IllevsJvi gnoj na pol^t. fened vseh gaojil, katere uporebi|a kmetovalec, je patč ria;važae|ši hlevski gaoj. S tem gaojilom ima opraviti vsak gospcdar ia vsak pričakuje od hlevskega gaoja oim vcčjega in popolr.ejšega uciaka. Da se pa ta učiaek doseže, se raora z hkvslam gaojern pravilao postopati. Ni samo veliike važaosti, da se gaoj shranjuje do uporabe na gaojišou pmvrlno, marveč isfci se mo.Ta tudi aa poljn pravilno uporabljati tako, kekor aai uoi znaa&st in praktičiva izkušnja. Da nam bode ^asao, v čem obstoji učiakovitost hlevskega gaoja m kako se mora uporabljati, da se mu ta učiakovitost v zemlji obraai, ne bode odveč, ako si v aasledajih vrstlcah malo pojasaimo, kaj je v gaoju, kar ga dela učinkovitega ia kailco učiakujejo te snovi. V hkvskem gaoju «e nahaija']o saova, porabne kot rastliaska hraaa, ia to so dušičaate, fosfatne, kalijeve in apaeae saovi, torej vse saovi, katere morarao dajati1 zemIji, da dobimo od rastlia, vsejaaih v to zemljo, pradelke. Pa ne samo to. V hlevskem gaojiu se nahaa tudi maogo snovi. takozvanih orgaaskiih saovi, ki se v zemlji sčasoma spremenijo v spislcaino. Najdemo pa v hlevskem gnoju tudi velike množiae bakteri}, kat&rih n. pr. v uinetnih gnoJiJih ne najdemo. RastJias^o redilae snridi, nahajajooe se v hlevskem gnoju, se pa zelo rade spremin]ajo. Pod vplivom bakterij se spremiaajio dušičnate saovi.v laliko blapljivo obliko, v plia, kaliijeve saovi se pa z dežjem izpirajo iz gaoja. še najmanj razikrojljivi so fosfaiae snovi. Orgaaske snovi se tudi spTemiaja|o, vsled teh sprememb se maajša očigledno množLaa hkvskega gaoja, ker «e del teh saovi pretvarja v neviidai plia. Čimbolj je hlevski gaoj na zraku, tem hitrejše se vrši ta razkroj. Ako je hlevski gaoj pokrit z zemljo, tedai ta vrka vese vsled razkroja aastale pliae. V nasprotne.m slučaju pa uhajajo sledaji v zrak. V tem ahičaju zgubi hlevski gaoj na svojl uŁ»akovitosti. Najbolj je hlevsM gnoj izpostavljen zraku in s tem veJikim izgubam, ako se pušča dolgo časa aa polju v ma- lih kupih neraztrošea ia nepodoraa. Tako rr.vaanje s hley skim gno^era je aa].slabejše, ker ne samo, da trpimo veliie izgube aa aajdražji rastliaski redilai saovi dušiku, temveC snovi, ki s» izpirajo iz gnoja, pregnoje mesto, kjer leži ta gaoj. Na teh mestih je vskd tega zemlja prcraočao gaojeaa, na druge mesta pa pride premalo gnojilaih sn >vL Seveda tako nejedaakomerno gncjeao poije ai v stanu dati toliko prideilka, kot dnigača, ako bi bJo jedaakomeTao gnajeno. Pri dolgem ležanju v malih kuprh se pa mnajša seve tudi redi razkrajaaja maožiaa gnoja. Niso samo velikevažno5ti redilae saovi v gao>ju, temveč tudi maožina gno» ja na orgaaskih saoveh. S?j n^m ta, pokrita z zemljo, izdatao zboJVšajo zemljo v ajeaih lastaostih, pa naj bode to težka ali ¦pe. lahka zemlja. Plia, ki se razvija vsled razkrajaa]a organs'ke mase gaoja, pa izborr.o rahlja zeraljo, posebao težko. Ako pa gaoj leži aa polju z zenvljo aepolcrit, teda; seveda vhaja ta plia brez haska v zrak. Pokg navedeaih dejstev se pa mcra upoštevati to, da gaoj, ki je kžr.l dolgo časa na zraku, postane tudi težje razkro^iv, ko pride v zemljo, kakor pa gnoj, ki je bil tekoj spravljen v zemljo. Tak gaoj deluje radi tega veliko počasaejše, ae gkde aa to, da j& zelo veliko izgubH na u» činkovitcsti. RatzmišljaTije o aavedenih dejstvih aas bo dovedfo do tega, da bomo hkvski gaoj, ko istega spravl]amo na polje, ihidi tako] spravili v zemljo, to je takoj po važaji raztrosill ia podorali.. oairoma podkopaii. Čim preje se to izvTši, tem boljši bo hlevSki gaoj učiakoval. Čim toiplejši je zrak, čim bolj je vetrovao ia vlažno, tem hitreiše se razkrawi \n gubi na učdakovitosti aepodoraa gaoj, ker v takih okolnostih ga vzamejo bakterije zelo v delo, tako da so že po par daevih izgube zelo velike. Gaojeaje z Hevskira gaojem bo aajbolje radl tega tako izvestL da se sproti navozi na polje gnoja sarno toliko, da ga je mogoče čim preje podorat"; ae pa tako, da se gaoj razvoei ves aa polj©, odloži tam v malih knpih, nato se šele raztrosi, ;a ko je to gotovo, tedaj šele podorje. OratJ se po gaojeaju Hak morav pa aaj se to izvrši preje aili kasaeje, za dobro delo-. ¦viitost gnoja bo pa bolje, da se navozi gaoja aa polje naj« prvo na dva ali trl kraje (ogoae), tam takoj raztrosi in takoj podorje. Šele ko ]e to gotovo, tedaj se zečae grioj voziti aaprej na polje; ko se je ta raesirosEl aopet po dveh ali treh aadaljaih kraih, se zopet podorava ia tako nnprej, dokler ai vse polje zagnojeao ia preoraao. Tako se mora postopati, če se vod gnoj z gaojišča aa polje, pa tudi ^edaj» če se je gaoj že preje zvoziil na pol^e ia tam zložil na kup. Pri temu je treba, ko se kup razvoai, raztrositi tudi zemljo, s katero je bil kup pokrit ia zemljo izpod kupa, ker je ta močao prepojeaa z gaojilaimi snovmi.