G fírapharl-
Aleksander Vinokurov zaradi dopinga zapušča Tour
/
16

^anz^ 7 I
Barbara Schiavulli, prejemnica nagrade Luchetta, o svojem delu na Bližnjem vzhodu
/M0
Primorski
SREDA, 25. JULIJA 2007_
Št. 174 (18.957) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Kam
meri deželna desnica?
SandorTence
Deželni odbornik Roberto Antonaz ne potrebuje zagovor-
ni kov, in to vsaj iz dveh raz lo -
gov. Prvič, ker se zna dobro braniti sam, in drugič, ker o njegovem delu (v dobrem ali slabem) govorijo njegova dejanja. O tem je včeraj na dolgo in na široko razpravljal deželni svet, ki je na koncu podprl kulturno politiko Illy'eve uprave in koalicije.
Bolj kot sklep no gla so va -nje v prid Antonazu, ki je bilo pričakovano, so bili zanimivi nekateri poudarki iz debate. Predvsem s strani desne sredine, ki o kulturni politiki deželne vlade nima enotnih stališč. To velja tudi za odnos Dežele do furlanske in slovenske narodne skupnosti.
Za Nacionalno zavezništvo nima smisla izgubljati besed, saj ta stranka ne more na noben način premostiti svojih nacionalističnih predsodkov do narodnih manjšin. Presenečajo pa ostra stališča Forza Italie, ki prihajajo do izraza tako pri zakonu o Slovencih kot glede zakona o Furlanih.
Stvari so nekam čudne. Vodja deželnih svetnikov Forza Italie Isidoro Gottardo se pritožuje, ker glavnina Slovencev glasuje za levo sredino, s svojo usmeritvijo pa Berlusconijeva stranka dela vse, da bodo slovenski volilci tudi vnaprej ravnali tako, kot so doslej.
Čemu služi podpora t.i. evropskemu modelu za izvolitev slovenskega deželnega svetnika, če potem Forza Italia skuša že v komisiji blokirati zakon za slovensko manjšino?
REFERENDUM
Zbranih več kot 820 tisoč podpisov
RIM - »Izreden in nepričakovan rezultat,« je izjavil Mario Segni ob včerašnji dostavi 820.916 podpisov na kasacijsko sodišče. Več kot dvesto kartonskih škatel s podpisi za razpis volilnega referenduma bodo morali do konca seprembra preveriti kasacijski sodniki, nato pa bo do februarja prihodnje leto o njegovem skladju z ustavo odločalo ustavno spodišče. Pobudniki referenduma so bili včeraj upravičeno navdušeni, saj jim je kljub medijskemu mrku uspelo zbrati toliko podpisov, kot jih niso pričakovali niti največji optimisti.
Na 14. strani
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ITALIJA - Praktično ves polotok v ognjenem primežu
Tragični ognjeni
pekel na Garganu
Govori se o štirih žrtvah in veliko zastrupljenih ljudeh
Eden najlepših delov Apulije, med Garganom in Viestijem, se je včeraj spremenil v pravi ognjeni pekel
ansa
RIM - »Niti eden izmed tisočih požarov, ki so se danes razvneli po vsej državi, ni izbruhnil zaradi samovžiga,« je včeraj zagotovil šef civilne zaščite Guido Ber-tolasso, za katerega so požigalci kriminal-
LJUBLJANA
Dialog med Slovenijo in Hrvaško
LJUBLJANA, ZAGREB - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj potrdil. da obstaj pobuda slovenske vlade o ureditvi odprtih vprašanj s Hrvaško, zadevnega zaupnega dokumenta pa ni želel komentirati. Slovenija naj bi po navedbi POP TV tudi že predlagala morebitnega posrednika, francoskega pravnika Roberta Badinterja, kije v začeku 90. let že vodil komisijo glede meja nekdanje Jugoslavije. Poleg meje naj bi zaupni dokument obravnaval tudi druga odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. (STA) Na 3. strani
ci, ki jih je treba strogo kaznovati. Veliko požarov ljudje zanetijo tudi iz nemarnosti in tako se zgodi tisto, kar je včeraj doživljala Apulija. Na Garganu je požarna fronta zahtevala tudi nekaj življenj, govori se o
LIBIJA - Izpustitev
Bolgarske bolničarke zopet doma
SOFIJA - Za pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika se je večletna drama naposled srečno končala. Libijske oblasti so namreč včeraj izpustile šesterico, katere smrtno kazen so nedavno spremenili v dosmrtni zapor. Medicinske sestre in palestinski zdravnik, ki je pred časom dobil bolgarsko državljanstvo, so že prispeli v Bolgarijo, kjer jih je predsednik Georgi Parvanov pomilostil. Baje je v za,meno Libija prejela nekatere ugodnosti EU.
Na 15. strani
štirih, čeprav sta potrjeni le dve žrtvi, in evakuacijo tisočev domačinov in turistov, med katerimi jih je moralo veliko iskati zdravniško pomoč zaradi zastrupitve. Požar je uničeval avtomobile, avtokampe,
DEŽELNI SVET
Podpora odborniku
Antonazu
TRST - Deželni svet je včeraj podprl kulturno politiko Illy-jeve uprave in s tem tudi delo pristojnega odbornika Roberta Anto-naza. Skupščina je zavrnila stališče desne sredine, ki meni, da je kulturna politika Dežele idejno in politično pristranska ter pod odločilnim vplivom Stranke komunistične prenove, kateri pripada odbornik za kulturo.
Deželni svet je soglasno odob ril nov za kon o vi no grad niš -tvu in o uved bi pos kus ne ga elek -tronskega glasovanja.
Na 2. strani
ogrožal hiše in povzročal eksplozije vnetljivih snovi. Poleg gasilcev in sil javne varnosti so v pripravljenosti tudi vojaki, ki bodo v primeru potrebe priskočili na pomoč.
Na 14. strani
Trst: ukvarjali so se z raznimi »deli«, od oderuštva do kraje kovin
Na 5. strani
Javni prevozi: več sindikatov proti reformi na deželni
ravni
Na 6. strani
Jan Jones, podpredsednica družbe Harrah's Entertainment na pogovorih v Ljubljani
Na 4. strani
2
Sreda, 25. julija 2007
DEŽELA
/
DEŽELA - Na včerajšnjem zasedanju
Deželni svet podprl kulturno politiko Illyjeve uprave
Opozicija ostro kritična do odbornika Roberta Antonaza
TRST - Deželni svet je na včerajšnji seji podprl kulturno politiko Illyje-vega odbora, ki jo vodi odbornik Roberto Antonaz. Skupščina je namreč z glasovi leve sredine zavrnila zelo kritično stališče do Antonaza in njegove politike, ki gaje zagovarjala desna sredina. Bolj kot za kritično stališče je šlo za pravo politično obtožnico na račun odbornika iz vrst Stranke komunistične prenove. Predložili so ga Isidoro Gottardo (Forza Italia), Alessandra Guerra (Liga), Roberto Molinaro (Sredinska zveza-UDC) in Luca Ciriani (-NZ).
Molinaro (UDC) je pozval deželno vlado in zlasti odbornika Antonaza k večji uravnovešenosti in pravičnosti pri vodenju deželne kulturne politike. Zastopnik UD C je prepričan, da so tudi marsikateri zastopniki leve sredine zaskrbljeni nad neuravnovešeno kulturno politiko Dežele, čeprav tega v javnosti ne priznavajo.
Dosti bolj ostra in polemična je bila Guerrova (Severna liga), ki je An-to na zu oči ta la iz ra zi to stran kar sko vodenje kulturne politike. Odbornik s svojo pretirano levo usmerjeno politiko celo škoduje Illyjevi koaliciji. »Ko smo bili mi na oblasti smo finančno in dru ga če po ma ga li vsem, se daj pa de -želna uprava pomaga le pobudam in kulturnim organizacijam, ki so izraz skrajne levice,« je prepričana nekdanja predsednica Dežele.
Na tej valovni dolžini je bil tudi predstavnik Nacionalnega zavezništva Paolo Ciani. Ravnokar zaključeni če-daj ski Mit tel fest je ozna čil za ide o lo -ško in pristransko kulturno prireditev, skrajni desnici pa nikakor ni všeč finančna pomoč (120 tisoč evrov) De-že le glas be ni po bu di Ro totom, ki se vsako leto odvija pri Osoppu ob navzočnosti več tisoč mladih. V Finijevi stranki so od vsega začetka prepričani, da se tam zbirajo mamilaši in da je Rototom prizorišče nezakonih poslov.
For za Ita li a je z Mau ri zi om Bla -sonijem in Robertom Asquinijem po-vle kla na dan za kon za za šči to Fur la -nov in furlanščine, ki mu Berlusconi-jeva stranka nasprotuje. Jezike narodnih manjšin se naučiš doma oziroma v družini, angleščine, ki jo deželna uprava zanemarja, pa ne, sta dejala deželna svetnika Forza Italia.
Predstavniki Demokratične zaveze so vsi po vrsti branili kulturno usmeritev deželnega odbora in pristoj-
Roberto Antonaz
Isidoro Gottardo
kroma
nega odbornika. Mauro Alzetta (LD) je stališče opozicije označil za polemično in nekoristno, njegov somišljenik Mauro Travanut pa je dejal, da ni mogo če, kot de la des ni ca, ena či ti Mit tel -festa z Rototomom, ki je čisto nekaj dru ge ga.
Čedajsko prireditev sta branila tudi Giancarlo Tonutti (Marjetica) in Pietro Colussi (Illyjeva občanska lista). Slednji je opozoril, da Dežela se direktno ukvarja le z Mittelfestom, prireditvami v Vili Manin in z dejavnostjo sin-foničnega orkestra FJK, za vse ostalo
kroma
pa skrbijo posamezne ustanove in organizacije.
Kristian Franzil (SKP) je zavrnil kritike desne sredine na račun glasbenih prireditev za mladino in pohvalil delo odbornika Antonaza. Carlo Mona -
i (Illyjeva lista) pa je izpostavil ne samo velik kulturni nivo, temveč tudi povezovalno vlogo Mittelfesta, ki svojo plemenito poslanstvo opravlja že vrsto let. Tudi takrat, ko j e bila v FJK na oblasti desna sredina.
Rahlo kritičen do Antonaza je bil
Antonio Martini (Marjetica). Po nje-go vem bi mo ra la De že la pa zi ti, da ne -katere prireditve, ki jih financira, ne zdrknejo na raven nezakonitih pobud. Uberto Fortuna Drossi (Illyjeva lista) pa je izrazil prepričanje, da sta levica in desnica očitno različni tudi kar zadeva kulturno politiko. Medtem ko je desnica po njegovem bolj pozorna do pre te klos ti, je le vi ca bolj na klo nje na prihodnosti.
Antonaz, kije sicer pohvalil tvorno soočenje med deželnimi svetniki, je zavrnil obtožbe Doma svoboščin, češ da vo di pri stran sko, ide o lo ško in sek -taško kulturno politiko. O dejavnosti njegovega odborništva zelo jasno govorijo številke, po katerih ljudje vse bolj cenijo kulturno ponudbo deželnega odbora. »Da bi lahko zadostila vsem po tre bam in zah te vam pa bi mo ra la Dežela povečati svoje proračunske izdatke za kulturo, ki sedaj znašajo le odstotek proračuna,« je dejal Antonaz, ki je napovedal korenito reformo celotnega deželnega kulturnega sektorja.
MEDIJI - Del Campo pisal vsedržavnim časopisom
Trst ni glavno mesto Furlanije, ki je sestavni del Dežele FJK.
TRST - Vsedržavna občila (časopisi in televizije) se pogosto-ma ukvarjajo z dogajanji v naši deželi in namesto Furlanije-Julijske krajine rabijo izraz Dežela Furlani-ja. Pojavlja se tudi napaka v napaki, da je Trst glav no mes to Fur la -nije. To napačno navajanje imena dežele in njenega glavnega mesta je izstopalo tudi v nedavnem poročanju o poročnem dopustu, ki ga je Dežela odobrila svojemu uslužbencu v Bruslju zaradi istospolne poroke.
Na te red ne na pa ke v spo ro -čilu za javnost opozarja Deželni odbor za komunikacije (Corecom), ki je po ob las til pred sed ni ka Fran -ca Del Campa, da s tem v zvezi piše odgovornim urednikom velikih italijanskih občil. Da je Trst glavno mesto Furlanije so v zvezi z do-pus tom za is to spol no po ro ko v Bel -giji npr. navajali časopisi Repubbli-ca, Stampa in Libero ter osrednja
Franco Del Campo
kroma
večerna televizijska poročila Cana-le 5.
Od bor Co re com si cer do pu -šča mož nost, da gre pri to vrst nem pisanju morda za napako ali za prostorsko stisko. Po vsej verjet-nos ti pa smo ob tem pri ča tu di ne -poznavanju zgodovine in stvarnosti naše dežele. Del Campo v pismu državnim občilom pravi, da je Furlanija-Julijska krajina deželna uprava s posebnim statutom vse od leta 1963. Pri tem dodaja, da tukaj-

šnja državna meja ni več, kot nekoč, neke vrste železna zavesa, temveč območje, kjer sobivajo različni narodi, jeziki in kulture. »Od novinarjev, ki imajo velik vpliv na javno mnenje, zato pričakujemo ne ko li ko več na tanč nos ti,« pod čr -tuje še Del Campo.
Furlanija namesto Furlanija-Julijska krajina sicer ni edina napaka, ki se v javnih občilih pojavlja pri navajanju deželnih uprav in njihovih glavnih mest. Pogoste napake se pojavljajo npr. tudi v novinarskih po ro či lih o de že li Tri den tin ski-Južni Tirolski, kjer je situacija sicer nekoliko bolj zapletena, saj je tamkajšnja deželna enota skupek dveh avtonomnih pokrajin, ki sta Trento in Bo cen. Juž ne Ti rol ce ta ko je -zi, ko berejo, da je Trento glavno mes to de že le, Tri den tin ci pa ni so najbolj zadovoljni, ko opazijo, daje Bocen naveden kot središče deželne uprave.
ZAGREB - Haaški obtoženec
General Gotovina bo postal filmski junak
ZAGREB - »Generala bremenijo za zločin v neki vasi. Priče, ki mu lahko pomagajo, izginjajo. General pobegne v Avstrijo. Po pobegu je udarna vest v medijih. On mora dokazati, da ni zagrešil zločina.« To je sinopsis igranega filma Na svidenje v Parizu, kot ga v torkovi izdaji razkriva Jutarnji list, naslednjo zimo pa ga namerava začeti snemati režiser Želj-ko Senečič. »General Jan Štedul iz filma je metafora hrvaških poveljnikov, ki so dobili vojno na bojišču, izgubili pa v miru«, je napovedal Senečič. Čeprav Jutranji list trdi, da je glavni lik ozko navezan na življenje haaškega obtoženca, upokojenega generala An-teta Gotovine, Senečič ni hotel ne zanikati ne potrditi, da gre za film o omenjenem nekdanjem poveljniku Hrvaške vojske v akciji Nevihta. Potrdil je le, da je končal scenarij o nekem hrvaškem generalu, ki beži pred obtožbami haaškega sodišča.
Gotovina je namreč - tako kot
glavni lik v napovedanem filmu - v času Jugoslavije pristopil k tujski legiji, po izbruhu vojne na Hrvaškem pa se je vrnil in stopil v Hrvaško vojsko. V tujino je pobegnil, ko ga je haaško sodišče obtožilo za vojne zločine v in po akciji Nevihta, kije potekala leta 1995.
Senečič je za časnik še povedal, da namerava najprej zagotoviti finančna sredstva za film, potem pa si želi angažirati nekaj priljubljenih igralcev, med njimi tudi Radeta Šer-bedžijo, kateremu je namenil vlogo nekega generala tujske legije. Dodal je, da se že dogovarja z nekaterimi tujimi igralci. Na zagrebškem uradu za kulturo so potrdili, da je film Na svidenje v Parizu prijavljen na natečaj za denarno podporo Senečič (1933) je režiral nekaj filmov v drugi polovici 90 -
-ih let (Dubrovački suton, Zavarava-nje, Pont Neuf), veliko več se je ukvarjal s filmsko scenografijo, in sicer od leta 1964. (STA)
DEŽELNI SVET - Soglasna odločitev
Zakona o vinogradništvu in elektronskem glasovanju
Zadovoljstvo Špacapana (SSk) zaradi travnatih površin
TRST - De žel na skup šči na je vče raj so glas no odob ri la nov za kon o vinogradništvu, ki uvaja nova določila o preureditvi vinogradov v Furla-niji-Julijski krajini. Zakon je proceduri doživel tudi podporo združenj kmetov in vinogradnikov. Večinski poročevalec je bil Renzo Petris (LD), v imenu opozicije pa je poročal Giorgio Venier Romano (UDC).
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan v tiskovnem sporočilu izraža svoje zadovoljstvo nad izglasovanjem dveh popravkov k zakonu o vinogradništvu, ki se tičejo travnatih površin. »Z odobrenima amandmajema bo namreč dana možnost ob či nam ali po sest ni kom, da se izbrišejo iz seznama ter se določa, da zadevajo ukrepi o travnatih površinah samo tiste dele občine, ki nimajo drugačnih obveznosti, ampak imajo zgolj kme tij ske na memb nos ti.«
Špacapan meni, daje tako ustreženo občinskim in osebnim zahtevam ter upa, da bodo lahko rešeni vsi za-
petljaji. »Že sedaj pa je jasno, da vse pogodbe, ki danes obstajajo z Deželo, ostanejo v veljavi. Zato torej ni nevarnosti, da bi bila zaradi zakona ustavljena dela ali izvajanje načrtov, ki jih z Deželo izvajajo občinske uprave ali privatniki.« Svetnik Slovenske skupnosti Špacapan torej pozdravlja dejstvo, da ko obstaja politična volja, se zadeve rešijo čez noč.
Deželni svetniki so včeraj tudi soglasno odobrili zakon, ki tudi pri nas uvaja poskusno elektronsko glasovanje. Poskus bodo izvedli v sklopu bližnjega ljudskega glasovanja v štirih občinah, ki načrtujejo združitev. Ve čin ski po ro če va lec za ko na Igor Kocijančič (SKP) je poudaril, da se mora tudi deželna administracija prilagoditi tehnološkim novostim. Elektronsko glasovanje po njegovem ne bo postavilo pod vprašanj ne svobode in tudi ne tajnosti glasovanja. So dob ni pos top ki, ki pa ne bo do ok -rnili ustavnih pravic volilcev, je dejal Kocijančič.
SSK
Z novo DS,
vendar samostojno
TRST - Deželno tajništvo stranke Slovenska Skupnost je v četrtek razpravljalo o temah, ki bodo v prihodnje neposredno zadevale slovensko manjšino v Italiji. Deželni tajnik je člane vodstva slovenske stranke seznanil s potekom ustanavljanja Demokratske stranke in s pripravami na neposredne volitve za državno in deželno vodstvo tega novega političnega subjekta, ki bodo potekale 14. oktobra. Priprave sicer različno potekajo od pokrajine do pokrajine zato se je SSk, kot piše v tiskovnem sporočilu, odločila, da upošteva dane razmere in zato nastajajo temu primerni pristopi, tako da se je slovenska stranka v nekaterih krajih nekoliko bolj neposredno angažirala v pripravljalnih odborih Demokratske stranke.
Vendar je stališče narodne stranke Slovencev v Italiji zelo jasno, piše v tiskovnem sporočilu SSk, ki bo še na prej nas to pa la kot samostojen politični subjekt in zagovarjala samostojno politično nastopanje Slovencev v Italiji. V poštev pridejo samo take oblike povezav, kot je dosedanji dogovor o federaciji z Marjetico, ki ni v ničemer okrnil samostojnosti slovenske stranke. SSk je bila med ustanoviteljicami Marjetice, prav tako sedaj pomaga pri ustanavljanju Demokratske stranke. To njeno zadržanje je bilo tudi pozitivno ocenjeno v Rimu na zadnji vse-državni skupščini Marjetice.
Bližajo se deželne volitve in deželni scenarij je daleč od tega, da bi kazal na neko jasnost. Tudi pri tem je deželno tajništvo obravnavalo strategijo za oblikovanje samostojne liste na narodni podlagi, kot to omogoča letos odobreni deželni zakon, v katerem je vključen evropski model za olajšano izvolitev slovenskega predstavnika v deželni svet. Deželno tajništvo v svojem tiskovnem sporočilu poudarja, da se zaveda, da predstavlja pri tem velik izziv zbiranje podpisov v videmski pokrajini. Vendar so spremembe, ki so se v teh mesecih razvile znotraj leve sredine po oceni stranke ustvarile primerne pogoje, da bi lahko osnovali slovensko listo s široko narodno podlago, ki bi lahko presegala tradicionalen domet Slovenske skupnosti.
V nadaljevanju je deželno tajništvo obravnavalo osnutek zakona o zaščiti Slovencev v FJK, ki ga je pred kratkim odobrila 6. deželna komisija. Sprejetje besedila sicer predstavlja pomemben premik, ven dar je tre ba upo šte va ti kar nekaj dejavnikov, ki lahko zakon primerno dopolnijo. V ta namen bo tajništvo besedilo zakona podrobno preučilo in posledično predstavilo nekaj bistvenih popravkov, ki jih bo Ssk vložila, ko bo zakon šel v obravnavo v deželni svet. Ni namreč dovolj, da so v zakonu enostavno zbrane dosedanje zaščitne norme iz različnih vsedržavnih zakonov, pač pa mora dežela FJK tudi na področju manjšinske zaščite uveljaviti vse pris toj nos ti, ki jih ima gle de na svojo avtonomijo in to še zlasti na področju šolstva. Da je to mogoče, dokazujejo ukrepi, kijih deželni svet pripravlja glede zaščite fur-lan ske ga je zi ka in ki glo bo ko po -segajo v ustroj vsedržavnega obveznega šolstva. Slovenska skupnost glede poučevanja furlanskega jezika v šolah podpira stališče predsednika Illyja o obveznem učenju razen za tiste, ki bi se temu želeli izrecno odpovedati.
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 26. julija 2007
3
LJUBLJANA - Vesti o pobudi slovenske vlade za ureditev odprtih vprašanj
Se bliža dogovor
med Slovenijo in Hrvaško?
Mednarodni posrednik naj bi bil francoski pravnik Robert Badinter
LJUBLJANA, ZAGREB - Potem ko je POP TV v ponedeljek poročala, da je slovenska vlada hrvaški posredovala dokument o ureditvi odprtih vprašanj med državama, je včeraj zunanji minister Dimitrij Rupel potrdil, da pobuda slovenske vlade za ureditev odprtih vprašanj s Hrvaško obstaja, ven dar do ku men ta z ozna ko stro -go zaupno ni želel komentirati. Na hr-vaš kem zu na njem mi nis tr stvu so medtem potrdili intenzivna pogajanja za ureditev vseh meddržavnih sporov, zanikali pa obstoj uradnega dokumenta. V po bu di, ki naj bi jo naj prej vla -da, nato pa še odbor DZ za zunanjo politiko obravnavala minuli četrtek, je Ljubljana po navedbah POP TV hr-vaš ki stra ni pred la ga la po sre do va nje tretjega pri določanju meddržavne meje, ali bo šlo pri tem za pravno zavezujočo arbitražo ali za nezavezujo-čo mediacijo, naj bi se državi še dogo vo ri li.
Slovenija je po navedbah POP TV že tu di pred la ga la mo re bit ne ga posrednika, francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma sodišče, ki ga ta vodi v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ov-se). Badinterjeva komisija se je v začetku 90. let minulega stoletja že ukvarjala z vprašanji mej na območju nekdanje Jugoslavije. Badinter naj bi ponudbo Slovenije za posredovanje že sprejel.
Poleg meje naj bi tajni dokument obravnaval tudi ostala odprta vprašanja med sosedama - jedrsko elektrarno Krško, varčevalce nekdanje Ljubljanske banke ter razmejitev hrvaške in slovenske ekološke cone v Jadranu. O pobudi je govoril »odbor državnega zbora za zunanjo politiko v Ljubljani pred nekaj dnevi, o tem je razpravljala vlada«, je še potrdil minister Dimitrij Rupel. Zaupno gradivo sedaj ča ka na hr vaš ki od ziv, »za to bi bi lo z moje strani nekoliko prenagljeno, da bi rekel kar koli več od tega, kar sem pravkar rekel«, je dodal.
Na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) so za STA povedali, da zaenkrat niso dobili nikakršnega uradne ga pred lo ga slo ven ske vla de gle de odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Željka Bela-ja potekajo sicer intenzivna pogajanja za ureditev vseh meddržavnih sporov, ven dar pa ni še no be nih urad nih
predlogov, konkretnih dogovorov ali do ku men tov. Be laj je po tr dil, da so se pogajalci pogovarjali tudi o možnosti posredovanja tretje strani glede urejanja meddržavne meje in pri tem kot eno od mož nih re ši tev ome ni li so diš -če za pomiritev in arbitražo pri Ov-se, vendar pa j e bil tudi to l e del pogovorov in ne uraden predlog.
Slovenski zunanji minister se je medtem v Bruslju odzval tudi na novico, da je komisija mesta Buje začela pregledovati ponudbe, ki so prispele na razpis za nakup in najem spornih kmetijskih zemljišč na levem bregu reke Dragonja. To je za STA potrdil predstavnik bujske mestne uprave Mau ri ci o Sin ko vič. Kot je oce nil Ru -pel, je dogajanje na levem bregu Drago nje » vsaj v ne ka te rih pri me rih ne sa mo po li tič no spor no, tem več tu di pravno zgrešeno in dejansko ne pomeni nič«. To je Slovenija Hrvaški povedala že v noti minuli teden in »pričakujem, da bo Hrvaška to upoštevala«, j e dejal. (STA)
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj potrdil, da pobuda slovenske vlade obstaja, sosednji državi pa naj bi postavili na dnevni red vsa mesebojna odprta vprašanja
GRADEC
Jutri razstava slovenske umetnosti
GRADEC - V Gradcu bodo jutri (četrtek, 26. julija) v »Kuenstlerhaus Graz« ob 19. uri z razstavo slovenske umetnosti pod naslovom »Land(-e)scape« pričeli projekt predstavitev sodobne umetnosti iz sosednjih držav. Slovensko sodobno umetnost bodo v presojo obiskovalcev dali Jasmina Cibic, Davide Grassi, Žiga Kariž, Leben & Kracina, Sašo Sedlaček, son:DA in Polona Tratnik. Razstava bo na ogled do 2. septembra.Umetnike, ki se bodo predstavili v Gradcu, je izbrala Umetnostna galerija Maribor. Kot so zapisali organizatorji, je omenjenim slovenskim sodobnim umetnikom kljub očitnim razlikam skupno to, da se želijo izmuzniti tradicionalnim praksam. Ustvarili so napete prostorske instalacije in laboratorijske situacije, ki se nanašajo na graški razstavni prostor.
Skupaj z občinstvom bodo, kot je zapisano v vabilu, vzpostavili nov pogled na življenjsko realnost. (STA)
CERKNO - Danes odprtje razstave v Cerkljanskem muzeju
Čipka je že nekoč veljala za modni dodatek in je prav tako aktualna tudi danes
Klekljanje je na Cerkljanskem še vedno zelo razširjeno in se z njim ukvarjajo skoraj v vsaki hiši
kroma
CERKNO - Čeprav je bilo v preteklosti manj premožnih ljudi in so bile čipke kot modni dodatek zato nekoliko manj razširjene kot danes, so se ohranili mnogi stari vzorci, po katerih ob modernih še vedno klekljajo v Cerknem. Predstavili jih bodo na razstavi z naslovom Čipka kot modni dodatek nekoč in danes, ki jo bodo v Cerkljanskem muzeju odprli danes ob 20. uri, na ogled pa bo do 26. avgusta.
Skupaj sta jo pripravili Cerkljanska klekljarska sekcija in Združenje slovenskih klekljaric. Razstava prinaša okoli 200 čipk, ki so večinoma nastale v letošnjem šolskem letu tako po starih kot po modernih vzorcih za kleklja-nje, je za
STA povedala nekdanja dolgoletna predsednica Cerkljanske klekljarske sekcije Ivanka Štremfelj. Po njenih be se dah si bo med dru gim tokrat mo go če ogle da ti ogrlice, uhane in rokavice iz čipk ter v različne obleke vši-te čipke.
Cerkljanska klekljarska sekcija, ki deluje v okviru Društva klekljaric idrijske čipke, je doslej v devetih letih delovanja pripravila prav toliko razstav, posvečenih idrijskim čipkam. Združuje 27 klekljaric, sicer pa v Cerknem klekljajo skoraj v vsaki hiši, je pojasnila Štremfljeva. Pri tem je opomnila na Pavlo Jereb, ki kljub 95 letom še vedno vsak dan kleklja po več ur ter je zasuta z naročili za svoja dela. (STA)
PLISKOVICA - Pobude, ki je potekala v mladinskem hotelu, se je udeležilo 70 otrok
Angleška poletna tabora za mlade
zgleden sistem intenzivnega učenja tujega jezika
PLISKOVICA - Mladinski hotel v Pliskovici je v prvi polovici julija gostil udeležence dveh angleških poletnih taborov, ki jih je organiziral Jezikovni center Modrijan iz Sežane pod vodstvom Nine Žer-jal. Organizatorji so pripravili kar dva jezikovna tečaja. V vsakem taboru, ki je potekal šest dni, je sodelovalo 36 otrok, starih od 10. do 15 let. Mladi so na Kras prišli iz cele Slovenije, pa tudi iz zamejstva.
Udeleženci tabora so delali po sistemu »full immersion«, kar dobesedno pomeni popoln potop v angleško govoreče okolje oz. da so vse aktivnosti v poletnem kampu potekale v angleškem jeziku. Poleg dopoldanskega 4-urnega intenzivnega jezikovnega tečaja so potekale v angleščini tudi najrazličnejše popoldanske dejavnosti kot so športne igre, tekmovanja, lokostrelstvo, žongliranje, lov na zaklad, modna revija, izdelava predmetov iz gline, lastnega grba, filmski večeri idr. »Poleg jezikovnih spretnosti so otroci s pomočjo dejavnosti v kampu izboljšali tudi svojo ustvarjalnost, družabnost in spo-
sobnosti za skupinsko delo, veliko novega pa so izvedeli o naravi, kulturi, glasbi in še marsičemu. Vse aktivnosti so se dogajale v varnem in prijetnem podeželskem okolju v Pliskovici, kjer že nekaj let uspešno deluje mladinski hotel, v katerem so bili otroci nastanjeni. Mladi so tako izkoristili enkratno priložnost za izboljšanje svojega znanja iz angleščine in izkusili življenje na podeželju, med vinogradi in cvetočimi travniki, ki so pravljično odmaknjeni od vsakodnevnega mestnega vrveža,« je povedala voditeljica programa Nina Žerjal.
Otroci so se ob pomoči izkušenih in visoko usposobljenih slovenskih učiteljev kot tudi učiteljev iz tujine (iz Anglije in Kanade) veliko naučili, predvsem pa tudi vzljubili Kras, življenje na Krasu in lepote, ki jih nudi prelepo kraško okolje, saj so mlade popeljali tudi po Pliski-ni učni poti. Pri kulturnih in ustvarjalnih dejavnostih so sodelovali tudi prostovoljci iz Kanade.
Olga Knez
Med angleško poletno šolo v Pliskovici je bil občevalni jezik izključno angleščina, mladi pa so prišli na svoj račun s številnimi dejavnostmi
fotook
4
Sreda, 25. julija 2007
PRIMORSKA
/
BRKINI - Veliko ljudi v Rodiku in na Artvižah ob 63-letnici fašističnega divjanja
»Primorska svobodo dosegla z lastnimi silami«
Množico so nagovorili Janez Stanovnik, Danilo Türk in Zvonko Benčič
RODIK, ARTVIŽE - V nedeljo se je v partizanskih Brkinih zbralo preko tisoč obiskovalcev na vsakoletni borčevski proslavi ob Spominskem dnevu občine Hrpelje - Kozina, ki ga praznujejo v spomin na 22. julij 1944 leta, ko so Nemci, fašisti in domobranci morili in požigali v Rodiku in na Artvižah. Pred spomenik padlim v Rodiku in na najvišji točki v Brkinih, na Artviže s 790-metri nadmorske višine, so položili vence in se z minuto molka spomnili mladih partizanov, ki so darovali svoja življenja, da lahko mi danes govorimo in pojemo v maternem jeziku in ponosno živimo v svobodni državi.
Slavnostni govorniki predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik, prof. dr. Danilo Turk, nekdanji veleposlanik RS pri Združenih narodih, kot tudi hrpeljsko - kozinski župan Zvonko Benčič so poudarili pomen NOB in prepričanje, da tisti, ki želijo spreminjati zgodovino in skušajo ljudi, ki so zaprisegli našim okupatorjem, izenačiti z borci NOB, nimajo kaj iskati v Brkinih, Čičariji, na Krasu in po vsej Primorski.
Iz Rodika, kjer se je pričela kome-moracija, se je kolona preko 300 pohod-nikov podala po poteh spomina na padle na Artviže, kjer jih je pričakala tisoč-glava množica borcev in tistih, ki negujejo vrednote NOB. Med njimi na osrednji proslavi na Artvižah niso manjkali člani vseh veteranskih organizacij in prvi predsednik RS in zvesti pohodnik Milan Kučan. Sodeloval pa je tudi častni vod Slovenske vojske.
Pred fašističnim nasiljem na Artvižah so se v noči na 21. julij Iz Rodika umaknili aktivisti OF in kurirji v partizanski tabor blizu vasi. To so bili: 17-letna Silva Babič, 16-letna Albina Race, 18-letna Sabina Race in 16-letni Slavko Sergej. Zjutraj so se odločili, da se vrnejo domov in na poti med Artvižami in Rodikom jih je zajela nemška kolona 150 Nemcev, italijanskih fašistov in domobrancev ter jih odpeljala na Artviže. Pred tem so nad Rodikom ustrelili 24-letno Olgo Ivančič. Na Artvižah so skupino mladincev postavili pred zid in jim prestrelili spodnji del telesa, nato pa jih v strašnih mukah razme-sarili z noži in bajoneti. Kmalu zatem so na istem kraju ubili še 17-letnega Joška Bradača iz Kačič in Jožeta Mezgeca iz Art-viž. Nemci so v svojem krvavem pohodu požgali 10 hiš na Artvižah. 22-letne-ga Alojza Slugo so prisilili, da jim je na-ropano blago z vprego odpeljal na Kozino in po opravljenem prevozu so ga ustrelili.
Stanovnik je svoj govor pričel z osebnimi spomini, ko so za tragedijo pred 63. leti zvedeli dva dni po teh dogodkih na Čepovanu in ko se je zbor aktivistov južne Primorske odločil, da bodo imeli zborovanje 11. avgusta istega leta pod Tat-rami, kjer je vse okrog in okrog pokalo. Brkini so že od nekdaj prednjačili in Stanovnik je poudaril doprinos NOB k osvoboditvi Evrope. »Primorska se je odcepila in osvobodila z lastnimi silami. Pozdravljamo tudi odločitev države, da osrednjo proslavo ob 60-letnici priključitve Primorske k matici domovini organizira 15. septembra na Tatrah. 8. septembra pa bo velika proslava v Novi Gorici, na kateri bomo proslavili prihod 9. korpusa in primorskega odreda,« je še nagla-sil Stanovnik in nadaljeval z aktualno temo predsedniških volitev, ki se nam obetajo na jesen. »Na volitvah bomo volili človeka in stranke. Kvalitete, ki jih mora imeti bodoči predsednik, pa so hrabrost, pokončnost (oz. ravna hrbtenica), učenost in modrost.«
V kulturnem programu pa so nastopili člani Pihalnega orkestra Marezige, združeni pevski zbor Slavnik in Lopar pod vodstvom Andreje Hrvatin in Vlada Korošca, harmonikar Tine Babuder in pevka Eva Sluga, dramski igralec Sergej Ferrari pa je z interpretacijami partizanskih pesmi zbudil še živ spomin na tiste dni. Zbrane je ob koncu pozdravila še predsednica KS Artviže Helena Gašperšič.
Olga Knez
Udeleženci proslave v Brkinih so besede predsednika Zveze borcev Janeza Stanovnika sprejeli z velikim odobravanjem
fotook
LJUBLJANA - Podpredsednica družbe Harrah's na obisku
Jan Jones: »Z družbo Hit
želimo ustvariti partnerstvo«
LJUBLJANA - V Sloveniji se mudi Jan Jones, podpredsednica družbe Har-rah's Entertainment, ki namerava na Goriškem skupaj z družbo Hit postaviti turistično-zabaviščni center. Jonesova se bo srečala s predstavniki političnih strank in lokalnih skupnosti predvsem zato, da bi, kot je povedala v pogovoru za STA, izmenjali stališča in vse pomisleke o načrtovanem megazabavišču. »Kot nekdanja županja bi investitorjem postavila enaka vprašanja, kot jih postavljajo župani občin na Goriškem,« je poudarila. »Kakšen bo vpliv takšnega megazabavišča, kako se boste lotili okoljskih in ostalih infrastruk-turnih vprašanj, kako boste zagotovili financiranje izgradnje bivališč, šol oz. okolja, v katerem bodo ljudje živeli in delali,« je povzela podpredsednica Harrah'sa in nekdanja županja Las Vegasa.
Na vprašanje, kje bo megazabaviš-če stalo, Jonesova še ni imela odgovora. »Še vedno preverjamo različne lokacije. Pri tem bo zelo pomembno stališče županov občin v regiji. Izbira lokacije ne bo pomembna samo glede na ekonomske možnosti, temveč tudi z vidika, kje bi lahko bil vpliv na okolje in infrastrukturo čim manjši,« je dejala. Po njenih navedbah bi lahko izbiro konkretne lokacije razgrnili do konca tega leta.
»Glavni namen obiska je izmenjava mnenj o vseh najbolj perečih stvareh okoli megazabavišča, tako z vlado glede zakonodaje kot z lokalno oblastjo glede vseh vplivov na tamkajšnje okolje,« je izpostavila Jonesova. »Sogovorniki izpostavljajo zelo legitimna vprašanja glede infrastrukture, okolja, socioloških vplivov,« je ocenila. Po njenih besedah bi tako na tokratnem obisku v Sloveniji radi slišali vse pomisleke. »Če jih bomo poznali, se lahko vrnemo z rešitvami,« je povzela.
Predloga novel zakona o igrah na srečo in zakona o davku od iger na srečo, kijih je pripravilo ministrstvo za finance in ki sta v javni razpravi, se po njenem mnenju oblikujeta v pravi smeri. »Ne gre le za privabljanje kapitala za nova delovna mesta, temveč za razvoj turistične dejavnosti tako v Sloveniji kot v Evropi,« je dejala.
»Ko bo zakonodaja potrjena, bomo
Podpredsednica družbe Harrah's Entertainment Jan Jones se glede načrtovanega megazabavišča na Goriškem zavzema za maksimalen dialog s prebivalstvom in krajevnimi upravami
sta
naredili različne analize vplivov takega megazabavišča in skupaj z državo oblikovali ustrezne rešitve,« je zagotovila Jonesova. Glede načrtov vlaganj v infrastrukturo ni želela biti konkretna. »Najprej moramo ugotoviti, kakšne so potrebe za to. Vedno smo odprti za naložbe v infrastrukturo,« je izpostavila. Ob tem je zavrnila namigovanja nekaterih, da bi ameriška družba iz skupnega podjetja dolgoročno izrinila Hit. »Zavzemamo se za partnerstvo. Ne želimo priti v Slovenijo in ustvariti nekaj, kar se ne bi vklopilo v slovensko okolje,« je poudarila. To, da bi ga izrinili, in da ne bi izkoristili medsebojnega sodelovanja, bi bilo po njenih besedah »zelo neumno«. Družbi sta se po njenih besedah dogovorili, da slovenska obdrži položaj večinskega lastnika, Har-rah's pa v projektu sodeluje kot večinski
investitor in svetovalec. »S Hitom želimo ustvariti partnerstvo. Izbrali smo ga, ker menimo, da je eden najboljših tovrstnih holdingov v Evropi. Vemo, da pozna trg bolje kot kdorkoli. Mi pa lahko zagotovimo znanje in bazo z več kot 40 milijoni strank, izmed katerih lahko najboljše povabimo v Slovenijo,« je nanizala Jan Jones.
Za zahtevo Goriškega društva za kakovost bivanja, da se za mnenje o velikem igralniškem projektu razpiše referendum, so v Harrah'su, kot je povedala podpredsednica družbe, izvedeli šele zdaj. »To je stvar vlade oz. lokalne skupnosti,« je ocenila. Ob tem je poudarila, da kot nekdanja županja meni, da je pomembno, da imajo lokalne oblasti pri takšnem projektu v njihovem okolju tudi svoj glas. (STA)
SKS PLANIKA
Slovenski jezik utrjevali v Kopru
UKVE - Slovensko kulturno središče Planika tudi v poletnem času nadaljuje z dejavnosti, ki so namenjene mladim. Po raziskovalnem taboru in glasbeni delavnici, ki jo je središče priredilo skupaj z Glasbeno matico - šolo Tomaža Holmarja v Kanalski dolini je bil na vrsti poletni seminar slovenskega jezika, ki se je odvijal prejšnji teden v Kopru.
Seminarja se je udeležilo trinajst otrok iz vse Kanalske doline. V tednu bivanja v koprskem dijaškem domu so seveda poleg možnosti kopanja in sončenja na morju izrabili možnost poglobitve in učenja slovenskega jezika v prilagojenem okolju. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini. Vsak dan so se odvijale delavnice na različno temo in je bilo obvezno učenje in poglabljanje slovenskega jezika. Seminar slovenskega jezika je dodatna ponudba S.K.S. Planike namenjena otrokom, ki med šolskim letom obiskujejo dejavnosti, kijih Planika organizira v Kanalski dolini.
Vodji seminarja sta bila letos Tanja in Igor, ki sta predhodno pripravila za otroke primerno knjižico s pomočjo katere so se otroci učili in poglabljali slovenski jezik.
R.B.
LJUBLJANA
Ekoteden, živeti dobro in zdravo
LJUBLJANA - Inštitut za trajnostni razvoj je na letošnji Dan Zemlje, 22. april, začel vseslovensko kampanjo za ustanavljanje območij - občin brez gensko spremenjenih organizmov oz. rastlin. Z njo se je Slovenija vključila v evropsko kampanjo, ki sicer teče že dobro leto dni. Po vsej Evropi je že prek 4500 občin in 174 regij brez GSO.
Do sedaj je izjavo o negojenju GSO sprejelo že 26 slovenskih občin (med primorskimi občinami so to Bovec, Tolmin, Cerkno in Komen), v nadaljnjih 20 pa so to točko že uvrstili na dnevni red naslednje seje. Prva slovenska občina Brez GSO so 23. maja letos postale Domžale. Na Inštitutu za trajnosti razvoj v Ljubljani so na spletnih straneh Geopedie objavili interaktivni zemljevid Slovenije, na katerem si je moč ogledati aktualno stanje Občin brez GSO. Dostop do zemljevida je možen prek HYPERLINK »http://www.itr.si« www.itr.si. Po mnenju koordinatorja je odziv zelo dober in kaže na velik odmev pobude med prebivalstvom in občinami.V kampanjo se je aktivno vključilo veliko društev in posameznikov po vsej Sloveniji, med njimi Čebelarska zveza in društva za biološko-dinamično kmetovanje.
V času od 31. avgusta do 8. septembra pa bo v Ljubljani potekal Ekoteden Živeti dobro - živeti eko in zdravo. Začel se bo z različnimi prireditvami v petek, 31. avgusta, in se zaključil s tradicionalnim 6. ekopraznikom. V okviru Ekotedna bo od 31. avgusta do 2. septembra v Waldorfski šoli potekal tridnevni seminar z naslovom Holistični pristop k vprašanjem prehrane. Na seminarju je poudarek dan na uvodni tečaj, osnovan na duhovno-znanstvenem razumevanju človeka in vpliva prehrane.
Olga Knez
|———|	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
/	TRST	Sreda, 25. julija 2007	5
APrimorski
~	dnevnik
ČRNA KRONIKA - Nadaljevanje operacije Rene nabrežinskih karabinjerjev
Deset oseb iz Trsta in Veneta se je znašlo na seznamu ovadenih
Obtožbe gredo od oderuštva do trgovanja s kovinami in nezakonitega priseljevanja
Ljubitelji črne kronike se najbrž še spominjajo aprilskega poročanja o t.i. operaciji Rene, ki so jo tržaški, zlasti pa nabrežinski karabinjerji vodili od oktobra lani do aprila letos in ki je pripeljala do odkritja romsko-tr-žaške tolpe, ki se je v Trivenetu ukvarjala z goljufijami na račun nepremičninskih agencij, krajo in pre-prodajanjem kovin, trgovanja z mamili in drugimi nezakonitimi dejavnostmi. Takrat se je za zapahi znašlo deset oseb na čelu z vodjo Ibrahimom Halilovicem, poznanem z vzdevkom Rene (po njem so poimenovali celotno preiskavo), drugih deset pa so ovadili na prostosti. Operacija se je zatem nadaljevala in nabrežinski karabinjerji so prišli na sled še drugim desetim osebam in jih ovadili na prosto-
sti, bremenijo pa jih najrazličnejše obtožbe, od oderuštva do trgovine z ukradenimi kovinami in nezakonitega priseljevanja.
Člani deseterice prihajajo tako iz Trsta kot tudi iz Veneta. Najprej je tu 28-letni Tržačan M.D., ki so ga agenti ovadili zaradi oderuštva. Po naročilu svoje organizacije naj bi drugemu Tržačanu, tudi staremu znancu policije, posodil vsoto denarja, potem pa zahteval njeno vrnitev v treh dneh z dvajsetodstotnimi obrestmi. Tako zasluženo vsoto bi bili uporabili za fi-nansiranje nezakonitih dejavnosti organizacije. Drugi, ki se je znašel v središču pozornosti karabinjerjev, je 45-letni tržaški nomad M.G., ki so ga obtožili zbiranja ukradenega bakra. V tržaškem nomadskem naselju naj bi bil
namreč skrival večjo količino bakra (gre za poltretjo tono), ki so jo svojčas ukrad li v ne kem že lez niš kem skla di -šču na Op či nah. Po tem so tu dru gi trije tržaški nomadi, 22-letni C.A., 23-letni C.B. in 22-letni C.C., ki jih bremeni obtožba nezakonite trgovine z odpadki, saj naj bi bili odgovorni za nezakonit prevoz kar 343 ton kovinskih odpadkov (v prvi vrsti bakra, jekla in že le za). To ogro mno ko li či no so med lanskim oktobrom in letošnjim aprilom s številnimi prevozi izročili furlanskemu lastniku odpada, ki je tudi sam star znanec sil javnega reda. Tudi njega so karabinjerji ovadili.
Med ovadenimi osebami se je naposled znašla tudi 37-letna Trža-čanka S.E. zaradi podpiranja nezakonitega priseljevanja. Ženska se je na-
mreč bila poročila s tujim državljanom rom ske ga po re kla, ki je bil član organizacije. Pred poroko je prejela 2.000 evrov, po njej pa je vsak mesec prejemala sto evrov. Ena od poročnih prič j e bil cel o vodj a tolpe Ibrahim Halilovic, ki se je skupaj z mladoporočencema po poroki udeležil še slavja v neki kraški gostilni. Poleg nje je treba še omeniti štiri »ugledne« lastnike trgovin z mobilno telefonijo iz Veneta, ki so se na seznamu ovadenih oseb znaš li pod ob tož bo ne za ko ni te -ga upravljanja z osebnimi podatki. Nezakonito so namreč aktivirali kar 240 kartic za mobilne telefone, jih vpisali na ime strank, ki za to niso vede le, na to pa jih iz ro či li pri pad ni kom zločinske organizacije in drugim Romom iz Triveneta. (iž)
ZLIKOVCI NEUSPEŠNI
Priletna gospa tarča goljufov
,Nek moški se je včeraj v Ul. Udine približal starejši ženski in jo nagovoril. Naposled se je izkazalo, da jo je hotel ogoljufati. Trdil je, da mu mora gospa plačati visoko vsoto, 3.800 evrov, v imenu sina, ki naj bi od njega kupil prenosni računalnik. 83-letna B. R. je bila dokaj zmedena, moški pa jo je skušal dokončno prepričati s pomočjo telefona. Poklical je pajdaša, ki je na drugi strani žice oponašal glas njenega sina. Gospa je po nekaj trenutkih razumela, da nekaj ni v redu: zbežala je in poklicala sile javnega reda, neznanec pa je izginil.
Pred časom je do povsem podobnega prizora prišlo v občini Repentabor, takrat pa je priletna gospa na-stradala, saj je neznancu, ki je uporabil omenjeno zvijačo s telefonom, odštela 800 evrov za neuporabno tipkovnico. Očitno je šlo včeraj za isto tolpo.
Gorelo je v štivanski papirnici
V papirnici Burgo pri Štivanu je včeraj popoldne prišlo do požara, ki je med delavci ustvaril kar nekaj preplaha. Nekaj po 16. uri se je baje zaiskrilo pri nekem valjarju za prenos papirja, nakar je začelo goreti. Na kraj so prihiteli gasilci z Opčin, Tržiča in Gorice, ki so s skupnimi močmi kmalu pogasili ogenj. Med požarom se ni nihče poškodoval.
NESREČA - V Ul. Udine ob prvem dežju
Zdrs na spolzki cesti
Trčenje je bilo dokaj slikovito, posledice pa so vsekakor zanemarljive
Včeraj popoldne je po dolgem času začelo deževati, po nekaj minutah pa so se poznale že prve posledice v prometu. Na Ul. Udine, blizu križišča z Ul. SantAnastasio, je avtomobilu okoli 18.30 ponagajalo spolzko cestišče. Kar naenkrat je trčil v zid (na sliki Kroma), šokirani voznik in
njegov sopotnik pa sta se z vozilom znašla sredi ceste. Prednji del avta je bil nekoliko poškodovan, kljub dokaj silnemu udarcu pa so bile posledice za osebi zanemarljive. Eden sploh ni hotel na pregled, drugega pa so z lažjimi poškodbami odpeljali v glavno tržaško bolnišnico.
NESREČA
Kopilot naj bi se rešil
V prejšnjih dneh so veliki požari zajeli dober del srednje in južne Italije, v Abrucih, blizu mesta L'Aquila, pa je v ponedeljek zve čer med ga še njem strmo gla -vilo letalo civilne zaščite Cana-dair. Glavni pilot, 51-letni Andrea Golfera, je umrl, njegovemu sopotniku, 28-letnemu Danieleju Retu, pa je usoda baje prizanesla.
Mla de ga ko pi lo ta, ki je do -ma iz Gradišča ob Soči, njegov oče pa je Tr ža čan, so v po ne de -ljek s težavo povlekli iz razbitin letala in s helikopterjem prenesli v bolnišnico v L'Aquili. Posledice nesreče so bile zanj hude, zdravniki so ga še včeraj držali v umetni komi, da bi mu prikrajšali močne bolečine.
Včerajšnje novice so njegove mu oče tu, Tr ža ča nu Cris ti a nu Retu, vlile nekaj upanja. Stanje po ne sre čen ca je bi lo hu do, am -pak stabilno, gre za možganski he ma tom, fant pa naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Oče, ki je tudi sam pilot z dolgoletnimi izkušnjami, je za televizijo RAI izjavil, da srčno upa v izhod iz te situacije. »Ti ljudje so angeli, ki posvečajo svoje življenje reševanju drugih oseb. Daniele je menil, da je ko ris ten«, je do dal Ret in od šel opa zo vat kraj ne sre če z bližnjega hriba Offermo.
Državni poveljnik civilne zaščite Guido Bertolaso, ki je obžaloval smrt pilota Golfere, je pojasnil, da se je strmoglavljeno leta lo po pol no ma zdro bi lo. »Da -nieleja Reta je rešil mali čudež« je dejal Bertolaso in pristavil »upaj mo le, da ne bo imel huj ših po sle dic«. Ob tem je raz lo žil vzro ke ne sre če: pi lot je med ga -še njem iz gu bil nad zor nad le ta -lom, ker je imel pred sabo samo dim in ni mo gel vi de ti, kam le ti. Nenadoma je močno zavil v levo, Canadair je z levim bokom zadel v grič in se raztreščil. Pilot, ki je sedel na levi, je bil na mestu mrtev, Da nie le pa se bo,mor da, re -šil.
OBČINA TRST - Po predsinočnjem sprejetju variante k regulacijskemu načrtu za reber za Čedaz
Sklep sprejeli ob odsotnosti večine članov koalicije Za Wwf je bilo dogajanje v občinskem svetu »bedno«
Na območju rebri za Čedaz naj bi zgradili pet večjih vil
kroma
Tržaški občinski svet je torej na predsinočnji seji sprejel varianto k podrob-nostnemu regulacijskemu načrtu za območje rebri za Čedaz. Varianto je predlagalo gradbeno podjetje Meranesi, ki želi tam zgraditi pet hiš. Pri tem je zanimivo, daje velika večina svetnikov vladajoče desne sredine ob glasovanju zapustila dvorano in da je za sklep glasovalo reci in piši le devet pripadnikov koalicije, ki sta jim priskočila na pomoč še dva opozicijska svetnika. Pred tem so številni svetniki leve sredine kritizirali sklep in napovedali nasproten glas. Tako je Alfredo Racovelli (Zeleni) opozoril na pomanjkanje ocene o vplivu na okolje, na vprašanje skladnosti z okoljem in na problem cestnih povezav. Iztok Furlanič (SKP) je svoj »ne« obrazložil z nasprotovanjem novim gradnjam, medtem ko je v Trstu sedemtisoč praznih stanovanj. Tudi on je opozoril na pomanjkanje ocene o vplivu na okolje ter na hidrogeološki aspekt in na napake v poročilu podjetja Meranesi. Fabio Omero (LD) je nasprotovanje obrazložil s kritiko zgrešenim politikam. S podobnimi stališči so svoj »ne« obrazlo-
žili Roberto Decarli (Občani za Trst) ter Sergio Lupieri in Bruna Tam (Marjetica), medtem ko je Marino Andolina (SKP) napovedal vzdržanje (enako sta storila predstavnika Marjetice in SSk Alessandro Minisini in Igor Švab). Drugi pripadnik Marjetice, Luciano Kakovic, pa je napovedal pozitiven glas, saj se ni hotel izneveriti upravni izkušnji levosredinske koalicije takratnega župana Riccarda Illyja, v obdobju katerega so sprejeli sedanji regulacijski načrt.
Dogajanju v občinskem svetu je sledil tudi predsednik tržaške sekcije naravovarstvene organizacije Wwf Dario Predon-zan, ki ga je v sporočilu za javnost označil za »bedno«, predvsem zaradi nekritičnega podrejanja stališču, da gre za dolžnost-no dejanje, ter zaradi vzdržanja ali celo odsotnosti iz strahu pred neobstoječimi tožbami s strani gradbincev. Wwf dalje ponovno opozarja na pomanjkanje ocene o vplivu načrta na okolje in na nepopolnosti v poročilu podjetja Meranesi.
Občinski svet se bo ponovno sestal drevi, ko se bo začela razprava o splošni varianti k regulacijskemu načrtu.
e
Sreda, 25. julija 2007
TRST
/
SINDIKAT - Na Tržaškem od 9. do 13. ure in od 16. do 24. ure
Avtoprevozniki bodo jutri ostali križem rok
Danes se začne razprava o deželnem zakonu za reformo krajevnega javnega prevoza
Stavka v odgovor na reformo javnih prevozov
kroma
En sam upravitelj, ki naj bi v deželi FJK zagotavljal cestni, železniški in pomorski prevoz, pomeni monopol zasebnika in torej se obeta upad kakovosti storitev ob vzporedni podražitvi tarif. Dalje je na obzorju verjetnost tujega lastnika, obenem pa je pod vprašajem okrog 200 delovnih mest. To so glavni razlogi, zaradi katerih deželni področni sindikati Fit-Cisl, UiltTraspor-ti, Ugl, Faisa-Cisal in Fast nasprotujejo reformi krajevnega javnega prevoza, o kateri se bo danes začela razprava v deželnem svetu. Zato so omenjeni sindikati oklicali celodnevno stavko na deželni ravni, ki bo z različnimi urniki jutri v vseh štirih pokrajinah.
Razloge za nasprotovanje deželnemu zakonskemu osnutku so predstavili včeraj na tiskovni konferenci Giovanni Fania (Cisl), Michele Cipriani (Uilt-Trasporti), Franco Ardessi (Faisa-Cisal) in Lilli Bigoni (Fit-Cisl). Če po eni strani nasprotujejo vsebini, so po drugi strani sindikati besni nad pristojnim deželnim odbornikom Lodovicom Sone-gom, ker jim je predstavil od deželnega od bo ra že odob re ni za kon ski os nu -tek, in to »po delih«, je naglasil Fania. Poleg tega naj bi bil Sonego pripravljen pogajati se le o tehničnih in obrobnih vidikih. Možnosti za dogovarjanje v bistvu ni bilo, da so sindikati - z razliko od Cgil - zapustili pogajalsko omizje. Sindikati torej v prvi vrsti obsojajo silovito hitrost in pospešek, ki ga je deželna uprava dala celotnemu postopku.
Vendar so navedeni sindikati, kot rečeno, odločno kritični tudi do vsebine zakona. Glede edinega upravitelja ni jasno, kako bo lahko deloval, pravijo, ker deželna uprava še ni izdelala načrta o prevozih. Sporna je tudi izbira javnega razpisa, pri katerem bodo lahko sodelovale družbe iz Italije in iz drugih ev rop skih dr žav. Te ga ne ve le va no ben evropski zakon. Zato so sindikati mnenja, da bi za upravljanje krajevnega javnega prevoza lahko pooblastili štiri prevozna podjetja v deželi prek pogodbe za izvajanje službe, kot se to dogaja npr. v Španiji in v Franciji (t.i. »in house«). Sindikati pač načelno ne nasprotujejo integraciji storitev, toda to bi lahko zagotavljala krajevna podjetja, ki bi se lahko v ta namen združila oz. ustanovila novo družbo.
Iz teh razlogov so sindikati oklicali stavko, pri kateri bodo sodelovali uslužbenci podjetij Trieste Trasporti, Autoservizi Fvg Saf, Atap, Apt in Fuc Ferrovie Udine Cividale. Na Tržaškem in Goriškem bodo uslužbenci prevoznega podjetja Trieste Trasporti oz. Apt, ki se razpoznavajo v omenjenih sindikalnih organizacijah, ostali križem rok od 00.01 do 6. ure, od 9. do 13. ure in 16. do 24. ure, medtem ko bo na Vi-demskem stavka uslužbencev Saf od 00.01 do 6. ure, od 9. do 12. ure in od 15. do 24. ure. (a.G.)
DEŽELA - Hude težave informatske družbe
Protest uslužbencev Insiel Illy je nagovoril stavkajoče
DANES
Obisk ministra Pecorara Scania
Da nes pri de na obisk v tr -žaško pokrajino minister za okolje in vodja Zelenih Alfonso Pe-coraro Scanio. Na programu ima vrs to urad nih se stan kov, tu di ar -gu men tov, ki jih bo mi nis ter ob -ravnaval, pa je kar precej. Od vprašanja škedenjske železarne do problema bonifikacije onesna-že nih ob mo čij in du strij ske co ne. S predsednico Pokrajine Mario Te re so Bas sa Po ro pat pa bo Pe -coraro Scanio obravnaval tudi po bu do ASI A (Med na rod na agencija za okoljski razvoj), ki naj bi jo izvedla pokrajinska uprava. Na sre ča njih bo naj brž te kla be -seda tudi o plinskih terminalih, čeprav to vprašanje ne sodi med uradno obravnavane teme na tem obisku.
O (nerešenem) vprašanju onesnaženih področjih v industrijski coni se bo minister pogovarjal z vodstvom Ezita (Ustanove za in du strij sko co no), s pred -stavniki Pokrajine ter Občin Milj in Trst ter z deželnim okoljskim odbornikom Gianfrancom Mo-rettonom, ki je tudi podpredsednik Dežele.
Nedvomno zanimivi in tudi aktualni bodo tudi razgovori, ki jih bo Pe co rar o Sca ni o imel o že le zar ni. O nje ni uso di in o hu -dih težavah, ki jo povzroča Šked-nju in Škedenjcem, se bo minister razgovarjal s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in z ravna te ljem lo kal ne zdrav stve ne ustanove Francom Rotellijem.
Končno še velik projekt ASIA, ki naj bi ga pokrajinska uprava izvedla z odločilno fi-nanč no pod po ro okolj ske ga mi -nis tr stva in Unes ca-Or ga ni za ci -je zdru že nih na ro dov, ki se ukvarja tudi z znanstvenim raziskovanjem.
Uslužbenci deželne informatske družbe Insiel so včeraj stavkali in ob tej priložnosti demonstrirali pred deželnim svetom (foto Kroma). Uslužbenci že dalj časa protestirajo proti deželni vladi, ki načrtuje prodajo zasebnikom te za deželno skupnostt zelo pomembno družbo. Sindikati pravijo, da je stavkalo od 70 do 80 odstotkov zaposlenih.
S stavkajočimi, ki so protestirali pred deželnim parlamentom, se je nepričakovano srečal tudi predsednik Dežele Riccardo Illy. Sindikalistom in uslužbencem je ponovil, da uprava FJK ne želi prodati Insie-la, a jo v to obvezuje nedavni vladni dekret ministra Pier Luigija Ber-sanija. Proti temu odloku se je deželna uprava pritožila na ustavno sodišče, ki pa o tem še ni razsodilo.
Sindikalistka Cisl Anna Pelli je srečanje z Illyjem ocenila kot pozitivno in iskreno, »saj so stavkajoči lahko slišali njegova stališča in mnenja.« Illy po mnenju uslužbencev Insiel ni odgovoril na usodna vprašanja, s katerimi se sooča družba, ki je trenutno 100-odstotno v deželni lasti.
Predstavniki uslužbencev so se med demonstracijo srečali tudi z načelniki svetniških skupin deželne skupščine.
POKRAJINA - Predstavili rezultate ankete
Šola se skuša prilagoditi sodobnim modelom družine
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave so včeraj predstavili študijo, s pomočjo katere želijo preprečevati pojav predčasnega zapuščanja šol s strani najstnikov, ki nato pogosto zaidejo v zanje neprimerna okolja. Akcijsko raziskavo so sooblikovali pokrajinska uprava, združenje »Una chiave per la mente« in docenti s fakultete za izobraževalne vede v Trstu.
Na anketna vprašanja, ki so jih postavljali v pomladanskih mesecih tega leta, je odgovarjalo 21 profesorjev, 25 staršev in 74 dijakov treh tržaških šol - pedagoškega liceja Giosue Carducci, poklicnega zavoda Da Vinci Sandrinelli in večstopenjske šole Roli. Izidi raziskave bodo predmet debate na šolskem posvetu, ki se bo odvijal 19. in 20. septembra na liceju Galilei.
Na včerajšnji predstavitvi, ki jo je vodila pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, ni bilo govora o statističnih podatkih, temveč o ugotovitvah, ki jih opravljene ankete ponujajo. Vprašanja so
Adele Pino
kroma
anketirancem v glavnem nudila priložnost, da opišejo šolo, kakršno bi radi imeli. V poštev so prišli dijaki tretjih razredov nižjih ter prvih razredov višjih srednjih šol, pa še njihovi starši in profesorji.
Dijaki so povečini izrazili potrebo po šoli, ki ne bi predstavljala samo kraja za učenje, temveč bi tvorila pomemben sistem vsakdanjih odnosov in skupnih izkušenj. S tem v zvezi so zahtevali, da bi se šola bolj povezala z zunanjim svetom in nudila mladim nauke tudi gle-
de njihovega socialnega življenja. Adele Pino je povedala, da tovrstna stališča kažejo na potrebo po tesnejši povezavi med šolo in družino. Starši naj bi bili zadolženi, da postavijo svojim otrokom določena pravila in jih na tej podlagi vzgajajo, to pa se vse redkeje dogaja. Mnogi učenci in dijaki jemljejo torej učitelje kot vzgojitelje in šolo kot prvi vir, iz katerega črpati informacije o pravilih življenja.
Odgovori staršev so medtem pokazali, da so slednji pogosto prepričani, da so njihovi sinovi v okviru šolanja že povsem avtonomni, pa čeprav to večkrat ne drži. Starši dajejo včasih prevelik pomen šolskim rezultatom in se ne menijo za vse ostalo, kar se dogaja okoli njihovih otrok.
Profesorji se v zadnjih letih skušajo nekoliko prilagoditi sodobnim družinskim modelom. Mnogi izmed njih spreminjajo metodo dela in spodbujajo aktivno udejstvovanje dijakov, saj se slednji radi počutijo dejavne in potrebujejo koga, ki bi jih poslušal. (af)
/
TRST
Sreda, 25. julija 2007
7
PALAČA COSTANZI - Sodobna umetnost
Public Art: niz razstav in posegi v javni prostor
Dogodki sodijo v širši ciklus Natura Naturans, ki ga že dvanajst let pripravlja skupina Gruppo 78
Že dvanajsto leto zapovrstjo prinaša ciklus pobud Natura Naturans v Trst po posredovanju skupine Gruppo 78 aktualne mednarodne novosti s področja sodobnih likovnih izrazov. Kuratorka in umetnostna zgodovinarka Maria Campitelli z letošnjim projektom, ki nosi naslov Public Art, izrecno izbira za kraj dogajanja javne prostore z razvejanim nizom pobud, ki se vrstijo v različnih lokacijah od junija dalje in se bodo nadaljevale do oktobra, ko se bo odvijal simpozij na tržaški univerzi in ko bo izšla knjiga z dokumentacijo posameznih dogodkov vezanih na mestno jedro tokrat pa prvič tudi na okolico.
Nove oblike vizualnega sporočanja mimoidoče neposredno nagovarjajo preko oglaševalskih strategij in različnih tipologij vizualnega sporočanja. Umetniški jumbo plakati na ulici Fabio Severo in drugi posegi v javni prostor se približujejo ljudem med njihovimi vsakodnevnimi opravili, izven specifičnega strokovnega zaledja, ki razlikuje muzeje in bolj splošno razstavišča.
Sporočilnost in strategija približevanja želita ponovno oživeti človeške stike in vzpostavljanje med-osebnega pretoka idej tudi v dialogu likovne stvaritve z uporabniki, to še zlasti in toliko bolj v primerih, ki predvidevajo možnost interakcije, oziroma aktivne soudeleženosti. Tak je bil primer performan-cev med Artednom v Lonjerju, ki je tako po posredovanju združenja za umetnost Konsa pristopil k pobu di.
Fenomen pojavljanja umetniških del v javnih prostorih se začenja v sedemdesetih letih zlasti v Veliki Britaniji in Ameriki v tesni interakciji s teritorijem, najsi bo naravno ali urbano okolje, in družbo. Pojav se je odtlej širil in zajema vse večji obseg v naši dobi, kjer zadobiva vse večji pomen pri sensibili-zaciji do določene problematike in s svojim aktivnim doprinosom k razvoju družbe nasploh. Nastaja tako vse tesnejša vez življenja z umetnostjo, saj je namenjena vsakemu in ne več samo eliti, ki zahaja po razstaviščih. Likovna sporočila spodbujajo izostritev kritičnega čuta preko svojih izvirnih oblikovnih rešitev in pomagajo gledati na stvarnost nekoliko drugače. V zadnjem desetletju se nasploh v Italiji vse bolj razvija relacionizem, od tod aktualna potreba po ustvarjalnem druženju in izmenjavi izkustev.
O tej vlogi umetnosti namenjene javnosti je včeraj v prostorih prelepe neoklasične palače Costanzi ob odprtju osrednje pobude Pubblic Arta, mednarodno dokumentativne razstave, spregovorila kuratorka Maria Campitelli skupaj s sodelavko Eliso Vla-dilo. Vzpostavili sta zlasti različne kulturne kontekste in pristope, s katerimi so posamezni ustvarjalci posegali v pro stor.
V sodelovanju s Careofom iz Milana so na ogled poleg fotografske dokumentacije tudi video »Skulptur-Project«, iz velike pobude, ki se vsakih deset let odvija v Munstru v Nemčiji, kjer se bo prav letos četrtič spet odvijala. Na ogled bo poleg novosti še izbor najbolj raprezentativnih umetniških vide o pos net kov iz prejš njih izdaj, o katerih je vče raj spregovoril Mario Gorni, milanski umetnik, ki je pri-
Sodobna vizualna umetnost v palači Costanzi
kroma
pravil posnetke pripravil.
Pregled del mednarodnih avtorjev v palači Costanzi vzpostavlja različne poglede mediteranskega območja in osrednje Evrope, kjer se razlikujejo predvsem države kot je Velika Britanija, saj je pojav tu veliko bolj razvejan in upoštevan.
Deželni odbornik za kulturo Antonaz se je pozitivno izrazil o tej kakovostni pobudi, ki prinaša tu-
di do nas sodobne pristope do ustvarjanja.
V sredo, 1. avgusta bo sledilo odprtje druge razstave v tem sklopu v Muzeju sodobne umetnosti »-Ugo Cara« v Miljah, medtem ko bo v bivši dvorani oglasne deske Albo Pretorio 5. avgusta. Mednarodna razstava v treh sklopih bo tako na ogled v treh različnih lokacijah do 2. septembra.
Jasna Merku
LETOŠNJE STOTICE - Sara Zupančič (Licej Franceta Prešerna)
Po sledeh Ignaza Schuppanzigha
Temu Beethovnovemu učitelju, prijatelju in sodelavcu je posvetila maturitetni referat - Popolna predanost glasbi
Prišli smo do pogovora z zadnjo odličnjakinjo, ki je na letošnjem državnem izpitu na višjih srednjih šolah izdelala z najvišjo oceno - stotico. To je Sara Zupančič iz Bazovice, zdaj že bivša dijakinja klasične smeri na Liceju Franceta Prešerna, s katero smo se pogovarjali v našem uredništvu precej časa po objavi končnih izidov. Razlog za to zamudo je v tem, da je Sara, takoj ko je izvedela za oceno, odpotovala v Koper na dvotedenski klavirski master, ki ga je vodil znani ruski profesor Igor Lazko. Ime Sare Zupančič smo namreč večkrat zasledili v poročilih o raznih klavirskih nastopih, saj je poleg šole popolnoma predana glasbi.
Visoka ocena je Saro precej presenetila: »Nisem je šla pogledat, ampak sem klicala na šolo in skoraj nisem mogla verjeti. Naslednji dan sem morala iti v Koper in sem vedno pričakovala, da mi bo kdo sporočil, da je šlo za pomoto,« pravi bazovska odličnjakinja, ki ima drugače navado, da nikoli ne cilja zelo visoko,
ampak vedno nekoliko niže: »Če pričakuješ preveč, si včasih razočaran, medtem ko če pričakuješ manj in dobiš več, je to še večje veselje.«
Sarina predanost glasbi je pogojevala tudi izbiro teme maturitetnega referata. Napisala je raziskavo o Ignazu Schuppanzighu (Ignacu Zupančiču), manj znanem slovenskem glasbeniku, in to predvsem iz lastnega osebnega navdušenja, saj se z njegovim likom ukvarja že eno leto. Schuppanzigh je bil violinist in velik prijatelj Ludwiga van Beethovna. Bil je namreč njegov profesor na Dunaju, kjer sta postala velika prijatelja in sodelavca.
Tudi Sara je bila »poskusni zajec« novega sistema, po katerem je letos potekal državni izpit. Zdela se ji je precej zanimiva preizkušnja: »Če imamo profesorje, ki nas že poznajo, potem ocenjujejo po kriterijih, po katerih so nas ocenjevali v prejšnjih letih, medtem ko z novimi profesorji govoriš kot nekemu neznancu in se torej čimbolj potrudiš, da
kroma
govoriš lepše in bolj zanimivo in skušaš pokazati svoje znanje. Priznati moram, da me sploh ni motilo, da je bila polovica komisije sestavljena iz zunanjih članov, tudi ker se zaradi glasbe večkrat ukvarjam z izpiti, kjer je vedno kak komisar, ki ni s šole.«
Kot že rečeno, se poleg šole Sara Zupančič popolnoma posveča glasbi. Na tržaškem konservatoriju študira klavir v prvostopenjskem višjem trieniju, študij pa ji vzame v bistvu ves prosti čas: »Imam lekcije skoraj vsak dan, če ni lekcije pa je
treba študirati. Ravno zaradi te višje stopnje in večjega števila lekcij sem včasih s težavo usklajevala šolo in konservatorij, večkrat mi je šlo ogromno časa, da bi vse opravila.« Po že omenjenem klavirskem masterju v Kopru bo poleti Sara študirala klavir, ker ima izpite, v načrtih pa je še udeležba na glasbenem festivalu v Švici (»Gore in glasba: to je kombinacija, ki jo imam najraje,« pravi). Tudi jesen bo minila v znamenju glasbe: Sara se je že vpisala v zadnji letnik trienija in s tem se misli tudi ukvarjati, ker v teku tega leta želi dobro zaključiti študij: »Videla sem veliko sošolcev, ki so obiskovali bodisi konservatorij kot univerzo in ki jim tega ni uspelo usklajevati ter so opustili večinoma konservatorij. Meni se zdi škoda, da bi eno leto pred koncem vse zapustila. To bo predvsem priložnost, da spoznam, ali me glasba zares zanima. Če me, bi z glasbo nadaljevala, če pa bom videla, da so možnosti precej omejene, se bom vpisala na univerzo študirat slovensko, rusko in nemško literaturo.« (iž)
SARTORIO
Avgusta
Muzeji
zvečer
Priljubljena poletna pobuda »Muzeji zvečer« (Muse-i di sera), ki je v zadnjih letih zabeležila v povprečju pet tisoč obiskovalcev, se letos vrača v prenovljene prostore mestnega muzeja Sartorio. Program predvideva večerne vodene oglede muzejskih zbirk, pa tudi bogat spored koncertov.
Sklop prireditev so včeraj predstavili tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, direktor občinskih muzejev Adriano Dugulin, kustosinja muzeja Sartorio Lorenza Rescinti, kustos mestnega gledališkega muzeja Schmidl Stefano Bianchi in koordinator Doma glasbe ter Glasbene šole 55 Gabriele Centis.
Pobuda, kije prišla do svoje 14. izvedbe, je doslej ponudila vsako leto izredno kakovosten prikaz tržaškega kulturnega in umetniškega ži-vlja na različnih nivojih. Povratek v muzej Sartorio je v tem smislu dodana vrednost, saj je nekdanji dom slovitih baronov enkratno prizorišče, ki lahko privabi tudi obiskovalce iz drugih mest. To velja še posebej po prenovitvenih delih, za katere nosi zaslugo predvsem Fulvia Costantini-des, ki je bila tudi včeraj prisotna. Muzeju je namreč darovala bogato družinsko zbirko umetnin, tako da je včeraj dejala, da se v muzeju počuti enako, kot doma. Takoj pa je pristavila: »Le na mumije nisem zelo navajena«.
Program se bo - kot običajno - odvijal avgusta ob torkih in sredah zvečer, tekel bo po dveh tirih. Vrata bodo odprta od 20. ure do polnoči (vstopnica stane tri evre), vsak večer pa se bodo zvrstili tako koncerti kot tudi trije vodeni ogledi različnih zbirk, kijih hranijo v muzeju. Obiskovalci bodo lahko ob 20.30, 21.30 in 22.30 spoznavali zbirko marmornatih, bronastih in mavčnih kipov, dvonadstropno hišo z zbirko 1.200 slik, knjižnico, zbirko keramik, dvorane z velikimi poslikanimi stenami, baronove sobane, kolekcijo umetnin Rusconi-Opuich, srednjeveško mojstrovino triptih sv. Chiare, risbe Gi-ambattista Tiepola in Artura Fittke-ja, memorial Giorgio Costantinides in razstavo Hystria z deli Veneziana, Carpaccia, Tiepola in drugih mojstrov.
Glasbena srečanja (vedno ob 21. uri), ki jih ponujata muzej Schmidl in Dom glasbe, bodo prav tako kvalitetna, v glavnem bodo obravnavala tržaške avtorje iz preteklosti. Začelo se bo v sredo, 1. avgusta s koncertom »Abbassa la tua radio per favor«, na kateri bodo pevec Conce-zio Leonzi in orkester ter pevski zbor iz Ogleja izvedli znane italijanske pesmi iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja, med temi Parlami d'amore Ma-riu in Mille lire al mese. 7. avgusta bo ansambel Opera Giocosa predstavil opero Giuseppeja Sinica »La Marinella«, ki jo je skladatelj sestavil pri 18 letih starosti in je v zadnjih sto letih v bistvu niso ponovili.
8. avgust bo ponudil enkraten koncert 50 mladih japonskih man-dolinistk »Tezukayama Gakuen Mandolin Cluba«. 14. 8. bo čas za fox-trot in tango Romana Borsatti-ja, iz časov avstrijske oblasti. Skupina Lumen Harmonicum se bo 15.8. spomnila revije Abbasso il Teatro in glasbe Gandolfa Gandolfa iz obdobja med letoma 1943 in 1945. Sledile bodo duhovite obravnave oper La Traviata in La Boheme (21. in 22.8.) in lika Lorenza Da Ponteja (28. 8.) ter koncert Bandorkestra.55 (29. 8.).
Poseben trenutek bo na vrsti 12. 8. v bazovskem kmečkem turizmu Vidali, kjer bodo okrog 5. ure zjutraj s saksofonom in elektronsko glasbo pospremili vzhajanje sonca. (-af)
B
Sreda, 25. julija 2007
TRST
/
MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE • •
Prijetna opereta
Lepa Galatea von Suppeja
tudi v letošnjem programu
Francesco Ezechiele Ermenegildo Cavaliere Suppe Demelli je v glasbeni zgodovini znan kot Franz von Suppe; tipičen primer kozmopolitskega državljana avstroogrskega cesarstva: rojen je bil leta 1819 v Splitu v družini, ki je imela belgijske, italijanske in dunajske korenine, odraščal in izobraževal se je v Zadru, kot skladatelj pa se je uveljavil na Dunaju. Svojčas si je uspehe in slavo enakovredno delil s člani družine Strauß, nato pa je njegova zvezda začela ugašati: škoda, kajti enodejanka Die Schöne Galathee, ki je bila že lani vključena v tržaški Mednarodni festival operete, je ljubka in žlahtna umetnina, ki prekaša mnoga bolj popularna dela, avtorjeva slava pa je dandanes skorajda omejena na opereto Boccaccio.
Lepo Galateo bi lahko označili kot komorno opereto, kajti v njej nastopa le kvartet pevcev: na odru ni zbora (ki se oglasi le v kratkem odlomku izza odra) niti ne baleta, dogajanje pa je vendarle živahno in glasba se vseskozi spogleduje z bolj »uglednimi« žanri, od Singspie-la do opere buffe. Skladatelj je Galateo imenoval »komična mitološka opereta«, libretist Poly Henrion (za psevdonimom se skriva Lepold Dittmar Kohl von Kohlenegg) je duhovito priredil zgodbo o kiparju Pigmalionu in ženskemu kipu, ki mu bogovi na kiparjevo prošnjo vdahnejo	življenje- toda lepotica zaživi kot zelo zahtevna ženska, ki se sploh ne misli pokoravati svojemu »stvarniku«. Všeč ji je Pigma-lionov služabnik Ganimed, rade volje sprejema dragoceni nakit bogatega Mide, svojemu nesojenemu gospodarju enostavno izjavi, da si ženska pač želi
občudovanje moških, prija ji dvorjenje in se ne misli odreči nikakršnemu užitku. Moško trojico spravi tako vedenje ob pamet: Pigmalion roti bogove, naj žensko spet spremenijo v kip; Galatea oka-meni, toda dejanje se sklene ob poslednjem, nenadejanem virtuoznem petju lepotice...
Avtorica tržaške postavitve je Alessandra Scaramuzza, ki je poskrbela za pre pro sto ele gantno sce no, med tem ko so se kostumi od prefinjene elegance nekoliko oddaljili in izbrali bolj karikatur-ne odten ke; lu či je brez poseb ne ga čara upravljal Claudio Scaramuzza.
Uvertura, ki jo je orkester pod vodstvom Alfreda Eschweja zgledno zaigral, je nakazala glavne glasbene zamisli, ki so se nato razvile v arijah, duetih, ter-cetih in kvartetih; na sceni so prešerno zagospodovali pevci, ki so se morali spopasti z dvojnim problemom: peli so v nemščini, recitirali pa v italijanščini, seve da ni šlo brez težav, vse kakor pa se je četverica na igralskem področju imenitno odrezala. Sopranistka Brunella Bel-lome si zasluži največ pohval, kajti v vlogi lepe Galateje se je izkazala kot umetnica, ki zna ob težavah koloraturnega petja istočasno duhovito pomežikniti občinstvu in vliti svojemu nastopu živost in prepričljivost. Lepo se je kot služabnik Ganimed odrezal baritonist Reinhold Schreier, Pigmalion pa je bil že skoraj stalni gost tržaškega festivala, tenorist Massimiliano Tonsini: tokrat nekoliko v težavah v višjih legah, kjer petje ni bilo najbolj mehko in zaokroženo, sicer pa na zadovoljivem profesionalnem nivoju. Bolj karikaturna je bila vloga mecena Mide, v kateri se je Michael Heim
Prizor iz Lepe Galatee
prikupil občinstvu s simpatičnim nastopom.
Mali draguljček Franza von Suppeja je Alfred Eschwe s pevci in tržaškim orkestrom lepo izbrusil, občinstvo je z aplavzi nagradilo posamezne prizore, na koncu pa zasulo oblikovalce z navdušenim ploskanjem in vzkliki. Po premieri, ki je bila v petek v dvorani Tripcovich, samo še dve ponovitvi, v soboto zvečer in nedeljo popoldne, rade volje pa bi prisluhnili še kakemu biserčku »dalmatinskega« skladatelja v prihodnjih operetnih festivalih.
Katja Kralj
Včeraj danes
Danes, SREDA, 25. julija 2007
JAKOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.01 - luna vzide ob 17.28 in zatone ob 24.00.
Jutri, ČETRTEK, 26. julija 2007
ANA, JOAHIM
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 1007,6 mb raste, veter 12 km na uro jug, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo reazgibano, temperatura morja 26,7 stopinj C.
[I] Lekarne
GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU
Felix Hora
V četrtek je bil pesniško-glasbeni večer v zgoniški vinoteki
Nadaljujejo se pobude iz niza Gledališča v gledališču: srečanja Felix Hora, ki so gledališki niz uvedla, se nadaljujejo na najrazličnejših prizori-
ščih. V četrtek zvečer je pesniško-glas-beni dogodek zaživel v zgoniški vinoteki (f. KROMA), jutri pa bo slična prireditev v katinarski bolnišnici.
Od ponedeljka, 23. julija, do sobote, 28. julija 2007
Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (040 390898).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
NAROČNIKOM
PJRIMO1S1KKEM
fi\
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
U Kino
M Izleti
Ni kanibalček, ni rumenček, ampak punčka lepa kot sonček! Francesco in Marjana je razveselila
Evelyn
Čestitamo!
Sošolci S. razreda A.M.S. 2001-2002
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
SPDT vabi 5. in 6. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 3497597763 Nastja.
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »La masseria delle allodole«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 15.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 20.00 »Le vite degli al-tri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Fe-arless«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.30, 19.00, 21.30 »Vroča kifeljca«; 17.00, 19.30, 22.00 »Hanibal: Rojstvo zla«; 20.00 »Simpsonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'or-dine della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 20.40, 22.20 »Vacancy«; Dvorana 4: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne« 19.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.50 »Ocean's thirteen«; 17.30, 20.45 »L'uomo medio piu medio«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Il mio ragazzo e un ba-stardo«; Dvorana 4: 17.45 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«; 19.50, 22.10 »Trasformers«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Catacoms - Il mondo dei morti« prepovedan mladim pod 14. letom.
tf Čestitke
Danes praznuje na Proseku IRINA BUKAVEC svoj 20. rojstni dan. Vse najboljše, mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želimo nona, Drago in Sonja s Paolom. Voščiom se pridružujejo še stric Danilo, teta Vanda in Adriano.
Danes naša IRINA 20 let ima. Da bi bila vedno zdrava, srečna in vesela in da bi si ti uresničile vse želje ti iz srca želijo mama, tata, sestra Sara, noni Elena in Elvira ter Denis.
Danespraznuje v Boljuncu 90. rojstni dan DARINKA LOVRIHA ZOBEC. Še mnogo zdravih let v družbi svojih dragih ji vošči brat Rado z družino.
V naših poletnih delavnicah v Trebčah je vedno več otrok. Zato sta poskrbela tudi učiteljica Fran-cesca in Marjan, katerima se je pridružila mala EVELYN. Mamici in očku prisrčno čestitamo. EVELYN, pridruži se nam čim prej, da se bomo skupaj igrali. Otroci in učiteljice poletnih delavnic v Trebčah.
Angažirani odbornici, neutru-dljivi slaščičarki in od petka tudi uspešnemu doktorju iz statističnih ved ERIKI COSSUTTI, čestitamo vsi pri SKD F. Prešeren. Celo leto se je naša "frejla" ERIKA potila, da bi vse dolžnosti Dekliške izpolnila. Vendar ji ni bilo dovolj, saj je tudi naslov "doktorja" statističnih ved osvojila. Polno uspehov ji želi Dekliška Boljunec.
Loterija 24. julija 2007
Bari	43	90	63	37	46
Cagliari	5B	59	B9	77	3B
Firence	61	69	32	65	5
Genova	B7	72	75	30	B2
Milan	56	70	11	32	2B
Neapelj	73	30	14	5B	B7
Palermo	B1	60	79	9	33
Rim	62	B9	45	61	13
Turin	71	35	61	B5	47
Benetke	75	69	30	43	61
Nazionale	73	75	72	B6	35
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 3335994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila. Odhod avtobusa bo s Trga Oberdan ob 6.30 in s trga v Sesljanu ob 6.45.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južno-koroških kmetov« organizira v Šen-tprimožu v Podjuni. Cena izleta je
Super Enalotto Št. 88
43 56 61 62 73	81 jolly 75
Nagradni sklad	2.843.931,92 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.054.866,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
8 dobitnikov s 5 točkami	71.098,30 €
1.090 dobitnikov s 4 točkami	521,82 €
39.153 dobitnikov s 3 točkami	14,53 €
Superstar	73
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	52.182,00 €
137 dobitnikov s 3 točkami	1.452,00 €
2.120 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.230 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.914 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/	TRST
Sreda, 25. julija 2007
9
OBČINA ZGONIK
v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA
Danes, 25. julija 2007\ ob 21.15pred županstvom FOLKEST 2007
Koncert je omogočila Pokrajina Trse
Ü3 Obvestila
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo anagrafski urad zaprt jutri,26., in v petek, 27. julija 2007, zaradi izpopolnjevanja osebja.
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
od petka, 27. julija, do ponedeljka, 30. julija, na KRMENKI. Vsak večer ples. Odprtje kioskov ob 18. uri.
VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi ob 60. obletnici odkritja spominske plošče padlim v NOB v Nabrežini na spominsko svečanost, ki bo na trgu v Nabrežini v petek, 27. julija, ob 18.30.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje v petek, 27. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Avtorico bo predstavil Robi Jakomin. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja. Za glasbeni uvod bo na večeru poskrbel Marko Manin s harmoniko.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V soboto, 28. julija ples z ansamblom Happy day. V nedeljo, 29. julija ples z ansamblom Mi. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj, vabi v soboto, 28. julija, in v nedeljo, 29. julija, v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju na Praznik komunističnega tiska. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto ples s skupino Movie and Groove, v nedeljo pa z duom Melody.
UDELEŽENCI INTERCAMPUSA POZOR! ZSKD obvešča, da bo zbirališče v soboto, 28. julija, ob 14. uri v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič (prvi obrok večerja). Starši prevzamejo udeležence v nedeljo, 5. avgusta, po zaključnem koncertu v Izoli (približno ob 12.30). Imejte s seboj osebni dokument! Pričakujemo vas in vam želimo uspešen študij in zabavo!!!
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta od ponedeljka, 30. julija, do vključno petka, 17. avgusta 2007.
KRAŠKA OHCET 2007 - KD Kraški dom vabi osmičarje (zasebnike in društva) na sestanek v ponedeljek, 30. julija, v Bubničev dom v Repnu. Dogovorili se bomo o ponudbi, cenah in ostalem.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
obveščajo, da je prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 - 18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu
in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627 ali 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na
Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
Prireditve
SKD TABOR prireja TABOR 2007-POLETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Nabrežini na trgu pred županstvom: danes, 25. julija, selekcija za lepotni natečaj Miss Italia Sorriso; jutri, 26. julija, film »La gang del bosco«; v petek, 27. julija, koncert »Nessun pericolo per te - Tributo a Vasco Rossi«; v soboto, 28. julija, gledališka predstava »Devo serar quel cercio« v sklopu gledališkega festivala Ave Ninchi. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost.
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626.
9 Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12 v petek, 20. julija 2007, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
H Mali oglasi
23-LETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami varstva otrok išče zaposlitev kot varuška ter nudi inštrukcije iz angleškega, slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 329-7265005.
4000 KV. METROV nezazidljivega zem-ljišca, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel. 347/6145807.
DRUŽINA IZ TRSTA išče resno in vestno varuško za enoletnega otroka v jutranjih urah od meseca septembra dalje. Klicati na tel št. 338-4219817.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE nujno išče izkušenega električarja. Klicati na tel. št 349-3918232 v večernih urah.
KMETIJA MILIČ IZ ZAGRADCA je odprta vsak večer, od 19. dalje do 12. avgusta. Tel. 040-229383.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899.
ODDAJAMO V NAJEM manjše in večje opremljeni stanovanji na Proseku. Tel. na št. 329-5667321.
PODARIM psičke mešance. Tel. na št. 329-1013504.
PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI Sportline, 80 k.m., črno meteli-zirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 3473452051.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
PRODAM rabljene knjige za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča in za 1.,
2. in 3. razred liceja Franceta Prešerna. Tel. na št. 349-4328349 ali 040382810.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936.
STILNA RABLJENA MIZA 205 x 95 in
6 stolic za veliko dnevno sobo ali drugi veliki prostor ter drugo raznovrstno novo in rabljeno pohištvo prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 348-2801144.
UVOZNOIZVOZNO PODJETJE s sedežem v Trstu išče dinamično osebo do 30 let za delo v nabavi in prodaji. Pogoji: znanje angleščine ter srbohrvaščine ali slovenščine. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod gelsom »UVOZ-IZVOZ«.
ZARADI SELITVE prodajamo dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo. Dimenzija 220 x 220 x 55 po ugodni ceni. Tel. 338-4288100.
[H Osmice
GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žer-jalu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah.
Prispevki
V spomin na drago prijateljico Sonjo daruje Ankica 30,00 30,00 evrov za ANVOLT. Namesto cvetja na grob Vere Slavec Čuk daruje Darko Križmančič z družino 25,00 evrov za ŠD Breg. v spomin na pokojnega Srečka Budina darujejo Ladij, Danilo, Renato, Sandro, Bruno, Miro, Srečko, Karlo, Mar-jo, Gigi, Pegan, Igor, Ladij in Stanko 70,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob in 70,00 evrov za spomenik padlim v Saležu. Namesto cvetja na grob Franka Ferlu-ge daruje Marčela Brišček 10,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Sporočamo, da bo pogreb naše drage
Olge Kukanja vd. Rolich
jutri, 26. julija ob 10.00 uri iz nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Svojci
Nabrežina, Trst,. 25. julija 2007
Za drago Olgo žalujejo brat Drago in nečaka z družinama
Zadnji pozdrav dragi teti Olgi Vlado in družina Giachin
Žalovanju se pridružujejo
vsi uslužbenci firme Rolich
Ob izgubi drage mame Olge sočustvujejo z Roličevimi
Vojka, Bruno, Nataša in Boris
Ob izgubi drage Olge Kukanja vd. Rolich izreka sinu Karlu in družini globoko sožalje
SKD Igo Gruden
Mirno je odšel naš oče in nono
Albert Ivašič Berto
Od njega se z žalostjo poslavljajo
hčerka Marta in zet Borut, vnuka Matjaž in Darja, Marko ter nečaka Norka in Vladimir z družinama
Pogrebni obred bo v petek, 27. julija 2007 ob 12.40 v mrtvašnici v ulici Co-stalunga. kjer bo ležal od 11. ure.
Trst, Opčine, 25. julija 2007
Pogrebno podjetje Zimolo
Za dragim Bertom žalujeta Iztok in Majda
Ob izgubi dragega očeta in nonota izrekamo Marti, Borutu, Darji in Matjažu iskreno sožalje.
Mladinsko združenje Lonjer-Katinara
Ob prerani izgubi dragega prijatelja Borisa Lavrice sočustvujemo s svojci.
Marjan Gropajc z družino
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Borisa izrekamo Mileni, Pa-triciji in svojcem iskreno sožalje
žene popoldanske telovadbe z vaditeljem
Iskreno sožalje Kristini in družini izrekajo
Uly, Roby, Katja, Andrea, Davide, Irina, Renzo, Suzi, Aljoša, Karmen, Loli, Gianni, Nicol, David, Lela, Massimo, Liza, Denis, Samoa, Marko, Karin, Claudio, Jan, Erika, Sebastjan, Vanja, Martina, Federica, Katja K. in Stojan P.
Kristina, v tem težkem trenutku smo ob strani tebi in družini
Bum Bum Lady
Dragi Kristina in Patricija,ob prera-ni izgubi očeta izrekamo iskreno sožalje vama in vajinim najbližjim.
Pevke bivše Dekliške pevske skupine Valentin Vodnik
Ob prerani izgubi Borisa Lavrice, dolgoletnega predsednika zadruge Dolina, izreka iskreno sožalje hudo prizadeti družini
zadruga Dolga krona - Dolina
Ob nenadni izgubi dragega Borisa izrekamo ženi Mileni, hčerkama Pa-triciji in Kristini ter sinu Mitji iskreno sožalje
Fabio, Franko, podjetje Edigraf in vsi bivši kolegi ekspedita in tiskarne ZTT
Za dragim Borisom žalujeta Zorko Tavčar in Majda
Ob boleči izgubi Borisa Lavrice izrekamo svojcem iskreno sožalje
vsi na Primorskem dnevniku
Ob prerani izgubi dragega Borisa sočustvujemo z njegovimi najdražjimi.
Družina Jercog
Ob boleči izgubi svojega odbornika Borisa Lavrice izreka iskreno sožal-je ženi Mileni in družini
Kmečka zveza
Ce umreš, posta
Poljanka Dolhar
»Izhajam iz ugotovitve, da skriva vsak človek v sebi zanimivo zgodbo. Tako, ki bi jo veljalo zapisati in posredovati bralcem. Pomembno je le razumeti, kako priti do nje.«
Barbara Schiavulli ne dvomi: svet je poln zanimivih zgodb, na vročih območjih, kot je na primer Bližnji vzhod, vanje skoraj nehote trčiš ob vsakem koraku. Barbara Schiavulli je mlada italijanska novinarka, ki so ji v soboto na tržaškem Velikem trgu podelili nagrado Marco Lu-chetta. Prejela jo je za svoje članke iz Iraka, za tiste zgodbe o malih-velikih ljudeh, ki vsakodnevno sobivajo z nasiljem in bedo. Brali so jih bralci dnevnikov La Stampa, Il Messaggero, tednika L'Espresso in številnih drugih medijev, saj je Barbara svobodna novinarka.
Nad nagrado sem bila prijetno presenečena, saj ostaja delo free lance novinarjev običajno nekoliko v ozadju. Ko je na primer ob koncu iraške vojne predsednik italijanske republike podelil priznanje vsem novinarkam, ki so poročale iz Iraka, so name preprosto pozabili, čeprav sem tam preživela nekaj mesecev, poročala za razne radijske postaje, dnevnike, tednike. Bila sem zelo razočarana. Potolažila sem se z ugotovitvijo, da tudi moški kolegi niso bili deležni priznanja, čeprav so v Iraku tvegali morda še več kot mi, saj so v muslimanskih državah z ženskami nekoliko bolj prizanesljivi. .Še najbolj pa me je prizadelo dejstvo, da ni na »pomanjkljivost« opozorila nobena kolegica. Z eno sem v Iraku tudi delila hotelsko sobo
Tista kolegica je bila Giuliana Sgrena, novinarka dnevnika Il Manifesto, ki so jo 4. februarja 2005 ugrabili v Bagdadu. Tistega dne se je tudi Barbara Schiavulli nenadoma »spremenila« v novico: vsi reflektorji so bili uperjeni vanjo, ki je zadnja videla Giuliano in prejela njen telefonski klic, ko je bila že v rokah ugrabiteljev.
Takrat mi je postalo jasno, da sem veliko raje na drugi strani, na tisti, ki postavlja vprašanja. Tisti reflektorji pa so mi pomagali razumeti, kako se počutijo naši intervjuvanci, ko vrtamo vanje z našimi vprašanji. V nekaterih situacijah je bilo res neprijetno, na primer takrat, ko so po vsej sili hoteli snemati Giulianino in torej tudi mojo spalnico. Zdelo se mi je povsem nepotrebno. Po nekaj dneh so me evakuirali, saj je obstajala možnost, da so nama v dneh pred Giulianino ugrabitvijo sledili, da vedo, kdo sem, in da bom naslednja na vrsti.
Italijansko zunanje ministrstvo je takrat novinarjem odsvetovalo hoditi v Irak. Večina časopisov se je zato odločila, da svojih novinarjev ne bo več pošiljala tja.
Jaz pa sem vedela, da se moram vrniti. Prepričana sem, da našega dela ne sme nihče ustaviti, niti ko obstaja nevarnost: vsakdo mora imeti možnost izbire. Ko sem se nekaj mesecev kasneje želela vrniti v Irak, je postala situacija skoraj dramatična: porušiti sem morala nekaj zidov in prevrniti nekaj miz, da sem na koncu le šla. Farnesina je zganjala pravi terorizem, ustrahovala redakcije, da me bodo v Iraku gotovo ugrabili ali celo ubili. Potem sem končno prišla v stik z razsodnimi ljudmi, ki so odgovorni za varnost italijanske amba-
Zakaj si ostala v Palestini?
Prišlo je do dveh atentatov, dela ni manjkalo, v Benetkah pa nisem imela velikih možnosti napredovanja. Palestina se mi je zdela primeren kraj za uresničitev mojih želja.
Si od nekdaj vedela, da boš novinarka?
Tega se sicer osebno ne spominjam, ampak bivši sošolci so mi povedali, da sem že na srednji šoli zatrjevala, da bom vojna dopisnica. Bolj jasno se spominjam, da sem kot otrok hotela postati Tarzan in Zorro ... Resnici na ljubo pa sem kmalu razumela, da nimam posebnih talentov in da znam edino-le pisati. Ko sem se prvič znašla sredi spopada med Izraelci in Palestinci, sem si zavestno rekla: če tega ne moreš gledati, si poišči drugo delo. Medtem ko so se obstreljevali, sem jih jaz fotografirala: bilo mi je jasno, da nočem delati nič drugega. Sedaj vem, da me zanima vse, kar se nanaša na vojno: ne toliko politične izbire in ideologije, ampak življenje »navadnih« ljudi, njihovo kljubovanje vojni. Pred nedavnim sem na primer bila na jugu Libanona in zanimalo me je, če in kako so ljudje leto dni po vojni rekonstruirali svoje okolje. V Iraku skušam razumeti, kako se civilisti, ki jim je vojna vsiljena, vsakodnevno borijo za preživetje, za majhne stvari.«
Po tistih prvih treh letih v Palestini si se vrnila v Italijo.
Izraelsko-palestinskega vprašanja sem bila nekoliko naveličana, zato sem se vrnila v Italijo in se ustavila v Rimu. Postopoma pa sem se začela podajati v druga »vroča« območja. Leta 2001 je izbruhnila vojna v Afganistanu, ki je predstavljala pomembno odskočno desko za mojo kariero. Afganistan je čudovit, morda najlepši kraj, kar sem jih doslej videla. Tam je lepo, ker je vse, kar te obdaja, lepo: mogočni hribi, velike doline in čudovite reke. Tudi Afganistanci so lepi, Tatžiki pa zelo simpatični, narod z izrednim smislom za humor: če te ne ubijejo, postanejo tvoji najboljši prijatelji.
Potem je bil tu spet Irak, Izrael, Libanon. To so moji kraji .
na primer za mesec dni v Afganistanu, in mi kriti stroške. To pa je nemogoče: ker sodelavci ne nastopajo složno in ker lahko mediji v katerem koli trenutku sežejo po tiskovnih agencijah. Kvaliteta časopisa ni njihova prva skrb ...
Italijanski novinarji so med drugim že dve leti brez delovne pogodbe.
To ni moj problem, jaz itak nimam nobene pogodbe. (smeh) Ko oni stavkajo, jaz delam. Prepričana pa sem, da bi lahko free lance novinarji marsikaj dosegli, če bi se združili. Če grem sama prevračati pisalne mize v kako redakcijo, ima protest drugačno težo, kot če bi to počeli v tisočih. Zdi se mi, da bolj kot novinarje potrebujemo bojevnike, pogumne ljudi, ki verjamejo, da je treba stvari spremeniti. In to ne velja samo za novinarje, ampak tudi za fotografe, snemalce ...
Najbrž za vso Italijo ...
Res, ampak to je sedaj že volilna kampanja ... (smeh)
Dejala si, da človek po desetih letih vojnega dopisništva ve, česa ne sme storiti: kako skrbiš za svojo varnost?
Popolna varnost je teh krajih relativen koncept, saj gre za vojna območja, na katerih nisi nikoli resnično varen. So pa določena pravila, ki se jih lahko držiš, so previdnost, sreča, nagon, kateremu jaz zelo zaupam, in so poznanstva. Ljudje, za katere veš, da jim lahko prisluhneš: po tolikih izkušnjah v Ira-
Vojna v dobrem in slabem spremeni ljudi. Italijanskim bralcem želim dopovedati, da imajo v Iraku ljudje iste želje kot pri nas. Zato vztrajam pri pripovedovanju življenjskih zgodb, v katerih nastopajo »normalni«ljudje, ne pa pošasti. Palestinci, Izraelci ali Iračani niso pošasti: svet pa se lahko v trenutku spremeni, na primer zaradi zgrešene ideologije ali slabe politike.
Na Bližnjem vzhodu vidiš strašne stvari, nekatere vstopijo vate, druge te samo oplazijo. Nekatere opišeš v svojih člankih, za druge nimaš prostora. Ob robu pa so tudi čudoviti dogodki, srečanja z neverjetnimi osebami, zaradi česar je to delo sploh možno. Če bi bilo povsod samo uničenje in smrt, bi ob povratku domov lahko šel samo še k psihologu. Za vsak strašen dogodek, kateremu moraš prisostvovati, pa je za ovinkom tudi drug, veliko prijetnejši. Žal imajo časopisi zanje vedno premalo prostora.
Zato ker obvladaš arabski jezik?
Odgovor je nekoliko preprostejši: ker se kot svobodna novinarka preživljam le s tistimi novicami, ki jih uspem prodati. Zato grem v »vroče« kraje, v katere je uprto zanimanje sveta. Lahko bi se podala v Afriko, ki mi je od nekdaj zelo pri srcu, kjer vihra nešteto vonj, ki so najbrž tudi zanimivejše, a tega ti nihče ne objavi. Poleg tega si v desetih letih ustvariš pomembna poznanstva, mrežo stikov, sodelavcev, prijateljev: veš kam moraš iti, predvsem pa, česa ne smeš narediti.
Kako ti je uspelo?
Predvsem tako, da sem bila vedno prisotna na vojnih območjih: komaj je izbruhnila vojna, sem bila tam. Uredništvom je pomembno poslati signal: tu sem, sredi vojnega dogajanja.
Kako organiziraš svoja potovanja?
Ko sem pred desetimi leti šla prvič v Palestino, nisem poznala nikogar, sedaj lahko telefoniram svojim palestinskim prijateljem. Za uspeh je vsekakor nujno potreben dober prevajalec, po možnosti tudi šofer (čeprav moram večkrat šofirati sama), varen hotel in pomoč ostalih kolegov. Tuji novinarji so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, italijanski pa se delijo v dve skupini: v tiste, ki so mi blizu, ki so mi pomagali rešiti marsikatero težavo, in tiste, ki z mano ravnajo kot z novinarko B kategorije, morda zato, ker svoje delo opravljam dobro. Medtem ko je marsikdo med njimi »hotelski« novinar, ki je v določen kraj prišel prej zaradi osebnih interesov.
V Ameriki, kjer imajo odlične novinarje, kdor zagreši večjo ali manjšo napako, ne objavlja več. V Italiji pa si lahko izmisliš intervju, se pretvarjaš, da si tam, kjer v resnici nisi, in vse ostane nespremenjeno .
sade; pojasnila sem jim, da želim sodelovati z njimi, da sem jim pripravljena vsakič povedati, kam bom šla in koga bom in-tervjuvala. Niso me ugrabili in niti ubili. Včeraj pa sem si med likanjem na svojem rimskem domu pošteno ranila prst. Včasih se mi res zdi, da sem bolj na varnem v Iraku. (smeh)
Zakaj si sploh izbrala »vroče« kraje in vojno dopisništvo?
Ne vem, ko bom stara petdeset let mi bo to morda pojasnil kak psihoanalitik. Na novinarsko pot sem vsekakor stopila v beneškem uredništvu dnevnika Il Gazzettino. Ukvarjala sem se najprej s priseljenci, nato s črno kroniko, ki me je bolj zanimala. Glede na to, da sem študirala orientalske jezike, se mi je ponudila priložnost intervjuvati Jassera Arafata. Leta 1997 sem tako odšla v Palestino: medtem ko sem jaz inter-vjuvala Arafata, se je v Benetkah odvijal spektakularni naskok na zvonik Svetega Marka. Palestinski voditelj mi je takrat dejal: kdor pride v Palestino, je nikoli ne zapusti. Namesto predvidenih sedem dni, sem tam ostala tri leta. Prekleti Arafat... (smeh)
Se kljub temu, da moraš sama poskrbeti za vse stroške, uspeš preživljati s svojim delom?
Ker pišem za tri, štiri časopise, poročam za deset radijskih postaj in tri televizije: sama v bistvu opravljam delo štirih novinarjev! In zato, ker delam na območju, kjer ni hude konkurence. Je pa tudi zelo utrudljivo: včasih delam tudi dvajset ur dnevno in zvečer sem kot prikazen, ampak drugače mi ne bi zneslo. Sedaj me časopisi poznajo in me iščejo, na začetku pa sem zapravila velike vsote denarja, ker ni bilo posebnega zanimanja za moje članke ...
Delo v uredništvu pa te najbrž ne zanima preveč.
Dvomim, da bi me kak časopis rad zaposlil, če bi mi ponudili delo posebne poročevalke na Bližnjem vzhodu pa bi ga sprejela. Tudi k črni kroniki bi se morda rada vrnila. Predvsem pa bi rada, da bi časopisi začeli kriti stroške, ki jih free lance imajo pri opravljanju svojega dela: tudi tako bi jih zunanji sodelavec stal veliko manj kot uslužbenec, ki bi ga poslali na krizno območje. Nedopustno pa se mi zdi, da moram od honorarja, ki ga dobim za svoj članek, odšteti stroške za avtomobil, prevajalca, hotel. Če želi moj članek, bi moral za te stroške poskrbeti časopis. Ali pa mi narediti terminsko pogodbo,
se zn testi pe, k novi bližn fa pi nico, aids no, j tem
pa n co, d tem in se
Nešt raje ke pi
mag ga vt prid
ku na primer vem, na koga naj se obrnem, koga naj vprašam, če je ta ali oni predel varen ali ne. Svoji prevajalki . armini na primer zelo zaupam: moje življenje je v bistvu že tri leta v njenih rokah, ona tvega z mano, ki sem postala njena tretja hčerka ... Šarmina je zelo preudarna in pozorna tudi do takih malenkosti, do katerih jaz nisem. Vsakič, ko si na primer v avtomobilu pripnem varnostni pas, me opozori, naj ga odp-nem: samo tujci si v Iraku pripnemo pasove, zato predstavlja neke vrste razpoznavni znak. Kdor ti želi škoditi, je na to pozoren. Imam srečo, da me ljudje zamenjajo za domačinko, zato se moram kot taka tudi obnašati. Moja velika prednost je nedvomno zunanji videz. Če bi bila visoka, blond in s svetlimi očmi, ne bi mogla nikamor (smeh). Medtem ko me v Egiptu, Libanonu ali Iraku avtomatično nagovorijo v arabščini. In čeprav takoj razumejo, da sem tujka, imam občutek, da jih moj videz nekoliko pomiri, da pripomore k domačnosti. Ampak to ni moja zasluga, prej moje mame, ki je karibskega izvora.
Nosiš tudi njihova pokrivala in burko?
Burko nosijo v Afganistanu, je pa nisem nikoli oblekla, ker se v tej državi kot ženska počutim varna. Morda sem tudi nekoliko brezobzirna, ampak vem, da tamkajšnjih žensk to ne moti. V Iraku pa sem potencialna tarča, zato se oblačim kot šiit-ska ženska, polna tančic in dolgih pokrival... Ko sem leta 2003 šla v Nažas, mi je takratni prevajalec posodil posebno ogrinjalo, ki ga je rada nosila njegova pokojna žena. Zunaj je bilo petdeset stopinj, po tej novici pa sem se počutila res bolje . (smeh)
Na Bližnjem vzhodu vidiš strašne stvari, nekatere vstopijo vate, druge te samo oplazijo. Nekatere opišeš v svojih člankih, za druge nimaš prostora. Ob robu pa so tudi čudoviti dogodki, srečanja z neverjetnimi osebami, zaradi česar je to delo sploh možno. Če bi bilo povsod samo uničenje in smrt, bi ob povratku domov lahko šel samo še k psihologu. Za vsak strašen dogodek, kateremu moraš prisostvovati, pa je za ovinkom tudi drug, veliko prijetnejši. Žal imajo časopisi zanje vedno premalo prostora.
Legenda pravi, da si se v Iraku pretvarjala, da si gluhonema.
Ta zgodba je res postala skoraj legenda. S Šarmino sva šli k bagdadskemu zdravniku, ki je preživel ugrabitev. Naši mediji poročajo samo o ugrabitvah tujcev, v resnici pa ugrabijo vsak mesec na tisoče Iračanov! Zanje zahtevajo seveda veliko nižje vsote kot za tujce, na primer deset tisoč dolarjev: nekatere izpustijo, druge mučijo, tretje ubijejo, odvisno od ugrabiteljev. Kriminala je res ogromno. Zato skrbim, da me ne zamenjajo za tujko, saj nedvomno »veljam« nekaj denarja.
V zdravnikovi čakalnici so se ženske obnašale kot v katerikoli čakalnici: pogovarjale so se o tem in onem, moja prevajalka tudi, naenkrat pa so me vprašale, zakaj ne sodelujem pri pogovoru. Šarmina je nonšalantno odgovorila: moja sestrična s severa je gluhonema. Novica je izzvala val sočutja: uboga, tako luštna in gluhonema! Od takrat dalje sem na ulici in med ljudmi gluhonema Iračanka, na prvi pogled najbrž tudi nekoliko izgubljena in neumna, ampak, če mi lahko koristi .... (smeh) S tem izgovorom se lahko bolj svobodno gibljem, saj mi ni treba odgovarjati na vprašanja naključnih sogovornikov.
je sm gače ker v hove vest, moj da ta
nes i več n zain zato večin novi mi o umre so se pros zgod Pred nihče siliti jim n
in sla ljudi bral dopo
sem
men
aneš za nas problem
M*	Barbara
V	teh desetih letih si se premikala tudi z ameriško in elsko vojsko, najbolj nevarna doživetja pa so te baje ila na Haitiju.
Tudi tako imenovano »embedded« novinarstvo spada k i poklicu, čeprav imam osebno veliko raje stik s civilisti, 'iaitiju pa sem se po srečnem naključju znašla tam le ne-Ini pred državnim udarom. Ta izkušnja je bila najbrž med li najbolj nevarna, kajti v Iraku sem vedela, da sem v ne-'osti, Haitija pa nisem poznala. Takrat sem prvič občutila sem belka in se počutila zelo »vidno«, poleg tega je ti-•ealnost bolj primitivna, divja, nasilna. Že prvi dan sem tašla sredi demonstracij, na katerih so študentje mirnopro-rali proti diktatorju. Ta je proti njiyn poslal oborožene tol-:i so se nanje spravile s sekirami. S škotskim fotografom in narjem smo bili med njimi, zato smo morali bežati, na iji tržnici so nas ženske skrile pod svoje stojnice, fotogra-% je sekira vseeno oplazila in ranila v čelo. Šli smo v bol-, kjer so bile razmere grozne, in tudi zaradi strahu pred om, smo se raje napotili v lekarno. Sami smo mu sešili ra-az pa sem v sebi ponavljala: najprej mu jo zašijemo, pose pa lahko onesvestim.
V	tistih spopadih je umrl tudi nek španski novinar, nihče •i vedel, kolikšno je število žrtev, zato smo šli v mrtvašni-la bi se prepričali na lastne oči: povsod sayna trupla. Pose je prikazal vodja upornikov, ki je bil odlično razpoložen ■ je »pustil« veselo intervjuvati.
Te ni nikoli strah? Te ni še prešinila misel, da bi za-:ila »vroča« področja?
Seveda, stalno! Ampak nikoli ne traja več kot deset sekund, etokrat sem se že vprašala: kaj počnem tu? Zakaj nisem izbrala modnega novinarstva? Potem pomislim na viso-ite in se prepričayn, da se počutiyn bolje na vojnih območjih. Strah je vsekakor pozitivna stvar: če te ne blokira, ti po-a razumeti, kdaj si v nevarnosti. Tisti, ki ga ni strah, tve-eliko več. Ko me je strah, se običajno poskrijem, ali pa me e kdo rešit (smeh).
Ali ima lahko novica tudi ceno človeškega življenja?
Absolutno nobena: moj cilj ostaja poročati o tistem, kar videla. Če umrem, ne bom napisala prav nič. To pa ne po-i, da so tisti, ki so umrli med opravljanjem tega poklica, ■avili svoje življenje. Za ta poklic se lahko odločiš zaradi ičnih razlogov: seveda, v primeru, da je ta razlog denar, irt res nesmiselna, saj bi ga lahko zaslužil tudi kako dru. Ampak če se za to delo odločiš, ker verjameš v novico, >erjameš v zgodbe tistih ljudi, predvsem pa, ker želiš nji-zgodbe posredovati javnosti... Ob tem obstaja tudi zada lahko tvoje ime, če nekaj pomeni (kar sicer ni primer), da lahko tvoje poročanje pripomore, a ali oni dogodek ne gre v pozabo.
Se ti res zdi, da ima lahko novinarstvo es tudi to funkcijo?
V	Italiji le v redkih primerih, saj pri jkujeta prostor in zaniynanje. Uprav-ivetov italijanskih medijev ne zani-i ljudje, celo njihovi bralci in gle-i ne. Najbrž pa tudi zato, ker je dana tržišču vse ynanj denarja in vse novinarjev. Ko grem v Irak, so vsi teresirani za moje zgodbe, aynpak , ker grem na lastno odgovornost: na medijev ne pošilja več tja svojih narjev. So pa tudi taki časopisi, ki so drekli sodelovanje s temi besedami: če eš, postaneš za nas problem. V bistvu
večletna sodelovanja prekinila, ker pre-to niso imeli poguma objaviti določenih 'b. In to je za free lance novinarko lep izziv. Inost takega sodelovanja pa je tudi v tem, da mi e ne more prepovedati potovanja v Irak, ali me pri-naj grem drugam. Pišem lahko o čemer želim, če ne ustreza, naj si pač poiščejo drugega sodelavca
Na internetu je mogoče zaslediti tvoj blog, na-la pa si tudi knjigo, ki nosi naslov Le farfalle muoiono in cielo.
Blog, na katerem objavljayn svoje članke, mogoča stik z bralci, a tudi z drugimi nostmi, kar me zelo veseli. Predvsem at, ko sem na drugem koncu sveta, ga pa je fiktivna zgodba, ki se je la iz tistega, kar sem v teh le-'oživela v Palestini: videla šte-? atentate, slišala nešteto enjskih zgodb.
Prav zgodbe »navad-< ljudi ostajajo :ilnost tvojih član-in reportaž.
Vojna v dobrem abem spremeni i. Italijanskim cem želim iv e dati, da
iynajo v Iraku ljudje iste želje kot pri nas. Zato vztrajam pri pripovedovanju življenjskih zgodb, v katerih nastopajo »normalni« ljudje, ne pa pošasti. Palestinci, Izraelci ali Iračani niso pošasti: svet pa se lahko v trenutku spremeni, na primer zaradi zgrešene ideologije ali slabe politike.
Prepričana sem tudi, da so ljudje naveličani avtobomb in atentatov: grozljivo, a to ljudi ne zanima več. Če pa jim ponudiš zgodbo, v kateri je ob razdejanju tudi vsakodnevno življenje, na primer zgodbo o zadnjem kinu, ki ga v teh dneh zapirajo v Bagdadu, jiyn pomagaš razumeti, kaj se dogaja; šele ko razumejo, da si v Bagdadu ne moreš privoščiti filma ali večerje v restavraciji, da na Valentinovo ne moreš kupiti rož, si jim tisto realnost resnično približal.
Se ne bojiš, da bi vojna lahko spremenila tudi tebe?
V teh desetih letih me je nedvomno že spremenila. Ne vem, če v boljšo ali slabšo osebo, gotovo pa me danes nekateri aspekti ne zaniynajo več kot nekoč. Prav gotovo se danespočutiyn dobro na območjih, na katerih vlada nasilje, kar najbrž ni najbolj priporočljivo, ampak, če ne bi bilo tako, ne bi mogla opravljati tega dela. Tako kot kirurg, ki se privadi na kri ...
Če se ne bi spremenila, bi bil to dokaz, da se me tisto, kar sem videla in o čemer sem pisala, ni dotaknilo. Dokler bom sposobna spreminjanja, dokler mi bo to delo všeč, ga bom opravljala. Potem pa se bom raje posvetila gojenju cvetja, (smeh)
Schiavulli, novinarka
1 2 Sreda, 25. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Romoli obiskal gasilskega poveljnika Minisinija in obljubil pomoč
Gasilci opozarjajo politike na pomanjkanje osebja
Chittaro (CGIL):»Poveljstvo nima denarja niti za opremo, gorivo in papir«
»Obrnil se bom na deželo in se zavzel za dodelitev prispevka goriškemu poveljstvu gasilcev. Pritisnil bom tudi na podtajnika na notranjem ministrstvu Ettoreja Rosata.« Goriški župan Ettore Romoli namerava priskočiti na pomoč poveljstvu gasilcev, ki zaradi krčenja državnih prispevkov in pomanjkanja osebja doživlja težko obdobje. Pred dnevi je pokrajinski predstavnik gasilcev pri sindikalni zvezi CGIL Renato Chittaro preko krajevnega tiska opozoril na razmere, v katerih skušajo gasilci goriškega, tržiškega in ronškega oddelka zagotavljati varnost občanov, na poziv pa sta se poleg Romolija odzvala tudi deželna svetnika Franco Brussa, ki namerava goriško poveljstvo obiskati z Rosatom, in Luigi Ferone.
Prvi je pokrajinskega poveljnika Doria-na Minisinija obiskal Romoli, ki je želel pobli-že spoznati položaj gasilcev. »Navajeni smo na dramatične situacije,« je ironično povedal županu Minisini, ki je v ospredje postavil predvsem pomanjkanje osebja - v kasarni v ulici Paolo Diacono v Gorici in v deželi nasploh potrebujejo kakih 20 odstotkov gasilcev več - ter opreme. Poveljnik je poudaril, da vlada spodbuja z zadnjim finančnim zakonom k sklepanju teritorialnih sporazumov med deželo in krajevnimi ustanovami za iskanje dodatnih sredstev. Romoli je izrazil solidarnost gasilcem in potrdil, da namerava uprava predati poslopje bivše nižje srednje šole Locchi v ulici Leoni v last državi, kar bo omogočilo širitev goriške kasarne gasilcev. Romoli ne izključuje niti možnosti, da bi prispevke za gasilce iskali v skladu za Gorico.
Stvarne težave, s katerimi se soočajo gasilci na Goriškem, je našemu dnevniku predstavil tudi Chittaro. »Nekateri mislijo, da hočemo s protestom politično instrumentalizira-ti položaj gasilcev. V resnici želimo le zaščititi osebje ter zagotavljati varnost občanov in turistov,« je povedal predstavnik gasilcev pri sindikalni zvezi CGIL in nadaljeval: »Novfinanč-ni zakon predvideva nadomestitev le 20 odstotkov gasilcev, ki se bodo letos upokojili. To je porazno, če pomislimo, da pokrajinsko poveljstvo šteje 195 operativnih mož in je že danes prešibko. Ob pomanjkanju osebja je stanje kritično tudi na področju finančnih sredstev. Prispevki gasilcem so se že leta 2006 zmanjšali za 30 odstotkov, nov finančni zakon pa jih je skrčil še za dodatnih 40 odstotkov. Poveljstvo nima denarja niti za opremo, gorivo in papir. Populacija narašča in število posegov je letos v sedmih mesecih že preseglo lanskega. Nujno je, da se politika premakne.« (Ale)
Župan Romoli (zgoraj) obljubil pomoč goriškim gasilcem
bumbaca
TRŽIČ - Nesreča pri delu
Voznik padel s tovornjaka
S helikopterjem so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, vendar 40-letni voznik, zaposlen v videmskem av-toprevoznem podjetju, ki se je poškodoval včeraj popoldne na trgu Consiglio d'Europa v Tržiču, naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Moški je padel s tovornjaka in pri tem zadobil močan udarec v hrbet. Do nesreče je prišlo okoli 17. ure v bližini marine Lepanto. 40-letnik je komaj zaključil raztovarjati svoj tovornjak, s katerim je v Tržič pripeljal gradbeni material za izgradnjo nove hale industrijskega konzorcija, ko je med spravljanjem ponjave padel z vozila. Ponesrečenec je takoj klical na pomoč delavce, ki so gradili bližnjo halo, le-ti pa so nemudoma obvestili službo 118. Na kraju je posredovalo osebje prve pomoči, kije ponesrečenca s helikopterjem prepeljalo na Katinaro, kjer so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Moški je bil med prevozom v bolnišnico priseben in je uspel premikati svoje ude. Na kraju nesreče so posredovali tudi policisti tržiškega komisariata, ki vodijo preiskavo, sicer pa zgleda, da je do padca prišlo povsem slučajno.
ŠTANDREŽ - Trk na krožišču
Bolgar zavil v zgrešeno smer
Krožno križišče je ubral v nasprotni smeri vožnje in čelno trčil v drugi avtomobil. Včeraj zjutraj ob 5.30 je v Štandrežu prišlo do prometne nesreče, v kate ri so bi le ra nje ne šti ri ose be. Tr če nje je po vzro čil 34-letni Bolgar, ki je bil za volanom avtomobila znamke citroen berlingo s špansko registrsko tablico, v katerem so sedeli še štiri sodržavljani. Na krožno križišče je po vsej verjetnosti prišel iz uvoza, ki ga povezuje z mejnim prehodom Štandrež-Vrtojba. Namesto, da bi zapeljal na desno, je M.R. zapeljal na levo, v bližini izvoza, ki pelje na avtocestni odsek, pa je čelno trčil v avtomobil znamke peugeot 206 s slovensko registrsko tablico. »Trčenje je bilo silovito in materialna škoda velika,« je povedalo osebje prometne policije, ki je posredovalo na kraju z gasilci in rešilno službo 118. Zdravniško osebje je v goriško bolnišnico odpeljalo voznika slovenskega avtomobila, 37-letnega S.O. iz Volčje Drage in tri Bolgare.
Romun in Srb s ponarejeni dokumenti
Na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba so v minulih dneh obravnavali dva tuja državljana, ki sta imela pri sebi ponarejene dokumente. Najprej so italijanski mejni organi vrnili slovenski policiji 28-letnega Srba, ki je pred tem ilegalno prestopil mejo iz Slovenije v Italijo. Policisti so ugotovili, da ima moški pri sebi ponarejeno dansko bivalno dovoljenje in tudi ponarejeno dansko vozniško dovoljenje. Ponarejena dokumenta so policisti zasegli, zoper Srba pa so na podlagi utemeljenega suma podali kazensko ovadbo. Iz Italije pa je v Slovenijo s ponarejenimi dokumenti vstopil 25-letni državljan Romunije. Vozniško dovoljenje, ki ga je pokazal Romun, se je policistu zdelo sumljivo, po natančnejšem pregledu pa se je nato izkazalo, da je bil sum utemeljen. Listina je bila ponarejena, šlo je za fotokopijo pravega dovoljenja, na kateri ni bilo zaščitnih elementov. Tudi proti Romunu so podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. (km)
Obletnica padca fašizma
Predsednik goriške borčevske organizacije organizacije VZPI-ANPI Sil-vino Poletto se ob današnji obletnici spominja na 25. julij 1943, ko je v Italiji padel fašizem. Ta dan so se v Tržiču delavci iz ladjedelnice odpravili na protestni shod v mestno središče, manifestacije pa so priredili tudi v Gorici, kjer so karabinjerji posegli v tovarnah Cotonificio Triestino in Safog. Po Polettovih besedah sta dogodke iz tistih julijskih dni v svojih knjigah zelo dobro opisali zgodovinarki Anna Di Giannantonio in Gloria Nemec.
Glasba v parku Basaglia
V parku Basaglia v Gorici bo do prvih dni septembra potekalo šest srečanj z glasbo in poezijo, ki jih prirejata center za duševo zdravje pri zdravstvenem podjetju in dnevni center Mare pensante. V ponedeljek, 30. julija, ob 18. uri bo prvo srečanje, nastopil pa bo Valter Lauri.
Neurje v Foljanu
Neurje z močnimi sunki vetra je včeraj pozno popolnde zajelo občino Foljan-Redipulja, kjer so gasilci posredovali zaradi nekaj odlomljenih vej, sicer pa nikjer ni bilo gmotne škode. Deževalo je tudi v Gorici in drugih krajih goriške pokrajine, naliv pa ni povzročil večjih težav.
NOVA GORICA - Severnoprimorski župani jutri z družbo Harrah's
Več vprašanj za Američane
Krajevni upravitelji zahtevajo pojasnila k načrtu za megazabavišče - Mozetičeva noče novih igralnic
Prisotnost na jutrišnjem srečanju s predstavniki Harrah's Entertainmenta, ameriškega partnerja v projektu megaza-bavišča na Goriškem je včeraj potrdilo devet severnoprimorskih županov, ajdovski župan Marjan Poljšak pa je po neuradnih informacijah vabilo zavrnil. Srečanje s se-vernoprimorskimi župani, ki bo potekalo v Hitovi restavraciji Mark, sodi v sklop delovnega obiska v Sloveniji, na katerem se med 24. in 27. julijem mudi starejša podpredsednica Harrah'sa Jan Jones s sodelavci. Posebno srečanje bodo jutri Američani imeli tudi s predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja, ki omenjenemu projektu ostro nasprotujejo.
Najprej se bodo Američani sestali s predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja. Srečanje se bo odvijalo v Hitovi gostilni Pri Hrastu v Kromberku. Srečanje s severnoprimorskimi župani pa bo nato potekalo v Hitovi restavraciji Mark v Šempetru pri Gorici. »Namen srečanj so predvsem pogovori in dogovarjanje o odprtih vprašanjih, povezanih s projektom destinacijskega resorta na Goriškem,«
foto tp
sporočajo iz agencije Pristop, ki skrbi za Harrah'sove odnose z javnostmi v Sloveniji. Po sestanku z župani bo Jonesova medijem podala oceno pogovorov, ki jih bo Harrah's Entertainment izvedel z lokalnimi skupinami z namenom ustvarjanja destinacijskega resorta, »ki bo deloval kot integrator turistične ponudbe na Goriškem.«
Severnoprimorskim županom je bil projekt megazabavišča prvič predstavljen v začetku junija, vendar je po srečanju večina županov povedala, da predstavniki Harrah'sa, Hita in države odgovorov na dobršen del njihovih vprašanj niso poda-
li oziroma da so v predstavitvi pogrešali še marsikatero pomembno informacijo v zvezi s projektom.
Predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja Lucija Mozetič pa je pred jutrišnjim sestankom z Američani ponovila znana stališča društva: igralništvo naj se ne širi ne na Goriškem, ne v Sloveniji, saj, tako Mozetičeva, ima Slovenija veliko drugih potencialov. Po njenem mnenju bi kazalo tržiti Slovenijo kot ekološko čisto državo, po zgledu Irske pa pridobivati sredstva iz Evropskih skladov, vendar je predpogoj za to jasna gospodarska vizija. Mozetičeva je izrazila še bojazen, da bi megzabavišče zatrlo inovativnost na Goriškem, predvsem mladi bi se raje kot za študij odločali za delo v igralnici. Mozetičeva je še povedala, da nameravajo predstavniki njihovega društva na sestanku z Američani izpostaviti sledeče vprašanje: kolikšno kazen bo moral Hit plačati, če ne bo uspel v roku plačati investicijskih vložkov za izvedbo projekta megazabaviš-če.
Katja Munih
JAZBINE - Pet zvezdic revije Decanter
Skokovo vino Pe Ar bo nagrajeno v Londonu
Londonska svetovno znana revija s področja enologije Decanter je v svoji avgustovski številki ocenila 143 belih suhih vin iz naše dežele, najvišjo možno oceno, prestižnih pet zvezdic, pa je podelila trem briškim vinom, in sicer istrski malvazi-ji kmetije Marega, Jermannovi žlahtni kapljici Vintage Tunina in belemu vinu Pe Ar, ki ga na Jazbinah prideluje podjetje Skok. Trem vinarjem, ki se pohvalijo s petimi zvezdicami, bodo posebno priznanje izročili 17. in 18. novembra v Londonu, kjer bo potekala prireditev Decanter Fine Wine Encounter. Specializirana revija bo ob tem na svojem degustacijskem srečanju gostila tudi Furlanijo-Julijsko krajino, to pa navdihuje vinarji iz naših krajev s posebnim ponosom, saj bo naša dežela sploh prva, ki se bo prireditve udeležila na podlagi izrecnega vabila prirediteljev. Vinarje iz naše de že le je v stik z lon don sko re vi -
jo postavila organizacija Turismo FVG, ki je poskrbela, da so Angleži lahko okusili najboljša bela vina iz vse dežele. Ob že omenjenih nagrajencih so angleški someljeji podelili še štiri zvezdice sedmim vinom, tri zvezdice 58, sploh pa so bili presenečeni nad visoko kvaliteto vseh oce nje nih vzor cev.
An gle ži so se po seb no nav du -šili nad vinom Pe Ar, ki ga pridelujeta brata Edi in Orietta Skok, posvetila pa sta ga prerano umrlima očetu Pepiju in stricu Armandu. Pe Ar je zvrščeno vino in nastane z meša njem treh fran cos kih sort. Char -donnaya je za šestdeset odstotkov, četrtino katerih enajst mesecev hranijo v barik sodih. Ob tem je vino sestavljeno iz sivega pinota in sau-vignona, le teh pa je za trideset oz. deset odstotkov. Po ustekleničenju mo ra pre te či še eno le to, pre den gre lahko dva tisoč steklenic vrhunskega vina končno v prodajo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 26. julija 2007
13
GORICA - Ukrepi proti nadležnim dvokrilcem
Vojna napoved
tigrastim
komarjem
Spored nagrade Amidei
Današnji sedmi dan festivala za nagrado Sergio Amidei se bo začel ob 9. uri s projekcijo tretjega dela serije Heimat 2 - Chronik einer Jugend. Film Edgarja Reitza se bo zavrtel v dvorani 1 goriškega Kinemaxa v izvirnem jeziku in italijanskimi podnapisi. Ob 11. uri bodo v dvorani 2 na vrsti dokumentarci »Behind the spanish lines«, »Spanish ABC« in »Heart of Spain«. Ob 14. uri se bo zavrtel film »Due soldi di speranza« Renata Castellanija, Cronenbergov »eXistenZ« pa bo na sporedu ob 16. uri. Park Coronini bo zaživel ob 21. uri, ko bosta na ogled kratki film »La collezione di Medea« (med avtorji je tudi Ivan Gergolet) in Olmijev celo-večerec »Centochiodi«. Ob 23.45 bo v goriškem Kinemaxu predvajan še film »Il ladro di orchidee«. Gorico bo danes obiskal tudi slavni italijanski filmski kritik Goffredo Fofi, ki se bo srečal s publiko ob 18.30 v dvorani 2 goriškega Kinemaxa. V isti dvorani bo po srečanju z gostom na sporedu predstavitev knjige »Dentro la criti-ca«, ki sta ga uredila Alice Auteliano in Roy Menarini.
Zarja stoletnice
Zarja stoletnice je med pomembnejšimi praznovanji ob 100-letnici skavtizma. Dogodek bo potekal po celem svetu 1. avgusta, ko se bodo sedanji in nekdanji skavti zbrali na trgih, travnikih ali kateremkoli drugem kraju, da obnovijo skavtsko obljubo. Ta datum je bil izbran, ker sovpada z začetkom prvega skavt-skega tabora, 1. avgusta leta 1907, na otoku Brownsea. Ko bodo 1. avgusta letos posijali prvi sončni žarki na kamen, ki na otoku Brownsea spominja na prvi skavtski tabor, se bo začela zarja stoletnice. Skavti vsega sveta so povabljeni k obnovi obljube ob 8. uri zjutraj, glede na časovni pas različnih držav sveta, tako da se bo obred obljube ponavljal ves dan. Tudi v Gorici bo potekal obred Zarje stoletnice, ki nadaljuje niz pobud v zvezi s stoletnico skavtizma. Tudi obe skavt-ski organizaciji iz Gorice, AGESCI in SZSO, prirejata ob Zarji stoletnice obred, ki bo v Ljudskem vrtu v Gorici 1. avgusta ob 7. uri zjutraj.
Stampantica o Mušiču
V okviru prodajne razstave Stam-pantica bo danes ob 18. uri v državni knjižnici v Gorici srečanje, ki bo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču. Spregovorili bodo o štirih njegovih slikah, ki so na ogled na razstavi in spadajo v zbirko pliberškega galeri-sta Michaela Krauta.
V okrasnih bazenih je priporočljivo gojiti rdeče ribice, ki se hranijo z ličinkami komarjev
bumbaca
Tigrasti komarji tudi letošnje poletje povzročajo kar nekaj nevšečnosti Go-ričanom, zato pa se je občinska uprava v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem odločila za oster boj proti nadležni žuželki. Dvokrilcev je iz leta v leto več, sicer pa so tigrasti bolj agresivni od drugih vrst komarjev, napadajo predvsem podnevi in za sabo puščajo zelo srbeče otekline. Uslužbenci goriške občine so že začeli s sanacijo jaškov in greznic, v katere so izlili in-sekticide biološkega izvora. »To pa ni nikakor dovolj, saj je za uspeh potrebno sodelovanje vseh občanov,« pojasnuje občinska uprava na letakih z informacijami o tigrastih komarjih, ki jih bodo v prihodnjih dneh delili po mestu, pri širjenju informacij pa si nadejajo tudi sodelovanja z rajonskimi sveti.
»Posebno pozorni je treba biti do vseh posod s stoječo vodo, ki so razpršene po vrtovih, dvoriščih in balkonih in v katere bi lahko komarji legli svoja jajčeca; redno jih je treba prazniti, v greznice in jaške pa je treba redno vlivati sredstva proti ličinkam komarjev,« pojasnujejo z občine in opozarjajo, da v vodometih in okrasnih bazenih je priporočljivo gojiti kako rdečo ribico, ki se bo nahranila s ko-marjevimi ličinkami. Proti nadležnim dvokrilcem se lahko uporabljajo tudi in-sekticidi, ki vsebujejo Bacillus Thuringen-sis, Themenopos ali Methoprene, in so na voljo v lekarnah in trgovinah z opremo za vrtnarjenje.
Tigrasti komar - z latinskim imenom Aedes albopictus - je tujerodna vrsta in je v Italijo prišel iz Azije. Prvič so ga na Apeninskem polotoku zaznali leta 1991; v naši deželi se je najprej pojavil na Tržiškem pred kakimi desetimi leti, v zadnjih letih pa se je začel premikati tudi proti Sloveniji. Gre za nadvse prilagodljivo vrsto, ki jo je težko uničiti. (dr)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2 in Dvorana 3: rezervirani za Festival Sergio Amidei. CORSO: zaprt.
FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI -
Kinemax Gorica: 9.00 »Die zweite Heimat - Chronik einer Jugend« (Heimat 2 - Cronaca di una giovinezza); 11.00 »Behind the Spanish Lines«, »Spanish ABC«, »Heart of Spain«; 14.00 »Due
soldi di speranza«; 16.00 »eXistenZ«; 23.00 »Il ladro di orchiedee«; v parku Vile Coronini Cronberg: 21.00 »La colle-zione di Medea«, »Centochiodi«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fe-nice«.
Dvorana 2: 16.30 - 19.00 - 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il mio ragazzo e un bastardo«. Dvorana 4: 17.45 »Lupin III - Il castel-lo di Cagliostro«; 19.50 - 22.10 Transformers«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Ca-tacoms«, prepovedan mladini pod 14. letom.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici v petek, 20. julija, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja.
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
S Izleti
Obvestila
deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v
Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007.
V	sklopu razstave bo danes, 25. julija, ob 18. uri na programu srečanje posvečeno umetniku Zoranu Mušiču.
ŠZ DOM sporoča, da bo občni zbor danes, 25. julija, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Na dnevnem redu poleg predsedniškega poročila in poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitve programov za novo sezono bo tudi izvolitev novega odbora.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da je prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani.
IS Prireditve
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Ca-vour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v četrtek, 26. julija, 21.30 (Trg Falcone in Borsel-lino) film »Un ponte per Terabithia«.
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 28. julija, ob 18. uri. Avtor Marco Peroni in glasbenik Edoardo
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
fi\
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
Cerea bosta predstavila pred kratkim izšel cd »Come se fosse normale«.
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: v soboto, 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja).
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Vilešu v četrtek, 26. julija, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Impronte di terra«, ob 21. uri na vrtu občinske knjižnice gledališka predstava »Dal diaro di un bambino di campagna«.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Aldo Ta-bai iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Vidmu v cerkev (ob 10.00) in na pokopališče v Štandrežu.
DANES V TRŽUČU: 9.45, Iolanda Bevi-lacqua vd. Tollar iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cekerv in na pokopališče v kraju S. Pier; 9.50, Guerrino Tagliapie-tra iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Gina Ghi-rardo vd. Franco iz mrtvašnice bolnišnice S. Polo na pokopališče v Fossa-lonu.
Primorski
dnevnik
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Ja-melj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. avgusta, na dvodnevno turo v pogorje Dachsteina v Avstriji. Število udeležencev je omejeno, predhodne prijave sprejemajo do torka, 31. julija, ko bo ob 18. uri obvezen sestanek z udeleženci. Informacije na sedežu društva, v Bazoviški ulici 4, ali na tel. št. 0038641-964061 (v večernih urah).
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer
Brezplačna številka i

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
m MAKisMC»
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki
veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
14
Sreda, 25. julija 2007
ITALIJA
/
GOZDNI POŽARI - Z Gargana poročajo o štirih smrtnih žrtvah
Ogromen požar uničuje del Apulije
Po vsej srednji in južni Italiji je včeraj divjalo na tisoče požarov, ki so bili praktično vsi namerno podtaknjeni ali povzročeni iz nemarnosti
ansa
RIM - Dve osebi sta zgoreli v avtomobilu na cesti v kraju Peschici v pokrajini Foggia, kjer gasilcem še ni uspelo premagati divjih požarov, drugi dve trupli pa so reševalci našli na plaži istega kraja, kjer sta se starejši osebi očitno zadušili zaradi gostega dima. Podatki še niso uradni in najbrž niti dokončni. Na prefekturi v Foggi je bila vzpostavljena krizna enota, saj se je na plažah Gargana med krajema Veste in Peschici znašlo izolirano od zaledja na tisoče kopalcev in turistov. Zaradi ognja niso mogli nazaj, zato so jih reševalci množično evakuirali z morja, nekatere pa so morali zaradi simptomov zastrupitve odpeljati v bolnišnico.
»Situacija je izredno težka, take v zadnjih letih še ni bilo v naši državi,« je izjavil vodja Civilne zaščite Guido Bertolas-so, ki ima ogromno dela, saj se požari vrstijo po vsem polotoku, z izjemo alpskega loka. K sreči sistem po Betolassovi oceni »dobro funkcionira, saj bi bil sicer polom popoln. V Evropi ni več letal in helikopterjev, ker so bili vsi usmerjeni v Italijo.«
Za boj z ognjem, ki ga razplamteva močan suh veter in ki je v glavnem podtaknjen, so poleg vseh sil javnega reda, ki jih koordinirajo na Viminalu (v Apulijo je včeraj prispel državni podsekretar Ettore Rosato), pripravljeni tudi vojaki. Obrambni minister Parisi je včeraj ponudil pomoč vojaških enot, medtem ko je predsednik Dežele Apulija Nicchi Vendola napovedal, da bo zahteval razglasitev izrednega stanja.
Med požarno posebej kritičnimi točkami so bili včeraj še Castelgandolfo in pokrajine Pescara, Chieti in Catanzaro.
REFERENDUM - Na kasacijsko sodišče je včeraj prišlo 820.916 podpisov
Rekordna prva etapa
Za prenos dveh ton papirja s podpisi v skladišče kasacijskega sodišča je bila potrebna živa veriga
ansa
RIM - Skoraj 821 tisoč podpisov, daleč nad najbolj optimističnimi pričakovanji, je včeraj zgodaj popoldne prišlo na sedež kasacijskega sodišča v Rimu, kjer so sprejeli 145 kartonskih zabojev. 820.916 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o volilnem zakonu je nedvomno prepričljiva številka (potrebnih jih je namreč 500 tisoč, za večjo gotovost pa 570 tisoč), ki je ustavni sodniki pri svoji odločitvi, ali je referendum skladen z ustavo, ne bodo mo gli spre gle da ti.
Uspeh referendumske pobude Maria Segnija in Giovannija Guzzette, ki bi bil še večj i, če ne bi zunaj Rima prenehali zbirati podpise že teden nazaj, je torej nesporen. Še toliko bolj, ker je prišel »od spodaj«, saj se je rodil med »navadnimi ljudmi« in v skoraj popolnem me dij skem mrku.
Kasacijsko sodišče bo moralo veljavnost zbranih podpisov preveriti do konca septembra, nato pa bodo podpisi romali na ustavno sodišče, ki bo imelo do februarja prihodnje leto čas, da raz so di, ali so tri re fe ren dum -ska vprašanja skladna z ustavnimi določili. Proti prevladi strank je usmerjeno referendumsko vprašanje, ki zadeva odpravo (ali ne) dodatne kvote sedežev za večinskega zmagovalca na parlamentarnih volitvah (t.i. večinska nagrada) v primeru kandidatne liste. Ta nagrada bo v primeru, če referendum uspe, ostala le za stranko, kije zbrala največji volilni konsenz. Drugo vprašanje zadeva kandidature v več volilnih okrožjih, ki jih bo referendum v primeru uspeha odpravil. Obe predlagani spremembi volilnega zakona sta usmerjeni k zmanjšanju števila strank in k uveljavitvi resnične bipolarnosti volilnega sistema.
Zdaj, ko je bila »pištola napolnjena«, kot slikovito pravi Mario Segni, v parlamentu hitijo z razpravo o tem, kako bi reformirali volilni zakon. Tako se pojavljajo čudna soglasja, kot npr. med Levimi demokrati (DL) in Nacionalnim zavezništvom (AN), čeprav je slednje podprlo referendum, o nemškem proporcionalnem modelu. Segni in Guzzetta sta ta model označila za bolj »svinjskega« od sedanjega volilnega zakona, ki se ga je, kot je znano, prijel vzdevek «por-cel lum«.
Kandidat za voditelja Demokratske stranke Walter Vel-tro ni, ki je re fe ren dum pod prl, ne pa tu di pod pi sal zanj -in morda zamudil priložnost, da bi si povečal konsenz javnega mnenja - je včeraj izjavil, daje »referendum boljši kot ta volilni zakon«. Zanj je sicer idealni model francoski, vendar zdaj ne preostaja drugega, kot da se v parlamentu najde točka ravnovesja, pri čemer je za Veltronija treba upoštevati tri prioritete: manj razdrobljenosti s skrčenjem števila strank, bipolarizem, ki ga ne narekuje zgolj potreba po zmagi nad nasprotnikom, in možnost, da lahko vlado izbirajo državljani. Predsednik senata Franco Marini pa ob tem dodaja, da nobena reforma ne bo mogoča z večino le nekaj glasov. Ali z drugimi besedami, za sporazum o novem volilnem zakonu bo potrebno resnično soglasje glavnih političnih akterjev.
INDUSTRIJA - Drugo četrtletje
Čisti dobiček skupine Fiat zrasel za kar 90%
TURIN - Avtomobilska skupina kupina Fiat je v letošnjem drugem četrtletju glede na enako obdobje lanskega leta povečala čisti dobiček za 90 odstotkov na 627 milijonov evrov, kar je presenetilo celo finančne analitike. Posebno dobro je posloval avtomobilski del koncerna, ki je sicer prihodke od prodaje povečal za 11,5 odstotka na 15,2 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 44 odstotkov na 946 milijonov evrov. To je skoraj 50 milijonov evrov več, kot so pričakovali analitiki.
Najpomembnejši del koncerna Fiat, proizvajalec avtomobilov Fiat Group Automobiles, je v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem v letošnjem drugem trimesečju zabeležil 12-odstotno povečanje prihodkov na 6,8 milijarde evrov. Prodaja Fiatovih avtomobilov se je povečala za 12,2 odstotka na 578.700 vozil.
Posarečen trenutek turinskega avtomobilskega proizvajalca ponazarja uspeh novega fiata 500, ki je prišel na trg 4. julija letos. Kot so sporočili iz turinske avtomobilske hiše, je bila prodana že velika večina za letos načrtovane proizvodnje, kar se je zgodilo takoj po tem, ko je fiat 500 prišel na italijanski in francoski trg. Pri Fiatu zato razmišljajo, kako bi v čim krajšem času lahko povečali proizvodnjo.
Zajeten prispevek k odličnim rezultatom skupine je prišel tudi od proizvajalca tovornjakov in traktorjev Iveco, ki je v prvi polovici leta prodal največ vozil v svoji zgodovini.
Papirnati bombi pred bankama v Milanu
MILAN - Pred dvema bankama v Milanu, Monte Paschi di Siena in Baraclays, sta včeraj okrog 5.40 sočasno eksplodirali dve papirnati bombi. Žrtev ni bilo, le nekaj škode na bližnjih izložbah. Do trenutka, ko to poročamo, ni nihče prevzel odgovornost za atentat. Rušilna moč papirnatih bomb je bila omejena, preiskovalci pa pregledujejo posnetke iz videoka-mer, postavljenih na bančnih agencijah.
Prvi da sindikatov za reformo welfarja
RIM - Cigl, Cisl in Uil so prižgali prvo zeleno luč za osnutek sporazuma z vlado o reformi socialne države. Nadaljnje odločitve prestavljajo sindikati na september, ko bo določena tudi metoda posvetovanja s članstvom. Sporazum je razdeljen na šest poglavij, ki zadevajo pokojnine (poglavje predstavlja že podpisan sporazum o reformi pokojninskega sistema), socialne blažilce, trg dela, konkurenčnost, mlade ljudi in ženske.
Evropska centralna banka
24. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 24.07 23.07
Zadružna Kraška banka
24. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup prodaja
1,39976 1,37102
0,67817 1,68932
0,66256 1,64817
172,5529 162,0977 9,41054 8,96045
1,59846 1,47070 7,58366 8,09318 294,816 32,4208 38,0799 7,80641
1,53102 1,41471 7,29793 7,73081 230,9392 25,3728 29,8017 6,96089
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
24. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
1,4031 0,6798 7,553 1,4685 169,24 1,6900 8,033 9,309 1,5863 7,57
1,3686 0,6631 7,367 1,4323 165,07 1,6484 7,835 9,080 1,5473 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
24. julija 2007 Indeks MIB 30:-1,89
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,789	+4,39
ALLEANZA		9,315	-1,76
ATLANTIA		25,85	-0,62
BANCA ITALESE		16,00	-9,76
BANCO POPOLARE		19,02	-4,42
BPMS		4,8425	-1,33
BPM		11,25	+0,19
CAPITALIA		7,09	-1,29
ENEL		7,755	-1,49
ENI		27,01	-1,78
FIAT		22,37	-4,44
FINMECCANICA		22,92	-1,38
GENERALI		29,2	-2,41
IFIL		7,995	-2,89
INTESA		5,33	-1,62
LOTTOMATICA		28,81	-0,66
LUXOTTICA		27,36	-1,87
MEDIASET		7,63	-0,59
MEDIOBANCA		15,81	-0,80
MEDIOLANUM		5,88	-0,34
PARMALAT		2,82	-0,46
PIRELLI		0,8745	-0,82
SAIPEM		27,3	-2,05
SNAM		4,17	-1,14
STMICROELEC		13,7	-2,73
TELECOM ITA		2,0575	-1,41
TENARIS		17,72	-2,17
TERNA		2,54	-1,97
UBI BANCA		18,39	-2,26
UNICREDITO		6,33	-1,65
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
SVET
Sreda, 25. julija 2007
15
SOFIJA - Libija jih je včeraj uradno izročila Bolgariji
Konec kalvarije za peterico bolgarskih medicinskih sester
Bolgarske oblasti so jih že pomilostile - Odločilna vloga Sarkozyjeve soproge Cecilie
SOFIJA - Za pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika se je večletna drama naposled srečno končala. Libijske oblasti so namreč v torek izpustile šesterico, katere smrtno kazen so nedavno spremenili v dosmrtni zapor. Medicinske sestre in palestinski zdravnik, ki je pred časom dobil bolgarsko državljanstvo, so že prispeli v Bolgarijo, kjer jih je predsednik Georgi Parvanov pomilostil. Razplet so številni v svetu pozitivno pozdravili.Libijske oblasti so pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika izpustile v torek, ko je Tripoli tudi pristal na izročitev obsojencev Bolgariji. Libija je takšno odločitev sprejela po posredovanju evropske komisarke za zunanje zadeve Benite Ferrero-Waldner in francoske prve dame Cecilie Sarkozy, ki sta se od nedelje mudili v državi.
Obe sta v ponedeljek v Libiji okrepili zahteve, naj Tripoli izroči obsojene. Ti so bili na smrt obsojeni maja 2004, smrtno kazen pa je nato 11. julija letos potrdilo še vrhovno sodišče. Obsojeni so bili, ker naj bi z virusom HIV v bolnišnici v Bengaziju namerno okužili 438 libijskih otrok, od katerih jih je 56 medtem že umrlo.
Tripoli pa je odločitev o izpustitvi in izročitvi šesterice, ki ji je libijski vrhovni pravosodni svet 17. julija smrtno kazen spremenil v dosmrtno zaporno kazen, sprejel potem, ko mu je Bolgarija 19. julija poslala uradno zahtevo za izročitev obtoženih. Bolgarija se je pri zahtevi za izročitev sklicevala na dvostranski sporazum o pravosodni pomoči. Ta je bil podpisan leta 1984, ratificiran pa leta 1985. Sporazum predvideva možnost izročanja zapornikov, ne navaja pa rokov.
Po izpustitvi so obsojenci s francoskim letalom odpotovali za Sofijo. Tam so jih ob prihodu na letališče pozdravili svojci, bolgarski zunanji minister Ivajlo Kalfin in predsednik Georgi Parvanov, ki je kmalu zatem sporočil svojo odločitev o pomilostitvi šesterice zdravstvenih delavcev.
»Z zaupanjem v nedolžnost zdravstvenih delavcev in v skladu s predsedniškimi pristojnostmi je predsednik izdal dekret o pomilostitvi,« je povedal Kalfin. Kot je poudaril bolgarski premier Sergej Stanišev, pa je bila izpustitev zdravstvenih delavcev rezultat bolgarskega članstva v EU in solidarnosti unije, ki jo je ta pokazala Bolgariji.
Ferrero-Waldnerjeva, ki je skupaj s francosko prvo damo posredovala pred izročitvijo obsojenih Bolgariji in jih pospremila na poti v Bolgarijo, je prav tako pozdravila odločitev Tripolija in poudarila, da z družinami in prijatelji medicinskih delavcev ter bolgarskim narodom deli veselje ob izpustitvi. Dejala je, da je izpustitev rezultat skupnih prizadevanj EU in bolgarskih oblasti.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je v skupni izjavi s francoskim predsednikom Sar-kozyjem pozdravil to »humanitarno potezo«, je v Bruslju nakazal možnost za normalizacijo odnosov z Libijo. Sarkozy je v torek zatrdil, da niti Francija niti EU nista plačali za izpustitev obsojenih. Na novinarski konferenci v Parizu je še potrdil, da bo v sredo obiskal Libijo.
V dolgem in prisrčnem telefonskem pogovoru sem libijskemu predsedniku Moamerju Gadafiju »potrdil našo željo po nadaljnji normalizaciji odnosov med EU in Libijo«, če bo vprašanje zdravstvenih delavcev »razrešeno«, je Barroso pojasnil novinarjem v Bruslju. »Dejal sem mu, da si bomo prizadevali za normalizacijo odnosov, v interesu Evrope, Libije
Veselje na letališču v Sofiji
ansa
in Afrike,« je dejal.
Veselje ob izpustitvi bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika je izrazil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob tem je dodal, da je takšen razplet »rezultat intenzivnih prizadevanj EU« in odpira »možnost okrepljenih odnosov z Libijo«.
Na pozitiven razplet se je prav tako odzval Svet Evrope v Strasbour-gu.
»Bolgarski zdravstveni delavci lahko zdaj vidijo svetlobo na koncu predora,« je menil predsednik Parlamentarne skupščine SE Rene van der Linden. Odločitev Tripolija je pozdravil tudi generalni sekretar SE Terry Davis, ki je obenem izrazil upanje, da bodo imeli od dogovora koristi tudi otroci, okuženi z virusom HIV.
Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je menila, da gre za dobrodošel korak. Ta bo privedel do zaključka primera, ki je bil v znamenju krivice in ki je povzročil ogromno trpljenja vsem vpletenim.
Mestni svetniki mesta Sofija pa so se medtem odločili Sarkozyja in njegovo soprogo ter evropsko komi-sarko Ferrero-Waldnerjevo zaradi zaslug pri izpustitvi bolgarskih zdravstvenih delavcev imenovati za častne meščane bolgarske prestolince. (STA)
ŠPANIJA
Aretirali dvojnega tajnega agenta
MADRID - Španska obveščevalna služba je sporočila, da so oblasti aretirale enega njenih nekdanjih uslužbencev Roberta Floreza Garcio, osumljenega prodajanja skrivnosti neki drugi obveščevalni službi. Za katero službo gre, španske oblasti niso povedale, španski mediji pa poročajo, da naj bi šlo za rusko tajno službo. Tega rusko veleposlaništvo v Madridu ni želelo komentirati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Garcia, ki so ga aretirali v ponedeljek na Tenerifu, naj bi med decembrom 2001 in februarjem 2004, ko je zapustil tajno službo, »za veliko denarja« prodal identitete več deset španskih agentov, je na današnji novinarski konferenci v Madridu povedal direktor CNI Alberto Saiz. Poleg tega naj bi tujim obveščevalcem dobavljal podatke o postopkih in strukturi CNI, zaradi česar so morali slednjo reorganizirati.
AFGANISTAN
Pogajanja o korejskih talcih
KABUL - Talibani v Afgani-sta nu so, po tem ko se je po zno popoldne iztekel rok za izpustitev 23 zajetih talibanov v zameno za nedavno ugrabljenih 23 Južnoko-rejcev, sporočili, da so se pogajanja znašla na odločilni točki. Uporniki so predali seznam osmih talibanov, katerih izpustitev zahtevajo od talibanske vlade, in na po ve da li iz pus ti tev ena ke ga števila Južnokorejcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Talibani so doslej omenjeni rok podaljšali že dvakrat. Kot je dejal tiskovni predstavnik talibanov Jusuf Ahmadi, se pogajanja nadaljujejo. Uporniki grozijo z umorom južnokorejskih talcev, če Kabul ne bo izpustil 23 taliban-skih zapornikov in Seul umaknil 200-članskega kontingenta iz Afganistana. Južna Koreja je v Afganistan napotila krizno ekipo.
NEMČIJA
Pri Munchnu iztiril vlak 5 mrtvih
BERLIN - V bližini Mun-chna je včeraj, po tem ko je povozil neko oviro na tirih, iztiril vlak, pri tem pa so bili ranjeni štirje potniki in strojevodja. Po navedbah nemških oblasti zaenkrat vse ka že, da je šlo za ne sre čo, ven dar pa preiskujejo vse možnosti, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vlak, ki je bil na po ti iz Frank -furta v avstrijski Salzburg, je vozil s hitrostjo okoli 200 kilometrov na uro, ko j e udar il v nekaj na tračnicah in iztiril, je povedal tiskovni predstavnik lokalne policije Thomas Borowik. Kot je pojasnil, še ni zna no, kaj je vlak po vo -zil.
»Trenutno menimo, da je šlo za nesrečo, vendar preiskujemo vse možnosti,« je dejal Borowik. Štiri lažje ranjene potnike zdravstveno oskrbujejo na kraju nesreče, strojevodjo pa zdravijo zaradi šoka, še poroča AP.
KOSOVO - Razprava v srbski skupščini in stališče poredsednika Putina
Temelj za razpravo je ki nikakor ne omenja
resolucija 1244, neodvisnosti Kosova
BEOGRAD - Srbska skupščina je včeraj popoldne začela razpravo o predlogu resolucije o Kosovu, ki ga je v ponedeljek sprejela srbska vlada. Ta govori o nujnosti pravične rešitve vprašanja Kosova, zasnovane na mednarodnem pravu, in navaja, da je Srbija pripravljena začeti novo fazo pogajanj. Koalicijske in večina opozicijskih strank so na zasedanju, ki se ga udeležujeta tudi srbski premier in predsednik, Vojislav Koštuni-ca in Boris Tadič, napovedale podporo dokumentu, poroča srbska tiskovna agencija Beta.Kot je v nagovoru izpostavil Tadič, legitimno odločitev o prihodnjem statusu Kosova lahko sprejme samo Varnostni svet Združenih narodov. »Edino odločitev te institucije Združenih narodov lahko ima potrditev mednarodnega prava,« je dodal in nadaljeval, da so pred »nami zelo težki dnevi in pogajanja, pri čemer ni znana niti njihova oblika niti kdo jih bo vodil«, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Po Tadičevih besedah obstajajo nove priložnosti za obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije. Obstajajo tudi možnosti, da proces pogajanj prinese kom-
promisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani.
Srbski predsednik je še izpostavil nujnost oblikovanja nove pogajalske skupine, ki bo v naslednji etapi pogajanj o prihodnjem statusu Kosova imela jasno določen mandat in pooblastila za predstavitev novih idej, ki bodo prispevala h kompromisni rešitvi v skladu z mednarodnim pravom, poroča Beta.
Kot je izpostavil premier Koštunica, nova pogajanja o prihodnjem statusu Kosova lahko potekajo izključno v okviru mandata VS ZN. Edina mogoča podlaga za ta pogajanja pa je resolucija 1244 VS ZN, poroča Tanjug.
Ključne značilnosti te resolucije so, da izrecno podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije, da je rešitev v avtonomiji Kosova ter da ta resolucija nikjer ne omenja neodvisnost Kosova, je bil odločen Koštunica.
Predlog resolucije o Kosovu, ki ga je sprejela srbska vlada, podpirajo koalicijske stranke in večina opozicijskih, izjema so Li-beralno-demokratska stranka in poslanci koalicije Albancev preševske doline Rize Ha-
limija ter poslanska skupina vojvodinskih poslancev.
Vladni predlog resolucije navaja, da je Kosovo neločljiv del Srbije »na podlagi veljavnih in obvezujočih ustavnih in mednarodnopravnih dokumentov«. Vsakršen poskus reševanja tega vprašanja, s katerim bi bila kršena načela mednarodnega prava, pa bi glede na predlog resolucije razglasili za ničnega in nevarnega za obstoj države Srbije.
Predlog resolucije tudi izraža pripravljenost Srbije za nova pogajanja, ki bi bila odprta tako glede trajanja kot izida. Nova pogajanja pa bi lahko potekala samo v okviru obstoječe resolucije 1244 in na osnovi jasnega mandata ZN, navaja predlog.
Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj vnovič zatrdil, da resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov o statusu Kosova še naprej velja. Ob tem pa je ruski predsednik izključil, da bi načrt posebnega odposlanca Marttija Ahtisaarija služil kot podlaga za razpravo znotraj kontaktne skupine o prihodnjem statusu Kosova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Medtem ko je delo glede prihodnjega statusa Koso-
va prešlo na kontaktno skupino, resolucija 1244Varnostnega sveta Združenih narodov ohranja svojo vrednost,« je Putin dejal na posvetovanjih s svojimi ministri v rezidenci Za-vidovo. Resolucija 1244 VS ZN sicer potrjuje ozemeljsko celovitost Srbije.
Srečanja seje udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ta je poudaril, da se bo kontaktna skupina sicer sestala v sredo, toda »po našem mnenju pogovori ne morejo potekati na osnovi Ahtisaarijevega načrta, ki ni dobil podpore VS ZN«, je izpostavil Lavrov. Ob tem je napovedal, da bodo preučili stališča vseh vpletenih strani, navaja AFP.
ZDA in evropske države so se 20. julija po neuspelih posvetovanjih v Varnostnem svetu Združenih narodov odločile, da bodo vprašanje prihodnjega statusa Kosova predale kontaktni skupini za Kosovo, v kateri so
ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Rusija. Tako so se odločile, potem ko je Moskva sporočila, da bo nasprotovala zadnjemu predlogu resolucije o Kosovu v VS ZN.
1 6 Sreda, 25. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
KOLESARSTVO - Na Dirki po Franciji so prost dan izkoristili za protidopinške kontrole
»Tour« pretresla novica, da je Vinokurov pozitiven
Pred sobotnim kronometrom naj bi opravil krvno transfuzijo - Moštvo Astana odstopilo
PARIZ - Francoski Tour je pod udarom nove dopin-ške afere. Na kolesarski dirki po Franciji je bil včeraj prost dan, a tisti, ki skrbijo za dopinške teste, so imeli precej dela. Pred današnjo zadnjo gorsko etapo, ki bo hkrati najtežja na dirki, so preiskave krvi opravili pri 40 kolesarjih Rabobanka, Discovery Channela, Lampreja, Caisse d'Epar-gneja in Euskaltela. Vsi testi so bili negativni, med drugimi sta se kot »čista« izkazala tudi vodilna Danec Micha-
el Rasmussen in Španec Alberto Contador. To pa ni veljalo za Kazahstanca Vinokurova. Testirali so ga po sobotni zmagi v kronometru in nazadnje po ponedeljkovi 15. etapi. Vinokurov, 33-letni zmagovalec lanske dirke po Španiji, ki so ga povezovali že z lansko afero Fuentes, si je pomagal s krvnim dopingom (pred dirko naj bi opravil krvno transfuzijo). Kazahstanski kolesar je tako predčasno končal letošnjo dirko.
33-letni Aleksander Vinokurov je pred začetkom 94. Toura De France veljal za glavnega favorita za končno zmago
ansa
Po »šok« novici so se odgovorni kazahstansko-švi-carskega moštva Astana odločili, da svoje tekmovalce odpokličejo z dirke. Tako sta morala odstopiti tudi Nemec Andreas Kloeden in Andrej Kašečkin, ki sta bila v igri za visoko uvrstitev, saj sta zasedala peto oziroma osmo mesto. Tehnični vodja francoskega Toura Christian Preu d'Homme je dejal, da bo ta nova dopinška afera hud udarec za poklicno kolesarstvo.
Kolesar Petacchi oproščen
RIM - Čepravje Italijanski olimpijski komite (CONI) za kolesarja Alessandra Petacchija pred časom predlagal enoletno prepoved, ker na dopinškem testu med letošnjim Gi-rom ni bil negativen, se bo sprinterski specialist očitno hitro vrnil na dirke. Na zaslišanju pri italijanski kolesarski zvezi so ga namreč oprostili, saj mu je uspelo dokazati, da je za preveliko mero salbutamola krivo zdravilo ventolin, ki ga kot astmatik uporablja in ima za njegovo uporabo potrebno dovoljenje Mednarodne kolesarske zveze (UCI).
Rasmussen še upa za OI
KOEPENHAVN - Izmikanje dopinškemu testu vodilnega na letošnjem Touru Michaela Rasmussna še vedno buri duhove tako v njegovi domovini kot v tujini. Danska zveza ga je že izključila iz reprezentance za letošnje SP v Stuttgartu in za olimpijske igre, toda Danski olimpijski komite meni, da je bila izključitev preuranjena in da se kolesar Rabobanka še lahko nadeja nastopa v Pekingu.
America's Cup: še Team Origin
ŽENEVA - Britanska posadka Team Origin je bila tudi uradno sprejeta kot nova izzivalka na prihodnjem 33. jadralnem Pokalu Amerike.
Coutts odslej za BMW Oracle
VALENCIA - Novozelandski krmar Russell Coutts, trikratni zmagovalec pokala Amerike, ki je pred tremi leti izgubil službo pri dvakratnih prvakih, ekipi Allinghi, bo v prihodnji izvedbi prestižnega jadralskega tekmovanja branil barve ameriškega BMW Oracla.
Plavanje: Ušejeva na DP
PESARO - Alessia Filippi je na absolutnem plavalnem članskem državnem prvenstvu dosegla nov državni rekord (8:28,73) na 800 m v prostem slogu. Danes bo v Pesaru na 400 m mešano nastopila tudi tržaška Slovenka Lea Ušaj.
ROKOMET - O Rutenki in Turnšku
Na slovenski sceni nadvse vroče in pikro rokometno poletje
V vrhunski šport vedno spadajo tudi zapleti, ob katerih se človek resnično sprašuje »le kako je to sploh možno« in na dnevnem redu so take ali drugačne polemike. Za vroče rokometno poletje v Sloveniji, še preden je temperatura zraka dosegla 36 stopinj, sta poskrbela (nekoč) prvi rokometni as Sergej Rutenka in dolgoletni predsednik Rokometnega kluba Celje Tone Turnšek.
Pojdimo po vrsti. Pred leti je Be-lorus Sergej Rutenka (na arhivskem posnetku), potem ko je v domovini že zaigral za reprezentanco, dobil slovensko državljanstvo in zaigral še za slovensko izbrano vrsto. No, lani je Rutenka iz Celja prestopil v špansko ekipo Ciudad Real, letos so mu Španci ponudili še njihovo državljanstvo, kar niti ne bi bilo dramatično. Smešno je to, da bo Rutenka, potem ko so mu v Španiji izročili ček v vrednosti baje 2 milijonov evrov, zaigral še za špansko reprezentanco. Kakšno kredibilnost ima torej šport, v katerem lahko celo reprezentance menjaš kot nogavice? Finančno ozadje teh dveh milijonov evrov je transparen-tno. Kar iz svojega žepa jih je potegnil predsednik oziroma mecen Ru-tenkovega kluba Ciudad Real, ki velja za najbogatejšega v Evropi. Kljub temu, da so tukajšnji rokometni izvedenci pred tremi leti smelo napovedovali, da se Real Madrid zanima za odkup pravic Ciudad Reala, se iz tega ni izcimilo prav nič... ker tega zanimanja dejansko nikoli ni bilo. Ali pa morda še mogočni Real Madrid ni utegnil kupiti Ciudad Reala, katerega ime je taka zagonetka, da mnogi rokometni navdušenci v Sloveniji ne vedo, za kaj gre: ali je to ime mesta
(pravilno!) ali pa klub, ki prihaja iz mesta po imenu Ciudad in mu je tisti Real podoben privesek, kot ga ima na desetine klubov v Španiji - Real Zaragoza, Oviedo, Betis, Sociedad...
Tu že prehajamo na spolzko področje, na katerem nekateri slovenski rokometni akterji, in med njimi tokrat presenetljivo sicer vedno umirjeni Tone Turnšek, skušajo dokazati premoč tega športa v Deželi Kranjski, pri tem pa si zabijejo tudi kakšen av-togol. Njegova izjava »Slovenski klubski in reprezentančni nogomet je slab, a mediji ga neupravičeno povzdigujete. Gre za vaške klube, denarja za šport, ki je draga zadeva, pa skorajda ni... Slovenska liga (rokometna, op. p.) je po kakovosti tretja v Evropi« je sprožila burne rekacije.
Trditev, da je slovenska rokometna liga tretja v Evropi je avtogo-lovsko prej slab kot dober znak; vsa-
kemu je slej ko prej jasno, da v športu, v katerem ima majhna Slovenija tretjo najboljšo ligo v Evropi (in torej na svetu), nekaj ni tako kot v ostalih panogah, v katerih prevladujejo države z desetinami ali celo stotinami milijoni prebivalcev.
Tako pa Zlatko Zahovič o vaških klubih: »Vendar ne vem, o kakšnih vaseh govori gospod Turnšek, ne vem, iz katerega velikega mesta je on doma.« V čem je razlika med nogometnimi klubi iz vasi kot Lendava ali Ivančna Gorica ali rokometnimi klubi iz vasi kot Trebnje ali Ormož je pa seveda vprašanje, ki bi zahtevalo zemljepisnega izvedenca. Zanimivo, da je svojčas veliki ideolog slovenskega rokometa Zoran Jankovic za rokomet trdil ravno to, kar je nogometu očital Turnšek, in sicer, da je rokomet šport manjših okolij. Kar nedvomno drži: v Nemčiji, ki velja za prvo svetovno silo, prvoligaški rokometni klubi slišijo na imena kot so Wetzlar, Hildesheim, Melsungen, Nordhorn, Gummersbach, Kronau, Grosswalstadt, ki nekako prikličejo asociacije z brezplodnim iskanjem po atlasih in seganju po vojaških spe-cialkah.
Zelo zanimivi so tudi podatki o gledanosti v živo, ki je ravno tako postala predmet diskusije v medijskem obračunavanju »Turnšek:ostali«. Dejstvo je, da je rokometnih tekem z velikim številom gledalcev zelo malo, tako da je skupna številka tudi najbolj gledanega slovenskega kluba, Celja, manj kot polovična od kluba (hokejisti Jesenic), ki je v minuli sezoni v Sloveniji na svoje tekme privabil daleč največ gledalcev.
D. Križman
INTERVJU - Predsednik RK Pivovarna Laško
Tone Turnšek: Nikogar nisem hotel žaliti
Če Je Zoran Jankovic najbolj odmeven rokometni mož v Sloveniji, je Tone Turnšek skoraj njegovo nasprotje. Kot nekdanji dolgoletni prvi mož Pivovarne Laško in kot še vedno predsednik celjskega rokometnega kluba, najbrž najbolje organizirane slovenske športne enote, je za vzpon panoge v Sloveniji naredil ogromno, a se nikoli ni rad nastavljal soju žarometov.
Gospod Turnšek, kako gledate na primer Rutenke?
»Na kratko bom dejal tako: denar je sveta vladar. Moram priznati, da sem ob tem primeru nekoliko prizadet, kajti pred leti smo Rutenki z veliko muko priskrbeli slovensko državljanstvo, on pa nam je obljubil, da bo odtlej igral za slovensko reprezentanco. To obljubo so očitno sedaj v Španiji preplačali. Žal opažam, da se mnogi slovenski športniki, čim dosežejo slavo, odrekajo igranju za reprezentanco. To se dogaja v rokometu, košarki... To je žalostno.«
Primer Rutenke je vseeno nekoliko različen, kajti igral bo že za tretjo reprezentanco!
»Resnici na ljubo ne poznam podobnega primera v evropskem športu. Tu bi morala evropska rokometna zveza postaviti neka pravila.«
Bi lahko ob takih ohlapnih pravilih lahko Rutenka bil prece-dens? Kaj če bodo Španci recimo podoben denar ponudili kakemu slovenskemu rokometašu, ki se v zadnjih letih odreka igranju za reprezentanco?
»Tega žal ne morem izključiti. Tudi možno, če bodo komu ponudili tak denar, se lahko tudi to zgodi.«
Vaše izjave v Dnevniku so dvignile veliko prahu. Se vam ne zdi, da
so bile nekako v nasprotju z rekom, da se dobra roba sama hvali?
»Moram povedati, da z izjavami nikakor nisem hotel devalvirati dela nogometnih funkcionarjev. Kot sem nato napisal v Ekipi sem hotel postaviti v ospredje dejstvo, da v nogometu Slovenci pač ne moremo biti konkurenčni na klubskem nivoju, v Evropi, v rokometu pa smo to lahko, kajti jasno je, da en sam vrhunski nogometaš stane toliko in še več kot vrhunska rokometna ekipa. Je pa res, da tudi v rokometu ne bomo mogli več slediti finančnim zmogljivostim nemških in španskih klubov.«
Vas kot osebo, ki izhaja iz gospodarstva, kljub temu ne fascinira možnost, da je nogomet, tudi v Sloveniji, praktično edini šport, pri katerem lahko klub ustvari dobiček?
»Poglejte, kakšne nogometaše pa lahko iz Slovenije prodamo v tujino? Saj ne rečem, zgodi se, nekaj se zasluži, vendar niso to taki veliki denarji.«
Pred leti je Pivovarna Laško bila pred vstopom v hokej. Je sedaj z ponovnim razmahom te panoge lahko to spet aktualno?
»Drži, pred več leti je Pivovarna Laško ponujala Jesenicam za tiste čase in razmere ogromno denarja, kajti hoteli smo z Laškim pivom prodreti na Gorenjsko, kjer tradicionalno kraljuje Union. Bili so drugi časi in našo ponudbo so na Jesenicah zavrnili, tako da smo mi takrat našo podobo v športu usmerili v Rokometni klub Celje. Ne morem ničesar reči, ker pri Pivovarni nisem več, toda glede na to, da podpirajo že rokomet, nogomet, veslanje, najbrž ni predvidena še katera močna sponsorizacija.« (dk)
/
ŠPORT
Sreda, 25. julija 2007
17
NOGOMET - Po številnih sestankih in pogovorih
Novi predsednik doberdobske Mladosti je Nordio Gergolet
Moštvo v 3. AL bo treniral Fabio Sambo - V novem odboru precej ženskih obrazov
Doberdsko športno združenje Mladost ima končno novega predsednika. Prvi mož goriškega kluba bo odslej Nordio Gergolet - podžupan in odbornik za šport Občine Doberdob - ki je pred časom že pokrival predsedniško funkcijo pri Mladosti. Šestinpetde-setletnemu Gergoletu (letnik 1951) bodo pomagali mladi podpredsednik Erik Lavrenčič, blagajničarka Valentina Jarc in tajnica Loredana Marušič. Ostali odborniki so: Joško Jarc, Sandra Gergolet, Bruno Suligoj, Rossanna Gregolet, Ezio Bressan, Jari Jarc, Marina Marušič, Paolo Vizintin, Dario Gergolet. Pri Mladosti imajo tudi novega trenerja. Boruta Markočiča bo v novi sezoni zamenjal Fabio Sambo, ki je že treniral članski ekipi So-vodenje in Piedimonte. Ogrodje ekipo bo ostalo skoraj v celoti nespremenjeno. Doberdob zapušča Sežančan Andrej Pahor. Plavo-rdeči bodo priprave na novo sezono v 3. amaterski ligi začeli 16. avgusta.
KRAS - Pri ekipi repenskega društva so najeli še enega nogometaša. To je branilec Ryan Mania (letnik 1989), ki je letos igral pri gradiški Itali San Marco. Covacevich pa odhaja na posodo k Staranzanu.
Mladost bo v novi sezoni vodil Sovodenjc Fabio Sambo (desno). Na sliki zgoraj novi predsednik Nordio Gergolet
bumbaca, kroma
NAVIJAŠTVO - Plesno akrobatska skupina iz Pirana
Flipovci na svetovni Gymnaestradi v Avstriji
KONJSKI ŠPORTI
Konec tedna v Lipici Pokal Alpe Adria
Od petka (27. t.m.) do nedelje bo Kobilarna Lipica gostila tretjo kvalifikacijsko tekmovanje za Pokal Alpe Adria v dre-surnem jahanju. Mednarodna manifestacija se bo vsak dan začela predvidoma ob 8. uri. Na ko nje pa bodo naj prej sed li tekmovalci mlajših kategorij. Zatem bodo tekmovali še sta-rej ši.
Vstopnina za tekmovanja znaša 4,50 evra na osebo, otroci do dva naj ste ga le ta sta ros ti pa si bodo Pokal Alep Adria lah ko oge da li brez plač no.
Flipovci so to poletje resnično delovni in hkrati tudi uspešni. Svoje delovno poletje so pričeli junija z zmago na Evropskem prvenstvu v Cheerleadingu na Danskem kjer sta postala evropska prvaka Da-nimir Azirovič in Anja Žonta, viceprvaka pa Mitja Mehora in Nika Oman.
Ob povratku z Danske je Flipove trenerje že čakala nova naloga.
Na vsakoletni športni tabor v Jasni-co so popeljali skoraj 70 mladih akrobatk in akrobatov z Obale in Postojne, ki so počitniški dom in njegovo okolico spremenili v telovadnico na prostem, kjer so v delavnicah akrobatike, gimnastike, cheerle-adinga, ritmike, plesa in dvigov teden dni izpopolnjevali svoje znanje, poleg tega pa se ob razgovorih s trenerji tudi vzgojno kalili ter navezovali tesnejše stike med seboj.
V ponedeljek, 16. 7. 2007 pa so se mlajši Flipovci vrnili s Svetovne gymnaes-trade, ki je bila v Dornbirnu v Avstriji. Svetovna gymnaestrada je v splošni gimnastiki kot olimpijada in jo organizira Svetovna gimnastična zveza vsaka štiri leta (prihodnja bo v Švici leta 2011).
V uradnem delu gymnaestrade je imel Flip 3 nastope, ki so tako napolnili dvorano do zadnjega kotička, tako, da so organizatorji morali zapreti vhodna vrata. Predstavili so se s točkami: Asterix in Obelix, Carillon in Flip Western koreogra-fov Mitje Mehora in Mojke Mehora La-vrič. Poleg Mitje so skupino v Avstriji spremljali še trenerji Borut Žerjal, Stasja Mehora in Danimir Azirovič.
Starejša selekcija pa je na Malti od 19. 7. do 27. 7. 2007, kjer se bodo predstavili s tremi daljšimi 50 minutnimi nastopi, po naših informacijah pa so že navdušili predstavnico z Ministrstva za kulturo in tamkajšnje turistične delavce z nastopi.
Poleg mlajših skupin se je letos na festivalu na Portugalskem predstavila tudi Flipova senior skupina pod vodstvom Gine Gržinič, ki se že kar nekaj let uspešno predstavlja na festivalih v tujini. Flipovci se zahvaljujejo za pomoč Gimnastični zvezi Slovenije, Banki Koper, Nepremičninam Gasspar in Restavraciji Pavel Piran, ki so jim omogočili, da so lahko Slovenijo zastopali na Svetovni gymnaestradi.
NA OBALI
Futsal: nad 300 igralcev iz 16 držav
Na slovenski obali se te dni ne dogajajo samo koncerti in zabave, od pre tek le ne de lje se na -mreč vsak dan odvijajo tudi tekme v okviru 4. evropskega univer-zitet ne ga pr ven stva v fut sa lu, to je v športu, ki smo ga do pred kratkim pozna li kot ma li ali dvo ran -ski no go met.
Malodane povsod na Obali je te dni nastavljenih nad 300 športnikov, ki prihajajo iz 21 univerz in 16 evropskih držav. Do naslednje nedelje bodo ekipe merile svoje mo či v dveh šport nih dvo ra nah v Izoli in v športni dvorani na Škofijah, z namenom, da osvojijo ev-rop ski pokal pred sve tov nim uni -ver zitet nim pr ven stvom, ki bo potekal ravno tako v Sloveniji, verjetno v Kopru, čez natanko leto dni.
Ponedeljkova otvoritvena sloves nost pr ven stva je potekala po protokolu, kot se pač spodobi za uradna srečanja, na katerih nastopijo predstavniki ekip iz različnih držav. Futsal spada namreč pod okrilje evropske (UEFA) in svetovne (FIFA) nogometne organizacije, kot kaže pa se bodo v bližnji prihodnosti uresničila tudi prizadevanja za uvrstitev futsala med olim pij ske dis ci pli ne. Pred uradno otvoritvijo prvenstva se je zato v ozrač ju čuti lo ve li ko na pe-tost, ki pa se je kma lu spre me ni -la v veselje, ko so ekipe v mimo-ho du začele vihra ti zasta ve Bel gi-je, Hrvaške, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Črne gore, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Srbije, Slovenije, Španije, Švice, Turčije in Ukrajine.
Na sve čanos ti so kratke posege imeli Phil Attwel, član izvršnega odbora Evropske univerzitetne šport ne zve ze (EU SA), predsed nik Slo ven ske uni ver zitet ne šport ne zve ze dr. Otmar Kugov nik in An -drej Brodnik, pro rek tor za štu dij -sko dejavnost na Univerzi na Primor skem. Vsi so pouda rili pomen, ki ga imajo taka mednarodna srečanja, na katerih vlada med mladimi ekipami športno in prijateljsko vzdušje.
Kdor želi slediti prvenstvu lahko vse urnike najde na spletni strani HYPERLINK »http://-www.susa.org/eufc2007«www.su-sa.org/eufc2007. (mit)
JADRANJE
Zaradi nevihte ni bilo regat
Jadralki barkovljanskega društva Sirena Nataša Valentič in Giulia Ce-schiutti, ki se od petka mudita na članskem svetovnem prvenstvu v jadralnem raz redu europa na Ni zo zem -skem, včeraj nista tekmovali.
»Vremenske razmere so bile tokrat izred no sla be. Na ni zo zem ski obali je danes (op. ur. včeraj) divjala močna nevihta, ki je poškodovala tudi nekaj jadrnic. Organizatorji so tako odločili, da predvidenih regat ne bo,« je dejala Valentičeva.
Včerajšnje regate bodo nadoknadi li da nes in jut ri, seve da če bodo to dovolile vremenske razmere. Danes naj bi torej Valentičeva in Ceschiuttijeva ime li na spo redu tri regate. Podob no pa tudi jutri.
Na člansko evropsko prvenstvo v razredu 420 v Istanbul pa sta odpotovala jadralca sesljanske Čupe Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti. Prve kvalifikacij ske regate bodo ime li šele v petek. Evropsko prvenstvo se bo zaključilo 2. avgusta.
ČESTITKE
SKGZ čestita Bogatčevi in Romanovi
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza čestita Mateji Boga-tec in Tanji Romano, ki sta se v minulih dneh ponovno izkazali kot vrhun ski šport ni ci v ponos vse mu šport ne mu sve tu in še posebej slovenske narodne skupnosti, katere sta izraz. Atlet inja open -ske ga pole ta Tanja Ro ma no je no -va državna prvakinja v umetnostnem kotalkanju v kombinaciji in prostem programu, tekmovalka kriške Mladine Mateja Bo-gatec pa je rolkarska državna prvakinja na ravninski progi.
Obe mladi športnici ponovno dokazujeta njune nadpovprečne osebne spo sob nos ti, sad ve li -ke ga tru da in vztraj nos ti, in is to-časno kvaliteto slovenskih društev v Italiji, v sklopu katerih sta rasli in se uveljavili. S njunimi športnimi uspehi sta najboljši ambasa-dorki mladega Trsta in njegove slovenske narodne komponente.
□ Obvestila
OBČNI ZBOR ŠZ DOM IZ GORICE:
danes ob 19. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) občni zbor športnega društva Dom. Na dnevnem redu občnega zbora so poleg predsedniškega poročila, poročila posameznih športnih sekcij ter predstavitev programov za novo sezono, izvolitev novega odbora.
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
PD NOVA GORICA vabi v nedeljo 29.07.2007 na zelo zahteven izlet na Srednjo in Visoko Ponco v Julijskih Alpah - pristop iz italijanske strani. Obvezna popolna oprema za gibanje po zavarovanih plezalnih poteh. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci jutri, 26. t.m. ob 18. uri na sedežu društva.
458	Sreda, 25. julija 2007
_SLOVENIJA_
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetani-ja ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Ta-verni.
V	petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Ma-tita - Matija Solce: Šala.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■ Mednarodni festival operete
Savary-Daguerre: »La Perichole«,
gledališče Verdi / Danes, 25., jutri, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30
Gledališče Verdi
V	soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Koncert »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Danes, 25. julija / Guca - Zgodovina srbske trobente.
V	ponedeljek, 30. julija / Finley.
V	sredo, 1. avgusta / Tridesetletnica Radia Punto Zero.
V	petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium,
Jethro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
Verdijev trg
V	soboto, 28. julija / Michael Powers.
Do 31. julija / »100 Maestri - Ritmo!«.
Jutri, 26. julija / Bandorchestra 55 &
Orchestra Zbylenka.
V	soboto, 28. julija / Michael Powers.
Od 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
■	FOLKEST Ob 21.15
Danes, 25. julija, Zgonik, občinski trg
/ Bodega, Škotska. TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PIRAN
Punta
Jutri, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik
Minoritskega samostana
sv. Frančiška Asiškega
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 25. julija ob 21.00, Križanke, Križevniška cerkev / Komorni orkester Mendelssohn.
Jutri, 26. julija ob 21.00, Cankarjev dom / Koncert opernih arij.
V	ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester.
PRIMORSKA	/
V	torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia.
V	sredo, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar.
V	petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chie-sa - violončelo in Maurizio Baglini -klavir.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše
Dela na papirju - do 30. julija 2007 -Stebriščna dvorana Mestne hiše
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska
KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La passione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do
28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: v petek, 27. julija ob 20.30 otvoritev fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok -Županove iz Lonjerja.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Pa-ceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@pro-vincia.gorizia.it, www.provincia.go-rizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je ob delavnikih od 9.00 do 13.00 odprta razstava brazilskega slikarja iz Ria de Ja-neira Jeronima Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028.
-/
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do
oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.

LJUBLJANA - Avgusta
Mladi levi letos desetič
Festival Mladi levi, ki ga organizira zavod Bunker, je tekom let postal stalnica ljubljanskega avgustovskega dogajanja. Ko so »levi« pred časom samo za hip zamenjali festivalski koncept, se avgusta v Ljubljani razen Trnfesta ni, kot so se pritoževali sicer zvesti gledalci Mladih levov, nič dogajalo. Toda Mladi levi so se kmalu vrnili v stari obliki, letos bodo med 17. in 27. avgustom, največkrat v Stari elektrarni, rjoveli že desetič. Tudi letos bo festival gostil produkcije z vsega sveta iz pretežno uprizoritvene umetnosti. V Ljubljano bodo prispeli že uveljavljeni umetniki in tisti »mladole-vovski«, ki šele začenjajo svojo pot. Prav tem so bili Mladi levi mnogokrat odskočna deska za nadaljnja gostovanja.
Pro gram je že znan. Kot so spo ro či li iz Bun -kerja, se s projektom »Mnemopark. A mini train world« v Ljubljano vrača Stefan Kaegi iz kolektiva Rimini Protokoll. Po lanski uspešnici s tovornjaki, Cargo Sofia Ljubljana, tudi s to predstavo hodi po tanki meji med umetnostjo in dokumentarnostjo, oboje pa podčrtuje tema vsakdanjega življenja. V Mnemoparku bodo gledalci sledili zgodovini, osebnim izkušnjam in vprašanjem okoljske prob le ma ti ke sko zi vož nje vlak cev - ma ket in nji -hovih upravljavcev. Infoart, polje med umetnostjo in izobraževanjem, bodo zastopali tudi Stan's Cafe, angleški kolektiv, ki bo s kupi riževih zrn de-monstri ral raz lič ne sta tis tič ne vred nos ti. V Ljub -ljani bo tema instalacije »Of All The People In All The World« - energetska potrošnja v Sloveniji.
Festival bo naselil tudi ljubljanske ulice, Siestas mu si ca les so pro jekt, ki me šča nom in tu ris tom omogoči predah v mestu. Etienne Charry je zasnoval počivališče na ležalnikih in zvočno instalacijo, ki iz lenobnega poležavanja ustvari umetniško izkušnjo.
Mladi levi bodo gostili tudi Japonca Hiroak-ija Umedo s kar dvema predstavama »while going to a condition« in »Accumulated Layout«, obe predstavi sta solo, organizatorji opozarjajo tudi na svetlobno oblikovanje.
Letošnji koncert bo v domeni skupine Mildreds, ki izvaja balkanske šlagerje. »Glasbi preteklosti so do da li nov twist in naen krat nas ne na pa da nostalgija, ampak sami skupaj z njimi izgovarjamo besede ljubezni,« so gostujočo zasedbo opisali pri Bunkerju.
Umetnikov bo veliko, toda program se dokončno še oblikuje, zato tudi še ni znana tema letošnje okrogle mize. Več bo znanega po novinarski konferenci v četrtek, 9. avgusta, ob 11. uri v Stari elektrarni. (STA)
SOTOČJE PRI TOLMINU
Sajeta
Osmi Tabor in festival drugačne glasbe
Sotočje pri Tolminu bo že osmo leto zapored gostilo tabor in festival drugačne glasbe, novih umetnosti ter eksperimenta z imenom Sajeta. Letošnja izvedba, ki se bo odvila med 28. julijem in 4. avgustom, daje večji poudarek glasbi in multimedij-skim vsebinam, saj prinaša več koncertov, pa tudi nekatere nove delavnice, je povedal vodja projekta Miha Kozorog. Ob tem bo Zveza tolminskih mladinskih društev, ki pripravlja tabor Sajeta, ponudila še filmske projekcije na tolminskem Mestnem trgu. Letošnja edicija Sajete, nekakšnega tabora narave, glasbe in kreativnosti, poleg razširjene produkcije glasbenih in drugih delavnic ter številnih glasbenih inovatorjev prinaša kompozicije/improvizacije, ki bodo v sodelovanju med slovenskimi in drugimi evropskimi glasbeniki nastale kar na samem taboru in bodo predstavljene na koncertih. Gre za t. i. projekt Sotočje, ki ga je omogočila fundacija evropska kulturna fundacija, piše na spletnih straneh ta bo ra.
Sicer organizatorji obljubljajo pestro glasbeno dogajanje, saj je Sajeta pred leti nastala, da bi oblikovali avtorski festival, ki bi seznanjal s sodobnimi pristopi v glasbi, pa tudi opozarjal na spregledana imena takšne ali drugačne glasbene alternative. Tako se bo ta bor le tos za čel s so bot nim kon cer tom poljske skupine The Magic Carpathians Project plays Mir ro rs in za sed be iz BiH Vu ne ny. Po uvod -nem bo sle di lo še se dem kon cer nih ve če rov, na ka -terih se bodo predstavili glasbeniki iz različnih držav.
Glavno vodilo Sajete sicer ostajajo različne delavnice. Stefan Schneider jo bo posvetil zvoku in fotografiji, glasbena delavnica »The Naked Musicians« bo peto leto zapored namenjena spoznavanju skrivnosti muziciranja v skupini, delavnic pod vodstvom An ne Na cher in Ma re ka Styc zyn ske ga pa spo zna -vanju izkustva glasu kot primarne glasbene tekstu-re ter glasu kot orodja učinkovitega komunikacijskega procesa, je zapisano na spletni strani tabora.
Filmska delavnica pod okriljem Kinokluba Novi Sad bo obsegala učenje in spoznavanje filmskega in video medija s pomočjo kamere in montaže, kiparske delavnice Dušana Gerlice pa so namenjene obdelovanju lesa. Na Sajeti niso pozabili na najmlajše, saj so pripravili likovno delavnico, prvič pa tudi otroško glasbeno delavnico, v sklopu katere bodo najmlajši izdelovali glasbila in zvočila ter se podali v nepredvidljive vode skupinskega muziciranja.
Ob tem se bodo v Tolminu zvrstila še različna predavanja ter projekcije filmov v produkciji Zveze tolminskih mladinskih društev in Kinokluba Novi Sad ter nekaterih drugih filmov. (STA)
GLEDALIŠČE
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30 6.45
9.35 10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00 17.15 18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.00 23.05 0.10 1.10
Anima Good News Nan.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino
Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodartsvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery)
TV film: Orgoglio - Tretje poglavje (It., '05, i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari, 12. del) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: Un caso di coscienza 2 (It., '05, i. Sebastiano Somma, Barbara Livi, Mario Opinato) Dnevnik
Aktualno: Overland
Dokumenti
Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.00 Tg2 Eat Parade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
11.00 Variete: Matinee'
13.00 Dnevnik, Tg2 Navade in družba,
13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. (vodi Roberta
Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie
Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i.
Erdogan Atalay, Rene' Steinke) 22.50 Dnevnik
23.00 Dok.: Rojeni v Milanu (vodi Giorgio Faletti) 23.55 Nan.: Chris Isaak Show 0.45 Variete: Bravi Ragazzi 1.15 Tg parlament
Rai Tre
6.00
8.05 9.05
10.50 12.00 12.50 14.00 14.45
18.00 18.10
Rai News 24, Morning News, Il caf-fe' Corradina Minea Mi smo zgodovina Film: Il corsaro dell' isola verde (pust., ZDA, '52, r. R. Siod-mak, i. Burt Lancaster, Eva Bartok)
Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Kolesarstvo: Tour de France Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: 94. Tour de France, 17.30 IP v plavanju Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo
19.00 20.00 20.15 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.40 1.00
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
15.00 16.00 16.25
18.55 19.35 20.10 21.10
23.10
1.10
Dnevnik, deželne vesti, vreme Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Portreti - Alida Valli Tg3 Night News Off Hollywood 2007
! Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme
TV film: Nero Wolf porti FBI (krim., ZDA, '01, i. Maury Chalkin, Timothy Hutton) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Ci troviamo in galleria (kom.,
It., '53, i. Nilla Pizzi)
Dnevnik in vreme
Aktualno: Sai xche'?
Nad.: Vihar ljubezni
Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal-
houb, Traylor Howard, H. Groener)
Film: Drago d' acciaio (pust., ZDA,
'92, i. Brandon Lee)
Pregled tiska
13.45	16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi
9.35	Nad.: Cristoforo Colombo (i. Gabriel Byrne, Virna Lisi)
11.00	Nad.: Marina
11.30	Glasbena oddaja
13.10	Nan.: Don Matteo 2
14.10	Dok. o živalih
15.30	Glasbena oddaja
16.05	Nan.: Don Matteo 2
17.00	Risanke
19.00	Doma pri avtorju
19.55	Športna oddaja
21.00	Aktualna odd.: Stoa'
22.40	Avtomobilissima
23.45	Rubrika o potovanjih
0.05	Tenor se rodiš
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00
20.30 21.30 23.30
La 7
12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Dieci piccoli indiani (krim., VB, '66, r. George Pollock, i. Hugh O' Brian, Shirley Eaton) Nan.: Due South
Nan.: Star Trek Voyager, 19.00
Murder call
Osem in pol
La7 Doc: U-Boat 864
Nan.: The L World - Losing It (i.
Leisha Hailey), 0.30 Twisted
22.05 0.15
1.20 1.40
14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.40 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.20 22.50
23.40 0.10 0.25
0.45
prvakov, prvo predkolo, povratna tekma,prenos iz Tirane) Film: Kralj Lear
Slovenska jazz scena: Igor Lumpert z gosti
Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest
Q - trendovska oddaja Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Potopis
Dok.: City Folk Nautilus
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Globus
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
Canale 5	Jf" Slovenija 1	1 Tv Primorka
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15
17.00 17.05
17.35
18.50 20.00 20.30 21.20
22.00 23.20
1.20 1.50
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Pauline, agente matrimoniale (pust., Nem., '01, i. Ines Nie-ri)
Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy)
Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario)
Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi, Annamaria Malipiero) TV film: Un milionario per mamma (kom., Nem., '05, r. Gloria Behrens, i. Ralf Bauer) Tg5 minut dnevnik Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Nan.: Carabinieri 4 (i. Alessia Mrcuzzi)
Kviz: 1 contro 100
Dnevnik, vreme
Variete: Moderna kultura
TV film: Landslide (dram., ZDA,
'04, r. Neil Kinsella, i. Vincent Spa-
no, Alexandra Paul, Robert Pine)
Tg com - Meteo 5
Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian,
Tyler Labine)
Nočni dnevnik Tg5
Moderna kultura
O Italia 1
6.15 Odsprti studio
6.25 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman)
7.05 Variete za najmlajše
9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira - Šola za
Ashleyja (i. Will Smith) 10.25 Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Šport: SlamBall 13.40 Risanke: Dragon Ball 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scol-lay), 16.25 15/Love - Agent 16.50 Risanke
18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale)
20.10 Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas,
Branscombe Richmond) 21.00 Aktualna odd.: Grimilde (vodi Alba Parietti) 0.00 Film: Giovani streghe (srh., ZDA, '96, r. A. Fleming, i. Fairuza Balk, Robin Tunney) 2.35 Odprti studio 2.50 Slamball
6.10 7.00 7.05 9.00 9.05
9.30 10.00 10.25
10.40 11.25 12.00 13.00 13.15 13.20
15.00 15.10 15.45
16.05 16.20 17.00
17.40
18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
21.35
22.00 23.05
23.35
0.00
0.55 1.45 2.20
Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Kljukčeve dogodivščine: Tetina oh-cet
Šport špas: OŠ Vipava Ris.: Grdi raček Tine Taborniki in skavti: Hike III: Čez gozd v podzemlje Dok. odd.: Imunski sistem Platforma - Dokumenti Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Odpeti pesniki
Mladinski film: Žlica - Lepel (Niz., '05, r. Willem van de Sande Ba-khuyzen, i. Loes Luca) Poročila, promet Hidak-Mostovi
Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu
Risaka
Pod klobukom: Pomen gumbov Novice. Slovenska kronika.Šport. Vreme
Dok.: Mit Klementa Juga (Slo, '06, r. Amir Muratovic) Žrebanje Lota Risanka
Vreme, dnevnik Vreme. Šport
Sedmi pečat - Film: Njena življenjska vloga (dram., Fr., '04, r. Francois Favrat, i. Agnes Jaoui, Karin Viard)
Kratki film AGRFT: Sanje (Alenka Kraigher)
Odmevi, vreme, šport Brez reza: dr. Jože Pirjevec. Razmere v Jugoslaviji Brez reza: dr. Aleš Gabrič. Opozicija ali nasprotovanje novim oblastem v letu 1945
Dok.: Priče - vojni snemalci v Nemčiji 1945 Dok.: Mit Klementa Juga Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dnevnik
10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani
17.55	Napoved dnevnika 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Napoved dnevnika
18.45	Športni ponedeljek
19.45	Pravljica
19.55	EPP
20.00 Dnevnik, vreme
20.30 Mama Manka
21.00 Odprta tema: Studio Signal
22.05	Primorska znamenja
23.00 Dnevnik, vreme
23.30 Videostrani
{p Slovenija 2
6.30 7.00 9.00 9.30 11.00 12.35 13.00 13.45
14.40 15.15 17.30 18.00 18.20
20.10
Zabavni infokanal Infokanal 12.05 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Pod evropskim nebom Lestvica na drugem Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB) TV prodaja
Kolesarstvo: Tour de France Mostovi - hidak Poročila
Dediščina Evrope - Film: Brata -Pierre et Jean (dram., Fr., '04, r. Daniel Janneau, i. Aurore Clement, Jean-Francois Balmer) Nogomet: Tirana - Domžale (liga
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare necesse est; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba, sledijo Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 19. nad.); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletne ankete; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že
veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž -odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov ob 35-letnici Vala 202; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 20.30 Nogomet (kvalif. za ligo prvakov); 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Ha-endel in Italijani; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Enciklopedija Slovenije; 15.30 DIO; 15.50 R. Wagner: Mojstri pevci (prenos); 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 22.50 Kratka igra; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sreda, 25. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.40 najnižje -45 cm, ob 9.14 najvišje 14 cm, ob 13.43
najnižje -0 cm, ob 19.50 najvišje 37 cm. Jutri: ob 3.12 najnižje -53 cm, ob 9.48 najvišje 21 cm, ob 14.38 najnižje -2 cm, ob 20.27 najvišje 41cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenje in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
ZDA - Raziskava o navadah 1800 bogatašev iz 7 držav
Bogati so povsod enaki
Največji luksuz je, da imaš na voljo čas, da počneš, kar se ti zljubi
NEW YORK - Newyorški konferenčni odbor je izvedel posebno raziskavo o potrošniških navadah 1800 premožnejših zemljanov iz ZDA, Kitajske, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter ugotovil, da so si precej podobne. Večji pomen naj bi dajali svobodi doživetij kot pa posedovanju materialnih dobrin. Raziskavo so podprla podjetja, ki jih takšne stranke posebej zanimajo, kot so Conde Nast Publications, Gucci Group, Gibson USA, Ritz Carlton in Tru Vue.Direktorica Centra za potrošniške raziskave pri konferenčnem odboru Lynn Franko je sporočila, da imajo premožni ljudje presenetljivo podobne definicije luksuza. Okrog 44 odstotkov jih meni, da je luksuz to, da imaš na voljo čas, da počneš kar se ti zdi in si to lahko tudi privoščiš. Zato naj bi bil čas največji luksuz, s čimer se strinja 35 odstotkov udeležencev ankete. Na drugem mestu so življenjska doživetja (25 odstotkov) pred udob-
jem, lepoto in kakovostjo (18 odstotkov).
Četrtina bogatašev po svetu se strinja, da luksuz niso toliko materialne dobrine kot pa doživetja, sreča in zadovoljstvo. Prav toliko se jih strinja, da je luksuz to, da ti ni potrebno skrbeti za prihodnost. Luksuzni potrošniki po svetu radi potujejo in uporabljajo tehnične domislice, kot so računalniki, internet, mobilni telefoni in podobne zadeve.
Najpopularnejši simboli bogastva oziroma luksuza pa so zbirke starin in redkih stvari (30 odstotkov vseh udeležencev raziskave), originalne slike in kipi (31 odstotkov), počitniške hiše (27 odstotkov). Ameriški bogataši imajo raje starine in zbirke redkih stvari, italijanski pa raje originalne slike in drugo umetnost. Drago kamenje in ure si privošči 24 odstotkov bogatih, okrog 22 odstotkov pa drage glasbene instrumente, zbirke vina in žganih pijač. Drago kamenje imajo najraje kitajski bogataši, francoski pa glasbe-
ne instrumente.
Japonski bogataši v primerjavi z drugimi malce zaostajajo pri zabavanju s fotografijo (le 30 odstotkov japonskih v primerjavi z 59 odstotki svetovnih bogatašev), manj berejo knjige in poslušajo glasbo ali gledajo filme. Premožni Američani slovijo po kabelski televiziji, hišnih ljubljenčkih, telovadbi, zdravi hrani, elektroniki in vlaganju v borzo. Britanski bogataši imajo raje internet in mobilne telefone, vino, dobro hrano, knjige in filme.
Nemški petičneži radi prebirajo knjige, gredo na kulturne dogodke, vrtnarijo in opremljajo dom. Italijani so podobni Nemcem le, da raje potujejo, Francozi so podobni obojim, le da dajejo še večji poudarek dobri hrani in vinu. Kitajske bogataše najbolj zanima fotografija, elektronika in opremljanje doma. Za vse bogataše po svetu pa je značilno seveda, da jih večinoma ne zanima, koliko kakšna reč, ki jim je všeč, stane. (STA)
INDONEZIJA - Vreme
V plazovih ob življenje najmanj 58 oseb
PALU - Na indonezijskem otoku Sulawesi se po večdnevnem deževju soočajo z zemeljskimi plazovi in poplavami, ki so zahtevali najmanj 58 življenj, so sporočile oblasti. Večina žrtev je še vedno ujetih pod ruševinami stavb, poroča francoska tiskovna agencija
AFP.Okoli 5000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je otežen tudi promet, številne vasi pa so odrezane od sveta, poroča AFP. Indonezijski reševalci in vojska se poskušajo prebiti do odrezanih območij, vendar jim to preprečujejo uničene ceste in slabo vreme.
Dva plazova sta v soboto in ponedeljek prizadela tudi vas Uweruru, pri čemer je bilo porušenih več stavb, vključno z majhno mošejo, ki je služila kot začasno pribežališče za preživele, je sporočila lokalna policija, ki zaenkrat še nima podatkov o tem, koliko smrtnih žrtev je zahtevala ta nesreča. Slabo vreme otežuje tudi letalski in pomorski promet, na prizadeto območje pa so iz Džakarte že prispele pošiljke zdravil in hrane.
RUSIJA - Okolje
Organizatorji ZOI 2014
pod droibnogledom
SOČI - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je sklenila, da bo pod drobnogled vzela prizorišče zimskih olim pij skih iger 2014, ki jih je pred ne kaj ted ni do -bil Soči. Okoljevarstveniki so namreč obvestili Unesco o domnevnih kršitvah, saj naj bi organizatorji ZOI 2014 nekatera tekmovališča postavili povsem blizu naravnega rezervata.Organizacija Green-pea ce je v od pr tem pis mu ob to ži la rus ko vla do, da se pri načrtih izgradnje tekmovališč ni povezala z okoljevarstveniki, po podatkih slednjih pa bodo igre velik poseg v naravo. Kar sedem tekmovalnih prizorišč naj bi našlo svoje mesto sredi narodnega parka Soči, tri pa naj bi zgradili na zaščitenem območju Kavkaza, ki je od leta 1999 naravni rezervat. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob predstavitvi Soči-ja Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) obljubil, da se bodo graditelji pred posegom posvetovali z okoljevarstveniki.
ZANIMIVOSTI
Sloni na plažah
Pobegnili so iz nacionalnega rezervata
NAIROBI - Kenijski varuhi divjih živali so hotele na plaži posvarili pred pobeglimi sloni, ki bi s lahko zatekli na plaže Indijskega oceana. Slonja družina, ki šteje devet članov, je zatavala v gozd le nekaj kilometrov stran od kenijske obale, vendar pristojni niso prepričani, odkod so sloni točno prišli. »Hotelom smo sporočili, naj bodo pozorni. Postavili smo tudi posebne enote za preganjanje slonov s plaž,« je dejal namestnik direktorja kenijske službe za zaščito divjih živali Philip Mwakio. Kenijska obala ni daleč od nacionalnega rezervata na severovzhodu Tanzanije, kjer je naravno domovanje slonov.
Nemški očetje želijo prisostvovati rojstvu naraščaja
BERLIN - Več kot tri četrtine mladih očkov v Nemčiji je navdušenih, da bodo lahko prisotni pri rojstvu svojega otroka, je pokazala najnovejša raziskava. Anketa, ki jo je opravil inštitut v Allensbachu, je pokazala, da želi 77 odstotkov očetov, mlajših od 45 let, prisostvovati rojstvu otroka, medtem ko je med očeti, starejšimi od 60 let, takšnih le 16 odstotkov. Med 1800 sodelujočimi v anketi jih je na vprašanje, ali naj očetje prisostvujejo rojstvu otroka, 57 odstotkov odgovorilo pritrdilno.
Petje karaok škoduje zdravju
HONGKONG - Zdravstvene oblasti v Hongkongu so mlade opozorile, naj ne pojejo karaok, če se niso učili petja, saj tvegajo kronično okvaro glasu. Zdravniki iz tamkajšnje bolnišnice Queen Mary so sporočili, da imata dva od peti mladostnikov težave z glasom zaradi predolge in neprimerne uporabe glasu. Petje karaok, udeležba na poletnih taborih in delovna mesta, na katerih je treba govoriti glasno in vpiti, so glavni razlogi za okvare glasu pri mladih, zato mlade pozivajo, naj pred takšnimi dejavnostmi svoj glas ustrezno pripravijo.
Brez plačila elektrike ni registracije avta
PRIŠTINA - Kosovske oblasti so sprejele nov ukrep, s katerim bi se lahko uspešno spopadle z dolgoletno težavo neplačevanja računov za elektriko. Od sredine julija morajo namreč vsi lastniki avtomobilov k prošnji za registracijo avtomobila priložiti plačan račun za elektriko, sicer registracija avtomobila ni možna. Po uradnih podatkih le 30 odstotkov prebivalcev Kosova redno plačuje elektriko.
V ZDA bo manj oglasov z nezdravo prehrano
WASHINGTON - V ZDA se je 11 velikih korporacij, ki izdelujejo jedi iz čokolade, ocvrte jedi, gazirane pijače in zelo sladke kosmiče, zavezalo, da bodo zmanjšali oglaševanje svojih izdelkov na televiziji, predvsem takrat, ko občinstvo v veliki meri predstavljajo otroci, mlajši od 12 let. Študije namreč kažejo, da v ZDA strmo narašča število otrok s prekomerno telesno težo. 20 odstotkov jih namreč spada v kategorijo zelo debelih, kar je trikrat več kot pred 40 leti. Kritiki mastne in sladke hrane problem predvsem povezujejo z oglaševanjem, saj je nedavna študija ameriških pediatrov pokazala, da so otroci dnevno izpostavljeni kar 3000 oglasom, objavljenim na televiziji, internetu, v revijah in celo na šolskih avtobusih. Med televizijskim programom, namenjenim otrokom, tretjina reklam oglašuje sladkarije, tretjina zelo sladke kosmiče za zajtrk, devet odstotkov pa hitro hrano. Med korporacijami, ki bodo zmanjšale oglaševanje, so tudi McDonald's, CocaCola, Mars in Kellogg.