D o p i s i. Iz Šikolj pri Pragarskem. (Požarna bramba.) Tukajšnja požarna bramba se je Iansko leto vsled skrajne ne- marnosti in zaspacosti )irkovSke gospode, ki se ne briga za nič in v narodmh stvareh niti z mezincem ne gaie, prekucnila v nemSki »Feuerwehrt. Agitscija Lipika in Pezdika je dosegla, da je bil zvoijen za načelnika privandrani posilinemSk mož. Ta je s svojo agitacijo napravil, da je izostalo izžrebano okrajno zborovanje slo*enskih gasilnih druStev ter na ta način tidi preprečil marsikateremu gasilnemu drutvu namenjeno podporo, zlasti ono, ki je bilo pričakovati od deželnega odbora. Zat> pa res naj danes trkajoč kliče: Moj greh moj preveliki greh! Ta »feierberhopnan« je nasprotnik >Zveze gasilnih druSte*- za Spod. Štajersko« ter sploh nasprotnik viega, kar je podobno slovenSčini. NaSe gasilio druStvo, sedaj pravilno »fajerber«, ja imdo tekom svojega desetletnega obstanka sToi letui redni občni zbor vsikdar dne 2. arečana, t. j. na svečnico. Za upravno letc 1903 pa še do zdaj ni bilo občnega zbora in se Se niti ne misli na to. To je vendar pioti druStvenim pravir lom. Kaj poreče k tenu politična oblast? Želimo Šikoljčanon, da bi se že vendar enkrat zavedli in da li v bodočnosti volili izmed sebe domačina, slovenskega sina za načelnika gasilnega dniStva, in v to pomozi Bcg! Sv. Jurijj ob Tsboru. Med drugimi zanimivostmi imamo p?i nas tudi dva slavna pisatelja, kojšh jeden pise v »Slov. Narod«, drugi pa v »Štajerca«. Da opozorim svet na ta dva čudovita človeka, bočem vam pokazati nekaj njunih lepib lastnosti kakor odsevajo iz njunih dopisov. Pred vsem sta grozno olikana; kajti tako lepih in krepkih psovk ne zna vsakdo kakor onsdva, posebno če ne bere >Naroda« in »Štajerca«. Druga vrlina je njuna resnicoijubnost in bistroumnost. Posebno »Štajerčev« dopisnik se v tem oziru odlikuje, saj bere ljubega »Štajerca«, »ki vedno resnieo piSe«. V »Slov. Gospod.« je bral dopis, »tikajoč St. Jurijsko veselico«. morebiti je »tikal« dopis veselieo »napredne« požarne brambe, kjer se je eelo noč popivalo in plesalo!? Tisti »tikajoč« dopis je posebno enega »Štajerčijanca« grozno razburil, kakor da bi se mu očitalo, da niroa nobene ljubezni do ljubega »Štajerca« in vendar se je ravno nasprotno trdilo. A najlepše Se pride. Dopisnik »Gospodarjev* je baje spoznal svojo krivico in celo »Štajerčevega« dopisnika odpuščanja proaii, najbrž kieče in z vrvjo okrog vratu pa s pepelom na glavi! Tretja vrlina naSih naprednjakov je njihova resnična pobožnost. Oh, kako jih boli, da na grobovih njihovih pradedov t. j. v cerkveni hi8i prirede Marijine družbe tu pa tam kako veselico. Če bi že bil kak demokraSki shod, naj bi že bilo. A veselice Marijinih družb, te skrunijo grobove! In kdo je tega kriv? Kdo drugi kakor gosp. župnik, ki je dal hiSo postaviti in pa kaplan, ki pazi, da se pri »komediji« kak nered ne zgodi. I.i vse to naj bi ne bolelo odkritosrčno pobožnega »Narodovca« ali »Štajerčijanca«. Četrta čednost je njihova ponižnost. Gosp. župnik nima prave pobožnosti, no, kaplan je pa potuhnjeno hinavski. In naSa dva napredojaka lahko torej po vsej pravici zahtevata, da se župnik in kaplan od njiju učita prave pobožaosti. Peta njiju dobra lastnost je velika ljubezen do krSčanskih časnikov, kakor so: »Štajerc«, »Slov. Narod«, »Rcdoljub« itd. A dubovnika pa, ne samo da teh časnikov ne naročujeta in priporočata, ampak Se celo svarita pred njimi. In vendar bi ljubega »Štajerca«, ki vedno resnico piše, celo papež brali, če bi znali slovenski. Iq katerega pravega naprednjaka bi tolika brezvestnost teh duhovnikov ne pekla? Šesta njihova lastnost je velika ljubezen do katol. cerkve in duhovnikov. Saj ljubezen do »Slov. Naroda«, »Štajerca« itd. se ne da ločiti od Ijubezni do katol. cerkve in duhovnikov. Zato so pa tudi 8e vsakega tukajSnega duhovnika, naj je že bil Peter ali Pavel, naSi naprednjaki hvalili v cerkvenih listih, kakorso: »SI. Narod«, »Štajerc«, »Rodoljub« itd. Pozabiti tudi ne smem njihove duhovitosti. Že več kot pet let obdelujeta duhovnike vsako leto po parkrat in vsakokrat beremo kaj novega, enkrat n. pr. očitajo sovraStvo do naprednih listov in »teater« na grobovih, drugokrat pa »teater* na grobovih in potem sovraštvo do naprednih listov. In kar daje tem dopisom posebno krasoto, je to, da so vselej zabeljeni z »naiduhovitejšimi« psovkami kakor ste se lahko tudi zadnjič prepričali. »Štajerčevi« dopisniki (govorijo namreč v množini) se grozno bojijo, da bi se pri oas postavila norišniea in prav imajo. Pa v tolažbo jim lahko povem, da letos je Se ne bomo stavili, pač pa bo treba v bližnji pribodnosti na njo misliti, če ne bo našim naprednjakom kraalu odleglo. Glejtc, taki so naSi naprednjaki, taka slavna naSa pisatelja. Ali torej ni prav, da sem svet opozoril na njiju, posebno ker takih prikazni ni mnogo, vsaj v naši župniji ne, ampak ogromna ve¦Mna župljanov je pravo nasprotje tem. Vseh lepih lastnosti, ki dičijo nasih par »naprednjakov«, 8e seve nisem naStel. Morebiti bom, posebno če Se kako novo njihovo delo izide bcdisi v »Slov. Narodu« ali »Štajercu« ali kje drugod, to sliko dopolnil in potem tudi njih čestita itnena naznanil. Da pa ne bodo iskali dopisnika teh vrstic od Poncija do Pilata, zato bodi znano naSim naprednjakom, da sem to pisal jaz, ki po naroeilu »Slov. Naroda« premisljujem o potuhnjeni hinavSčini. av. Pavel pri Preboldu. Tukaj pri nas pri Sv. Lovrencu nam že več let mimo tekoči potok dela veliko škode. Mnogim posestnikom je že naredila voda veliko škode s tem, da je vzela ob straneb veliko zemlje. Nižje proti Savinji pa pušča kanienje, tako da ne vedo kam ž njim. Pretečeni teden nam je bilo naznaujeno, da pride komisija, kako naj bi se zagradilo. Zavoljo slabega vremena je ni bilo ua napovedani dan. A s pismom nam je bilo naznanjeno, da na| pridejo vsi prizadeti posestniki v Celje. Pismo je prislo seveda nemSko na tukajšno občino. Vsled neznanja nemSčine se je pri tukajSnem občinskem uradu pismo na stran položilo in tako smo zvedeli šele zadnjo uro, da moramo iti v Celje. Morali smo brzojaviti, da nas ne bo. A tega je bilo krivo nemsko pismo, ki ga niso znali raztolmačiti. Kajti naS gospod tajnik ne zna neraSki, kar mu tudi ni treba, ker ie občina slovenska. Sicer bi bil on rad malo nemSki. Toda o tem prihodnjič! In 86 nekaj, gospod urednik, skoro v vzaki manisi občini že imajo večkrat na ieto živinjake sejme. Poleg pridejo tudi kramarji svoje blago prodajat, kar bi v Št. Pavlu nekaj obrtnikov prav rado imelo, kakor u. pr. mesarji in krčmarji. Pa to seveda ni vSeč trgovcem, ker v tem slučaju bi bili mnogo bolj na slabSem, ljudstvo pa na boljSem Pa <5udo, g. urednik, glejte, kaj se je naredilo. Živinjske sejme so nam že dali, ko smo za kramarske prosili, so nam še živinske vzeli. Prostor smo že tudi prej kupili, da bi nam ne mogh očitati, saj Se prostora nimate, kamor bi mogli živino postaviti. Eje pa tiči ta vzrok? Jaz pa dobro vem, kje je!