^ss trgovina G. Cadež, iUestni trg. Gvb sta ši dekli, rP,h!ns razen tega opravljali tudi druga domača in poljska dela se sprejmeti v stalno službo na lepo posestvo na Koroško, blizu Celovca. — 1'onudbe z navedbo plače na iranc Pogačnik, Ljubljana, Dunaiska cesta :i6. 6351 !lt ItllhflP s'užbe; sqm popol- iiUl lllillfll noma izurjen v tej stroki. Vešč vseh gospodinjskih in zmožen vseh gospodarskih del. Grem najrajši v kako malo gospodinjstvo. Vešč tudi vrtnarstva. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca" pod marljiv in vesten. Jo iMiljjjj Je več lepih, dobrih konj, ena liU.il tltiul molzna krava ter sedem malih prašičkov dobre pasme. Poizve se na Polianski cesti 55, Ljubi ana. lmw Nina vefja uinožina'-,ena- Več potovalnih uradnikov »ra zelna podružn.ca n. a. deželne žlvlien. ske in lentne, kakor tudi nezgodna Id jamstvene zavarovalnice v L.ubljanL Alar.je Teiezf o cesla št 12 II V do stev pridejo le politično in moralno neoporečeni gospodje. Plača po do govoru. • 1 Plemenske živali: koncem teg. leta, 1 brejo svinjo, ki bodo skotila okoli 20. januarja pr 1 več mladih prešlčkov-odstavljencev več ovac, ovnov in jagnjet velike pasme, proda po dogovoru Jos. Lenarčič, posestnik, Vrhnika. 5.371 kupim za eno spalno sobo. . Prijazne ponudbe naj se iz- • roče upravništvu Sloovenca pod šifro „Pobistvo". 5:igo Rožna uhca 15. prodaj v Ljub jani, Ijfirn IfPmn priporoča trgovina s se-I lil! U II! II!si meni Sever & liomp. Ljub ijana, iviarij n trg štev 8. Slino, sadjevec in kisla veda MviT že lahko razpošilja. Naroča se pri A. Oset, p. Guštanj. I?PP fP i(tltal v sred,ŠCu mesta Ljub-IJuu iu iJItm ljane, primeren za prodajo kandit in slašcic en gros. Cenjene ponudbe z navedbo najemnine iu drugih pogoiev na JOS. RAJslER, tovarna kandit v Šoštanju, Štajersko. Trgovski nomojk jjks *3S£ nik v pisarni išče primerne službe. Ceniene ponudbe sprejema upravni-štvo Slovenca pod „i'rgov. pomočn a« Mm ali havj Sko^^i^ Ijivec). Ponudbe upravi pod »sladkor«. starejša moč, katera je zmožna -------ililt, voditi samostojno hotelsko (gostilniškp) kuhinjo v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem, se takoj sptejme. Kje pove upravništvo „Slovenca" pod št. 5274. |n.,j| nnm dne 15. decembra zvečer od lu-llull utlll ljubljanske kolodvorske re stavracije do gorenisKega vlaka ali pa v vagonu večjo vsoto denarja, katero sem imel v listnici. 13ili so sami dvaj-setaki. Pošten najditelj naj jih odda v upravništvu Slovenca. iq solnčuice in repice, fi-jii nega okusa in barve ponudi liter po 10 K, dokler je kaj zaloge. R. Hradec, blsak, kraj Za&ieba 'nnnimn se odda porabnikom od 100 kg lllUllipii naprej. Kje, pove upravništvo pod št. 5336. stareišasamostojna moč, bivši odvetniški in notarski solicl-tator in tovarniški knjigovodja z večletnimi prvovrstnimi izpričevali, išče od 1. prosinca 1019 dalje primerne službe. Cenjeue ponudbe pod „račun-ski narednik _ invalid G. J." upravi. pridna služabnika sprejme takoj dr. Uervinka, Polzela. m V OSKfllO sprejmem. SuSKS upravo Slovenca pod »dobra oskrba«. "D lili E f P se prodajo, in sicer: !>C IlUjlju landaver, angl. kočij« 111 brek. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5312.: elegantno opremljena v ---------------sredini mesta, se odda kakemu gospodu. Naslov pove uprava usta pod št. 5310. za dame in gospode so naprodaj v Ljubljani, Staritrg 2, II. nadstr. sprejme takoj strojilna tovarna iUHliD Satnsa & Co v Ljub.janl, Metelkova ulica 4. v Cllljin elegantne, dvovprežne, se pro-Uulliiu dajo. Kje, pove uprava Slovenca pod št. 5311. ____ , , obstoječe iz ene sobe in __________,J, kuhinje za 2 osebi iščem za mesec januar ali februar. Ponudbe pod ..Stanovanje" na upravo lista. P.nni 73 ctplin se zamenja pri tvrdki: UliUj id Mol)U r. & A. Uner, Ljubljana, Šelenburgova ul ca št. 4. Cjiijlj« se priporoča za popravljanje ullliljU perila in orugo šivanje na domu naročnika. Prevzame tudi delo za daljši čas. Naslov: Magdalena Mikš, Selo 43, p. Moste pri Ljubljani. , Mannrnip ^čem stanovanje iz3 -5sob uldllUltflijO. za takoj ali pozneje. Cena postranska, posredovalca se nagradi. Cenj. ponudbe na upravo pod „st 139". se spreime k dvema, solo iiuuiuiiu obveznima deklicama. Zua-nje: slov. nemško in šivanje. Stanovanje in hrana v hiši. Povpraša se v trgovini G. Čadež, Mestni trg. Cevlie 1 lesenimi podplati kostih imamo v zalogi. Cenike pošiljamo zastonj, kot vzorec pa 1 par po poštnem povzetju. Na zahtevo povzor-čujemo tudi več parov. Čevljarska zadruga iz Mirna, sedaj Vrbovee, pošta Mozirje, Štajersko. Restavracija aii gcstlfoa ali v trgu se spre;me v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 5073. P mm posoile, s^me primerne za med ali mast, po K 4-50 za komad razpošilja od 4 kom. naprej po povzetju Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek, Dolenjsko. Inlrai za tre°vin°. prostoren, svetel, ulllldl, če mogoče s stanovanjem v isti hiši, se išče v Ljubljani na Mestnem trgu ali Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Prešernovi ulici. ozir. Dunajski cesti. Ponudbe pod šifro „H. G. 12" na upravništvo lista. n il« on skoraj nova oprava iz cirb-JuU u" novega lesa za 2 spalni sobi. Postelje z vso opremo razen perila. Tudi nekaj druge oprave je naprodaj. Pojasnila daje Franc Rus na Bledo. ;|,ma V vsaki ijinožini (postavljena na Ul Vil dom) dobavi strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 5335 Hrvatski kintom a st sno delo, je ceno na prodaj. Natančneje se poizve pri tvrdki I. Blas, trgovina s čevlji, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 16. 5360 ijplpčni Inlprian Da zad09ti obC,»i OGIdZIII IvJItilldl. trebi izda v nekoliko dneh tvrdka iionač v Ljubljani zelo pripraven beležni (tedenski) koledar za pisarne, urade itd. Natančneje v o-giasu ki se priobči v prihodnjem listu. Pravo Franckova cikorio izitz™ jajca. Osva>d Oobeic, Ljubljana, Mar tinova cesta št. 15. ! fP hita Pr>Pravaa za trgovino na I Ou lil JU prometnem kraju v Ljubljani. Ceujene ponudbe pod „Trgovina i000" na upravništvo Slovenca Klobuku potrebšči dobe pri Stari trg Is sentjo z obrnejo misijsko Vukovar j kravate, nogovice, __________I, sukanec, telovadne no ter različni čevlji se še J. Podlesnlk nasl., Ljubljana, 10. 5210 Min«« 2 vagona ponudim Hlu&t), za takoj. Intere-izvozniin dovoljenjem naj se na trgovsko agenturo in ko-poslovnico Ljudevlt Pollak, inteligenten trpeč srs&iM seznaniti z gospodično, staro 20 do 25 let, prikupljive vnanjosti ter s primernim premoženjem. Le resne ponudbe s sliko, ki so vrne, so prosi poslati na , upravo .Slovenca' pod šifro ,PlaninkaM Tajnost, zajamčena. 537_ ^,nitf ^ ®lektro- in bencin- motorju, dobra in poštena moč, se sprejmo proti dogovorjeni plači, prostemu stanovanju in hrani pri g. I. Oražem. Selo p. Moste pri Ljubljani. 7n|ifl u ll'a«9h 10 va8onov, po 40 vin bulji V Ij.dVdII, kilogram, ponudim za takoj. Kupci naj se z izvozno dovolilnico obrnejo na trgovsko agenturo in komisijsko, poslovnico Ljudevlt Pollak Vukovar. ki Ima vinarsko ln , sadjarsko šolo. Prednost oni z dobrimi spričevali. Drugo po dogovoru. Andrlja Golublč, posestnik in trgovec z vinom na debelo, Zagreb, Jurištčeva ulica 10 5200 i nka! 73 l/nuafiin na "žodnem prostoru Llllldl it! KuVCtljU tik ccste se odda v najem event, proda: pos!opje ie pripravno za vsako in tudi več obrtij — v obližju hiša z gostilno. Naslov pove unrava ..Slovenca" pod št. 5263. ui IP H P n t P vrnivši 86 od vojakov se želi lilldllulllu v svrho ženitve seznaniti z deklico staro 20 do 25 let, pridno ter neomadeževane preteklosti. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko na upravo .,Slovenca" pod šifro POMLAD. Tajnost zajamčena. ijfl lin taj kje se nahaja Franc Kosmač IllU VU Itd! iz Kr. Gore 7. nazadnje pri bateriji 4/1—7, voma pošta 255 — v Očakovu pri Odesi. so išče za tovarno upognjenega pohištva v bližini Kamnika.' Samostojen korespondent, vešč razen slovenščine in nemščino tudi italijanščine ima prednost. Ponudbe z navedbo dosedantega službovanja ter zahtev glede plače na upravništvo Slovenca pod „Knjigovodja". I težki breji kravi so Izve pri Franca Kane, Dravlje 28, p St Vid n.Liubljano. K v'n vDliP v množlnl P° primerni ILolU uullu cent se takoj odda v tovarni I. Orež«m. Selo pošta Most« pri Liubliani inlfacanta sprejme „Drošlvo *a-lllndidlllu sebnlb uradnikov ln uradnic"na slov. ozemlju v Ljubljani. , Nastop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na naslov društva. t dostavkom. da naj se ta pravica raztega tudi na naše begunce v Nemški Avstriji, ki se vračajo domov. Dne 22. decembra je državni tajnik zunanjih zadev dr. Bauer brzojavil z Dunaja, da je pripravljen, ugoditi predlogu Narodne vlade, ako se ta pravica raztegne obojestransko, ne samo na uradništvo, ampak na vse osebe ki se vsled iŽpremenjenih političnih razmer vračajo iz sosednje države. Narodna vlada pritrdi predlogu z dostavkom, da smeio izseljenci večje množine živil, nego so se določile pogodbeno dne 7. novembra 1918 v Gradcu, vzeti s seboj samo z dovoljenjem oddelka za prehrano. Gospodarski komisar deželne vlade Štajerske v Gradcu predlaga, da se upostavi med obema dižavama prost gospodarski promet na meji, od katerega naj je izvzet samo promet z eiekti, devizami in tujim denarjem. Predaj! se odtcJoni. Deputacija uradništva jc izročila pred-»edniku resolucije, obsegajoče 9 točk, ki sc nanašajo na izbobšanje gmotnega stania uradništva. Natodna vlada je izročila resolucije v preties komisiji za enotno ureditev uradniških "prašanj, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh poverjeništev in posluje pri predsedstvu Narodne vlade. Vzime se na znanje poročilo zdravstve nega oddelka o dosedanjem izvrševanju naredbe glede preprečenja nevarnosti, da se potom oseb, ki so bile v vojaški službi bivše Avstriie, širijo nalezljive bolezni med ljudstvom fUradni list št.7, Naredba 77) hi o korakih, ki se bodo v tej smeri še storili. Predsednik Kranjske deželne banke Karol Pollak naznanja, da odlaga svoje mesto. Odstop se vzame ne znanje in se izreče odsto-, ' " ihvi " šlovanje. pajočemu predsedniku zahvala za njegovo po- Ststava direktorija Kranjske deželne banke se odloži do prihodnje seje. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju pošilja besedilo dogovora, ki naj se ratificira v smislu pogajanj zastopnikov Nemške Avstriie z Narodno vlado v Ljubljani z dne 12. decembra 1918. Ker se besedilo ne sklada povsem s svoječasnim dogovorom in je treba novi načrt pogodbe preštudirati in deloma tudi odstopiti v odločitev skupni vladi v Belgradu, se ratifikacija, odkloni, pač pa izjavi pripravljenost, da se o poslanem načrtu vrše sgajanja. V ta namen predlaga Narodna vla-opreišnji dogovor z dne 7. no bra 1918 podaljša do 15. januarja 1919. SH i Uannuan p 8 hran°. eventuelno tudi UllIHUlOll U mehlovano mesečno sobo šče gospodična. Naslov se prosi na upravo »Slovenca" pod št. 5361. Konje za klanje Ljubljani. kupuje Ivan Mariniek mesar na Glincah pri Df17ni«l Prodam dve veliki kadi ki-I uiul 1 sloga zelja Cena po dogovoru. Zamenjam pšenico za pe.rolej; 2 kg pšenice za 1 kg petroleja Kdo, pove uprava lista pod štev. 5379. Želim se v svrho ženitve seznaniti z dekletom ali vdovo, ki bi imela mlin z malim posestvom. Več povem pismeno. Naslov pove uprava ,Slovenca' pod šifro Mlin 5380. tiatilnip za roCni in vitoljni pogon llldllllilu se proda. Naslov povo uprava „Slovenca" pod št. 5369. lot lovec ali oskrbnik ali graščini kje v bližini Litije ali Ljubljane ali sploh kje na Dolenjskem. — Naslov pove uprava „Slovenca". 5380 Motorno kolo, hibno deroče,"©' p rod a J.ftozmnn, Ljubljana, Florijauska ul.24. v starosti 14 in 16 let iščeta stanovanje s popolno prehrano.' Katera boljša rodbina bi ju vzela? Plačilo deloma tudi v živilih. Ponudbe pod šifro: »Stiogo nadzorstvo« v upravo „Slovenca". stari 5 let (ena jo breja), se , prodasta. Istotam se proda več vozov, seno, vprega, oves. Naslov pove uprava „Slovenea" pod št. 5390, Pisalni stroj m železna blagajna "Sar za pisarno pripravna omara se takoj kupi. Ponudbe pod št. 5395 na upravo „Slovenca". Manitn hifn kuPim v Ljubljani ali v |i]nll|MJ HldU predmestju. Ponudbe pod: »Pomiad 1919« na upravo »Slovenca«. V posvetovalno dvorano pride polkovnik Milan Pribičevič, ki mu je poverjena organizacija vojaštva v območju Narodne vlade SHS v Liubliani. V krasnem, obširnem govoru je razpravljal nt» samo o svoji vojaški misiji, ampak tudi o drugih vprašanjih, glede kateiih si morajo biti državljani SHS na jasnem, da bo vladalo pravo razmerje med posameznimi plemeni in da bo imela nova armada res korenino v ljudstvu. Govoru polkovnika Pribi-čeviča so sledili poverjeniki z odobravanjem in obljubili sodelovanje v njegovem smislu. Narodna vlada je^ razpravljala obširno o dogodkih v Št. Jerneju na Dolenjskem dne 22. decembra ob priliki nameravanega shoda poverjenika dr. L. Pogačnika. Ugotovila se fe soglasno potreba, da §mo Slovenci sedaj, ko nam preti največja nevarnost na zapadu, edini. Storilo se bo vse, da' se slični obžalovanja vreni pojavi ne ponavljajo. Izvrže se nekatera imenovanja v oddelku za notranje zadeve, ki so se že objavila. Policijskemu nadkomisarju Alojzu Kerše-vanu se podeli naslov policijskega svetnika. Sklene se, da se mora vsaka prodaja javnega blaga v večji množini predlagati v seji Narodne vlade, Kjer se bo določilo, ali se blago proda in na kateri način. Kjer je le mogoče, naj se prodaja izvrši potom licitacije. Inženir Vladislav Fasan, gozdarski svetnik v Zadru - Voštarnica, se prevzame v službo pri agrarni operaciji Narodne vlade SHS v Ljubljani. V poštno in železniško ravnateljstvo v Ljubliani se imenujejo sledeči uradniki: Poštni svetnik dr, Ivan Debeljak kot postni ravnatelj, višji poštni komisar Gregorič Alojzij kot poštni svetnik; poštni komisar dr. Lamut Ivan: poštni koncipisti dr. Pavlič Fr., dr. Lebar Joško, dr. Janžekovič Franc, Ve-senjak Anton kot poštni komisarji; poštna koncipista dr. Rapotec Franc in Matjašič Miroslav; inž. Laurenčič Ernest kot stavbni svetnik, inž. Osana Marij kot višji stavbni komisar, Glaser Pavel kot računski svetnik, Korun Janez kot rač. oficijal, inž. Mallv Vladimir kot stavbni komisar. Načelniki posameznih oddelkov v železniškem ravnateljstvu dobijo kot funcijsko do-klado 2/3 diference med sedanjim plačilnim razredom in VII. plačilnim razredom, ker opravljajo delo, ki so ga vršili doslej uradniki Vil. činovnejja razreda. Mnoge stranke vlagajo še vedno nekol-kovane vloge. Občinstvo se opozori na dolžnost, kolkovati vloge prav tako kakor pod avstrijsko vlado. Narodno veče v Zagrebu je sporočilo, da so vsled imenovanja skupne vlade v Belgradu njegove funkcije prenehale in da pridejo čla ni Narodnega veča v državno veče, ki se se stane čez mesec dni. S tem so uposlavljene rodne razmere in vse pokrajinske vlade, ki so imele namen, skrbeti za upravo v prehod-nji dobi, so stavile svoje mandate regentu na razpolago. Tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani je koncem seje sklenila, da poda demi-sijo, in je v tem smislu odposlala brzojavko ministrskemu predsedniku Protiču. — Naj se zglasil Ako se nahaja Valentin H a d a I i n, doma iz Zakriža pri Cerknem štev. 14, v okolici ljubljanski ali kjerkoli na Kranjskem, naj sc blagovoli oglasiti na Sovodnjah št. 14, p. Gorcnjavas. — Kdo ve kaj o Edmundu Herczcg, ki je služil v častniški kuhinji 2. bataljona 17. peš-polka kot kuhar. O Herczcgu od oktobra 1918 ni sledu. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, naj to naznani na željo staršev mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Mestni dom. , — Kdor Te, da je res Mandelj Jožef, pri-leljen k »Scheinvverferkomp. 7«, vojna pošta 127, dne ,27. oktobra 1918 padel pri umiku biv-Je avstrijske armade, nai sporoči očetu: Fr. Mandelj, Kal, pošta Št. Vid pri Zatičini. — Postrezite! Kdor izmed bivših ruskih etnikov kaj ve o praporščaku 97. pešpolka enriku Mahatsek, ki je bil ujet dne 20. novembra 1914 v zahodni Galiciji, bil pozneje v .ljevu in nato v Tomsku, taborišče 28, bolni-a štev. 9, naj sporoči Elzi pl. Oberaigner, Sv. 'etra cesta štev. 19, II. nadstropje. Varna nalo$ltev denarja! DRUŽABNIKI brez sodelovanja, za jio večanje trgovske komandit.ne družbe z odpovedljivo vlogo od K 5000 naprej se Iščejo. Zajamčeno 6 do 10°/o obre-stovanje. Ponudbe je vposlati pod šifro ,SLOVENSKO PODJETJE I." 5058 na upravo Slovenca. 5358 V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znar.cem da je naša lskrenoljub-Ijena mama, stara mama, sestra in teta, gospa Uršula Kos danes ob 6. uri zjutraj previde-na s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v pondeljek 30. t. m. ob 8. uri zjutraj na župno pokopališče. Rajno predobro mamo priporočamo v pobožno molitev. Borovnica, dne 28. decembra 1918. Žalujoči ostali. •;. •*.;.->•.C . r-. 1.'.?-. -.t .V.v?-. , Zahvala. Vsem in za vse izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo! LISTNICA UREDNIŠTVA. Potrti neizmerne nesreče, ki nas je zadela, naznanjamo, da naše ljube Vide Podkrajšekove ni več. Vgrabila nam jo jc španska bolezen, prevideno s svetimi zakramenti. Pogreb je bil 27. decembra ob 3. uri popoldne z Rcsljeve ceste št. 24 k sv Križu. flna Podkrajšck mati Olga Bizjak sestra Vili Bizjak svak Naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena hči, oziroma sestra s. Alojzija Žerjav urSulInka-učItelJica v Skofjl Loki pt daljši, hudi bolezni, previ-deia s sv. zakramenti, popol-nona vdana v voljo božjo, v torek, 24. decembra oh pol 10. url doooldne, v 25, letu starosti in v 3. letu redovnih obljub, izUhnila svojo blago dušo. • Pogreb ji bil včeraj, dno 26, decembra ob štirih popoldne v Skofji Loki. Obenem se te« potom prisrčno zahvaljujejo nienitu čč. sosestram za požrtvovalno ljubezen v bolezni, pre?. gg, duhovnikom za tolažila m vodstvo pogreba ter Vsem, Ui so preblago pokojnico spremili na zadnji poti. Nepozabno sestro priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin. Jesenlcc-Šttofia LoKa-SI. Vid, 27. Kil. i5!8. Marija Žerjav, mati. Minka, učiteljica, Katarina, sestri. — Jakob, Jožel, dr. Gregor Žerjav, prefekt v zavodu sv. Stanislava. bratje. Fr. Eobler, sodni svetnik v p. in odve nik naznanja v svojem in svoje rodbine imenu, da jo po zdaj zanesljivih vesteh padel ljubljeni, nepozabni sin in brat, gospod podporučnik srbske lojfjo \ dne 19. septembra 1910 v boju za svobodo, star 23 let. Pokopali so ga tovariši Slovenci v Medjidiju v Dobv.ii.dži. Vsi, ki ste ga tadi 4nult in z nami upali, da se "vrne iz daljne Rusije,, oh; anite. mu časten spomin-! Ljubijaan, v decembru 19)8. Naznanjamo žalostno vest, da jo naš večletni zaslužni pivovaritelj, gospod IjjlJij l£kvMwi dna 27. grudna 1918 po kratki mučni bolezni preminul. Bil je vzoren sotrudnik, kateremu ohranimo časten spomin. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krišiofu ua pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 28. grudna 1918. Delniška družba pivovarne UNION. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Kdor si hoče nabaviti dobro in trpežno n I c .o za ročni in vratilni pogon, daljo stl skalnico za sadje in grozdje, mline za grozdje, decimalne tehtnice, kotle za žganje Kuhati, KIjiijg za slamoreznice ročne mlihe za moko mleti, itd. naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji v zalogi na razpolago. — Drugi poljedelski stroji sc pa lahko naročajo pri Iranc Uliti v Ljubljani, Martinova ccsta st. i. Največja zaloga, poljedelskih strojev v Jugoslaviji. Zahvala. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo za krasne po- gg klonjene ji vence in šopke. Zahvaljujemo se gg. pevcem za srce pretresajoče žalostinke, dalje sestram Sokolicattj ter bratom Sokolom I, posebno onim, ki so jo nesli do groba. Konečno bodi še izrečena iskrena zahvala vsem, ki so ;o .» ' i kljub slabi poti v tako častnem Številu spremili do preranega groba. V Ljubljani dne'28. decembra 1918. Žalujoča rodbina.