PRIMORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA jgto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir OZEMLJA Zahtevamo ukinitev sodnega postopka proti stavkovnemu odboru! 2.50 din TRST torek 16. novembra 1948 Špedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 267 (1052) Seja glavnega odbora Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja W bo znala samostojno braniti nacionalne interese slovenskega življa pri nas in samostojno nastopati v borbi za splošne interese demokracije klavni odbor sprejel program OF ^ganlzacljska načela ter izvolil za Tržaško ozemlje nov izvršilni odbor Gia- vni odbor Osvobodilne fronte ^aško ozemlje se je zbral v sljo, dne 14. t. m. k svoji prvi j1' Namen seje je bil sprejem s°Srama in organizacijskih načel ^obodUne fronte, osnutki katerih enj govoru orisal trenutni po-na Tržaškem ozemlju in na- fcvršilni odbor za Tržaško ozemlje Babič Branko, de« *>redsednik: 1>v«, Trst, 1. Podpredsednik: dr. Kukanja Bt*l, odvetnik, Trst, 2- podpredsednik: Kocijančič ,,erija-spela, delavka, Trst, Politični tajnik: Stoka Franc, vec, Konto vel, ortanizacijski tajnik: Godina •>in-Vojo, pravnik, Trst, Cl»ni: Beltram Julij, kmet, Ko-i ’ Cebobin Lojzka-Grozdana, de- Uvk; a, Trst, dr. Dekleva Jože, od-‘tulk, Trst, Grgič Rafael, kmet, fjjjrlče, Hrovat Ladislav, trgovec, Hrvatin Pavel, kmet, Skofi-• Jelinčič Zorko, profesor, Trst, *“kanja Franc, delavec, Trst, Li-™vec Franc, delavec. Trst, Me-Silvan, uradnik, Trst, Obad *“ko. kmet, Salež, Pahor Drago flteij, Trst, Prešel Miroslav,, uči-j*", Bazovica, Škabar Marica, de-„v*c*> Trst, Tomšič Franc, dela-Trst, Vatovec Ernest, delavec, *0D*r. jtetf “Un srnernice delovanju Osvobo-'ižg* ^ror,te glede na nastale pri-y, • ki- narekujejo temu delovanju piransko poglobitev. Il0 ® iovoru tov. Babiča se je pre-Preučevanju programa Osvo-bdf* e fronte. Člani glavnega od-W. 80 s «Primorskim dnevni- ali «Ljudskim tednikom« v ^ .» ki so ga prinesli nalašč s ti« J’ da bi laže sledili, poslušali Prej/ čitanje celotnega osnutka ie]S^a^ia. Nato je dr. Dekleva pre-Vitanju posameznih točk. Po v..^ahjih, ki so jih člani stavili z ■ ‘‘kun l‘ko zanimanjem in po tem, ko-s° sami doprinašali k izboljša- "jii v 5 0srjutka, se je videlo, da so si t(t es*i' da postavljajo tir, po kanton 130 tekia borba za politične, e’ socialne in ekonomske ljito ICe tržaških Slovencev. Teme- ni s katero so se udejstvovali »fj j , J K j a*®b> Je pričala, da doume- Vb* bas v bodoče čaka trda, ^š«9,’. *n da se zavedajo, da bo Mag- ’ *1 vi ci or bavcuoju, ua tisi,, UUdstvo imelo le toliko in le ...'o, kar v- - -i----------- ^lo. si bo z njo samo pribo- • O w ~ t V-.7anutek je bil soglasno sprejet 'kim odobravanjem. 2e Vitanje organizacijskih 6r-v 7 Tudi tu so člani pokazali ^ : tako živo svojo iniciativo in Beograda. 46.000 mladincev, ki so stalno na gradilišču s pesmijo in z vzkliki na ustih, kdo bo več doprinesel, so dokaz velike ljubezni mladine do nove Jugoslavije in njenega voditelja tov. Tita. Zaključno besedo je podal tov. Babič, ki je po izvolitvi zasedel predsedniško mesto. Navzoči so ga stoje pozdravljali. Govor tov. Babiča Tovariši in tovarišice! Marsikomu morda ni popolnoma jasno, zakaj smo danes po zadnjih dogodkih šli na gotovo jačanje in utrjevanje samostojnosti bodisi organizacijsko kot politično naše OF. Mi smo, v tej situaciji, ki je nastala po resoluciji Informbiroja, smatrali za nujno in potrebno, da OF na Tržaškem ozemlju dobi v večji meri svoj samostojen izraz, da se v večji meri bodisi politično, kot organizacijsko pojavi v tržaškem političnem življenju glede na dejstvo, da izbija v ospredje slovensko nacionalno vprašanje v Trstu, vprašanje borbe za uveljavljanje nacionalnih pravic Slovencev, borba za splošno uveljavljanje enakopravnosti slovenskega življa v Trstu. Sicer ta borba ni nič novega, mi vodimo to borbo že ves čas, prav za prav ni prenehala v Trstu in se je po ustanovitvi Tržaškega ozemlja nadaljevala, ker ZVU krši tiste pravice, ki smo si jih bodisi med na-rodno-osvobodilno borbo priborili, bodisi tiste, ki so nam bile formal- no v mirovni pogodbi in statutu priznane. S strani ZVU vse ni bilo upoštevano, vedno smo bili v naših pravicah zapostavljeni in jasno, da je bilo naše gibanje in sploh demokratično gibanje v Trstu, posebno glede na slovenski živelj, še vedno na stopnji narodnoosvobodilne in protiimperialistične borbe. V svetovnem demokratičnem gibanju se je pa zgodila stvar, ki jo vsi poznate, objavila se je resolucija Informbiroja, ki skuša označiti Jugoslavijo kot državo, ki gre V zadnjem času po drugačni poti kot bi morala iti kot demokratična država, katero skušajo prikazovati kot državo, ki izdaja interese celotnega demokratičnega gibanja, da gre nazaj v. staro Jugoslavijo, ne pa v napredek in socializem, za kar je bilo prelite toliko krvi ob strani jugoslovanskih narodov. Brez dvoma, da je ta dogodek težko deloval bodisi v okviru svetovnega demokratičnega gibanja, predvsem pa pri nas. Mislim, da je malo kje imela resolucija tak odmev, take težke posledice za de-mokratinčo gibanje kot pri nas, ki smo v tako težkih pogojih kot malo kje v svetu. Mislim, da ni potrebno, da na tem mestu govorim o sami resoluciji, o tem se je že veliko govorilo in pisalo v našem časopisju. Hotel bi samo to poudariti, da prav gotovo ni resnično to, kar se Jugoslaviji v resoluciji očita, ker to dokazuje vsakodnevna politična praksa Jugoslavije bodisi v odnosu do mednarodnega političnega življenja, v odnosu imperializma, ki se kaže na vseh poljih, (Nadaljevanje na 2. strani) Govor tov. Kardelja in Krainerja na 11» kongresu KPS V svoji borbi za pravičen mir z Avstrijo uživa KPS popolno podporo Sovjetske zveze kakor jo je uživala prej v borbi za pravičen mir z Italijo Vij^phje je bilo do konca na isti MhrT' Tudi ta osnutek je glavni °r soji V** soglasno odobril in kakor pri 111 Pooblastil izvršilni odbor, t)a sa dokončno stilizira z vsemi kfavk'V° vnf,icn‘m* dodatki in po- fsšli se nato k volitvam izvršil- VUlil vcuil JU' t|jn °dbora. Borbenost njegovih narn Jamčita, nam jamčita, da je prihod-Jltf,^ s*ovenskega naroda na Trža-kfij. oscmlju v rokah najboljših V ev- W ?|8kusijo je posegel izčrpno . raS° Pahor, ki je obravna- Vatl;r0blem SHPZ in mnoga pereča SL«* v zvezi z razvojem naše V r*' Mladinec tov. Mesesnel je kila(j.usiji prikazal vtise tržaške Jih ;ln<: °b mogočnih doživetjih, ki 8tadu ‘me*a ob obisku v Beo-Vi ' Poudaril je, da se mladina, f ti Vansk delovni zanos jugoslo- liUflst- m*adine, jugoslovanskega va v*,:' da laliz ati. »G, ne bo nikoli dala prepri-se v Jugoslaviji ne gradi eni. Zaključil je z besedami: z različnimi mnenji, z enim samim, da je KPJ pravilna«. Njegove-KecOVpru Je dodal tov. Tine - Li-^ndrn-. ano bekaj podrobnosti iz Ia same gradnje novega prvi ^ &re’ijo in severnimi sosedi razgovori v Parizu fzu >5. — Danes so se v Pa-fr,!d *da neposredna pogajanja diivijp^dKtavniki Grčije ter Jugo “Mgarije in Albanije v pri-ir. l’redsrdnika glavne skup- Ja- Jur.;atta in tajnika Trygve Lie-Val: Mi, r‘ se bodo razgovori nadalje- LJUBLJANA, 15. — Na zasedanju IX. kongresa Komunistične par-tije Slovenije je Y diskusiji, kakor smo že včeraj poročali, o političnem poročilu glavnega tajnika KPS tov. Mihe Marinka, ki ga objavljamo v obširnem izvlečku na četrti strani današnje številke našega dnevnika, govoril tudi podpredsednik in zunanji minister zvezne vlade FLRJ tov. EDVARD KARDELJ. «Sedanja politika naše partije na vasi v bistvu, omejevanju in odstra-njanju kapitalističnih elementov, je izjavil med drugim -tov. Kardelj in dodal: «Ne smemo zaustaviti naših naporov za razkrinkovanje krivih prijateljev kmečkega prebivalstva na vasi.« Govoril je nato o nevarnosti klerikalizma in dejal: «Res je, mi nismo bili nikoli naklonjeni nasilju v borbi proti verskim predsodkom, ki so danes karakteristični za del naših delovnih množic, in nismo tudi danes, toda ne smemo dopuščati, da bi reakcionarne sile zlorabile versko svobodo in izkoristile verskega čustva prebivalstva za mobilizacijo množic v borbi proti ljudski oblasti in proti graditvi socializma v svrho služenja interesom ostankov kapitalizma«. Svoj govor je zaključil z besedami: ((Borba, ki jo vodimo proti kapitalizmu in reakciji v Jugoslaviji, je najboljši dokaz, da so obtožbe Informacijskega urada krivične«. V diskusiji o poročilu tov. Marinka je govoril tudi tov. Boris Krajgher, ki je med drugim dejal: ((Energična politika, ki ima svoje osnove na sigurnih in doslednih protiimperialističnih načelih nove Jugoslavije, politika, ki ji sledi CK KPJ in ki ji sledita tov. Tito in Kardelj, predstavlja direktni in potrebni ter zakoniti in edino mogoči izraz dosledne borbe za izgradnjo socialilistične domovine y Jugoslaviji. Evo, zakaj ni zgolj slučaj zakaj srečujemo danes v borbi proti notranjim sovražnikom socializma povsod aktivnost diverzantskili organizacij, vohunstvo in sabotažo zapadnega imperializma. Nekateri nas danes obtožujejo nacionalizma in da smo pozabili svojo dolžnost glede jačanja protiimperialistične demokratične fronte v zvezi z našo borbo za združenje slovenskega naroda. Ta obtožba je očitno povsem ne. utemeljena in izhaja iz nerazumevanja vloge narodno osvobodilne borbe in za združitev slovenskega naroda, borbe za razkrinkovanje imperialističnih načrtov in za slabitev imperialističnega tabora. Borba slovenskega ljudstva za svojo osvoboditev in združitev jo vodila Komunistična partija Slovenije pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, pod vodstvom tovarišev Tita in Kardelja vedno v odnosu do sil v svetu. Pred osvobodilno vojno je naša partija postavila ta problem kot problem borbe za narodnostno obrambo Jugoslavije in njenih narodov proti fašističnemu napadu in proti nevarnosti fašističnega razbitja Jugoslavije, v obrambi svojih meja. Zato si naša partija pred vojno ni postavljala problema združitve slovenskega naroda kot problema direktne akcije temveč kot problem, ki je bil odvisen direktno od moči vseh sil v borbi proti Hitlerjevemu in Mussolinijevemu fašizmu. » Za časa okupacije Jugoslavije je naša partija smatrala * za svojo mednarodno dolžnost pomagati in organizirati ob boku organizacije splošno vstajo ljudstva in oborožene borbe proti okupatorjem, borbo v slovenskih pokrajinah, ki so bile čene k Italiji in Avstriji Tedaj je borba za nacionalno osvoboditev in združitev slovenskega naroda bila odvisna od uspešne oborožene borbe proti fašističnemu okupatorju. Tako je torej naša partija postavila to vprašanje. Razvoj nacionalne revolucije in borbe za nacionalno združitev je znatno jačal borbo proti fašizmu in slabil fašistične sile tega ozemlja. 2e tedaj je morala nacionalna borba slovenskega naroda — uvrščajoč v pravilni meri odločilno borbo proti fašizmu v Italiji in Avstriji — jačati samo borbo proti fašizmu in vodilno vlogo proletariata v tej borbi. Dejstvo, da tedaj ta borba nikakor ni slabila mobilizacije protifašističnih sil italijanskega in avstrijskega naroda, pa dokazuje dejstvo, da so se Italijani Trsta, Tržiča in Furlanije energično pridružili oboroženi antifašistični borbi in ustanovili v narodno osvobodilni vojski svoje najboljše oborožene enote. In prav na ta način so bile ustanovljene s podporo koroških antifašističnih oboroženih enot borbene skupine Avstrijcev proti fašizmu. Tov. Kraigher je nato poudaril, da je partija v borbi za pravičep mir z Italijo, dokazala, da zna nezainteresi. rano podrediti borbo za združitev slovenskega naroda interesom mednarodnega miru in Jačanja demokratičnega tabora. Borba za pravičen mir z Italijo, za Trst in za Gorico je v veliki meri dovolila, v mednarodnem merilu, razkrinkati namene klik ameriških in britanskih netilcev vojne. Resnici na ljubo je treba povedati, da je ta borba mnogo doprinesla k razkrinkavanju politike nacionalnega zatiranja, imperialistične politike ustanavljanja vpliv- nih sfer, imperialistične politike za. sužnjevanja interesov delovnega ljud. stva v imperialističnih težnjah za ustanovitev izhodne točke za širjenje na-sprotstev med narodi, nasprotstev, ki naj bi služila Interesom netilcev vojne in imperialistične klike. «Borba», ki se .vodi danes za Koroško, je nadaljeval tov. Kraigher, ima v prvi vrsti značaj načelne borbe proti nacionalnemu zatiranju. -'Zaradi tega je ta borba lahko samo jačala in tudi danes le lahko jača sile demokratičnega protiim-perialističnega tabora. Samo tako 'ta borba lahko nudi proletariatu zatiralskih držav možnost, da razkrinkajo vojnohujskaške, proti-Ijudske in nacionalistične težnje , Vi dali sparito !" - ,,Tenete ostaggi Ukmar e Štoka !"-,,Ti faccio arresfare' Vidalijevci poklicali policijo v Sv. Križu Policija odstranila tov. Ukmarja in Štoko z množičnega sestanka Kot svoje dni fašisti, se danes vidalijevci vozijo v slovenske vasi, skušajo terorizirati naše prebivalstvo in s policijo odstranjujejo z množičnih sestankov najboljše sinove našega ljudstva, najdoslednejše borce za pravice delovnega ljudstva. Zadnji primer: Sv. Križ. V nedeljo to vidalijevci organizirali suoj sestanek t> Sv. Križu. Prisotnih je bilo 108 oseb, od teh le 50 do b0 domačinov. Ostale so si pripeljali iz Trsta in od dru- (Nadaljevanje na 2. strani) ZAGREB, 15. — V Glini na Hrvaškem so množične organizacije pričele akcijo za prekop ostankov 6000 oseb — moških, žensk in otrok, — ki so jih divjaško poklali Pave-ličevi ustaši med 25. junijem in 5. avgustom 1941. Žrtve bodo pokopane v skupni kostnici v Glini. god. Pripadniki tega krdela so sami nadebudni mladeniči, ki sestavljajo Vidalijevo telesno stražo in ki si hočejo čimprej pridobiti visoki naslov popolnega škvadrista. Vodja te tolpe je Spadaro. Zvedeli so — in to ni bilo težko — da se sestanka nameravata udeležiti tov. Ukmar in Stoka. To jih je spravilo iz ravnotežja. Njihova vest je namreč tako čista; njihovi argumenti tako bogati in prepričljivi, da jih more prenesti samo tisti, ki je dal slovo svoji zdravi pameti Ze na poti v dvorano so ju pretepači obkolili in hoteli preprečiti, da bi vstopila. Ko sta kljub temu vstopila v dvorano, so ju isti začeli obmetavati z običajnimi psovkami najnovejšega idnternaciona-lizma», ki je zrasel na Vidalijevem zelniku. Domačini so gledali in se čudili, Ker to ni zaleglo, so vidalijevci poklicali policijo. Ko je policija vstopila v dvorano, je Spadaro tulil frroti tov. Ukmarju in Stoki: uEcco gli agenti delVOZNA, ecco i responsabili delle foibe e delle de-portazioni...» « Kidali se še ni prikazal: očitno je smatral, da trenutek zanj še ni ugoden, da njegovi še niso zajamčili njegove osebne varnosti. Spadaro postaja vedno histerič-nejši in — genialna poteza šarlatana! — zakriči: «Kidali e sparito! Da ieri sera Vidali ž sparito! Fa-scisti!» Uspeh je neverjeten1 Namesto, da bi se vsi kot en mož vrgli OTTAWA. — Ministrski predsednik Mackenzie King je danes podal ostavko. Sledil mu'je Saint Lau-rent, drugi kanadski ministrski predsednik francoskega jezika po več kot 80 letih. TRI NADALJNJA KITAJSKA MESTA v rokah demokratične vojske Nacionalisti so izpraznili mesta Paoting, Ceng Teh in Součen • Vedno hujša zmeda in neredi v ČangKajškovi Kitajski - Govori se o možnosti, da bi Čangkajšek odstopil - Odnosi med Kitajsko in SZ ostanejo nespremenjeni NANKING, 15. — V krogih ministrstva za narodno obrambo se je izvedelo, da je bila odrejena evakuacija mesta Paotinga, prestolnice pokrajine Hupeh. Upravno osebje je zapustilo mesto že 11. novembra, vojaško pa 13. in 14. Evakuirali so tudi letališče Sučova, ki leži osem kilometrov od tega mesta. Radio iz Harbina je objavil vest, da je padlo v roke demokratične vojske mesto Ceng Teh, prestolnica pokrajine Jehol, ki obvladuje prelaz Kupei Kow, tradicionalno pot vpadov v severno Kitajsko. S tem je še bolj ogrožen Peking. Glasnik kuomintangove vojske je demantiral vest, da je demokratič- na vojska že zasedla Součjen, pač pa je priznal, da demokratična vojska mesto napada in da je že zasedla zapadna in severna predmestja. Kitajski časopisi v Hong Kongu pišejo o množici beguncev, ki zapuščajo mesta Sučov, Nanking in Šanghaj. Oblasti v Kantonu so zaradi tega zaskrbljene, ker se pred nje postavlja nerešljivo vprašanje nastanitve teh beguncev, istočasno pa rastejo cene in na trgu vlada zmeda. Kot poroča agencija France Pres-se, se je glasnik državnega tajništva ZDA branil podati kakršen koli komentar glede vesti, da bi Čangkajšek odstopil, da bi s tem olajšal razvoj stvari v prilog miru na Kitajskem. Pač pa smatra list «New York Herald Tribune« Cang, kajškov padec za precej verjeten, ter pravi v nekem svojem članku, da bo vloga ZDA v tem, da bodo podpirale «najbolj inteligentne nasprotnike rdečih«. Danes zjutraj je prispel v Šanghaj William Bullitt, posebni odposlanec ameriškega kongresa. Tukaj se bo ustavil nekaj dni, nakar bo odpotoval v Nanking. Na neki seji, kateri so prisostvovali najvažnejši predstavniki kuo-mintanga pod predsedstvom Cang-kajška in ob navzočnosti zunanjega ministra, so sklenili, do ohranijo v kitajsko-sovjetskih odnosih »status quo». Do tega sklepa so prišli predvsem zaradi tega, ker so se prepričali, da ZDA v tem trenutku niso pripravljene povišati svoje pomoči Kitajski in da tudi ne kaže prekiniti s Sovjetsko zvezo odnose dobrega sosedstva. VI. zasedanje Okrožne ljudske skupščine za Istrsko okrožje Bwr nomanflania iHMA-e polHKa Lenca V skromno, toda resno-slovesno okrašeni novi dvorani razstavnega prostora je bilo v nedeljo šesto redno zasedanje okrožne skupščine za istrsko okrožje. Ozadje odra za delovno predsedstvo so krasile narodne zajstave, italijanska, jugoslovanska in slovepska z rdečo zvezdo, sredi teh na zastavi STO-ja grb istrskega okrožja, ob straneh trojezičen napis: «Zivela ljudska oblast«. Isto tako trojezičen napis na stenah dvorane: ((Utrjujmo pridobitve NOB, Ustvariteljice ljudske oblasti«. Ob desetih in tri četrt je otvoril zasedanje predsednik okrožnega 1LO za istrsko okrožje, ki je pozdravil delegate okrožne in obeh okrajnih skupščin, komandanta VUJA, tovariša polkovnika . Lenca, majorja tov. Jakopoviča in goste. Sledila j.e izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije in zapisnikarjev. V delovno predsedstvo so izvoljeni en Italijan, en Slovenec in en Hrvat. Delovni predsednik tov. Buič se je zahvalil za izvolitev in zaupanje in takoj podal kot prvemu besedo komandantu VUJA tov. polkovniku Lencu. Med navdušenim ploskanjem delegatov je tovariš komandant VUJA stopil na ode- in imel sledeči govor: V imenu vojaške uprave in v suo. jem imenu želim vaši današnji skup-žaradl^ versajske pogodbe priklju-' šči™ uspešno delo in mnogo uspeha. Vsi ukrepi, ki jih je ljudska oblast do sedaj podvzela, in vsi sklepi, ki jih je sprejela vaša skupščina, so se pokazali do sedaj za pravilne in dokazali, da se tudi pod težkimi pogoji z dobro organizacijo lahko mnogo doseže. Uspehi so najvidnejši v gospodarstvu, kjer je ljudska oblast pokazala z odkupom poljskih pridelkov, s povišanjem proizvodnje v industriji, s porastom in jačanjem zadrug, da so ljudska oblast ter delovni ljudje vasi in mesta pripravljeni pod vod stvom svojih oblasti voditi borbo za stalno izboljšanje življenjskih pogojev. Tudi na vseh ostalih sektorjih družbenega življenja je ljudska ob last mnogo napravila in uspehov ne more nihče zanikati. Ravno zato je ljudska oblast kot glavna pri dohiteti osvobodilne borbe in kot najboljša oblika demokratične ob lasti delovnih ljudi največji trn t. peti vsej reakciji in vsem sovražnikom, ki sc danes skrivajo po C raznimi imeni in na žalost celo pod donečimi imeni demokracije. Na tej liniji borbe proti ljudsk: oblasti je tudi sedanja kampanje nekaterih krogov in tiska, ki s* uodt pod geslom tako imenovane «zaščžte delavcev», ki so zaposlen v Trstu. Najbolj žalostno pri tem je, da so se na poziciji tistih, k• vedno bruhajo strup na vse, kar je naše, znašli tudi ljudje, ki so bil do včeraj iskreni borci za ljudske oblast tn njeno utrjevanje. Cudnc je tudi to, da go se dobili ljudje, k-jim verjamejo, da bi mogla oblast delovnih ljudi p odvzeti kake ukrepe proti istemu delovnemu ljud stuu. Se hujše pa je to, da glavni de/ te kampanje vodijo ljudje, ki jim je uspelo vriniti se v delavske or ganizacije, konkretno v Enotne sindikate v Trstu in ki za nas sveta imena Lenina, Stalina in boljšem šfce partije uporabljajo edino kot masko za borbo proti vsemu, ka~ smo si s težko in krvavo borbo priborili. Ves problem te razkričane «zc-ščite siromašnih delavčeva, ki nar jih ogroža ljudska oblast, obstaja v tem: Od delavcev in nameščencev, ki stalno živijo v naši coni je v Trstu zaposlenih okoli 700 Njihove družine živijo tu v tej coni. Deležne so šol, preskrbe, zaščv te in cele vrste drugih stvari, ki jim jih ljudska oblast nudi. V ne pore, ki jih ljudstvo te cone za stavlja za obnovo, izgradnjo šol, zadružnih domov, drugih kulturnih in gospodarskih objektov, ne vlagajo niti najmanj truda. Vsi napori so na ramenih njihovih to va riše v, tako delavcev in kmetov, kr dajejo vse od sebe, da bi izboljšali življenjske pogoje skupnosti teh delavcev in delovnih ljudi je okrog dvajsetkrat več. To, da nočejo po magati svojim tovarišem, a da se okoriščajo od njihovega dela, je i* nepošteno, toda tega jim ne jemljemo v največje zlo, ker se nadejamo, da bodo nekega dne tudi sami razumeli, da se življenje lahko izboljša samo s skupnimi napori. Toda zločin, ki ga zavedno pršijo, in škodo, ki jo delajo tem svojim tovarišem s tihotapstvom in špekulacijo, se jim ne more dopustiti. Evo v čem je stvar. Svoje plače prejemajo v metrolirah. Stvar je v redu. Ena in druga lira sta za- konito plačilno sredstvo v naši coni. Toda logično bi bilo, da lire, ki jih dobivajo, tudi potrošijo. Da lahko uporabijo druge lire, j ih morajo nekje menjati, če tega ne delajo, preko naših denarnih zavodov, pomeni, da jih menjajo na črni borzi. S tem rušijo vrednost naše valute. S tem denarjem, kupljenem na črni borzi, ustvarjajo s svojimi družinami celo mrežo od-kupovalcev za nas dragocenih stvari na našem ozemlju, kakor so na primer živina, meso, živežni obroki in drugo, ki jih plačujejo po visokih cenah. Del teh stvari kupujejo tudi z italijanskimi lirami, ki jih niso hoteli menjati, ter jih pošiljajo v Trst. Tako postopanje povzroča samo višanje cen in juča tihotapstvo in špekulacije po raznih kanalih: Ce bi to mirno gledali in dovolili, bi pomagali pri teh zločinih proti (Nadaljevanje na 3. strani) na tovariša Ukmarja in Štoko ter ju raztrgali na drobne koščke, se na to «vest» o izginotju Vidalija nihče ne gane! Spadaro: «Tenete gli ostaggi, responsabili sono Ukmar e Stoka«. Tov. Ukmar reče: «Ho lottato tut-ta la vita per la causa, e no n ho mai fatto la domanda di grazia co-me l'hai fatta tu». Spadaro (ves iz sebe: «Tt faccio arrestare/» K tem se pojavi („Vidali e sparito!”)... on sam, Vidali in perso-na, živ in zdrav, cel in oblečen! Navdušenje množice ni poznalo meja (piše «11 Lavoratorea za svoje duševne reveže). V resnici se ni nihče oglasil. Celo Spadaro je — po svoji inšpektorsko—policijski grožnji — molčal. Nato je policija odstranila tov. Ukmarja in Štoko. Tako stoji zadeva s prvim erispo- sta popolarea! Glede drugega «Qui siamo e re-steremo» pa pribijamo, da običajna pretepaška «sguadra volantes, ki le v soboto ponovno pretepala, in se obnaša slabše kot so se svoje dni fašisti, nima nobene demokratične legitimacije za sedež pri Sv. Jakobu, ker bi jo tudi oni iz ul. Ca-vana ne sprejeli za svojo, dasi tja spada in ima nemajhno zaslugo za to, da so ecavaninis danes brezposelni. P. S. Ker Spadaro objavlja grožnjo proti tov. Ukmarju, smo se, v tej zvezi, zglasili pri tov. Ukmarju, ki nam je izjavil: «Ker SpaZ daro preti s sodiščem, bom z dokumenti pokazal njegovo zadržanje pred fašistično policijo in pred razrednim sovražnikom.» Zgodovinska nemeza: «Vsi tisti, ki so z blatenjem začeli, se danes utapljajo v lastnem blatu! Člani stavkovnega odbora predstavniki demokratičnega gibanja STO ne smejo biti sojenil Proces proti stavkovnemu odboru je proces proti vsemu demokratičnemu gibanju Člani glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje so na svoji nedeljski seji glede sodnega postopanja proti s tavkovne- mu odboru slavne dvanajstdnevne stavke pred dvema letoma, soglasno izglasovali sledečo protestno resolucijo: Glavni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je na svoji sejt 14. t. m. Izdal sledeči poziv: VSEMU DEMOKRATIČNEMU PREBIVALSTVU TR2ASKEGA OZEMLJA! Anglo-ameriška vojna uprava pripravlja proces proti članom stavkovnega odbora, s katerim boče s krivično obsodbo uveljaviti protiljudski akt iz leta 1946, ko je slavno in herojsko borbo tržaškega proletariata in vsega demokratičnega ljudstva anglo-ameriškega okupacijskega področja Julijske krajine proti nekaznovanim napadom fašističnih tolp na sedeže demokratičnih organizacij, proglasila za ilegalno. Kot Je bil akt o proglasitvi tedanje stavke za ilegalno odkrito protiljudski in direktna moralna in politična pod. pora novo nastajajočemu lašizmu, tako Je sedanji proces proti voditeljem te stavke izrazito protiljudski in podpora reakcionarnim in neofašističnim silam na Tržaškem ozemlju. Postavljati pred sodišče člane stavkovnega odbora kot predstavnike demokratičnega ljudstva v borbi za obrambo njegovih osnovnih demokratičnih pravic, priborjenih v trdi borbi proti fašizmu, pomeni postavljati pred sodišče vso demokratično in antifašistično gibanje. Zato Osvobodilna lronta poziva vse demokratično prebivalstvo, da od. ločno zahteva ukinitev vsakega kazenskega postopka proti članom stavkovnega odbora in njihovo popolno oprostitev. ČLANI STAVKOVNEGA ODBORA, PREDSTAVNIKI DEMOKRATIČNEGA GIBANJA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, NE SMEJO BITI SOJENI! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Glavni odbor Osvoboline fronte za Tržaško ozemlje Tudi zadnja dva dni smo prejeli več prepisov resolucij, ki jih skupine demokratičnega tržaškega pre-nega postopanja proti stavkovne-zasedbeni vojaški upravi in v katerih zahtevajo ne samo, da se ves stavkovni odbor dvanajstdnevne stavke iz leta 1946 oprosti vsake krivde, temveč da se ‘ PRENEHA S SODNIM POSTOPKOM proti vsem članom stavkovnega odbora. Demokratično ljudstvo od Sv. Ivana je poslalo VU protestno resolucijo, ki ima 126 podpisov in v kateri se med drugim poudarja: «Tudi danes čutimo prav tako vse krivice kot leta 1946. Zato odločno protestirano proti krivičnemu sod. nemu postopku ter izjavljamo svojo neomejeno solidarnost s tovariši stavkovnega odbora«. Resolucija antifašističnih žena Sv. Ivana prav tako poudarja svojo solidarnost s stavkovnim odborom in obsoja postopanje okupacijske vojaške uprave ter zahteva ukinitev procesa proti članom stavkovnega odbora. Resolucija ima 81 podpisov. Tudi demokratično ljudstvo vasi Zgonik in Koludrovica protestira ter zahteva, da se razprava proti stavkovnemu odboru takoj ukine, kajti proces proti stavkovnemu od. Prebivalci iz Štramarja pri Trstu Za resnična svobodne in ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Ljudski votivni odbor iz Štramarja, ki zastopa prebivalstvo našega okraja, izjavlja, da se ne strinja z odredbo št. 345 VU, ki krši sklepe mirovne pogodbe z Italijo v zvezi z upravnimi volitvami, ker daje volivno pravico vsem onim italijanskim in istrskim beguncem, ki so prišli v Trst po 10. juniju 1940, ln izključuje volivno pravico tistim, ki so morali zapustiti tukajšnje ozemlje zaradi fašističnega terorja. Energično zahteva, da VU izda novo odredbo, ki naj bo v skladu z določbami mirovne pogodbe in statutom Tržaškega ozemlja. Prav tako zahtevamo, da se postavijo posebne komisije sestavljene Iz vseh političnih demokratičnih skupin in demokratičnih organizacij, ki naj nadzorujejo matične knjige in volivne spiske. Smrt fašizmu — svoboda narodu! boru je proces proti vsemu antifašističnemu gibanju na .Tržaškem ozemlju. Podobne resolucije so poslali tudi člani sektorskega odbora OF iz Barkovelj ter antifašistične žene iz centra mesta. Kainovejša injeheiia • gen. Aireva Ves reakcionarni tisk je te dni objavil pogovor dopisnika »United Pressaa z vrhovnim poveljnikom angloameriških oboroženih sil na Tržaškem ozemlju, generalom Aireyem. General Airey ni sicer izjavil nič posebnega. Smatral je le za potrebno ponoviti svojo staro tezo o nujnosti priključitve «angloameriške cone Tržaškega ozemlja k Italiji». Stara pesem, torej. Vprašanje je le, zakaj je prao v sedanjem trenutku general smatral izkopati iz skoro vsesplošnega pozabljenja ta «za imperialistično Italijo tako plemeniti tristranski predlog od marca mesece, t. I.T Očitno je po sredi le en vzrok, in sicer najbrž je smatral za jx>-trebno povzdigniti zadnje čase opešano moralo italijanskim iredentistom in jim vreči v glodanje še enkrat staro kost, vse v perspektivi predstoječih upravnih volitev v Trstu. Pri tem pa si ne moremo kaj, da si ne bi mislili, da je imel v vidu pri tem tudi Vidalijevo likvidatorsko početje in njegova gesla kot n. pr.: «Se šara necessario, combatteremo anche per Vannessione di Trieste allTtaliaa. Tudi njemu, revežu, ki izgublja vsak dan bolj teren pod nogami in njegovim škvadram, je bilo treba nuditi določeno dozo predvolivnih injekcij. (Od tiskovnega urada pri ZVU smo sinoči prejeli obvestilo, da je Informacijski urad pooblaščen izjaviti, da se omenjena Aireyeva izjava nanaša na ves teritorij Svobodnega tržaškega ozemlja in ne samo na cono A. To zaradi nekih polemik v nekaterih listih. Seveda to pojasnilo naše gornje domneve lahko samo podpre). Bivši madžarski diplomat pred sodiščem BUDIMPEŠTA, 15. - Tukaj se je pričel proces proti Viktorju Csernskyju, bivšemu madžarskemu poslaniku v Kairu in zetu bivšega predsednika republike Gimr tev. ilartlelia in Kraigherja na IS. ioniresn P Slnvenije TRŽAŠKI DNEVNIK mraraancsm (Nadaljevanje s 1. strani) buržoazije v teh državah. Naša partija smatra, da je borba za nacionalno združitev slovenskega naroda ne samo notranji problem linije naše partije, temveč je mednarodna dolžnost imie partije razkrinkavati vojnohujskaake težnje imperialistov: V svoji borbi za slabitev imperialistov je r.ata partija yedno znala voditi račune o interesih mednarodnega miru in je vedno točno ocenjevala odnose sil med taborom miru in demokracijo ter imperialističnim taborom. Naša partija je to dokazala na vprašanju Trsta in Gorice, pri katerem se je pokazala pripravljeno sprejeti začasno močne in bolestne žrtve v interesu miru. Kdor danes trdi, da borba slovenskega naroda na Koroškem za svojo nacionalno osvoboditev, in združitev z domovino sla- bi protiimperialistične sile ter da obramba avstrijskih senžermenskih meja jača borbo proti ameriškemu imperializmu, ta hinavsko zapira oči pred dejstvom, da nepravične meje z nacionalnega stališča obstajajo prav v interesu ameriškega imperializma, ki hoče jačati pan-germanske težnje Avstrije. Kljub vsem obtožbam nacionalizma pa uživa naša. parttja v borbi za pravičen mir z Avstrijo, kakor je uživala prej v borbi za pravičen mir z Italijo, popolno podporo Sovjetske zveze. Naša partija, pod vodstvom tov. Tita, sledi v notranji politiki, kakor tudi v zunanji, liniji borbs proti imperializmu in glede miru na pravični politiki, ki popolnoma odgovarja načelom proletarskega internacionalama, interesom socializma in Sovjetske zveze ter v popolnem skladu z načeli marksizma-leninizma. OF 80 ZNALA SAMOSTOJNO BRANITI NA8I0NALNE INTERESE (Nadaljevanje a 1, strani) Uakor v. odnosu do notranjega življenja v Jugoslaviji, ko vidimo, da Jugoslavija čvrsto, odločno in vztrajno in s takinim elanom kot btfkjcr koraka i> socializejn. To mi, ki poznamo Jugoslavijo, ki jo imamo prav. za prav dva koraka pred soboj, v katero večkrat zahajamo, vidimo jasno in vidimo, da ni ni-Kier znakov, tistih osnovnih in prin-Cfpitlnih napak, ki jih očita resolucija Informbiroja, ampak da je Samo nasprotno, da je Jugoslavija Še vedno čvrsto v protiimperiali-'stični jronti in na poti izgradnje 'socializma — naprednejšega, bolj-iega in srečnejšega življenja za vse narode Jugoslavije. Ta resolucija ‘ja pa pri nas dala možnost, da so se v demokratičnem gibanju Trsta Zbudile in uveljavile določene tendence, ki do včeraj niso tako prišle do izraza, ki so pa bile latentne v Ti/ekaterih posameznikov demokratičnega gibanja, ki pa zaradi ostrine naše borbe niso mogle priti do yeijave, ker je naše demokratično gibanje bito čvrsto na liniji pravil-ne borbe v interesu demokracije. Danes, ko je prišla ta resolucija, 'je dala motnost tem silam v italijanskih vrstah, da pridejo na dan !» jtjofim stališčem, ki na ialost izražajo določene nacionalistične ten-'denee v. našem demokratičnem gibanju bodisi t’ odnosu do slovenskega nacionalnega vprašanja, v odnosu do Slovencev, samih in naših pravic, kot v odnosu do samega Trsta, do njegove teritorialne pripadnosti. Te tendence pri nas najdejo na žalost oporo v. stališču, ki ga ima vodilna sila demokratičnega gibanja v Italiji, Komunistična partija Italije do tržaškega vprašanja. Vi i)si veste, nekateri starejši tovariši še bolj, da je daleč nazaj pri Komunistični partiji Italije bilo vprašanje Julijske krajine v celoti in slovensko nacionalno vprašanje pri nas zelo nejasno, da se Komunistična partija Italije ni hotela in ni smatrala za potrebno, da se poglobi v to vprašanje in da ga razume. Ves fas borbe smo videli te razlike, ki so obstajale pri nas glede tega vprašanja, videli smo v borbi za priključitev k Jugoslaviji, predvsem v jasnem stališču, ki so ga nekateri voditelji komunistične partije zavzeli do tržaškega vprašanja, predvsem tov. Togliatti, ko je izjavil, da sicer razume borbo triaikega delavstva, da pa je ne odobrava. Tu je jasno izražena ta tendenca nerazumevanja in nepravilnega gledanja do nacionalnega vprašanja v. Trstu in Julijski krajini. Jasno, da so vse te tendence, ravno danes, ko je prišla resolucija Informbiroja, dobile glavno oporo ravno v Komunistični partiji Italije in izkoristile resolucijo za uveljavljenje svojega stališča. Kaj se je zgodilo v zadnjih časih, vsi dobro vemo, vidimo, kako se dejansko ta osnovna linija, ki jo zastopajo v demokratičnem gibanju pri naj tisti, ki so vedno bili na-Hlonjeni stališču Komunistične partije Italije, kako to stališče dobiva konkreten izraz v raznih čisto na-cionalno-šovinist ičnih izbruhih do slovenskega življa v Trstu. Mi vidimo, da so dejansko Vidali in njegovi ljudje v prvem momentu, izkoriščajoč resolucijo Informbiroja, povedli za seboj precejšen del našega demokratičnega gibanja t> Trstu, izkoriščajoč tista pozitivna čustva demokratičnih množic do in-temacionalizma, do Sovjetske zveze in Stalina in do vsega, kar je naprednega. S temi besedami so povedli borbo proti naši osnovni liniji demokratičnega gibanja, ki smo jo do včeraj imeli v borbi proti imperializmu in domači reakciji. Tu gre torej za splošno revizijo naše borbe, gre za kampanjo zlonamernih laži o Jugoslaviji, za ubijanje vsega pozitivnega, ki je v našem ljudstvu v odnosu do Jugoslavije, za ubijanje vsega tistega, ki je bilo s krvjo pridobljeno in utrjeno v naših ljudskih množicah, in za pripravljanje pogojev za prehod na tiste pozicije, ki jih imo italijanska reakcija v zvezi s tržaškim vprašanjem, in v danem trenutku doseči priključitev Trsta k Italiji. To je osnovna linija, ki jo ima danes Vidalijeva skupina, ki poleg vsega tega ima čisto zločinske metode političnega dela, ki pa na žalost uživa moralno in politično oporo od italijanske komunistične partije. Ta skupina je s tako akcijo spravila v nevarnost itali-jansko-slovansko bratstvo, to je enotnost vseh naprednih demokratičnih sil, ki je edini in osnovni pogoj za uspešno borbo u interesu $empkr kateri je ravno slovenski živelj igral vodilne vlogo kot najnaprednejša in najborbenejša množična sila, daje ravno OF pri nas vse pogoje in jo usposablja, da vodi v Trstu resnično borbo za slovansko-italijansko bratstvo, da predstavlja najnaprednejše množično jedro in silo, ki bo to enotnost z italijanskimi demokratičnimi množicami utrjevala in se borila v. lastnih in nasprotnih vrstah proti vsakemu pojavu šovinizma in proti vsem tistim pojavom, ki bi dejansko hoteli razbijati enotnost in bratstvo v okviru SIAU. Zato se s tem, da se sedaj usposabljamo za samostojno borbo, glede na sedanjo situacijo, ne odvajamo od italijanskih demokratičnih množic, ampak v še večji meri ustvarjamo možnost, da v okviru SIAU ustvarimo enotnost, kot smo jo imeli do včeraj. OF na Tržaškem ozemlju si sploh ni mogoče zamisliti brez te vsakodnevne uporne borbe v okviru SIAU. Dejstvo pa je, da so predstavniki OF bili izključeni iz vodstva SIAU in da tisti posamezni Slovenci, ki so danes na Vidalijevi strani, prav gotovo ne morejo zastopati slovenskega življa bodisi v SIAU, kakor sploh V javnem političnem življenju v Trstu. Tisti Slovenci, katere Vidali samo izrablja Za prikrivanje svojega nacionalizma in zato, da formalno na zunaj kaže obraz slovansko-italijanskega bratstva, dejansko pa 3 njihovo pomočjo razbija to bratstvo in skuša razbijati vrste OF, ne morejo predstavljati O F in sploh slovenskega življa v Trstu, čeprav poskušajo nastopati kot neko tajništvo OF za Tržaško ozemlje, ker ti ljudje ni majo po svoji politični in moralni kvaliteti nič skupnega z OF. Zato bo tudi naša bodoča naloga, da najdemo možnost polne udeležbe OF v SIAU. V taki situaciji in politični perspektivi mi danes zborujemo in bomo sprejeli organizacijska načela in program QF za Tržaško ozemlje 11 sig. Spadaro e c. sanno orientare Pod naslovom til sig. Renko sa orientaren podtika včerajšnje Vi-dalijevo glasilo našemu odgovorne, mu uredniku z besedami: «£ non i strano che il comunicato della po-lizia e Varticolo del «Primorski» siano redatti sulla stessa falsariga. Evidentemente Renko sa... orientare». Na to podlo podtikanje (ki ni ne prvo ne zadnje) Vidalijevih pisunov, ne odgovarjamo drugo kot to, da naj si gredo nekateri izmed njih (n. pr. sig. Spadaro, ki je svojo familiarnost s policijo dokazal v nedeljo pri Sv. Križu) v pisarno policijske postaje ul. Istria, kjer jim bodo nj hov i prijatelji pokazali oba zapisnika, ki jih je o napadu nanj podpisal Renko. In če bodo hoteli storiti izjemo ter nato poročati resnico, bodo zapisali, da v teh zapisnikih ni niti besede o hujskaškem članku iz sobotne številke hujskaškega glasila «11 Lavo-ratorev. Za danes dovolj. Evidentemeni* sig. Spadaro e comp. sanno... orientare. „11 Lavoratore" nekdaj in danes... Komur tržaške razmere niso tako dobro znane in je bil vedno le v toliko obveščen, da je bil časopis «II Lavoratore» glasilo KP STO-ja, ta bi se danes zastonj mučil, da bi spoznal v sedanjem «il Lavo ra-toren časopis, ki je še pred pol leta pisal popolnoma drugače kot piše danes. Pisci tega revolverskega časopisa, ki dela danes čast vsem najbolj reakcionarnim časopisom, prar vijo, da so bili takrat prisiljeni drugače pisati in misliti tako, kot so jim to nekateri ukazovali, danes pa da mislijo samo še s svojo glavo. Oglejmo si na primer, kaj je pisal «11 Lavoratore» 8. maja 1948 v zvezi z vprašanjem o zamenjavi 10.000 lir v zameno za 5.000 jugolir, ki jo morajo izvršiti vsi istrski delavci, zaposleni na angloameriskem ozemlju. Kako so gledali na ta ukrep šele pred pol leta, nam bo najbolj jasno pokazal članek pod naslovom zCambi illegali e cambi obbligati»», iz katerega posnemamo nekaj izvlečkov: •V skrbi, d* bi očaval Interese vsega prebivalstva In ae samo posameznikov, te izdal okrajni izvršilni ljudski odbor ukaz, na podlagi katerega bodo morali vsi delavci, ki stanujejo coni pod Jugoslovansko vojaško upravo in ki so zapo*leni v aogio-amerttkt coni, zamenjati del svoje pinte v jugolire... To Je naravna posledica ugotovitve, da se posl a tu jejo tl delavci, ki prejemajo plato v italijanskih Itrab, za osebne izdatke samo jugolire, ki Jlb dobijo t Ilegalno zamenjavo. Jasno Je, da škoduje taktna Ilegalna zamenjava, ki povzroča samo zmanjšanje vrednosti Jugolire, vsemu ostalemu prebivalstvu, ki prav gotovo nima možnosti takih zamenjav, ter prinaša obenem mastne zaslužke samo redkim Špekulantom... Nekatero časopisje Je takoj po objavi tega ukaza pričelo čvekati... v obrambo delavcev. Tudi istrski CLN se )e zgražal nad krivičnim postopkom Toda od kdaj so goepodom CLN tako pri srcu interesi gospodarstva Istrskega okrožja in s tem v zvezi tudi interesi prebivalstva tega ozemlja. Njegov največji interes je bil vedno samo podpihovati s tem, da so potvarjali resnico ter vzbujali nezadovoljstvo. Toda najboljši odgovor so Jim dali delavci sami, med katerimi mnogi (prizadeti«, ki so razumeli, kaklnega pomena Je ta ukaz in ki so daH svoje priznanje ter potrdili njegovo upravičenost. Naj le čvekajo pisuni, delavci imajo zaupanje v ljudsko oblast ter se ne bodo dali zapeljati nikoli od takih dvomnih člankov, ki služijo le sai gonzi con gran pro-tnslo—s. 9. novembra pa je objavilo Vida-lijevo glasilo sledeči članek pod naslovom «1 trozkistl temono l'unit& degli operai*, v katerem pravi med drugim:.... «Delavcem cone B mora biti dovoljena zaposlitev v Trstu, ne da bi jim pri tem grozila nevarnost, da jih Izženejo iz njihovih stanovanj. Trockisti ne morejo na noben način prisiliti delavce, da bi položili mesečno 10.000 metrolir*... «Ne smemo pozabiti, da potrebuje banda Babič-Uršič za svojo propagando proti tržaškemu internacionalnemu gibanju ogromno denarja. Zaradi tega hočejo prisiliti delavce, da bi položili 10.000 lir. Naravno in logično je, da se ti upirajo plačati...« Ubogi pisunčki lista «11 Lovora- toren! Ko bi oni vedeli, da so si že takrat S svojim člankom zapisali svojo obsodbo, ki jim jo danes izreka pošteno tržaško prebivalstvo; sHinavci, podleži!» » Zakaj se vlečejo v neskončnost pogajanja o delovni pogodbi za uslužbence gostiln in restavracij? 2e preveč časa se samo razpravlja o novi delovni pogodbi za uslužbence restavracij in gostiln, ne da bi prišlo do kakršnega koli pozitivnega rezultata. Čeprav je bil že ves material v zvezi z novo de. lovno pogodbo za to stroko delavcev do potankosti pregledan ter so o njem razpravljali kar na dolgo in široko, bi se hoteli delodajalci menda spotakniti tudi na kakšni cejici, samo da bi lahko še podaljšali v nedogled sedaj brezpomembna pogajanja. Ne smemo namreč pozabiti, da so delavci, uslužbeni v restavracijah in gostilnah postavili svoje zahteve že meseca aprila, to se pravi, da je od takrat poteklo celih sedem mesecev, v katerih so porabili člani gospodarskega združenja tri mesece za puhlo čvekanje, ki ni prineslo nobenega zaželenega rezultata. Najbolj važen material, ki govori o povišanju plač, draginjskih doklad in o delovnem umiku, so delodajalci stalno nekako skrivali ter odlašali z razpravljanjem o teh vprašanjih, ki so pa za delavce te kategorije izrednega pomena. Do sedaj se je delodajalcem posrečilo zavlačevati pogajanja o delovni pogodbi za celih sedem mesecev tako, da smo sedaj pred vrati zime, ne da bi bila najnujnejša vprašanja teh delavcev rešena. Morda so na tihem upali, da se bodo delavci sami, kakor tudi njihovi sindikalni predstavniki naveličali ter bodo prenehali s poga- janji. Toda opozarjamo jih, naj si nikar ne delajo nobenih nepotrebnih iluzij. Naši delavci so namreč bolj kot kdaj prej trdno odločeni izvojevati zmago ter si zagotoviti takšen delovni postopek, ki jim po vseh pravicah pripada. Naj si le dobro zapomnijo vsi delodajalci, ki hočejo ostati trmasto na svojem stališču sledeče: če so bili delavci aprila meseca še pripravljeni mirno razpravljati o tem vprašanju, bodo sedaj zahtevali mnogo ostreje spoštovanje svojih pravic. Delavci bodo s svojimi sindikalnimi predstavniki ponovno pregledali yse svoje zahteve v novi delovni pogodbi ter jih prilagodili sedanjemu povišanju cen raznim življenjskim potrebščinam ter bodo tako popravljeno delovno pogodbo predložili delodajalcem, ki bodo morali pred odločnostjo vseh delavcev popustiti ter ugodno rešiti upravičene zahteve svojih uslužbencev. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so sklenili prirediti prihodnji teden skupščino, na kateri bodo razpravljali pray o načinu borbe. ]d Jo bodo morali v bodoče voditi vsi delavci za uresničitev njihovih zahtev. Odločno bodo zahtevali, da po sedmih mesecih čakanja končno rešijo delodajalci vprašanje nove delovne pogodbe, ki je ogromne važnosti za to stroko delavcev. Sporazum za usMtacs ACEGAI-a 10. novembra so sklenili občinsko podjetje za elektriko, plin, vodo in tramvaj ter sindikalni organizaciji sledeči sporazum, ki predvideva: 1) Najnižje mezde in plače. Najnižje plače in mezde so tiste, ki jih predvideva k zapisniku priloženi plačilni spisek. Razen tega je določeno, da bodo prejemali me. sečno uradniki IV B kategorije kot posebno doklado lir 500. delavci III in IV pa 400 lir, ki bodo y primeru napredovanja vključene v plačo. 2) Podaljšanje službenega položaja. Doba službenega položaja, ki je sedaj v veljavi, se podaljša 27 let, kar velja za uradnike in delavce in sicer po listi, ki predvideva skupni povišek za 65%, 3) Revizija službenih položajev. Vsem tistim uradnikom, ki so dne 1.2.1946 dovršili štirinajst let službe in vsem tistim delavcem, ki so dosegli deset let službe, bo priznana službena doba, ki bo odgovarjala 55% polnih službenih let. Vsi tisti delavci in uradniki pa, ki niso tega dne dosegli teh službenih let, ne bodo deležni nobene revizije y službeni dobi. 4) Uveljavljenje. Navedeni sporazum se šteje z veljavnostjo od 1.4.1948 in sicer tudi v zvezi z vprašanjem raznih gospodarskih izboljšanj, ki jih revizija službenih let prinaša. Vse ostale točke, ki v tem sporazumu niso omenjene, ostanejo neizpremenjene, kot je bilo to določeno v mezdnem sporazumu z dne 29.11.194. Sporazum morajo še odobriti odgovorne oblasti, ki morajo nakazati tudi potrebno denarno vsoto. Zopet nesreča v Glinščici Preteklo nedeljo je Glinščica, oziroma njene stene, zopet zahtevala svoje žrtve. Trije »kalam, 18-letni Ezio Benedetti, 24-letna Silvana Carboni in 28-letni Gino Be-nussi so se navezali na vrv in skušali preplezati približno 30 m visoko steno. Benedetti je že skoro dosegel vrh in druga dva sta mu sledila. Zadnja je bila Carbonijeva, ki je hotela doseči svoja prednika, pa ji je pri plezanju spodrsnilo, ker je napravila napako pri prejemu. Izgubila je ravnoteije in padla v globino ter povlekla za se. boj tudi Benedettija. Pri padcu se je vrv pretrgala in tako se je lahko srednji plezalec Benussi rešil in obdržal na svojem položaju. Prostor pod skalo je bil zarasel s travo in bolj položen in tako sta oba ponesrečenca ostala pri življenju. Na Benussijeve klice so prišli čez dobro uro drugi planinci in odnesli na rokah ponesrečence k hišam. Od tam so jih odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Tam so ugotovili, da ima Carbonijeva večjo rano nad očesom in pretres možganov. Benedetti ima težjo poškodbo na hrbtenici in morda tudi zlomljeno kost. Pevski nastop ga je izdal pieffl Prav samo zaradi pijanosti je Flego Jakob končal pred sodiščem, kjer »e Je včeraj moral zagovarjati zaradi tega, ker je povzročil težje telesne poškodbe Maksimiljanu Krajnerju. Sodišče je Flega včeraj spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri mesece ječe, ki pa jih je na njegovo zadovoljstvo že odsedel. Zanimivejši kot razprava sama je bil način, kako je padel obtoženec v policijsko mrežo, ki je bila razpeta že 5 dni, ker je pretepel Kraj-nerja in se izmikal rokam pravice. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI ' NAPREDNI TISK? 5. avgusta t. 1. se je namreč Flego močno napil v Miljah. V takem stanju je v nočnih urah kolovratil po miljskih «callih» in tam s svojim hreščečim glasom kvaril spanec meščanom. Končno je naletela nanj policijska patrola, ki ga je povabila, naj[ ji sledi na policijo. Vsa zadeva bi se tako končala in bi Flego kvečjemu le prebil noč na trdem ln plačal kako globo. Toda policijskemu inšpektorju je prišlo na misel, da bi telefoniral na policijsko postajo v Skedenj, odkoder je Flego doma. S škedenjske policijske postaje pa je prišlo obvestilo, da naj Flega pridrže, zato ker ga policija išče, ker je 31. julija povzročil telesne poškodbe že zgoraj omenjenemu Krajnerju. Nočnega pevca so seveda odpeljali v tržaške zapore, od koder se je včeraj pokazal na tribunalu. l\loi7 oddelek za jetične v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni »o s nedeljo zjutraj slovesno odprli nov oddelek z« jetične. Ta oddelek so pridobili s tem, da so modernizirali in povišali za eno nadstropje prejšnjega. K svečanosti so prišli škof San-tin, ki je tudi blagoslovil novo zgrajeni oddelek, odvetnik Tanasco s pokrajine, podžupan Vlsintin, člani upravnega sveta tržaških bolnišnic, dr. Grazidei, dr. Lovenati, dr. Zecchi in drugi. Goste so sprejeli profesor Fapale, ravnatelj bolnišnice Magdalene, in dr. Jurcev, ravnatelj novega oddelka. Po blagoslovitvi je spregovoril profesor Catolla. V svojem govoru je orisal položaj bolnišnic in potrebo po bolnišnici za jetične v našem mestu. Dasi je bil z izgradnjo tega oddelka storjen korak naprej k rešitvi pomanjkanja prostorov za jetične, je vendar bilo še le malo storjenega, saj je v Trstu zelo razširjena jetika. S tem delom so dvig. nili število razpoložljivih postelj od 70 na 140. Toda na žalost niso to novo razpoložljive postelje, ker bodo iz glavne bolnišnice sprejeli 40 jetičnih, ki so do sedaj bili razmeščeni tam po vseh oddelkih. V glavni bolnišnici je Se sedaj cel oddelek za TBC. Del teh bolnikov pa so morali zaradi pomanjkanja prostorov prepeljati v bolnišnico k Sv. Ivanu, ki je določena za kronične bolezni. Prav zaradi takega stanja j[e naravnost prepotrebno, da se začne z gradnjo novih bolnišnic. V načrtih je sicer gradnja novega sanatorija in to nekje v bližini Občin. Seveda bi stalo to delo okrog 800 do 900 milijonov lir. Vendar je treba pomisliti, da je stvar neodložljiva, saj ima glavna bolnišnica prostora le za 800 bolnikov, medtem ko jih ima v oskrbi 1600. Dela pri gradnji paviljona je izvršilo gradbeno podjetje Fragiaco-mo-Antonini po načrtu ing. Cividi-na, ravnatelja tehničnega urada tržaških bolnišnic. Oddelek je naj-moderneje opremljen. Za ugodje bolnikov je ie posebej poskrbljeno. Vsaka postelja ima svoj zvonec in stikalo za slušalke, ki so povezane z osrednjim radijskim sprejemnikom. Dosedanji stroški znašajo okrog 80 milijonov lir In jih je krila VU. Nov oddelek bo nosil ime: sanatorijski oddelek Forlanini. »Ljubljana je prišla v Trst" V nedeljo zjutraj je priplul v Trst jugoslovanski parnik »Ljubljana«, ki je pripeljal z Reke 135 ton zime. Istega dne je priplul iz Pireja grški parnik «Tinos» s 350 tonami raznega blaga, holandski «Daneo» iz Benetk s 4628 tonami JCufclVUl KKJI&E - 6LED ALISCTB - KONCERTI RAZSTAVE -FlLMl-KRITIKE-DROBTINE G. Puccini 1 Momenti, ki vplivajo na izbiro tržaškega opernega repertoarja, so dokaj različni in glede na kvaliteto izvajanih del ne vedno hvalevredni, pa bodisi da je temu vzrok zadovoljitev zahteve povprečnega poslušalca, bodisi oziri na gledališko blagajno itd. Te misli so se nam porajale ob premieri Puccinijeve opere «Deklica z zlatega zapadaa, ki jo je uprizorilo gledališče »Verdi* v soboto zvečer. Ne bomo trdili, da je Puccini umetnik malega formata, kajti njegova glasba vsebuje vendar dovolj pozitivnih lastnosti, vendar pa to ne opravičuje, da vodstvo gledališča stavi v spored prav tista operna dela, ki v primerjavi s svetovnimi opernimi deli, ki še čakajo na svoj debut v Verdiju n. pr. Oajkovskijeve opere)i jsomettvjo srat) jmjlo,- Kajti kljub velikemu uspehu in popularnosti Puccini ne bi mogel zavzeti svoje mesto v zgodovini glasbe, če bi merili njegovo vrednost po nje-gevih stvaritvah, katerih velik del je preračunan predvsem na zunanje efekte, ki seveda močno pritegnejo povprečnega poslušalca. Nedvomno pa je, da Puccini, kot izvrsten ponavalec orkestra, z mojstrsko roko rešuje omenjene nedo-statke in je zato danes pri številni publiki še vedno priljubljen. "Deklica z zlatega zapadai) pomeni novo poglavje v Puccinijevem ustvarjanju. Poudarek ni več na nekaj glavnih melodijah, marveč na pestrejši, bolj drzno izpeljani inštrumentnciji. Vsebina te opfrre je povzeta po romanu pisatelja Be. lasca in predstavlja romantično ljubezensko zgodbo mladega dekleta Minnie, ki živi med pustolovci, katere je ir vseh delov sveta privabil pohlep po zlatu na divji ameriški zapad. OftetOf k* ji ne manjka številnih raznega blaga in ameriški parnik «Yaka», ki je pripeljal iz Genove 1250 ton raznega blaga in skrivnega potnika Romuna Chiricuta Ivana, Hdor našega dijaka podpre, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda 22-letnega mladeniča iz Kostance. Ta se je skrivaj ukrcal v Pireju na angleško ladjo »Hurricanen, ker se je hotel odpeljati v Ameriko. Pa so ga spotoma odkrili in v GibraL tarju pretovorili na ladjo «Yaka», ki ga je sedaj razložila v Trstu, od koder ga mislijo poslati nazaj v Romunijo. Nogomet v Sežani Nogometna ekipa «FD Sežana* je pozvala v nedeljo ob 15 člane bivšega mladinskega FD «Tabor», da bi z njimi pomerila svoje mlade sile. Bili so tako gotovi svoje zmage, da so hoteli «Taboru», ki je nastopil samo z 1Q igralci, posoditi svojega branilca, češ «3aj ga mi itak ne bomo rabili in imamo še enega preveč*.» Menili so namreč, da bo igra potekala stalno pred vrati gostov. Tik pred pričetkom igre si je nekdo s tribune domislil in prinesel «Taborcem» šopek, ki pa se je od blizu izkazalo, da niso bele rože, ampak orjaška pesa s perjem. No pa je ta pesa prinesla Taborcem srečo, ker so dve minuti pred koncem zabili odločilni gol in zmagali s štirimi proti tri. Igralci FD Sežana so bili naenkrat ob besedo in lepo po tiho so se pobrali z igri-šč«. Občinstva je bilo še precej in se je zelo zanimalo za potek igre. DIM S LIJ Torek 1C. noverabra Jerica, Vanč. Sonce vzhaja ob 7.06, zahaja ob 16.33. Dolžina dneva 9.27. Luna vzhaja ob 16.44, zahaja ob 6.41. Jatri 17. novembra' Gregor, Zmaga SPOMINSKI DNEVI: 1944 se je pričel I. kongres antifa-fašistične omladine Srbije. 1917 je bila objavljena deklaracija o pravicah narodov Rusije. Podpisala sta jo Lenin in Stalin. PRESKRBA Koaservlrane ribe za bolnike. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti na dodatne nakaznice mesa po 1 škatlo konserviranih rib na odrezke od 1. do 10. t. m. Konec razdeljevanja 30. t. in. Cena v mestu 180, v podeželju 181 lir za škatlo. Dvig nakazil. Oo danes morajo trgovci drvignitl pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov. IZREDNA DELITEV OVSA Opozarjamo, da se od danes do 25. t. m. izredna delitev ovsa za goveda, konje, prašiče in perutnine. Nakazila bo delil kmetijski inšpektorat, ul. Roma 20 od 8.30 do 13. ENOTNI SINDIKATI Obvestilo pekom. Opozarjamo peke, da si preskrbe kvalifikacijsko spričevalo, lei bo izdano po paritetni komisiji, kakor je bilo sklenjeno med sindikalnimi organizacijami in zvezo pekov po pravilniku paritetne in kvalifikacijske komisije. Spričevalo si morajo preskrbeti tudi brezposelni peki. Obrazci za prošnjo so na razpolago na sedežu v ul. Imbriani 5-1 soba 16. Hoteli in menze. Danes 16. t. m. ob 10. in 15.30 V ul. Imbriani štev 5 bo izredna glavna skupščina vseh delavcev te stroke. Zaradi važnosti naj niti. če ne manjka. Skupščina uslužbencev trgovske, industrijske prehrane1. Danes 16. t m. ob 20 bo na sedežu v ul. Imbriani 5 Skupščina vseh organiziranih v industrijskih in trgovskih prehranjevalnih podjetjih, ki imajo manj kot 50 uslužbencev. Zaradi važnosti naj nihče ne manjka. Posvetovalni odbor industrijskih uradnikov. Dane« ob 20 v ul. Imbriani 5-1 seja odbora. Zveza kovinarske stroke. Zaupniki delavnic majhne industrije in rokodelstva so vabljeni na sedež v ul. Imbriani 5 v sredo 17. t. m. obt5 zaradi dviga vofivnlh obrazcev za kongres zveze ES. Prehrambena stroka. Danes ob 19.10 na sedežu seja odbora mesarjev. Zveza občinskih nameščencev. Jutri 17. t. m. ob 15.30 na sedežu seja upravnega odbora. Zveza nameščencev hotelov in menz. Danes ob 10 in ob 15.30 v II. delu bo v ul. Imbriani 5-1 izredni Občni zbor zveze. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo. POPRAVEK V nedeljski »Zahvali Oropajcey5> je bilo pomotoma objavljeno ime Jugtin namesto Guštin z Opčin. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 14. ln 15. novembra 1948 se Je rodilo 12 otrok, umrlo Je 13 ljudi, porok pa je bilo 7. Civilne poroke: mehanik Franc Pipan in delavka Marija Ruzzier. Cerkven« poroke: težak Jože Cavalli in delavka Bruna Pacorlnl, šofer Mario Rabusin in babica Dorita Naverrt, civilni policist Costante Bigolin ln zasebnica Angelica Sabadin, ameriški narednik Oscar Kolb in uradnica Ana Ferfolja, uradnik Mario Bucconi in šivilja Bruna Mezgec, brivcc Peter Daprile in zasebnica Angela Di Lernla. Umrli: 1 mesec stari Edvard Blaži-na, 47-letni Marko Dujmovlč, 41-ietni Stanislav Maurovič, 42-letni Viktor Lisjak, 65-letni Adone Vianello, 67-letni Jože Silvani, 82-letni Franc Fa-zarinz, 56-letni Andrej Burla, 76-let.ni Friderik Harrer, 86-letna Ana Ivana VVieser vd. Gioppo, 81-letna Marija Terezija Barsan, 7<5-letna Marija Pe-rusin vd. Gratton, 67-letna Antonija Merlak vd. Flego. IZLETI Planinsko društvo v Trstu v nedeljo 5. dseembra izlet na TrstelJ skozi Železna vrata in Dornberg. Odhod' ob 6 iz ul. F. Severo Vpisovanj v ul. F. Fiizi 10:1 in v Rojanu v čevljarni Gec, na trgu tra i Rivi 2 00 vključno 23. t.m. DAROVI iN PRISPEVKI Ob tednu «Za našega dijaka* so d» rovaii: Bavdaš Aibina 500 lir, Ivanka 200, Ambrozet Erminij 8Wi Pečenik iz Boršta 200, Belavec 3™* no 800, Cok Karel . Rotol 1000, Vrt* mec Lojze-Opčine 200, Žagar Gorjup Kati 300, Cok Zora 500, tOW rišica Siškovič Josipina nabrala P.f Sv. Jakobu 1.662, tovariš GuStutere Jakob nabral pri Sv. Jakobu *>•> ’ Tomšič Franc prosvetno bulec» 3.865, Oglarska zadruga Na roditeljskem svetu v P.oj^nu množični sestanek: Vata Tina 150 BJ1 Tavčer Emilija 100, Četni Sofija W Škapin Marija 100, Filipčič Štefanija 50, Rogelja Valerija 50, Sivic.' Ana JV, Viter Lidija 100, Mandič Vinka IW Ferfolja Regina 100, Ccrmeli M»S* 50, Rudež Cecilija 100, Bucik 100, Iskra Marija 100, Gabrijelčič V0' ra 10°' i, Mir« Namesto cvetja na grob pokJM»jjB Godini daruje N.N 1000 lir za DJj*!" matico. Tov. Žagar Franjo iz Bazovice sm 68 daruje podpornemu društvi P Svobodno tržaško ozemlje zneSeKl 1000, namesto cvetja padlim borcem II! RADIO ja ična a#® i.oo. • porSSa 3 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična logija. 12.00. Novi svet. 12.10. glasba. 12.45 Poročila. 13.00. narodne pesmi. 13.30. Iz glasbene zakladnice. 14.00. 14.15. Dnevni pregled svetovnega J 14.28. Cltanje sporeda. 17.30. P glasba. 18,00. Vaški kvintet (pr«0®*’ Ljubljane). 18.30. Operne in sinrfon* ne uverture. 19.00. Človek in Pn(rjv 19.15. Lahka solistična glasba. V»-V. Poročila. 20.00. Komorni zbor srbske in hrvatske pesmi. 20.30. zemlja. 20,45. Cesar Franck: 6in®*jl. ne variacije za klavir in orkeS«r 21.00. Pester večer, 21.45. Latlka ba. 22:00. Duo Btoussi-Stmone. Broadwayska plesna glasba. 23.10-lodije1. 23.15. Poročila. 23.30, KB v*, nudi jutrišnji spored? 23.35. Fornoc glasba. KINO 16: «Zelezna pest* ROSSETTI. Rooney. c EXCELSIOR. 16: «Cudoriti sve^ * Colbert. PENICE. 16: «Junak cesten, FILODRAMMATICO. 16: 1 ta», p. Goddard. a ITALIA. 16 »Otok MontelH**** Gora. ja ALABARDA. 16: »Petrolejska rrrrv IMPffno. 15.30:’ «Mesto mla«ne*i 01 Tracy. "rt GARIBALDI. Mc »Kakšna Z**'3*’ ^ Russell. _ VIALE. 16: «Desperadaa» a Seta. MASSIMO. 16: »Tragični vzho*. V Neal. KINO OB MORJU. »Nevarna nnSU*’* G. Jones. NOVO CINE. 16: «Zločinec J« * P. 0'Brien. ODEON. 16: «Drevo raste V BtocSmr nu», J Blondell. IDEALE.’ 16: «Tajnost don Ivana*, MARCONI. 16: «Kitti», P. Goddam ARMONIA. «Povralek dr. X». AZZURRO. «Rocambole», Brassetg^ BELVEDERE. 16: «Balalajka», NeN*Jj KINO SKEDENJ: «Krvavl nottun^ SAVONA. 16: «Crna slonova I'oS"U VITTORIA. 16: «Oni iz Virginije”' Scott. VENBZIA. 15: »Veseli duh». ADUA. »Zakon Buffala Billaw RADIO. 16: «Bes», R. BraZTl^ Tržaška borza Zlat šterling 8.300, papirnati ling 1820, dolar (telegr.) 645, 635, švicarski frank 163, fran frank 140, avstrijski šiling l6' Fuku/turct Nogometni pokal tLRJ Ponziana je igrala neodločeno, toda žreb je določil Napredak za zmagovalca, Ponziana je tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja efektnih scen, fci jih je Puccini muzikalno obdelal po kriterijih, o katerih smo pravkar razpravljali in katerim se pridruži še naslonitev na svojevrstni ameriški glasbeni folklor, je publika sprejela zelo toplo. Temu je pripomogla predvsem dobra izvedba pod vodstvom dirigenta Antonina Votta. Elizabeta Barbato v vlogi Minnie je s svojim sočnim, prijetnim glasom ugajala zlasti v dramatsko modni h prizorih. Igralsko in glasovno odličen je bil Antonio Analoro v vlogi Johnsona; isto velja za Andrea Mon-gellija, dasi bi bil njegov nastop lahko nekoliko manj zadržan. Zadovoljivo so se izkazali tudi ostali solisti: Cesare Sperti, Eraldo Coda, Mario Tommasini itd. Zbor je zopet potrdil sloves svojega vodje Roberta Benaglia. Reši ja in scena sta bili tudi tokrat na višku. Ob tej prililti bi opozorili na skrajno visoke cene vstopnic, ki kažejo, da upravi gledališča ni na tem, da bi tudi posamezniku s skromnimi sredstvi, ki ljubi operno umetnost, omogočila, da bi mogel dostojno prisostvovati opernim predstavam, kajti količkaj boljši prostori so tako dragi, da si jih povprečen zemljan m*U ne more prjvoiiiti, Ponziana igra neodločeno, toda žreb določi Napredak za zmagovalca in Ponziana tako izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Nogometno tekmovanje za pokal FLRjJ se bliža h koncu. V IV. kolu je bilo na sporedu 8 srečani, ki so prinesla nekaj presenetljivih rezultatov. Največje presenečenje Je nedvomno hud poraz Hajduka v Splitu v tekmi z Budučnostjo. Tudi zagrebški Dinamo je s težavo premagaj moštvo Zagreba. PONZIANA . NAPREDAK 1:1 Kruševac. 14. nov. Veliko presenečenje ie' priredil nogometni prvak Srbije Napredak Iz Kruševca, ki je proti članu I. zvezne lige Ponziani igral neodločeno. Ker niti v podaljšku ni prišlo do spremembe rezultata je žreb določil, da Napredak pride v nadaljnje tekmovanje. DINAMO . ZAGREB 4:3 Zagreb, 14. novembra. Tekma je bila dopoldne pred 5000 gledalci in je malo manjkalo, pa bi bilo moštvo izločilo državnega prvaka iz nadaljnjega tekmovanja za nogomenl pokal FLRJ. Moštvo Zagreba Je vodilo s 3:2 vse do 80 minut je Dinamo Izenačil Iz enajstometrovke v zadnji minuti pa je še dosegel zmagonosnl gol. Mo-Stvo Dinama v današnji tekmi ni zadovoljilo Bilo je sicer v premoči ven. dar pa Je igralo precej raztrgano. Naj. boljši v moštvu Dinama je bil Cimer-mančič v napadu. Vratar Ameri Je prijetno iznenadilo s požrtvovalno igro, odlikovala pa sta se vratar Kralj ln Kleščič v napadu. PARTIZAN • PROLETER 3:2 Osijek, 14. nov. Ze zdavnaj v Osijeku ni bilo tako dobre nogometne tekme kakor v igri med Partizanom in domačim Proleterjem. Obe mojtvl tU nastopili kompletni hi prikazali dobro In borbeno igro. Partizan je bil tehnično in taktično boljši, kar je odločilo njegovo zmago. METALAC (Z) - METALAC (B) 1:1 Beograd, 14. nov. Beograjski Meta-lac je bil favorit v tej tekmi, medtem pa so gostje, ki so član II, zvezne lige, presenetili z uporno In dobro igro. Zagrebški Metalac Je bil ravno-praven nasprotnik, vendar Je požrtvovalna obramba gostov preprečila zmago Beograjčanov. V moštvu domačinov so vsi igralci predvedli slabšo igro kakor po navadi, odlikoval se je le vrataj Kneževlč. Med gosti so bili najboljši branilec Dubravčlč, vratar šimunlč in Duh v napadu. Gole sta dala Djordjevlč za domače, CanJuga pa za goste. Sodli je Vasa Stefanovič Iz Beograda: tudi podaljšek ni prinesel odločitve — žre* Je določil zagrebškega Metalca kot četrtfinalista. NASA KRILA - SLOGA 8:4 Novi Sad, 14. nov. Zelo živahna In zanimiva je bila tekma med člani I. zvezne lige, v kateri je moštvo jugo- I slovanskega letalstva premagalo Slogo z visokim rezultatom 8:4. V prvem polčasu Je bila Igra skoraj enakopravna In je Sloga po nekaj minutah prišla v vodstvo, medtem pa so Naša krila v nadaljnl igri izenačila in zaključila prvi polčas z 2:1: V drugem delu tekme je padlo še pet golov, tako da se je redna tekma končala neodločno 4:4. V podaljšku dvakrat 15 minut je igra nudila povsem drugačno sliko. Naša krila so v prvih 15 min. dosegla 2 gola, v nadaljevanju pa še 2. V tem delu Igre so jugoslovanski letalci popolnoma razbili moštvo Sloge ln se zasluženo plasirali v četrtfinale tekmovanja za nogometni pokal FLRJ. Glavna moč Naših kril Je bila boljša kandlcija, ki Je manjkala Slogi, posebno v podaljšku, SARAJEVO - LOKOMOTIVA Sarajevo, 14. nov. Zelo razbuTV& je bila tekma med zagrebško motivo In domačim Sarajevom. prav sta se obe moštvi trudili. - ^ dosegli zmago, se je tekma ^ brez gola. Tekmo je sodil ®^e"?Lj3lj-fanovič iz Beograda. Ker niti po“g£ šek dvakrat 15 min. ni PrlneS»,„„ ti čltve, je žreb določil Lokomotivo nadaljnje tekmovanje. . CRVENA ZVEZDA . SPAHTAK Beograd, 14. nov. Okoli dalcev je prisostvovalo tekmi zvezda : Spartak. Domačini s ^ mnogo boljši od svojih naS.pr°tijo«fl' posebno v tehničnem In ** «o S« oziru. V moštvu Crvene zvezde odlikovali branilca Stankovič > ^ šanin ter krilec Palfi. Vrata Pax,br<* dolgem času branil Mrkušic ^ Moštvo Spartaka je igralo Prejr»eva^ bo, njegovi Igralci so dolgo zaa ^ žogo ln forslrali lerila, katerajL‘ ort®* nllca Crvene zvezde popolnoma mogočlla. BUDUCNOST . ...------------------ „ Split, 14. nov. Veliko PfeS!'n^d»* HAJDUK 2* Je priredila BuduCnost iz ki je premagala Hajduka na Titog' njce°' igrišču z 2:0 f 1:0). Tekma je b118 ive«1 zeV> • fiiavu t 4t v v/ » v.*«**-*- »- 0|ffir živahna in polna razburljivih TJ1®, j« 1 tov pred obeml vrati. Buduc n,jl> / Imela več od Igre, ker se Je bo J ,ngjn* na Igrišču. Zmapa Rostov je ral.r K®-najbolj pa so se odlikovali vra privlca, branika Abramovič »* vič ter v naptidu Božovlč. dala SpaJIč ln Celebič. Izidi nedeliskih nogometnih tejjj PRVENSTVO TRŽAŠKEGA V: LJA: Skedenj . Magdalena l u,po0ji» lunga - Rojan 5:0. OMMSA - j;»i na 2:1, Milje - Tovarna stroj ^ g* Aurora . Dreher 0:0, Arrigo Ana 2:0. OKROŽNO NOGOMETNO STVO: Sv. Marko - INAM »• v,o#0 nla . Co) ILVA 2:-, Trebče -bello 2:0, Nabrežina - Prim PRVENSTVO I. SKUPINE: dra - Opčine 5:0, Sv. Aloj* - Dom jo 3:1, »f* f** 2:2, Partizani . j- „ B - Koštalunga B 2:1. RoJaD tra 2:1. MIL JSKO OKROŽNO STVO: Hrevatlnl - Frausin Vivoda s Cassaoo 9:2, ooriški dnevnik: *~i i - ..- ..—.— — — -.... ... _ ____________ PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Po otvoritveni seji občinskega sveta Zastopnik KPI predlaga, naj bi se tudi Slovenci v bodoče posluževali jezika, ki smo se ga naučili v 30-letnem suženjstvu Miloščine Goriška javnost je še pod vti-50,11 sobotne otvoritvene seje no-občinskega sveta, na kateri so Wll izvoljeni župan in starešine. sam potek tega prvega živahne-8* zasedanja se ne mislimo več vr-a"t> ker so precej na široko spre-aovorili nedeljski listi. Ne moremo J* kar tako molče mimo presene* in mučnega vtisa, ki ga je 'Wudll med našim ljudstvom na-%> Zastopnika KPI tovariša Pu-J*tt» na tej seji. Dovolj je pove-J'"10 že s tem, da sl je omenjeni ®V»rl| zaslužil polno priznanje 11* **» «11 Lunedl#, Sicer smo vedeli, da bo nastal žvižganje in motenje, čim 60(10 zastopniki DFS spregovorili 1* slovenskem jeziku. Saj je zato *r»vočasno zasedla ves prostor, nagnjen publiki, organizirana elita '^mistov. Pričakovali smo tudi, da r°^Q italijanski desničarski svetni-* reagirali, kakor je prav po «de-™kratsko» in «krščansko» reagi-dr, Baresi. Toda naš svetova-“ tov. Paglavec je le nadaljeval ‘1 zaključil svoj govor v slovenščl-/’ ki je naravni jezik tisočev sionskih volivcev in enakopravnih dinarjev. |li^ar se tiče predsednika zasedali dr. Baresija, ki je obenem vodij loriafcih demokristjanov In po-*nec- mislimo, da bi storil večjo ^ugo svoji stranki in stvari dc-®*i‘»cije, ako bi se vdržal ne-7^‘tnih farizejskih nasvetov o vedenju« in «političnem staremu slovenskemu svet-ki ima ie enkrat toliko let ®v*i«nja in izkušenj za seboj ka-*?* jih Ima «onorevole». V svoji J®*' predsednika bi moral prej “»rotiti nekulturne razgrajače, na-*•{ Poslane, da s psovkami, ialiv-‘r5’11 In neprestanim rogoviljenjem *azujejo svoja demokratična ču- in civilizacijo do Izvoljenih «nskih zastopnikov. Toda «ono- stva slov, _ **Vole» se za vse to ni zmenil, vse presenečenje ni še v tem. smo vedeli, s kom se merimo. Pričakovano klofuto smo prejeli ? zastopnika KPI, ki se je edini V>goil jcoj apoitol italijanstva ln ®vencem odsvetoval govoriti v genskem jeziku. Spomnil nas je, ? B»o bili celih trideset let sužnji, 2»»io se morali hočei nočeš na-italijanščine in zato naj se S ^ tej navadi odpovedali na se-občinskega sveta. Hvala lepa, če tako pojmujete pomoč .Podporo narodni manjšini! Vpra-vas ali Je tudi to v skladu z internaclonalizmom, s kateri11. se ponašate, kadar nam očitate ^ionaiizem. Prepričani smo, da niso pričakovali od vas predaj51 oni Slovenci, ki so za vas svoje glasove, in tako tudi ^ zaupali skrb za čuvanje naših javnih pravic, kakor sta ravno J* lezik in kultura. Celo Italijani l^kupnill, ker jih je Pustetto pre-saj bi vendar njegova gesta ,. 5 pristajala svetovalcem drugih . ank, ki imajo že v samem proton*. , ..... Mhb ie bo, kakor hoče, ugotoviti ssji am°' ^1° na tej prvi za uveljavljanje nekih prin-sq 8e zastopniki Demokratlč-. rronte Slovencev uveljavili proti zaprekam nestrpnosti in si-i^Jsttčnernu bojkotu. Želimo jim, v Prav tako odločno vztrajali j^^oie, ko se bodo pojavili na j*Jrnici drugj važni problemi go-j^larskega, upravnega in kultur-_ značaja. Častno smo prebili To nam je v pobudo, da i znali možato braniti svoje tJ0s^ pravice, kadar koli bo ®- 2a to so nam jamstvo naši s6r | zastopniki, ki so smelo D. na remena breme nalog v ®vt naše občine. Mislimo pa, da V e v korist skupnosti, ako bodo sljeaPrej ostali zastopniki v občin-f»V ■ SVe*u bolj dostopni našim na-s, težnjam in potrebam in ako “odo privadili ravnati z nami boj[ proti Slovencem in se temu niso izrazili proti. korektno in demokratično ter tako dali boljši vzgled neodgovornim in neciviliziranim nestrpnežem. Občni zbor nabavno-prodajne zadruge ob polni udeležbi članov V nedeljo 14. t. m. je bil v Stan-drežu izredni občni zbor Goriške nabavno-prodajne zadruge, ki ima za seboj že več ko leto dni delovanja. Nepričakovano velika udeležba članov je bila lep dokaz aktivnosti in njih zanimanja za poslovanje zadruge, ki sl kljub tolikim težkočam in zaprekam uspešno utira pot v vedno bolj popolno in organizirano ustanovo in katere ko- risti gredo zadružnikom. Občni zbor je bil v glavnem sklican zato, da so se uvedle nekatere spremembe v pravilih v skladu z novimi zadružnimi zakoni. Med slučajnostmi se je razvila živahna razprava. Mnogi člani so se oglasili z opombami, nasveti in predlogi upravnemu odboru, ki je na vse dal jasne in zadovoljive odgovore. Med drugim je bil sprejet važen sklep, da se uvede med članstvom notranje posojilo, ki naj pripomore k izboljšanju in opremi fe obstoječih poslovalnic in po možnosti W, otvoritvi novih. Mladi, a že dobro preizkušeni go-riški zadrugi želimo na njeni delovni poti obilo uspeha, žepu mlade Marije Zadružni dom v Šempasu 1 med nai večjimi in najiepširai v goričkem okraju V Šempasu se lepo razvija gradbišče zadružnega doma, ki bo med največjimi in najlepšimi y goriškem okraju. Njegova površina meri 1200 kv. metrov. Dom, za katerega sta organizirani dve frontovski in ena mladinska brigada, je pred dograditvijo v surovem stanju. Doslej je prebivalstvo opravilo prostovoljno 25.032 delovnih ur in večino gradbenega materiala nabavilo iz lokalnih virov. Pripravili so 322 kub. metrov peska in gramoza, 649 kub. metrov kamna, 77 kubikov lesa ter mnogo drugega materiala. Izkopali so 321 kub. m temeljev in 414 kub. m zabetonirali; zazidali so 498 kub. metrov. Zadružni dom v Šempasu bo žarišče novega vaškega življenja; v njem bodo imele lepe in moderne prostore vse kulturne in gospodarske ustanove, ki niso imele do sedaj možnosti popolnega razmaha zaradi nerazpoložljivosti prostorov. Včeraj je goriška policija aretirala v stolni cerkvi 16-letno Bus-sando Marijo, ki je v družbi 13-letne Pinatti Norme praznila predalček za miloščine. Tomšič zopet za rešetkami Na podlagi tiralice goriškega kazenskega sodišča so agenti tukajšnje policije aretirali znanega potepuha Radovana Tomšiča z grada. Tako bo Tomšič prišel še enkrat pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati zaradi ponovnega prestopka zanj prestrogih zakonov. s * * Flebus por. Boscutti Lojzka je včeraj prijavila tukajšnji policiji svojega soproga Mihaela, da ji je grozil z oboroženo pestio. Agenti javne varnosti so nevarnega moža aretirali in ga naznanili sodnim oblastem. Živahno dramsko udejstvovanje v Podgori V nedeljo 14. t. m. je ponovila podgorska mladina A. Ingoličevo trodejanko «Sirote». Igra ie bila podana prav dobro. Toda obžalovati moramo vedno isto, in sicer, da naši ljudje raje izgubljajo čas drugod, kakor da bi v polnem številu obiskovali domače prireditve, za katere se trudi društvo in posamezniki. Premalo obiskovalcev je tokrat imelo od igre pravi užitek, čeprav je mladina to poučno in lepo igro dobro naštudirala in jo tudi pri vsaki prireditvi vedno bolje po-dalct. Naša mladina pa kljub temu, da se njeno prizadevanje ne upošteva, kakor bi se moralo, ni obupala, ampak se že zopet pripravlja ca drugo še lepšo in zanimivejšo igro, ki jo misli podati ob novem letu. KINO VERDI. 17: «Uubezen, ki ubije*. VlfTtJRIA. 17: dPrlsilnl pristanek«, P. Calvert in M. Grahame. CENTRALE. 17: «Brez povratka«, A. Le« in G. Roland. MODERNO. 17: «Ljubezen v Sigma Ki-ju» E. Knox in R. Hunter. EDEN. 17: «Mošt San Luis Rey», L. Bari in F. Lederet. Obnova prometa na progi Gorico-Nova Gorica? Po nekem italijanskem listu posnemamo vest. za katero še ne vemo, koliko odgovarja točnosti, da bodo v kratkem obnovili promet na progi med dvema kolodvoroma to in onstran meje, to je glavno postajo v Gorici in svetogorsko v Novi Gorici. Na tej progi je ves promet ukinjen od nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, ker jo meja preseka v bližino Šempetra. Obnovitev železniškega prometa na tem odseku spravljajo v sklad s pričetkom trgovskih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo, kakor določeno v trgovinskem sporazumu in v zadnjih dogovorih med zastopniki Trgovske zbornice iz Gorice in gospodarsko komisijo iz Ljubljane, na kar mora dati Se svoj dokončni pristanek ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu. Za blagovne izmenjave med Gorico in njenim zaledjem vlada V Gorici splošno in nestrpno pričakovanje. Edinole v tem vidijo trgovski krogi in prebivalstvo našega mesta delni izhod in rešilno bilko Iz obupnega gospodarskega mrtvi- la in krize, ki ji ni druge pomoči. Pojavlja pa se tudi vznemirjenje za; radi odlašanja, česar je baje kriv, samo Rim a svojim birokratizmom. Pravijo, da je bilo še imenovano italijansko in slovensko osebje, ki bo prevzelo službo na tem železniškem odseku in se vselilo v po-5ebne urade na omenjenih kolodvorih. Za veseljem pride žalost TRST V nedeljo zvečer se je odpravila Marcella Zanella iz ul. Sanzio 8 s svojim ženinom na sprehod proti Bošketu. Ob 21 ata bila Že precef daleč ven od zadnjih hiš na samoft in se tam ustavila. Marcella je po* ložila svojo usnjato torbico, v ka-teri je imela dokumente in osebnd perilo, za neko drevo, komaj par korakov stran, kjer sta bila s ženinom. Ko pa je čez nekaj časa hotela pobrati svoje stvari, ni bilo torbice več nikjer. Tako je Imel njun sprehod žalosten konec in pot licija sedaj llče tatu. nii operami m \wm afer V zvezi z razvojem ljudske oblasti v Istrskem okrožju, ki J« dala zemljo kmetom, zagotovila našim delavcem zaposlitev In odpravila nepismenost, je načela tudi vprašanje nadaljnjega razvoja in utrditve ljudske oblasti in gospodarstva. Zato je bil na tem zasedanju izvoljen tudi novi izvršilni OLO. Novi odbor Je zelo razširjen tudi številčno. To je bilo potrebno prav v zvezi z velikim razvojem ljudske oblasti. V novi razširjeni odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Predsednik: Beltram Julij • Janko, podpredsednika; Bule Ivan, Gurjan Anton, tajnik: Laurentl Eujenio, člani: Kralj Franc . Petek, Fili Janko, dr. Kovačič Stanko, Sort* Giordano, Pavlič Peter, Golja Srečko, dr. Hlavaty Robert, Kolenc Črtomir, Herkov DanHo, Petro-nlo Bortolcmeo, Medizza Ermi-nlo, Bordon Karlo, Marasphi Giorglo, Corsl Vlttorio, Hudales Alojz, Marzari Ottavla, Zacfcl-nia Augusto, Vouk Anton, Vsi so bili Izvoljeni soglasno. sednika prejšnjega odbora ter čltanju odlokov so sledile diskusije, katerih se je udeležilo večje število delegatov. Na zahtevo delegatov je bila sestavljena tudi protestna resolucija zaradi preganjanja in zapiranja najdosled-r.ejših demokratičnih predstavnikov ljudske oblasti, posebno pa tovarišev stavkovnega odbora. Resolucijo prina. šamo na drugem mestu. Ob zaključku zasedanja je novi predsednik razširjenega odbora povzel besedo in poudaril, da bo novi operativni izvršilni odbor napravil vse, da se bo gospodarstvo bolj dvignilo. Obrnil se je do delegatov s pozivom, ALI SI ZE NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Prav tako je skupščina sprejela ostavko dr Pakoviča na mesto okrožnega sodnika, ker se preseli v drugo državo. Izvoljena sta bila tudi dva nova sodnika, prisednika v višje okrožno sodišče, na mesta, ki so ostala nezasedena, ln pet sodnikov prlsednikov v okrožno sodišče iz istih vzrokov. Skpuščina je sprejela in odobrila tudi več odlokov zelo velike važnosti. Besedilo teh bomo prinesli v prihodnjih številkah. Poročilu tovariša Beltrama in pred- JPortorož Nove otroške vrtnarice. Dne 12. tega meseca so v Portorožu zaklju. žili tečaj za otroške vrtnarice, ki je trajal tri in pol mesece. Posečalo ga je dvanajst tovarišic. Kot pred-izobrazbo so po večini imele le osnovno šolo in še to v italijanskem učnem jeziku, a so se z ljubeznijo in vztrajno pridnostjo lotile učenja. Najbolj težka izmed vseh predmetov jim Je bila slovenščina, vendar so dovršile tečaj s prav dobrim uspehom. Ena izmed teh, Marija Velikonja pa je celo odličnjakinja. Okrožni AF2 jim je za nagrado naklonil študijsko potovanje v t/jubljano, kjer si bodo ogledale domove igre in dela in otroških jasli ter bodo tam tudi hospitirale. Obiskale bodo Dom igre in dela na Bleiveissovi cesti, v Mostah in na Prulah. Na povratku v STO si bodo spotoma ogledale Postojnsko jamo. Spremljala jih bo tov. Nada Mušičeva, ki je bila upraviteljica tečaja vrtnaric in dekletom vzorna voditeljica. Nove vrtnarice bodo v najkrajšem času nastopile službo. K. E. naj tudi oni dajo vso pomoč pri velikih načrtih, ki si jih je danes zadala skupščina. Dejal je, naj se od novega odbora zahteva največjih naporov, da bo napravil vse v dobro skupnosti. Ce bi videli, da ne bo delal prav, naj kritizirajo in pomagajo. Zahvalil se je za izvolitev in zaupanje, nakar je bila skupščina po deseturnem zasedanju zaključena. * * * Zatem Je imel obširno poročilo o nalogah ljudske oblasti v Istrskem okrožju tov. Julij Beltram, podpredsednik OLO za litrsko okrožje. Njegovo poročilo bomo objavili jutri na tej strani v celoti. (Hlev Mo« giaine Sole TRST Včeraj teden je bila otvorjena v ul. P. Veronese v navzočnosti predsednika strokovnih šol, predstavnika združenja industrijcev in predsednika grafičnih industrijcev, sindikalnih predstavnikov, učiteljskega zbora in približno 60 vajencev strokovna šola za grafične delavce. Otvoritveni govor je imel predsednik industrijcev g, Mazzuchin, ki je poudaril velik pomen te nove šole, ki bo lahko usposobila nov kader grafičnih delavcev ter je priporočal vsem, ki bodo obiskovali to šolo, da jo redno posečajo ter si s tem pridobijo znanje, ki jim bo v življenju toliko koristilo. Za njim je spregovoril še profesor Mene-ghello, ki je po kratkem pregledu zgodovine poligrafikov izjavil, da ni bilo s strani sindikalnih organizacij še nikoli toliko zanimanja za vprašanja vajencev ter je izrazil upanje, da bodo tl vajenci uresničili vse to, kar jim iz srca želijo in privoščijo vsi Tržačani. Šolski pouk na tej strokovni šoli bo trikrat tedensko in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 18.30 do 20.30 Prvo obdobje tečaja bo trajalo sedem mesecev; stroške za vzdrževanje te šole bodo krili grafični industrije!. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI.. - TEL. 70 Govor tov. predsednika okrožnega ljudskega odbora (Nadaljevanje s I. strani) Čitajte in širite Primorski dnevnik! delavskemu razredu in delovnim ljudem na splošno. Zato smatra vojna uprava, da je sklep okrajnega odbora v Kopru, sporazumno z E-notnimi sindikati v. Trstu, pravilen. To je tudi dokaz, da branilci tihotapcev, saboterjev in špekulantov ne olede na to, ali se poslužujejo listov «Voce liberap ali «11 Lava-ratores, ne glede na to, ali govorijo imenu znanih ikstremtitič-nih organizacij ali pa v. konkretnem primeru v imenu Enotnih sindikatov, delajo enako delo in imajo iste načrte in iste cilje. Jatno, da v enem in drugem primeru stoji za njimi glede tega vprašanja isti gospodar, ki mu ni žal plačila, ko gre za napadanje pridobitev osvobodilne borbe. Najprej so začeli vojni upravi prihajati protesti. Smatrali smo, da bodo t tem prenehali. T.oda sovražnik ne bi bil pravi sovrainik, če si ne bi Umislil kaj novega. Tako so si izmislili bajko o množičnem Uganjanjem delavcev iz te cone. Določili so tudi dan, do katerega mora biti ta izgon zaključen. In sama anglo-ameriška vojaška uprava je tem izmišljotinam nasedla, ali pa Je morda hotela podpreti to kampanjo, ter nas je vprašala, ali je res, da bomo ljudi izganjali. Tudi anovm sindikati intervenirajo preko vlade FLRJ in Svetovne sindikalne zveze, da se prepreči to izmišljeno izganjanje. Evo, do kod so prišli tako imenovani «branilci delavskega razreda*. Toda laž ima kratke noge in nekega dne bodo morali vsi ti lažni advokati polagati račun delavskemu razredu za laži in varanja. C emu so si te stvari izmislili in čemu te laži tako poudarjajo? Razen drugega vedo tudi to, da ima velik del ljudi iz naše cone, ki delajo v Trstu, dvojno osebno izkaznico, in sicer našo in anglo-ame-riiko. Anglo-ameriško izkaznico so dobili zato, da bi se lahko zaposlili v Trstu, toda dobili so jo preko posebnih organizacij, ki uživajo podporo in zaščito anglo-ameritke vojaške uprave, pod pogojem, da podpišejo izjavo, j katero so glasovali za priključitev. Trsta k Italiji. Vsa ta kampanja je imela namen prikriti resnico in z lažmi obtožiti oblast delovnih ljudi s pošiljanjem protestov, brzojavk itd. pa odvrniti pozornost tržaškega proletariata drugam, da ne bi videl prave resnice. Enotni sindikati, «11 Lavora-torer> in «Voce liberap delajo v tem primeru isto delo, toda to bo dokument proti njim onega dne, ko bodo morah polagati račun o vsej tej kampanji. Ponovno vam želim uspeha v borbi ga očuvanje vsega, kar smo v vojni pridobili. Vsa žolčna kampanja okoli vas naj vas ne ovira, ker uspehi in dejstva govorijo, a ti govorijo za vas. Ro govoru tovariša komandanta VUJA so sledila poročila o zadnjem zasedanju in verifikacijske komisije. Za tem je podal tovariš predsednik porodilo okrožnega izvršilnega ljudskega odbora, iz katerega prinašamo paradi pomanjkanja prostora le glavne postavke. Obširneje bomo govorili o tem, ko bomo po možnosti obravnavali v posebnih člankih važnejša poglavja poročila. Po OBNOVA PODEŽELJA uvodnih besedah ie tovariš predsednik takoj prešel na obnovo podeželja. V koprskem okraju vršita obnovo obnovitveni zadrugi y Šmarjah in Marezigah, v bujskem okraju pa delovne skupine. Do sedaj je bilo Izdanih za obnovo 45 milijonov lir. Obnovljenih ali v stadiju obnove je bilo 163 hiš. Ljudstvo gradi tudi zadružne domove In so po nekaterih krajih že delno zgrajeni. Glavne ceste, ki vežejo Koper s Trstom in okrožjem, so bile asfaltirane. Okrajne ceste obnavljajo z rednim vzdrževanjem. Delo na cesti Smarje-Nova vas se nadaljuje, enako obnovitev ceete Baršt-Babi-čl, kjer razširjajo ostre ovinke in cesto samo. Bila sta zgrajena tudi mosta pri Sermlnu v dolžini 40 m in na reki Dragonji v dolžini 46 m. Dokončana je obnova šol v Ga-Žonu, Krkavčah, Pučah, Sv. Antonu, Dekanih In Sv. p.etru. V dolini Mirne je bilo zgrajenih sedem hlevov za plemensko živino in eden za plemenske praSIče. KMETIJSTVO V sodelovanju % «Istra-Prerad» je kmetijski oddelek organiziral razkuževanje semenske pšenice. Bilo je razkuženih 4000 stotov semena. Na ta način bo za prihodnje leto uničena bolezen — toda žitna snet — katera nam Je v zadnjih letih uničila na desetine vagonov pridelka. Kmetom, ki niso imeli dovolj-ne količine semenske pšenice, je bila zamenjana njihova slaba s čistim in že razkuženim semenom. Pod vodstvom okrožnega kmetijskega oddelka so bila za časa razstave kmetijska strokovna predavanja kmetov, praktikov, in stro- kovnjakov celega okrožja. Y teh predavanjih so bile zajete vse glavne panoge kmetijstva: poljedelstvo, Vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinoreja, čebelarstvo, svilo-gojstvo in gozdarstvo. Zaključki teh predavanj bodo objavljeni v našem tisku ln bo tudi izdana posebna brošura. Na kmetijski šoli so bili izvedeni poizkusi z odpadki naše industrije, kateri do sedaj še niso bili izkoriščeni. Izidi teh poizkusov so uspešni, teko da je v bodoče dana možnost nadomestiti v znatni meri pomanjkanje močnih krmil. Izvaja se intenzivna propaganda za dvig prašičereje. V ta namen bomo dobili iz Jugoslavije 300 plemenskih svinj in deset merjascev. Za izboljšanje pasme goveje živine je bilo razdeljeno v. najbolj potrebne kraje pet brkov in pet junic švicarske pasme. Z namenom, da postanemo neodvisni v uvozu semen, katera lahko sami pridelamo, je bilo preko kmetijskih zadrug odkupljenih 1500 stotov semenske pšenice, 70 stotov graha, ?0 stotov lucerne ln 2000 sto{ov semenskega krompirja. V svrho regeneracije (izboljšanja) semenskega krompirja je bilo poslano v visoke kraje, ki odgovarjajo idealno za dobro seme, 400 stotov krompirja pod pogojem, da se bo ista količina vrnila. Preko Zadružne zveze ie bilo nabavljenih 5000 stotov supe: fosfata, 3000 stotov nitrofo^kala, 2400 stotov apnenega dušika, 2000 stotov modre galice, 80 grozdnih stiskalnic, 50 plugov, 9 kotlov za žganjekuho, 30 črpalk za vino in dva trijerja za čiščenje žita. ZADRUŽNIŠTVO V zadnjih mesecih je naše zadružništvo z Zadružno zvezo na Čelu zaključilo dvomesečno tekmovanje.. dovršilo priprave za razstavo v Kopru, katere so se udeležile vse zadruge Ul zveza sama, razen zadrug v Hrvoju in Ospu. V enoletno gospodarsko šolo je zveza poslala tri svoje tečajnike in 25 tečajnikov na petmesečni tečaj za< kmetijsko zadružništvo. Dne 25. je bil očbni zbor Zadružne zveze. V bilanci za leto 1947 je izkazala zveza 3,479.000 lir dobička. Od tega je šlo v rezervni fond 2%, v fond za investicije 30%, v fond za vzgojo kadrov 10% in 10% v fond uprave. Slovensko-italijanski in hrvaški prosvetni zveži je bilo poklonjenih-po 100.000 lir, skladu za pomoč žrtvam fašizma 100.000 lir, združenju invalidov 100.000 lir in fizkultumi SVezi 50.000 lir. Ostanek ie bil razdeljen na dva enaka dela rezervne- mu fondu in za vzgojo kadrov. Pod novim predsedstvom je zveza takoj pristopila k lastni reorganizaciji, ki bo odgovarjala potrebam in razvoju zadružništva v našem o-krožju. Tako bo postala vedno važnejši člnitelj za dvig gospodarstva in občega blagostanja delovnega ljudstva, ki v sodelovanju z ljudsko oblastjo opravlja važno vlogo V preobrazbi gospodarstva, posebno pa kmetijstva. Zadružna zveza je prejela skupno za 120 milijonov lir blaga po vezanih cenah. Zadrugam je dala za 99 milijonov lir, v zalogi ima še za 21 milijonoy lir blaga. V tem pa niso vštete pošiljke zadnjih dni, fee| še niso bile kontrolirane. TRGOVINA IN PRESKRBA Na sektorju trgovine in preafert be smo .v obdobju od zadnje skupščine zabeležili napredek pri odkupu deželnih pridelkov. Sistem kmetijskih zadrug se je pokazal nad vse potreben in koristen $ splošnem sklopu organizacije trgovine, Bile so sicer začetne težave, katere pa 50 naše zadruge obrvla> dale s trdno vztrajnostjo in voljo* da se zgradi čim popolnejšo zadružno organizacijo, ki bo služila svoi jim članom tako v pogledu incht-atrijskega blaga, kakor v odkupos vanju poljedelskih produktov. tos so bile naše kmetijske zadruge dobra šola. V poletju so spoznal«, kakšna je njihova naloga, Krat$ zime se morajo zato izpopolniti <8 vseh podrobnostih, tako da bo deld v prihodnjem letu potekalo nem® teno, in da bodo zabeležile ie veSja uspehe kakor v tem letu, ZADRUGA PRODAJ ALCEV z. Z O. x. KURIVA URAD: ULICA DELLE MILIZIE. SKLADISCE: ULICA DELLE MILIZIE (Montebelto), Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog In drva um iiistvd MERI •OLJA „*£* TRST - UIj. TASABI lO Oglejte si novo bogato pošiljko moških in ženskih čevljev po zelo nizkih cenah TRST - UL. V AS ARI lO MALI JOHN C— JADRAN V ot„n 0ficlrsk,i menzi je vse omizje fcdt niio kakor na ukaz. Ne- * sl- 'n so obvisele v zraku roke loj,'žicami čaja, drugi so od-r Pipe in strmeli s priprtimi medse, spet drugi so tih ‘evali z glavo in čudno krem-l obraz. \]t^r°duini kuhar Beppo je še j*10 ,s*a^ med vrati. Se nikdar »eiiVljenJu se ni zdel samemu ta^> imeniten. Čeprav je s J0 novico slabo Pre.-,enetil omiz-V(,n(lar imel prijeten ob-lt)0, • da je vsaj enkrat stopil iz Drit ve^ne zapostavljenosti in to,*?"« n°se napeto pozornost aK'h imenitnih ljudi. »eij,, nnaist oficirjev je brez be- bnhrrne o vnni-do(i„i r°duŠni kuhar Beppo je še te(i, ‘ kakor bi hotel pomiriti pre-«C° čudenje: talc0°spot* Poročnik Morrison je teeJ’. k0 ie to opazil, planil v 0 ln odpeljal. Zaklel se je, ra 'tt-ora najti, pa čeprav mo-ija resti ves Neapelj. Upajmo, »e b° kje izsledil. Čudno pa da ga do zajtrka še ni t^?to sc je okrenil in odšel, pri ®a‘ temperamentno razvlekel tolsti obraz in razklenil roke, češ: «Non c’i che far e! a Omizje je prišlo k sebi. «Ni mogoče!» je resignirano vzkliknil major Trelawny, počasi kinkal z veliko rdečo glavo in gledal po vrsti v oči svojih osuplih tovarišev. aCe petit Jean?« je začudeno vprašal mlad deoaullovski padalski oficir in se zamislil. «0 ti pobalin pobalinskih, je zamomljal baron Conway, grbasta sitna starina, poveljnik vojaške policije, ki je bil zmožen tudi trikrat vrniti čašo čaja, če ni bil ta dovolj topel. Začel si je mazati kruh z margarino. «Smrkavcu se je zdelo prehudo, štirikrat dnevno nositi na mizo in zjutraj pripraviti sveže rože. Vedno sem gledal nanj z nezaupanjem. Zdaj jo je pa pobrisal. Le naj išče pameti po svetu, če mu tu ni bilo prav. Sicer ni kaj reči, stregel je izvrstno, snažen je bil kot malokdo, angleščini se je privadil v nekaj dneh.n Odpriznil je kos namazanega belega kruha, potem pa olasn° siknil, da so mu mrvice brizgnile iz ust: tiFakina F.ougoslavl* «Zal mi je zanj«, je povzel francoski oficir. «Bil je dečko na mestu. Mlad sicer, komaj sedemnajstleten, a tako živa, dovzetna natura. V nekaj dneh je bil bolj spreten kot kak mornariški streža j. Skoda, da mu je zdaj, prav pred koncem vojne, ko je življenje najbolj dragoceno, prišlo kaj takega na misel. Sploh se zadnje čase opaža neko skoraj množično dezertiranje Jugoslovanov, kajne, mister Trelawny?» nOdkar smo v Italiji#, /e odgovoril major, ki je kot visoki oficir pri vojaški policiji vodil evidenco nad tujci, angažiranimi v zavezniški vojski, «to se pravi, do konca leta 1944 je bilo na samem območju Neaplja nad tri sto primerov. Vsi Jugoslovani hite v domovino. Kdor se ne more odkri-žati naše vojske po predpisih ali se mu mudi, kratkomalo pobegne. Seveda, zasledovati bi jih morali in uporabiti proti njim vojaški zakon, kajti formalno so dezerterji. Toda kdo bi jih smatral za take. Na lastno zemljo se gredo borit. In morda gredo nevede v smrt, posebno ti fanti iz Venezie Giulie, ki so jih Italijani komaj šestnajstletne internirali. Kajti kdo more priseči, da bo vojne konec prav te dni.» S tem je bil razgovor o pobeglem jugoslovanskem strežaju zaključen. Oficirji so povzeli zadnji stavek majorja Trelawny-ja in začeli debatirati o zadnjih vesteh z bojišč. Vmes so pili čaj, kadili , brali jutranji časopis, skratka, po kratkem razburjenju prešli v običajno, topo, poslovno razpoloženje tolikih vojaških ur. Kdo bi se zmenil za pobeg mladega strežaja v dneh, ko Evropa izgoreva v zadnjem strahovitem plamenu, ko ruski topovi že obstreljujejo Berlin, ko dan na dan prihajajo od Apeninov vlaki ranjencevf Človek je otopel za vsa še drugače pretresljivejša doživetja! Od vse široke stvarnosti, ki bi utegnila pritegniti nase človeka, je sedaj važen le binom «življenje—imrtv> ali niti to ne. Vse drugo je odveč. Življenje se je brutalno poenostavilo, sicer tako trdne vezi krvi so oslabele, narava je brez barv in lepot. Noben nemški vojak se ni začudil zemljepisnim čarom finske pokrajine, noben Novozelandec ni občudoval Via della Fortuna v Pompejih. Zemlja je prazna kakor puščava, postala je torišče prokletstva. Oficirji so pozajtrkovali in drug za drugim odhajali. Kuhar Beppo se je ves poten sukal po obednici in pospravljal z mize. Videlo se mu je, da se zaveda, da je danes ostal sam in da bo moral opraviti tudi strežajeve posle. Major Trelawny, ki je zadnji odhajal iz jedilnice, ga je skušal sočutno opogumiti: «Ubogi Beppo, danes si prepuščen sam sebi», je rekel, nade-vaje si pas s pištolo, zaprto v belem platnenem tulcu, uTakoj me obvesti, čim se vrne poročnik Morrison. Zanima me, ali je prišel na sled tistemu nepridipravu. Ali nam misliš tudi ti pobegniti?» Kuhar Beppo se je zadoščeno smehljal, vesel zaradi majorjeve prijaznosti. Obstal je pred njim, z obema rokama obloženima s krožniki in skodelicami, in je s prebliskom otožnosti v očeh sramežljivo izjecljal: «Era un buon amico, Giovanni*. Nato je vdano razvlekel tolsti obraz, češ «Non c’ž che fare!«, se rahlo poklonil majorju in z urnim okretom izginil skozi vrata. 2. V luksuzni sobi štirinadstropne vile je bilo tisto jutro kakor po navadi vse do pičice pospravljeno kakor svečan obisk. Parket se je žametno bleščal, na trinožni ore-hov.i mizici, pogrnjeni s čipkastim prtom, je dišal šopek razcvetih potonik, vsa soba je izžarevala neko čisto svežino kakor ifvo mlado bitje. Skozi odprta okna in skozi dolgo, voljno gardino, spuščeno nad vhodom na balkon, je valovalo mlačno ozračje prvih aprilskih dni. Mlad oficir je ležal vznak na odeji pospravljene postelje. Ležal je oblečen, čepico je bil položni na stolico, noge so mu visele čez rob postelje, roke pa je držal podvite pod glavo. Od časa do časa si je z robcem otrl pot z obraza, glasno izdihaval skozi napeta usta in za nekaj hipov zaprl oči, Očitno .ie bil utrujen, na obrazu pa se mu je odražala neka silna notranja pobitost. Stenska ura je odbila deset. Tedaj se je oficir trudno dvignil s postelje, slekel suknjič, stopil pred ogledalo in si šel z rokami parkrat skozi lase. Nato je sedel k pisalni mizi pri oknu, izvlekel iz debelega ovoja pismo in začel pisati. uTorre del Greco, 10. aprila 194S. Draga Mary ! Vračam se z divje triurne vožnje z jeepom. Obredel sem ves Neapelj, se ustavil pred vsemi gledališči in kini, poizvedoval na Jugoslovanskem zbirnem centru, telefoniral v Dom oddiha v Sor-rento. Iskal sem kakor obseden, z divjo pozornostjo. Zaman. Johna, onega mladega Jugoslovana, o katerem sem ti neštetokrat pisal, ni nikjer. Pobegnil je. Sel je kakor nešteti drugi pred njim. Ni hotel počakati, da bi se pripeljal pred domačo hišo z jee- pom, ampak si je izbral pot skozi bojišče, skozi bojišče svoje domovine. Verjetno je pobegnil kmalu po polnoči, kajti sinoči ob enajstih je bil še pri meni. Pripeljala sva se bila iz Neaplja, kjer sva poslušala Traviato, sedla k likerju in parkrat vrgla karte. Nato sc je poslovil od mene kakor vsak večer< Skušam obnoviti v spomi- nu vse podrobnosti slovesa, da bi videl, ali bi mi bilo sinoči mogoče iz njegovega vedenja sklepati njegovo namero. oAngleži niste za nič«, mi je rekel z nasmeškom, ko je spravljal karte, zadoščen, da je dobil obe partiji. Potem mi je ponudil cigareto, me vprašal, katero novo knjigo imam na mizi, in mi kakor vsak večer krepko stisnil roko. «Tomity, ti boš šla nocoj z mano«, se je nato obrnil k psički, ki ga je takoj razumela in se mu po izproženih rokah skobacala na vrat. Da, zdaj uvidim, da bi se mi njegove prepogoste šale morale zdeti sumljive. «0, midva se s Tomity dobro poznava«, je rekel in trepljal psičko po lakotnicah. «Kajne, da nimaš rada mistra Morrisona, čeprav je tvoj gospodar? Lej ga, lej ga, kako je zaspan. Bom že pisal gospe Manj na Škotsko, ob kakšnih urah se vrača njen možek domov«. Potem je pred vrati parkrat zaplesal s psičko na rami. Nato je nenadoma obstal, se zresnil in se mi priklonil: «Mister Morrison, lahkb noč. Nocoj je na vrsti Goethe; iz 11-menau-a: Im finstren Wald, beim Lie-besblicK der Sterne, wo ist mein Pfad, den sorglos ich verlor?» Zn mi je povedal običajen stih. Dogovorila sva se bila namreč, da mi bo vsak večer ob slovesu recitiral en verz poljubnega pesnika. Nato je izginil skozi vrata. Slišal sem tudi, kako je po svoji divji navadi preskakoval stopnice po štiri in štiri, nato je zdirjal po peščeni poti skozi park. Neugnani Slovan, sama kipeča prešernost ga je bila. Tomity je kdaj pa kdaj zalajala z njegovih ramen. Da, zdaj mi je vse jasno: ,V temačni gošči, v milem soju zvezd, kje moja pot je, ki šem jo Izgubil? Vendar si nisem nikdar mislil, da mi bo tako izginil. Neverjetno. Mary, kaj sem izgubil s tem fantom. Jaz, ki sem ravnodušno gledal na to, da nama ni bil po desetih letih zakona podeljen noben otrok, sem se zaljubil vanj. Pri mnogih veljam za cinika, in morda sem res tak, odkar so mi Nemci ubili pri Calaisu zajetega brata in sem jaz potem svojeročno končal deset njihovih. Toda ob tem sedemnajstletnem fantu nekje od Trsta sem občutil, da vstaja v meni nek drug človek, ki nima ne padalske uniforme ne tetoviranih lakti ne šest let vojne za sabo. Ta novi človek, ki se je porajal v meni, odkar sem daleč od fronte. sredi te čudovite kampanske pokrajine, se je navezal nanj. Slutim, da je to pravi občutek očetovstva, da tako nekako mora ljubiti oče svojega sina. ^(Nadaljevajjj^) Politično poročilo Mihe Marinka na II. kongresu Komunistične partije Slovenije Z USPEHI SOCIALISTIČNE GRADITVE DOKAZUJE FLRJ REVOLUCIONARNO DOSLEDNOST PROTI IMPERIALISTIČNI REAKCIJI Na II. kongresu Komunistične partije Slovenije je politično poročilo CK podal tov. Miha Marinko, ki je poudaril, da bo delo kongresa temeljilo na izredno bogati snovi in analizi, ki jo vsebujejo poročila in referati V, kou-gresa KPJ. Potem ko je omenil borbo, ki jo je vodila partijo, z mnogimi notranjimi slabostmi, z grupa-štvom in frakcionaštvom, z oportunizmom in «levim» sektaštvom, s social-demokratizmom, ki je bil v Sloveniji še prav posebno močan in zakoreninjen, je poudaril, da so se partijske organizacije, v iskanju pravilne revolucionarne poti usposabljale za vlogo avantgarde ne le delavskega razreda, temveč vsega podjarmljenega slovenskega naroda. Nato je tov. Marinko govoril o razvoju KP v Sloveniji in opozoril na nekatere specifičnosti, ki spremljajo porajanje partijske organizacije v Sloveniji. Ob nastopu šestojanuarske diktature je delavski partijski kader po tovarnah in komunistični mladinski kader visoko dvignil zastavo revolucionarne akcije. Tudi v Sloveniji je bila partija edina, ki je kljub najbrutaljnejšemu terorju pozvala ljudstvo na odpor proti šestojanuarski diktaturi. Govoril je zatem, kako so se oportunisti takrat kmalu pasivi-zirali oziroma pobegnili v inozemstvo. Toda leta 1931. je partijska organizacija v Sloveniji znova zaživela. Tovariša Kardelj in Kidrič. ki sta pričela obnavljati partijsko organizacijo y Sloveniji, sta formirala leta 1932 prvi pokrajinski komitet KPJ za Slove- | nijo. Oa tega časa dalje se je partijska organizacija v Sloveniji razvijala brez sleherne nove prekinitve svojega celotnega dela. Omenil je dalje škodljiv vpiiv Gorkičevega Vodstva in poudaril, da je težave s tem v zvezi olai-šal šele prihod tovariša Tita leta 1934. ki se je bil pred kratkim vrnil z večletne robije. Na pokrajinski konferenci partijske organizacije v Sloveniji, ki jo je leta 1934 organiziral tov. Tito s tedanjim pokrajinskim komitejem, se je razčistila vrsta perečih po- < litičnih vprašanj in problemov množičnega dela partijske organizacije v Sloveniji. Prvi politični množični uspeh velikega formata. ki ga je partijska organizacija dosegla v Sloveniji na osnovi sklepov omenjene konference, je bil polet množičnega dela partijske organizacije v Sloveniji. Prvi politični uspeh velikega formata, ki ga je partijska organizacija dosegla v Sloveniji na osnovi sklepov omenjene konference, je bil polet množične akcije ob priliki Jeftičevih volitev. Nato je omenil razdiralno delo Gorkičevega inozemskega vodstva in Koširjevo likvidatorsko akcijo. Leta 1936 ja se je iz inozemstva vrnil tov. Kardelj, ki je organiziral ustanovni kongres KPS, ki se je vršil 18. aprila 1937. Glavni pomen ustanovnega kongresa je v njegovi liniji. Ta je izražena v Manifestu, katerega avtor je tov. Kardelj. Omeniti je treba tudi razpravo tov. Kardelja—Speransa: «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja#. V tej razpravi je v pogojih cenzure takratnega režima tov. Kardelj apli- ciral leninsko-stalinske teze o nacionalnem vprašanju na našo konkretno slovensko stvarnost. Ustanovitev nacionalne Kom-partije je prvič — omogočila proletarski partiji, da se je približala tistim narodno zatiranim množicam, ki so še imele predsodke do nje, ker se še niso osvobodile vpliva reakcionarne buržoazne propagande proti komunistom: drugič — olajšala iztrgati te množice, ki so nacionalno zatiranje najhuje čutile, izpod vpliva reakcionarnih strank, olajšala razkrinkovanje laži — kmečkih voditeljev in drugih oportunističnih malomeščanskih političnih stremuhov; tretjič — olajšala je partiji, da je ustvarjala take oblike po svojem bistvu ljudskofrontovske politične organizacije, ki je bila pri dani socialni strukturi, pri danih političnih elementih malomeščanskih struj in strank najbolj sprejemljiva. Zaradi tega posamezne nacionalne partijske organizacije niso bile vezane na neke vsedržavne šablone frontovske politične organizacije, ki bi sicer brez dvoma ovirale pritegovanje raznih malomeščanskih separatistično nastrojenih grup in strančic, ki so pa potem z okrepitvijo gibanja izgubljale predsodke in laže — iskreno ali ne — pristajale na ljudskofrontovsko sodelovanje v vsedržavnem obsegu. Na osnovi te politične linije, kakršna je podana v Manifestu ustanovnega kongresa, ki ob prikazovanju ogroženosti sloven- skega naroda na križpotju fašističnih imperialističnih aspiracij in razkrinkavanja petokolonaške politike vladajoče domače reakcije — poziva na «združitev vseh sil, ki jim je res pri srcu usoda slovenskega naroda#, so bili v kratkem doseženi novi vidni uspehi.# «Reakcionarna buržoazija je bila nesposobna, da ohrani Jugoslavijo pred fašističnim napadom in zasužnjenjem. Njena oblast je Jugoslavijo pahnila v roke fašističnim okupatorjem, sramotno je kapitulirala pred njimi, izdala je jugoslovansko državo in jugoslovanske narode. Ljudsko demokratično gibanje, ki ga je organizirala KPJ, je strmoglavilo vlado Cvetkovič-Ma-ček in preprečilo pristop Jugoslavije k bloku fašističnih držav. Toda Simovičeva vlada, ki je zamenjala izdajalsko vlado Cvetko-vič-Maček. ni bila vlada dejanske obrambe pred fašističnimi napadalci. Ona je samo še praktično dokazala nesposobnost stare Jugoslavije, da vzdrži pred fašističnim napadom, pobegnila je v inozemstvo in prepustila narode Jugoslavije njihovi usodi. Komunistična partija je zadnje tedne stare Jugoslavije razvila nov val narodnoobrambnega poleta ljudskih množic in se ponovno izkazala kot edina sila resnične narodne obrambe. Partija je v teh dneh pridobila nove simpatije med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Njena tedanja linija in njen tedanji nastop sta pripomogla, da v času okupacije izvede svojo zgodovinsko nalogo.# Osvobodilna fronta - v gibanje pod vodstvom Tov. Miha Marinko je nato pokazal delo in priprave partije takoj po zlomu Jugoslavije za ustanovitev Osvobodilne fronte. Svojo pobudo za ustanovitev OF je partija izvajala v dveh smereh. Na samem terenu je organizirala OF neposredno iz ljudskih množic kot enotno vseljudsko osvobodilno gibanje. V terenskih organizacijah OF že ob začetnem nastajanju ni vladalo načelo paritete. Obenem pa je partija pozvala vse patriotične skupine, ki se niso omadeževale z izdajstvom, k sodelovanju v Osvobodilni fronti. «Mišljenje», je nadaljeval. «o izrazito koalicijskem značaju Osvobodilne fronte ob njenem nastanku in v njenem razvoju je napačno mišljenje. Osvobodilna ft-onta se že ob svojem nastanku odlikuje kot enoten vseljudski odpor proti okupatorju, kot enotno vseljudsko gibanje za osvoboditev in združitev slovenskega naroda za izgon in uničenje okupatorja, za vzpostavitev nove Jugoslavije na temelju nacionalne enakopravnosti in ljudske demokracije. V Osvobodilni fronti je od vsega začetka motor in vodilna sila — naša partija. Sodelovanje različnih skupin v Osvobodilni fronti predstavlja samo zunanji element koalicije, ki ne omejuje vodilne vloge naše partije, temveč prav nasprotno temelji na njeni vodilni vlogi, ki ne preprečuje procesa vse tesnejše enotnosti ljudskih množic slovenskega naroda, temveč prav nasprotno tak proces pospešuje.# ' ((Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte ni potekal v duhu kakršnega koli razpravljanja o pariteti, o delitvi vlog med posameznimi skupinami in podobno. Nasprotno, vodilna vloga komunistične partije je bila priznana brez sleherne diskusije. Na ustanovnem sestanku so bile dalje z vso resnostjo sprejete teze, ki jih je predložil Centralni komite Komunistične partije Slovenije. Te teze pa so bile naslednje: Prvič, da je stara Jugoslavija propadla in da je bil slovenski narod pahnjen v najhujše suženjstvo, kar jih pozna njegova zgodovina. zaradi nacionalnega izdajstva vladajočih eksploatatorskih razredov, to izdajstvo pa ima izrazito razredne vzroke, da izvira iz strahu pred lastnim ljudstvom in iz razrednega odpora proti sodelovanju s Sovjetsko zvezo kot socialistično državo. Drugič, da sedaj nastopa čas za uresničenje Cankarjevega izreka «Na tvojih plečih — delavca proletarca sloni usoda slovenskega naroda — naroda proletarca#, se pravi, da se je buržoazija izkazala za nesposobno, da bi še dalje upravljala z nacionalno usodo slovenskega naroda in da je borba za njegovo svobodo in bodočnost izrazito prešla v roke delovnega ljudstva Slovenije z delavskim razredom na čelu kot najprogresivnejšim družbenim razredom. Tretjič, da si slovenski narod in drugi zasužnjeni narodi Jugoslavije ne morejo obetati resnične pomoči od tako imenovane zahodne demokracije, čeprav se ta trenutno bojuje s Hitlerjem, temveč da si lahko obetajo resnično osvoboditev samo od lastne borbe in najtesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Nato je govoril tovariš Marinko o strategiji in taktiki naše partije ob zlomu stare Jugoslavija. Na osnovi marksistično-lenini-stične analize konkretnih okoliščin. ki so odrejale oblike osvobodilnega boja, se je partija zavedala. da sodelovanje različnih tradicionalnih, toda patriotičnih skupin v Osvobodilni fronti olajšuje širokim ljudskim plastem slovenskega naroda prehajati na pozicije dosledne in enotne osvobodilne borbe, hkrati s tem pa na pozicije ljudske revolucije, spočete v nedrih osvobodilne vojne naših narodov. Na takih spoznanjih je temeljila taktika naše partije 1941. leta in kasneje. Osvobodilna fronta kot vseljudsko gibanje za osvoboditev našega naroda izpod jarma fašističnih okupatorjev proti nacionalnemu izdajstvu reakcionarne bur-žoazije je potemtakem postala posoda naše ljudske revolucije, ki jo je vodila komunistična partija#. Ob vstopu Sovjetske zveze v vojno je partija dosegla silno politično aktivizapijo množic. Med samimi ljudskimi množicami so neugnano rasli terenski odbori OB’, bodoči organi nove slovenske narodne in ljudske oblasti. Nato je pokazal na začetno počasnost razvoja oborožene borbe v Sloveniji, kar js septembra 1941 kritiziral CK KPJ in tovariš Tito. Po tej kritiki je tudi v Sloveniji sledila poostrena oborožena borba. Nekateri naših današnjih »kritikov# ne le, da niso tisti čas v svoji deželi kritizirali počasnosti oborožene borbe, temveč so si izmišljali razne izgovore o objektivnih težavah. Pokazalo se je, da so bili uspehi tudi tam, kjer so bile težje objektivne okoliščine. In te so v Sloveniji bile brez dvoma težje kakor v marsikateri deželi teh kritikov. ki se imajo za današnjo možnost razvoja ljudske demokracije zahvaliti samo zmagovitemu pohodu Rdeče armade. Prednosti pred drugimi so bile samo v tem. da smo imeli sposobno in pripravljeno partijo, ki je bila sposobna izvrševati navodila Titovega vodstva. Samo subjektivnemu faktorju — partiji imamo pripisati, da se je borba razplamtela.# Tovariš Marinko je nato govoril o eni izmed posebnosti osvobodilne borbe v Sloveniji, ki je bila v tem, da je partiji uspelo onemogočiti Mihailovičevo gibanje tako imenovane «redne jugoslovanske vojske#. Agentom Mihailoviča v Sloveniji ni preostajalo nič drugega, kakor da so se odkrito udinjali okupatorju. Tudi klerofašistična reakcija je šele po veliki italijanski ofenzivi, v kateri je sodelovalo šestdesettisoč Italijanov in dvajset tisoč Nemcev, uspela postaviti svoje vojaške formacije v službi okupatorja. Potem je navedel tovariš Miha Marinko nekaj podatkov o obsegu borbe v prvem obdobju in dejal: »Partija je imela prve zarodke edinic iz komunistov v ilegalnosti pripravljene že pred 22. junijem. Na sam dan napada Hitlerjeve Nemčije na SZ izda CK KPS poziv na oboroženo borbo in osnuje glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Začne se mobilizacija, predvsem delavcev-komunistov in simpatizerjev. Snujejo se čete na Krimu, Lipoglavu, Rašiška, Radomeljska, Kamniška četa, pri Celju, v revirjih, na Pohorju, Lackova četa v Slovenskih goricah. Aktivizirajo se vse oborožene skupine, ki so že prej nastajale okoli Tržiča, Dobrave in Kropi, pri Kamniku, Škofji Loki, Radovljici, na Mo-žaklji, Jelovci, Pokljuki, Mokronogu, Krškem. Trebnjem pri Novem mestu, v Beli Krajini in tudi v Prekmurju. Po navodilih CK in glavnega poveljstva se snujejo operativna vodstva za Štajersko. Gorenjsko in »Ljubljansko pokrajino#. jem, da mi s svojimi silami in svojim vplivom prodiramo vedno globlje v sovražno ozemlje, da vršimo politični vpliv, da razbijamo sovražnikove edinice na pragu njihove lastne hiše... Mi se torej lahko obdržimo samo tedaj, če bomo povsod, po vsej Sloveniji.# Ko je govoril o razmahu osvobodilne borbe na vse etnično slovensko ozemlje, je tov. Marinko nadaljeval: «Ko se je. fašizem spomladi 1943. znašel v splošni defenzivi, se je odprla peta razvojna doba OF, doba vsesplošnega poleta osvobodilnega gibanja. Polet na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem se je zlil v eno z novim poletom v »Ljubljanski provinci#, ki se je pričel razvijati ob močnem razkroju belogardističnih vrst Primorske brigade so izvršile prehod preko Soče. da bi na naj-zapadnejših delih Slovenije v Beneški Sloveniji in Reziji očistile slovensko t zemljo italijanskega okupatorja ter prenesle tja plamenico upora. »Ob kapitulaciji Italije je bilo razoroženih v Sloveniji 6. italijanskih divizij. Po trdih bojih je naša vojska likvidirala vse belogardistične in plavogardistične postojanke, kakor Begunje, Turjak. Grčarice itd. Med osvobajanjem Ljubljanske pokrajine so vrste narodnoosvobodilne vojske slovenskega naroda ogromno narasle, kar je imelo za posledico ustanovitev XVIII. divizije in vrste brigad ter odredov. Se veličastnejši kot v Ljubljanski pokrajini so bili dnevi po kapitulaciji na Primorskem. Celokupno prebivalstvo — moški in ženske, staro in mlado — je začelo golih rok razoroževati do stotisoč glav močno italijansko vojsko in jo uspelo naj več ji del tudi razorožiti. Cez noč je nastala na Primorskem vseljudska vsta- TOV. MARINKO CITA POLITIČNO POROČILO Osvobodilna na Primorskem in Koroškem Tovariš Marinko je v nadaljevanju govoril o razvoju borbe na Primorskem in Koroškem v tej dobi in dejal, da je CK KPJ že maja meseca 1941 sklenil, da mora KPS razširiti svoje delovanje na vsa slovenska ozemlja preko starih državnih meja. Poudaril je navdušenje, s katerim so primorski Slovenci sprejeli prve tovariše, ki jih je poslala KPS in ki so prvi prinesli glas o pripravah in razvoju oborožene borbe v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. V septembru 1941 so se začele zbirati na Primorskem prve partizanske skupine na področju Pivke, nad Cerknem, na Bovškem itd. Poudaril je herojske borbe Ljubljane in brezplodne napore okupatorja, da bi to borbo preprečil, ter podčrtal vlogo delavskega razreda v. narodnoosvobodilni vojni Slovenije. Število partizanskih akcij v ljubljanski pokrajini se je tako povečalo in neuspehi italijanske vojske so bili že tako veliki, da so bili Italijani prisiljeni 19. januarja l‘J32 proglasiti »Ljubljansko pokrajino# za operativno cono. Obenem z aktivnostjo partizanskih enot na Notranjskem in Dolenjskem pa je tudi samo mesto Ljubljana postalo za Italijane pravo bojišče . Zatem je govoril tovariš Marinko o brezuspešni italijanski o- fenzivi na partizanske enote in je nadaljeval: «Dočim so bile v letu 1941. sestavljene slovenske partizanske enote v pretežni večini iz partijcev in SKOJ-evcev, vstopajo spomladi 1. 1942. v partizanske enote široke ljudske množice. Prva polovica leta poteka v znaku ogromnega poleta narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji. Čeprav so si okupatorji Slovenijo med seboj razdelili, čeprav so te dele Slovenije obdali z visokimi bodečimi in zaminiranimi žičnimi ovirami, vendar gibanja niso oslabili. Se več. Sprožilo je oboroženo borbo slovenskega naroda tudi na Primorskem in na Koroškem, ki se je v nadaljnjih letih narodnoosvobodilne borbe široko razmahnila ter zajela vse Slovence in so v njej primorski in koroški Slovenci s potoki krvi dokazali. da se hočejo združiti z ostalimi Slovenci v FLRJ. Nadalje omenja pismo, ki ga je pisal tovariš Kardelj v januarju 1943. tovarišu Titu, v katerem kritizira Arso Jovanoviča, ki je hotel vršiti koncentracijo parti- zanska vojske «po bosanskem zgledu#, ker ni videl specifičnih pogojev v Sloveniji. Nasprotno stališče gen. Arse Jovano- viča postavlja tov. Kardelj: »Naša naloga je — kot jo jaz pojmu- ja, čez noč je nastala armada 30 do 40.000 borcev, ki je v nekaj dneh osvobodila Slovensko Primorje razen Trsta. Gorice, 'Tržiča in glavnih prometnih poti. Delavstvo v Trstu in Tržiču je začelo po ulicah napadati Nemce ter množično vstopati v NOV. OF je ob kapitulaciji Italije takoj pristopila k organiziranju ljudske oblasti. 15. septembra 1943. je bila postavljena upravna komisija. Ze pred tem pa je v Slovenskem Primorju prevzel javno upravo narodnoosvobodilni, svet, ki je bil neposredno odgovoren IOOB\ Izvršene so takoj vse priprave za volitve odposlancev za kočevski zbor, prvi ljudski parlament slovenskega naroda, prvi v njegovi zgodovini. Ta zbor svobodno izvoljenih odposlancev in zastopnikov je bil od 1. do 3. oktobra 1943. Sklepi tega zbora so Osvobodilno fronto kot vseljudsko politično organizacijo in oblast dokončno konsolidirali. Razglasitev o priključitvi Primorske, ki jo je odločil kočevski zbor in potrdil AVNOJ, je le še bolj razplamtela osvobodilni boj primorskega ljudstva, ki se je po padcu Mussolinija, zlasti pa po kapitulaciji Italiie, razvil v splošno ljudsko vstajo#. V nadaljevanju svojega referata se je dotaknil specifičnosti narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem in dela CK KPS pri ustvarjanju OF na Primorskem, kjer je patriotizem do stare Jugoslavije brez rezerve skrival v sebi tudi velike nevarnosti in kjer je prišla najjasneje do izraza po- litika antifašističnega internacio-nalizma partije. Pokazale so se posledice velike pomoči, ki jo je partija dajala antifašističnemu gibanju med italijanskimi delavci in furlanskimi kmeti. »Rezultat teh naporov partije je bil, da so slovenske ljudske množice z velikim navdušenjem pozdravile italijanske partizane na svojih tleh. da so y mešano naseljenih mestih in predelih ustvarjale tesno sodelovanje v borbeni fron-tovski organizaciji SIAU». Tov. Marinko je govoril v nadaljevanju svojega referata o velikih ofenzivnih akcijah enot NOV in PO v Sloveniji ter o poizkusih Nemcev, da bi zasedli osvobojeno ozemlje, kar pa so enote VII. korpusa v junaških bojih preprečile. Nadalje je tov. Marinko govoril o zaključnih vojaških operacijah na Slovenskem, ki so imele namen, da bi po propadu kombinacij združene reakcije z Nedičem v Srbiji in Mačkom na Hrvaškem hotele vsaj Slovenijo odtrgati od «komunistične» Jugoslavije ter jo kot vmesni člen pridržati bodoči srednje evropski katoliški tamponski državi. Sredi marca 1945 pa se js skoncentriral nov val sovražne ofenzive na Primorsko in Gorenjsko proti IX. korpusu. To je bila ena najtežjih ofenziv na Primorskem. Po končani ofenzivi je slovenska NOV sodelovala skupno z JA, dokončno osvobodila vse slovensko etnično ozemlje s Trstom, Gorico, Istro, Koroško in Celovcem ter ogromno doprinesla, da je JA obkolila in zajela na področju Slovenije do 200.000 sovražnih vojakov, s tem pa tudi preprečila načrte svetovne reakcije v Sloveniji. To so zgodovinska dejstva, ki jih nihče ne more zanikati. Dajejo nam osnovo za trditev, da Slovenija ne bi bila danes v sklopu nove Jugoslavije, če ne bi z lastnimi silami NO.V Jugoslavije preprečili teh zahrbtnih nakan imperialistov. Izkušnje, ki jih imamo danes z imperialisti, jasno govore, da Slovenija ne bi bila svobodna, ne bi tvorila sestavni DELOVNO PREDSEDSTVO KONGRESA del Jugoslavije, če ne bi naše divizije in korpusi JA vztrajali do poslednjega y boju proti nemškemu okupatorju, proti nedičev-cem, mihajlovičevcem, vsem tolpam belo in plavogardistov, če ne bi TV. armija prehitela zapadnih zaveznikov, če se ne bi srečala z njimi na Soči in Furlaniji. To trditev lahko podkrepi, cela vrsta drugih dejstev. Brezobzirnost odkrite vojne grožnje, s katero so nas prisilili, da smo umaknili našo vojsko iz Trsta, vsa trdovratnost, s katero so na mirovnih pogajanjih odrekali naše upravičene zahteve po priključitvi slovenskega ozeihlja k novi Jugoslaviji, jasno govori, da bi bili jalovi vsi napori za zeleno mizo, če bi An-gloameričani zasedli Slovenijo#. Ponavljam, navajanje teh momentov ni v nikaki zvezi z očitki kritikov, da omalovažujemo odločilno vlogo Sovjetske zveze tako v vojni, kakor tudi po vojni. Samo sovražnik Sovjetske zveze bi mogel kaj takega storiti. Mi pa tudi spričo takih očitkov nimamo pravice ne pred svojim ljudstvom, ne pred zgodovino zamolčati taka dejstva#. Mi smo z dejanji dokazovali ljubezen do Sovjetske zveze, do veličastnih naporov njene armade za zlom fašističnega imperializma. Naši narodi — in tudi slovenski — so pod vodstvom CK KPJ in tovariša Tita napeli vse svoje sile za zmago nad fašizmom ih s tem tudi za našo lastno osvoboditev. Zmagali smo samo zato, ker nam ie bila vzor VKP(b), zato, ker smo nauk Lenina 10 Stalina ustvarjali na našem ta« renu. V nadaljevanju svojega poriv čila je tovariš Marinko prikazal, kako težke naloge je morala par« tija izvršiti po dokončni osvobo* ditvi. Tovariš Marinko je v ilustracij jo razlike med predvojnim m da* našniim stanjem Slovenije nav*« del podatke: Po prvem povojnem vzponu do leta 1929., ko je slovenska buržo* azija izkoristila ugoden polozM razmeroma višje industrijske raZ* vitosti Slovenije nasproti ostalim delom države, vidimo obratno P° letu 1929. upadanje slovenske BJ* dustrije, ki se tudi po depresiji v letu 1933. ni mogla več dvigni« na leto 1929. Tako vidimo, da Pa' da število delavstva v proizvo ' nji premoga že od leta 1926., j« sicer v letu 1930. na 90%, v le«* 1933. na 60%, v letu 1938. se dvigne le na 64%. Število delavstva v ostalem rudarstvu pada nasproti letu 1926. na 75% v le*« 1930. in na 48% v letu 1933. m se leta 1938. dvigne le na ^®/0‘.u Kljub temu da je odšlo v leti 1937., 1938.. 1939. letno povprečno 10.000 ljudi v tujino iskat dela, je bilo takrat približno šestdese^ do sto tisoč brezposelnih dela cev in kmečkih polproletarce • Po drugi strani pa je od celo n akumulacije, ki je znašala ose do devet milijard povojne vre nosti, šlo za investicije v ® . ni ji le 1,7 miliparde, ostalo Pa osebno potrošnjo kapitalistov. Nagla industrializacija, Proizvodnja slovenske industrije in rudarstva se je po osvoboditvi dvignila nasproti letu 1939. na 109% v letu 1946., na 144% v letu 1947. in bo v letu 1948. presegla 170%, Število zaposlenih v industriji in rudarstvu se je od 73.000 v letu 1939. dvignilo na 80.000 v letu 1946., na 107.000 v letu 1947. in na 121.000 v prvi polovici leta 1948. Celotno število zaposlenih v Sloveniji se je povečalo za 60.000 do 70.000, s čimer je bila brezposelnost v Sloveniji likvidirana enkrat za vselej. Akumulacija se je dvignila od 100% v letu 1946. na 110% v letu 1947. in na 129% v letu 1948. Ti podatki dovolj močno govore o ogromni prednosti socialističnega gospodarstva in o tem, da se po petletnem planu Slovenija z naglimi koraki nadalje industrializira. «Za Komunistično partijo Slovenije je zlasti važno, da je budna v čuvanju enotnosti narodov Jugoslavije. Zlasti je to važno zategadelj, ker je slovenski narod zaradi specifičnosti svoje geopolitične lege, svojega jezika, zapad-nega kulturnega nasledstva, ki se izraža v njegovi • mentaliteti, ter zaradi svoje relativno višje gospodarske razvitosti posebno izpostavljen izkušnjavam separatistične sovražnikove aktivnosti. Sovražnik j* v tem verziran še iz dobe stare Jugoslavije. Izkušnje narodnega zatiranja so v ljudskih množicah posebno žive. Sovražnik, ki je bil prej opričnik zatiralcev, si danes nadeva krinko zaščitnika slovenskih narodnih interesov in skuša z najrazličnejšimi namigavanji zbujati negotovost, češ da so interesi slovenskega naroda v današnji jugoslovanski skupnosti oškodovani. Pri vseh današnjih gospodarskih težavah mu je najbolj priljubljena teza o gospodarski zapostavljenosti Slovenije#. Druga notranja nevarnost za tempo našega socialističnega razvoja se skriva v nedrih delavskega razreda sarftega — to je sindikalistična socialdemokratska tradicija. Iz uvodoma podanega predvojnega razvoja naše partije se vidi, da so te tradicije zlasti v Sloveniji močne. Vloga sindikatov v današnji stvarnosti ljudske oblasti, v kateri je delavski razred hegemon, še danes ni jasna mnogim delavcem, vzgojenim v predvojni oportunistični socialdemokratski šoli. Njihov vpliv sega podzavestno tudi na druge delavce, ki te tradicije nimajo. Ta vpliv se odraža v nerazumevanju vloge delavca v proizvodnji, vloge sindikata kot množične organizacije vladajočega in vodilnega delavskega razreda#. Govoreč o težkočah partije v zvezi z razredno borbo na vasi je tovariš Marinko dejal: »Posebno vlogo igra pri tem reakcionarna duhovščina, ki v vsakem našem razvoju vidi, da se ji majejo zadnje pozicije za nadoblast. Nesistematično in nedosledno izvajanje gospodarske politike ljudske oblasti seveda samo lajša delo tem sovražnim elementom na vasi, daje jim možnost, da špekulantski elementi izkoriščajo naše prehranbene težave. V špekulantstvu in izkoriščanju imamo političnega nasprotnika ljudske oblasti. Špekulanti in izkoriščevalci morajo priti v nasprotje z našo ljudsko oblastjo, tu ni več govora o patriotizmu in ne morejo nam očitati, da smo se izneverili ciljem narodne osvoboditve. In ta politični nasprotnik, predstavnik razrednega sovražnika na področju socialistične preobrazbe vasi je klerikalizem. V zvezi s tem, ker so kmečke množice zaradi svoje religioznosti pod močnim vplivom svojih klerikalnih voditeljev in reakcionarne duhovščine, ki to religioznost izkorišča v svoje protiljudske namene za ohranitev svojih razrednih izkoriščevalskih pozicij na vasi, je potrebno, da vsi člani partije pravilno razlikujejo svobodo verskega prepričanja od politične aktivnosti klerikalizma. Govoreč o današnjih najbolj perečih gospodarskih nalogah je tovariš Marinko naglasil, da so se spričo osredotočenja vseh sil r.a krepitev državnega socialistič: nega sektorja industrije zanemarili nekateri drugi sektorji, kar lahko postane usodno, če se zanemarjanje teh sektorjev čimprej ne odpravi. Ti sektorji so predvsem organizacija socialistične trgovine in kmetijska proizvodnja. Tovariš Marinko je nato nakazal najvažnejše naloge za dvig poljedelske proizvodnje, ln to-združevanje malih proizvajalcev na zadružno pridelovanje, pomagati jim s splošno krepitvijo zadružne lastnine proizvodnih sredstev. dati jim vso upravno, orgn-nizatorično, gospodarsko pomoč, pomoč pri iskanju kreditov, nabavljanju semena, plemenske živine. gnojila, pri iskanju m dodeljevanju zemlje. Govoreč o zunanji politični važnosti uspehov, ki jih dosegamo pri graditvi socializma, Je tovariš Marinko dejal: »Zavedati se moramo, da smo na meji kapitalističnega sveta, da smo po eni strani najbolj izP°* stavljeni vplivom imperialist* i nas* jjliub tem reakcije, po drugi strani pa uspehi, ki jih dosegamo naporom reakcije, da nas na polju zatre, pomenijo ogromh pomoč tudi osvobodilnemu P niu Slovencev, ki so ostali stran krivičnih mej. Z nasi ^ uspehi na področju socialisti* ^ graditve dokazujemo svetu na revolucionarno doslednost Pr° imperialistični reakciji. Z «8^_ borbo in uspehi na področju ?ra nje socializma bomo najuspešne^ tolkli imperialistično reakcijo naših mejah, dajali bomo yz^°)n budo osvobodilnemu gibanj« -paralizirali strašno zablodo na• »kritikov# Informbiroja, ki 8 na roko izključno samo imPerl listični reakciji. Fo osvoboditvi je naš im--,g očuvanje in nadaljnje ra?vl]*n8| pridobitev naše revolucije, , petletni plan in vsi naši nap,g za graditev socializma zahtev _ ohranitev miru. boj proti ne razkrinkavanje teres til' in cern. vojne, raz*™«*.«*--- p(r paraliziranje vseh sovraži«« izkusov krniti naše pridobi ^ ovirati naš razvoj. Pa ne ® ^ to. politika naše partije Pr0 , .nC socialisti*0* demokrati*0 perialistom, jačanje in mednarodne aen,u”’*—)udi fronte se odraža v dejstvih ščih- na vseh mednarodnih popij; Naše zvestobe taboru socia'lZ^e s Sovjetsko zvezo na čelu ne zabrisati in omajati nikako ^ tolcevanje. Dočim pa imanio našimi mejami zlasti na sev in zapadni, za ves svet °*|tn* . ;0 kaze, kako sramotilna gonja, ki 1° je izzvala resoluciia Inlormbh ja, služi samo imperialistični akciji, služi razbijačem dem tičnega in osvobodilnega g' 3 — Kakor koli nam očitajo na ^ naltzern in izdajo mednarodna cialistične fronte, je ’es°!!0tila Informbiroja stvarno razboli ^ oportunizem in šovinistično ^ strojenje, ki v sosednih Pa še ni bilo iztrebljeno. Skrita perialistična agentura je s to j njo dobila krinko za svoj 5al)1j nastop. To, kar počenjaj« j j. Vidaliji a Imenu marksizma ^ nizma, more pri poštenih ^ lucionarjih izzvati samo og° nje.# Tovariš Marinko je po ten? ,t>i- glasil, da je resolucija I'red roja postavila našo partijo P v eno najtežjih preizkušenj zaradi tega, ker je dožive1j. pad od strani, od koder ga je i, manj pričakovala. Toda na ePi, tija se v tej preizkušnji ^ utrjuje in teoretično uspo* kar daje še večjo vzpodbu o nemu ustvarjalnemu elanu. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, 111. nad. — Telefon St 93-808. — UPKAVA: ULICA K. MANNA St. #9 — Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 340. 6 j9 OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v sirim 1 stolpca: trgovski 40, finantno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. J Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik#, Trst 11-"'74; za FLRJ: «Prlmorskl dnevnik#, uprava: Ljubljana Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.