Občina- danes in jutri
Odkar smo začeli uresničevati novo usta-vo in zakon o združenem delu, posvečamo veliko več politične pozomosti kot prej tudi mestu in vlogi občine v naši družbi.
Ko smo pred dvema desetletjema in pol postavljali temelje samoupravne komune, je imela ta družbenopolitična skupnost po-membno vlogo kot nosilka razširjene repro-dukcije. Danes je to pravica in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah združene-ga dela — vsakršna drugačna rešitev bi bila protiustavna. To pa ne pomeni, da se lahko komuna v sedanjih razmerah otrese vsakrš-ne odgovornosti za družbeno reprodukcijo. Celo nasprotno: ne gre samo za ustvarjanje pogojev za delo, temveč za takšno združeva-nje dela in sredstev, ki bo obrodilo najboljše sadove. Gre za vzajemno odgovomost v pri-dobivanju dohodka in za njegovo razporeja-nje in delitev, zlasti za interesne skupnosti in krajevne skupnosti do občine in skupnosti občin, pa tudi širše.
Občina mora biti odprta v vsakem pogle- -du. Prav zato je nujno, po eni strani, da pra-vico samoupravljanja uresničujemo v pol-nem obsegu v temeljni organizaciji in z do-govarjanjem v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, po drugi strani pa ima združeno delo vodilno vlogo v delegatski skupščini občine (ali vsaj moralo bi jo imeti). Zato je pomembno preveriti uresničevanje ustavne zasnove družbenoeko nomske vloge občine in vsestransko analizi-rati samoupravno prakso. Gre za delovanje celotnega sistema samoupravljanja v TOZD in skupnostih združenega dela, kot tudi v samoupravnih inetresnih skupnostih in KS, za družbenoekonomske odnose v njih, za merila za njihovo organiziranje in za način odločanja. Nič manj pomembno ni pretehtati perspektive nadaljnjega razvoja in analize prakse v občini s stališča družbenopolitične-ga sistema. Tu gre predvsem za rprašanja delegatskega sistema — oblikovanja delega-cij in za njihovo funkcioniranje.
Delegacije niso samo neločljivi del meha-nizma samoupravljanja v organizacijah in skupnostih združenega dela, temveč tudi os-novni dejavnik pri spreminjanju skupščin družbenopolitičnih skupnosti v najvišje orga-ne oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delegacije — tega se še vse premalo zavedamo — so nam-reč temeljni dejavnik nenehne delovne pove-zave delegatske skupščine družbenopolitičnih skupnosti s TOZD in s samoupravno družbe-no bazo sploh.