List 41. Teiaj XXV gosp dar brtnišk m S Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., zápol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > Ljubljani v sredo oktobra 1868. Gospodarske stvari. reji in strežbi domaće živine Ce so svinje v gozdih v žiru ali na planinah, ali sicer po velicih dobrih spašnjah tako, da več mesecev se zvečer v ka- domú ne pridejo, dobro je skrbeti da koš no o grajo Ker je přišel čas, da se pitati p v naj v listj apró, da na suhem ležé se ne zgubé če je moč 7 da gospodarjem ospodinjam našim damo nekoliko pod Ker so svinje grozno poži v uka o reji in strežbi njihovi jLAfcV/j. Kj v/ o viijjv V/JUU ^/OJJiv^ y og uc o LU nikoli spred oči pustiti, da v škodo ne zaidej se ne smejo domá ali Prasci ostanej 6 do tednov pri materi, in se po v hišo ne pndej vx, uw y OUVUW XXVí ûttiUtJU J Chll pa morebiti kakega majhnega otroka časi odstavljajo po tem, ko so se navadili jesti. Mleko 7 ne ogrizejo, kar se je že večkrat zgodilo kruh 7 močnik itd so jih prva jed m že odstavlj tudi nekaj časa take reči večkrat na dan dobivaj ; da bolj rastejo, potlej pa zelenj tri reči Gorkota je prascem posebno potrebna, raščeni mraz težko trpé; toraj morajo dobro nastlano ker še od kovno burj pak da pomije Pozimi naj bodo hlevi s kakošno koruzovno, trstovino rečjo, slamo, sir- itd. zapaženi, da sever in hie va ne premrazita, kar svinj em hudo dene; am na s siratko gorkem, in daj ^, olupki, iii i\cvt\ct ! ja, »u urugu ko Zita pa rejenim svinjam dajati je po posteljo imeti, tiA ov^ vauw tíwji-j^, jim je pred odstavo se bolj potrebno se vkup vležejo, da se grejejo To Kakor vsaka žival, najbolj pa mlada, dobrega zraka potřebuje, tako tudi prasci. Toraj je treba, da je snažno v hlevu in v koritu, ker prasci za ležišče suh in sna- renstvo vmes. trata in zguba jim po trikrat na dan in kaka repa ali drugo ko- žen kraj lj ubij v mokrem ne in zunanje pase jim je treba aspé Tudi prehoda 7 da zdravi ostanej m rastej Odstavlj živali, večkratne in bolj prasci potrebujejo 7 kakor vse mlade Da presice, ktere so breje in proti koncu zime ali v začetku pomladi mlade imajo, več in krepkejšega živeža potrebujejo, nas pamet uči. Koliko svinj naj redi gospodar? Toliko, kolikor jih prerediti more, in za kolikor mu dobiček kaže. Ve- ; majhni posestniki naj je toliko redé, kolikor jim je brez škode mo- liki posestniki morejo več živali rediti paše mimo starih, da brž m goče Dobiček je zadnj pravi namen živinorej Ce imamo majhne prasce in se dobro plača jih že bolj rastejo. Bolj odraščeni pa se redé, kakor stari, matere prodati, prodajmo jih ali domá ali pa zunaj na paši, ali pa na obojem kler jih ne pitamo, je dosti, če jih tako redimo Do Tri da so dobri ne za mizo ^/iuuajiuv jiu« JL x i y Take je mati vpitala štiri tedne stari shujŠajo, ker lahko rediti jim je takrat zadosti so silno požrešni UUZilCBUl, jedo, J\ai J^ , xxx jIli j m drugo dobro rejo dognati Kadar svinje domá pitati začnemo, jih v hlev za- premo in bolj poredkim iz hleva izpuščamo. Po enega Ce se jim gorka jéd daje, ne sme nikoli vroča ali dva v en hlev denemo. Dobro nastlano in malo biti, ker bi jim zelo škodovala. mračno bodi v hlevu, da rajši ležijo in se bolj debelijo. 330 Od začetka dobé pitanci bolj redko in slabejšo jed ; počasi pa gostejšo, in proti zadnjemu najbQljšo, ter zrnje, korúzo ali kaj druzega. Ce se jim korenstvo daje, mora obloda bolj moknata biti, in dovolj je morajo dobivati. Pětkrát na dan jim pokladati, imajo dosti. Prvih šest ali sedem tednov zelo in veliko jedó, potlej pa manj , in na zadnje celó malo. Na pol se vpitájo v 8 do 12 tednih, popoinoma v 15 do 18 tednih. Nekteri s sirovim pitaj o, nekteri pa s kuhanim. Kuhano je tečniše in taka jéd bolj v meso in mast gré. Zrnje pa se prej kak dan namoči, da je tečniše. Vroča kuha je svinjem škodljiva. če bi se přiměřilo, da bi se z nerodnostjo kako svinje zapitalo, ga je treba en dan ali še več postiti. Pitati se dajo svinje vsaki čas leta; vendar je od sv. Mihela najbolji čas za to, ker imamo tačas že vec zrelih reči, ki jih najlože in z najvećim dobičkom za pitanje porabimo, in pa ker tudi mi imamo od takrat že več časa. Prve tedne se pitanje svinjem najbolj pozná; takrat rastejo in se širijo, pozneje gré to bolj pocasi. Če hočemo vedeti, koliko dobička se pripita, je treba svinje pred pitanjem stehtati, in spet potlej, ko je dopitano, in se bo preumelo, koliko da je zdaj teže, in koliko je vredno, kar se je za pitanje porabilo, in koliko da pravi dobiček znese. Poročilo v deželnem zboru. Iz računskega poročila deželnega odbora je razvidno, da sklep, ki ga je storii deželni zbor v seji od 28. decembra 1866. leta, kako naj bi se naši deželi preobloženje z gruntnim davkom enakomerno zmanj šalo, ni imel zaželenega vspeha. Visoko c. k. finančno ministerstvo ni pritrdilo ne prošnji, da bi se gruntnega davka ordinarium odmeril na podlagi od 12% namesto 16% katastralskega čistega pri-hodka, ne da bi se od zdanjega ordinariuma odbilo 150.000 gold., in se to posamesnim davka plačnikom odpisalo v primeri, kakor je naša dežela proti drugim preobložena. Visoko ministerstvo se opira zastran prvega na ta razlog, da Njih Veličanstvo, ko je izdalo sklep od 31. decembra 1864. leta, ni imelo namena, odpusti ti davek po nekem stanovitnem percentu; a zastran druzega, da bi 150.000 gold, odbiti bilo preveč, a razen tega, da bi nove precenitve treba bilo, ko bi se hotelo izvedeti, koliko je vsak posamesni placnik v primeri preobložen, al ravno te ogniti se bil je namen, ki ga je imel sklep slavnega zbora. Visoko ministerstvo tedaj izrekuje, da ne more odstopiti od svojega dozdanjega ravnanja, kterega se je držalo pri izvrševanju najvišega sklepa od 31. decembra 1864. leta tem mènj , ker se je kataster že pregledovati začel za uravnavo gruntnega davka. Odbor je sicer prepričan, da način, kakor se je do zdaj izvrševal najviši sklep od 31. decembra 1864. leta ni pravi ; da so razlogi, ki so prineseni zastran tega v sejah deželnega zbora od 1. februarja in 28. decembra 1866. leta, skozi resnični in neovrženi; in da bi se tudi proti razlogom, iz kterih visoko ministerstvo sklepu si. zbora od 28. decembra 1866. leta ni hotelo pritrditi, marsikaj dalo ugovarjati, vendar meni, da zdaj, ko se je pregled od katastra že djansko pričel, in ko imamo ministersko predlogo zastran uravnave gruntnega davka, ki se precej v ti sesiji državnemu zboru stori, že v rokah, prej šnj ega sklepa ne kaže ponavljati, ker pač ni nobenega upanja, da bi visoko ministerstvo prošnjo, ktero je že dvakrat odbilo, v sedanjih okoliščinah uslišati hotelo. Deželi kranjski ostaja tedaj le ena pridobitev, to je velikodušni sklep Njih Veličanstva od 31. decembra 1864. leta. Te pridobitve se moramo trdno držati , ter neprenehoma prositi in zahtevati, da se dobrota, ki je po tem najvišjem sklepu došla deželi, v svojem celem obsegu, brez krajšanja in trganja uresniči. Ali žalibog! mi smo morali še v vsaki sesiji tožbo slišati, da c. k. organi naše dežele ne ravnaj o po bla-godusnem namenu Njih Veličanstva, — da omenjenega Najvišega sklepa ne spolnujejo. Tudi odbor ne more drugače, ko ponavljati to tožbo, in spet konstatirati, da se niti 1866. niti 1867. leta ni po Najvišjem sklepu ravnalo. Znano je, da je Njih Veličanstvo s tem sklepom přivolilo, da se smejo v krajih, z gruntnim davkom preobloženih, dolžni davki celoma ali deloma ne le posamesnim gruntnim posestnikom, ampak tudi celim občinam in okrajem odpisati. Znano je tudi, da je visoko c. kr. finančno ministerstvo, kakor priča dopis c. k. deželnega predsedstva od 24. julija 1866. leta št. 2004, izreklo, da je preobloženje stanovitni (stabilni) moment, ter da se ima zne-sek, za kterega je kak posestnik preobložen, že v začetku leta izločiti, in konec leta vsikakor, brez obzira na druge okoliščine, za odpis nasvetovati. Znano je naposled, da se je za 1865. leto za odpis nasvetovalo zavolj preobloženja in slabe letine 111.319 gold. 201/o kr., in samo zavolj preobloženja 3397 gold. 8 V2 kr. , in da je visoko ministerstvo po tem nasvetu odpis tudi přivolilo. Vendar je podoba, da se že za 1866. leto ni več oziralo na preobloženje, ampak samo na slabo letino, in kar se je za to leto za odpis nasvetovalo in přivolilo, bilo je 126.124 gold. 20 kr. zavolj slabe letine. in 687 gold. 19 kr. zato, ker se ni moglo izterjati. Za lansko leto pa, kakor je slišati iz čisto zanes-ljivih ust, finančna direkcija ljubljanska ni hotela čisto nič za odpis nasvetovati, in to zato ne, ker je bila po njeni misli lansko leto dobra letina, in še le potem, ko so c. k. kantonski predstoj-niki od več strani priganjali in pritiskali, se je zvideio c. k. financni direkciji vprašati c. kr. finančnega ministerstva: ali bi nasvetovala kaj za odpis ali ne. Se le tedaj, ko je od ministerstva prišla zapoved, je izdala c. k. finančna direkcija ukaze do c. k. kantonskih gospósk in c. kr. davkarij , naj se skažejo zaostanki od 1867. leta in napravijo izkazi, ki jih je potreba, da se dotični nasveti storé. Tako se še le zdaj, konec 1868. leta, priprave delajo, kaj naj bi se za 1867. leto odpisalo. I ' Iz tega je pa očitno, da se c. k. finančna direkcija ljubljanska ne ozira več na tiste, ki so preobložen i, ampak samo še na slabe letine, in da tako v nemar pušča: a) Najviši sklep od 31. decembra 1864. leta, kteri jasno ukazuje, da naj se odpisuje tistim, ki so preobloženi; b) ukazu c. k. finančnega ministerstva, naznanjenem po c. k. predsedstvu 24. julija 1866. leta, št. 2004, ki izrekuje preobloženje za stabilni moment, ter veleva, da se ima znesek, za kterega je kdo preobložen, že precej v začetku leta od predpisanega davka izločiti, in konec leta vsikakor za odpis nasvetovati. Ako je tedaj jasno in dokazano in tudi od c. kr. ministerstva pripoznano, da je kranjska dežela z gruntnim davkom preobložena, — ako je c. kr. finančna direkcija ljubljanska že sama za 1865. leto precejšnje zneske zavolj preobloženja za odpis nasvetovala in je bil odpis tudi privoij en, potlej se pač po vsi pravici praša: zakaj in po kteri pravici c. kr. finančna direkcija prezira okoliščino (moment) preobloženja, 331 zakaj ni dala izločiti tište zneske od preobloženja, ki so po izkazih od 1865. leta že znani, in zakaj teh zne-skov za 1866. in 1867. leto ni za odpis svetovala? To je sicer znano, da gospod finančně direkcije voditelj noče pripoznati, da bi bila naša dežela z grunt-nim davkom preobložena, in da je po brošurah in časnikih skušal nasprotno dokazati; al prašanje je to: ima li on pravico, svojo voljo postavljati na mesto Najvišega sklepa in jasnega ministerskega ukaza, in ubozemu ljudstvu kratiti, kar mu je Njih Veličanstva milost velikodušno podělila? — Pa tudi nektere c. k. kantonske gosposke niso storile svoje dolžnosti. Tako se za 1866. leto kočevskemu in ribniškemu ol£raju ni čisto nič, in laškemu samo 104 gold. 74 kr. odpisalo, čeravno je sploh znano, da spadajo ti okraji med najsi-romašneje. Radoliškemu okraju se je za 1866. leto samo 243 gld., in Kranjskogorskemu samo 24 gld. 56 kr. odpisalo, čeravno je tudi znano, da so bili ljudje teh krajev zadnja leta v taki stiski, da so domovino zapuščali in se v Ameriko selili. Tako ne sme dalje trpeti. Dobrota, po Njih Veličanstvu deželi podeljena, ne sme zavisna biti od dobre volje posamesnih uradnikov, ampak naj pride popolnoma in enakomerno v del vsem, kterem je po Najvišem sklepu namenjena. Za trdno se je nadjati, da bode c. kr. deželne vlade predsedstvo, pod ktero so zdaj tako finančně, kakor politiške oblasti naše dežele postavljene, oštro na to gledalo, da se Najviša volja in dotični ministerski ukazi na tanko dopolnijo. Odbor tedaj svetuje: Slavni deželni zbor naj sklene : Slavno c. kr. deželne vlade predsedstvo se prosi, naj blagovoli skrbeti, da bodo tako c. kr. finančna direkcija, kakor c. k. politiške okrajne gosposke Najviši sklep od 31. decembra 1864. leta in visokega c. kr. finančnega ministerstva ukaz, naznanjeni po c. kr. deželne vlade predsedstvu od 24. julija 1866. 1., št 2004, na tanko iu po vseh okrajih enako spolnovale, ter nasvete, koliko in komu se ima kaj odpisati, konec vsacega leta. in to pred ko mogoče, predlagale. Gospodarska novica. Premije za olepšanje vasi. Ogersko ministerstvo bode razpisalo premije (darilo) takim soseskam na kmetih, ktere vas olepšajo, zlasti pota in kolovoze široke in kolikor je mogoče, na ravnost naredijo, poleg potov, kjer koli je mogoče, drevesa zasadijo, gnojnišča zadej za hleve skrita naredijo, za dobre vodnjake, stezé in mostove skrbijo in sploh si v vsem za red in snažnost prizadevajo. Ta misel je hvale vredna, in če tudi je posebno Ogre treba pripraviti v to, da si snažijo vasi, popravljajo ceste itd., vendar bi tudi pri nas take premije imele dober vspeh, kajti tudi pri nas je treba poprav. In če druzega ne, saj naša gnojnišča so večidel ne le nečedno, marveč tuđi prav neumno napravljena. Politične stvari. Govor poslanca Hermana v deželnem zboru àtirskem proti adresi. ri: r (Konec.) Pokorščino so tirjali v državnem zboru a ne s veto v. Kdor je temu ugovarjal, kdor je hotel s protestom iti v državni zbor, tega so zavrnili; umetno stvorjeni ve-čini deželnega zbora českega in moravskega ste brez pravne podlage; ko je državni zbor brez Čehov razso- jeval o českem državnem pravu in o Ceski grešil je proti ustavnému načelu: Nil de nobis sine nobis. Upor česki ni nepostaven. Namestu da bi se bil pogajal s centralisti in federalisti , ki so želeli državino enoto, in si tako pridobil zaveznikov tikraj Litve, pričel je g. Beust enostransko dogovore z Ogri, ki so ga rabili na svojo korist, in da bi se mu nespametno, prehiteno ter nedržavniško pomirje potrdilo, sklical je zbor ljudskih zastopnikov, ki so si bili pa ravno tako malo svesti svoje dolžnosti ohraniti Avstrijo kakor g. Beust, ki so se odrekli pravici, da sme njihov glas ravno toliko veljati kakor ogerski, ki so přivolili, da so se naše javne zadeve na troje razdelile in so sprejeli prisiljeno stanje in javno pogodbo, ktera je dala Ogrom ves hasek, nam vso škodo. Gospoda moja, o politični strani te pogodbe in o razcepljenji države v dva kosa ne govorim, nasledki se bodo že sami kazali; pritožujemo se zarad lahkomišlje-nosti, s ktero je državni zbor naše narodno-gospodarske interese predal preslabemu dvalističnemu gospodarstvu, pritožujemo se o financijelni pogodbi, ktero bomo morali mi plačati z državnim bankerotom, povekšanimi davki in deficitom. če premislimo, kako bogato je Ogerska z zemljišci obdarovana, koliko menj davkov plačuje, kako hitro se zdaj prevaža, moramo sprevideti, da se naše kmetijstvo z ogerskim ne more kosati, da mora toraj naš kmet priti na nič. In za vsa ta bremena, g. m., za raztrganje državino smo dobili civilni zakon, emancipacijo Židov, in lečno jed skrpanih osnovnih postav doktrinarne vrednosti , abstraktně, raztegljive stavke, kakor na priliko „pred postavo so vsi enaki" — „uradnije so vsem od-prte" — „lastninsko, hišno pravo, osebna svoboda, pismena tajnost se ne sme skruoiti" — samo pravice, ki so nam nekoliko že v drugih postavah zagotovljene, nekoliko pa se v vsaki količkaj pošteni državi same ob sebi umejo. (Smeh.) Mi smo dobili pravico prošnje podajati, a dejansko le za one, ki hočejo slavo peti novi eri, njenim stvoriteljem in pođpornikom ; mi smo dobili tiskovno svobodo, ki pa dejansko le za nemško-centralistične zabav-ljive časnike veljá, kteri prav po živinsko proti Slovanom divjajo. (Živahno ugovarjanje in sikanje.) Dobili smo pravico zborovati, vendar se federalisti te pravice ne smejo posluževati; dobili smo porotne sodbe na papirji, postavo o odgovornosti ministrov — sedanje ministerstvo pa naj federalistom še tako neusmiljeno na prste stopa, nemška stranka ga ne bo nikdar zatožila — ločilo se je pravosodje od uprave, a brez znamenite koristi za ljudstvo, ker je ostal stari birokratični red; dobili smo organizacijo brez dovoljenja deželnega zbora in jaz trdim, da morebiti še pri nobeni poprejšnjih organizacij ni protekcija, nepotizem in narodna strast toliko moči imela, kakor pri zadnji. (Nemir na levi, na desni klici : Prav dobro.) Dobili smo ustavo, ktera zapadno polovico države zopet izroča sla-boglasni centralizaciji; ustavo, ki zahteva, da bi se kro-novine in dežele s svojimi pravicami in tradicijami pogubile v vsiljeni državni snovi, ustavo, ki je suhoparen prepis onega izvirnika, ki je na đomačih tleh pokazal svojo puhlost. Naše deželne zadeve, uprava, pravosodje, bogočastje in poduk centralizuje se na Dunaji, kamor se štaka vsa popačenost (klici: To je preveč, dolg nemir.) Gospoda moja, izmed nemške večine državnega zbora smo dobili nemško ministerstvo strogo po pravilih svoje stranke urejeno — kaj iz tega izvira, je oči vidno. Dobili smo §. 19. državnih osnovnih postav — da se ga Bog usmili! Dvajset let sèm se v Avstriji nihče več ne drzne ravnopravnost vseh narodov v teoriii za- 332 metovati; ali dejansko je vse ostalo, kakor je bilo. Vse tožbe, vse prošnje, vse pritožbe se razgubé po zamolk-lih prostorih upravnih. — Kdo pazi, da bi se narodna ravnopravnost izvrševala. Morebiti tisti, kterim je ravnopravnost potrebna? Ne! Oni, ki sami trdé, da so njeni nasprotniki; a tudi najbolje postave ne koristijo, ce uradniki najniži in najviši ne spoštujejo in ne lju- bijo naroda, za kterega so postave. S paragrafom 19. le opoziciji usta mašé, in srditeje kakor le kedaj se kaže staro germanizuj oče divjanje samo da v ustavni obliki, in ako si pregledamo vse, kar smo najnovejši cas doživeli, zdi se nam, kakor da bi se naravnost na to dělalo, da bi se vse slovanstvo pokončalo. (Nemir.) Se zmirom gospoduje tujstvo v šolah, in Slovenec se tu svojemu narodu izneveruje, da ga potem morejo rabiti proti lastnemu rodu (nemir, ugovor); še zmirom gospoduje tujstvo po uradih, dasiravno bi ne trebalo druzega nego ministerskega ukaza, da bi uradniki uradovali v jeziku tistega naroda, čegar kruh jedó; in s pomočjo raznarodene birokracije se sili tujstvo v srenj o, v okrajni zastop, v deželni zbor in tu svojo sodbo delà o slovenskem narodu, narodnjaka pa povsodi v kot stavijo. Ljudski jezik so speháli, da je ostal samo še po vaséh, kjer se ne more razvijati, in ravnopraven je le še slovenski goldinar, s kterim se davek plačuje. Gospoda moja, tujec je pri nas vsemogočen, v svoji lastni hiši je Slovenec le hlapec, a tujec njegov gospod. Na-rodovo truplo je razkosano, osamljeni si prizadevajo narodni poslanci v posamesnih deželnih zborih, v tej osamljenosti pa so brez moči. Gospoda moja, više deželne oblastnije, kakor je videti slabo umevajo slovenski narod in nas narodnih poslancev tu tudi nočete razumeti. (Smeh.) Zastonj je, da tu sedimo; v tem deželnem zboru ne bomo slovenski poslanci nikdar nič dosegli. Vsled nemškega liberalizma so Slovenci brez zastopnika v deželnem odboru, dasiravno jih je vseh deželnih prebivalcev. Gospoda moja, temu zlu se ne pride popred v okom, predno se Slovenci ne ločijo od Vas in se ne združijo vsi v eno celoto. Dá, ločiti se morajo in potem združiti v eno narodno in politično individualiteto. (Dolg smeh.) Vsaka reč le nekoliko časa trpi. Deželni zbor bo potem tem vspešneje deloval; prepiri in ovajevanje bo nehalo, uprava bo loža in ceneja. Taka prenaredba je živa potreba za Slovence kakor za Nemce; dokler se nam ne přizná naša narodna individualiteta, dokler nimamo odločene svoje dežele, kar nam bo individualnost varovalo, dokler ne obveljá naš jezik, dokler smo brez narodne uprave, ktera bo prirojeno krepost ljudsko razvijala, toliko časa je za nas ravnopravnost prazna pena. (Klici: za nas!) Dá! za nas! Pričeta liberalna sistema narodne ravnopravnosti ne more dati, niti jej je ravnopravnost po volji, ker je ona nasprotna načelom te sisteme, ktera tirjajo izključ-ljivo nadvlado enega plemena; ta sistema ne more narodom miru in sloge niti dati niti ju hoteti. Sloga, ki stoji na enaki pravici za vse, bila bi konec te sisteme, ktera se mora le z onimi sredstvi obdržati, ktera so jo mogočo storila, z razdvojenjem in silo. Sedanja liberalna sistema ne more državi olajšati težkih břemen: ona potřebuje stoječe vojske, da ž njo kroti nezado volj ene narode (nemir, oho), ona se ne more birokraciji odpovedati, birokracija je njena najkrepkejša podpora vzlasti v slovanskih deželah. Sedanja liberalna sistema ne more trpeti svobod-nega tiska, ako noče sama sebi jame kopati; ona ne more do voliti avtonomije, kajti avtonomija in centralizacija ste si podobni kakor noč in dan. Grospôda moja, vladajoča sistema je toliko kakor zaukazovati in služiti; prvo ni liberalno, drugo svobodo izključuje. Liberalna sistema, kakoršna zdaj vlada, je pokazala, da je goljufiva, vso svojo svobodo mora sama uniciti. Le resnično omikani, nravni, domoljubni možje naj bi vladati smeli. „Po njihovem sadu jih bote spoznali." Ozrite se okolo sebe, g. m. Povsodi upor, povsodi strupena nezadovoljnost, povsodi razdraženost — samo nasledki žaljene pravice. Na drugi strani sila in žuganje, kakor da bi bila ljudstva samo zarad sedanje ustave na svetu. Povsodi se povzdigujejo značaji, kterih ne moremo bolj-šim prištevati; boljši in blageji morajo odstopati in mol-čati in demoralizacija napreduje. Cutila za vladajoco hišo so se ohladila, vera v Avstrijo je zbežala, ljudstva sama pa propadaj o bolj in bolj v siromaščino, ker jim je od-vzeta edina nravna zaslomba, vera na pravičnost svoje vlade. Veča in veča bojazen se mora lotiti vsacega avstrijskega domoljuba videčega tako počenjanje; popra -šuje se: Ali ni nikogar več, ki bi se postavil na narodno podlago? Gospoda moja, mi se obraćamo od vsega, kar nam je pridobila nova era, za nas nima ustava in parlamen-tarično ministerstvo nikakoršne pravne velj ave (oho, živi ugovori), mi se obraćamo od liberalizma obstoječega v frazah, od liberalizma doktrinarnega, kteri bistvo in poroštvo svobodě išče v ustavnih papirjih in osnovnih pravicah; mi se obraćamo od liberalizma, ki se je rodil iz narodnega zatiranja in ščuvanja, in se samo s temi sredstvi tudi obdržati more. Avstrije ne more vrediti samo politična svoboda, naj bi se še tako obilna pripoznala; najprvo se mora zadovoliti narodnim željam in tirjatvam. Tega je pa pričakovati le v federalistično vrejeni državi. Avstrij ske razmere so take, da stojí politična svoboda v drugi, narodna svoboda v prvi vrsti (živo ugovaranje). Gospoda moja, avstrij skim narodom je ljubši vladin absolutizem, kakor absolutizem kterega druzega naroda ; Slovan noče le fizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi politično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapete tirjatve slovanskih narodov, kterih věčno prošenje je v svetovni zgodovini zapisano; samo to tirjajo, kar drugi narodi že dolgo imajo in uživajo. Gospoda moja, vsaktera centralizujoča poskušnja bo nezadovoljnost v državi množila, in narode v tuja naročja gonila. Avstrija se more vrediti le na podlagi starih deželnih pravic po skupnem delovanji med de-želnimi zbori in krono. Vse obotavljanje, gospoda moja, je brez vspešno; preštejte sami sebe in preštejte druge. Vlada in narodi si prizadevajo in potrošajo svoje najbolje moči v mejusobni borbi, preštejte se in čem bolj slovanski živelj odrivate, tem teže postaja stanje Nemcev, in kakor ste Vi nekdaj klicali: Vrnimo se, po-botajmo se z Ogri; tako kličemo zdaj mi: Vrnite se, pobotajte se s Cehi, pobotajte se z vsemi narodi; Po „Slov. Narod." Slovfctvene stvari« Tudi nekaj o slovensko-nemškem slovarju. V poslednjem listu „Novic" sem čital nasvet, naj se v slovensko-nemškem slovarju vsaki slovenski besedi dodá tudi latinski pomen, da bi benečanski Slovenci s pomočjo italijanščine laglje slovenske besede razumeli. A ta nasvet se meni ne zdi dober. Kdor la-tinščino in italijanščino ume, dobro vé, da ni vseg-dar lahko iz latinščine najti pravega italijanskega po-mena, kajti večina besedi je taka, da ves drug pomen. 333 v teh dveh jezicih ima. I kaj bi potem iz tega sledilo Schweiger-j nego pomota? Razun druzih ovir bi iz tega tudi za slovaropisca izhajala ta velika sitnost, da bi slovar tri- pa gospodih Alojzu Gr gospojici Mal ici D urini-j in I Dul y y glot postal in vendar v tem ne nobenemu vstreglo. se razun duhovščine kteri vsi so svoje naloge prav izvrstno resili. Vrh te igre se je tudi deklamovala znana Prešernova poezij Živo pa „Nova pisarija" in sicer vrlo dobro od zgorej imenova-nam je potreba tudi slovensko-itali- nega gosp. Gorenca in gosp. Jožefa Kutil-a; po besedi jan skega slo vara; s tem bi se namreč onim Sloven- bil je ples, in tako je večer prav prijeten bil cem vstreglo in tudi našim italijanskim uradnikom, ki * ...... med Slovenci, posebno na Primorskem, svoje službe opravljajo. Dandanes namreč naš narod od vseh svojih tina je veliko slabejša mimo lanske uradnikov tirja, naj se slovenščine učé. Nemci to lahko vse prav lepo kazalo Iz Košanske doline na Notranjskein 18. sept. Izvedite, drage „Novice", da naša letošnja le- je sicer y Sp pozneje nam je nemila suša storijo, a od Lahov to tirjati je težavnejše, ker potreb- vse tako stisnila, da smo sená in žita prav malo pride nih pripomočkov gledé italijanščine še nimamo. Poznam ~ pa nekega mlađega gospoda ki ves vnet za blagor kterih j lali. Zelje so nam, kakor v več krajih, grde gosenice, JJČt ue&e^a miauc^tl ^uo^uua , , vuo vu^u uia^uJ. našega milega naroda, že več časa gradivo za i tali- bilo na žrle milij ? krompir pa je bil po zelnikih, do čistega po , zdaj pa črv zeló poškodoval jano-slovenski slovar nabira, in nadjati se je, da še sila gnjije; sadja je prav malo; grozdje nam je tam prej nego mnogo časa pričakovani ljubljanski slovar pa tam toča potolkla, sicer pa je vendar lepo in že ioeli dan zagleda IJU ^agl^ua j SVOJ 6 UV1V UVflOM jLlWUJWWi OU J v KJIXVS4. 1*J «1 VAV« V-M da sl. slovenska Matica svoje pomočí ob svojem česa da bodo živeli delo dovrši. Nadjati se je pa skoraj zrelo. Ni čuda tudi y y so nasi kmetj v skrbi, od času ne odreče temu delu. Tominu oktobra 1868. C. da Pa zadosti o tem. Prav veselo je slišati, kako se naša reč slovenska med ljudstvom okrajni uradniji moramo žalibog z ob Sin . ai jjii uaoi vixi aj ui ui auuij i uiui aiuu ^aiiUUg '£* uu* upnim srcem reči, da še zmiraj stara trma po starem kopitu vlada, in da nas še vedno z nemškimi „šriftami" al pn naši Prošnja. Podpisano vredništvo se obrača v se enkrat s srčno . da prošnjo do vseh domorodcev in dijaške mladine blagovolijo, kar so nani še na dolgu ostali, vsaj do 15. se je, novembra t. pitaj o. Iz Poddrage na Ipavskem. (Velika beseda in poddraski fantje.) Program poslednje čitalnične besede kakor se sme, v veliko zadovoljnost zvrševal v J. Blaznikovo tiskarnico v Le pripetila se je ovi večer nevšečnost, ktera je gospodo, y Ljubljano poslati; za vsacega posamesnega je le malo za nas vendar prevelik znesek, da ga sami ne zmoremo. Pri tej priložnosti opominjamo tudi naših starših dolž-nikov z resno besedo njihovih dolžnosti. Vredništvo „slov. Glasnika." ktera je blagovolila počastiti nas s svojo nazočnostj ta večer ; utegnila žaliti, in kako bi tudi Al naj ča- stitim gostom v tolažbo povemo to, da so bili ovi po , ki so se dali ali po kaki obljubi ali kakor koli podšuntati, da so kakor divjaki razsajafi. redneži le hlap SUZE Naj prej mejo gotovo plačilo za svojo neotesanost Drug znancali i prijatelj ah. na grobovih Velečastne gospode Mata Jurinca, kanonika i Andra Marota* oba rođjena Kastavca preminuvša meseca septembra 1868. kaplana i poddraški fantje se niso udeležili grde sirovosti, bili so deloma pri besedi nazoči, deloma so mirili omenjenih _ divjakov. Častite goste y ki so nas v tolikem številu počastiti blago volili, lepo prosimo, naj pozabijo ono nezgodo in naj se ne strašijo obiskati nas drugo pot. Porok smo jim, da se kaj tacega ne bode da pošteni naši fantje gumi » 30. u. m. oglasil se je zopet Dop v yy Tagbl u od Te Vam plete věnac ružah Nakićenih těkom suzah. naletel je zdaj, kajti reva gotovo ne ume še bolj ko prvikrat slovensko, ko v 99 Novicah", kakor ciganka 9 Život rajskoj domovini Daj Vam Bože ko sve može Jer ste věrni domu veri je tako preobrnil dop žakelj. Mogoče je pa tudi, daje storil to v svojem fana-tičnem vnetji. kvasiti laži in dražiti svet. V kratkem mu I ko znadeš Bože Sa životne bili kože odgovorim le to, da dopisovalec v „Novicah" ni „Land kapi nico 9 in da nikdo ni nabiral udov po trgu za čital da mu bo pa omenj ena oseba morebiti jako hva Dopisi. ležna za čast, da jo stavi Od med prve prve ni druzeg do ko adnje vrstice je tedaj vse 99 Honoratiore celi dop ? Novomesto 27 sept Danes zvecer bila je v igra lačnim nemškutarjem laži sestavlj Ubog 99 sanjarija, ki jo p on uja Tagblatt", ki že zdaj tukajšnji čitalnici beseda. Predstavljala se je Miroslava Vilharja „Filozof" po gospojici Idi baronesi *) Andre Maroti, tudi dobro znan dopisnik „Novicam." po blatu smrdiš, kmalu bodeš počil laži, ako jih dalje v se nabii v SVOJO mavho P r o s t o s 1 Iz Smartna pri Cerkljah 28. sept sredo 23. t. m. je ajal pri tako hud n. h 9 da 334 se spominja le málokdo enacega. Drevje je lomil in sèm ter tjè premetaval, da je bilo groza. Vse je be-žalo. Ljudje so dobro zapahovali hišna vrata, iskaje varnega zavetja v pohištvu; al tudi tu jib je nadlego-vala viharna sila. Ene hiše streho je odnesel vihar in jo raztresel na vse vetre. — Ajda je zeló polegla, na-želo se je bo veliko, samo zrnja bo bolj pičlo. Iz Vipave 3. okt. — „Tagblatt", kteremu po- glavno načelo je to, da kakor gad pika po duhovščim kranjski, je prinesel unidan tudi iz našega kraja dopis, v kterem je le edino to resnica, cla je Z. otrok umrl, vse drugo pa, kar se tiče žuganja za plačilo itd., je grda laž. Iz gotovega vira morem povedati, da ženi ni nihče za plačilo naprej žugal in da tudi solda ni naprej plačala. Dva dni po pogrebu je přinesla njena hči 70 sold, plaćat, al gospod denarja še v roke ni prejel; ker je perica, se jej je dalo iz usmi-Ijenja perilo prati, in dobivala je še povrh 1 goldinar. To je faktum, ki se bo dal ob svojem času tudi s pri-sego pritrditi. Kar se pa tiče „velikega platila", ni ni-kakoršna skrivnost, da štola znaša duhovnemu 70 soldov, pevcu 35, cerkovniku 90, za kadilo 12 soldov, tedaj vse skupaj 2 gold. 7 soldov. Mrtvaški list od otroka je přišel v farovž ob poli osmih zvečer in drugi dan so pokopali otroka. Bravši nesramno laž v „Tag-blattu" se je vprašala žena, je li morebiti h komu šla denarne pomoči prosit za pogrebščino? Na to je prav plašno odgovorila, da je šla okoli gospode, in je pove-dala, k j e je bila. Da pa je šla beračit, tega nikakor ni duhovščina kriva, kajti hodila je okoli, predno je še z duhovnim gospodom le besedico o pogrebu govorila. In da je Žontovka „s solzami v očéh" prosila od hiše do hiše, rad verjame vsak, kdor jo pozná, kako zna. Tudi je lahko mogoče, da je ad cap-tandam benevolentiam tù ali tu ali tam tudi miloščine prosila, rekši, da drugače otroka ne bodo pokopali. Je pa vsega tega duhovščina kriva, ker o tem nic věděla ni, in zarad pogrebščine pred pogrebom še nikjer besede ni bilo? Pa kaj je „Tagblatt-u" za to mar, da le kaj „škandala" prinese po principu svojem „calum-niare audacter, semper aliquid haeret." Mi pa ga za zdaj le prislovice opominjamo, ki se veli: „vrč nosi vodo, da se mu uhó odbije" ali da „Tagblattovci" razumejo: „der Krug geht so lange" itd. itd.... iz Ljubljane. (Iz deželnega zbora.) Predno nada-ljujemo popis zborovih sej , imamo dodati iz seje 17., da je poslanec Ravnikar prvikrat prišei v zbor in predpisano obljubo storii. V ravno tej seji je bil predlog deželnega odbora, da se na šneperski grajščini na Notranjskem napravi deželna niža gozdnarska šola (glej 40. list „Novic"), enoglasno potrjen. V 18. seji je dr. Costa v imenu deželnega odbora poročal o mnogih prenaredbah volilnega reda pri volitvi deželnih poslancev na Kranjskem, ki so bile deželnemu zboru v pretres in sklep predložene v 6 postavah. Na prvi pogled se vidi tem pred-logom, da nameravajo 1861. leta odločeni volilni red tako spremeniti, da se volilcem zlajša volitev, — da v njem vlada pravilo prave ustavne svobodě, in se vsem velikim posestnikom, kteri brez vojskine přiklade od svojega posestva plačujejo leto in dan najmanj 100 gold, zemljiščinega davka, pravica dá v skupini „velikih posestnikov" voliti, čeravno njih posestvo ni vpi-sano v „bukve gosposkinih zemljišč" (Landtafel), ampak le v navadne „gruntne bukve". Dr. Costa, ki je z velikim trudom in temeljito vednostjo izdelal te pred-loge, je v sporočilu na drobno naštel, da v „gosposke zemljiščine bukve" zapisani posestniki plačujejo skupaj na leto brez přiklad 54.000 gold, davka, tedaj le Y14 del celega zneska (750.000 gold.), ki ga kranjska dežela plačuje, in vendar število poslancev, ki jih ti gospodje pošiljajo v deželni zbor, znaša skor tretji d e 1 vseh poslancev. To ni pravična razmera, zakaj zraven teh 217 v „landtafel" vpisanih posestnikov, je še 66 posestnikov, ki tudi čez 100 gold, zemljiščinega davka plačujejo, pa so vpisani v navadne gruntne bukve. — Za volitev meščanov in tržanov so bile dru-gačne skupine nas veto vane in tudi sprej ete, namreč te-le: Ljubljana voli za-se, — Idrij a za-se, — Postojna, Vrhnika, Lož, Planina, Senožeče in Cerknica volijo skupaj v Postojni, — Kranj, Loka, Tržič, Ra-dohca, Kamnik, Železnike in Kropa volijo skupaj v K ranji, — Kočevje, Ribnica in Sodrašica volijo skupaj v Kočevji. Kar pa se tiče kmetiških občin, delajo občine vsacega politiškega kantona (okraja) za-se svoj volilni okraj, tacih kantonov je zdaj 11, tedaj naj so volitve za te občine v Ljubljani, Kamniku, Kranji, Radoljci, Postojni, Logacu (Planini), Novomestu, Krškem, Litiji, Kočevji, Črnomlji. — Viharne so bile razprave o teh in še drugih premembah volilnega reda, kterih so se udeležiii cesarski namestnik, potem pa baron Apfaltern, pl. Kaltenegger, Kromer, Zavinšek, grof Thurn iz zborove manjščine, iz većine pa dr. Toman, Svetec, dr. Prevec in poročevalec dr. Costa. Najhuja borba od strani manjščine je bila zato, da bi véliki posestniki ostali, kakor so dozdaj bili, sami za-se, — da bi Tržič ostal volilni okraj, kakor je zdaj bil, da so Kamničanje in Radoljčani morali v podnožje Ljubelja potovati, — in da bi se Kocevju ne mešala Sodrašica. Al vsi raz-logi, s kterimi sta se borila posebno Apfaltern in Kromer, niso obveljali proti tehtnim dokazom Co-stovim, Tomanovi m, Svetčevim in Prevčevim. Sprejeto je bilo vse, kakor je sporočilo nasvetoval. (Po priliki prinesó „Novice" veče govore). — V tej seji je naznanil dr. Costa še to, da nasvet, kterega zahteva c. kr. finančno ministerstvo zarad prenaredbe zemljiščinega in hiš nega davka, je že izdelan in da pride kmalu sporočilo v deželni zbor. V 19. seji je grof Barbo v imenu finančnega odbora poročal zarad deželnih uradnikov, zdravnikov, muzealnega kustoza itd. in njihove plače. Predlogi so večidel vsi obveljali v tem, da se plača za zdaj ne povikša, sicer pa, da se ustanovi nova služba koncipista (z 800 gld.) in ingrosista (s 500 gld.); namesti diurnistov sme deželni odbor v službo jemati praktikante, ki se v prisego vzamejo in 180 gld. letne plače dobivajo; službina leta se jim štejejo. — Dr. C os ta poroča potem o ustanovi deželne blagajnice in nacrtu zacasne službine inštrukcije; vse se je sprejelo brez razgovora, — ravno tako se tudi proračuni zemlj edelskega zaloga za 1868. in 1869. leto in končni račun zaloga za zemljiščino odvezo od 1867. leta izročijo finančnemu odboru. Dalje zagovarja dr. Costa svoj predlog, kteri meri na to, da se poslanci oprostijo opravilstva zapisnikarskega in da kak deželni uradnik bode zapisnikar v zborovih sejah. (Predlog izročen ustavnému odboru in po njem odobren, je obveljal tudi v 22. seji zborovi.) Po vsem tem je prišei vladin predlog o nadzoru šolskem (Schulaufsicht) na vrsto. V imenu odbora šolskega je poročal dr. Toman. Solski odbor je marsikaj prenaredil v vladinem nacrtu, rekši, da poduk ki ga dobiva mladina v šolah, mora krepčati in blažiti mladini srce, mora bistriti in jasni ti njen duh, mora obsegati vse vednosti, ktere narod potřebuje, da se od dne do dne bolj omikuje ter napreduje v gospodarstvu I in blagostanju sploh. Zato je potreba, da vsi, kterim je národová sreča na srcu, imajo nadzorno pravico, da so vsi ti, in sicer cerkev, učiteljstvo, narod in 335 država zastopovani v nadzornih svetih, in gledé na vse to na posebne okoliščine naše dežele, nasvetoval je odbor v vladinem nacrtu nektere spremembe. Najvaž-nejše nasvetovanih prememb so te-le: Cerkveni zastopniki v krajném šolskem svetovalstvu (3. §.) so samo-stojui dušni pastirje ali njihovi namestniki, to je, ne le fajmoštri, ampak tudi njihova vikarji ali kaplani; toraj teh ne bode treba voliti. — Izpustil se je vladin pristavek o judovskem zastopniku, ker na Kranjskem ni juda; za prihodnje čase pa, če se vendar kteri vseli, ni treba že zdaj skrbeti. V krajni svèt 'pride tudi učenik krščanskega nauka (katehet) (4. §.), če ima krajni svèt več šol, ima glas najstarejši katehet, drugi so v njem le kot svetovalci. Kazen (6. §.), če kdo ne bi hotel biti ud krajnega sveta, se je od 50—300 gold, znižala na 5—50 gold. Krajni svet se shaja vsake 3 mesece enkrat, ne pa vsaki mesec, kakor je zahtevala vladina predloga. — V okrožni svet (19. §.) naj prideta, ker nimamo drugoverskih šol, dva katoliška duhovna, ktera izvoli knezoškofijski konzistorij, in dva učitelja, ktera izvoli učiteljski zbor. Po vladinem predlogu bi imel biti v Ljubljani mestni župan, drugod pa c. kr. okrajni glavar predsednik okrožnemu svetu ; šolski odbor pa je svetoval, da si okrožni svet sam voli predsednika. — Vladin predlog (22. §.) zahteva, da ima vlada po trdi ti izvoljeni okrožni svèt; šolski odbor pa je svetoval, da se ta volitev vladi le naznani. — Vladni redlog (34. §.) je meril na to, da sta dva deželna od- ornika uda deželnega šolskega sveta; šolski odbor pa jepredlagal, da deželni zbor pošlje dva poslanca, tako da mu je na voljo dano, ali ju pošlje iz svoje srede, ali ktera druga dva. — Dva učitelja, ki imata biti v deželnem šolskem svetu, imenuje cesar po nasvetu deželnega odbora; vladni predlog pa je bil, da ju nasvetuje c. k. vlada; zato se je vladin zastopnik upi-ral in deželnemu zboru odrekaval pravico do te spremembe, češ, da gré vladi najviše nadzorstvo v šoli. — Prvi poprime poslanec Dežman besedo. On vidi v odborovih nasvetih spet le in še veče gospodstvo du-hovnov v šoli; to pa bi bila grozna nesreča šolstvu. Nove verske postave so bile na Kranjskem z navdušeno zadovoljnostjo sprejete (smeh); vse je glorijo pélo, ko so bile razbite konkordatove verige (smeh). Hvalisa se sicer duhovšcina, da je bila velika pomočnica šolam; (to je resnica!) al s to hvalo so se duhovni sami kadili po časnikih (ohó!) Duhovni so premalo podučeni za šolstvo. Ko je kranjska dežela luteranska postajala, so stanovi tuj ce klicali v deželo in šole; to so bili možaki! Posvetnjak, deželni svetovalec Edling je moral katekizem prestavljati v kranjski jezik. V novejšem času sta le šolski svetovalec Močnik in korar Za-vašnik šole povzdignila. Duhovšcina le strup narodnega sovraštva cepi v mlada srca. — In tako je bila skor vsaka beseda v Dežmanovih ustih strup proti duhovščini. — Poslanec Svetec ga prvi zavrača, rekši, da žalostni bodo časi, ko ne bode duhovšcina skrbela za omiko ljudstva. (Dobro!) Vlada je v okrajni šolski svèt poklicala duhovne vseh vér; ker pa smo na Kranjskem sami katoličani, tedaj smo djali dva katoliška duhovna v to svetovalstvo. Dežman pravi, da duhovšcina ni nič prida za šolo storila; al on tega ni dokazal. Duhovni niso bili ovira šolskemu napredku, ampak le vlada. Kdo je postave dajal šolam? Vlada. Kdo je šole snoval? Vlada. Vlada je imenovala učitelje; vlaaa je odločevala šolske bukve. Ako so tedaj šole slabe, vsega je le vlada kriva. Vlada je v prejšnjih časih nase šole le ponemčevala; za kaj druzega jej ni bila skrb; nemščino so ubozim otrokom vbij ali v glavo, ktere so se naposled toliko navzeli, da so slovensko svoje ime čečkali z nemškimi črkami. Dežman pravi, da duhovšcina naša ni sposobna za šolstvo — in vendar je tudi njemu učiteljica bila. Kako da se Dežman na vse kriplje upira duhovščini v šolah, birokraciji pa ne? Temu je uganjka lahka: če uradniki hrbet obrnejo Dežmanovi stranki, pa je ta stranka na suhem. (Smeh.) — Dr. pl. Kaltenegger se boji, da ne bi se po odborovém predlogu vès šolski svèt sestavil iz duhovnov; tega pa ni nameraval državni zbor. — Kromer zagovarja^ vlado, da ni ona kriva slabega šolskega napredka. Solske postave so dobre. (Dr. Costa: O, izvrstne!) Le izpeljevale se niso prav. ,,Neumen kmet, pokoren kmet!" to je bilo geslo móž, ki so jih izpelja-vali. Duhovščina je imela dozdaj vso oblast v rokah; to ne sme dalje tako biti; sodniške preiskave kažejo divja srca in nepotrpnost v verskih in narodnih rečeh. — Dr. Gosta pravi, da Dežman sam ne verjame, kar je govoril o posebnem veselji, s kterim so bile verske postave sprejete; marveč je šla od tod na dunajski državni zbor prošnja z obilnimi podpisi za veljavo konkordata. Liberalci so sicer oni večer hoteli Ljubljano razsvetliti, al nobena noč ni bila tako temna kakor tista. (Smeh.) Morebiti da Dežman ima kakega pri-jatla med duhovni, težko pa jih ima več kot prstov na roki (smeh). Dr. Costa potem Dežmana podučuje, kaj je „socijalna" izreja, kaj pa „človeška"; za to nam gré v šolah, a ne za uno. Naša duhovščina je podučena, da vé in zná, kar vedeti mora. Vlada vsako leto hvali za šolstvo zaslužene duhovne; je li to laž ali hlimba? Dežman ni nič dokazal, le besede je vezal; mi pa imamo žive izglede za šolo zasluženih duhovnov med seboj, kterih prsi so kinčane s častnim križem. (Dobro!) Sol za silo imamo res mnogo; al hvala Bogu, da se duhovščini naši smili z davki preobloženi narod iu da ona sama podučuje v šolah, kjer soseske ne morejo plačevati učiteljev. Mi nimamo judov, luteránce v pa premalo, da bi imeli pravico do krajnega sveta. Skrb za narod naš nas je vodila pri posvetovanji šolskega nadzora. Ako se sprejme naša osnova, dobro bo za šole. — Poslednjo besedo v splošni debati ima še poročevalec dr. Toman, ki pobija Dežmanove ugovore in druge. Mi hočemo ravnopravnost v šoli; če Dežman pravi, da je naš predlog zoper državno postavo, naj to dokaže v specijalni razpravi. Mi nočemo, da bi birokracija gospodovala v šoli. Nikar ne žalite duhov-ščine naše; ona je izgled marsikteri drugi deželi; ona goji vero in omiko doma, pa hodi tudi na tuje vero pridigovat in človeštvo omikavat. Danes imenujete rodoljubne naše sinove izdajavce domovine, ker se poga-njajo za omiko narodovo, tuj ce nekdanje, ki so prišli za to v deželo, pa hvalisate dobrotnike. (Pravo !) Naš narod je cisto katolišk, in to je velika čast njegova. Pustite mu sveto vero! (Pravo!) Vsa Avstrija bila bi srečna, ko bi imela le eno vero. Oni, ki so v 16. stoletji luteránsko vero učili pri nas, skrbeli so za napredek slovenskega slovstva; današnji neverniki pa hočejo narod naš ponemciti. Centralizem od 1861. leta je škodoval našim šolam. Drugod nimajo prepirov zarad jezika v šolah; pri nas nam vrivate zmiraj kamna spo-tike. Nemška politika ni avstrijska politika. Deželni zbor ima pravico o postavodaji deželni. — Ko je bila splošna debata končana, pri špecijalni debati poprime cesarski namestnik besedo in zagovarja vladin predlog. Ko so v špecijalni razpravi govorili še Kromer, Kaltenegger, Dežman in ces. namestnik in jim je odgovarjal dr. Toman, je bila vsa postava o šolskem nadzoru sprejeta po predlogih šolskega odbora in seje konec — popoldne ob 5. uri. V 20. seji je v imenu šolskega odseka poročal dr. Bleiweis o postavi, kako naj se uresniči ravnopravnost narodna v šolah in uradnijah, in da 336 se osnuje akademija za pravoznanstvo v Ljubljani. V sporočilu je odbor privzel le še §. 19. osnovne postave in s tem zagovarjal načrt svoj, ki zadeva javne šole, ki so take, ktere zdržuje država, dežela ali občina. — V splošni razpravi poprime cesarski namestnik prvi besedo in razklada vladine misli tako, da je narodna večina govor njegov pozdravila z dobro-klicem. — Potem se vzdigne K r o m e r in na vse kriplje nasprotuje nasvetovani postavi; Kra marie pobija njegove napade in pravi, da on je kmet, in da bolje kot Kromer vé, kaj kmetje hočejo; oni hočejo svoj jezik, a ne ptujega. —Za njim govori dr. Toman in s krepko besedo brani narodne pravice narodom in avstrijsko zavest Slovencev, ki v veliki Nemčiji vidijo pogubo Avstrije. Iz istega stališča kakor Kromer oznanuje tudi Dežman izveličanjeslovenskega naroda v nemški kulturi; ves govor njegov je tako napravljen kakor da bi za Slovenca ne smelo biti narodnih pravic! Take čudne razloge je vlekel na svet kakor jih more vleči advokat, ki zagovarja stvar, o kteri je prepričan, da je zgubljena. Ko sta še dr. Kaltenegger in Zaviň šek nasprotovala, vsak po svoje, pa vsi trobili v isti rog, je poprijel poročevalec dr. Bleiweis besedo. Kdor je slišal ravnokar šolski postavi nasprotne, sem ter tje zeló strupene govore — je začel dr. Bleiweis svoj govor — misliti se mora, da ne živimo v ustavni Avstriji, in ker se čuj ej o taki glasovi iz tako imenovanih „ustavoljubnih" ust, treba, da nekoliko bolj pogledamo v obličje sedanji ustavi, da vidimo, je li ona kriva tacih govorov, ali da se le napčno tolmači. In ker se je sporočilo odborovo vtopilo na §. 19. dec. ustave, nam je dolžnost, da pri tej priliki očitno povemo, kaj da mislimo o sedanji ustavi, in to tem več, ker po §. 19. deželne ustave imamo tudi pravico, pretresati ustavo državno. Ker bojo „Novice" drugi pot prinesle ves ta govor, naj povemo zdaj le to, da je govornik se ozrl v dôbo preteklih 20 let, kar si Avstrija ustave delà, kako je délai Schmer ling, kako Beust, a nobeden ni dovršil nič tacega, kar bi bilo po volji vsem narodom avstrijskim. Uni je ustrezal Nemcem, ta Magjarom — obá pa sta merila z napčno mero, ker vAvstriji imajo tudi druga kraljestva zgodovinsko pravo, a ne samo Magjari, in tudi drugi narodi morajo imeti narodno pravo, a ne samo Nemci. Večina narodov avstrij skih je tedaj obsodila dvalizem kot nesrečo Avstriji, kajti dvalizem ne krepi Avstrije, ne ugaja večini narodov na tej in uni strani Litave, naklada nam pa velika bremena. Potem je pre-stopil govornik na pretres decemberske ustave, o kteri ne taji, da ima marsikaj dobrega in svobodnega; al dozdaj ima le lepe principe izrečene, d janské izpeljave o svoboščinah pa še ni. Dalje obžaluje, da mnogim homatijam avstrijskim so se dodale še prav po nepotrebno verske, ktere je nemški liberali-zem tirjal. Te verske postave imenuje pravo Pandořino puško, iz ktere, kakor nam gnjusno pisani in ilustrirani napadi na katoliško duhovščino in katoliško cerkev v „Figaro", „Kikiriki" in druzih časnikih te baže vsaki dan kažejo, je izletelo vélikih hudičev in malih hudičkov toliko na dan, da se jih vlada sama strašiti mora. Konečnoprestopigovornik na združenje vseh Slovencev v eno politično celoto, ktera edina je v stanu varovati in zagotoviti narodno ravnopravnost Slovencem. Potrebo tega zdru-ženja dokazuje s tem, kako se Slovencem godi na Stajarskem, Koroškem, Primorskem; povdarja, — da želja po tem združenju traja že od 1848, — da je v političnih in sodniških zadevah že nekoliko bila v preteklih letih, — da bi Avstriji sami na korist bila itd. lO vsem tem in druzih govorih drugi pot več, ker da- našnji list ne more popisati vsega, kar se je godilo do Va 4 ure popoldne, ko je bila vsa postava po predlogu odborovém in z dodanim nemškim Baj s en-f eis o m z veliko večino glasov sprejeta. Idrijska peticija je bila rešena s tem, da šola rudniškega êrara ne spada pod postavo državnih, deželnih ali občinskih šol. Peticija „konstitutionalnega društva" se je dala društvu nazaj, ker nasprotuje §. 19. osnovne postave. V 21. seji je Svetec poročal o opravilnem poro-čilu deželnega odbora. Zarad železnic, o kteri seje dr. Tomanu še posebna hvala izrekla za njegove za-sluge, je bilo sklenjeno, deputacijo poslati na Dunaj, ki se zahvali za dovoljenje železnice Njih Veličanstvu; voljeni so bili v to poslanstvo dr. Toman, dr. Wurzbach, Peter Kozler, Fid. Trpinec in dr. Za-vinšek. — V tej seji so bili sprejeti predlogi zarad realke, najdenišnice, naprave velikih občin in občinskega zastopa, in predlog zastran odpisa gruntnega davka (glej današnje „Novice" na 2. strani). Cesarski namestnik je odbijal očitanje finančnih gospósk, ki sta ga ponavljala dr. Toman in Svetec. V 22. in poslednji seji je bila najvažnejša razprava ta, ki je obravnavala ponudbo c. k. finančnega ministerstva, po kteri se ima kranjski deželi vzeto premoženje povrniti s tem, da se jej dá 700.000 gold, v novih obligacijah. Zbor je sklenil, naj se sprejme po-nudba, čeravno je prepičla. Ko so bila vsa opravila končana, je sklenil predsednik dr. pl. Wurzbach sejo s kratkim govorom in slava-klicem Njih Veličanstvu, ki ga je zbor navdušeno trikrat ponovil. Cesarski namestnik se poslovi od deželnega zbora sè zagotovilom, da z veseljem priznava, da je veliko delal in temeljito zvrševal svoja opravila. Veliki posestniki so s 5 glasovi posl. Dežman a izvo-lili v deželni odbor, iz kterega je Kromer stopil. Po tem prosi dr. Bleiweis še zadnje besede in govori blizo tako-le: Gospoda! Deželni zbor letošnji je na razhodu. Naj mi je dovoljeno, da v slovesnem tem momentu sprego-vorim zadnjo besedo v imenu večine zborove. Le malo časa je bilo odločenega zborovanju našemu, — dobrih mesec dni. Vendar ako se ozremo na přetekli ta Čas nazaj, vidi se — kar sta priznala tudi prečastita predgovornika — da smo mnogovrstnih in za domovino našo prevažnih reči mnogo rešili popolnoma , nektere pa dognali tako daleč, da se rešijo v kratkem času. Po takem moremo zadovoljni slovó jemati danes od zbornice deželne, ker nam vest pravi, da smo storili svojo dolžnost. Res je, daje včasih zeló šumélo, da je hudó šumélo, ko je vsaka stran, stran na levi in desni, iz svojega stališča branila svojo stran, — al gospoda moja na uni strani ! vedite, da sveta naloga nam, ki nas je poslal narod slovenski iz kmetov, trgov in mest, bila je nepremakljivo ta, da se borimo za svetinje naroda našega, to je, za svobodo na podlagi narodnosti naše in sv. vere naših očetov. Konstatirati pa morem resnico, da takrat, kadar je šlo za olajšanje davkovskih bremen, ki tako silno tarejo milo domovino našo, bil je zbor soglasen. Da je naša stran obravnavala vse reči v domačem — slovenskem — jeziku, ne mislite, gospoda, da smo Vas s tem hoteli žaliti. Ne! Mi smo z besedo domačo v zbornici deželni le vposestvzeli pravice svojega naroda. To je eno, zakaj da smo zmiraj govorili slovenski. Drug namen naš pa je bil ta, da smo Vam djansko pokazali, da je narodni naš jezik zmožen biti parlamentarni jezik kakor Vaš nemški; — s tem pa smo tudi spričati hoteli, da ni ne sanjarija, 33? ako zahtevamo đa se naš jezik vpelje v šole in Dramat društvo je od národně večine cl n. u aaubcvaaiu , uo oo uao j^ůin. * ^v/ijv » o w * v - a/ i a jxi abiv^uu ui uo b v u jç uu naru urade, kajti pokazali smo Vam djansko, da je zato deželnega zbora v podporo přejelo 200 gold popolnoma sposoben. (Koncert) gospoda Heidriha, v umetnosti tem pa da smo osnovali mnogo postav, niso še vrednega brata našega čislanega tenorista g. Fr, Gr postave sankcije. do dobrega gotove 5 treba jim je Najviše bica y nam je v se stavlja v eno vrsto koncertom tega. Napravil Zato sè zahvalo prečastitemu cesarskemu go- spodičin nedeljo s pomocjo gospe Pesiakove Neugebauer-jeve in E. Mašek Fr. Grbic-a, Fr. Kuralt-a, V. Valente in moškega zbora čitalničinega res veseli večer. Ugodno je razvij al svoj lep glas y spodu namestniku, da se je ves čas marljivo vde-leževal naših zborov, združujem prošnjo, naj zagovarja osnovane naše postave pri visoki dunajski vladi tako, da jih potrdi Njegovo Veličanstvo. Recite slavni gospod! c. k. ministerstvu, da te postade je osnovala večina zborova, ki v resnici tudi namestuje večino priliko imeli občudovati naše prve diletante dežele, kajti njej je narod naš, ko je zbor bil 1867. y y g° svoje aloge tudi vsi drugi omenjeni so vršili izvrstno dnigem oddelku koncerta se je igrala pri kterej smo zopet kratkočasna igra „Crni Peter' , leta razpuščen, skazal zaupanje s tem, da jo je zopet volil. Zdaj ima visoka dunajska vlada priliko lepo ; da djansko pokaže, ali res spoštuje avtonomijo de- želno Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Ministerskému predsedniku knezu Au- y to je > tisto avtonomijo, ki more biti glavni erspergu šeniso našli naslednika, če tudi ga mar- • • • -i i • • • v 1 _____J___1 * i • • *v v • n r • i • i • . • • w « i « . . fundament Avstriji zadovoljni , tu OG IU 4 nosti vseh narodov njenih tudi Avstriji močni in se ----O----—- , t^VlA po zadovoij- ljivo iščejo. Magjarski listi pišejo, da so ministrovci fiOni 1 rrlrlinV\ troi lilîmki ▼▼ 4-/\1i l^il^ nlmUAU lr^U/v«« J« ' vkljub vsi hlimbi v tolikih skrbéh, kakor dosedaj še Zahvalujem se pa tudi častitemu gospodu pred- niso bili, kajti upor zoper sedanjo sistemo raste od dné sedniku našemu, ki je krmilo zborove ladjice tako do dné in to v raznih pođobah. da se ministerstvo nekako komično razpušča, vendar se v_ . ř • 1 j m 1 « m • -r vodil, da je cela prijadrala do svojega cilja. Kakor pa je v začetku zbora našega bil prvi klic: slava presvitlemu cesarju! tako naj tudi zdaj, in to tem imenujem nobenega imena — tako dalje piše „Pest. Lloyd" pravi, se ne ve, iz kterih elementov se sestavi novo. „Jaz ne m tudi več ker ravno jutri obhajamo imendan Njegov, doni ne povem, kdo da že misli na advokacijo in kdo na vcti ) rv j.av uu juui uuuajauiv imcuuwu 'vj^'o ' uv ^vyguj isti navdušeni klic: slava Njegovemu Veličan- profesuro. y it stvu presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu! Liberalni dunajski časniki se še niso zedinili v ; r.oí v.; a« nrr»^;« su,..*; In slava-klici so doneli po dvorani v slovesném tem, kaj naj bi se zgodilo z „upornimi" škofi. Najljubše trenutku, ko so poslanci zadnjikrat za letos zborovali, bi jim se vé da bilo, da bi vlada vse pozaprla v ječe. da „civilni" zakon In tako je v saboto 3. dne t. m. deželni zbor on- ----* 7 ^ 1MIWM Najveće hudodelstvo škofov je to xii laxvu ju y ociMVUU u» uuu bi jju« uv^vnia « w* " vj jla r \j\j\j uuuouvioi y kj ^ckvjLVjy j^ž tu y ua ^UYilUi Zà&tWJL Sal svoje delovanje, ktero je začel 22. avg. t. 1. Imel imenujejo grešno zvezo. Proč z vsem konkordatom, 22 očitnih sej. Da pa so odbori večidel delati mo- zlasti s XIV. oddelkom, ki fškofe brani zoper sodnijo. rali na pretrganje, kaže se iz tega, da se je v krat- To je sedaj njihov krik. Glasé se pa tudi nasprotni kem tem času řešilo vladnih predlogov y pred- glasovi ; na pr Je Fremdenblatt" tako pošten da je logov deželnega odbora 60, predlogov posâmes- rekel: „Mirnejše se dá spati pri „illojaliteti" kardinala nih poslancev U VJ jl CL \J\J y j^l vuav^v t v ^ w jlll KJ * • jj^aax hvjwv KJ\S k peticij (prošenj) 51. In med Schwarzenberga, kakor temi je bilo veliko prav obširnih reči. Drugi pot bomo Klapkovi in mnogo druzih." imenovali vse te predloge, ki jih je rešil letošnji deželni zbor. pri lojaliteti" Perceljnovi Galicija in Ceska ste še zmiraj isti deželi o kterih se sedaj suce vsa notranja politika. Grof Go- ) (Odbor kmetijske družbe) je v poslednji svoji seji luh o v ski se je iz Beča povrnil v Lvov, toda ne kot med drugim sklenil, da bode druž bin občni zbor c. kr. deželni poglavar y ampak kot deželni po- 24. novembra t. 1. Ravnokar se razpošiljajo pozivi slanec. Navdušeno ga je zato na kolodvoru sprejela de-do poddružnic, da blagovolijo pripraviti, kar mislijo, putacija deželnega zbora. Rekel je da mu je žal da da pride v obravnavo občnemu zboru; posebno naj mu ni bilo moč cesarja nagniti, da bi obiskal Galicijo take reči, o kterih želijo, da pridejo z imenom v cesarico je imenoval deželnega angeljavarha. Bakljada y y baiAvš x^vi, \J JOLigiiu a^uju ^ ua îuc j u zj lmcžlium y vvoai iw jv iuivuu u^abiu^ga aug^j« vaiua« uaaijaua, program obcnega zbora, pošljejo do konca tega namenjena Goluhovskemu, se je opustila na njegovo meseca odboru v Ljubljano, vsa druga sporočila pa to je: prošnjo Cesko. Iz Prage. Baron Kellersperg je še zmiraj deželni glavar. — Huda razdraženost je bila 4. dné novih udov, imena tacih kmetov in učiteljev, ki za- t. m. zvečer v Pragi. Vzrok temu je bila prepoved služijo častno sreberno svetinjo za sadje- in mur- českega tabora poleg Pankraca, pri kterem se je vendar naj pošljejo zadnji čas do 15. novembra t. krajše nasvete ali predloge svoje ali svojih udov, imena vorejo. Posebno pa so gosp. predstojniki poddruž sešlo 8000 ljudi. Nemški kazini in nemškemu gledi- nic in drugi gospodje udje še naprošeni za to, šču so se pobijala okna itd. Vojaki so mir naredili, naj ne odlašajo dalje odboru odgovora na pismo od Iz Linča. Deželni zbor je sklenil junija t. 1. in naj nasvetujejo, kako naj bi se podruž- ni treba privoljenja županovega da ženitvam nice na novo osnovale. Stvar je zelo važna, ^ ^ da odbor more prihodnjemu zboru nasvete podati, treba, ložil za prihodnjo sesijo m Iz Celovca. Deželni zbor je postavo o realki od- Stajarsko. zadnjem listu smo omenili, da so da vsaj do konca tekočega meseca prejme iz dežele dobrih nasvetov. Gosp. dr. Saje vic v Celji ne gré za advokata v Kranj, kamor je od ministra pravosodja imenovan, razmere na slovenskem Stajarskem res take, kakoršne septembra slovenski poslanci v deželnem zboru oddali nad 20 adres, v kterih izrekajojobčinski zastopniki, da so vse A J y UkMUiVi J V V Vi UliUWW W J^l Ml * VUVVIJC« XUJVUV T MU« * V r vmwmvu J * VM (Naznanilo iz ljubljanske Čitalnice.) Podučevanje popisujejo slovenski poslanci v svoji 19. v petji za gospodičine bode v čitalnici vsako sredo 1868. leta v deželnem zboru visoki vladi predloženi in- in saboto ob 4. uri popoldne; začne se ta šola v sa- terpelaciji uuiuiic, Zj&KjUKZ »c m BUičt v aa* , m ÛCIJc , ua OC ujauo&u V^"3iJO uai V v* u I za gospode pa vsak ponde- ravnopravnost v sole in urade ter da se zdru boto 10. dne t. m. ljek in četrtek ob želje da se djansko vpelje narodna 7 sola v pondeljek 12. dne t. m. un zvecer; začne se pa ta žijo vsi Slovenci v zedinjeno Slovensko. imenu si. odbora: Vedno dohajajo še enake adrese in skoraj je ni seje, v kteri bi jih ne oddali naši poslanci nad 20. Dozdaj Anton Forster, pevovodja, se jih je že nad 100 bralo. Poslale so jih sledeče ob- # čine: Vranski trg, Piresce, Gomiljsko, Teharje, sv. Krištof, Topolsko, Skale, sv. Jurij, Griže, Tinje, Lapor je, Hostnica, Verhole, Grizanje, Gornja Ložnica, Frauheim, Žavski trg, Pletrovšče, Branoclavsko, Pod-gradje, Stara cesta, Presika, Ruše, Smolnik, Cerkovca, sv. Peter pri Mariboru, Modraže, Hrastovec, sv. Flor-jan, Digoše, Mozirje (trg), Jarenina; občine: Veržen-ska, Cvenska, Moravša, Godomerska, Bučkovska, Ra-doslavska, Kristanska, Panovsko, Cizanjevska, Trnov-ska, Lahonska, Bratonečka, Savska, Koračka, St. Lorenc, Lembacb, Ješenec, Loka, Morje, Kot, Gornjigrad (trg), Rečice (trg), okrajni odbor gornji-grajski, občina Kokarje, trg Reichenburg, občina Blanca, Bastec, Ar-mesko, Gorica, Anže, Brezje, Senovo, Stolanik, Loka, Waigen, Polička, Ponkve, Pristava, okrajni zastop Srnarje, trg Ljubno, občina Cigelnca, Smartno, Fraj-haim, Vojtina, Smerečno, Osel, Kalše, jzgornja in spod-nja št. jakobska Dolina, Ploderšice, St. Janž, s v. Vid na Valdekom, sv. Janž pri Draberci, Otiška, Verhe, Zarazbor, Noršinska in Bolehneška, sv. Pavel pri Bolski, trg Braslovče. V 17. seji dež. zbora se naznanjajo prošnje slovenskih občin, naj se vpelje slovenski jezik v šole in urade in se družijo slovenske dežele v narodno celoto. Proš-njam je pridjana zaupnica slovenskim poslancem in soglasje z interpelacijo. Sprejme se le z malimi premem- bami odborov nasvet o postavi za srednje in više šole gledé realk. V teh mora biti učni jezik tudi slovenski, ko bi bila realka na Slovenskem, sicer pa je le prosti učen predmet; obligaten je torej le tedaj, ko bi to stariši izrekoma zahtevali. — V 18. seji naznanja poslanec dr. Prelog interpelacijo zarad ukaza glede ljuto-merske šole. Dr. Vošnjak izroča 14 slovenskih adres. Noroča se deželnemu odboru, in daje pooblastilo, naj stopi s sosednimi kronovinami v dogovor, da bi si skupno napravile tri-razredno živino zdravilno šolo, in naj o tem poroča v prihodnji sesiji. Naroči se mu tudi, naj skrbi za to, da se bo v učiteljskih pripravniščih v Gradcu in Mariboru obligatno moralo učiti kmetijstvo in gospodarstvo. — V 19. seji sporoča Waser v imenu peticij skega odbora o slovenskih in nemških adresah. On nasvetuje, da bi se položile na mizo v prostovoljni pregled vsem poslancem. Poslanca Herman in Vošnjak sta se krepko upirala temu predlogu in dokazala, da se po jasnih besedah adres to ne sme zgoditi. Dr. Vošnjak toraj nasvetuje „naj se vse adrese slovenskih trgov in občin, ktere zahtevajo vpeljavo slov. jezika v šole in urade in zedinjeno Slovensko od deželnega zbora predlože visoki vladi, da ona pozve želje in zahteve slovenskega naroda." Ker ta predlog ni obveljal, stavi gosp. Herman nasvet, „naj se v nemški jezik presta-vijo vse slovenske adrese in še le potem se o njih sklepa." Ta predlog sprejme po hudem besedovanji večina deželnega zbora. — Slovenskih adres je bilo zopet oddanih 11. — V 20. seji so slovenski poslanci oddali 21 adres, od kterih (po „Slov. Nar.") posebno krepko in odločno govore adrese občin Trnovske, Lahonske, Bratonečke, Savske in Kovačke ljutomerskega okraja in adrese občin mariborskega okraja. G. dr. Prelog bere interpelacijo zastran ljutomerske šolein uradovanja. Podpiralo je to interpelacijo vseh 6 slovenskih poslancev. C. k. namestnik bar. Mecsery odgovori, da kar se tiče šol, on ne more te zapovedi ljutomerskega okrajnega glavarstva uničiti, ker je celo postavna (§. 19 ?) Kar se pa tega tiče, da okrajno glavarstvo slovenske vlogo rešuje nemški, graja c. namestnik to postopanje in obljubi, da se ta krivica odpravi in da se na slovenske vloge tudi slovenski odpiše. — Na to se prične obravnava o meščanskih šolah. Dr. Vošnjak dokaže, da take sole po svoji napravi na nobeno stran ne za-dostujejo, ker so nalašc tako osnovane, da učenci iz njih ne morejo stopiti v više šole. G. Herman živo podpira predlog, naj se brez pogoja dovoli Ptujčanom real-gimnazii. Deželni zbor pritrdi temu, le poslanec ma-renberški proí. Oskar Schmid ne. Glasovanje zadnjega je napravilo občno začudenje in smeh. Smešno se je tudi po pravici mnogim zdelo, da ptujsko mesto gotovo zasluži, cla se mu dopolni prošnja, ker je strašno ,,ver-fassungstreu." — V 21. seji je nasvetoval odbor, da se 1000 gld. obrne za prestavo nemškega „Steirischer Volks-bote" v slovenski jezik. Gosp. Lenček dokaže, da je ta list tako slabo vredovan, da ni vreden, da ga kdo bere, in nasvetuje, da se podeljuje J;a podpora „Slovenskemu Gospodarju" v Mariboru. Ceravno sta ta pravičen nasvet krepko podpirala narodnjaka slovenska gg. Herman in Vošnjak, vendar nobeden nemških poslancev ni za-nj glasoval. — Zopet so imeli priliko naši liberalci (?!) se odlikovati s sirovimi napadi na slovenske narodne poslance, ko je dr. Vošnjak dokazal krivico, ktera se po volilnem redu okrajnih zastopov godi kmetu, in konečno nasvetoval, naj preiskuje to deželni odbor in v prihodnji sesiji sporočuje, da se odstranijo te nepravičnosti. Zopet se je oddalo 20 . slovenskih adres, ktere strašno šipljejo in bodej o razjarene nasprot-nike. — V 22. seji je bila debata o novi šolski postavi. Herman odgovori krepko Karneriju, ki se je bahal v tej debati, da on vé za prave želje Slovencev, ter pravi med drugim: „Svet se je že davno odvračai od liberalizma, ki se le goji z zaklanjem narodnosti, obropanjem deželnih pravic in žrenjem škofov in papeža." Adres se je oddalo v tej seji 13, v 22. pa 9. Slava narodnim občinam za njih krepko postopanje! Hrvaško. Iz Zagreba. Hrvaški zbor, v kterem sedé s celó malo izjemko, le privrženci Rauchovi, je hotel poravnavo z Magjari obhajati s slovesno bakljado, — ki pa se^ je prevrgla v svečanost Jelačičevem spominku. Ceravno so panduri razsvetljavo napovedali, je vendar bilo malo hiš razsvetljenih ; bakljado pa so napravili samo najeti ljudje, med njimi mnogi bosi; večina boljega občinstva pa se je zbrala okoli spomenika Jelačiča bana, kjer se je na klic ,,k Jelačičevem spominku !" snidla tudi vsa druga poštena množica, kar je je bilo pri bakljadi. Slava-klici Jelačiču, Strosma-jerju, Palackému, Riegerju itd. so doneli in po-pevale so se narodne pesmi, med kterimi se je marsi-kak „pereat" čul nasprotnikom. Ogersko. — Po časniku ,,Szazadunk-u" tudi ogerski škofje nočejo križem rok držati pri napadih seda-njega liberalizma. Špansko. Punt je popolnoma zmagal ; kraljica je be-žala v Paris. Kdo vprihodnje posede kraljev prestol, ni še znano. Tursko. —■ Sultana so hoteli umoriti; vendar so k sreči zarotnike že poprej pozvedeli; mnogo so jih zaperli. ■ ■ ■ ■ ■ ■ î w i " - J Žitna cena v Ljubljani 3. oktobra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 60 — banaske 5 fl. 26. — turaice 3 fl. 10. — sorsice 3 fl. 60. — rži 3 fl. 20. — ječmena 2 fl. 80. — prosa 2 fl. —. — ajde 3 fl. 5. — ovsa 1 fl. 70 — Krompir 1 fl. —. ——— I I ——■ II ■ ——— I I ■ I. I ■ I ■ I ■ * ' ■ ■ ■ I. I I I