V Gorici, dne 5. oktobra 1905.
40. številka.
Izhaja vsak<Mrlok ob 11. uri dopoldne. Kokopisi sc no vračajo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto i krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželi' izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
• slovensko-jjudstvona!|^(;
%
kia vero dom o$sar
i—
Naročnino in naznanila s pr eje m a ufravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14-vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bj^jt v Gorici.
Tiska „Nnrodna Tiskarna" (odgov. J. Marnšič) v Gorici.
NJEGA PREVZVIŠENOST
ANDREJ JORDAN
KNEZONADŠKOF GORIŠKI, METROPOLIT ILIRSKI itd.
loriška nadškofija je po treh letih in pol spet brez	knezonadškofa, spet	v	globoki	žalosti nad
odprtim grobom svojega višjega pastirja. To je najnovejša prežalostna	novica, ki	se je	včeraj
predpoludne bliskoma raznesla po mestu.
* Prevzvišeni knezonadškof Andrej Jordan je umrl včeraj ob IOV2, ko je bila vsa duhovščina in	ž	njo mnogobrojno občinstvo zbrano v stolnici pri	slovesni sv. maši	ob	priliki	godu	Njega
Veličanstva presvetlega cesarja. Po sv. maši nas je pretresla	ta huda novica!
Prevzvišeni je bolehal že več časa na želodcu. Pred praznikom sv. Rešnjega Telesa letos popadla	ga	je huda slabost in že takrat je bila huda nevarnost, da umre. Zdravje se mu	je potem po-
lagoma boljšalo, dokler se ni pred štirinajstimi dnevi spet na slabše obrnilo. Zdravniki so dognali, da • se je iz prvotne želodčne bolezni razvil rak. Vsled tega so izgubili vse upanje.
Bolnik je skoraj do zadnjega vsaki dan po par ur vstajal, ter pregledoval in podpisaval uradne listine in to celo še jedno uro pred smrtjo.
Včeraj okolu desete ure ga obišče, kakor po navadi domači zdravnik, s katerim se je prav prijazno pogovarjal — kar ga prime ob navzočnosti zdravnika huda slabost vsled skrčenja srca.
Na Njegovo lastno prošnjo podelil mu je tajnik č. g. Josip Ličan sv. odvezo, nato sakrament sv. poslednjega olja in papežev blagoslov. Umirajoč je Prevzvišeni molil še z drugimi, dokler ni držeč v desnici križ in v levici blagoslovljeno svečo mirno v Gospodu zaspal. Med boleznijo je vsako nedeljo in vsak praznik (tudi zadnjo nedeljo) prejel kleče in oblečen v roket in štolo v svoji sobi sv. obhajilo.ok__
Zapustil je svoji duhovščini in izročenemu ljudstvu lep izgled goreče molitve in sv. čednosti. '
Dne 29. novembra t. 1. bi bil dopolnil 60. leto svoje starosti. Rojen je	bil namreč v
Gorici	dne	29. novembra 1845. Vsemogočnemu Rogu pa je dopadlo poklicati Njegovo	blago dušo k
sebi v večnost.
Prevzvišenega pokojnika priporočamo vsem v molitev.
  - « •
: ^	\	«čv^<rr	j	1.
Kj&u,
c)
MM
"7
iG/
a
X. mednarodni shod zoper alkoholizem u Budapešti od 11. do 16. sept.
(Izv. poročilo.)*)
Shod je bil sklican v Baditpešto zato, da so tudi na Ogersko in v balkanske dežel« razširi zanimanje za tako važno sccijalno prašanje, kakor je boj zoper pijančevanja. Udeležencev je bilo okoli 900 iz vseh krajev Evrope, raznih narodnosti, katere tlači mora alkoholizma. Največ je bilo Nemcev; izmed Slovanov so bili najbolj zastopani Poljaki iz Po-znanjskfga in Rusini iz Galicije. Slovenci so bili 4 in sicer sami duhovniki, ker se slovenska inteligenca praktično ne udeležuje boja zoper to socijalno zlo. Skoraj vse evropske države so imele na shodu rvoje zastopnike; tudi več nemških in avstrijskih Škofov, med temi tudi ljubljanski, je bilo zastopanih po posebnih odposlancih ; ogerskih Škofov so bili trije osebno navzoči.
Ljudje različnega verskega in političnega mišljenja so se posvetovali, kako naj se zatre pijančevanje. Vsi so bili edini v tem, da je le popolno zdržanje opojnih pijač ali abstinenca vspešno orožje zoper zlorabo opojnin, kakoršna je zdaj razširjena med vsemi kulturnimi narodi. Ondi so povdarjali abstinenco kot cilj, katerega mora vse človeštvo doseči, ako se hoče znebiti zla, ki izvira iz zlorabe opojnih pijač; drogi pa so zahtevali abstinenco kot orožje zoper nezmernost ali kot Bredstvo v dosego splošne zmernosti in sicer za vse, katerim je res kaj mar, da se človeštvo reši zla, ki izvira iz zlorabe opojnin. V tem so bili vsi edini, da bo za nič vae besede o treznosti brez abstinence. Katoličani, protestantje, socijalni demokratje, liberalci, pristni prostozidarji, vsi so po vdarjali, da je abstinenca, t. j. zatajevanje samega sebe glede vživanja opojnin v blagor bližnjemu in edini pripomoček v rešitev človeštva od zla alkoholizma.
Na shodu ni šlo za to, da bi se udeleženci raznega svetovnega prepričanja drug druzega pobijali, ampak za to, da bo skupno pobijali sovražnika človeštva, splošna nezmernost v pijači. Že ▼ poslovnem redu je bilo izključeno vsako vmešavanje v verska in politična načela. Ro je neki govornik napadel protestantovsko obhajilo otrok pod podobo vina in je s tem žalil verski čut ne le protestantov ampak tudi katoličanov, je naslednji govornik, socijalni demokrat, na prošnjo katoliškega duhovnika, ki se je prekasno oglasil za besedo, zelo taktno obsojal žaljivo vmešavanje v verske obrede. Drugi dan je predsednik izrekel med bornim odobravanjem obžalovanje radi žaljenja vere.
Če se vse različne med seboj si nasprotujoče struje tako oklepajo abstinence, smemo tudi mi po pravici sklepati, da je -abstinenca tudi nam koristna. Katoličani moramo brezpogojno pritrditi naravnim razlogom za abstinenco, kot za najboljšo sredstva proti alkoholizma, ako jih nepristransko presojamo. Strankarskih razlogov naših nasprotnikov, katerih pa na shodu niso povdarjali, seveda ne moremo priznati v kolikor bo nasprotni razodetim resnicam sv. vere.**) Pač pa moramo z naravnimi razlogi za abstinenco združiti tudi nad-
*) Iz tega poročila se razvidi, kako krivo je poročal o shodu nemški list »Vaterland«, glasilo veleposestnikov in aristokratov. Glej tudi zadnjo št. »Cvetja«.
*♦) V zadnji št. »Cvetja« beremo, da ni v sv. pismu zapisano: V vinu je nečistost ampak:
LISTEK.
Kaho se je Mlinarjev ]anho žtnil.
(Marica Po foška.)
(Dalje.f
Zdajci začuje Janko po travniku neko lomastenje. Bilo je, kakor bi nekdo prihajal. Stisne se še bolj v travo ter posluša. Šum je prihajal vedno bližje in bližje in nazadnje je Janko opazil dva krepka možaka, ki sta prihajala po travniku, kmalu je zamogel razumeti njun pogovor.
„Če le psa ni pri hiši", dejal je prvi, silen hrust z dehgjo gorjačo v roki, „da bi naju izdal".
„Psa ničtega sem gotov, ker s6m po dnevu vse Ogledal, hlapci in domači sin so šli naNaa, ker jte nedelja, doma je le stari gospodar in ženska, torej sva gotova*.
„Vraga, stari Štulec je še krepak možak, in če bi začel jklicati na pomoč ?"
„ Poskusi naj! Zgrabim ga » vrat, da pozabi dihati !*
naravne; tako pridemo do popolnega soglasja prave znanosti z vero. Vos shod je bil pod vtisom resnies o zatajevanju samega sobe. Slavnostni govor profesorja zdravstva na mouakovskem vseučilišču, dr. Mnk*a Gruber o higijeni samega sebe, jo dokazoval iz naravnega stališča potrebo zatajevanja samega sebe. Človek ne sme streči meseni poželjivosti, ker odtod vse zlo, marveč naj skrbi za izobrazbo duševnih zmožnosti, katere naj na sebi in na mladini tako vzgoji, da bo srečen tudi v pomanjkanju, lastna sreča naj izvira iz ljubezni do bližnjega Kot izgled človeka, ki je tako izgojil samega sebe in je s svojim krepko izraženim zaničevanjem vsega kar služi meseni poželjivosti vplival no le na svoje sovrstnike ampak še na sedanji rod, je govornik proslavljal sv. Frančiška Asiškega. Celi govor, pa tudi ves shod je bil apologija in pojasnjevanje krščanske resnice o zatajevanja samega sebe.
Poleg oficijelnih skupnih sestankov bo bili Se posebni sestanki, katere so prirejali zastopniki raznega mišljenja, kjer so abstinenčno vprašanje po svoje in v svoje namene obravnali. Tudi katoličani smo imeli take sestanke, kjer se je abstinenca pokazala kot pristna krščanska čednost. Naši nasprotniki le nehote znanstveno dokazujejo opravičenost krščanskih resnic in čednosti za življenje človeške dražbe. Po vdarjala se je potreba katoliške abstinenčne organizacije. Prav in potrebno je, da se katoličani udeležujemo splošnih mednarodnih shodov,*) vendar pa je tudi potrebno, da stopimo tadi na lastne noge in se na posebnih katoliških mednarodnih shodih shajamo in posvetujemo. Tako presadimo to naravno dobro rastlino na krščansko polje in jo s krščanskim dahom požlahtnimo.
Tajnik slovenske treznosti župnik
1.	Kalan je na organizatoričnem shodu katoliških družb poročal o protialkoholnemu gibanja na Slovenskem, kar je med navzočimi zbudilo sploSno zanimanje in spoštovanje do naSega malopo-znanega naroda. Predsednik prvega katol. sestanka, košiški pomožni škof dr. Avg. Pišer-Kolbrie je čestital Slovencem in jim izrekel posebno priznanje, ker blizu 100 Slovenk, usmiljenih sester, žrtvuje življenje v ogerskih bolnišnicah, posebno v Budapešti, kjer so tudi tri iz najbližje goriške okolice.
S shodom je ||ila združena tadi protialkoholna razstava, na kateri je bila precej častno zastopana protialkoholna literatura galiških Rusinov. Slovenci smo imeli le mal oddelek, ker naše slovstvo je v tej stroki še majhno; bila je tam med drugim tudi slika misijonskega škofa Baraga, ki je bil menda prvi načelni slovenski abstinent, in je umrl v duhu svetosti. Budapeštansko županstvo je pri-
V pijanosti je razbrzdanost. Počasi ! »Cvetje* mora samo priznati, da je v slovenski prestavi sv. pisma res zapisano: Ne upijanile se z vinom, v katerem je nečistost. Tako se glase tudi mnoge druge prestave. Ali so te prestave krive ali celo krivoverske V Nikakor! Seveda treba drugače razlagati kakor »Cvetje«. Taka prestava tudi po grškem originalu ni nepravilna. Nočemo pa reči, da bi ne bila bolja kaka druga prestava. Tudi beseda »neči s tos t« ni nevmestna, ker sv. pismo besedi vino in nečistost na drugih mestih združuje.
*) Zadnji list »Cvetja« primerja katoliške duhovnike, mej njimi tudi Škote, ki se udeležujejo teh mednarodnih protialkoholnih shodov, veščam, ki se zaganjajo zvečer v luč, kakor bi mislile, da je cvet. Tako primerjanje ni lepo! Duhovščina naj ne sedi doma, ampak naj gre na shode in naj povsod daje pričanje o resnici.
Več Janko ni mogel razumeti, toda to je bilo dovolj. Štulčeva družina in seveda tudi Nežika, njegova Nežika, je v nevarnosti. Kaj storiti? Iti v vas klicat na pomoč, je prepozno, ker je predaleč, lopova bi med tem lahko v miru svoj namen izvršila. Za premišljevanje ni bilo časa, treba bi bilo hiteti. Vstati si Janko ni upal, ker bi ga potem roparja lahko opazila, plazil se je torej na trebuhu ležeč naprej kolikor se je dalo hitro, tu pa tam je dvignil glavo ter pogledal za roparjema, ki sta bila že blizu sosedove hiše. Janko se je ves tresel v razburjenosti, zaklicati ni smel, s tem bi rokovnjača opozoril nasfc, pogledal je zopet kvišku, ha, roparja sta bila že pri hiši, obstala sta za hip pred hišo, potem pa-izginila za oglom. Bliskoma je bil sedaj Jankih, ptitbnftkner hitel, kolikor so mu moči dopuščale. Ves zasopljen je prihitel do Štulčev«rhiše. Pred hišnimi vrati stal je velik senen voz, temu je Janko izdrl ročico ter se pozorno plazil ob zidu dalje. Na vogalu hiše stala je velika starodavna lipa, v njeni senci se je Janko
redilo v čast zborovalcem^svečano večerjo brez alkoholnih pijač.
Prihodnji mednarodni protialkoholni shod bo čez dve leti v Štokholmu v Svediji, da se tuji udeleženci na lastne oči podučijo o preosnovah javnega življenja v smislu obstinentov. J. K.
Krščansko-socialna zveza
na Goriškem.
Dne 28. sept. je bil na povabilo goriškega pomožnega odbora „Kršč. soc. zveze11 v prostorih .Goriške zveze" sestanek rodoljubov v svrho, da se pomenimo, kako oživiti tudi na Gsriškem društveno življenje in kako priklopiti že obstoječa društva h „Kr?č. soc. zvezi“ v Ljubljani.
G. dr. Andrej Pavlica je najprej ob kratkem opisal letno zborovanje „Kršč. soc. zveze“ v Maribora dne 4. sept. Povedal je, da je slišal tam tožbe, da se ns Primorskem za .Zvezo" malo ali nič ne stori. Pojasnil je dalje namen „Krščansko boc. zveze", ki je : „Dstanovljati, združevati in spopoljevati nepolitična društva mej Slovenci, na pr. kat. delavske družbe, bralna in izobraževalna društva, mladeniška društva itd. ter jih gmotno in duševno podpirati". V ^Krščansko soc. zvezi* bodi združena vsa izobražena Slovenija. Letna zborovanja te „Zveze" morajo postati narodni parlament. Naš smoter je po tej poti doseči združeno Slovenijo. Žal, da je bila letos udeležba v Mariboru od Btrani Primorcev jako pičla. To ne sme biti več I Delo je zelo važno. Če hočemo imeti Ijadstvo na svoji strani, je moramo podučiti, izobraziti in vzgojiti. Liberalci širijo med narod mnenje, da smo mi tem a. če se ne bomo ganili, bodo nam narod odtujili. Pokažimo v dejanju, da nismo tema, ampak lač I Oprijeti se moramo vseh društev, ne samo izobraževalnih, podpornih, ampak tndi pevskih in telo-vadskih 1
Po teh pojasnilnih besedah se je začelo posvetovanje o točki dnevnega reda, namreč o imenovanja dekanijskih odborov. Za vipavski dekanat (Črniče) so bili imenovani: P. n. gg. Anton Cibič, dekan, Josip Kosec, župnik in deželni poslanec B. Grča; za št. peterski dekanat: P. n. gg. Josip Pavletič, dekan, Josip Cotič, predsednik ,.Kat. del. društva" v Mirnu in Anton Vuk, organist v Mirna; za komenski dekanat: P. n. gg. Janez Lukežič, dekan, Josip Strancar, kurat in Leopold Stubelj, vikar; za devinski dekanat: P. n. gg. JoBip Skočir, dekan, Primož Zakrajšek, vikar in Angel Čargo, karat; za loč niški dekanat: P. n gg. Ludovik Kumar,župnik, Janez Kurinčič, karat in Franc Marinič, župnik; za kanalski dekanat: P. n. gg. Janez Jarec, kurat, Janez Dermastja, vikar in Leopold Pečenko, kaplan; zn tolminski dekanat: P. n gg. Josip Fabjan, župnik, Janez Košir, vikar in Janez Kovačič, župnik; za kobariški dekanat: P. n. gg. Jurij Peternel, dekan, Janez Leben, karat in Josip Kalin, kurat; za bovški dekanat: P. n. gg. Mat. Ivančič, karat, Janez Štolfa, kaplan in Al. Matelič, žap. upravitelj; za k r m i n s k i dekanat: P. n. g. Alfonz Blažko, karat; za cerkljanski dekanat: P. n. gg. Janez Murovec, dekan, Gabrijel Bevk, poslovodja posojilnice in Josip Abram, kurat. —
Ker so bili nekateri izmed ime-
vstavil, ta ga roparja ne bodete tako lahko opazila. Pozorno je gledal krog sebe. Aha, tam-le pod oknom Štulčeve spalnice stal je ropar, njegov tovariš pa je ravno v tem hipu plezal po lestvici, katero sta postavila k okna. Bil je skrajni čas, bliskoma je stal Janko pri roparja ter ga še predno se je ta zavedel, mahnil z ročico po batiči. Tolovaj je zakričal ter se prijel za glavo, a koj na to se je ko snop zvrnil na tla.
„Šlulec I oče Štulec !* kričal je Janko na vse grlo, „roparji, tatovi, pomagajte I"
V"tem hipa skočil je drugi ropar z okna, Janko je zamahnil z ročico, toda nasprotnik je bil nrnejši, v mesečnem svita je zablestel nož in težko raftjen se je zgradil Janko na tla. Ko se je zopet zavedel, ležal je na mekki, belo pogrnjeni postelji, Štalec je stal poleg njega. —
.Hvala ti Janko, ko bi tebe ne bilo, bili bi me vragi okradli, žal da nam je jeden všel, jednega pa imamo zvezanega, poslal sem že po orožnike."
novanih gospodov pri posvetovanju navzoči, je upanje, da se bodo vsi z veseljem poprijeli dela za sveto stvar. Izmed navzočih naj omenimo le g. dekana Antona G ibiča, ki se je kljab mnogim opravilom in kljub bolehnosti udeležil važnega sestanka. Hvala mu! Posebno zalivalo zasluži tudi odbor „Kat. del. društvn" v Mirnu, ki se je udeležil po svojem vrlem predsednika in Se po dveh drugih odbornikih. Mnogi č. g. duhovniki so se opravičili, ker se niso mogli vde-ležiti. Zborovalci so izrazili željo, naj bi izbrani dekanijski odbori imeli že v teka enega meseca posvetovalno sejo. Namen dekanijskih odborov je: Skrbeti, da se po vseh duhovnijah vsta-nove kat. izobraževalna društva, kjer jih še ni, buditi že obstoječa druUva k življenju, vrejevati predavanja, poročati pomožnemu odbora o delovanja društev, nadzorovati njih poslovanje itd.
Na delo torej vsi I
Politični pregled.
Državni zbor. Poslanska zbornica nadaljuje še vedno razpravo o vladni izjavi. V pondeljkovi seji je govoril tudi dr. Lneger, ki je bil mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se razpustila državna zbora avstrijski in ogerski in bi se izvršile nove volitve na podlagi splošne in enake lajne volilne pravice. Ker pa ni mogoče priti do lake volilne preosnove parlamentarnim potom, je dr. Laeger rekel, da bi morala krona neustavnim potom uveljaviti splošno in enako volilno pravico. V torek je bila seja poslanske zbornice še precej bnrna. Povod tema so bili brnski izgredi. V zadevi teh izgredov stavili so Čehi in Nemci interpelacije ter valili krivdo drug na drugega. Pa tadi govorniki, govoreč o vladni izjavi, amešavali so v svoje govore brnske dogodke, in prišlo je vsled tega do burnih prizorov med Čehi in Nemci. Kakor nemški govorniki, tako tudi češki napadali so vlado. Prvi so očitali vladi, da hoče Moravsko slavizirati, drugi pa, da hoče vse ponemčiti in da gre pri vsaki priliki le Nemcem na roke. Prav so imeli seveda češki govorniki, dočim so nemški govorniki resnico zavijali ter hinavsko lagali. Ker se snidejo že prve dni prihodnjega tedna nekateri deželni zbori, bode državnozborsko zasedanje še ta teden odgodjeno.
Veliki izgredi v Brnu. — V moravskem glavnem mesta Brna sta bila v nedeljo dva shoda. Glavni predmet na teh shodih je bilo vprašanje o ustanovitvi češkega vseučilišča v Brna. Nemci so odločno proti ti ustanovitvi in na r shoda, katerega se je udeležilo poleg drugega občiaBtva, tudi kakih 100 nemških poslancev, bila je vsprejeta resolucija, s katero se pozivljejo nemški poslanci, da se poslužijo vseh in tadi najskrajnejših sredstev, da preprečijo ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Posl. Pommer je rekel v svojem hujskajočem govora, da bodo Nemci v slučaju, da bi vlada proti njih volji ustanovila češko vseučilišče, proti tema postopali na jednak način, kakor so postopali v Inomostu proti italijanski pravni fakulteti. Čehi pa so na svojem shoda vsprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da mora vlada prav v Brnu ustanoviti češko vseučilišče. Ta dva shoda dala sta povod hudim izgredom, ki so trajali štiri dni, namreč od
Janko je le pokimal ter se oziral
po sobi.
„In Nežika, prašal je, ali se ji ni nič zgodilo ?*
.Nič, nič, zunaj v kuhinji je, čakaj, jo pa pokličem".
Oče Štulec je odšel in koj nato je prišla Nežika v sobo.
Janko je bil sedaj ves Brečen. Oče Štulec je odtočno zahteval, da ostane toliko časa v njegovi hiši, da ozdravi, v mlin je poslal lastnega hlapca, da je pomagal Jankovi materi. Toda prišle so druge sitnosti. Ko je Janko ozdravel, moral je kot glavna priča v mesto pred sodišče. Ko ga je sodnik vprašal, kaj je d«lal oni večer tam na travniku, postal je rudeč kakor kuhan rak. Ali naj sedaj pove, da je hotel rešiti nrJkleto prince-zinjo? Vsa kri mu je stopila v glavo. No, gospodje so si njegovo zadrego drugače tolmačile. Fant je mlad, mislile so ai, gotovo je hotel nekoliko povasovaii.
(Dalje pride.)
sobote pa do torka. Ker ni zamogla policija niče-ar opraviti proti demonstrantom, poseči so morali vmes tudi vojaki in orož niki. Vkinb lemn je prišlo do pogostih in krvavih spopadov med češkimi in nemškimi demonstranti. Nemci pobijali so okna na čeških srednjih in dragih šolah, Čehi pa na nemških. Da ni prišlo do hujšega, so morali vojaki zaBlražiti šole, kakor tndi glavna shajališča Nemcev in Čehov. Aretiranih je bilo vse polno oseb, ranjenih je bilo v soboto zvečer 19 oseb, v nedeljo pa 124. Policija je večkrat streljala iz revolverjev, vojaštvo pa je moralo demonstrante razganjati z bajoneti. Razburjenost v Brnn je velikanska Vso krivdo na izgredih imajo seveda Nemci, ki nastopijo skrajno izzivalno vsakkrat, ko se gre za to, da hoče vlada Čehom dati kako pravico z namenom da prisilijo s svojim terorizmom vlado da ne da Čehom ničesar. Vsi taki na stopi Nemcev pa napravijo na nas vtis, kakor da bi bila vlada ž njimi zadovoljna, ker se navadno po vseh takih nastopih Nemcev izgovarja, da bi sicer rada ustregla Čehom, kojih zahteve so opra vičene, a da tega storiti ne more, ker ji branijo Nemci.
Sestanek brvatskih opozicijo ualnih poslancev na Reki. — V pon-deljok so se zbrali na Reki opozicijo-nalni hrvatski poslanci iz Hrvatske, Dalmacije in Istre, da se posvetujejo o stališča, katero naj zavzemajo Hrvatje nasproti sedanjim dogodkom na Ogerskem. Zbralo se je vseh skopaj, kakor poročajo listi 38, poslancev. Predsednikom je bil izvoljen dr. Čingrija, zapisnikarjema pa dr. Harambašič in dr. Majstrovič. Shod nadaljeval je svoja posvetovanja tndi v torek in jih je dokončal ta dan zvečer ob 11. ari. Razprave bile so tajne. Nekateri listi vedo povedati, da se je na shodu vzprejela resolucija, ki pravi, da maj Hrvatje pomagajo Ogrom v sedanji njih borbi proti tostranski državni polovici, seveda pod gotovimi pogoji. Vspre-jeta je bita. tndi resolucija, ki zahteva združenje Dalmacije z deželami ogerske krone. —
Kriza na Ogerskem. — V torek ata bila sprejeta od cesarja ogerska ministra grof Fejervary in Kristoify Kri-stoffjrje bil pri cesarju dve uri, ter mu po-. ročal o načrtu volilne reforme. Zdaj ni skoro nobenega dvoma več o tem, da ■ bode Fejervaryjevo ministerstvo zopet mtrjeno v službi, ki bode razpustilo se-•danji državni zbor, ter izvedlo volitve na podlagi novega volilnega reda. V torek so nameravali meščanje in dijaki .prirediti na čast voditeljem koaliranih strank velikansko bakljado. Istotako so mameravali ta dan prirediti socijalni de-mokratje bakljado, kot proti demonstracijo. -Ker bi se udeležilo teh bakljad na jedni kakor na drugi strani mnogo tisoč Ijadi in bi gotovo prišlo do krvavih spo-ipadov, je policija obe bakljadi prepovedala.
Sv. Stolica In Francoska. — Kakor javljajo iz Rima, se v vatikanskih >krogih govori, da skliče papež narodni koncil vseh francoskih škofov, čim bo vsprejet novi zakon o ločitvi cerkve od države. Na tem koncila se bodo škofje posvetovali o novem polož aju katoliške cerkve na Francoskem. Papež namerava predložiti koncila, da se bodo v bodoče škofje na Francoskem imenovali na ta način, da drugi škofje dotične metropolije predlože papežu trojico, iz katere izbere on škofa. Na sličen način imenujejo Akofe v Severni Ameriki in na Angleškem.
Dopisi.
S Trnovega pri Kobaridu. — (Gospod nune na Trnovem nad Kobaridom je pisal v „caj-t e n g e“.) — Ljubi moji Trnovčani I Kaj so storili nekteri izmed vas z vašim gospodom nuncem 1 V .Sočo" so ga vrgli 1 Huda mu je predla, ker je le prav malo vajen takih kopeli. Hvaia Bogu, vtonil ni, pa zavedel se je komaj zdaj, kod je plaval, in prišel k sapi, da more dati glas od sebe. Za božjo voljo, kaj se je zgodilo tacega, da je moral v „Sočo“ ? Nekdaj ae je govorilo po Trnovem, da tako mirnega nnnea tukaj še ni bilo, in zdaj to I Ljndje božji, kateri berete »Primorski List“, poslušajte, kaj je bilo 1
Dne 7. L m. smo prekladali župana, ali prav za prav, komunske može. Da je to lakaj ailno težavna stvar, sem vedel iz lastne izkušnje pred politirimi leti. Dasi imam pravico voliti kakor duhovnik v J. razreda in kakor upravitelj zemljišč
tukajšnjega vikarijskega beneficija po davkih v II. razredu, me ni bilo poleg, govorili so nekteri zato da ne, ker sem se jih zbal. Govorilo je namreč .več občanov", da gorjč nuncu, če ae prikaže na volišču, da mu bodo kosti polomili, čreva raztresli, ga z oltarja dol vrgli, in še več takih olikanosti. Takrat nisem šel zraven, dasi so me drugi skoraj jokaje za to prosili, ker nisem hotel nobenemu škoditi, ker stvar, katera ljudem tukaj najbolj beli glavo, ni »klerikalna" ali .liberalna", ampak gospodarska ; gre se najbolj za to, ali se ima občinski svet razdeliti ali ne. In tako imamo tukaj domače stranke „bogatih" in .ubogih", ali „ve!ikih‘‘ in .malih", ali .kraetor" in „bajtarjevu. Pa ker je domovina g. Andreja Gabrščeka nam tako blizn, je začelo takrat tudi pri nas dišati po .klerikalcih" in „liberalcih“. Bil je ravno čas zadnjih deželnozborskih volitev. In dasiravno so naši ljudje takrat brali časnike manj kakor zdaj, so vendar zaslutili, da se imajo odločiti za gospode nunce ali proti njim. Kakor sem izvedel pozneje, bili so glavni agitatorji proti meni iz domače stranke .malih". Pri takratnih občinskih volitvah so zmagali „mali“, in gospod nune, ker je bil nevtralen, je prejel, kakor se to o burnih časih razume samo ob sebi, od „velikih“ najprej en porcijon kletve, od .malih" pozneje en porcijon zasmehovanja. Pokazalo se je pa, da .ubogi" niso znali izvolit pravega župana, ker tisti župan je po še ne treh mesecih službovanja vzel eno lepo jutro vrv in se podal po nekem posebnem opravila v gozd takraj trnovske Treske. Zvečer so ga
našli na neki veji na tisti vrvi..............
Ko so sedaj prišle nove občinske volitve, sem si mislil: Če te bodo kteri prav klicali, no, pa pojdi pomagat volit še ti, morebiti Icer boi ti kakor gospod nune zraven, se bo boljše opravilo, kakor zadnjič. .Bogati", to je kmetje, so me zopet naprosili, kakor pred polštirimi leti, .ubogi" pa niso marali ne prositi in ne groženj pošiljati v farovž, kakor zadnjič, in tako sem šel in rabil svojo volilno pravico, kakor vsak avstrijski državljan, in sicer to pot za „kmeteu.
Sedaj pa hočem v svojem pripovedovanju slediti krasnemu dopisa „več občanov", seveda trnovskih „malih", sestavljenem v naprednjaških krogih v Kobarida in objavljenem v „Soči“ od dne 13. sept. t. 1. št. 73, in njenem sinčku .Primorcu" od dne 16. sept. t. 1. št. 37.
Načrtov nisem delal nobenih in ljudi nisem pregovarjal nič, ne v cerkvi ne zunaj cerkve; povdarjal sem le večkrat, da pri takej zadevi ne sme imeti vsaka glava svoje pameti, ampak da se mora več posameznih „rehtov" združiti v en velik celoten „reht", da obvelja. Povdarjal sem pogosto, da je zadeva delitve občinske .gmajne" zame postranska, in da le obnašanje Občinarjev nasproti meni me pripravi do tega, da svojo volilno pravico dejansko rabim.
.Več občanov" piše v .Soči", da sem se zelo blamiral, ker je bil mej glas zvržen, ker nisem znal glasovati. Moram reči, da je bilo to res nekaj posebnega, in že zato mi ni žal, da sem šel poleg, ker sem videl, kako .kunštna" je bila naša slavna volilna komisija. Navzoči g. komisar, poklican od c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, je zahteval od mene, ko sem hotel voliti, najprej pooblastila od obeh ključarjev; bilo je to nepotrebno, ker je bil v volilnem imenika v II. razredu zapisan kot volilec v i k a r i j s k i beneficij na Trnovem, ne pa v i k a-rijska cerkev na Trnovem; klu-čarja sta pa določena za cerkev. Toda ker je g. komisar vsekako zahteval pooblastil, in ker sta bila ključarja zaradi volitve mojih misli, sem jih v naglici napravil. Take sem našel pred gospodom komisarjem milost, da sem smel voliti. Ali pri volilni komisiji ni bilo zame milosti; ne vem, kaka pooblastila, izkaze, dokumente bi moral imeti, da bi se legitimiral kot volilec pred našimi možmi. Trije člani komisije, med njimi naš g. župan so se izrekli proti dvem, da gospod nune ne bo volil, pa ne bo volil. Gospod komisar jih je hotel prepričati, da gospod nune je vreden tudi en glas, pa metal je bob v steno. Adijo, gospod nune, šel si rakom žvižgat! Tako je naša slavna volilna komisija zavrgla brez pravega vzroka moj glas in še enega dru-zega od strani .kmetov*. In napravili so na ta imeniten način v II. razreda glasove .glih", in so šli .lozat" v lonec ali klobuk, ne vem kaj je bilo; in so rihtig" može vzdignili tudi glih ven, dva za .velike", dva za .male". Pri tej priliki sem premišljeval, kako mi gospodje
nunci vse vkažemo, kakor nam pravijo .naprednjaki", ko jaz za svoj lastni glas nisem mogel ukazati nič. Naše može od komisije, posebno našega g. župana pa prašam, zakaj niste bili še bolj .kunšlni" ste mogli zavreči tako Se on nasprotni glas, in bi imeli .zmago". Zakaj niste zavrgli sploh vse nasprotne glasove, in vaša .zmaga" bi bila nad vse .sijajna* — No, višje oblasti bodo spregovorile o takem postopanja svojo odločilno besedo.
(Konec pride.)
Novice.
Cesarjev god. — Včeraj na dan cesarjevega godu je bila v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških obla9tnij ter mnogo drngega pobožnega ljudstva. Vojaštvo imelo je sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija ob 8. uri in pol. Poleg moštva so se udeležili maše tudi častniki. Tadi šole so imele včeraj prost dan in po raznih cerkvah bile so šolske maše.
Pogreb f prevzvlše nega knezo-■adSkofa Andreja Jordan bo baje prihodni torek zjutraj. Dosorej ni še natančno določeno.
Za »Slovensko slrotišče": P. n. gg. Neimenovana iz Sovodenj 6 K 68 v (po toliko tndi za .Šolski Dom" in za .Alojzijevišče"), Terezija Doljak 60 v, Marija Cej, učiteljica 1 K.
Bog stotero povrni in obndi velikega dobrotnika, ki ga zaupa o pričakujemo.
Za Alojz(jevl6če: Preč. g. Jan. Vuga 10 K, preč. g. Fr. Švara 2 K, neka oseba v Sovodnjah 6 K 68 h, g. Anton Kenda 3 K, razni dobrotniki zložili za nov kip M. B. 64 K.
Bog povrni I
Nevarno bolan. — V soboto se je raznesla govorica, da je sovodenjski vikar preč. gosp. Alojzij Kovačič umrl, in neki tukajšnji italijanski list za-bilježil je to govorico kot resnično. Kakor smo poizvedeli pa preč. g. vikar ni še mrtev, ampak je le prav nevarno bolan. V petek po noči je bruhal kri, vsled česar je nastala omenjena govorica. — Bolnika priporočamo njegovim duhovnim sobratom v pobožni .memento".
Imenovanja. — Tržaški namestnik je imenoval namestniška kance-lista Mihaela Bobek in Franceta Čebokli okrajnima tajnikoma. Prvi pride iz Trsta v Poreč. Za namestniška kancelista pasta bila imenovana strojevni mojster c. in kr. mornarice g. France D a m i n in orožniški stražmešter g. France Gregorčič. Prvi pride k okrajnemu glavarstvu v Gradišče, drugi pa k okrajnemu glavarstvu v Gorico.
Državni poslanec dr. Gregorčič je vložil interpelacijo, katero je podpisal tudi poslaneo in deželni odbornik d r. Verzegnassi, radi odloka finančnega ministerstva z dne 21. avgusta L 1. s katerim se kmetom posredno prepoveduje kuhati žganje iz fig. Zdi se, da vladni gospodje, ki so provzro čili oni odlok, ne ločijo surovih od suhih fig, in da so imeli zadnje v mislih, ko so sestavljali ono naredbo. Za vipavski okraj na Kranjskem je ta odlok po prizadevanja poslanca Žitnika, ki je bil takrat na Dunaju, za letos razveljavljen. Nadejamo se, da iBto se zgodi tudi za Goriško vsled stavljene interpelacije io prošenj, katere so prizadeta županstva po deželnem odbora poBlala visoki vladi. Radi bi videli, da bi se to h i t r o zgodilo, ker čas za kuhanje je že tu 1
Državna poslanca dr. Verzegnassi In dr. Gregorčič sta vložila interpelacijo radi brambenih del ob Idriji na italijanski meji. O tej svtari interpeliral je poslanec Jakončič že pred leti v deželnem zborn. Vladni zastopnik je bil takrat v svojem odgovoru dal nekoliko upanja, da se vlada za stvar kaj pobrini. Ali od naše strani se ni zgodilo nič, medtem ko na laški beneški strani postavljajo brani, ki odvračajo reko na avstrijsko stran od Golegabrda do Dolenje, kjer je voda že mnogo svetit odnesla in prišla celo do ceste, ki pelje iz Mirnika v Dolenje, tako da je v temi prav nevarno hoditi ali voziti po nji. Je pač skrajni čas, da pogledajo državne oblasti z enim očesom tudi na naše obmejne kraje ter da nam pomagajo po vzgledn sosednje države.
Državna poslanca dr. Gregorčič in Antonelli sta izročila železniškemu ministerstva prošnjo briških in sosednjih furlanskih občin, saj bi vlada s svojim mogočnim uplivom na to delala, da pre-
meni južna železnica sedanje postajališče v Moši v popolno postajo za osebni in blagovni promet. Enako prošnjo so poslale omenjene občine tudi obratnemu vodstva južne železnice. Kdorkoli pozna naše kraje in težavnosti prometa za vsakovrstno blago, mora priznati nujno potrebo, da se napravi naprošena postaja. Upamo, da tudi visoka vlada se o tem prepriča ter da na njen pritisek se tudi južna železnica ne bo mogla da Ije ustavljati splošni želji briškega in sosednjega furlanskega prebivalstva.
Nevarna tatova. — Zadnjič smo poročali, da so nkradli neznanani uzmo -viči g. Draščeku, pekovskemu mojstru in hišnemu posestniku v Gorici, kakih 100 K iz njegove podružne prodajalne, nahajajoče se na Komju, hišna št. 4. Zdaj pa doznajemo, da sta zaradi te tatvine na sumu dva nevarna tatova, Friderik Mrak in Anton Štrosar, ki sta po mestu in okolici izvršila zadnji čas že mnogo tatvin. Policija išče tatova že dlje časa zaman. Omenjena dva malopridneža nimata namreč stalnega stanovanja in prenočujeta le po kakih hlevih in skednjih danes tukaj jutri tam.
Shod tukajšnjih trgovcev. — V torek so se zbrali v prostorih trgovske zbornice tak. trgovci k shodu, na katerem so sklenili, da bodo imeli ob nedeljah in sicer skozi celo leto odprte prodajalnice od 8. ure zjutraj pa do po-ludne. Svojim trgovskim pomočnikom pa bodo dali vsako drugo nedeljo popolno prostost, ali pa šest ur na teden.
Dopolnilne volitve za goriško kupčijsko zbornico. — Od dne 15 pa do 30. decembra t. I. se bodo vršile dopolnilne volitve za goriško kupčijsko zbornice.
Iz Dornberga nam piše vinogradnik Po gorenji Vipavi so večinoma že potrgali, tu in v dolenji pa smo šele začeli s tem tednom. To je veselje po bregovih I Pa saj se ljudje lahko veselijo, imajo pač dobro letino. Pravijo celo. da ni bilo take letine od leta 1893. Trudili so se sicer mnogo, a sedaj je vse pozabljeno. Rosa je mnogo nagajala, škropili pa so mnogo, le tu pa tam se vidi malo listja poparjenega. Grozdje je dozorelo dobro, zdravo je tudi, drugače bi bilo pač bolj gnilo v takem vremena. Imeli bomo torej mošt jako dober. Da bi le kmalu oživela naša namerovana »Kmetijska zadruga"! Gotovo bomo potem mnogo lažje oddajati svoj pridelek, kar gre sedaj precej težavno'. Naj pridejo vendar pogledat kupci in pokušat. Vino je dobro, cena je letos nizka.
Velika tatvina. — V noči od petka na soboto so neznani tatje okradli lastnico prodajalnice zlatnine, nahajajoče se v ulici Caserma. Odnesli so zlatnine in dragih dragocenih predmetov baje za kakih 10.000 K vrednosti. Razmetali so baje vse po prodajalnici, alf najboljši plen našli so v železni skrinji, katero so prav lahko odprli, ker so našli v ključavnici dotične ključe. Tatje bili so, kakor piše neki list, zelo izbirčni. Vzeli so baje samo pravo zlato in prave bisere. Pozlačene predmete in ponarejene bisere in ostale reči so pa pustili. Prišli so v prodajalnico z ulice s pomočjo vetriha. Delali torej niso mnogo šundra, kajti inače slišati bi jih moral vojak, ki je pri vojašnici le kakih 20—30 m oddaljen od prodajalnice vedno na straži.
Razglas. — Pri drugem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000000 kron, katero se je izvršilo
2.	oktobra v deželni hiši, so se izsrečkale: obveznica št.	258	v	znesku	2000	K
.	200	„	„	1000	.
„	127	.	„	1000	„
„	243	„	»	200	„
„	55	»	»	200	.
Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1906 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. januvarja 1906 še ne zapadlih odrezkov.
Soba
lepo opravljena se odda v najem. Oglasiti se je v Raštelu št. 14, I. nadstr.
Loterijske številke.
30. september.
T-st............ 39	45	62	89	75
Line ....... 63 43 71 14 20
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Ceylon ... K 294'— do 300'— „ Portorico	.	.	„	260 —	„	280'—
„ Santos .	.	.	„	200—	„	230 —
Slakdor..............„	80'—	„	84	—
Otrobi debele	.	.	„	12 —	„	14 —
, drobne	.	.	„	12'—	„	13'—
Petrolij v soda	.	.	„ 42'—	„	43'—
zaboja .	„	13'—	,,	13	60
Moka ogerska: št. 0 K 29 —	št. 1	K 28 — št.	2 K	27 —
„ 3 „ 26 —,	„ 4	„ 26 20, „	6 „	23 40
št. 6 K 22-20.
kupujte narodni kolek
POUOH V HUtCU tfUdpU-
Ainje Je dobre kava.
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela po^roftatl več v nobenem gospodinjstvu, kadar se napravlja kavlna pijača.
o o o
Zahtevajte le ltvlrne zavoje s Imenom »KATHREINBR«.
Proda se lepa pisalna
;	miza
| po zelo nizki coni. Oglasiti se ! je pri gospej Zdravje, Semeniška ulica 9, I. nadstropje.
^ Lekarna
Cpisiofolelli v Gorici
Prave In edine 2el. kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena inamka) p0pije.— Okrepi
Selodec, storž, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorlcn
tekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po &elji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Saunig 8 Deltlevo
ulica Municipio št. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier"'m slamorezni stroji, samokresi in razne puške. laBtna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
= A. Krušič
trgovec in krojaški mojster Gorica, Corsn Gin*. Verdi 38
izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki stan in sicer za civ., voj. in drž. uradnike in duhovnike.
Za vse obleke jo vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško In domače blago za Jesensko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
O
je na prodaj po nizki ceni pri Ivanu Stepančič, Gorica, ulica Orzoni št. 24.
Uk.!®!!®!!
Delavnica cerhOenih posod In cerkvenega orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica SteV. I.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reci.
Blago se razpošilja franho.
N N
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih In stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garanetja. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvomišklh cenah, a ne kakor posredovalci.
v Gorici
v. Teatro 20
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših kraj«*. ITctoriČ*
Jedilno .... „ line . . „ fineje. „ bolje • dalmatinsko . istrijansko . .
kr. 32 ,. 30 „ 40 44 ., 48 „ 50
Corfil kr. 56
Kari................  60
Lucca „ 70
Nizza   80
Najfineje ... gl. 1
v. Semiuario 10
Priporočam čč. duhovščini In y y cerkvenim oskrbništvom.
	Pete* ffotift	
	črevljarski izvedenec	
	Gorica RaStel 3Z vsakovrstnih črevljev za y odrastle in za otroke	
		
		
		
S5		
	Naročila z dežele se po poiti dostavljajo	
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Ss
Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
vsprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi I11
3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico naDunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelka »Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanja po sabem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
Postavno vloženi
ustanovni zaklad jamči = popolno varnost.
zavarovalcem
Svoji k svojim!
Zastopnik za pokneženo grulijo goriško-gradiščansko je vodja „Centralne posojilnlce“ v Gorici.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!