Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 126. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjilMlM V Č«, 5. ]'UI]iJfl 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . • ,, 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meBe. „ • • .,, 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotni, izdaja: ~
za celo leti ....... 7'—
za Nemčija oeloletno
za ostalo inozemstvo
12--
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 nus): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahval«, esirtnlce lli.:
enostolpna petitvrsta po 18 Tin.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
par Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Dredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Slavimo Konstantinov juDilej!
Konštantinovo jubilejno leto bodi leto posebnega zadoščenja svetemu križu, zakaj sovraštvo in brezbrižnost nasproti znamenju vseli znamenj zavzema vedno večje dimenzije. Beseda Bog in križ je nekaterim v pohujšanje, drflgim v sramoto. Preteklo zimo so v Londonu reševali sedanjo evropsko krizo, in med vsemi poklicanimi državniki je edino ruski zunanji minister izrekel besedo — Bog.
Kaj so doslej v proslavo Konštan-tinovega jubileja storili drugod?
Kako so balkanski narodi praktično in bojevito proslavljali zmago sv. križa, so nam poročale junaške vesli z Balkana, med katerimi ni zadnja ona o bulgarskem kmetiču, ki je dejal: »Četudi me ubijejo, grem pa vendarle, da rešim svoje brate in osvobodim sv. križ. Grem in prelijern svojo kri.«
Kako pa v Italiji?
Posamezni italijanski škofje so v svojih pismih objavili podrobni načrt o praznovanju Konštantinovega jubileja. Vsi se strinjajo s papeževim navodilom, izrečenim v zadnji okrožnici o svetem letu. Krasen podrobni načrt sta Salezijancem sestavila vrhovni predstojnik g. Albera in glavni »šolski svetnik« družbe. Načrt obsega posebno tri točke, a) Zato leto naj Salczi.jantT posvete vse sile v to. da poglobe v srcih svojih gojencev duha živo vere in prav umevane pobožnosti. b) Dobro naj jim obrazlože pomen in zgodovinsko ozadje Konštantinovc zmage. Potrudijo naj se, vzbuditi v dečkih jasne pojme o božji ustanovitvi svete Cerkve, a še bolj iskreno ljubezen do nje. c) Vsak zavod priredi v poljubnem času »slavnostno akademijo« z govori, deklama-cijami in spevi. Sloveči glasbenik Pa-gella v Turinu jc za to priliko uglasbil poseben glavnostni spev.
Dejansko jc žc več salezijanskili in drugih zavodov v Italiji priredilo vrsto predavanj s skioptičnimi slikami. Tudi v cerkvi so mnogi zavodi in številne župnije, posebno v Gorenji Italiji, praznovale proslavo velikega dogodka. Prekrasno sc je izvršila jubilejna tridncvnica v Rimu, kjer je, bilo veselje šc toliko večje, ko jc z Vatikana, kakor nalašč v povzdigo slavnosti, došla vesela vest o papeževem okrevanju.
Italijanski framazonski listi so iz-, rahljali Konštantinov jubilej v zatož-bo katoličanov, češ da katoličani uganjajo z dogodkom »umazano politiko« 111 namigujejo na »usužnjeni Vatikan«. Pač niso brali slavnostnih vzporedov, ali se vsaj niso udeležili nobene tozadevne slavnosti. Vse slavnosti imajo namreč strogo religiozni značaj. V nedeljah in praznikih se vrše cerkvene slovesnosti, katerih namen je, vzbuditi v vernikih spoštovanje do Cerkve in sv. Očeta. Kjer je le mogoče, se prirede tudi misijoni. Posamezne škofije so že, ali šele bodo, po svojih številnih zastopnikih poroma le v Rim. Zunaj cerkve pa sc prirejajo cikli poučnih apologetičnih predavanj s skioptičnimi slikami o Konštantinovi zmagi, o tmučeništvu. o moči in božanstvu krščanstva itd.
Tako je s Konštantinovim jubilejem v Italiji.
Kaj pa v Nemčiji?
Na Nemškem v tem oziru še ni skoraj nobenega gibanja. Avstrijski in inozemski nemški listi so doslej malo-katero stran posvetili cerkvenemu jubileju in proslavi sv. križa. Tudi katoliški leposlovni listi so se šc bore malo pomudili pri tem slavlju in znamenju, razen »Grala«, ki je v svoji prvi letošnji številki prinesel zanimivo razpravo o Eggcr-Lienzu (slovečem nemškem slikarju v sedanjosti) in njegovih slikah sv. križa. Namesto Konstantina se bolj spominjajo Napoleona, namesto 313. bolj 1813. leta.
Kaj smo v tem pogledu doslej storili Slovenci?
Naši slovenski škofje so v svojih listih žc opetovano dvignili bodrilni glas.
Goriško stolno mesto je v lepi edinosti proslavilo Konštantinov jubilej.
V	lavantinski škofiji so peto nedeljo po Veliki noči v posameznih cerkvah priredili skupno sveto obhajilo v zvezi z udeleženci XXIV. mednarodnega evharističnega shoda na Malti. Prvo nedeljo po prazniku presv. Srca Jezusovega sc ho pri službi božji vršilo darovanje, čigar donesek se porabi za zidanje spominske cerkve pri mil-vijskem mostu v Rimu. Lavantinska pastirska okrožnica naroča, naj sc praznik povišanja sv. križa l;t. septembra obhaja kar najslovesnejše, če mogoče, s tridncvnicami in evharistični-mi slavnostnih
V	istem smislu priporoča praznovanje Konštantinovega jubileja tudi
škof tržaško - koperski v svoji postni in novoletni okrožnici.
Ljubljanski tozadevni škofijski list jc. izšel v aprilu. List ljubljanskega knezoškofa vabi vernike k dobrim delom, zlasti k molitvi in miloščini. Mimogrede pripomnimo, da praznuje v letošnjem jubilejnem letu ljubljanski vladika žc tretji svoj »lustrum« višje-pastirskega delovanja na Kranjskem; torej je prav, da se ravno letos, oh končani prvi maturi na zavodu sv. Stanislava, z miloščino spomnimo tega za našo srednješolsko mladino eminentno kulturnega zavoda z jasnim in mogočnim geslom: »Kristusu, Z v e I i -č a r j u svet a.«
Kaj smo doslej v proslavo sv. križa storili v znanstveni ali leposlovni besedi?
Krvavoslavno mučeniško dobo in Konštantinovo zmago nam je prof. bogoslovja dr. Jan. Ev. Zore opisal v posebni knjigi: »V tem znamenju boš zmagal«. Knjiga izide za leto 1913 kot jubilejni dar Družbe sv. Mohorja. Dvoje lepih razprav o Konštantinovcm jubileju izpod peresa našega učenega zgodovinarja kanonika dr. Grudna smo brali v »času« in »Dom in Svetu«. Zlasti pregledna razprava v »Času« bo slavnostnim govornikom v letošnjem jubilejnem letu lepo služila v cerkvi kakor zunaj cerkve. Nekaj malega o Konštantinu je prinesel tudi »Slovenski Učitelj«. Drugi naši listi večinoma šc niso storili svoje dolžnosti.
Za ljudske odre zaslužni župnik v Mekinjah je priredil posebno slavnostno igro: »V tem znamenju boš zmagal.« V isto proslavo, četudi ne z isto zgodovinsko tvarino je izdalo Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda dve dramat-ski pesmi. »Slovo ajiostolov« (moške vloge) in »Skrivnostna zaroka« (ženske vloge), oboje se izvrši v znamenju sv. križa, ki »z močnim dlihom duše nam razvnema . . .« Čujemo, da je tudi prof. dr. Debevc priredil lepo igro: »Sv. Just« (moške vloge).
Kaj sc še stori?
Štajerski mladinski list »Naš dom« bo skoz več številk prinašal svojim bralcem kratke tozadevne članke. »Voditelj« poda v svoji prihodnji številki zgodovinsko razpravo o Konštan-tinu. Dr. Stegenšek izda baje monografijo o zanimivem vprašanju iz zgodovine umetnosti IV. stoletja. Naš rojak, c. kr. prof. Josip Jenko namerava izdati zgodovinsko delo o cesarju Kon-
stantinu. Trud njegovih mnogoletnih in temeljitih študij.
Kaj smo še dolžni storiti?
Cerkvenih slovesnosti ne moremo in nc smemo narekavati mi. Kar to zai dene, sc jc žc ali se. bo , šc zgodilo od višje strani v primernem času. Ali na eno moramo in smemo opozoriti. Po naših društvih in listih naj bi sc več govorilo in pisalo o Cerkvi. Dejstvo jc, da ljudje — neizvzemši inteligence —< malo vedo o Cerkvi. Žalosten pojav je, da so hoteli v Zagrebu odlični sloji zaradi odcepljenja Reke prestopiti v pra-voslavje. Kakor smo izvedeli, je šlo res več »Pokrctašev« najprej k protestan-tovskemu pastorju in potem k pravoslavnemu popu. S tem kažejo, v ccrkvi moramo biti, a vseeno, v kateri. Za naš čas, za čas popolne avtonomije, bi bilo zelo dobro, pojem cerkvene avtoritete razložiti, vsestransko osvetliti in podpreti. Na ta način bi jubilej nc bil samo v lepih besedah, ampak tudi v de-, janju. Vdanost in ljubezen do Cerkve, srečno završeno skupno rimsko romanje in prihodnji katoliški shod slovenskega in hrvatskega ljudstva, kaj si moremo lepšega misliti za Konštantinov jubilej?
Naši državni in deželni šolski zavodi so bolj ali manj slovesno praznovali 2001etni spomin avstrijske pragmatične sankcije. Ali bodo isti zavodi vedeli primerno ceniti tudi letošnje cerkveno slavijo?
»S. K. S. Z.« in »Slovenska straža« sta oskrbeli že več domoljubnih in rodoljubnih slik in skioptičnih serij, nc bo jima pretežko, ozreti se še po slikah, ki bodo poveličevale Cerkev in križ. Koliko lepega polja!
Poudarjamo še eno duhovno sredstvo: misijone in duhovne vaje za posamezne župnije, družbe in društva, a pri tem ne mislimo samo na deželo ali provincijalna mesta. Končajmo!
Preveč načrtov ni dobro, zakaj nič ne naredi, kdor hoče preveč narediti, Storimo vsaj to, kar želi sv. Cerkev.
Kaj želi Cerkev.
Jubilejna okrožnica Pija X. priporoča v tem svetem letu posebno eno veliko misel, ki bi nas edina mogla rešiti sedanje krize: Preccs pro impe-tranda salute desuper. Molitev za pomoč od zgorej. Časi so hudi. »A posvetimo sebe in posvetili bomo tudi naše čase,« tako misli okrožnica. Zdi sc, da govori, kakor svoj čas sv. Avguštin: »Dieitis, misera tempora sunt. Vivite bene et mutate tempora . . . et non ha-betis, undc murmuretis.«
LISTEK.
Tri lole dobrih del.
(Pravljica iz onega sveta. — Priobčil dr. L. Lenard.)
(Dalje.)
Potem je pa začel polagati svoja dobra dela na desno skodelico. Polagal je in polagal, toda tudi ta skodelica ni hotela navzdol. Tako nekam lahko je bilo vse. Uradna dolžnost jc uradna dolžnost, toda na. tej tehtnici ni zalegla posebno veliko. Nikdar ni ogoljufal, ako jc prodal vola ali kad zelja, toda tudi nikdar ni dal poceni. Vse kot je bilo prav. Včasih jc dal beraču nekaj krajcarjev, toda saj jc bilo težko drugače, ako ga je pa berač prosil na cesti. Karkoli je storil, vse je bilo dobro in v redu, toda vse jc bilo tako, kot jc moralo biti, da se nc bi zameril nikomur, nc škodoval sebi in povsod je sledilo takoj plačilo, bodisi na ugledu ali hvaležnosti ljudi, bodisi v kakršnikoli drugi obliki.
Vse življenje jc bilo v redu, vsako delo vestno in natančno, a vendar je še nekaj manjkalo: toplega srca, one impulzivnosti duše, ki se ne briga za nobeno stvar, nc k™ okrog in dela dobro iz dobrote same. \ cliko jc storil v življenju, slabega malo ali
skoraj nič, toda tudi ničesar dobrega popolnoma zastonj.
Polagal je in polagal zaporedoma vse, kar je prinesel s sabo, ker pa skodelica le še nikakor ni hotela navzdol, je zamrmral v zadregi:
»Nisem mislil, da bo ta brkljarija vrgla tako malo!«
Slednjič jc tehtnica obstala, zmagala in niti ena, niti druga stran, ampak obe skodelici sta sc držali popolnoma v ravnotežju.
Gospod Jakob jc v zadregi pogledal na svetega Mihaela s pogledom, kakor da bi ga hotel vprašati:
»Kaj pa sedaj?«
Toda tudi sveti Mihael je stal premišljujoč, kako bi odločil. Slednjič jc pa izprcgovoril:
»V vice poslati te ne morem, kc ni zmagala leva skodelica, v nebesa tudi nc, ker ni zmagala desna. Sodba bodi torej taka:
Vrni se nazaj na zemljo, imaš štirinajst dni časa, obišči svoje prijatelje in znance in prosi jih, naj 'fckdo odstopi tri lote svojih dobrih del popolnoma zastonj. Veliko si storil v življenju dobrega, a ničesar popolnoma zastonj, pojdeš uživat nebeško veselje!«
Tako je odločil nadangel Mihael in gospod Jakob se je moral pokoriti, dasi-ravno mu jc bilo težko, ker iliegovo srce
je silno koprnelo po uživanju nebeškega veselja,
. * *
Sedanji svet je maloveren, izgublja sc vera v Boga in svetnike, tolikomanj jc dandanašnji človeški rod naklonjen, verovati v duhove in v prikazni z onega sveta. Marsikdo bo torej pogledal neverjetno in si mislil, da pripovedujem bajke. Toda zagotovim vas, da jc sama čista resnica, kar bo sedaj teklo izpod mojega peresa.
Gospod župnik Zakrajšek iz Oplotnice je sedel zvečer pri brleči petrolejki v svoji sobi in opravljal brevir. Končal jc komplet in pokleknil na stari klečalnik, ki je stal blizu peči, da bi odmolil sklepno molitev . Utrujena glava mu je začela poki-mavati in spanec mu jc začel oklepati ude, da slednjič sam ni vedel, kje je obtičal med očenašem. V tem trenotku sc jc razsvetlila soba, kakor da bi, kdo privil svetilko, a pred njim jc stal njegov prijatelj rajni župnik Jakob iz Brezove luknje.
»Vsak debri duh Boga hvali« — zaklical jc župnik Zakrajšek vznemirjen — »česa potrebuješ?«
Daj mi tri lote dobrih del« — rekel jc gospod Jakob z žalostnim glasom, ker mu je bilo težko prositi miloščine.
»Ali ti je primanjkalo?« — vpraša gospod Zakrajšek že bolj samozavestno. — Bom žc dal, že. Boš pa Boga prosil zame. ko Drideš v nebesa.«
Svetloba je ugasnila in brlela jc zopet stara petrolejka, župnik Zakrajšek je pa prišel k zavesti ravno pri očenaševi prošnji: »odpusti nam naše dolge.«
Gospod kaplan Mezinec sc je vlegel v posteljo in hotel zaspati. Ščip je svetil skozi okno, ki se je nahajalo poleg vzglavja, a gospod Mezinec ni mogel zaspati in po glavi mu jc rojila igra »Turški križ«, katero bi imelo igrati domače »izobraževalno društvo« prihodnjo nedeljo. Res ni spal in niti zadremal, kakor je slovesno zatrjeval drugega dne vsakemu, kdor ga jc hotel poslušati. Samo možgani so mu bili ne. kako težki in trepalnici sta mu upadli, toda zares, da ni spal.
Naenkrat je postalo okno svetlo, kakor da bi izbruhnil požar, obenem jc začutil na oknu trkanje in zaslišal jc glas gospoda Jakoba:
"Daj mi tri lote svojih dobrih del!« Gospod Mezinec jc trenotek pomislil: »Mlad sem šc in nc vem, koliko bom nabral v življenju, torej moram gledati, da bi mi samemu pozneje premalo nc hodilo,« Toda žc jc hotel odpreti usta in povedati, da jc pripravljen postreči, kar se je naenkrat zopet stemnilo okno, Jakob je zginil, kakor da bi bil uganil njegovo sebično misel in samo ščip jc zopet sijal tiho in otožno skozi okno.
Gospod Kazalec, župnik v Volčjem grabnu, je bil iako usmiljen in pobožen mož.
Razpoloženje o Bulonriji.
(Izviren dopis.)
V Bulgariji vlada skrajno razburjenje in ogorčenje proti zaveznikom, najbolj pa proti Srbiji. Manjšinske stranke (glasilo »Večerna Pošta) že dolgo napadajo vlado, da je v zvezi s Srbijo in Rusijo oškodovala bulgarske koristi, izgubila Silistrijo, Mar-marsko morje (Rodosto) in sedaj je v nevarnosti še Makedonija, ki je bila od nekdaj ideal vseh bulgarskih patriotov. Vlada je še vedno upala, da brez nove vojske reši Makedonijo. Vsled Pašičevega nastopa se je to upanje zelo zmanjšalo, položaj se je skrajno poostril. Vladno glasilo »Mir« in vladi prijazna »Blgarija« (glasilo dr. Da-neva) sta že skoraj obupala nad balkansko zvezo; oba lista sta, brez dvoma z ozirom na razpoloženje v Bulgariji, zapustila sedanje rezervirano stališče ter že več kot en teden skrajno ogorčeno pišeta proti Grkom, najbolj pa proti Srbiji in včasih zamahneta tudi proti Rusiji, vsaj »Mir« jc že parkrat omenil, da je Bulgarija imela in še ima na razpolago druge zaveznike, ki bi »razdelili Srbijo«.
»Mir« piše, da od sestanka med Pašičem in Gešovom ni pričakovati uspeha, ako ne nastane v srbski politiki nenaden preobrat. Srbiji očita »verolomstvo« ter trdi, da sc bo težko izogniti vojski. »Blgarija« piše, da so Grki in Srbi postopali »razbojniško«, ko so prodirali v bulgarsko makedonsko ozemlje, medtem ko so Bulgari pri Čataldži in Bulairu stražili skupne balkanske koristi. Isto glasilo trdi, da počenjajo Srbi nečuvena nasilja proti makedonskim Bulgarom; V celi vrsti uvodnih člankov in v dopisih iz Londona pojasnjuje, da so Grki in Srbi »razbojniško« in »zarot-niško« zavlačevali mir, da so mogli dovršiti vojne priprave proti Bulgariji, ko je ta morala še stražiti pri Čataldži in Bulairu. Iz Londona se »Blgariji« poroča, da so Grki in Srbi res sklenili »formalno zaroto« proti Bulgariji. »Mir« pa obtožuje zaveznika, da je njun glavni in osnovni argument proti pogodbi: Bulgarija je izčrpana, torej ohranimo zasedeno macedonsko ozemlje; zato bo Bulgarija, če bo treba, pokazala, da je neizčrpna.
Po sestanku Pašiča in Gešova se je bulgarsko vladno časopisje nekoliko umirilo, a siccr ostalo odločno kakor prej. Morebiti še ni izgubljeno vse upanje za miren sporazum. »Blgarija« svetuje, naj se javno mnenje pomiri ter naj zavlada zopet ona energija in resignacija, ki je vladala med vojsko proti Turčiji. Odločno pa zahteva, da Srbija izpolni pogodbo, Grčija pa mora Bulgarom odstopiti Solun in one kraje, v katerih imajo Bulgari med krščanskim prebivalstvom večino. »Mir« piše, da sestanek med Gešovom in Pašičem položaja ni bistveno izpremenil; edini rezultat je ta, da se bodo nadaljevala pogajanja med zavezniki. Bulgari še vedno vztrajajo pri zahtevi, da Srbija točno izpolni pogodbo; to je glasom vsega bulgarskega časopisja edini izhod iz kritičnega položaja.
Bulgarska vlada pripravlja odgovor na srbsko noto za revizijo pogodbe in na izjavo PaSičevo pred srbsko skupščino. Ta odgovor bo namenjen javnosti ter bo objavljen, da se razjasni javno mnenje. Na tihem se pa nadaljujejo vojne priprave. Vojaška cenzura strogo pazi na pisma in nadzoruje pošto. »Mir« nadaljuje kritiko Pašičeve izjave, odkriva in pojasnuje posamezne točke tajne pogodbe. 0 tem v prihodnjem dopisu.
Balkonski zapleiljajl.
Balkanska konferenca v Solunu. S o -f i j a , 4. junija. Vladni krogi trde, da se ministrski predsedniki balkanskih držav sestanejo v Solunu že v petek (jutri).
Določitev nevtralne cone med Bulgari in Grki. Atene, 4. junija. Uradno se naznanja, da se je med grško in bulgarsko vlado doseglo glede preprečitve spopadov sporazumljenje. V že podpisanem zapisniku se določuje nevtralna črta med obema armadama, da ne trčita skupaj.
Sporazum je dosežen tudi že glede Soluna? Dunaj, 4. junija. »Wiener Allg. Zeitung« poroča, da se je glede na Solun odseglo načelno sporazumljenje med Bulgarijo in Grško. Grška je sprejela predlog, ki ga je Sarafov oficielno predložil v Atenah, da razsodi o pripadlosti Soluna razsodišče. Soglasje se le še v toliko ni doseglo, ker Grčija želi, naj bodo razsodniki le velesile tripelentente, Bulgarija pa hoče, da prevzamejo razsodništvo vse velesile.
Solun je že Grčiji namenjen? Peterburg, 4. junija. Neki dobro poučeni ruski diplomat izjavlja v »Denu« da čas konference vseh štirih ministrskih predsednikov balkanskih držav v Peterburgu (konferenca se baje vrši v Peterburgu, ako bi se v Solunu ne dosegel sporazum) še ni določen. Pašič in Gešov morata pridobiti časa, da se z ostalimi vladami in Sazono-vom sporazumeta. Vsa akutna vprašanja se predlože konferenci, da o njih končno sklepa. Vprašanje Soluna še ni oficielno rešeno, a se že lahko smatra, da je likvidirano. Iz čustvenih, rodbinskih in drugih razlogov se je sklenilo Solun pride-I i t i Grčiji. Bulgarija ne bo užaljena, ker dobi nekaj zaledja in obmorskega obrežja in bo pri tem več profitirala nego Grčija.
Gešov upa trdno v mir. Sofija, 4. junija. V nekem razgovoru je Gešov dejal: »Ni dobro, če se v sedanjem položaju preveč govori o vprašanjih, ki se imajo rešiti med zavezniki. Prijatelji balkanske zveze ji ne izkazujejo usluge, če se tako intenzivno bavijo z njo, da obeša vsako besedo in vsak najmanjši dogodek na veliki zvon. Prepričan sem, da žele vsi zavezniki, da se balkanska zveza ne le ohrani, ampak tudi utrdi. To je tudi stremljenje Bulgarske; vsako nasprotno ugibanje je zgrešeno. Prepričan sem nadalje, da bodo znali zavezniki spraviti svoje posebne interese v sklad z interesi zveze. Čim manj se zdaj govori o sporih, tem bolje je. Balkanski narodi prenesejo marsikaj; ali večno zatrjevanje, da ni drugega izhoda kakor vojna, kar nikakor ni resnično, je preveč razdražljivo. Zelo se bom zmotil, če se ne bodo vsa vprašanja mirno rešila. Mislim pa, da se ne bom zmotil.«
Kombinacije o pomenu Gešovove de-misije. Pariz, 5. junija. »Matin« poroča iz Sofije: O demisiji sedanje vlade je slišati, da scf ministri izjavili: »Mir je podpisan, naša naloga je izvršena. Novi položaj zahteva nove ljudi.« Z druge strani pa je slišati, da ta argumentacija ne izraža popolnoma mnenja Gešova in njegovih tovarišev. Če bi imelo priti do vojne, noče Gešov, da bi balkanska zveza, ki je bila njegovo delo, poginila od njegove roke. — Od neke strani prihaja tudi sledeča razlaga: Zvezna pogodba s Srbijo določa ruskega carja za razsodnika, po posebnem članku, ki je bil doslej neznan, pa postavlja pogodbo pod protektorat ruskega car-
ja. Tedaj bi se Gešova demisija lahko smatrala kot umikanje pred Rusijo ali pa kot protest proti vedenju Rusije v srbsko-bul-garskem sporu. Kot naslednik Gešova se imenuje Malinov, bivši ministrski predsednik, vodja demokratične stranke. Vlada pripravlja uljuden odgovor na noto srbske vlade o reviziji pogodbe. — »Journal« poroča iz Sofije, da je car Ferdinand zaslišal tudi voditelje opozicije, da izve njih mnenje o sestavi nove vlade. Verjetno pa je, cla bo z ozirom na parlamentarni položaj tudi novo ministrstvo sestavljeno iz članov sedanje večine ter da bo vodilo energično politiko. V prvi vrsti se ponavljata imeni Malinov in Danev. — Sofija, 4. junija. Vesti, da je Gešov demisioniral, da bi omogočil bodoči vladi bojevitejšo politiko, so popolnoma brez podlage. Smer bulgarske politike se tudi pod novo vlado ne izpremeni in ostane miroljubna kakor doslej. Ohranitev balkanske zveze bo med prvimi nalogami bulgarske vlade.
Minimum srbskih zahtev. Belgrad,
4.	junija. Vojni minister Bojanovič je v nc- j kem razgovoru izjavil, da je izključeno, da Srbija zapusti zasedene kraje Bitolj, Ohrid in Veleš. Gre pravzaprav le za te tri kraje. Te bo Srbija do skrajnosti branila.
Praske med Srbi in Bulgari. Pariz,
5.	junija. »Matin« poroča iz Belgrada: Bataljon bulgarske pehote s poljsko baterijo je prekoračil novo mejo in prišel na srbska tla, kjer je zasedel važno strategično pozicijo blizu Štiplja. Srbski generalni štab je izdal po želji ministrskega predsednika Pašiča strogo povelje, da se imajo srbske čete izogniti vsakemu krvavemu konfliktu z Bulgari. Zaradi tega niso Srbi streljali na Bulgare. A ko so jih pozvali, naj se umaknejo, so Bulgari odklonili. Mnogo bulgarskih patrulj je prekoračilo reko, ki loča srbsko ozemlje od bulgarskega. Vojaška oblast je bila prisiljena rabiti oboroženo silo, da jih je zavrnila. Pašič je ukazal srbskemu poslaniku v Sofiji, da vloži protest pri bulgarski vladi. — B e 1 g r a d, 4. junija. Bulgari so v bližini Štipa napadli vas Pre-sap, ki so jo imeli dosedaj Srbi zasedeno. Srbi so bili po hudem boju prisiljeni to za obrambo Štipa važno postojanko zapustiti. Bulgari so Presap zasedli in se takoj j utrdili.
i
Srbsko-grška pogodba obstoja. D u - j
naj, 4. junija. »Siidslavische Korrespon-denz« poroča iz Belgrada: Grški poslanik Aleksandropulos se je razgovarjal z ministrskim predsednikom Pašičem. Po došlih informacijah je bila ob navzočnosti srbskega poslanika v Atenah in grškega poslanika v Solunu podpisana srbsko-grška zvezna pogodba. Poslanik Boskovič je podpisal pogodbo v imenu srbske vlade, za grško vlado pa jo je podpisal grški ministrski predsednik Venizelos. V dobro poučenih krogih se trdi, da se v Solunu nahajata dva visoka častnika srbskega generalnega štaba zato, da se končno sklepa o skupni eventualni vojaški operaciji proti Bulgariji.
Srbske in grške čete so v stiku. London, 4. junija. »Daily Telegraph« poroča iz Soluna, da se kljub določitvi nevtralnega pasu med grško in bulgarsko armado vrše vojaška gibanja seveda dalje. Na levem krilu grških čet, štiri do pet ur od Soluna, se dotika grške linije srbsko desno krilo. Tukaj je videti srbske in grške vojake fra-ternizirati tako, da sc je čuditi. Par sto metrov odtod se svetijo bajoneti bulgarskih prednjih straž.
Bulgarske in srbske vojaške priprave.
Solun, 4. junija. Dve bateriji 7. artile-
rijskega polka in 5000 bulgarskih pešcev so odposlali iz Serresa v Pangeon-gorovje, da ojačijo bulgarske čete. Bulgari so oja-čili tudi postojanke v Elevteriji. Vsem srbskim častnikom in vojakom v Solunu je ukazano, da odrinejo v Skoplje.
Bulgari se hočejo Soluna polastiti?
Solun, 4. junija. Čuje se, da ima bulgarska armada namen mesto obkoliti in zavzeti.
Rumuni ne bodo spora mirno gledali.
Bukarešt, 4. junija. Tu trde z vso odločnostjo, da izjavi Rumunija velesilam, da če na Balkanu zopet izbruhne vojska, ne ostane mirni opazovalec.
Bulgari propagirajo avtonomijo Makedonije. Solun, 4. junija. Tu se trdi, da je Bulgarija pripravljena, da se umakne od Serresa in Drame in da zapusti tudi Dede-agač, če se Makedoniji podeli avtonomija. V Sofiji se trdi, da so makedonski Boljari in makedonska stranka, ki je zelo močna, s tem zadovoljni, Grška in Srbija se pa avtonomiji absolutno upirata,
Turčija vstopi v balkansko zvezo?
Carigrad, 4. junija. Vsled poročil, ki kažejo, da pride med balkanskimi zavezniki vendar do sporazuma, uvažujejo v mladoturških krogih misel, čc ne bi bilo za Turčijo koristno, da sc pridruži balkanski zvezi pod pogojem, da se ji garantira sedanja posest. Vprašanje more postati akutno šele tedaj, ko bodo vse balkanske zadeve urejene. Pravijo pa, da ima ideja med mladoturki precej pristašev in da bi se tudi vojaška liga najbrže sprijaznila z njo.
Finančna konferenca v Parizu otvor-
jena. Pariz, 4. junija. Zunanji minister Pichon je danes otvoril konferenco in pozdravil delegate mednarodne finančne komisije v svrho ureditve balkanskih finančnih vprašanj. Za častnega predsednika komisiji so izvolili Pichona, za predsednika pa prvega delegata barona pl. Margerie.
Malisori za Črno goro. Cetinje, 4. junija. Ministrski predsednik general Vu-kotič je sprejel deputacijo Malisorov rodu Hoti, ki je zahtevala, naj se rod Hoti združi s Črno goro.
Črnogorska banka v Skadru. Skader, 4. junija. Še v času, ko so bili Črnogorci gospodarji v Skadru, je črnogorska banka tam otvorila svojo podružnico, ki je takoj začela delati na široko zasnovanem temelju.
Afera Red).
Praga, 4. junija, Ruski konzul Šukov-ski, ki je bil v Redlovi zadevi velikokrat imenovan, je izjavil zastopniku lista »Bo-hemia«, da polkovnika Redla niti poznal ni, da avstrijskih častnikov osebno ne pozna, samo praškega poveljnika je ob svojem dohodu v Pragi obiskal in ni imel v svojem uradovanju nikdar kaj opraviti z avstrijskimi častniki. Pismeno je protestiral pri praškem namestniku, ker se sramoti ruski konzulat v Pragi. Obrnil se je tudi na dunajskega ruskega poslanika Giersa, da naj tozadevno pri Berchtoldu intervenira. Kar tiče praških poizvedovanj o Redlu, so zaključena. Major-avditor Vorliček je že na Dunaj odpotoval, da poroča o uspehu načelniku generalnega štaba Conradu. Vojno ministrstvo objavi o tej zadevi daljši elaborat.
liopulte le vžigaliee: ll Korist otunelnin Sloveneenl
Nekega večera je molil v cerkvi sam in samoten rožni venec. Začelo se je mra-čiti, obenem so se pričeli zbirati oblaki in pripravljalo se je za nevihto. Mežnar je odzvonil angelovo češčenje, potem pa pričel zvoniti zoper točo, gospod je koncem rožnega venca molil deset češčenamarij za duše v vicah; odmev zvonov in grmenje približajoče se nevihte, skrivnostni polu-mrak in krvavi trakovi bliskov, vse to sc je zlivalo skupaj in navdajalo duha z nekim tesnim pričakovanjem.
Naenkrat je blisk zopet prerezal mrak, grom se je zmešal z zvonenjem zvonov, a pred gospodom Kazalcem je stal rajni župnik Jakob bled in sklonjen ter rekel s prosečim glasom:
»Daj mi tri lote svojih dobrih del.«
Gospod Kazalec je v prvem hipu pomislil, koliko odpustkov bo imel za to dobroto, v drugem hipu mu je pa hotel odgovoriti, da mu da rad ne samo tri lote, ampak še več, kolikor more in kolikor on potrebuje.
Toda bilo je prepozno!
Blisk je ugasnil, grom se je vlekel dalje v gluho noč in samo otožno pevanje zvonov ter kapanje dežja je motilo nočno tišino.
Vse to je trajalo samo nekaj trenotkov, samo toliko, kot potrebuje blisk, da preleti od ene cerkvene stene do druge, toda gospod Kazalec je zatrjeval, da je videl in slišal prikazen natančno in razločno in da je ne pozabi celo življenje.
Kmet Gašper Palec je bil eden najboljših gospodarjev iz Brezove luknje, cer-
kveni ključar in občinski odbornik, »mož«^ kakor se je sam imenoval s ponosom, desna roka in glavna podpora gospoda župnika pri njegovem javnem delovanju.
Bilo je lepega poznojesenskega popoldne. Padel je prvi sneg, potem se jc pa zjasnilo in pritisnil je mraz. Palec je spravljal hlode po zmrznjenem snegu, solnce je svetilo z neba jasno in hladno, delo je bilo pa naporno, ker je bila zemlja pokrita samo z drobno plastjo snega, tuintam pa celo popolnoma odkrita.
Palec se je potil in trudil, porival in napenjal ter kričal na vola, da mu je sapa pojemala v grlu in temno postajalo v očeh. Privlekel je navrh klanca, odkoder jc pot peljala lahnoviseče in naravnost proti vasi. Sedaj sc je oddahnil, zakričal še enkrat samo iz navade krepko na vola, potem pa dvignil glavo proti zahajajočemu solncu, ki mu je v istem trenotku vrglo snop krvavih žarkov naravnost v obraz, da sc jc skoraj zaopotekel.
V tem trenotku jc stal pred njim rajni gespod Jakob, ves obdan s krvavo svetlobo — če zahajajočega solnca ali nebeške luči, kdo bi zamogel to presoditi — z eno bfesedo, stal je nekoliko upognjen in grenkobe poln ter rekel z žalostnim glasom:
»Palec, daj mi tri lote svojih dobrih del!«
Palec se popraska za ušesi, po telesu mu je pa šlo nekaj kakor mravljinci, dasi-ravno nikdar ni poznal strahu in je že večkrat šel ponoči celo mimo Zadevnega vo-
gla, kjer straši vsako noč od enajste ure do polnoči.
Popraskal se je torej za ušesi in v možgane mu je šinila misel:
Bog ve, koliko imam zapisanega v tistih nebeških bukvicah? Morda gre še vse na odplačevanje dolgov iz fantovskih časov? Toda »gospodu« ni dobro odreči in vernim dušam jc treba pomagati.«
Voli so zopet potegnili, solnce je zopet zasijalo in Palec jc zopet zaslišal ječanje:
»Daj mi tri lote dobrih del!«
»Saj bi dal, bi,« — šepetal je Palec, toda ni rekel, da da.
-Daj mi tri lote dobrih del,« — ječalo je zopet poleg njega.
»Saj bom dal, bom,« — molil je Palec — »samo s svojo staro se moram še pomeniti.«
»Daj mi tri lote dobrih del« — zaje-čalo jc zopet za Palcem, ko je solnce usulo novi snop žarkov, zaškripal jarem in hlod zdrknil dalje.
»V nedeljo bom dal, v nedeljo, ko poj-dem na Jelševje na božjo pot. Vse bom dal, kar si bom prislužil, samo prosite Boga, da ostanem zdrav do nedelje.«
Oblak jc zakril solnce, pot se je spustila navzdol po senčnem prostoru, kjer je ležal sneg obilneje, hlod je drsal skoro brezšumno po mehkem snegu in Palec ni slišal več za sabo bolestnega ječanja.
Gotovo sle poznali Drgačnikovo Mar-janco, tisto, ki je umrla lansko zimo. Kako bi je ne, saj jo ic Doznal vsak otrok od Grde
peči do Razdrtega klanca in vsak prebivalec Brezove luknje in štirih sosednjih fara je bil prepričanja:
> Če ona ne pojde gorka v nebesa, po« tem pa nikdo drugi.«
Pri spovedi je bila vsak teden in trikrat na teden pri svetem obhajilu, vsako nedeljo pri dveh mašah in pri blagoslovu popoldne, bila jc pohlevna, vdana v božjo voljo, potrpežljiva, ni opravljala, ni se kregala, ni lagala, skratka: kakor, da bi ne bila ženska.
Samo to so govorile nekatere sosede( da nekoliko preveč stiska. A kdo bi ji zameril, čc misli na stare dni in hude čase! Kadar je ob nedeljah čakala na deseto mašo, si je vedno znala poiskati tako hišo, kjer je dobila zastonj kosilo in ob tem kosilu je prišla potem zvečer domov ter ni izdala krajcarja.
Neke nedelje je pripovedovala Drgač-nikova Marjanca, ko jc pri Šegetačnikovih' čakala na deseto mašo, ženskam, ki so se nabrale okrog nje — in teh jc bilo slednjič jako veliko —, da se ji je prikazal ponoči rajni gospod.
Prejšnjega večera jc opazila, da ji je zmanjkalo cikorijc in zato si je skuhala samo zmešanega krompirja. Ko je snedla lonček krompirja, ji je postalo tako nekako težko pri srcu, kakor da bi jo obšla huda slutnja. Ni mogla zaspati, v postelji je poskušala moliti rožni venec, a tudi molitev ji ni šla izpod rok. Spoznala je takoj, da delujejo nad nio višje sile.
(Koncc prihodnjič.]
Dnevne novice.
'-[- Stranka Prava. »Slovenski Narod« meni, da »Slovenec« ni bil prav informiran, ko je pisal, da je spor v »Stranki Prava« rešen. Mi smo pa tozadevno vest prejeli iz prvega vira, dočim jc »Slovenski Narod« črpal svoje informacije o seji vrhovne uprave Stranke Prava iz — »Hrvatske«. Sicer pa je danes tudi iz »Hrvatske« razvide ti, da jc spor med pravaši formalno rešen. Več pa tudi mi nismo trdili. Ali sc ta sloga vzdrži ali nc, to pa ni naša stvar. Hrvatska« piše, da so se udeleženci konference v Trstu izmirjeni razšli, trdi pa, da je eno najvažnejših vprašanj, vprašanje lista, nerešeno. Ni namreč gotovo, kakšno stališče zavzame nasproti sklepu tržaške konfercnce ravnateljstvo Katoliškega tiskovnega društva. Med vrsticami sc bere, kakor da bi frankovci želeli kompromisa v tem pogledu. Zdi sc, da sta med frankovci samimi zdaj dve struji, ena, ki se hoče tržaškim sklepom pokoriti, ena pa, ki dela na to, da se skliče banovinske pristaše, naj sklepe ratificirajo ali zavržejo. Vsi pa priznavajo, da se je vTrstu konstatiral popoln sporazum glede pakta s koalicijo, ki se mora vzdržati, nadalje se jc dokazalof da so vesti o zvezi frankovcev z vlado le »trač«. iTako je mogoče, da sc sloga kon-solidira, čeravno so težave, ki se imajo še premagati, zelo velike in ne moremo prav ničesar prerokovati. Naša iskrena želja je, da se sloga v interesu hrvatskih in slovenskih narodnih idealov ohrani.
+ Liberalna gostoljubnost. »Slov. Narod« jc jako nezadovoljen z obiskom železniškega ministra. Najbolj mu očita, da jc večerjal, zajtrkoval in obedoval, in sicer vsak dan, češ, »cla to ne odgovarja informacijskemu namenu ministrskega potovanja.« Na ta način bodo liberalci odlične goste privabili na Kranjsko, ako jim niti zajtrka in večerje ne privoščijo. Zelo zameri »Sl. Narod« ministru, da je obiskal Bled in Bohinj. Boga zahvalimo, cla ljudje okolu »Slovenskega Naroda« dandanes nimajo prav nobenega ugleda več, ker sicer bi njihova surova breztaktnost vsakega odličnejšega gosta odvrnila od kranjske dežele.
,4- Občinske volitve v Mošnjah. Dne 3. t. m. so bile prvič po ločitvi podobčin Ljubno in Lešc volitve za občino Mošnje. Liberalci so agitirali, kar so mogli. Celo mošenjsko posojilnico in mlekarno so vporabili v to. Seveda pri tem so modre glave popolnoma prezrle, da je bil pri opuščenosti posojilnice glavni vzrok zgolj zadružniški. Občinarji so si samo izposojevali denar, nikdar ga pa vlagali. Vrhtega so si Lešani, ki so imeli do 20.000 K vloženega v Mošnjah, osnovali svojo posojilnico. Tucli na novo ustanovljena radovljiška posojilnica je dvignila enako vsoto. Nasledek tega je bil, da jc imela domača posojilnica 65.000 K dolga, vlog pa le 18.000. Kaj je tedaj drugega kazalo kot posojilnico opustiti. Prav tako je bilo z mlekarno. Ker je bivši mošenjski naduči-telj Korošec, ki jc prodajal mleko v Ljubljano, onemogočil zvišanje cen, ga ljudje tudi niso več marali prinašati. Tako jc prišlo do poloma. Ali to mimogrede. Liberalni trud, prodreti s svojimi kandidati, je ostal docela brez uspeha. Zmaga S. L. S. je sijajna. Izvoljenih je bilo vseh 18 naših odbornikov z več kot dvetretjinsko večino.
+ Ostuden napad. »Dan« se je v nadaljevanju svoje ostudne in nizkotne gonje lotil tudi odvetniške pisarne dr. Šuster-šičeve. Z velikim ogorčenjem pripoveduje, da je odvetniška pisarna dr. Šusteršičeva »uglednemu možu« v zadevi, v kateri se je šlo za 6 4.0 0 0 k r o n, računala na stroških 700 kron, kar je po »Da-novem« naziranju naravnost odiranje. — Ne glede na to, da je vsakemu pametnemu in razsodnemu človeku že na prvi pogled jasno in umljivo, da so stroški v znesku po 700 K, ki so narastli v zadevi, v kateri se gre za nič manj kot 64.000 kron, sorazmerno silno majhni, smo se še informirali v odvetniški pisarni dr. Šusteršičcvi in smo nastopno izvedeli: Zadeva »uglednega moža«, ki leži »Danu« tak opri srcu, je bila skrajno zamotana, in »ugledni mož« mora biti hvaležen, da sc je cela zadeva za njega tako ugodno izpeljala. Ozirom na to in ozirom na višino zneska po 64.000 K, za katerega se je ravnalo, stroški po 700 K niso samo primerni, temveč naravnost nizki. — Temu mi dodajamo: Poznamo odvetniško
risamo dr. šusteršičevo ne samo kot s o -i d n o pisarno, temveč tudi kot pisarno, ki je in še stori ubogim več zastonj, kakor vse druge liberalne odvetniške pisarne skupaj. Naše somišljenike in sploh vse poštene ljudi pa poživljamo, da odgovore na ostudni napad s tem, da sc v pravnih zadevah obračajo na odvetniško pisarno dr. Šusteršičevo.
+ Tako se delal Iz Maribora pišejo: Opozarjamo naše rodoljube, da bosta prihodnji teden dve odbornici podružnicc »Slovenske Straže« pobirali po mestu ud-oino za »Slovenska Stražo«. Članarina
znaša sicer malenkost — samo 1 krono za celo leto. Toda nikjer bolj, kakor pri podpiranju tako nujno potrebne »Slovenske Straže« naj velja Gregorčičevo načelo: Ne samo, kar veleva seznam, kar more, to mož je dati dolžan! — Povsod po slovenski zemlji v prihodnjih dneh posnemajte vrle Mariborčane! Povsod potrkajte, da se Vam odpro vrata slovenskih domov in da pride vanje požrtvovalna ljubezen do bratov na meji.
-f Zaradi nezgod v vevški popirnici
je vložil 4. t. m. poslanec Gostinčar ojstro interpelacijo na notranjega ministra. Interpelacija zahteva najstrožjo preiskavo in kaznovanje krivcev. Interpelacija nadalje zahteva najstrožjo kontrolo varnostnih naprav in dela v vevški popirnici.
-f Dosleden beiredakter. Dr. Karol Triller je deželni odbornik kranjski in šc{-redakter ^Slovenskega Naroda«. Na četrti strani št. 125. »Slovenskega Naroda« prav spodaj v kotu pri inseratih podaja deželni odbornik dr. Karol Triller: »Odkar stojim v javnem življenju, sem zastopal in branil načelo, da bodi svet rodbinski prag tudi najhujšega političnega protivnika in da je vsled tega absolutno nedopustno vlačenje strogo zasebnega in rodbinskega življenja v politične boje. Tega načela tudi v seji deželnega odbora z dne 31. m. m. nisem mogel in nisem hotel zatajiti in sem dosledno glasoval za predlog, ki je uveljavljal navedeno načelo tudi na korist privatnemu življenju deželnega glavarja. In njegovi rodbini. Nič več in nič manj! Politična polemika ostala jc po tem predlogu absolutno nedotaknjena.,« — Na tretji strani iste številke pa šefredakter »Slovenskega Naroda«, Karol Triller, slovesno izjavlja, da bo nadaljeval iste napade, katere je v seji deželnega odbora odločno obsojal. Prava podoba liberalne stranke!
+ Mesečni živinski sejmi v Kamniku. Cesar Jožef II. je podelil dne 6. avgusta 1785. mestu Kamnik privilegij tedenskih sejmov. Ker se pa ni poskrbelo, cla bi sc bila za mesto in okolico tako važna pravica ohranila, je privilegij tedenskih semnjev vsled dekreta dvorne pisarne z dne 16. januarja leta 1835, št. 1254-224, in ukaza trgovskega ministrstva z dne 7. januarja 1850, št. 7345, ugasnil. Da sc stara pravica vsaj deloma uveljavi, doposlalo jc te dni mestno županstvo po soglasnem sklepu občinskega odbora potom okrajnega glavarstva c. kr. eleželni vladi prošnjo za živinski semenj vsak prvi torek, oz. v slučaju praznika prvi prihodnji dan. Hkrati sc jc zaprosila c. kr. kmetijska družba, da opomore k ugodni rešitvi te prošne. BrezcfVomno je Kamnik križišče dveh dolin: tuhinjske in Črne v zvezi s Štajersko ter ob veliki rodovitni planjavi Kamnik — Ljubljana, Kamnik — Komenda, Cerklje, Vodice, kjer se živinoreja povsod lepo razvija, — kakor ustvarjen za živinske semnje. Veseli nas, da sedanji občinski odbor mesta Knmik vrlo razumeva svojo nalogo in potrebo ljudstva ter se vsestransko prizadeva povzdigniti gospodarski razvoj mesta Kamnik in okolice. Upamo, cla sc prošnja z ozirom na nujno potrebo v povzdigo živinoreje v kamniškem okraju kmalu ugodno reši, tembolj, ker so za to člani pogoji.
+ Kamila Theimer toži našega odgovornega urednika zaradi notice, objavljene 17. m. m. na strani 5. našega lista, in sicer inkriminira besedilo notice »Umobolna Kamila Theimer sotrudnica »Slovenskega Naroda« od besedi: »Čez nekaj časa« (15. vrsta) do besed: »nesrečno osebo domov na Dunaj« (38. vrsta) in od besedi: »V občevanju kaže K. Theimer« (45. vrsta) do konca notice in notico v isti številki str. 6.: »Prizor, vreden Cervantesovega peresa« v polnem obsegu. Včeraj je bil naš odgovorni urednik zaslišan pri preiskovalnem sodniku, kjer jc izjavil, da prevzame za inkriminirano vsebino obeh notic popolno odgovornost in da bo vodil v vseh točkah dokaz resnicc. Za obrazložbo dokaza res-nice si jc izprosil obrok štirih tednov. Gospod preiskovalni sodnik je dovolil, cla sc mu pismena obrazložba o dokazu resnice predloži 25. t. m. Mi smo torej za to, da se vsa zadeva pokaže v pravi luči, ker se jasnosti nc nam, ne našim somišljenikom ni treba prav nič bati. Veseli nas, da bo mogoče gdčno Theimerico pokazati v pravi podobi, pa tudi one, ki pri neokusni gonji za njo tiče. To ravno hočemo!
— Tovarna pogorela, iz Radovljico sc nam piše: Nocuj ponoči okrog pol 2. ure jc začela goreti Derničeva tovarna za pohištvo in žaga ob Savi na Sa-movem. Ogenj jc nastal v delavnici in se bliskoma razširil čez cclo tovarno. Kljub temu, da so delavci ogenj tal opazili in cla jc bila takoj požarna hramba iz Radovljice na licu mesta, jc bilo nemogoče kaj rešiti. Pozneje sta prišli gasit tudi požarni brambi iz Mo-šenj in Kamnegorice. Z največjim naporom in s smrtno nevarnostjo nekaterih ognjcgascev iz Radovljice se je posrečilo rešiti samo veliko kolo na Savi. iVse drugo jc do tal pogorelo. Zgorela
jc delavnica, tovarna, dve žagi, mnogo izdelanega pohištva, 2 vagona narejenih parketov, vsi stroji in mnogo lesa. Škoda je ogromna; cenijo jo na 80.000 kron. Kako ie ogenj nastal, se ne ve.
—	Dražba lova v Radovljici. Pri glavarstvu v Radovljici sc jc vršila clnc 2. junija javna dražba lova posameznih občin. Vsi lovi so se oddali za veliko večjo ceno, kakor je bila vzklicna cen •. Radovljica: vzklicna cena 70 K, g. živinozdravnik K. Rihar združil za 150 K; Bled: vzklicna cena 281 kron, g. Dolničar prevzel za 303 lv; B e-gun j e : vzklicna cena 800 K, g. medi-cinalni svetnik dr. .Telovšek združil za 1700 K; Po d trg : vzklicna cena 73 K, g. mornariški župnik Ambroš zdražil za 131 K; O v si še : vzklicna cena 200 kron; g. vitez Pogačnik zdražil za 250 kron; Mošnje: vzklicna cena 250 K, zdražil g. Resman za 325 K; L j u b n o : vzklicna cena 130 K, zdražil g. pl. Kap-pus za 262 K; L e š e : vzklicna cena 'JO kron; zdražil g. Cvenkelj za 181 kron; Lesce: vzklicna cena 101 K, zdražil g. Pogačnik za 350 K; Kropa: vzklicna cena 100 K, zdražil g. Bohinc, za 200 K; Jesenice: vzklicna cena 500 kron, zdvažila industrijska družba za 1015 K. — Lovci trdijo, da bo njihov lovski šport zelo drag v tem letu.
—	Nadporočnik, ki je izgini! Iz Be. ljaka, se piše Ferdinand Jacob. Bil je, kakor smo poročali, v zvezi z Redlovo afero, poleg tega je pa poneveril večjo svoto.
—	Nesreče. Janez Gorenc iz Čelev-ca pri Šmarjeti na Dolenjskem je dne 1. t. m. hotel ustreliti na vrano, a mu je razneslo puško in mu raztrgalo mišice na levi roki. — Anton Rataj, posestnik v Šempetru, je šel dne 2. t. m. v Novo mesto na sejem. V Mačkovcu sc jc ognil nekemu vozniku na kraj ceste in ni opazil drugega voznika za seboj, ki je hotel prehiteti prvega. Tako je prišel Rataj pod voz in se mu je zlomila leva noga v stegnu. — Marko Horvatovič, hlapec na Krupi, je jezdil konja proti domu, ko sc je mimo pripeljal želez, minister baron Forster, ki je nadzoroval gradbo belokranjske železnice. Medtem se mu je pa konj spla-šil in vrgel Marka, cla se mu jc zlomila leva noga v goleni.
—	Roparski napad v gozdu. Prošlo soboto so trije našemljeni roparji napadli pri Vuki na Hrvaškem uradnika žage Neuschloss v Leskovicc, ki sta nosila 7030 kron denarja za izplačanje delavcev. En ropar jc bil oblečen kot ženska, drugi je imel obraz črno namazan, tretji pa je imel puško. LTradnika Halema je zadel strel v hrbet, da se je smrtnonevarno ranjen zgrudil. Drugi ui'adnik, Blau, jc zbežal na dresini z delavcem, ki je dresino poganjal, do bližnjega telefona v gozdu, od koder je stvar naznanil v tovarno. Potem se je vrnil k ranjenemu tovarišu, ki so mu med tem roparji vzeli clenar, nakar so izginili. Uradnika so prepeljali v osješko bolnišnico. Policijski pes je dobil sled zločincev. Bržkone je rop izvršil znani tat in ropar S. Konstanti-novič, ki so ga z dvema tovarišema takrat videli ob gozdu.
Književnost.
Salomonovi rudniki. (Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M.)
Afrikanska povest. Cena broš. 1 K 60 vin., v platnu 2 K 40 vin.
Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati se s Čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetov-noznan, ker zna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozi in skozi prepletene z najbolj čudnimi dogodki, tako izborno naslikati tucli čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih pelje čitatclja.
Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih se izogne tisočerim nevarnostim ter svoje jufciake srečno pripelje do zaželjenega smotra.
V tej povesti s čudovito spretnostjo in zanimivostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja naj-preje s strašnimi težavami, s katerimi jc zvezan prehod skozi puščavo črez gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih nc pogine med potom, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje diamante in dragocenosti in kjer jo dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol.
Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva, zato jo priporočamo. Dobiva in naroča sc v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
MGlavna posojilnico".
Danes sc je vršil na tukajšnjem deželnem kot konkurznem sodišču narok zaradi Glavne posojilnice v Ljubljani, na katerem je upravitelj konkurzne mase dr. Oblak položil račun o dohodkih in izdatkih do konca leta 1912. Račun se je po završenem strokovnem pregledu odobril. Nadalje se jc sklenilo, da se dubiozno terjatve, katero so še doloma izterljive, izterjajo v dveh mesecih. Ako dotični dolžniki v tem času no plačajo, naj se dotične terjatve na dražbi prodajo. Naložilo se je upravitelju konkurzne mase, da izterjano zneske, ki so seveda plodonos-no naloženi, percentualno razdeli med upnike, oziroma vlagatelje. Nadalje se jc sklonilo, cla sc terjatve, o katerih izterljivosti se danes nikakor nc cla soditi, izločijo iz konkurzne mase, tako da se tudi brez teh terjatev konkurz lahko konča.
Ko bodo nekatere, imenoma nave« dene terjatve izterjane, kar se zgodi v nekoliko mesecih, mora upravitelj maso takoj pi-edložiti končni razdelitveni načrt. Konkurzno postopanje pa. st konča šele v treh mesecih potem, ko bo ta načrt pravomočen, tako cla se likvidacijskemu odboru cla prilika, sestaviti preračun prispevkov in da se preprečijo paralelne eksekucije.
Omeniti je še, da upravitelj kon« kurzne mase odslej ne bo smol pričeti nobeno pravde, ako tega ne bo sklonil upniški odbor, to pa, da so preprečijo neizterljivi stroški postopanja.
RUSINSKA OBSTRUKCIJA V DRŽAV-NEM ZBORU.
Rusini so pričeli včeraj v državnem zboru obstruirati. Seja se je otvo-rila ob 11. dopoldne. Razpravlja se c finančnih predlogah. Besedo ima rusinski poslanec Budzynowskyi, ki govori do treh popoldne, nato pa naprosi predsedujočega podpredsednika Rusi-na Romanczuka, cla sme svoj govoi prekiniti in ga danes nadaljevati, kai mu Romanczuk takoj dovoli. Budzy-nowskyi bo torej danes svoj govor nadaljeval. Poleg Buclzynowskega je pa še priglašen k besedi rusinski poslanec Holubowskyj, ki bo tudi govoril ob-strukcijski govor. Položaj v parlamen tu je zato zelo težaven, ker tudi raz\ prava o začasnem proračunu v proračunskem odseku ne gre naprej in groze Rusini tucli v proračunskem odseku z obstrukcijo.
Brambni minister Georgi namerava danes odgovoriti na interpelacije o Redlevi zadevi.
Odstopil jc načelnik kluba čeških agrarcev Udržal, ki je zopetno volitev odklonil, na kar so izvolili za predsednika poslanca Stancka.
OGRSKA KABINETNA KRIZA.
Budimpešta, 4. junija. Poročilo, da priporoči Lukacs cesarju groia Tiszo za svo> jega naslednika, vsi merodajni krogi potrjujejo. Tisza najbrže prevzame v svoj kabinet člane Lukacsove vlade in se izpopolni z ministrom a laterc. Za zborničnega predsednika bo najbrže izvoljen podpredsednik Beothy.
Budimpešta, 4. junija. Delovna stranka hoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko. Opozicija pa hoče nadaljevati najostrejši boj, če ostane v večini na površju Tiszova politika.
Dunaj, 4. junija. Lukacs je došel na Dunaj in predloži jutri vladarju demisijo, ki bo sprejeta. Ni gotovo in verojetno, da vladar odloči že jutri o imenovanju nove vlade. Lukacs bo vladarju predlagal, da naj se obdrži dosedanja politična smer. Gotovo je, da vladar zasliši Tiszo v avdienci, da mu poroča o političnem položaju. Mogoče je tudi, da vladar poleg Tisze zasliši še druge politike, ki bodo pa brez dvoma le pristaši večine, V poštev pridejo poleg Tisze predsednik magnatske zbornice baron Josika in predsednik delovne stranke grof Khuen Hedervary. Dunajski krogi sodijo, da imenuje vladar prehodno ministrstvo in da odloči o nadaljnjem političnem kurzu na Ogrskem šele jeseni.
Budimpešta, 4. junija. Lukacs je o svoji demisiji v »Esti Ujszaku« izjavil: »Neposredno moje demisije včerajšnja razsodba ni povzročila. Demisioniral sem, ker so mi živci odpovedali.«
PRUSKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Ob ožjih volitvah v zahodnem Ha-vellandu, kjer so bili dozdaj voljeni konservativci, je bil zopet izvoljen konservativec grof Brodow, ostala dva mandata pa pristaša ljudske stranko Graue in VVenkonbach. Konservativci imajo zdaj 148, ljudska stranka pa 39 poslancev.
NOVA VERSKA DOGMA?
Milan, 4. junija. Liberalni »Corriere della Sera« poroča, da proglasi sv. oče 15. avgusta za dogmo nauk katoliške Cerkve o Mariiincm vnebovzetiu.
t
Razne stvori.
»Quo vadls?« v kinematografu prizori * levi. Krotilec Alfred Schnei-der, ki je za kinematografični posnetek romana »Quo vadiš?« s svojimi levi priredil prizore z levi, opisuje priredbo tako- lc: V ogromni areni, ki jc predstavljala starorimski drkus Maksimus, se je zbralo 1000 oseb, ki so predstavljale ljudstvo. Arena je bila dolga 150 metrov in 60 metrov široka. Pod areno so se zgradile kletke za zveri in ječe za kristjane. Znak s trombo, mig cesarjev — in podzemske kletke se odpro. Divje zveri, katere sem pustil več čini stradati, da je bil prizor resničnejši, so planile v areno. Jaz sam sem stal v sužnja preoblečen v prvih kristjanskih vrstah, da bi imel leve v oblasti. Zveri, ki jih je vpitje še bolj razkačilo, se približajo ljudem na nekaj korakov in že se hočejo nanje vreči — ko se film ustavi. Igralci, ki so predstavljali kristjane, beže na obe strani, kjer je bilo napravljenih šest avtomatično se zapiraj očih vrat. Toda lev je gibke j ši nego ljudje — eden plane med nogami igralcev skozi vrata in se zažene sredi med bežeče ljudi. En igralec je bil lahko ranjen, vsem drugim je pa seveda »srce v hlače padlo«. Igralci so kasneje zatrjevali, da bi za nobeno ceno na svetu ne hoteli več sodelovati v tem prizoru. Imel sem šest ur poštenega truda, predno sem zopet polovil leve, ki so se v veliki areni čutili popolnoma svobodne. Artistično in tehnično osobje je s strehe in z oko i s trepetom opazovalo to svoje delo. Šele kasno zvečer so bile zopet vse zveri na varnem in šele tedaj so si gledalci oddahnili, a na potu domu so se še vedno s strahom ozirali, če jim ne sledi kak lev. Živali so morale imeti sedaj nekaj dni pokoja, da so se pomirile. Med tem so se v areni postavile umetno napravljene podobe kristjanov, ki so bile napolnjene z mesom. Izpuščeni levi so se vrgli nanje in jih raztrgali. Grozen prizor! To pot sem moral leve dva dni v areni pustiti, kajti kakor hitro sem se bil pokazal, so hoteli planiti name. Žele tretji dan sem po 12urnem delu zveri zopet spravil v kletke. Prizor je pa izvršilo izpadel. Čez nekaj dni smo priredili prizor, ko gori Rim in se zveri nahajajo v svojih podzemskih kletkah. Krog kletk smo zažgali velik ogenj: plameni so se strnili nad kletkami, levi besne in divjajo ter se zaganjajo po stenah proti linam. Strašen pogled. Tedaj dam znamenje in pripravljeni gasilci pogase ogenj v nekaj minutah. Tudi ta prizor je izvrstno uspel. Sedaj je prišel na vrsto zadnji prizor, ki je pa na film,,! prvi. Ta je bil zame najvažnejši. Moral sem sredi med podivjane, sestradane zveri, da sem jih segnal v areno. Tudi ta prizor se je izvrstno posrečil. Ponosen sem, da sem s svojimi čveterono-gimi umetniki omogočil tako sijajno kinematografično vprizarjanje ;>Quo vadisa?«, da gledalci pozabijo, cla sede v kinematografu in se jim zdi, da se na. hajajo v cirkusu Maksimus v starem Rimu.
Novo nemško vojno ladjo »Wci?zen-burg« so v Bremenu dne 4. t. m. v morje izpustili.
Skrivnostna pošiljatev orožja. Iz
Beffarta se poroča, cla so zaplenile oblasti 12 zabojev, v katerih so se nahajale puške in bajoneti, doposlani iz Manchestra
Nova bazilika. Sv. oče je z brovem 18. majnika 1913 povzdignil stolnico v Tridentu v baziliko.
Strašno neurje na Saksonskem. 4 šolarji vtonili. V Werra. in Fuldadolini na Saksonskem je strašno neurje dne 4. t. m. povzročilo ogromno škodo. V vodovju, ki je bregovje prestopilo, so štirje šolarji vtonili.
Napad sufragetk. Londonskega sodnika Benneta, ki je proti sufraget-kam zelo ostro nastopal, so poizkusile sufragetke pahniti v morje. Stari mož jim je le s težavo ušel.
VOJNE PRIPRAVE KITAJSKE.
Kitajska vlada je proglasila vojno stanje v rajonu Pekin — Mukdcnska železnica.
Zadnie vesti.
SLAVLJE HRVATSKOSLOVENSKEOA KLUBA OB 50LETNICI DR. ŠUSTERŠIČA.
Dunaj, 5. junija. Povodom SOletnice dr. Šusteršiča je Hrvatsko - slovenski klub priredil včeraj svečani banket. Udeležili so se ga vsi člani kluba s se-nioroma Povšetom in Perice m. Za češki katoliškonarodni klub sc je udeležil slavlja dr. Stojan. K#fje slavljencc došel v dvorano, jc bil sprejet s prisrčnimi ovacijami. Po pozdravu dr. Korošca ie imel slavnostni
govor štajerski deželni podglavar dr. J a n k o v i č , ki je dr. Susteršiču zagotovil neomajne ljubezni in spoštovanja Hrvatskoslovenskega kluba in poudarjal slavljenčeve neprecenljive zasluge za duševni, kulturni in gmotni razvoj naroda. Dr. Šusteršič se je gi-njeno zahvalil in izjavil, da bo slejkoprej vse svoje moči postavljal v službo lirvatsko-slovenskega naroda in njegovih idealov. Nato so vsi člani v svojih napitnicah dajali izraza svoji ljubezni in spoštovanja do klubovega načelnika.
OFICIELNI OPIS REDLOVE AFERE V PARLAMENTU. Dunaj, 5. junija- Danes je deželno-brambni minister general G e o r g i med napeto pozornostjo cele zbornice in neprestanimi medklici predvsem socialno-demokraških poslancev na mnogobrojne interpelacije o Redlovi aferi sledeče odgovoril:
»Najmučnejši moment v času mojega službovanja je, da mi moja služba nalaga žalostno dolžnost govoriti o dogodku, čez katerega bi, globoko se sramujoč, najrajši razgrnil najgostsjšo ko-preno. Kljub temu bom brezobzirno odkrit. Razburjenje j'e tembolj razumljivo, čim bolj je vsakemu pri srou čast armade. Manjka mi besed, da bi sra-motnost tega dejanja zadostno ožigosal. Če je že vsak špion zaničevanja vreden, je izdajalec nad svojim najvišjim vojnim gospodom, kateremu je prisegel zvestobo nad domovino in tovariši višek vse grdobe. Izdajalec se je sam obsodil, njegova smrt pa ni nobeno zadoščenje za gorostasnost krivde. Glede stvari same:
Najprej je treba dementirati, da se jc generalni advokat dr. Pollak kaj udeleževal oblastvenih korakov proti Redlu. Dr. Pollak je z Redlom supiral in Redi mu je pri tej priliki razodel, da je storil težak zločin in da mora zato sam svoje življenje končati. Soboto ob 10, uri ponoči je šef generalnega štaba, potem ko je bila Red-lova krivda dokazana, odredil, naj se ga aretira. Ob 12. uri 13 minut ponoči je došla v hotel »Klomscr« komisija, potem ko je policijska direkcija na tozadevno sporočilo dr. Pollaka obvestila vojaško oblast, da se je Redi zelo razburjeno vedel in izdal namen, da se hoče usmrtiti. (Medklici. — »To je zelo tajnostno!«) Vojaška komisija je našla Redla popolnoma pripravljenega za samoumor — na nočni mizi je ležal bodalu podoben nož, na postelji pa vrv. (Klici: »Zakaj potem samoumora ni preprečila?-.) Razun tega so našli dve poslovilni pismi, eno na praškega zbornega poveljnika, drugo na Redlovega brata, obe datirani z 12. uro ponoči. Redi je komisiji svoj zločin priznal, nakar ga je komisija spoznala za krivega. Na vprašanje, če ima komplice, je dejal, da ne (Klici: »To jc komisija kar tako verjela!«), ker je občeval vedno s šif-riranimi brzojavkami. Dejal je tudi, da je začel izvrševati vohunstvo šele v zadnjem času, in sicer zato, ker so ga njegova homoseksualna nagnjenja spravila v denarne težave. Komisija je nato hotel zapustila (Klici: »Šef generalnega štaba pa je velel ga aretirati!«), vendar pa je hotel zastražila, da bi Redi nc ušel. (Klici: »On pa jc imel trden namen sc usmrtiti!«) Zjutraj so pa našli Redla mrtvega. (Mnogi medklici: »Odkod pa revolver?« — »Zakaj se ni z nožem usmrtil?« -— »Ali jc revolver skozi okno priletel?«) Komisija ni za samoumor dala ne povoda, niti ga k njemu silila. (Ironični medklici.) 25. maja se jc preiskalo stanovanje Redlovo in njegova pisarna v Pragi in tako brezdvoinno dognalo, da je vohunil in imel homoseksualna nagnjenja. Kar se tiče njegovega dozdevnega nečaka poročnika Horinke, jc dokazano, da je z njim kaznjivo občeval in vsled tega imel velike izdatke. Po dogna-nih datih se more konstalirati, da je začel Redi vohuniti od marca 1912. Z najglobo-kejšim obžalovanjem je treba konstatirati, da je Redi agentom tuje države prodajal date, ki se tičejo mobiliziranja in nastopa (Aufmarsch) armade v resnem slučaju. Vzlic vsej usodnosti tega dejstva pa se je konstatiralo, da Redi v resnici važnih elaboratov ni prodal, ker mu niso bili na razpolago. (Medklici.) Kar se tiče njegovega potroševanja, so imela vzrok v tem, da so žrtve njegove nenormalne strasti od njega vedno denar izsiljevale, višina teh zneskov se seveda ne more kontrolirati. Redi sam je dejal, da je denar podedoval. Imel je velike dolgove. Po marcu leta 1912. je Redi neki tuji državi opetovano izdajal vojaške tajnosti. V času pa, ko je fungiral kot zastopnik vojnega ministrstva pri špio-nažnih procesih, še ni bil v tuji službi. (Ugovori.) Ni verjetno, ker je Redi proti tujim konfidentom jako strogo nastopal, in bi ga bili potem izdali. (Ponovni ugovori.) Bilo bi vendar nezmiselno, čc bi človek, ki je tako izborno razumel tehniko špionaže, imel komplice, ker bi ga bili vendar izdali. Horinka ni na sumu špionaže. S praškim konzulom Šukovskim Redi ni bil v zvezi. (Klici: »Kaj pa različne aretacije?«) Trditev, da ic Redi izdal vojaške !
tajnosti Nemčije, je napačna. (Medklici: »Saj sta imela avstrijski in nemški zbor skupno nastopiti!«) Pravtako ni res, da bi sc bil Redi odpošiljal kot zaupnik našega generalnega štaba k nemškemu.
Minister nadaljuje nato s p o v z d i g-njenim glasom:
»Naša armada je hudo zadeta, ker je nje nevreden član izdajal njene tajnosti. Toda slabost posameznika ne more zadeti skupnosti. Armada je polna požrtvovalnosti in se zaveda svojih dolžnosti, zato sme kljub tej posamezni nesreči zaupati, da ji prebivalstvo ohrani svoje zaupanje. Armada se bo tega zaupanja izkazala za vredno in, če treba, je tudi od svojih nasprotnikov znala izsiliti. (Medklici socialnih demokratov.) Jaz upam, da bo vsak, ki svojo domovino ljubi, meni in mojim naslednikom omogočil, da se taki tako globoko sramotni slučaji takoj pojasnijo in zaslede. (Živahni medklici.) Jaz sem ta slučaj, ki je edin v svoji vrsti, neprikrito in odkritosrčno pojasnil (Medklici), da se prebivalstvo preveč nc razburja, in apelujem na patriotizem članov te zbornice, da vsak v tem zmislu tudi doma deluje. Vojna uprava pa bo sledove zasledovala dalje in se ne bo v slučaju potrebe pomišljala z brezobzirno marljivostjo vmes poseči.« (Različni klici.)
Ko je deželnobrambni minister omenil, da so že v Pragi dognali, da jc Recll špioniral, je poslanec Leuthner zaklical: »In kljub temu ga niso zaprli!«
Socialni demokrat Nemec predlaga z ozirom na mnoge nejasnosti in nasprotja v tej izjavi, naj se o ministrovem odgovoru otvori precej debata. Predlog se odkloni.
KAJ VEDO DRUGI O REDLU.
Dunaj, 5. junija. »Zeit«, ki je v zvezi z vojaškimi krogi, je izvedela, da je Redi glasom preiskave špioniral od leta 1901.
Redi je nakupil več posestev v Neuleng-bachu, Lainzu in Mauersdorfu. Mala posojila jc nalašč najemal, v resnici pa je živel po knežje. Nasproti trditvi oficielne »Mili-tarisehe Rundschau«, cla ne more biti res, da dajo listu »Zeit informacije častniki generalnega štaba, izjavlja ' Zeit«, da ima iniormacije od generalštabskih častnikov, kar pa nima nič brigati vojno ministrstvo, ki naj sc rajši »peča z zunanjimi sovražniki in s špioni v državi sami.« Redi je bil glasom Zeit« intimus zbornega poveljnika Giesla v Pragi. Kot šef generalnega štaba enega za vojsko z Rusijo najvažnejših ar-madnih zborov je Redi moral vedeti za jako važne zadeve.
CESAR SPREJEL LUKACSEVO
DEMISIJO. TUDI ČUVAJEV A DEMISIJA SE SPREJME.
Dunaj, 5. juniaj. Cesar je sprejel danes Lukacsa v avdijenci. Lukacs je cesarju podal svojo demisijo in kot svojega naslednika priporočil grofa T i s z o. Cesar je demisijo Lukacsa sprejel. Kabinetna kriza se pa pred 8 do 10 dnevi ne reši. V zadnjem času se med kandidati za ministrsko predsedstvo imenuje grof Khuen Heder-vary, ki bi nekoliko milejše vladal in sklenil z opozicijo premirje. »Fremdenblatt« poroča, da jc Lukacsa na Dunaju obiskal komisar Čuvaj, ki je že pred delj časom podal demisijo, katera se bo sedaj bržčas tudi sprejela. Čuvaj se jc podal z Lukacsem na Semering, kjer bo čakal, da se njegova demisija sprejme. Demisioniral pa bo tudi reški guverner grof Wickenburg.
IZ MAŽARSKE MLAKUŽE.
Budimpešta, 5. junija. Ker je poslanec grof Karoly v včerajšnji seji zbornice poljedelskemu ministru Serenyju očital veliko goljufijo pri nakupu domen v Var Paloti, je minister poslanca pozval na ducl pod najtežjimi pogoji. — Štefan Tisza in poslanec Sandor sta tudi sklenila duel. Sandor jc v včerajšnji seji zaklical: * Podlosti, ki se tu dogajajo, so največja lumpa-rija, kar si je jc mogoče predstavljati. Kdor je to odredil, je velik lopov.« Grof Tisza jc bil zaraditega zelo razburjen in jc dejal: »Zdi se, da jc mož znorel.«
Budimpešta, 5. junija. Afera Serenyi— grof Karoly se je mirno poravnala. Posla-ncc dr. Etsey je pozval na dvoboj poslanca Rakovskega.
TISZA KAZNUJE.
Budimpešta, 5. junija. Imunitetni odsek je izključil poslance Eitnerja, Ferl-bacha, Julija Justha, Ivana Justha, Huhna, Simegyja, grofa Batthyanyja, Abrahama, Maczkija, Veszpremyja, Huszarja, Polo-nvja, Policsanyja, Fresslyja in Smrecsanyja za pet dni od sej, vsakega pa na 20 kron dnevno, kolikor časa so izključeni. Poslanec Rath, ki je došel k seji, dasi je bil izključen, jc kaznovan z globo 500 kron. To sc odtegne od dijet.
BUDIMPEŠTANSKI OBČINSKI SVET PROTI KABINETU GOLJUFOV.
Budimpešta, 5. junija. Danes so opozi-cionalni občinski svetniki preprečili sejo. Ko je župan Hellay sejo otvoril, so svetovalci začeli burno klicati: Doli z razboj-
niki! Tatovi! Izdajalci! Odvetnik dr. Va-szonyi je povzel besedo in najostreje napadal vlado. Ker se šum ni polegel, je župan moral sejo zaključiti,
ZBORNICA.
Dunaj, 5. junija. Danes je dr. Budzy-nowski končal svoje poročilo in je povzel besedo drugi minoritetni referent Rusi-nov. Nato se je razprava prekinila in se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu o mesni draginji.
BULGARI ZAPUSTILI SRBSKO CONO,
Belgrad, 5. junija. Bulgarske čete, ki so bile prešle preko srbske okupacijske cone, so na poziv srbske vlade, oziroma na intervencijo v Sofiji, od Srbije okupirano cono takoj zapustile.
KAJ JE Z GEŠOVOVO DEMISIJO. .
Dunaj, 5. junija. Gešov je Pašiču Ši pred sestankom v Caribrodu sporočil, da demisionira. Gešov ima baje le namen vzeti v svoj kabinet tudi nekaj opozicio-nalcev. Ako se v Solunu ne doseže sporazum, se nadaljujejo posvetovanja med balkanskimi državami v Pctcrburgu. Na vsak način se dela na to, da se balkanska zveza ohrani.
NA BALKANU NI TAKO HUDO.
Solun, 5. junija. Ob priliki imendana kralja Konstantina je tukajšnja bulgarska posadka pred kraljem defilirala. Grško prebivalstvo je bulgarski oddelek pozdravljalo s »Hura«-klici.
GRŠKI DEMENTI.
Solun, 5. junija. (Oficielno.) Vest zunanjih listov, da namerava Venizelos dc-misionirati, ne odgovarja resnici.
VLADNA STRANKA V BOSNI.
Sarajevo, 5, junija. »Sarajevoer Tag-blatt« priobčuje zaupno informacijo z Dunaja, po kateri bo bosanski sabor v najkrajšem času razpuščen. Pri novih volitvah v bosanski sabor bo vlada postavila svoje lastne kandidate. Vlada hoče v ta namen ustanoviti list, ki bi izhajal v latinici in v cirilici. Edina težkoča jc v tem, kdo bi prevzel uredništvo tega lista, ker je vladi mnogo na tem, da bi bil urednik domačin Ta list bi bil glasilo vladne stranke.
NORE ŽENSKE.
London, 5. junija. Pri dcrbyju je voditeljica suffragetk Davison preskočila ograjo in prijela dirjajočega konja kralja Jurija, »Anmera«, za uzdo. Ženska se je zvrnila in smrtnonevarno poškodovala, toda tudi konj in jokey sta padla. Jokey se je onesvestil,
AEROPLANSKI REKORD.
Pariz, 5. junija. Pilot Perregon družbe »Bleriot« se je s svojim aero-planom vzdignil 5100 m visoko in s tem izpodbil svoječasni rekord avstrijskega nadporočnika Blaschkeja, ki se je bil vzdignil 4360 m visoko.
SAMOUMOR MORILCA.
Dunaj, 5. junija. Ivočijaž Ivan \Yie-singer, ki je bil umoril Štajerskega veleposestnika Jožefa Krainerja, se jc v svoji celici obesil. V njegovi žimnici so našli 3000 I\.
Primorske vesli.
p Slovenski manifestacijski shod v Trstu. V sredo ob pol devetih zvečer je pričel v »Narodnem Domu« v Trstu velik manifestacijski shod slovenskih vo-lilcev. Zborovanje je otvoril predsednik pol. društva »Edinosti« dr. Wil-fan, ki je nato podal besedo raznim kandidatom, ki so se predstavljali vo-lilcem. Prvi je povzel besedo dr. Ry-baf, njemu pa je sledil šolski vodja Štefan Ferluga in železničar Ivan Šker-janec. Za tem sta nastopila delovodja Ernest Volarič in zasebni uradnik Ivan Kotnik. Proti koncu je še govoril dr. Slavik, kojega beseda jo bila najbolj zanosna, o čemur jc pričalo odobravanje. Nato je predsednik zaključil sijajno uspeli shod. Slovensko razpoloženje je nadepolno. Shod je trajal dve uri.
p Gibanje med uradniki. Med uradniki ladjedelnice »Danubius« na Reki je pričelo jako gibanje, ki stremi za zboljšanjem plač in za podelitvijo novoletne nagrado, ki jo lani izostala. Na posebnem zborovaaiju so izvolili oclbor dvanajsterih, ki imajo voditi gibanje in izdelati spomenico za ravnateljstvo.
p Novo italijansko politično društvo v Istri. Dne 1. junija so imeli v Poreču shod pristaši nove laške politične struje. Ustanovili so novo politično društvo »Unione Nazionale« (Narodna zveza) ter mu izvolili oclbor. Predsednik mu je znani »prijatelj« Hrvatov in Slovencev, dr. Felice Bennati
iz Kopra, podpredsednika za dr. Jakob Amoroso iz Poreča in dr. Kozma Albancse iz Pulja. V odboru so nadalje: Livij Benar-delli iz Rovinja, dr. A. Corazza iz Moto-vuna, dr. Franco Dapas iz Vrsara, Italo de Franceschi iz Umaga, Italo Gabrieli iz Pirana in Viktor Mrach iz Pazina. Sami ljudje, s katerimi je vsaka narodna sprava v Istri nemogoča!
p Legar v Trstu. O onih možeh posadke Lloydovega parnika »Vonvarts«, ki so zboleli radi stika s Turki, smo že poročali. Javili smo, da so jih spravili v oddelek za nalezljivo bole. Sedaj pa se je pojavil tudi pri drugih izkrcanih osebah, ki so tvorile posadko, hud logar in zdravstvena oblast je zelo v skrbeh, kaj bo. Mestni fizikat poizveduje po vseh onih, ki so se takrat smeli kot navidezno zdravi izkrcati in jih je našel že deset — za legarjem obolelih. Oblast poziva vse, ki so bili z obolelimi v dotiki, naj se prostovoljno javijo, da se kuga prepreči. V občinskem svetu je svetnik Liebman stavil tozadevno interpelacijo.
p Požar v gozdu. Pri Obelisku na Opčinah je začelo v torek popoldne v gozdu goreti. Zgorelo je nekaj sto kvadratnih metrov gozda; ogenj so gasili tržaški požarniki celi dve uri. Zažgala je najbrže iskra iz lokomotive. Tam mimo namreč teče železnica
p Nadporočnik osumljen umora. Včeraj smo poročali, da so v Excelsior Palače Hotelu v Trstu aretirali nekega bivšega nadporočnika domobranskega polka štev. 32, ker jc osumljen, da je na potovanju v Ncwyork zastrupil svojo ljubimko gdčno Eleonoro Felbinger. Dotični nadporočnik se piše Jožef Kla-rič in je rodom iz Gradca.
Iz slovanskega sveta.
sl Bulgarska in srbska akademija.
Bulgarska akademija znanosti je poslala vsem slovanskim akademijam deklaracijo, češ, makedonski Slovani so čisti in neoporečni Bulgari, in obenem napadla srbsko vlado vsled njenega ponašanja spričo vprašanja o politični bodočnosti zapadne Makedonije. — Srbska kraljevska akademija odgovarja sedaj na to deklaracijo z izjavo, ki jo je pravkar razposlala slovanskim akademijam in učenim društvom. Kr. srbska akademija pravi, da ni njen namen, po zgledu bulgarske akademije z bolj ali manj znanstvenimi razlogi braniti politične ten-dence svoje vlade in pričenjati v teh tre-notkih političnih nesoglasij med Srbijo in Bulgarijo z bolgarsko akademijo naučno diskusijo, ki bi utegnila biti zdaj manj objektivna kakor kadarkoli. Ali srbska akademija vztraja strogo na znanstvenem motrišču in ima na umu samo interese one zveze, ki so jo sklenile v zadnjem času slovanske akademije; zato si ne more kaj, da ne bi protestirala proti poizkusom bulgarske akademije, ki hoče to zvezo brž pri prvem koraku potegniti v razpravljanje političnih vprašanj. Če bi bila bulgarska akademija predložila slovanskim akademijam, naj sc v Makedoniji organizirajo skupna znanstvena preiskavanja, ki naj bi brez vsake politične tendence v čisto znanstvenem interesu zbrala materija! za reševanje spornih etnografskih vprašanj o makedonskih Slovanih, se nc bi srbska kr. akademija nikakor ne umikala temu skupnemu znanstvenemu delu. — Ali mesto tega pa poživlja bulgarska akademija slovanske akademije, da naj v imenu etnografske pravice, in sicer take, kakor jo imajo specialno Bulgari za pravo, obsodijo politično postopanje srbske vlade in srbskih oblasti. Srbska kraljevska akademija gre preko tega, da govori bulgarska akademija o teh postopanjih na osnovi nezanesljivih in negotovih novinarskih in drugih vesti, in se omejuje na izjavo, da ni naloga naučnih skupin, kakršne so slovanske akademije, ocenjevati politična postopanja nobene vlade, in da so zvezo slovanskih akademij zamislili njeni osnovači kot popolnoma naučno zajednico, a ne kot neko razsodišče, pred katerim bi se razpravljali spori med pojedinimi slovanskimi državami. — To svojo izjavo spremlja tajništvo kr. srbske akademije posebc z meritornimi izvajanji o nezanesljivosti etnografskih razlogov za politično postopanje itd.
Prebivalstvo v Galiciji. Pri zadnji ljudski štetvi so našteli v Galiciji osem milijonov 25.675 prebivalcev. i6 odstotkov jc rimsko - katoličanov, H jc grško - katoličanov (uniatov), deset odstotkov jc pa judovske vere. Po narodnosti so našteli 57 odstotkov Poljakov, 40 odstotkov Rusinov in 2 odstotka Judov.
Stojkovič umrl. V Bitolju je umrl stari radikalec Gjoka Stojkovič na le-garju. Stojkovič jc bil svojčas podpredsednik srbske skupščine;
Skrivnosten samoumor. Ustrelil se je v Peterburgu rijmojster peterburške orožniške divizije, Kuzmin. Samomor ni pojasnjen. Kuzmin jc bil podrejen naravnost ruskemu min. predsedniku Kokovcovu.
Štajerske novice.
š Umrl je v Slovenjem Gradcu bivši župan Ernest Goli. — V graškem sa-natoriju je umrl RihaTd Sonns iz Brezna, eden stebrov ne m Št v a v Dravski dolini. — V Gasteinu je umrl lastnik grada na Ponikvi, stotnik v pokoju A. A u f f a h r t.
Utonil je v Dravi v mariborskem kopališču Kristian, 16 let stari gimnazijec Vincene Raz bor šok, sin veleposestnika Razborška. Pri kopanju ga je prijel srčni krč.
Milanske novice.
lj Seja odseka za zunanje priprave katoliškega shoda bo v torek, 10. junija, ob 8. uri zvečer, Prosimo člane odseka pa tudi one, ki se za to delo zanimajo, da se te velevažne seje gotovo udeleže. Seja sc bo vršila v posvetovalnici K. T. D,
lj šolski izlet hrvaških dijakov. Hrvati ga imenujejo »dječji dan«, pri-rede zagrebški prvo-, drugo- in tretje-šolei v soboto, dne 7. t. m. v Ljubljano, Postojno in na Blecl. Pogostni izleti hrvatskega dijaštva na slovensko zemljo nam pričajo, kako razume hrv. mladina hrvatsko - slovensko edinstvo: spoznavajmo sami sebe in svojo skupno domovino! — Slovensko dijaštvo pa?
—	Mlade Hrvate pa pozdravljamo na naši zemlji!
lj Javen škandal pri mestni užit. ni ni. Predvčerajšnjim zvečer je na št.1 Petcrski mitnici službujoči revident Ocepek užitninskega paznika Paša tako pretepel, da je bil mož krvav. Baje mu je skakal po trebuhu, vsled česar se je možu nekaj zgodilo. Tu ima zopet »Slovenski Narod« material, a previdno molči, ker je bivši paznik Ocepek luč liberalne stranke. Pritožbe, katere nam prihajajo vedno glede nevljudnosti nekaterih liberalnih užitninskih uslužbencev, so popolnoma utemeljene.
lj Hrvatski gradnjarski šport klub
—	Ilirija I. Kakor smo žc poročali, priredi S. F. K. Ilirija v nedeljo, dne 8. junija na tivolskem travniku na dirkališču nogometno tekmo s prvim moštvom Hrvatskega grad jamskega šport-kluba iz Zagreba. Moštvo tega kluba se odlikuje po izvanredni brzini ter hitri in lepi kombinaciji. Rezultate, ki jih je doseglo I. moštvo tega kluba, priobčimo jutri; pripomnimo pa že danes, da je moštvo baš radi tekem za prvenstvo Hrvatske in Slavonije v najboljši formi in bode imelo ljubljansko občinstvo zopet priliko po daljšem času videti veleinteresantno tekmo. Vse podrobnosti objavimo jutri.
lj Na dekliški oseinrazrednici pri Sv. Jakobu je prejelo dne 3. junija 112 učenk prvo sv. obhajilo. — Med slovesnim zvonenjem se je začel pomikati slavnostni sprevod iz šole v cerkev. Sv. maše so se udeležile vse učenke z učitelj stvom vred. — Orgle so zabučale in ubrano petje učenk je zadonelo, ko je stopala dolga vrsta prvoobhajank po razsvetljeni cerkvi k glavnemu oltarju. Po nagovoru, ki ga je imel g. katehet A. Čadož, je bila sv. maša. Lepo petje, ki so ga spremljalo orgle in deloma tudi gosli, je povečalo slovesnost tega dne. — Po sv. maši sta gg. kateheta A. Čadež in J. Zaplotnik v lepo okrašeni sobi 8. a razreda pogostila prvoobha-janke s kavo in pecivom ter podarila vsaki krasno podobo v spomin na prvo sv. obhajilo. Popoldne so bile v cerkvi sv. Jakoba litanije, katerih so sc udeležile prvoobhajankc polnoštevilno. Nato so napravile pod nadzorstvom iz-prehod na Grad. Odtod so šle v absti-nenčno gostilno v hotel »Union«, kjer sta jim zopet gg. kateheta preskrbela nekaj okrepčila. Deklice so bile ves dan prav vesele in zadovoljne.
lj Umrli so v Ljubljani: Rudolf Klopčar, južne železnice revident, 31 let. — Otilija Valenta, zasebnica, 62 let.
—	Karol Štrukelj, sin zidarskega pomočnika, 2 leti. — Fabijan Dragic, trgovski zastopnik, 35 let. — Ivan Kožar, konjski hlapec, 23 let.
lj Predstave v cirkusu Schmidt res lahko briljirajo med cirkuškimi predstavami drugih podjetij. Tucli za razvajeno občinstvo ima cirkus Schmidt pri vsaki predstavi mnogo privlačnosti. Pri včerajšnji predstavi so želi največ odobravanja: troje starov, The Bar-ley, The Aegirs in prof. pl. Ott s svojim izborno dresiranim konjem. Seveda je odnesel prvenstvo večera zopet Peter, ki je bil pa včeraj precej hudomušen. Predstavo jc posetil tucli ekscel. baron Sclnvarz z družino.
lj Ušla sta iz vzgojevalnicc prisilne delavnice gojenca Lekšc Janez, pristojen v Krško, 15 let star, Klcmcnčič Miha, 17 let star, pristojen v Gradiše, okraj Litija. Pobegnila sla 2. t. m. zvečer.
lj Na včerajšnji semenj so prignali 471 konj, 455 volov, 153 krav, 39 telet
in mnogo mladih prašičkov za rejo. Kupčija jc bila precej živahna.
lj Konj udaril je na včerajšnjem semnju pri prepeljevanju trgovca g. Jožefa Jebačina ter ga na lovi roki znatno telesno poškodoval. Zdravil se bode doma.
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodoy, krajevna skupi. na v Ljubljani, priredi v soboto, dne 7. L m, ob 5. uri popoldne prijateljski sc; ianek na Zgornjem Rožniku pri tovarišu Pfeiferju. Poleg članov so nam dobrodošle tucli njihove rodbine ter prijatelji društva. — Odbor.
SteckenpicFcT 961 lillflno mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod ž 80 vinarjev.
cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. junija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-54
Rž za oktober 1913.....947
Oves za oktober 1913 ....	8-44
Koruza za junij 1913.....806
Koruza za julij 1913.....S'14
Brez vsakega posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna sestra, svakinja, teta in nečakinja, gospodična
Otilija Valenta
zasebnica
po dolgoletni, težki bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere včeraj v sredo ob 4. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke bo v petek 6. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Gosposka ulica št. 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 5. junija 1913.
1736	Žalujoči ostali.
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlct.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
HH	1735
Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je ljubi Bog našega iskreno ljubljenega, edinega in dobrega sina, gospoda
Rudolfa Klopčar-ja
revidenta južne železnice
po dolgi mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti danes o polnoči poklical v boljše življenje.
Truplo v najlepši starosti umrlega dobrega sina bode v petek dne 6. junija ob pol 7. uri iz hiše žalosti, Emonska cesta št. 2 slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču pri Sv. Križu v lastni grob položeno k večnemu počitku.
Sv. mašo zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi.
Prosi se tihega sožalja.
Ljubljana, dne 0. junija 1913. Franc Klopčar Roza Klopčar
ekjped. juine železu, v p.
stariši.
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Poberlet.
Zahvala.
1738
Ob prenagli izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata in tasta, gospoda
Fran Favlsšiia
c. kr. nadpoštarja
sc zahvaljujemo preč. gosp. kanoniku Novaku za zadnja tolažila, gg. Medic, svetniku dr. Jeiovšku, tir. Hočevarju za tuko ljubeznivo olajšanje bolečin, ohitelji ravnatelj Grčarjevi zu veliko požrtvovalnost, darovalcem krasnih vencev, gg. tovarišem, c. kr. uradnikom, prostov. gasilnemu društvu, pošt. uslužbencem, ter vsakemu posebej za spremstvo rajnega k večnemu počitku, ter za vsa osebna in pismena tolažila.
ltadovljicn, 3. rožnika 1913.
Žalujoči ostali.
Mnenje gosp. dr. O. Llnder-ja
v Gradcu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
N aš izdelek železnato vino kina Serravallo je svetovnoznan in gotovo ne rabi priporočil. Izkušnje, katere sem jaz imel z njim, potrjujejo v polni mori njega zasluge, radi katerih jc pohvaljen po pravici od največjih zdravniških kapacitet.
Gradec, 6. junija 1911.
Dr. Linder.
Metcoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
! _ - Cas opa- tfj 20 VAllj A	Stanje iTempe-bnro- rut uni metra! po v min j Celziju		Vetrovi	Nebo	jffis S B i " . a ~ > ^ >
4 9. zveč.	738;}	ao*6	sl. jzah.	jasno	
7. zjutr. j 738 '1 i 18-1 sl. svzh. jasno 2. pop. 737-2 27-3 ip.m.jjzah „ Srednja včerajšnja temp. 22 0", norm. 16-4°
00
Fiv8varnaUni8n.Sn. Šiška
sprejme več pridnih
1737
pma v steklenice.
nczi!r3c3ar3c3cacac3cacac3cac3iz3a
o Ba5ha9Krlt, Istra o
Otvoritev novega, moderno urejen.
a □
D D
n
D
q	(lastnik Ante Tudor)	g
ti	dnz L Sylija. - Prijatelji mirnega 0
Q	oddiha v domačem, hrvatskem Q
Q	morskem kopališču zglasite se Q
0	pravočasno!	1717 [|
d	o
Avtomatična post!
rZa podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 00 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a I\ 2-40. Povsod najboljši uspeli. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, ?.. 8a.drk, Alolsgassa 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Precl manj vrednimi ponarejanji so svari. V c. in kr. vojaških skladiščili v vporabi. Telefon 23.446.	215
s fundusom okolu 100 do 150 oralov. Naslov pove uprava lista pod št. 1724. (Znamka za odgovor.)	1724
Išče sc
1715
poštenega ter vestnega mladeniča.
Priliko ima, da se lahko uči tudi glasbo (orgle). Več se izve v upravi lista pod: Štev. 1715. (Znamka za odgovor.)
Sanatorium Emona ^'.S,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik in šef-zdravnik; Dr. Fr. Derganc, primar. I. hir. odd. dež. boln.
Golša
se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki ga je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na kemični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
Vprašanjem nnj so priložita dve znamki. 1731
Kuharica
pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let, Naslov pove uprava lista pod Št. J657. (Znamka za odgovor!)
Odda sc v najem stara, dobro idoča
iw trgovina
s špecerijskim blagom, pivo- in žganje-točem, ter trafiko v Malem Mengšu št.
31 na osebo s tozadevno koncesijo. Isto-tam se odda tudi dvoje stanovanj. Vprašanja na J. Jenku. Menneš št. 95. irao
Avtomobilna zveza
Idrija, Logatec, kototiuor.
Proda se dobro idoča
i'	...... v;'r.-	v' '■
Odhod iz Idrijo:
ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj ., 2'30 popoldan 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan ,, 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj „ 41— popoldan S-15 zvečer
Cene z avtomobllni.ni omnibusom:
I. razr. II. razr.
/.uosubo za osebo
Idrija-Logatec ali naspr. K ti'— K 2-— Idrija-Godovič „ „ „ 1'50 „ 1'— Godovič-Hotedršica „ „ ,, 1'50 „ l-— Hotedršica-Logatec „ „ „ 1'30 „ t-—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
/it osebo za osebo
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica., „ Hotedršica-Logatec ,, „
K3-—	K 2 —
1-50	„ 1-— 1-50 „ 1 —
1-50	„ !•—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, onini-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobeno odgovornosti za morc-3885	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in irde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
Remeny (Kaschau) I.
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Him iti/
TZa/bolJ. keam. Zobo-
iistll sredstvo
Izdelovatel) 0. 0%ydl
Ljubljani, Stritarjem ulica 7
Po ceni se takoj proda popolnoma nova	1727
Id!
t. j. steklcnice za sifon in pokalice, stroji in voz za prevažanje sodavice. Izučeni soda-vičarji imajo prednost; prometa od 50 — 60 kron tedensko. Naslov pove iz prijaznosti uprava „Slovenca" pod št. 1727. (Znamka za odgovor!)
Tovarne za Hsbestikrili ienit'
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijah
Zastopnik: Zajec & Korn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73 .	249
Cefiri.
1913
1053
Kanafasi.
Ne smele pozabili!
1913
Dobro in pristnobarvno blatio vsakdo najbolje in najcenejc kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanalasc, cefire, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
|aroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov ccfirja, delinja, kanafasa itd. In razpošiljam v zavojih po 40 metrov za 16 K, prve vrste za 20 K, flncjše vrste za l'5K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za nospode iz tefirja ali o.\forda 1 komad K 1'8U 2'20, 2-60..V—, 4 — in 45o. Pri naroČilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko. V enem letu nad 300 priznalnlc od Slovencev. .
' Baska
(otok ICrk, Istra)
morsko kopališče ob blizu 1600 m dolgi peščeni obali, ki se prav polagoma dviga pod morsko gladino ter je izredno prikladna za kopanje in solnčenje posebno otrok že v nežni dobi. Morje je plitvo ter dno preplavljeno s finim peskom.
fllllil/SPnP' Okrevanje po težkih boleznih, angleška bolezen in bolezni lym-i.liU.It*CS. vi j K • fatiških organov, phlyctcna, eksudatna diatbesa, bledica, lažja slabokrvnost, odebelelost, vnetje živcev in histerija, vnetje mišic, vse vrste revmatizma,
eksudati, katari dihalnih organov.
Počete!« kopalne sezije 1. mojo.	iloevno zveza i
Ilustrovane prospekte kakor tudi vso druge informacije daje na zahievo 1264	I	i»B%«S8 &ipff®i2SW58i
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
m mili ifesfis olice ii Pretf Šiijo 3
mirili gostilne ..Pri »sir» siniti Me R. Mihi«.
767
Ha najvišje povelje Hjegovega c. ^iir m kr. Kpolstolskega Veličanstva.
Izvanredna t. kr.
za skupne vojaške dobrodelne namene.
TO denarna loterijo vsebuje 21.M6 tiobiikov v nofovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Giauni dobitek 200.000 kron.
SreCkanje se urSi jauno na Dunaju dng 3. julija (913. £na srečka stane « M.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vorderc ZollamlstraRo 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih; brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke no dopošiljajo poštnino prosto.
6.311	Od ravnateljstva c. kr. državne loterije m\& n mim utenu i
Sestavila profesorja dr. Vinko Sarahon in Anton Sušnik.
Cena za elegantno vezan I. del K 7'20.
To delo je gotovo najlepša in najbogateje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv in vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik in bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica.
ff. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem.
Magdalene P1 e i w c i s o v e. Sesti natis priredila S. M. Felicita Kal in še k. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjigu, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6'— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K o'—, vezana K 3'GO (po pošti 30 vin. več).
Spisal Urbanus. Cena K 3'—, elegantno vezana K i-—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je namenjena vsem stanovom; kdor sc bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan.
^tototna nraflba dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1-30, vezana ^HiBiiB^HPJ™ K 2- (po pošti 20 vin. več). — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti.
Mafff F.fllhliailP 1:10000 zel° natančno izvršen. Cena načrtu v S!!*".1 ."I■■*':»,dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
S pomočjo sledečih knjig se bo vsak Slovenec lahko sam in v kratkem času naučil ne le ustmene temveč tudi pismene nemščine:
nemščina brez učitelja.
Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela:
I. del „Slovensko-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v.
lf. del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 v.
Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin.
Prvi del, ki obsega slovnico, jc za temeljito priučenje nemščine nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in jc za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem.
Poleg ,,Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben
Sestavil profesor dr. Janko S lebinger.
Cena K 1*20, v platnu K 1-80, po pošti 20 vin. več.
Slovarček jc prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede ne samo poiskal, temveč sc jih bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka in sploh za vsakega, ki se bori s težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingcrjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček.
tg» »ute.
skih slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. K vsaki sliki je pridejan kratek opis.
(F. S. Finžgar.) Povest davnih dedov. 'Av. 2 zvezka K 6'80, vezano K 8'80.
Povest iz Neronove dobe. — Cena K 2'20, vezano lv 3-20.
Mm kiiieska vojska. KSJ^m^rieo!2 leta 157y'Cena
Fatltiii elliPUS JprUPalPIRa ,Lucij Flav ) zSodovinski roman. MUD31 MKKtfE JKrH«^»jk(Spillnmnn.) 2 zvez. K 380, vez. K SMO.
I
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.