TRST, sreda 29. maja 1957
Leto XIII . Št. 127 (3662)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6 II UK*. — TELEFON »J-Mt IN M-CU — PoStni predli 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA i«. 2* — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, linantno-upravni 120, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal°ZDa ' J Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - 2 - 375 . izdaia Založništvo tržaškega tiska D. zoz - rm
Poročilo o ameriško-nemških razgovorih
Adenauer vztraja na povezavi razorožitve z nemško združitvijo
Zdi se, da mu ni uspelo pridobiti Eisenhoiverja za svojo tezo - Kako Adenauer tolmači splošni in delni sporazum o razorožitvi - Predlog za konferenco štirih
Medsebojne obtožbe
Razgovori
o razorožitvi
Mac Millan poudarja
možnost napredovanja
Optimističen komentar moskovskega radia
WASHINGTON, 28. — Kancler Adenauer je danes nadaljeval razgovore z Dullesom, popoldne pa sta se °ba razgovarjala v Bell hiši z Eisenhowerjem.
Skupno poročilo o razgovorih pravi, da je Adenauer izrekel predsedniku, kakor je to že sporočil francoski in britanski vladi, mnenje, da bi bila po mnenju
Zahodne Nemčije sklenitev razorožitvi lahko primeren' trenutek za konferenco o nemški združitvi med zunanjimi ministri ZDA, SZ, Velike Britanije in Francija- ZDA se bodo o tem posvetovale s francosko in britansko vlado ter bodo v tesnem stiku z zahodno-nemško vlado o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije ln ki bi lahko nastala pri Pogajanjih o razorožitvi.
Poročilo pravi tudi, da obnovitev nemške enotnosti ne sn>e povzročati zaskrbljenosti v. Sovjetski zvezi kar se tiče njene varnosti, ker nobena od obeh držav nima namena doseči enostranske vojaške *°risti z združitvijo Nemčije. °b združitvi sta obe državi Pripravljeni skleniti čogovo-
re o evropski varnosti, ki bi nudili tudi jamstvo Sovjetski zvezi.
»Ameriški in nemški držav-*.* voditelji, nadaljuje poro-®'lo, poudarjajo svoje prepri-oanje o važnosti NATO pri taščiti varnosti- svobodnega *veta jn poudarjajo dejstvo, a je treba obrambno sposobnost te organizacije okrepiti Predvsem s prispevkom, ki ga dala Nemčija.*
Kakor je bilo sklenjeno na Seii atlantskega sveta v Bonna, mora imeti atlantsko za-VeZništvo možnost uporabiti Vsa razpoložljiva sredstva, da lavrne vsak napač proti njej.
9ba vladna poglavarja izražata zanimanje glede do sedaj doseženih uspehov na Področju evropskega združe-Vanja, zlasti pa glede pogodb ? Evratomu in skupnem tržišču.
Obe vladi se tudi strinjata, da so potrebni napori v okvi-*u Združenih narodov, č a pri-da do sporazuma o ukrepih slede razorožitve bodisi kar tiče običajnega ali pa jedrskega orožja, in to na pod-učinkovitega sistema
nrednarodnega nadzorstva.
Kancler Adenauer je danes PdP°ldne govoril tud i v ame-*«ketn senatu in v predstav-• *.ski zbornioi. V senatu je da bo »nemška repu-uka nepopolna, dokler bo Cejena na ozemlje zvezne republike*. Obtožil je Sovjet-zvezo, da se sistematično P>ra tej združitvi. »Samo u-. anovitev	vsenemške vlade,
*e nadaljeval Adenauer, bi mogofija	sklenitev pogodbe
“ Ptiru.* Zatem je poudaril ežnost, ki jo bonnska vlada Pripisuje pogajanjem o razorožitvi.
Predstavniški zbornici je , d.enauer izjavil, ca v Nem-Ji nihče	ne želi uporabiti
ali vojne niti za rešitev jPrašanja	nemške združitve.
Jo • Je’ da Nemci res želi-Prir ter z veliko pozornost-
začetnega sporazuma o
jo in simpatijo sledijo naporom vlade ZDA za zmanjšanje nevarnosti vojne na podlagi splošne in nadzorovane razorožitve.
Britanska vlada pa je danes uradno javila, da se strinja z načrti, ki jih omenja spomenica o združitvi Nemčije, ki jo je zahodnonemška vlača poslala sovjetski vladi. Tisk in radio Vzhodne Nemčije pa kritizirata to zahodnonemško spomenico in pripominjata, da predstavlja ta spomenica navadno volilno propagando ter da je ni mogoče vzeti resno.
Q razgovorih v Washingto-nu je kancler Adenauer govoril danes popolčne na tiskovni konferenci. Dejal je, da se strinja o potrebi začetnega sporazuma o razorožitvi pri sedanjih razgovorih v Londonu, vendar pa je bistveno o-mejU značaj 'ega sporazuma Dejal je, da je treba po njegovem mnenju zmanjšanje števila vojaštva v Zahodni Evropi #upoštevati v splošnem sporazumu in ne v začetnem in delnem*. Tudi načelo letalske inšpekcije nad nemškim ozemljem ali nad drugimi evropskimi ozemlji bi se moralo vključiti v splošen sporazum in ne v delen. Dejal je tudi, c'a ZDA niso postavile nobene zahteve glede morebitne inšpekcije nad nemškim ozemljem.
 «»—
V
Aretacije v Španiji
MADRID, 28. — Uradno so javili, da so bili aretirani Francisco Herrera Oria, ki je brat škofa iz Malage, Antonio Menchaca Careaga, ki je sin nekega lastnika ladij iz Bilbaa in Valentin Lopez A-paricio. Vsi so obtoženi, da so »imeli odnose z važnimi komunističnimi elementi v izgnanstvu v Franciji s proti-režimskimi prevratnimi nameni*.
Antonio Menchaca Careaga je obtožen tuc’i, da je v tujini objavljal «tajni list, ki napada režim*, in da je ta list «razširjeval v Španiji*.
Čeprav niso objavili drugih podatkov, prevladuje mnenje, da so omenjeni bili aretirani pred nekaj dnevi. Herrera Oria, ki ima katoli-ško-delavske tendence, je bil baje aretiran v Malagi, medtem ko je Menchaca, ki je bivši mornariški častnik, bil aretiran v sredo.
Glede tajnega lista, ki ga omenja poročilo policije se zdi, c’a gre za list z naslovom #La Verdad* (Resnica), ki napada Francov režim.
Govori se tudi, da so aretirali še več drugih ljudi.
Sirije in Jordanije
DAMASK, 28. — Sirski vojaški predstavnik je danes izjavil, da je jordanska vlada kršila tristranski sporazum med Sirijo, Jordanijo in Egiptom, ko je zahtevala umik sirskih čet. Na podlagi sporazuma lahiko o umiku odločajo samo po posvetovanju in po odobritvi vrhovnega poveljnika Skupne vojske. Dodal je, da se amanska vlada izmika realnosti in se ne ozrra na voljo jordanskega ljudstva, sedaj ko ni več imperialistične in sionistične nevarnosti.
Zatem je predstavnik izjavil: 1. jordanski zunanji minister je obtožil sirske vojake, da se vmešavajo v notranje zadeve Jordanije, 2. Poveljnik sirskih eno', je dokazal lažnosl teh obtožb v podrobnem poročilu jordanskim oblastem. 3 Jordanska vlada, ki m mogla več dolgo zakrivati svojih slabih namenov, je aretirala vse jordanske častnike, ki so se upirali političnemu preokretu v Jordaniji, ali pa ki so s tem v zvezi kaj kritizirali. 4. Na zahtevo jordanske vlade so prišli na jordansko mejo trije iraški regimenti, da bi intervenirali v primeru, če bi sirske enote ostale v Jordaniji. 5. Sir ski vojaki in vojaški ataše sc bili podvrženi slabemu ravnanju. 6. Nekateri vozači jordanskih vojaških avtomobilov so širili brošure z močnimi napadi na Sirijo in Egipt. 7. Dan je bil ukaz, naj se iz trgovin In hiš odstranijo slike Naserja in Kuatlija. Zatem je predstavnik izjavil, da so čete Saudske Arabije zasedle položaje, kjer so bile sirske čete in da so bili zaman vsi koraki poveljnika sirskih čet pri jordanski vladi za ureditev težav.
Poveljstvo jordanske vojske pa je objavilo izjavo, ki trdi, da so sirske čete sodelovale «pri zaroti, da se v Jordaniji zruši sedanji režim*.
rine prosti so tudi predmeti osebne uporabe, zdravila po zdravniškem receptu in blago, ki ga prinašajo s seboj izseljenci, ki se za stalno vračajo v domovino.
Zvezni izvršni svet je dalje sprejel odlok o kreditiranju Članov kmetijskih zadrug in individualnih proizvajalcev za napredek kmetijske proizvod, nje. Kredite bodo dajale zadruge in zadružne hranilnice, katerim bo Narodna banka o-dobravala posebne kredite. S posebnim odlokom je zvezni izvršni svet odobril enkratno pomoč v višini 50 odst. pokojnine upokojencem in invalidom. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bodo za sedaj zgradili samo poskusne tele vizijske postaje v Ljubljani, [ sedanjih
Zagrebu in Beogradu.
Nova uredba o carinskih predpisih v FLRJ
BEOGRAD, /28. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel več uredb in odlokov s področja gospodarstva, prosvete, ljudskega zdravje. socialne politike in ratificiral več mednarodnih sporazumov. Med drugim je zvezni izvršni sve sprejel uredbo o carinskih tarifah za pošiljke za privatno uporabo iz i-nozemstva. Jugoslovanski državljani ne bodo pri vračanju iz inozemstva plačali carine na blago do vrednosti 50.000 dinarjev. Prav tako so carine proste darilne pošiljke do vrednosti 20 000 dinarjev. Ca-
""""iililllin,  .................
Ob začetku jedrskih poizkusov v Nevadi
V ZDA govorijo o «radiološki vojni» Nov japonski protest pri vladi ZDA
Načrti za jedrske poizkusne eksplozije pod zemljo
t0J;As VEGAS, 28. — Prva a-Pova el{sPlozija od vrste na-lW.	eksplozij	v	puščavi
,..aua je nastala danes zju-
evi	(12,55	po srednje-
0pskem času). Kakor je
‘.tai ob
'I
■hen0, so zaradi slabega vre-a 2ačetek poizkusov odla-12 dni zaporedoma. Vrhl0r»ba je eksplodirala na ga jpl^lenega stolpa, visoke-metrov. Njena moč je t0u Vanala 10.000 tonam tri-Od i “Ha je mnogo močnejši Plodi i dosedanjih, ki so eks-Pa i ® v tej'puščavi, vendar tai,- ^ila komaj za polovico be ,m°čiia, kakor so bile bom-ha’ 80 jih med vojno vrgli Itjl P°nsko. Blisk, ki je na-itnt k , eksploziji, je bil studilo ^ svetel od sonca. Sle-hje-J® Zamolklo grmenje. Og-lhet- krogla s premerom 300 lij0nov )e razvila toploto mi-v vit- st°Pmj iu »e je dvignila Vjn PP. 700 do 800 metrov. No-Zbrnr ^ opazovalci, ki so se ijene* na 18 kilometrov oddn-Poz-T^ Sr:ču, so eno minuto la ' eJ® čutili prvi močan zrač-8ob„ nek-. Velik oblak v obliki prem Se J® povečal in dosegel 3 kilometrov in se snu v Visino 10 5oo metrov.
Pod t.em je na »radioaktivno fotao i®* priletelo 31 letal, da «lMj- 'raje atomski oblak :n t)J° njegovemu premikanju. «osl"asn.jemu poizkusu so prilog,.^'* tudi novinarji in lo-tudi .n* samo iz ZDA, pač pa 12 Japonske, Zahodne Italije in Francije.
Navzočih je bilo tudi 14 opazovalcev iz držav NATO ter nad 150 opazovalcev ameriških oboroženih sil.
V sedanji vrsti atomskih eksplozij, ki se bodo nadaljevale do prvih dni septembra, je določenih okoli 20 eksplozij, med katerimi bo tudi najmočnejša od sedanjih ameriških eksplozij. Slo bo za bombo, ki jo bodo postavili na ploščad, ki jo bo dvignil v zrak na močne jeklene kable privezan balon.
Japonska vlada je danes popoldne obiavila izjavo, v kateri obžaluje, da se je začela napovedana vrsta ameriških jedrskih poizkusov, ter ponovno potiva ZDA, naj uposte vajo japonsko noto od 29. aprila v kateri japonska vlada poziva ZDA. naj prekinejo te poizkuse.
Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva pa je sporočil. da so nocoj poslali novo japonsko noto v Washington in ponovili zahtevo, naj se jedrski poskusi prekinejo.
Kakor je vi ja «New York Times*, bodo v kratkem objavili dokument ameriškega državne, ga departmaja, ki napoveduje, da je z razvojem vodikove bombe postalo radioaktivno o-kuženje novo ofenzivno orožje. Kakor zatrjuje ta dokument, je »radiološka vojna*, t. j. uporabljanje radioaktivnih snovi za okuženje obsežnih področij, postala »avtomatična raztegni-tev ofenzivne uporabe močnega jedrskega orožja*.
LONDON, 28. — Tudi današnja seja razorožitvenega pododbora OZN je bila kratka. Predsedoval je ameriški delegat Harold Stassen. Prihodnja seja ho v četrtek popoldne. Do sedaj niso še govorili o novih ameriških predlogih. Te je Stassen danes obrazložil francoskemu, britanskemu in kanadskemu delegatu na sestanku pred sejo odbora.
Jutri se bosta Stassen In francoski delegat Moch udeležila v Parizu sestanka stalnega sveta NATO in verjetno bosta na tem sestanku govorila o londonskih pogajanjih, zlasti pa o načrtih za ustanovitev. »inšpekcijskih področij*.
Predsednik britanske vlade Mac Millan je danes v spodnji zbornici izjavil: «So nekateri znaki, ki navajajo na mnenje, da je mogoč znaten napredek v okviru londonske konference za razorožitev.*
Glede jedrskih poizkusov pa je Mac Millan izjavil:	«N,-
I mam namena prekiniti vrste jedrskih poizkusov.
I Naša politika je v tem, da
skušamo zmanjšati poizkuse na potrebni minimum, toda ena sama eksplozija nam ne more dati vseh podatkov, ki jih potrebujemo.*
Se prej je Mac Millan izjavil, da bo njegov odgovor na Bulganinovo pismo od 20. aprila v kratkem pripravljen. Kakor je znano, govori Bul-ganin v svojem pismu o sedanjem mednarodnem položaju, o angleško-sovjetskih odnosih in omenja možnost uradnega obiska Mac Millana v Moskvo.
V zvezi z razgovori o razorožitvi v Londonu in z izjavami Harolda Stassena je komentator moskovskega radia med drugim izjavil: «Zdi se, da se kaže žarek upanja za rešitev tega vprašanja. Zdi se, da nameravajo ZDA napraviti prvi korak naproti sovjetskemu stališču. Toda čemu so ZDA spremenile svoje stališče? Odgovor je v velikem vplivu, ki ga nevarnost tekme z atomskim oboroževanjem ima na javno mnenje, in tudi v konkretnih so-
Plevenovo poročilo Cotyju o poraznem gospodarskem stanju
Coty sklical za danes sejo vlade, skupščina pa bo razpravljala o zahtevi za predujem 80 milijard pri francoski banki ■ Alžirsko vprašanje v ospredju - Govorice o ameriškem posredovanju
PARIZ, 28. — Poročilo o «informacijskj misiji*, ki ga bo Pleven izročil jutri zjutraj predsedniku republike Cotyju, bo nekak pregled poraznega gospodarskega in finančnega položaja Francije.
Domneva se, da bo Pleven med drugim predlagal, čeprav «začasno», naj se ukinejo dosedanji ukrepi o liberalizaciji, ki so bili storjeni v skladu z obveznostmi v okviru OEEC. Povratek k režimu uvoznih kontingentov bo vsekakor močno vplival na sistem gospodarskega sodelovanja z ostalimi državami. Sicer pa je francoska vlada v zadnjem času že sprejela ukrepe o
delni blokadi liberalizacije zaradi velikega pomanjkanja tujih deviz.
V francoskih političnih krogih pa so poleg tega tudi mnenja, da se ne glede na izid vladne krize zdi nemogoče misliti, da bodo pogodbe o Evratomu in skupnem tržišču lahko ratificirane 'L francoski skupščini pred jesenjio.
V prihodnjih tednih bo namreč francoska skupščina zaposlena predvsem s finančno
vjetsicih predlogih za naglo in J debato ter z debato o Alziru. res konstruktivno rešitev | Toda septembra bodo^ volitve vprašanja razorožitve.*	|v	~
Zahodni Nemčiji, kjer so
iiiiiiKiiiiimiiniinuiiiimiiHiimiiimBitiiiiiiimiiiiiiniinireonoMnnmiHiiiiHiHiiiiiiiiiiiinimMiiiiiimiHiimminiiiiiiiiimimiMiiiiiMHiiiimiiiiMiiiiKMiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin«'''""«*
Po volji Fanfanija usmeritev na desno
V senatu in poslan bo danes Zoli preatal program
Tajnik MSI Michelini pravi, da med njegovim stališčem in vladnim programom ni bistvenih nesoglasij - Komentarji po nedeljskih volitvah
(Od našega dopisnika)
RIM, 28. — Jutri popoldne se po daljšem presledku 2»pet sestane senat in uro pozneje še poslanska zbornica. Predsednik vlade Zoli bo najprej senatorjem in nato poslancem prečita i svoj program. Danes se je »zabarikadiral* v neki vili blizu Rima, kjer je hotel nemoten dokončati sestavljanje tega tako napeto pričakovanega programa. Sto mnenj je že bilo o njem izrečenih, stokrat so že razni politični opazovalci zatrdili, da dobro vedo, kaj bo m kaj ne bo tem programu, a istočas-
List zatrjuje, da vsebuje do-kument mnogo podrobnosti škodi, ki bi jo lahko povzročila jedrska vojna, v kateri bi se uporabljale vodikove bom be.
Clan biološkega in zdravstvenega departmaja v ameri-ški komisiji za atomsko energijo Gordcn Dunning pa je parlamentarnem pododboru za atomsko energijo izjavil, da je med raznimi načrti te komisije tudi načrt, da bi odslej delali jedrske poizkuse pod zemljo da preprečijo padanje radioaktivnega prahu, ki se zbira v atmosferi pri jedrskih ek-plozijah. Podzemeljske poizku. se bi delali v taki globočini, da ne bi moglo nobeno izzare-vanje doseči zemeljske površine.
Dunning je nato izjavil, da so v ZDA od leta 1951 do danes izvršili »nad 57» atomskih poizkusov, ki so povzročili 4 raz. lične nepiilike: 1. padanje radioaktivnega prahu na obljudena področja številnih Mar-shallskih otokov leta 1954. 2. Radioaktivni prah na nekatere japonske ribiče. 3. Močni zrač-ni tokovi, ki so povzročili škodo poslopjem na področjih blizu eksplozij, zaradi česar so morale ZDA plačati nad 45 tisoč dolarjev odškodnine. 4. Radioaktivni prah ki Je povz™-čil, da je poginilo mnogo glav živine na področju 32 kilometrov okoli kraja eksplozije. Za to škodo so ZDA morale plačati 15.000 dolarjev.
no nekatere politične skupine poudarjajo, da bodo zavzele stališče do vlade, ko jim bo znan program. Če je o programu res kaj znanega, tedaj je treba to pripisati zgolj časnikarski indiskretnosti. Temu ali onemu časnikarju je mogoče res uspelo kaj izvedeti — in potem se ni treba bati, da bi to ostalo skrivnost. In prav na take novinarske indiskretnosti se je skliceval tajnik MSI Michelini, to' je dejal, da načeloma ni nesoglasij med stališčem misi-nov in vladnim programom. Pristavil je, da misini nimajo povoda, da bi delali ob tako postavljenih problemih težave, «čaprav v programu manjka še mnogo stvari, ki so nam pri srcu*.
Ce bodo v programu razni problemi nakazani na tak način, da bodo desničarji zaradi njih lahko vlado podprli, potem je to glavna zasluga Fanfanija. Čeprav se je pokazalo tako na včerajšnji vladni seji kot tudi sicer, da Fan-fanijeva teza nikakor ne uživa splošnega odobravanja, se danes vendar trdi, da se bo program — spretno ali nespretno. to se bo videlo izognil glavnih argumentov, ki so v parlamentarnih razpravah že dozoreli. Mogoče se bo nekoliko več ustavil ob nekaterih postranskih vprašanjih.
Glede ustanovitve avtonomnih dežel, o kateri se je na včerajšnji vladni seji vodila ostra debata, je prevladalo mnenje, da je treba za to vprašanje najiprej pripraviti finančni načrt in zato naj se z vsem tem problemom ukvarja prihodnji parlament. Za agrarne pogodbe pravijo, da bo Zolijeva vlada odobrila načrt prejšnje vlade, vendar pa niso izključeni popravki. Ker pa bi moral parlament v kratkem času, ki mu je še na razpolago do prihodnjih volitev odobriti proračun in evropeistične pogodbe, Zoli že računa tem, da bo lahko tudi to stvar prepustil drugi vladi.
V zunanji politiki se bo Pel lov neoatlantizem najbrž izražal v ostreje postavljeni zahtevi, da se sprejme tudi Italija v tako imenovano delovno skupino NATO, ki ima za nalogo proučevanje nemškega zedinjenja.
Zolijev program prikrojen tako, da naj ugaja desnici, že povzroča veliko vznemirjenost v tako imenovanih »socialnih* strujah večinske stranke. Neka agencija, ki izraža mnenje »baze* KD piše danes, da levi demokristjani u-pajo, da bo Zoli kljub potrebni ozkosti programskih napovedi jasno potrdil vsem, da KD ne prodaja svojega ideološkega prvorojenstva za skle. do leče; in da so nadalje stvari, ki jih misli vlada narediti, važne in se jim KD ne more odreči, ker so odločilne tudi za njeno prihodnost
Kar za KD danes zares šteje, je to, da «reši svojo dušo*. Vse ostalo — in tudi samo glasovanje o zaupnici enobarvni vladi — je mnogo manj bistveno, kot bi to radi kje verjeli-Te besede pa zvene sedaj že bolj kot glas vpijočega v puščavi Fanfanijevega oportunizma. Ce bo torej vlada dobila zaupnico s podporo mo-narhof ašistov, potem se lahko to zabeleži kot najvišja točka krivulje, ki kaže pot KD nazaj v času zadnjih 12 let po osvoboditvi in 11 let po proglasitvi republike. Dejansko se desnica že pripravlja, da postane glavna opora Zolijeve vlade.
Rezultate nedeljskih volitev so danes komentirali razni politiki. Ze sam pogled na rezultate kaže, da se je glavna borba za glasove vodila med KD in KPI- Fanfani je v svoji izjavi poudaril porast odstotkov prejetih glasov, ter dejal, da so volitve potrdile pričakovanja. Dejal je tudi, da so «naša tolmačenja vedno bolj v skladu s pričakovanji italijanskih vo-lilcev*. S tem je hotel Fanfani očitno najti odobravanje za svoj načrt odprtja na desno in morebitne pritegnitve še nekaj monarho fašističnih volilcev, kolikor bi jih bilo potreba, da dospe Krščanska demokracija do absolutne večine.
Monarhist Covelli je poudaril nekatere delne uspehe monarhistov, čeprav so v celoti nazadovali. Dostavil pa je, da »zaskrbljujoči fenomen komunizma ostaja še naprej v svoji celoti ter nalaga vedno večjo odgovornost nacionalnim strankam*. Monarho-fašisti si obetajo, da jim bo podpiranje vlade prineslo vsaj to korist, da bodo nekoliko okrepili svoje vrste, ki so se v zadnjih letih vedno bolj redčile.
Roberti, predsednik parlamentarne skupine MSI, ki se pač ni mogel pohvaliti s porastom fašističnih glasov, se je pa pohvalil s Pantellerio, kjer so misini osvojili občinski odbor z absolutno večino. S tem v zvezi je dobil pohvalo od Robertija tudi Trst; misinski voditelj je namreč dejal, da je zelo značilno, da je MSI na Pantellerii, v Boc-nu, v Trstu in v vseh področjih, kjer je italijanstvo bolj občuteno, ena izmed strank pri vrhu pri volitvah. Dejstvo, da so nekateri glasovi socialistov prešli h komunistom pomeni po mnenju Robertija, da postaja politična borba bolj radikalna, kar povečuje obveznost in funkcijo ekstremistične stranke kot je MSI.
Republikanec La Malfa je obžaloval, da KD ni znala izkoristiti priložnosti, ki jih je nudilo poročilo Hruščeva ter dogodki na Poljskem in Madžarskem da bi se vpliv KPI na množice zmanjšal.
Pajetta je poudaril, da dokazujejo volilni rezultati pravilnost politike KPI ne samo
tam, kjer so glasovi KPI narasli, kot zlasti v Arezzu, Torre Aaiunziati, v Lombardiji in Laziu, temveč še zlasti tam. kjer so komunisti in socialisti nastopili skupaj.
Glasovi PSI so pri nedeljskih volitvah še precej padli v primeri z volitvami leta 1956. Toda Nenni je ugotovil, da stvar ni tako kritična; letošnje število glasov je nekje v sredi med številom glasov 1. 1933 in številom 1. 1956. Pa tudi socialdemokrati so zaznamovali nazadovanje. Delni vzrok za nazadovanje pri obeh strankah bo gotovo tudi v tem, da se je vprašanje socialistične združitve vsaj za sedaj dokaj klavrno zaključilo.
Lahko pa se socialisti pohvalijo pri pokrajinskih volitvah, kjer so pridobili v številu glasov in odstotkih in bodo namesto prejšnjih pet imeli odslej sedem pokrajinskih svetovalcev. Demokristjani so pri številu svetovalce napredovali od 7 na 8, po številu glasov pa njih na predovanje ni tolikšno kot pri komunistih, ki pa so vendar enega svetovalca izgubili (prej 8 sedaj 7). Vendar je skupno socialističnih in komunističnih svetovalcev 14 namesto prejšnjih 13. Republikanci so ohranili pet pokrajinskih sedežev.
A. P.
vojaški značaj tega mostu, angleški predstavnik Dixon pa je poudaril, da mora Varnostni svet podpreti načelnika glav nega štaba OZN in vojaške o pazovalce OZN pn izvrševanju njih funlkcij na tem področju. Govorila sta zatem kubanski in avstralski delegat, ki sta poudarila, da mora Varnostni svet sprejeti priporočila vrhovnega poveljnika glavnega šta ba OZN glede položaja na o-,menjenem področju.
Na nočni 6eji so govorili še filipinski, švedski, formoški in francoski delegat. Sovjetski delegat Soboljev je kritiziral izraelsko ravnanje in se izrekel za to, da vrhovnega poveljnika oboroženih sil OZN povabijo pred Varnostni svet na poročanje. Tudi ameriški delegat je izjavil, da je potrebno povabr.i vrhovnega poveljnika OZN. Zvečer je bila seja zaključena in je bilo sklenjeno, naj vrhovni poveljnik OZN poroča članom Varnostnega sveta o položaju na omenjenem področju.
mnenja, da bi spričo preee-denta v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo morala te pogodbe ratificirati prej Francija.
Pleven je danes nadaljeval posvetovanja. Najprej je sprejel delegacijo tako imenovanih zmernih, v kateri sta bila med drugim Pinay in Laniel. zvečer pa Molleta. Ta je popoldne predsedoval seji vodstva socialistične stranke. Zdi se, da je potrdil, da ne bo sprejel ponovnega mandata za sestavo vlade. Spričo tega je malo upanja za takojšnjo re-'itev krize. Vendar pa je predsednik Coty sklical za jutri sejo ministrskega sveta, ki naj razpravlja o nekaterih ukrepih, ki jih predlaga Pleven. Popoldne pa se bo sestala narodna skupščina, ki b0 proučila načrt, ki določa, da vlada najame novo posojilo 80 milijard pri Francoski banki.
Prvi teden vladne krize se je zaključil s tem, da je zopet stopilo v ospredje alžirsko vprašanje. Kakor že javljeno, se je Pleven preteklo noč dolgo razgovarjal z rezidentom Lacostom. Znano je. da so v zvezi s tem vprašanjem velike razlike med posameznimi strankami. Zlasti Pa se desničarske skupine upirajo morebitnim volitvam Alžiru ter ustanovitvi izvršilne in zakonodajne oblasri v tej deželi in obtožujejo Molleta, da je njegova vlada šla predaleč v svojih načrtih.
Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte v Kairu pa je po radiu izjavil, da je umorom emira Sektoala Al-žir rešen «največjega izdajalca, kar jih je kdaj bilo. in največjega podpornika kolonializma*. Izjava pravi dalje, da so Francozi računali na Sektoala pri akciji proti Al-žircem in pri izvajanju Lero-stovih reform. Z njegovo smrtjo so vse te reforme zapisan« neuspehu.
Na vsem alžirskem ozemlju se opaža povečanje delovanja osvobodilne vojske. Na številnih področjih, zlasti pa v goratih predelih, se opaža veliko zbiranje pristašev te vojske v uniformi. Vsak dan pa se ponavljajo sabotažne akcije in atentati.
Medtem pa se v Parizu razburjajo zaradi vesti, da se ZDA pripravljajo na posredovanje za ustavitev sovražnosti v Alžiru. «Le Monde* piše danes, da bi ZDA utegnile «zadevo prevzeti v roke*, če se položaj ne bi izboljšal. List je mnenja, da Francozi podcenjujejo važnost mednarodnega odmeva dogodkov v Alžiru, in napoveduje inož-r.ost, da bi zadevo obravnavali tudi v NATO. enako kakor so govorili o Cipru.
državnikov, ki so zadnja leta svojimi obiski v Aziji začeli novo in pomembno poglavje v zunanji politiki v korist miru na tem področju. »Borba* sodi, da je pri tem potovanju posebno pomemben obisk Vorošilova na Kitajskem. Glede na uvajanje posebnih oblik in na veliko i-deološko aktivnost v notranjem političnem življenju Kitajske je zelo pomembna u-gotovitev v skupni izjavi, da so se sovjetski zastopniki pre. pričali, da je KP Kitajske «našla pot in način za izgradnjo socializma, ki odgovarja specifičnim konkretnim pogojem na Kitajskem*. «Kot poseben rezultat obiska je potrebno poudariti, zaključuje «Borba», tudi da je Maocetung sprejel vabilo, da po sedmih letih ponovno obišče Sovjetsko zvezo*.
 «»--------
Volitve v Egiptu
KAIRO, 28. — Kairski radio javlja, da je egiptovska vlada nocoj objavila dekret, kt ustanavlja «Egiptovsko na-1 rodno združenje*. Na podtagi tega dekreta prevzema predsednik republike Naser predsedstvo nove organizacije, katere namen je, «uresničiti smotre revolucije*.
Poleg tega je bil ustanovljen tudi začasni odbor z imenom «izvršilni svet narodnega združenja*. Ta odbor bo imel nalogo pripraviti dokončno listo kandidatov za prihodnje volitve v skladu z ustavnimi določbami in z zakonom. Nocoj so zaključili sestavljanje liste kandidatov. Izvršni svet narodnega združenja mora še pred 12. junijem proučiti položaj posameznih kandidatov.
PALERMO, 28. — Zaradi hude prometne nesreče je danes zjutraj zgubilo življenje pet o-seb, druge štiri pa so bile ranjene. Nesreča se je dogodila ko je kamion naložen s paradižniki. zadel v na pol porušeno hišico, ki se je do kraja zrušila. Aofer in druge štiri o-sebe so bili pri tem ubiti, medtem ko so druge štiri osebe, ki so bile na kamionu, odpe-
«Borba» o obisku Vorošilova na Kitajskem
BEOGRAD, 28. — Nocojšnja «Borba» ugotavlja v zvezi s potovanjem predsednika vrhovnega sovjeta SZ Vorošilova po Aziji, da je njegovo potovanje logično in srečno nadaljevanje tistega delovanja najodgovornejših sovjetskih
Tito v Makedoniji
BBOGRAD, 28. — Na poti po Makedoniji je predsednik republike maršal Tito v spremstvu predsednika narodnega sobranja LR Makedonije Koliševskega obiskal Negotin na Vardarju, Kavadar, Djev-djelijo, kmetijsko zadrugo v vasi Bogdanovci in Dojran.
—«»-----
Fishcr obtožuje katoliško cerkev
LONDON, 28. — Na sestanku cerkvenih dostojanstvenikov, ki je bil včeraj, se je canter-buryjski nadškof dr. Fisher izrekel za združitev glavnih cerkva na svetu. «Če bi voditelj katoliške cerkve Pij XII. pristal. da prevzame predsedstvo skupnega sveta cerkva, bi mi vsi lanko bili zadovoljni zaradi njegovega sklepa*, je izjavil nadškof, ki pa se je pri tem pritožil, da je katoliška cerkev v Veliki Britaniji sovražno razpoložena proti anglikanski cerkvi in ne sodeluje z njo, kakor to delajo katoličani z drugimi cerkvami v Evropi. «2al mi je. je dejal, da je med katoličani v naši državi mnogo sovražnega razpoloženja proti nam. Rimskokatoliška cerkev v Veliki Britaniji vodi odkrito vojno proti anglikanski cerkvi kljub njenemu drugačnemu ravnanju na kontinentu*.
Pomočnik katoliškega nadškofa V/orlock pa je izjavil: »Izjave knnterburijskega nadškofa se nam zdijo presenetljive. Te izjave kažejo, da je bila napovedana odprta vojna; toda napovedali je niso katoličani pač pa anglikanci*.
Riši za ustanovitev «azijskcga sklada»
KARAČI, 28. — Pred odhodom iz Karačija je predsednik japonske vlade Kisi na tiskovni konferenci izjavii. da se »mir v Aziji lahko do eže samo z blaginjo*. Pozvai je vse azijske države na sodelovanje. Povedal je tudi, da se je že razgovarjal o svojem načrtu za ustanovitev «azijskega sklada* z indijskimi, burmanskimi in pakistanskimi voditelji, k se načelno strnjajo z njim. Dodal je. da se bo razgovarjal o morebitnem ameriškem prispevku za ta sklad, ko bo obiskal Washington.
ljali v bolnišnico.
V državah Azije narašča protiameriško razpoloženje
Izjave filipinskega poslanika v Washingtonu - Senator Mansfield poudarja, da morajo ZDA spremeniti svojo politiko
Potek pogajanj med Anglijo in Egiptom
RIM, 28. — Angleška m egiptovska delegacija, ki se v prostorih FAO pogajata za rešitev raznih finančnih vprašanj, ki so nastala s sueško krizo, sta zaključili prvi del razgovorov z, obrazložitvijo svojih zahtev in stališč. Te zahteve in obrazložitve so bile v obliki spomenice predložene v proučitev angleški in egiptovski vladi. Obe delegaciji čakata navodila za nadaljevanje pogajanj.
Sirski protest proti Izraelu
NEW YORK, 28. — Varnostni svet OZN je nadaljeval razpravo o sirskem protestu proti Izraelu, ker iso Izraelci zgradili vojaški most na demilitariziranem področju ob jezeru Hule v Severni Palestini.
Iraški delegat je poudaril
PEKING, 28. — Kitajski radio javlja, da so na sestanku, ki je bil sinoči v Pekingu, demokratične stranke izrekle podporo formoškemu ljudstvu »■pri demonstracijah proti ameriškim .mperialistom*. »Ljudski dnevnik* poziva formoško ljudstvo, naj »zapodi ameriške napadalce* ter naj združi svoje napore za mirno združitev dežele*.
Dogodki na Formozi niso izolirani dogodki, pač pa spadajo v vrsto podobnih dogodkov, ki so se nedavno pripetili v drugih azijskih deželah, kakor na primer na Japonskem, na Južni Koreji, na Filipinih in v Okinavi. Ameriški tisk poroča o izjavah filipinskega poslanika v Washingtonu Carlosa Romula. ki je znan zagovornik ameriške politike. Romulo je izjavil, da je glavni vzrok pro-tiameriških demonstracij na Japonskem, na Južni Koreji in na Formozi, ker ZDA ne spoštujejo državne suverenosti držav Daljnega vzhoda. Ta čustva se širijo na vsa področja, kjer imajo ZDA vojaška opori-šča. Filipinski poslanik vidi nadaljnji vzrok za naraščanje protiamer'škega razpoloženja v tem, da ameriške oblasti niso dovolile, da bi ameriški vojaki za zločine, ki so jih zagrešili v državi, kjer služijo, odgovarjali pred tamkajšnjimi sodišči. «Azijsko ljudstvo težko razu-
me, zakaj ZDA ne priznavajo zakonodaje civilnih oblasti za svoje vojake. Po našem mnenju, je aejal Romulo, je sodna zakonodaja del naše državne suverenosti. Za narode, posebno pa še za tiste, ki so nedavno postali svobodni, pa je ta narodna suverenost svetinja*.
Ameriški demokratični voditelj v senatu Mansfield pa je izjavil, da ZDA ne smejo prezreti dejstva, da so v zadnjih letih mnoge države dobile neodvisnost. Potrebno je računati s spremembami v »vetu in ameriški odnosi z drugimi državami morajo odražati tako stališče. Zunanja politika, ki je pred petdesetimi leti lahko zaščitila ZDA, že pred 25 leti ni bila več primerna. Tudi današnjo zunanjo politiko bo treba nujno spremeniti.
  «x------
JERUZALEM. 28. — Zadnji trenutek je bila odložena razprava v izraelskem parlamentu, na kateri bi moral Ben Gurion obrazložiti tezo vlade glede Eisenhowerjeve doktrine. Seja je bila odložena, ker se bodo stranke vladne koalicije še dalje pogajale.
 «»--------
BEOGRAD, 28. — Od petega do enajstega januarja bo v Beogradu zasedanje svetovne konference za energijo, ka. tere se bo udeležilo nad 500
delegatov	iz	35 držav	in	zastopnikov	12	mednarodnih	organizacij.	Na	kongresu,	ki	bo
pod pokroviteljstvom Edvarda Kaidelja,	bo podanih	sedem
splošnih poročil in nad 200 drugih poročil.
— »*------
Narastlo na 66 število žrtev potresa
ISTANBUL, 28. — Uradno javljajo, d^ je zaradi potresa v zadnjih 48 urah v Turčiji zgubilo z;vljenje 66 ljudi. Opazovalni zavod v IstaiiDulu je registriral skupno 430 potresnih sunkov. Tudi danes so čutili več sunkov na različnih krajih države.
V
Mraz v Švici
ŽENEVA, 28. — Skoraj v vsej Švici je pritisnil mraz. V glavnih mestih je v zadnjih 24 urah temperatura močno padla. V Bernu je termometer kazal 2 stopinji, v Ženevi 5. v Chaux De Fonds 2, v Friburgu 3, v Zuerichu 6. Ponekod je temperatura padla pod ničlo. Na postaji Goeschenen v višini 1142 metrov je bilo 7 pod ničlo. V gorovju in tudi v nižini se je ponekod pojavil sneg.
Vreme vieraj: Najvišja temperatura 13,(j. najnižja 9,5, zračni tlak 1011,4, vlaga 62 odsi., padavine 3,9 mm, temper, morja 12,2.
Vreme danes: Hladno in oblačno vreme s krajevnimi padavinami.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 29. maja
Mar. Magd., Majda Sonce vzide ob 4.21 in za;one ob 19.44. Dolžina dneva 15.23. Luna vzide ob 4.20 in zatone ob 19.46. Jutri, ČETRTEK, 30. maja Vnebohod, Ferdinand
Mrzli val traja dalje
Burja povzročila hudo škodo kmetijstvu v tržaški okolici
Prizadeti so vsi pridelki, še posebno češnje, ki so pravkar dozorele in jih morajo kmetje prodajati po zeio nizki ceni
Nikakor ne bi pričakovali, da nam bo letošnji maj po kolikor toliko ugodni zimi pripravil tako presenečenje in grdo vreme. Res ne moremo reči: »Lepi maj, sončni maj .. .» Obratno: namesto pomladi imamo jesensko, skoraj zimsko vreme. Sicer ni bilo pričakovati nič dobrega, ker se nam je že v začetku tako grdo predstavil s snegom in ledom. Vmes je bilo le nekaj lepih dni, nato pa spet veter, deževje in zdaj za zaključek še burja in znaten pačeč temperature.
V naših krajih že 130 let ni bilo v prvi polovici maja snega in 4 stopinje pod ničlo kot letos; meteorološki podatki pa že sto let ne beležijo tako nizke temperature ob koncu maja kot letos.
V noči med petkom in soboto je polagoma začela pihati burja, ki se je vedno močneje oglašala in so njeni sunki v nedeljo popoldne dosegli 115 km na uro, vmes pa je deževalo in temperatura je znatno padla. Včeraj se ja temperatura ponovno dvignila in je burja nekoliko ponehala, meteorološka napoved pa ne obeta hitre spremembe na bolje.
Zaradi slabega vremena se pritožujejo meščani, ki se v prostem času ne morejo sončiti in ni splon govora o ko' panju. Najbolj pa so tudi tokrat prizadeti kmetje. O o-gromm šttoči, ki jo je povzročil mraz 7. in 8. maja na našem področju, zlagti v zgoniški, repentaborski in dolinski občini, smo že podrobno poročali. Zdaj pa je k temu treba prišteti še škodo, ki jo je povzročila burja v nedeljo in v ponedeljek. Kjer je kolikor toliko pr.zanesel mraz, je opravila zdaj svoje uničevalno delo burja. Kmetje so zelo potrti in pravijo, da če bo še kaj toče, sploh ne bodo šli več na delo v vinograde in na njive. Tudi tokrat smo obiskali podeželske vasi in kraje, ki jim je to neurje prizadelo največjo škodo. o zgoniški in repentaborski občini se sploh ne splača govoriti, ker je tam mraz že tako skoraj vse uničil in burji je preostalo prav malo dela. Tu je treba le omeniti, da je burja še bolj poškodovala krompirišča na njivah, kjer si je krompir kolikor toliko opomogel po hudem mrazu. Skoraj po vseh njivah je burja polomila in potlačila v zemljo mlada stebelca, tako da kmetje nimajo več nobenega upanja rja letošnji pridelek.
Največ škode pa je burja povzročila v dolinski in milj-
ski občini. V predelih, kjer je prizanesel pred tremi tedni mraz, je zdaj burja napravila svoje. Polomila je mlade poganjke na trtah, na krompiriščih, grah, otresla je sadeže z drevja itd. Hudo škodo imajo zaradi tega v O-sapski dolini, okrog Doline, Boljunčani in Borštani. Tu so ravno zdaj dozorele češnje, od katerih so si kmetje obetali dober izkupiček, toda mnogo sadeža je na tleh, kar pa	je	ostalo	na vejah,	je	zbito	in	gnije.	Namesto	po	120
ali 130 lir za kg, so včeraj v Trstu dobili za izbrano sadje le po 20 ali 30 lir za kg, pa so ga le s težavo prodali tudi po taki ceni. Borštani so upali, da bodo imeli letos srečo,	ker jim	prvotni mraz ni
povzročil skoraj nič škode, prišli	so pa	na vrsto	ob	tej
priliki. Prizadeti so tudi milj-ski hribi, kjer je burja na bolj izpostavljenih krajih polomila mlade poganjke na trtah ter otresla in močno pokvarila češnje ter drugo sadje, marelice, breskve itd. Hudo pa se pritožujejo tudi o-koliški vrtnarji, ker so vrtinci burje razdejali zelenjavo in povrtnino, posebno paradižnik iij grah.
Ker burja ne mara še prenehati, ni izključeno, da se bo škoda še povečala- Do sedaj pa ni mogoče še ugotoviti škodo, ki jo je povzročila. Po prvem pregledu cenijo, da je v prizadetih krajih uničila od 25 do 30 odstotkov pridelka.
Strokovnjaki svetujejo prizadetim kmetom, naj pregledajo svoje nasade in privežejo rastline, ki se boco še lahko opomogle (paradižnik itd.). Poleg tega pa je treba prizadetim rastlinam pognojiti s hitro učinkovitimi gnojili, da si bodo laže opomogle. Budno tudi je treba paziti in škropiti trte ter druge rastline s primernimi škropili, da se ne bo razvila pero-nospora, gniloba itd.
Kakor smo zvedeli, so si strokovnjaki kmetijskega nad-zorništva že ogledali nekatere prizadete kraje in nabirajo statistične podatke o povzročeni škodi. Kmetom priporočamo, naj prijavijo škodo in naj se ravnajo po nasvetih kmetijskih strokovnjakov.
stavko pekovskih delavcev dne 7. junija. Delavci te stroke so tako v drugih pokrajinah Italije kot v Trstu stavkali že 11. in 12. aprila, delodajalci pa kljub temu niso pokazali dobre volje in namena. da bi sprejeli upravičene zahteve delavcev. Zaradi tega so sindikalne organizacije prisiljene ponovno napovedati stavko. V zvezi z novo stavko organizira pokrajinski sindikat pekovskih delavcev pri novi Delavski zbornici CGIL zborovanje delavcev te stroke v petek ob 17. uri na sedežu v Ul. Zonta 2.
Podatki o brezposelnosti in zaposlitvi v aprilu
Statistični odsek urada za delo je objavil podatke o številu zaposlenih in brezposelnih dne 30. aprila v Trstu, Miljah in Nabrežini. V Trstu je bilo 14.808 brezposelnih, in sicer 8007 moških in 5981 žensk,-to je 1791 manj kot konec marca. V miljski občini je bilo 1171 brezposelnih: 831 moških in 340 žensk. Tudi tu se je število brezposelnih znižalo v mesecu dni za 105. V Nabrežini pa je bilo brezposelnih 355 mošlkih in 237 žensk, to je skupno 592. V primerjavi z 31. marcem se je tu število brezposelnih povečalo za 26 enot.
Zaposlenih pa je bilo v Trstu 84.042 ljudi, v Miljah 2364 in v Nabrežini 1629, to je na vsem področju 88.492.
V podpornih tečajih pa je bilo zaposlenih	30.	aprila	3811
ljudi, medtem	ko	jih	je	bilo
31. marca 3683. Od teh jih je bilo pri SELA.D	941,	v	pre-
kvalifikacijskih tečajih 697, v izrednih tečajih ministrstva za delo pa 2045.	K	tem	podat-
kom se bomo še povrnili.
Kovinarji se pripravljajo na pokrajinski kongres
Kongresa se bodo udeležili tudi predstavniki FIOM iz raznih pokrajin
Sinoči je bila na sedežu v Ul. Zonta 2 seja izvršnega od bora pokrajinske zveze FIOM-Razpravljali so o zadnjih pripravah za prvi pokrajinski kongres zveze, ki bo v Trstu 7., 8. in 9- junija. Po Izjavah izvršnega odbora bo kongres velikega pomena glede na razmere, v katerih je tržaško gospodarstvo, zlasti pa tržaška industrija. V glavnem bodo razpravljali o utrditvi e-notnega sindikata in enotnosti delavskega razreda, o sedanji borbi za izboljšanje delovnih pogojev in življenjske ravni ter o borbi za obrambo demokratičnih in sindikalnih pravic delavcev. Poleg tega pa bodo seveda na kongresu tudi razpravljali o pogojih in predlogih, ki bi omogočili razvoj tržaške industrije v splo-
••(•iiiiMiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiHiiiiiuiituiiiiiiiiiuiiiun,m,im,MiMiiiiii
Zahvalno pismo avstrijskega ministra Platzerja
Zasluge mešane paritetne komisije za reševanje pristaniških vprašanj
Do podobnih stikov naj bi prišlo tudi z drugimi zalednimi državami
Nova stavka pekovskih delavcev
Kakor je znano, so sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL sklenile napovedati
Minister PUtzer, ki je
predsedoval avstrijski delegaciji na zasedanjih italijansko-avstrijske podkomisije o tržaškem pristanišču, je poslal predsedniku tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzattu Fegizu pismo, v katerem se zahvaljuje ra ljubeznivi sprejem. V pismu minister nato poudarja odkritosrčno prijateljstvo in sicupne interese, ki povezujejo obe deželi. Pismo se zaključuje z željo po nadaljnjem razvoju gospodarskih ot nosov na osnovi prijateljskih razgovorov. Podobno pismo je poslal predsedniku tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzattu Fegizu tudi predsednik italijanske delegacije Veleposlanik Guarna-scelli.
O rezultatih zasedanja ita-
ljjansko-avstrijske podkomisije za tržaško pristanišče je objavila Zbornica za razvaj prometa med Avstrijo in Trstom daljše poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo tako tržaškega kot avstrijskega javnega mnenia s sklicanjem tega zasedanja.
V poročilu se poudarja, da so avstrijski krogi zlasti z zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da pri razgovorih niso sodelovali samo državni u-radniki, temveč tuči predstavniki privatnih podjetij, ki so zainteresirana pri prometu skozi Trst.
Zaključni protokol bodo se-
splošno vsedržavno 24-urno daj predložili v odobritev o-Izjava tržaške federacije PSI o obe. odboru
Odtočna obsodba sodelovanja
med	demokristjani
Jutri ob 11.30 v kinu Arcobaleno zborovanje PSDI, ki je izdal tudi lepak
bem* vladama, odnosno ga jat Podobna nezgoda se je prl-
avstrijjka vlada na svojem ] petila tudi 47-Jetni Frančiški
Povezava Krščanske demokracije s fašisti ir monarhisti v občinskem avetu je še vedno glavni predmet razprav in polemik političnih strank. Včeraj se je sestalo vodstvo tržaške federacije PSI in razpravljalo o političnem položaju, ki je nastal v mestu in v občinskem svetu zaradi demokristjanske usmeritve na desno, Qb zaključku obravnave je bila sprejeta resolucija, v kateri vodstvo FBI ugotavlja, ča je propadla bajka »(demokratičnega centra«, ki je do svdaj omogočala Krščanski demokraciji, da je z njo prikrivala svoja strankarska protislovja in svoj strankarski interklasi-zem. Krščanska demokracija jfe bila prisiljena napraviti svojo politično izbiro, kateri se je mnogo let izmikala.
Med demokratično rešitvijo, povezano z zmerno levico, in totalitarno desnico, je Krščanska demokracija izbrala občinski odbor s podporo fašističnih glasov. Resolucija nadaljuje, da je proletarski, republikanski in laični Trst. ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, prisiljen prenašati enostrankarsko klerikalno občinsko upravo s podporo fašistov in monarhistov. S tem se je Krščanska demokracija postavila v službo desnice, ki noče ne proste cone ne deželne avtonomije. Ob zaključku poziva resolucija tržaške federacije pSI vse demokratično in napredno prebivalstvo v borbo, da se tržaški občini ponovno pribori demokracija.
Socialdemokratska federacija pa je sinoči izčala lepak, v katerem je rečeno; ((Odklonimo Dartolija in enobarvni odbor! Krš.unska demokracija je ponovno vsilila mestu župana Bartolija, čeprav 36 od 60 svetovalcev ni glasovalo zanj. Bartolijev enobarvni odbor sloni samo na glasovih MSI. S tem, da je Krščanska demokiacija sprejela odločilne glasove fašistov, je izdala demokratično solidarnost in odprla pot protisocialnim silam, ki nasprotujejo prosti coni in deželni avtonomiji.«
Jutri ob 11.30 bo v kinu »Arcobaleno« javno zborovanje Vč»Dl, na katerem bo go-
voril bivši podžupan prof. 1 druge delavce, naj pospešijo Dulci o temi: «Kaj mislijo so- akcijo za nabiranje prispev-cialdemokrati o občinski kri-' kov, ki bodo v veliko pomoč
zi in o enobarvnem odboru« Ob 10.30 pa bo v kinu «Grat-tacielo« demokristjansko zborovanje, na katerem bo govoril župan Bartoli.
 «»-------
»Sestanek delavcev
Danes ob 10. uri se bodo na sedežu v Ul. Zonta 2 sestali delavci, ki so bili zaposleni pri podjetju »Sbocchelli«. Zveza delavcev lesne industrije pri novi Delavski zbornici C GIL sporoča, da sta sindikalni organizaciji dobilj zagotovilo vodstva omenjenega podjetja glede izplačila prej,em-kov. kj pritičejo delavcem tega podjetja, ki je pred nekaj tedni prenehalo obratovati-Govori se tudi, da je v teku akcija za ponovno vzpostavitev obratovanja v tem podjetju v industrijskem pristanišču. Te vesti prihajajo iz poluradnih krogov.
—,.«»-----
Uspela stavka v rafineriji Aquila
Danes ob 7.30 se konča 24-uraa protestna stavka delavcev v čistilnici Anuila, ki sta jo organizirali obe sindikalni organizaciji. Stavka, ki je bila enotna, je lepo uspela, saj so se je udeležili skoraj vsi delavci m tudi uradniki, ki se niao udeležili v takem številu stavke, ki je bila pred tednom dni.
Zbiranje prispevkov za sindikalni sklad
Izvršni odbor Zveze kovinarjev FIOM je na svoji seji 20. t. m. razpravljal o poteku akcije za nabiranje prispevkov v sklad sindikalne so-Udarnosti in je izrazil pohvalo delovnim kolektivom ter marljivim aktivistom v obratih, ki so do sedaj največ prispevali za ta sklad. Obenem pa izvršni odbor vabi tud)
sindikalni organizaciji v njeni borbi za zaščito interesov delavskega razreda.
Stavka tiskarjev
Kakor je bilo že napovedano, bo zaradi prekinitve pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe v petek 24-ur-na stavka grafičnih delavcev
v trgovskih tiskarnah. Stavka	.	_
je enotna in spada v vsedr- | prognozo okrevanja v 30 ali žavni okvir. Pokrajinska zve- 40 dneh 59-letno Marijo Ruo-za grafičnih delavcev vabi vse * so por. Rosman iz Ul. Udine stavkajoče delavce na sestanek, ki bo v petek ob 10. uri na sedežu v Ul. Zonta 2.
zasedanju že odobrila. V jeseni se bo sestala mešana podkomisija na drugem zasedanju, meč tem ko se bodo sestali predstavniki železniških uprav že julija v Salzburgu, da bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih železniškega prometa, ki jih še niso rešili.
Prvo zasedanj* mešane paritetne podkomisije je dokazalo, da so taka pogajanja izredno uspešna zato, da- se ustvari prijateljsko ozračje, v katerem se doseže obojestransko zadovoljiva rešitev tudi za vprašanja, ki se v začetku zdijo zelo resna. Želeti bi bilo zato, ča se ta institucija ohrani in se postopno spremeni v instrument, ki bi sluzil za redno izmenjavo stališč, mnenj in predlogov, na osnovi katerih se bodo lahko sprejeli' ukrepi, ki bi privedli do stalnega večanja prometa med Avstrijo in Trstom. To bo postalo potrebno še zlasti v okviru evropske integracije, zato da v tem o-kviru pridejo pravilno do Izraza sKupni interesi avstrijskega gospodarstva in tržaškega pristanišča.
Stališče tržaško-avstrijske zbornice za okrepitev prome-tta je zanimivo, saj odraža poglede tistih tržaških in avstrijskih gospodarskih krogov, ki so v največji meri zainteresirani na okrepitvi avstrijskega tranzitnega in trgovsk/. ga prometa skozi tržaško pristanišče. Ti krogi so prvi predlagali sklicanje posebnega posvetovalnega organa, ki naj bi prispeval k rešitvi številnih perečih vprašanj, ki še večno zavirajo razvoj tega prometa.
Zlasti pa je zanimiv predlog, da bi se morala mešana italijansko-avstrijska podkomisija spremeniti v stalen organ, ki bi v tej obliki lahko znatno uspešneje reševal vsa vprašanja. Nekaj podobnega že predvideva sporazum, podpisan med Avstrijo in Italijo 22. oktobra 1955, na osnovi katerega je do sklicanja italijansko-avstrijske podkomisije tudi prišlo. Foleg tega bi bilo pametno, da bi prišlo do podobnih stikov tuči z drugimi zalednimi državami, katerih promet sicer ni tako obsežen, kot je avstrijski, vendar pa je zelo pomemben.
, «»------
Nezgode na delu
Na ortopedski oddelek sQ včeraj dopoldne sprejeli s
57, ki je v svojem stanovanju tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko.
IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIinillllllllllMIlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllMIIIItlllllllllllllllllltllHII
Včeraj popoldne v Bnrkotiljah
Smrtna žrtev prometne nesreče
Pri padcu z motorja je vozač priletel s tako silo ob cestni tlak, da si je prebil lobanjo in ja kmalu zatem umrl
Včeraj popoldne se je v Barkovljah zgočila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Bilo je skoraj pol šestih, ko sta po Dia-voredu Miramare vozila v smeri miramarskega gradu 29 let stari Tarcisio Sglmaso, ki je bil za krmilom motorja vrste «Aermacchi», medtem ko je za njim sedel 30 let stari Giovanni galmaso, prav tako kot njegov soimenjak doma iz Saonare pri Radovi. Ko sta motorista privozila nekaj naprej od portiča Cedaz, kjer je majhen ovinek, se je motor iz neznanih vzrokov prevrnil in oba Salmusa sta odletela na tla, Medtem ko se je Giovanni takoj dvignil, je Tarcisio obležal na tleh. ker j« z glavo priletel na vso moč ob trdi tlak. Na kraj nesreče so takoj poklicali avto RK. s katerim so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, toda 5 minut zatem je Tarcisio umrl. Zčravniki »n ugotovili, da si je pri padcu prebil lo-
banjo, kar je bilo zanj usodno.
Giovannija pa so sprejeli na prvi kir. oddelek, kjer bo ostal najve£ 10 dni zaradi nekaj ran ln lahkega pretresa možganov. Qba Salmasa sta bila uslužbena pri podjetju sSgavaretti« iz Saonare, ki vzdržuje miramarski park in kamor sta bila ob nesreči o-ba tudi namenjena.
 «»—.
Na Montebellu najdeni predmeti
Pretekli teden so bili v zabaviščnem parku na Montebellu najdeni nasiten ji predmeti, ki so jih obiskovalci izgubili:	moška ura znamke
«Xaros Waros», osebna izkaznica na ime Luciano Zonta, ženska zapestna ura znamke «Levrette» s črnim pasom. Vsi najdeni predmeti so lastnikom na nvpolago v sobi št. 13 tržaške kvesture.
šno ekonomsko in socialno
korist vsega prebivalstva na Tržaškem. Popolnoma naravno je, da bodo na kongresu še podrobno proučili razmere in borbo železa rje v za znižanje delovnega urnika.
Na kongres bodo povabili poleg izvoljenih delegatov 'tudi predstavnike Zveze kovinarjev iz Genove, Milana,. Benetk, Vidma, Gorice in Tržiča. Prisostvoval bo tudi član vsedržavne zveze kovinarjev, ki bo imel zaključni govor v nedeljo 9. junija na glavnem zborovanju v neki mestni dvorani.
V raznih podjetjih in obratih si sledijo predkongresna zborovanja delavcev, na katerih razpravljajo o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu kongresa in volijo svoje delegate. Sinoči je bil tak sestanek delavcev Tovarne strojev, danes pa se bodo sestali delavci ladjedelnice Sv. Marka.
J^idnicc uiednidhm
spoštovani 1 V Vašem časopisu sem opazil novost in sicer stolpec ((Pomenek o jeziku«. Zelo poučna in koristna stvar. Pa mi je prišlo na misel, da bi še jaz nekaj prispeval za v to rubriko, ven, oar v branje in pouk odgovornim pri »Primorskem dnevniku«, n« pa za bralce..
Namreč trdoglavo In vztrajno ponavljate nekatere srbizme, k: nam niso prav nič potrebni. N. pr.:	zapao, Zapadna Nemčija,
Zapadna Evropa ud. Kaj pa tam z a p a d a menice, posadila ali kaj? 'ludi (ibundo« včasih zasledim in še katero cveiko. Ali ne bi mogli n. pr. poleg (»bunde« v oklepaju pojasniu naš m preprostim ljudem okoir Trsta, kako se tej kosmati zverini po slovensko reče? Pripraviti se moramo, da nas lepega dne iznenadite Je s koferima, pogiama, šnolama, fa-kovima, glancerajima...
Je že res, da smo Slovenci postali naroa junakov, toda hlapčevske krvi je še precej v nas. Ali se Vam ne iUi?
Iskren pozdrav
Srebot Zvone.
SNG
za Tržaško ozemlje
Danes, 29. t. m. od 20.30 v dvorani na stadionu ttPrp maj«, Vr-delska cesta 7
premiera
V
Živi plamen
drama v treh dejanjih — prvič v slovenščini
Spisal:	John	Steinbeck
Prevedla: M. Miheličeva
Režiser:
Nada Gabrtjeičičeva
Scenograf:
Viadimir Rijavec
Kostumi:
Alenka Hartl-Serša
OSEBE: Joe Saul - Stane Raztresen; Ed,, njegov prijatelj — Julij Guštin; Mordeen — Mira Sardočeva, kot gost; Victor — Stane Starešinič.
♦
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni Trst, Ul. sv. Frančiška 30, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Kulturne prireditve
Rožič por. Sancin iz Vicolo delle Rose 24., fcateri je v Jcu-hinji hotela Jol]y spodrsnilo, tako da je z glavo udarila ob rob marmornate plošče na kuhinjski mizi. £ avtom RK so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so ji obvezali rano na glavi, nato jo pa s priporočilom enotedenskega počitka odpustili domov.
Sinoči ob 18. uri so z nekim zasebnim avtom pripeljali v bolnijnico 42 let staro Ester Cattigi por. Lazzar: z Lonjerske ceste 32, kateri so zč ravniki ugotovili verjeten zlom leve noge. Pred odhodom na ortopedski oddelek je Cattigijeva povedala, da je delala v baraki tobačne tovarne v novem pristanišču, ko ji je spodrsnilo in je padla na tla, pri čemer si je poškodovala nogo.
— « —
Urnik trgovin na vnebohod
Jutri bodo odprti samo naslednji trgovinski obrati: mlekarne in pekarne od 7. do 12.1	lc.°’	^l!1
ure,	cvetličarne	od	8.	do	13.	*
ure,	slaščičarne	od	8.	do	2l!
ure,	ribarnice od	8.	do	12-
ure.	Vse ostale	trgovine	bo-
do ves dan zaprte.
IZPRED "sODlSCA
Objavljamo gornje pismo, kot smo ga prejeli, brezr popravkov. Pripominjamo, da se razsoden človek mkolj ne brani dobrih nasvetov, kajti nezmotljiv je samo papež. Toda g.ede pisca bi lahko, porabili znani Prešernov izrek o »»čevljih«, saj če bi pogledal v ((Slovenski pravopis«, bi na strani 892 opazil, da dovoljuje obe obliki: zapad In zahod ter pridevnik zapaden in zahoden. Dlakocepske črkarske pravde pa se nas ne tičejo. Ker pa Srebot
16 mimogrede pripomnili, da bi bilo po slovensko bolj prav zapisati prej im«, nato šele Priimek, to je Zvone Srebot. Tudi oblaka «za v to rubriko« ni ravno lepa in če se ne motimo, priporoča slovnica, naj se ne uporabljata dva predloga zapovrstjo.
llllIiinnilUtiiiiiillliMiiniiiiniinMMlliiiiilliiiiiiMiiiiiiiuiiilMliMlIlIliiiIllllllililluilillilintu«
SNG
V ČETRTEK ob 17. uri: v dvorani na stadionu «1. maj« ponovitev Steinbeckove drame «2ivi plamen«.
V PETEK 31. t. m. ob 20.30: v Prosvetnem oomu na Opčinah »Živi plamen«.
VERDI
DANES ob 21. uri: Koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta R. Molinari-Pradellija. Na sporedu so Cherubini, Brahms, Levi, Wagner in Re-spighi.
DSS
DANES ob 20. uri: v Gregorčičevi dvorani. Ul. Roma 15. predavanje Maria Magajne (»Tržaška okolica«. Predavanje spremljajo barvni diapozitivi. Vstop prost. Vabljeni vsi.
TEATRO NUOVO
V SOBOTO 1. junija nastopi gledališka skupina Micheluz-zi s Paggiarovo igro: »Mnogo src in ena koča«.
RAKOVI IN PKISPKVKi)
V počastitev spomina svojega soproga Ivana daruje Olga Pa-
njek:
Glasbeni Matici 20.000 lir, Slov. dobrodelnemu društvu 20.000 lir, za sklad Sergija Tončiča 10.000 lir, za Dijaško Matico 10.000 lir, Državni trgovski akademiji (za šolsko blagajno) 10.000 lir, Državnemu učiteljišču s sipv. učnim jezikom (za šolsko blagajno) 10.000 .lir.
Preprečen vlom v uramo Buda
«Spogliarello» ni žalil javne morale
Množica radovednežev se je zbrala včeraj zjutraj na sodišču, kjer bi morala biti javna razprava proti lastniku nočnega lokala »Odeon« Leonu Tisminienzkyju in plesalki Giglioli Giorgetti, ki je v o-menjenem lokalu več kot 4 mesece nastopala v točki «spo-gliarello«. Ljudje so bili prepričam, da bodo na razpravi slišali marsikaj posebnega, morda tudi kaj pikantnega, zato si lahko predstavljamo njihovo razočaranje, ko so zvedeli, ča je sodnik odredil, da mora biti razprava za zaprtimi vrati.
Kot je znano, je polioija pred nedavnim prijavila lastnika lokala «Qdeon» in omenjeno plesalko zaradi nemoralnosti sodnim oblastem, češ da je nastop plesalke v aspo-gliarellu« žalil moralni čut občinstva, medtem ko je bil lastnik obtožen, da je dovolil to točko programa. Toda sodnik ni bil tega mnenja.
Oba obtoženca je oprostil s formulo, da nista zakrivila kaznivega čejanja, kajti nastop plesalke ni žalil javne morale in tako je odpadla tudi obtožba proti lastniku,
IZPRED KAZENSKEGA
SODISCA
Danes bo pričal šef urada za javna dela
Na včerajšnji razpravi zaradi poneverb na uradu za javna dela so zaslišali samo bivšega šefa očdelka za knjigovodstvo Antonia Palmierija, ki je v glavnem obrazloži) že znane stvari, Tako je med drugim prikazal delovanje tirada, vendar se ni ničesar spominjal, kar bi bilo v zvezi s kroženjem denarja.
Priča Palmieri je tudi povedal, da je že leta 1947 zaprosil za premestitev v Neapelj, kar je tudi dosegel, vendar je moral svojo prošnjo umakniti, ker v Neaplju ni mogel dobiti stanovanja. Tako je ostal v Trstu, kjer je najprej živel v stanovanju pokojnih staršev žene, nato pa si je kupil lastno stanovanje v Ul. Giulia. Sečaj Živi spet v Neaplju, ki je njegov rojstni kraj.
Ker je na včerajšnji razpravi manjkal predstavnik u-rada za javna dela. ki bi kot »isebna stranka moral potrditi, da je omenjeni urad u-trpel 15 milijonov lir škode, so razpravo odložili na danes Na sliki vidimo rov, ki so pa tatovi primerno razširili, dopoldne, ko ho pričal Šef lin hi čim laže opravili svoje delo. V routi so policisli urada za javna dela inž, Mas nušh tudi potrebno orodje ter žape, dleta in drugi mu» simo Levi,	1	teriai,	ki	bi	jim	služil	pri	vloma
Policijskim agentom, ki so v noči od sobote na nedeljo pregledooali tržaško podzemlje, je uspelo preprečiti dobro pripravljen vlom, ki so	ga neznani	zlikovci	nameravali izvršiti na	škodo urarja	Bude v Ul.	Oriani,	Po stranskem
kanalu, ki se odcepi od glavnega kanala pod Carduccijevo ulico, so zlikovci prišli pod uramo ter začeli ({opati luknjo, skozi katero bi prišli v trgovino. Dela je bilo le še za nekaj	ur in če ne	bi policisti	opravili	običajnega pregleda, bi	zlikovci brez	dvoma v	svojem	podvigu uspeli.
Sedaj se jim to ne bo več posrečilo. Ce bodo hoteli še enkrat poskusiti prebiti tlak, bodo morali uporabiti vsaj dinamit, kajti ves prostor pod prodajalno bodo cementirali.
( SlH.SKH PIIIKHIIITVH )
Devin: Osnovna šola priredi v četrtek ob 18,30 (v primeru slahpgu vremena v nedeljo) na šolskem dvorišču Ribičičevo trodejanko (»Palčki«. Nu sporedu so tudi razne pesmi. Mavhinje: Osnovna šola priredi v nedeljo ob 17. uri v dvorani g. Terčona pravljično igro «Sirot* Jerica«.
Sesljan: Osnovna šo.a priredi zaključno akademijo v nedeljo ob 17. uri. Na sporedu so šalcigra, pesmi, recitacije.
Salež: Osnovna šqla priredi v nedeljo ob 16. ur, telovadni nastop z recitacijami in petjem. Na sporedu je tudi ((Zamorec« m šaljivi prizori. Cerovlje: Osnovna šola priredi zaključno šolsko prireditev v šolskih prostorih dne 30. maja ob 16. ui (v primeru slabega vremena v nedfi-ljb 2. junija). Na sporedu: «Rdeča kapica«. »Trije učenjaki« in narodne pesmi. Zgonik: Osnovna sola priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču 9. junija ob 19. uri. Na sporedu: (»Kekec« - piavljična igra v treh dejanjih.
Nabrežina: Osnovna .šola prenese prireditev, naznanjeno za 30. maj. na dan 9. junija. Spored:	»Sneguljčica«. Pri-
četek ob 19. uri v kino dvorani.
SOLSKA AKADEMIJA NA STADIONU Ki. MAJ«
Učenci svetoivanske, bar-kovljanske, katinsrske in ro-janske šole vabijo na šolsko akademijo s pestrim sporedom. ki bo v soboto 1. junija ob 18. uri na sladionu (»Prvi maj« pri Sv. Ivanu.
Vstopnice se dobe na omenjenih šolah in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
RAZSTAVE DEŠKIH IN ZENSKIH ROČNIH DEL Nabrežina: 2. junija,
Stivan:	2. junija.
Mavhinje: 2. junija.
Slivno: 2. junija.
Gabrovec: 9. junija, Repentabor: četrtek 30. maja. Razstave bodo v šolskih prostorih ter bodo odprte od jutra do večera.
 «»--------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa Je bilo 7.
POROČILI SO SE:	inženir
Gianlranco Zanaboni in računovodkinja Maria Spinehi, trgovski zastopnik Luigi Paluzzaio in uradnica Natalia Minuriel, trgovec Benito Paseolini in prodajalka Silva Rossit, prodajalec Ar-mando Tamai m šivilja Giusep-pina idrre, uradnik Luigi Cheni m gospodinja Annlta Faltor, mehanik Luciano Versa in gospodinja Marta Bresciani, delavec Giro di caprio in gospodinja Eufemiia Bicci,
UMRLI SO: 87-1 etn a Leopolda Centenaei vd. Fontanot, 30-letna Marija Zacch gna por. Pertot, 67, letni Umberto Benedetti, 71-letna Antonija Klun vd. Stocchi,
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU
Barbo-Uarmel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana U; Al Galeno, Ul. S. Cihno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-berta 6.
C
K A D 1 O
SREDA, 29. maja 1957 TRSI POSTAJ A A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Zdravilstvo skoaj stoletja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu Kulture; 12.55 Slovenske kmečke zasedbe; 13.30 Valčki Weherja, Sibehusa In Čajkovskega; 13.50 Godalni orkester Franck Pourcel; 14.05 Rossini: Balet iz opere ((Viljem Tell«; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Bela Bartok: Koncert št. 3 za klavir in orkester; 18.22 Sup-pe: Uvertura k opereti «Pikova dama«; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.40 Bach; Angleška suita St. 3 v g-molu; 18.55 Ritmične popevke;
19.15 Radijska univerza; 19.30 Pe. stra gtašba; 20.00 Šport; 20.05 Havvajski ansambli; 2u.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Zenski kvartet (»Večernica«; 21.35 Paganinijeva glasba. 22.00 Italijansko povojno gledališče; 22.15 Melodije iz revij: 2235 VVagner: Siegfriedov* Idila; 22.53 Orkester Woody Herman.
IBS! I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 «MHni na veter«, komedija v 3 dej. E. Antona: 18.15 Beethovnovi kvarteti; 18.40 Orkester Stanle.y Black; 21.00 R. Bossi: «V letu 1000», srednjeveška legenda.
KOPER
Poročila v slovenščini:	7.30.
13.30, 15.00.
Poročila v italijanščini:	6.30
1230.	16.30,	17.30,	19.15,	23.00.
S.OOl.6.15 Spored iz Ljuoljane:
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 8.00- 12,05 Spored Iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasve-
ti:	Poletno	škropljenje sadnega
drevja proti Skrlupu in ameriškemu kaparju; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14 00 Od melodije do melodije: 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Prosvetna društva v Brdih; 14.40 Poje pevski zbor CD JLA iz Beograda; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 15 lahkih skladb; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; i7T5 Iz del jugoslovanskih skladateljev: Filip Bernard, Emil Adamič in Lucijan Marija Škerjanc:	18.00-1900 Spored 'z
Ljubljane: 19.00 Pojeta Carla Boni in Gino Latilla; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m 2*2,1 m. 212.4 m poročila: 5.0(1, 6.00 , 7 00, 8 00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	1930,
22 no
11.00 Domače viže za dobro voljo; 11.35 Pavle Funaver; Iz življenja jamarjev:	12.05 Slavne
operne arije Giuseppa Verdija, 12.30 Kmetijski nasvet) — log. Milko Breznik: Vinograd coonua-di; 12.40 Ritmi 7. juga: 13.15 Note plešejo (spored zabavnih melodij); 13.30 Narodne pesmi '■* Bosne, Vojvodine in vzhodne Srbije: 14 05 Vlado Klemenčič: Ko je stekla pri nas železna eesta. 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravi ia io: 15.15 Zabavna R,as" ba; 15.40 Utrinki iz literature -Maurice Sandoz: Past - I.; 16 " Koncert po željah; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku:	18.00	Zunanje	- polit em
feljton: 18.10 Umetne in narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 18.25 Mile Cipra: Slmfoniet-ta (igra orkester Zagrebške fH* harmonije; 18.45 Rrdinka univerza - Dr. Anton Vid'c: O dem gospodarskih sodišč; 19.00 Zabavna glasba: 20.00 P. I. Čajkovski: »Pikova dama«, operni prerez* izvajajo solisti, zbor in orkester moskovske Opere: 21.00 Kulturni razgledi: 21.15 Igrajo domači za" bavni atisajnbli; 22.15 Nočni koncert.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaia za otroke; 21-19 G. Verdi: »Trubadur«, v odmorih deset minut z Ardengom Sofricijem in Odgovori A. CutoH.
r
Escelsior. 16.00: «Njegcv angel varuh«, L. Bell, D. Arnaz, J* Mason. Barvni Metroscope. Fenice. 16.00:	»Veliki admiral«
(L. Hamilton), Laurence Oliver in Vivian Leigd.
Nazionale. 16.00: «Car in verolomnost«, Maria Emglish in Johf BroirKieJd.
Filodrammatico. 16,00: »Petrolejska mrzlica«, Clark Gable* Spencer Tracy in C. Colbert. Grattacielo. 16.00: «Princesa Si*-si». Agfacolor. Velika novost leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba.
Supercinema. 16.00: »Bes v telesu« (Rage au corps), FrancoiS« Arnoul in Raymond Peliegru Mladoletnikom najstrože prepovedano.
Arcobaleno. 16.00: »Zadnji Par*' diž«. V filmu boste občudovan lepote narave in čutnost žen* ske. Prepovedan vsTop mladoletnim.
Astra Rojan, 16.00: »Montecarlo«.
V. De Srca in M. Dietrlch. Capitol. 16.00; #Seme naSi*j?r Glenn Ford A. Francis, L. CO*" kern in M. Hayes. Mladoletnim
KINO
D
prepovedano.
Cristallo. 16.00: »Guendalina«
'• ž
Sassard, Raf Val ione in H* faele Mattioll.	,
Alabarda. 16.00: «Guendalina», ■ Sassard, Raf Vallone in R*' faele Mattioll.	n
Ariston. 16.00: «Nori pevec«. v' Martin, J. Levvis.	,
Armonia. 15.00: »Zaklad Pancn Vlile«, R. Calhoun, S. Wlnter=-Aurora. 16.00: »Duša in m«®” J. Huston, D. Kerr In R- M chum. Cinemascope Ideale. 16.00: »Začaranje«, TJ” ne Povver, Kirn Novak. . t I m pero. 16.00:	(»Popolnoma 1
Cadillac«, J. Holliday in Douglas.	r.
Italia. 16 00: «Zbogom lady»- w'-ner Bros in Walter Brenn«^ S, Marco. 16.00: ((Hanibal in stalka«, Esther VVilliams m n vvard Keel Cinemascope. ^j. Kino gledališče ob morju '” , »(Neapelisko zlato«, V. De ne S. Mangano, S. Loren, E. Filippo, P. Stoppa. TotO. Moderno. 16.00;	«A1fa1r»,
nella Lualdi, F. lnterlengm J. Sernas. Technicolor.	u
Savona. 16.00: «Operazione Fa5j, no«. D. Gray, B. Fusarl, Fabrizi, W. Chiari.	.a.
Viaie. 16.00: «Paradiž malopr' nežev«, J. Mc Crea, Mirosia Technicolor.	of0.
Vltt. Veneto. 16.00: »TotO, rg, pino in malopridneži«, 1 Peppino De Filippo, Franco .. terlenghl, D. Gray in Tem-Reno.	n.
Belvedere. 16.30:	«TrdnJava ‘G
Pustolovski technicolor. Montgomery.	„s.
Marconi. 16.00: »Ko sonce )n ja«, M. Fiore, Abbe Lane C. G tuftre.	,
Masslmo. 16.30:	»Robin Hoo“t„
meč«, Don Taylor in EU Moore. Eastmancolor.
NOvo cin*. 16 00: «Veltkl M. Lanza in Ano Blyth. nteolor.	oo£k
Odeon. 16.00:	((Igralnica«,
Hudson in Aon* Baxter. u-Radio 16.00:	»»Pravica do Gj,
stva«. Pretresljiv film. J-stra,l in Pope Suarez.
( MALI OQLASI_
MOTO GUZZIl FALCONE *•*,! vsemi nadomestnimi deli. ** .«> liki turizem. Za dirke 1900. priložnost, Cremascoll, Ul. *■ vero 18.
Sporočamo žalostno vest, da je v torek 28. t.m. preminil naš dobri soprog iti oče
Rafael Rešeta
Pogreb bo danes 29. maja ob 17. uri i* hiše žalosti v Ul. Mohno a vento št. 76.
Zaluloča soproga Alojzija, hčerki Rafaela in Alojzija, sin Gabrijel
Trst, 29. maja 1957 >n nečakinja Viadimira
Po kratki oolezm na- je 27. t. m. nenadoma zapustila naša draga žena, mama in babica
Marija Pavletič roj. Drole
Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni soprog Rudolf, nčerkl Grozdana 'n Dunja, sin Vojko* zet Stanko Kerkoč, vnu'kinja Marina in ostali *°-rodnlkl.
Znane« in prijatelj« obveščamo, da bo pogreb nepozabne pokojnice danes ob 16. uri v Celovcu.
Celovec, Buenos Aires, Tr.'t,
Ljubljana, 29, mala 1957.
OBISK KARDINALA WYSZYNSKEGA V VATIKANU
Tri zahteve poljskih škofov
ki
Vatikan noče sprejeti
Vatikanu so bolj pri srcu interesi zahodnonemških klerikalcev kot pa interesi poljskih katoličanov - Zahteve Vatikana za «modus vivendi» s Poljsko so mnogo večje, kot jih predvideva decembrski sporazum
Razgovori, ki se že več dni ne more storiti preden se ne ročil Wyszynskemu najvišje
vodijo v Vatikanu med naj-višjuni predstavniki Svete stolice in predstavniki poljske katoliške cerkve, ki ji nače-ljuje kardinal Wyszynski, so po mnenju nekaterih krogov eden najvažnejših dogodkov vse povojne vatikanske politike. Kot je znano, so v teh dneh in vprav v zvezi s temi razgovori prispeli v Rim tudi številni posebni opazovalci raznih vlad, ki imajo nalogo, od blizu slediti poteku teh razgovorov. V vatikanskih krogih samih pa se priznava, da kardinal Vyszyn-ski predstavlja novo izkušnjo v cerkveni politiki. Pri vsem
Kardinal Wyszynski
tem pa Sveta stolica baje noče napraviti prenaglega koraka, pač pa skusa pri vsej zadevi biti skrajno previdna in počakati na nadaljnji razvoj tako v poljskih kot v tnednadornlh političnih razmerah.
Znano je, da je kardinal lVySZynski od Vatiaa-.a zahteval, naj prizna sporazum, ki
sklene mirovna pogodba z Nemčijo, kajti s tem bi katoliška cerkev priznala »krnitev suverenosti Nemčije nad določenimi nemškimi ozemlji«. Vatikan je sicer priznal teritorialno kompetenco posameznih poljskih škofov tudi v tistih škofijah, ki so prej pripadale Nemčiji, toda to je le priznanje dejanskega stanja in še ne pomeni priznanja novih poljskih mej. Pri tem smatramo za umestno pripomniti, da so se v teh dneh zgrnili v Vatikanu številni predstavniki bonnske vlade m zapadnonemškega episkopata, da bi pri Sveti stolici preprečili uspeh poljskega predstavništva. Med temi je n. pr. papeški odposlanec v Bonnu mons. Muench, berlinski škof Doepfner in novi nemški poslanik pri Vatikanu grof von Strackwitz.
Po splošnem mnenju je tretje vprašanje, ki se v Vatikanu obravnava, vprašanje odnosov Vatikana do begunske poljske vlade v Londonu. Naj-vijji cerkveni predstavniki Poljske vztrajajo na tem, da bi moral Vatikan čim prej priznati sedanjo poljsko vlado, ki jo priznava vsa poljska katoliška cerkev in vse poljsko katoliško ljudstvo. Po mnenju kardinala Wyszynske-ga bi prekinitev odnosov z begunsko poljsko vlado in priznanje zapadnih poljskih meja omogočilo, da bi med Vatikanom in varšavsko vlado prišlo do takojšnje vzpostavitve normalnih diplomatskih odnosov. Temu Vatikan prav gotovo ne more oporekati, toda izgovarja se, da sedanjemu stanju ni kriv Vatikan, pač pa varšavska vlada zaradi njene politike po letu 1945.
Po mnenju poljskih cerkvenih predstavnikov bi morala cerkev odigrati zelo pozitivno vlogo v pomirjenju napetosti med obema svetovnima blokoma. Poleg tega so oni mnenja, da bi se morala cerkev vendar že enkrat sprijazniti z novimi razmerami, ki so se ustvarile v Vzhodni Evropi.
je bil v preteklem decembru | Kardinal Wyszynski je še po-
sklenjen med poljskimi kato-liškimi cerkvenimi krogi in Cyrankieviczevo vlado, hkrati Pa je tudi znano, da vatikanski krogi tega sporazuma no-čejo priznati in Sveta stolica meni, da omenjenega sporazuma ni moglo sprejeti samo Vodstvo poljske katoliške cerkve, ker spada tak sporazum v kompetenco samega Vatikana. Vendar pa Vatikan pristaja na sporazum, toda le v toliko, da decembrski sporazum veže le poljsko vlado, ne veže pa niti poljske cerkve niti Vatikana, kajti s tem.
je poljska vlada sporazum Podpisala, je po vatikanskem mnenju katoliški cerkvi le Priznala nekaj pravic, «ki ji Pripadajo«. Da pa bi se med Vatikanom in Varšavo ustvaril nekak modus vivendi, namerava Vatikan zahtevati od Poljske vlade mnogo več pravic kot jih je poljska vlada 8 podpisom «neuradnega» sporazuma priznala.
To je predmet enega dela razgovorov med Vatikanom in Wyszynskim, drugo vprašanje Pa se tiče sedanjih poljskih zapadnih meja. Kardinal Wy-8*ynski in vse njegovo spremstvo baje zahteva od Vatikana, da tudi pravno prizna “vrnitev Poljski republiki Poljskih zapadnih dežel«. Rve-*» »tolica pa smatra, da tega
sebej poudaril, da poljski katoličani nimajo najmanjšega namena ustanoviti na Poljskem demokrsčanske stranke, kajti katoliški predstavniki, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni v poljski parlament, lahko povsem svobodno izražajo svoje mnenje in s tem dajejo svoj delež poljskemu javnemu življenju, pa čeprav njihova važnost ni tolikšna, kot bi jim sicer pritikala. Kardinal Wyszynski in njegovo spremstvo sicer zatrjujejo, da poljski katoličani ne bodo mogli sprejeti marksistične ideologije, vendar priznavajo, da kot katoličani morajo soditi vsako politično akcijo poljske vlade «edinole v funkciji dobrobiti poljske države«. Wyszynski nadalje vztraja na tem, da odnosi med cerkvijo in državo na 1 oljskem temeljijo danes na ‘dejstvu, da Gomulka ne zahteva od cerkve, da bi tudi o-na sodelovala v gradnji socializma, pač pa da želi od katoličanov le oporo v tistih vprašanjih, ko gre za življenjske interese dežele.
Ali so vatikanski krogi sprejeli gledišča kardinala Wy-szynskega ali ne, bi bilo težko reči, vendar je glede tega dovolj značilna papeževa enciklika, ki je bila objavljena vprav na dan, ko je papež iz-
kardinalske znake. Enciklika namreč poziva voditelje poljskega klera k duhu mučeni-štva, ker je prav gotovo v nasprotju s tezami, ki so jih Poljaki prikazali v Vatikanu. Papeška enciklika dobesedno pravi, da «tam, kjer se Kristusovi sovražniki najbolj borijo proti katoliški cerkvi, tam morajo duhovniki in tisti, ki se imenujejo katoličani, bolj živo čuvati resnico z besedo, s pisanjem, z zgledom in to v zavesti, da je dejavnost in trpljenje posebna vrlina kristjanov».
li še sledeče; Vatikanski krogi so nasproti zahtevam poljskih cerkvenih dostojanstvenikov tudi zato, ker «nočejo škodovati« nemškim klerikalcem. Adenauer je praktično pred volitvami in če bi Vatikan priznal sporazum med Wyszynskim in Gomulko, bi * tem spravil v nevarnost Adenauerja, ker bi del nemških katoliških volivcev pri prihodnjih volitvah glasoval za Ollenhaverjevo socialdemokratsko stranko. To so teze Vatikana in prav gotovo tudi onih nemških katoliških predstavnikov, ki so te dni prišli
Neki Američan si Je umislil kaj zanimivo letalo. Namesto Jeklene ali kakršne koli trdne konstrukcije je letalu dal navadna platnena krila, ki se dajo napihniti z zrakom in jim niso potrebni niti oporniki. Na gornji sliki vidimo letalo, ko mu polnijo krila, na spodnji pa letalo med poletom.
Kot zaključek bomo omeni-1 nalašč v Rim,
iiiuiniuiiiiiinimmiiiinitiiiinntiiiiiiiiiuniiiiii«in»iiniiiimmii»i»iiniMHimiininimiHMi»Hiiiiiiiti«nn"t«miMiiiiiiiiHiiiiiiiunMiii»iniiiiiiiiM«Miiinniii*iMiiiiiiidiniiiiiiiiiiiii»iiuii
VREMENOSLOVJE JE RESNA IN KORISTNA VEDA
Ati atomski poizk na nagle vremenske izpremembe
Vremenska pravila na podlagi naravnih pojavov - Napoved nastane po podatkih vremenskih opazovalnic in tujih centrov
NOCOJ PREMIERA DRAME «ŽIVI PLAMEN*
Pogovor	z
v Steinbeckovi drami
Kot gost nastopa v vlogi Mordeen Mira Sardoč, članica Mestnega gledališča v Ljubljani
Vsak dan poslušamo po radiu vremensko napoved. Tudi časopisi objavljajo napovedi vremena za krajšo ali daljšo dobo. Marsikdo je radoveden, kako pravzaprav takale napo ved nastane. Ali je to le fantazija, aili pa je znanstveno raziskovanje osnova vremenski napovedi.
Mnogi nepoučeni menijo.tudi,	da so	vremenske	izpre-
membe današnje dobe posledica	raznih	poskusov	z	atom-
skimi bombami. Glede tega si učenjaki niso edini. Nekateri nasprotujejo temu mnenju, češ	da so	bile tudi	v	prejšnjih časih, ko svet se	ni	poznal
jedrne energije in poskusov / njo, velike in tudi nepričakovane vremenske izpremembe. Drugi pa zopet trdijo, da ne more biti čisto brez vsakega vpliva dejstvo, da se v nekem delu sveta sprosti ogromna e-nergi.ia, ki se nato vzdigne v ozračje, kar vsekakor vpliva na atmosfero. Težko je o tem presoditi, kdo ima prav. Vsekakor pa drži, da doživljamo prav v zadnjih letih kar pogosto tako vreme, ki je v določenem letnem času nenavadno, in da tega ni bilo v prejšnjih letih. V Združenih drža vah so na pr. imeli zadnje leto trikrat več tornadov kot je bilo letno povprečje v zadnjih sto letih. Nekateri ameriški znanstveniki pripisujejo to poskusom z atom-ko bombo v Nevadi,
Včasih so ljudje napovedali vreme po raznih naravnih znamenjih, služili so jim kot preroki ljudje, živali i. dr.
Vreme go-tovo ne nastane kar tako, samo od sebe. Brez dvoma so neki činitelji, ki po vzročajo, da je vreme tako in ne drugačno. In tisti činitelji ne vplivajo samo na vremensko izpremembo, marveč ka žejo tudi v naravi z raznimi znamenji in pojavi, da se nekaj menjava v atmosferi tega je človek ze v davnih časih :z znakov, ki so se ponavljali, in ki so bili predhodniki določe-
nega vremena stklepal n* vremenske izpremembe.
Važen činitelj prt vremenu je vsekakor veter. Smer vetra, njegova jakost in trajanje. Da živali čutijo vreme, ve vsak kmet. Tudi po nekaterih rastlinah je moč sklepati na vreme.
Prvo obdobje vremenskih napovedi je bilo v nekih pravilih, ki so se ohranila do danes, zlasti med kmečkim prebivalstvom. Pa tudi mornarji poznajo taka pravila in lovci, ribiči in planinci, sploh ljudje, ki imajo ožji -stik z naravo in ki so od vremena odvisni.
Razvoj tehnike in višja kulturna stopnja sta zahtevala bolj natančno vremensko napoved. In tako je nastala meteorološka znanost. Prvi pogoj za to, da se je mogla ta znanost razviti so bili merilni instrumenti, toplomer, tlakomer in vlagomer. Ni zadostovalo samo občutje človeskin organov, ker niso zanesljivi. Nadalje so bili potrebni tudi posebni vremenski opazovalci ki so na različnih krajih in v različnih okoliščinah opazovali vreme. To so sporočali vremenoslovcem, ki so potem na podlagi dobljenih podatkov izdelali vremensko napoved. Močno je bilo to zbiranje podatkov o vremenu olajšano Iznajdbo brzojava in radia.
Ena prvih odkritij pri novem načinu raziskovanja vremena je bila ugotovitev, da obstajajo področja z nizkim in visokim zračnim pritiskom. Ta področja so tudi jako obsežna in se premikajo. Vreme noslovci so namreč ugotovi, li, da povzročajo gibanje ozračja velika strujanja zraka, ki tečejo od polarnih predelov proti srednji zemljepisni širini, in ki dovajajo hladen zraik To je dalo povod, da so vremenoslovci dognali, da ustvarjajo vreme pravzaprav velike zračne gmote, ki °e razprostirajo tudi po več tisoč kvadratnih kilometrov daleč. Vzrok nastanka teh gmot je v tem
ker se segrevanje v posameznih zemljepisnih širinah različno, in ker je tudi različno ohlajevanje ter ogrevanje morja in zemeljske površine.
Da je moč zasledovati vsa dogajanja v ozračju, je potrebno z različnimi pripomočki ugotoviti trenutno vreme, to je treba vedeti kašne in kje so gmote, ki dajejo značaj vremenu v tistem času. Zaradi tega ima vsaka meteorološka postaja več vremenskih opazovalnic, kjer ne
IIIMIIIIIIMIII1IM11IHIIIIIHIIIIIIII1IIII1II1IIIII1III
John Kitzmiller ljubitelj Prešerna
lili II lili IIIII! Ulil lllllllll III
			
PROCES O «ZAKLADU IZ DONGA» GRE II KONCU
Informacije temeljijo le
dr. Emilia Patrissija na anonimnih pismih
Medtem ko so na sobotni razpravi v zvezi s tako >me-n°vanim »zakladom iz Donka« previt,dovalc priče, ki so ^ nacifašistifni koloni bežale čez mejo, ali pa njim podob-n' ljudje, je hilo na vcerajš-t1)* razpravi največ novinar-kj so se v povojnih le* *’•« kakorkoli ukvarjali s tem vPrašanjem m za časopise ?'! «v lastnem interesu« podedovali, «kam je zaklad iz-?.nil«. Na sobotni razpravi je bilo zanimivo pričanje nekega Domenica Laghetta, ki je svoloval Mussoliniju, ka-0 hi «e dalo getovo priti čez Potvehpo bi bilo le prebiti partizanski obroč in pri '“m uporabiti tamkajšnje do-1,1 e ljudstvo, ki hi proti Partlzgi-rm služilo kot živo *r'-t)e, ker bi domači purti-Z|ini prav gotovo ne streljali V •v°i« ijpdi,	cut.pt
pojmi o domokraciji, da »e bivši fašist danes sme na sodišču ponašati s takimi pobudami in predlogi.
Sergio Banci, ju je prav tako bil v Mussolinijevi koloni, pa zatrjuje, da se mu je čudno zdelo, da so si fašistični veljaki V nevarnosti, v kateri so se znašli, začeli kar deliti zavoje denarja.
Tudi cruge priče iz tedanjih dogodkov vneto govore o kovčkih denarja in vrečicah zlatu, med katerimi je tudi Otello Monterini, ki je videl kar tri kovčke polne bankovcev, vendar mu sodišče tega ne verjame preveč Predsednik sodišča dr. Zen pa še vedno vztraja na tem. da bi morali bivši partizani in njihovi voditelji predložiti vse priznanice in potrdila, pa čeprav so ie številne priče, in to tiste, ki obtožence
bremenijo, izjavile, da v dobi partizanskih borb ni bilo na kaj takega niti misliti, ker je vsako potrdilce že predstavljalo smrtno nevarnost.
Na včerajšnji razpravi pa se je največ govorilo o sestanku, ki je bil 28. maja 1945 v Gravcdoni, ter seveda o vrečkah zlata, ki naj bi ga bili fašistični hierarhi skušali pre-krasti čez mejo. Največ pa so govorili kot priče novinarji, ki so o tej zedevi že pisali. Eerruccio Lanfranchi pravi, da je bilo v prvih dneh po vojni v Milanu prodane tuje valute za 950 milijonov lir. izkupiček pa da je šel neki politični stranki. Seveda je te vesfi zbral med tuko imenovanimi «obveščenimi» krogi, ni pa vedel, kdo mu jih je dal Pri njem bomo omenili še to, da je ponovno sprožil vprašanje, kdo je Mussolinija
dejansko ustrelil, kajti po tem, kar mu je bil povedal
bivši partizan Sandrino, je Mussolinija zares ustrelil polkovnik Valerio in ne nekdo drug. kot so zatrjevale druge | 3[jTOi da se pri vas razumete
Letoinji nagrajenec v Cannesu za najboljšo moško vlogo je prišel k filmu popolnoma slučajno. Rodil se je v Detroitu, država Michigan, kjer živi še njegova sestra. V ZDA 'je doštudiral in kot kemik nastopil službo v nekem premogovniku, kjer je preiskoval kalorično vrednost I premoga. Med drugo svetovno | vojno je z ameriškimi teh-1 ničnimi četami prišel v Italijo, kjer so ga prosili, da bi odigral vlogo v filmu »Živeti v miru«, ki jo je neki drug igralec odklonil. Isto je storil v začetku tudi Kitzmiller, pozneje pa se je le dal pregovoriti, Od takrat je nastopil v številnih filmih, največji uspeh pa je doživel v italijanskem neorealističnem filmu »Brez milosti». Evo nekaj njegovih odgovorov na vprašanja našega dopisnika.
■— Kako je prišlo do vaše vloge v jugoslovanskem filmu «Dolina miru«?
«Ko so sklenili uporabiti za ameriškega letalca črnca, so se sodelavci filma spomnili na mojo vlogo v filmu «Brez milosti«. Nato mi je Ivan Ribič poslal kratko vsebino, ki me je navdušila. Ostalo veste.«
— Slišal sem, da ste se zanimali za Prešernove pesmi. Lahko si predstavljate, da bi vse prej pričakoval kot to?
«Nekaj pesmi vašega Prešerna sem prebral v neki angleški reviji. Bil sem presenečen, ker so bile kvalitetne, posebno pa zato, ker kljub kvaliteti o tem pesniku nisem ničesar vedel. Ko so mi povedali, da je Jugoslovan, sem seveda izrabil priložnost, ko sem prišel snemat v Ljubljano, da sem se zanimal še za ostale pesmi. Prijatelj Ribič je problem preprosto rešil: poklonil mi je knjigo, ki jo je slovenska založba izdala za neko angleško podjetje. Mi-
prekinjeno, ponoči in podnevi
opazujejo verne in sporočajo to postaji. Tam prejemajo tudi podatke mednarodnih vre. meniških postaj. Te so razvr-ščene od Urala do Severnega Atlantika, od polarnih predelov do Male Azije.
Na osnovi teh podatkov ri šejo dnevno štiri vremenske karte, ki pomagajo, da mo rejo strokovnjaki opazovati vreme pri tleh. prav tako spre' jemajo tudi poročila od tako imenovanih radiozodnih postaj iz najoddaljenejših krajev. Na osnovi teh podatkov izdelajo karte višinske do 5000 m. S pomočjo teh kart zasledujejo strujanje vremena v višinah. Iz vseh teh in še.drugih pripomočkov nastane nato vremenska napoved. Za domače kraje bolj natančna, na podlagi podatkov tujih vrememskin centrov pa se napove vreme za več dni vnaprej.
Slišal sem. da je John Stein-' beck v Firencah in v Rimu, kjer se prav duhovito razgo-varja z novinarji. Zdaj pa sem zvedel, da straši tudi pri naših igralcih, ki se pripravljajo na premiero njegovega dela «Zivi plamen*. Zanimal me je njihov odnos do tega velikega, a zelo nevarnega pisatelj a-filozof a. Nevarnega sem rekel, ker se zdi vsak človek, ki gre preko časa, človeštvu nekje nevaren. Poiskal sem zato naše igralce, ki oživljajo našo in svetovno literaturo.
Zalotil sem jih med pavzo, toda tako vneto so debatirali o delu, da sem mislil, da so v polnem teku vaje. Režiserka Nada Gabrijelčičeva mi je povedala, da je vselej tako. Vprašal sem jo za njeno mnenje o Steinbecku in njegovi drami. Rekla mi je, da se je o vsem že razpisala in da naj se obrnem do njenih sodelavcev. Zenski se po vseh določilih lepega obnašanja ne sme ugovarjati. Zato sem zastavil vprašanja protagonistom Steinbeckovega dela. Predvsem sem se obrnil do Staneta Raztresena.
«Stane, želel bi vedeti, kakšen odnos imaš do pisatelja Steinbecka, kakšen odnos do dramatika Steinbecka glede na dramo «Zivi plamen« in kakšnega do svoje vloge?«
Naš pretresljivi Martin Kačur mi je odgovoril takole: »Pri pisatelju Steinbecku občudujem njegov izreden stil in direktno prodiranje v snov brez sleherne laži. Spoštujem njegovo borbo za pravice človeštva in njegov upor proti sleherni krivici. Občudujem njegovo globoko ljubezen do življenja, občudujem čudovito sintezo med realnostjo in poezijo življenja.«
«Celotna zamisel dela «Zivi plamen« mi je blizu. Rad bi živel v veri bodočega človeka, kot ga je prikazal avtor. Karakterizacija njegovih likov
Mira Sardočeva, ki Jo bomo Tržačani danes videli prvič, je doslej nastopala v Mariboru in Ljubljani v številnih giavnih viogah (Desdemona v aOthelus«, naslovna vloga v »Veroniki Deseniški«, Jacinta v »Pohujšanju« itd.). Z velikim uspehom je nastopila tudi v slovenskem filmu »Vodnjak«. Po rodu je domačinka s Proseka. Sedaj je članica Mestnega gledališča v Ljubljani.
mu vzljubimo. Manj se spominjam romana '((Ljudje in miši«, prebral sem ga le po-v-rsno. Povest »Biser«, ki sem jo prebral v slovenskem prevodu, me je močno prevzela ln občutil sem pishteljevo veliko dramatično silo. To mi je potrdila njegova drama »Živi plamen«.
»Ko sem zvedel, da mi je bila dodeljena vloga v tej drami, sem bil srečen. Ko sem začel študirati, me je prevzel strah, da ne bom kos tako težki nalogi. Z vsemi silami in z vsem srcem sem se zagrizel v interpretacijo lika, skušal in potrudil sem se razumeti in občutiti misel, ki tiči za besedo, nakar me je nenadoma bojazen zapustila in od tedaj je Ed moja vloga, človek, ki mi je iz dneva v dan bližji in ljubši.«
«Dulcis in fundo«. Mira Sar-dočeva pooseblja v tej drami Mordeen, simbol najžlahtnejše ženskosti. Igralka je članica
M *
Stane Raztresen
 .................................  min	im	mimiiiiiiit
Ficko brzo Javlja
priče. Sandrino mu je baje tudi povččal, da je bilo zaplenjeno mnogo denarja, zlata in dragocenosti in da je vse to bogastvo zaradi trenutne zmede nekaj časa ostalo nezavarovano. Novinar Gior-gio Pisano nato razpreda podatke, ki mu jih je dal bivši miličnik Marco Cerea, ki se je vozil prav na istem kamionu, na katerem se je skrival Mussolini. Pisano pa pravi, da mu je isti Sandrino zaupal, da Mussolinija ni ustrelil polk. Valerio, pač pa Moretti, Valerio pa da je bivšemu duceju čal le zadnji strel.
(Nadaljevanje na i, strani)
na vse prej kot na propagando.»
— Vaši prihodnji načrti? Ali se nameravate vrniti v Ameriko?
«Moje pranilo je:	Ostani
tam, kjer ti je dobro. Seveda se razume, da bom raje prevzel kakšno vlogo pri kakem slovenskem ali jugoslovanskem filmu, saj sem se dobro razumel s Slo venci, ki imajo najboljše pogoje za filmske igralce, saj nad njihovimi filmskimi de lonci mnogo manj kot drugje visi Damoklejev mej komercializacije.*
MU, in je ni pri Cvrl v naše Mesto, ko ONA, inše kašen drug!
Uušto meje tolažil: «Pusti take stat! Ne stoj se jezit! Kaj ne vidiš kašni so. In ti ne boj o dali miga Režon, pače biga Sto Botov imel! Nečko zaganjali se bojo in za Spo-tavali. Zato pusti stat, ku D. .k, bol koga mešaš bol Smrdi J« Sej ima prov gušto, on zna ko hodi u gim Nazjo!
k
je tako močna in izrazita, da zahteva celega igralca in izključuje. sleherno rutino. To dejstvo me močno privlačuje.«
«Podoba Joa, ki ga predstavlja, je ena najbolj tragičnih podob drame, ob robu prepada ga rešita ljubezen in prijateljstvo. V tej vlogi je Steinbeck ponazoril lik moža, ki je vklenjen v tesni krog svojega jaza. Sele po težkih duševnih peripetijah spozna, da človeštva ne tvori posameznik, temveč celotno človeštvo. Vloga obsega vse mogoče čustvene registre in daje interpretu možnost velikega igralskega razmaha. In take vloge igralci ljubimo.«
Naslednji igralec, do katerega sem se obrnil, je bil Stane Starešinič.
Stane Starešinič v tej drami pooseblja vlogo nujnega ljubimca. Zastavil sem mu i-sta vprašanja kot njegovemu tovarišu. Dolgo se je obotavljal izreči kakršnokoli sodbo, končno pa je le spregovoril.
«V Steinbeckovih delih me je prevzela ostra karakterizacija značajev in izredna napetost dramskega dogajanja. Nemalo je vplival name pisatelj tudi kot človek. Vem, da je bil vedno borec za pravice delovnega človeka, a kljub temu me je močno razveselila njegova obramba . pisatelja Millerja v ameriškem procesu proti «čarovnicam». Ko sem prebral dramo «2ivi plamen«, sem občutil veliko željo, da bi mogel igrati eno izmed vlog. Dodeljena mu je bila vloga Viktorja. To je morda najbolj zapletena podoba Steinbeckove drame. Spočetka se mi je zdela zelo težka, kasneje sem jo doumel. Igralsko me privlačuje Viktorjev duševni proces in razvoj. Sprva lahkomiseln-, le telesnim u-žitkom podvržen mladenič se izpremeni v ljubečega moža in očeta. Toda še celo sedaj, tik pred premiero, se mi zdi usoda Viktorja kruta in krivična, kljub temu, da popolnoma priznavam njen simbo’-ni pomen. Vsekakor sem hvaležen pisatelju Steinbecku, ker daje igralcu možnost močnih elementarnih interpretacij.«
Potem sem nagovoril Julija Guština, našega mladega, mnogo obetajočega igralca, nepozabno siroto Petra iz «Doline šentflorjanske«. Odgovoril mi je:
«Do sedaj sem prebral le tri Steinbeckova dela:	»Rav-
nica Tortilla«, »Ljudje in miši* in povest «Biser». Močno so vplivali name junaki romana «Ravnica Tortilla«, v katerih pisatelj s čudovitim humorjem opisuje njih delo-mržnost tako, da jih kljub te-
Stane Starešinič
Mestnega gledališča v Ljub Ijani in pri nas dobrodošel gost. Mlada igralka je primorskega porekla, žile njenega rodu se raztezajo od Proseka do Komna. Po sili presajena v drugačno okolico je ohranila duhovno in čustveno karakteristiko primorskih Slovencev in tudi vso ljubezen do domačih ljudi in domače zemlje. Po dokončani Igralski akademiji v Ljubljani je bila takoj angažirana v Mariboru, kasneje v Ljubljani. Kljub svoji mladosti beleži že obsežen in zahteven igralski repertoar. Predvsem se je do sedaj uveljavila v klasičnih delih. Na moja suhoparna vprašanja je
Si bral, a? Kako sose vsi sprauli Name? Narprvo Utripi, potem pa teta Mica in potem še pod Goska! Tista pod Gorska, ki seje zgrabla s Stekam. Ma jest ji bom pokazal!
S Guštatam jo bom počakal in bo ben vidla . . J Kaj pase zaganja in zagovarja be Gun-ce! In kaj pravi, da pozna anga Junaka, ki je ubežal v jugo Slavjo! Orko, kolko jih poznam jest! In vsi so ubežali pred fa Sistami in ne pred luctvam, pred lastnim narodom! Gospa pod Gorska pravi, daje prava Ničla..
Hm! Ce nebi bla, bi mogla vedet, daje razloček, če kakšen ubeži PRED fa Sistami ali pa SES fa Sistami!/
In mene nebo nič ona za Spotavalo, da jest ne pomagam po Pravlat Dom, MOJ DOM JE TE! In nobeden mene bo Gonil proč, nanka takile be Gunci, ki jih je pr-neslo les, inki Domačinom kruh od Jedajo, ki so zmerom na strani tistga, kije proti Luetvu, samo, da dobijo Dnar, so ko tisti v Tujski Legji, na Jemniki! Zato mene. takle «tnu Cenik« in Vandrovc ne bo gonil od MOJGA DOMA! Moj Oče je delal na Sa-liže, ko je bil še živ. In u Kave! In na marsikašno Laš-tro ki jo je del On u Šališ u Trste, je mor bit slopla ona, gospa pod Gorska. IN NI TEGA VREDNA!
In je tudi Ealila, Forte fa-lila! Tisti, ki ga misli ona, ni tisto, ko misli ona! Tisti, ki je tisto, ni nikoli tako hodil in tudi se ni NIKDAR in NIKOLI Nobentnu po Klanjal!
Cebi bil tak, bi bi! danes na drugačni stopnji kot je. Tako pani! Ma naj si to zapomni:	—	Odkar	sem	mu	rekla,	da	ne	meša	kart	dobro,	jih
JE DOMA! NA SVOJEM DO- J meša kar v prulniku.
Julij Guštin
odgovorila s tipično primorsko spontanostjo.
»Zelo rada prebiram Steinbecka. Morda zato, ker je tako zelo človeški, morda ker se ne igračka z besedami, ampak pove vse tako kot misli, morda ker je tako zelo resničen in je v njem vendar toliko poezije. Med študijem njegove drame «2ivi plamen« sem čutila, da moram prebrati njegova dosegljiva dela, da bi se ženi Mordeen čimbolj približala. Vsa njegova dela so podoba resničnega življenja in obenem nepremagljivo iskanje lepote in resnice in borba za tisto, za kar je vredno živeti. Ne motijo me trde, včasih celo grobe besede, občutim jih kot nujno povezane i značaji.«
«V drami «2ivi plamen« se izrazito prepletata realizem in simbolizem. Sleherna žena bo našla del sebe v Mordeen in vendar je Mordeen samo ena in čisto določena žena. In če naj odgovorim na vprašanje, kaj občutim v vlogi, moram povedati, da jo igram s strahom in ljubeznijo. Srečna sem, da jo lahko igram «
((Nadaljujemo vajo,« je rekel pomočnik režiserja Ivo Kuferzin.
Vsi igralci so se umaknili v posebno sobo, jaz pa sem jo ubral po griču navzdol v mesto. In sem razmišljal: Ti ljudje imajo kljub težavam čudovito življenje. Življenje, ki so ga posvetili umetnosti, to se pravi lepoti, resnici in pravici. Blagor jim m na zdravje!
VID
Gorlško-beneški dnevnik
Vreme se je letos zarotilo proti kmetovalcem
Burja in relativen mraz povzročila nadaljnjo škodo
Burja je obtolkla sadno drevje, mraz pa preprečil rast povrtnine, ki so jo pravkar vsadili
kultur. Vse te dni se pripravlja na dež, toda moče skoraj ni bilo, če pa je kje kaj zmočilo, je burja takoj posušila.
Tako se je proti pričakovanju kmetov zgodilo, da je namesto toplega vremena, ki bi nadoknadil izgubo zaradi prvega mraza, pritisnil še drugi mrzli val, ki je napravil poljedelstvu nadaljnjo škodo.
Prizadeti kmetje sedaj upravičeno pričakujejo od oblasti, da čimprej v skladu z raznimi interpelacijami občinskih svetovalcev ter ugotovitvami strokovnjakov napravijo potrebne korake, da se zaščitijo interesi tukajšnjega kmečkega prebivalstva. Vsako odlašanje z akcijo v korist oškodovancev hi bilo krivično. Odgovorni krogi naj ne pozabijo na znani pregovor: kdor hitro da, dvakrat da.
Jutrišnji urnik trgovin
Zveza trgovcev Gorici sporoča, da bodo jutri na praznik vnebohoda vse trgovine v naši pokrajini razen mesnic, pekarn, mlekarn, cvetličarn in trgovin z zelenjavo in sadjem — ki bodo odprte samo dopoldne — zaprte ves dan.
V nedeljo v Čedadu otvoriii razstavo vin
V okusnih kioskih so razstavili najbolj tipična lurlanska in čedadska vina
Ob prisotnosti lokalnih o-blasti in predstavnikov videmskega sporazuma kmetijskega inšpektorata so v nedeljo popoldne otvoriii v Čedadu razstavo tipičnih furlanskih vin. Vinogradniki iz raznih krajev so razstavili svoje najboljše pridelke. Obiskovalci so tako lahko pokušali tokaj iz Spes.se, rizling iz Loč-nika, merlot iz Buttria, ver-duc iz okoliških krajev Ceda-sadili na novo skoraj vso ze- ;n druga znana domača
Se sedaj se spominjamo, s kakšnim zadovoljstvom so naši kmetje delali, ko smo jih obiskovali prve spomladanske dni. Povsod so bili na njivah ter neutrudno delali, kajti toplota jih je spravila na polje, da čimprej opravijo najnujnejša spomladanska dela, katerih pa nikakor ni bilo malo. Kdo bi si takrat mislil, da bo v sredi najlepšega spomladanskega časa, ko je povsod cvetelo, pridivjala tako huda elementarna nesreča, zaradi katere je v marsikaterem našem kmetu omahnilo veselje do dela. Komu pa se kaj takega ne bi pripetilo, ko vidi v kratkem času uničeno svoje večtedensko delo in s tem tudi mnogo obetajoči zaslužek-
Po tej nesreči so si kmetje v nekaterih krajih, kot na primer v Standrežu in v So-vodnjah, nekoliko opomogli, ker so pomrjeno povrtnino zmetali iz zemlje in jo nadomestili z novo. Pomorjenih trtnih sadik ter nekaterih drugih sadnih	dreves	pa	se	ni
dalo nadomestiti in	to	je	bila najhujša	škoda,	ki	jo	je
mraz povzročil v naših kra-
iih-
Te dni se uničevanje pridelkov nadaljuje. Pritisnila je huda burja, ki je povzročila škodo predvsem sadjarjem. Burja, ki je v nekaterih krajih pihala s precejšnjo hitrostjo, se je zaganjala v sadno drevje ter na najbolj izpostavljenih krajih polomila več vej, predvsem pa je obtolkla sadeže. Najbolj so pri tem trpele	češnje,	ki	zorijo
jn so zato zelo občutljive za vse zunanje poškodbe. Iz Ja-melj so nam sporočili, da bodo obtolčene češnje pričeie gniti. S takim sadjem prav gotovo ne morejo na trg. Tudi v nekaterih krajih Brd je burja povzročila škodo na sadnem drevju.
Izredno velika škoda pa je nastala zaradi mraza. Sovo-denjci in Steverjanci so po-
štiristranskega centra ni mogoče več zastopati, ker ni več parlamentarne večine. Sedanji položaj pa je negotov in ga ni mogoče podpirati, ker so prevladale v večinski stranki integralistične težnje.
Stranka poudarja svojo privrženost Socialistični internacionali. Resolucija se zaključuje s pozivom, naj «baza» in vsi delavci sprejmejo poziv k enotnosti socialne demokracije; istočasno pa jih PSDI poziva, naj se potrudi jo, da se bodo v Italiji še bolj uvedle socialne reforme, ki naj bodo jamstvo za stabilnost mlade demokratične republike.
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili naj-nižjo temperaturo ob 3. uri ponoči, in sicer 9,8 stopinj Celzija, najvišjo pa ob 12. uri, komaj 14,6.
SEJA OBC. ODBORA
V petek seja občinskega sveta
Pod predsedstvom dr. Po-terzia se je sestal v ponedeljek občinski odbor, ki je obravnaval nekatera vprašanja, o katerih bodo govorili na prihodnji občinski seji. Od-borniki so se sporazumeli, da bo prihodnja seja občinskega sveta v petek 31. maja ob 18. uri. Na tej seji naj bi izčrpali vse točke dnevnega reda ter tako omogočili, da bi se na prihodnji seji posvetila vsa pažnja vprašanju proste cone, o kateri se bo pričela diskusija tudi v parlamentu, kajti konec tega leta bo zakon izgubil veljavo in ga je zato treba obnoviti.
Odborniki so odobrili navadne in dodatne sezname družinskega davka za leto 1957 kakor tudi dodatni seznam občinskih revežev. Odobrili so dalje strošek za okrepitev javne razvetljave v Ul. Vittorio Veneto, ki pelje proti bloku pri Šempetru.
Na koncu so pregledali tudi načrt občinskega tehničnega urada za novo šolo v Ul. Lantieri. Načrt predvideva gradnjo dvostanovanjskega poslopja z desetimi razredi, stroški pa bi znašali okoli 45 milijonov lir. Odbor se je z načrtom strinjal, vendar bo moral predlog odbora potrditi še občinski svet.
■iiHiiiiimiiliiiiifiiiiitiiiiMiimtiiiitiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiHiuiiHimimHtiiiiiiiiittimiimiiiiiii
Na sobotni	pok
več važnih resolatij levice
Pokrajinski svetovalci bodo morali razpravljati o prosti coni, turizmu in škodi, ki so jo vremenske neprilike povzročile poljedelcem in vinogradnikom
lenjavo. To so napravili v u-panju, da bodo vnaprej vremenski pogoji ugodnejši in da bodo lahko vsaj delno na- J doknadili hude izgube. Toda glej spaka! Namesto vlažnega in toplega vremena je pritisnil relativno precej hud mraz, ki preprečuje rast povrtnine, krompirja in drugih
inmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Inlormscijedr. Emilia Fetrissila
(Nadaljevanje s 3. strani)
Priča Arrigo Galli je baje od »Pedra« in «Billa» zvedel, da je bil plen velikanski in da je bil inventar o tem plenu več strani dolg. Isto zatrjuje tudi Giulio Bergamo, ki pravi celo, da je na lastno pest raziskoval, koliko vrednosti so fašisti pobrali s seboj in predvsem iz državne banke v Novari.
Nato se na dolgo govori o tistem sestanku v Gravedoni, ki ča ga je sklical Oreste Ge-menti, da bi se razčistilo vprašanje govoric o 30 milijonih lir in 35 kg zlata. Ta sestanek je bil baje zelo buren in zanimivo je, da se na tem procesu ponovno o njem govori, saj je znano, da je bilo vprašanje teh 30 milijonov in 35 kg zlata že zdavnaj rešeno, saj so sodne oblasti že zdavnaj ugotovile, da so bila ta sredstva izročena garibaldinskim divizijam za kritje stroškov po končani vojni in za nagrade bivšim partizanom ob demobilizaciji. Seveda se ponovno spravljajo na dan tuči govorice o grožnjah na tem sestanku, češ da so komunistični predstavnik in nekateri drugi garibaldinski poveljniki grozili ostalim, naj se s tem vprašanjem ne ukvarjajo več, ker da bi to bilo zelo nevarno Bivši partizan Ciappina, kateremu gredo ti očitki, vse to zanika in tudi navaja dejstvo, da je moral «Europeo» ki je 12. maja letos to trditev objavil, prinesti popravek, kar prisotni novinar Galli potrjuje. O tej zadevi govori tudi dr. Emilio Patrissi, bivši čirektor rimskega kva-lunkvističnega dnevnika «L’0-ra d’Italia», ki je izhajal v prvih letih po vojni. Dr. Patrissi pripoveduje, kako je njegov novinar Alberto Gio-vannini prišel do podatkov o «zakladu iz Donga». Nje-gova izjava je tem bolj zanv miva, ker pravi, da so te informacije prihajale v uredništvo kar brez podpisov in naslovov pošiljateljev. »Sicer pa zaključuje dr. Patrissi, so vse moje novinarske in politične borbe v tedanji dobi temeljile le na anonimnih informacijah.«
Na včerajšnji razpravi se je tudi zvedelo, ča je trgovec Luca Schnini usmrtitev fašističnih hierarhov posnel ue film, da pa mu je film zaplenil «Bill» in da je film nato neznano kam izginil.
V prihodnjih dneh bo dr. Corrado Ambrosi zaslišal še nekaj bolnih prič in po jutrišnji razpravi bo nadaljevanje procesa preloženo na 3. junij.
vina. Kioski so bili lepo okra šeni in čeprav je bilo grdo vreme, je bil obisk zadovoljiv.  «»----------------
Tudi v Krminu akcija za povrnitev škode kmetom
Preteklo soboto je bil na županstvu v Krminu sestanek, na katerem so razpravljali o škodi, ki je bila prizadeta krminskemu kmečkemu prebivalstvu. Po daljši razpravi so bili udeleženci sestanka mnenja, naj prizadeti do konca meseca izpolnijo poslane jim obrazce in jih nato vrnejo na finančno intendanco. Na osnovi teh podatkov naj bi kasneje prišlo do sprememb v obdavčenju posameznikov.  «»-----------------
V soboto 1. junija se bo v občinski dvorani na Korzu Verdi sestal pokrajinski svet, kii bo reševal vrsto važnih vprašanj, ki zadevajo našo pokrajino. Poleg pregleda in odobritve vrste ukrepov pokrajinskega odbora, o delu katerega pišemo spodaj, bo moral pokrajinski svet razpravljati o treh resolucijah, ki so jih pred časom vložili pokrajinski svetovalci levice. Prva resolucija, ki bo predložena seji, so vložili Poletto, Bergomas, Romano in Seličeva in vsebuje zahtevo po obnovitvi proste cone v Gorici; druga resolucija, katero je poleg omenjenih svetovalcev podpisal tudi zastopnik PSI v pokrajinskem svetu Grassi, se nanaša na turistično dejavnost v goriški pokrajini. Najbolj aktualna pa je tretja, ki se tiče stanja v poljedelstvu po letošnjih pomladanskih vremenskih neprt-likah, ki so tako hudo oškodovale kmečko prebivalstva.
Vsakoletni obračun naše pokrajine je bil doslej pasiven, zato bo moral pokrajinski svet na sobotni seji pregledati in mogoče odobriti posojilo 134 milijonov lir za kritje primanjkljaja za leto 1954. Nadalje bodo morali svetovalci odobriti vrsto prispevkov pokrajinske uprave raznim ustanovam v pokrajini in izven nje. Pokrajinski svetovalci bodo tudi izvolili svojega predstavnika v upravni odbor CA-
Štiridncvni izlet ZSPD | komisije v Gorici Bruna Bor-
. ghesa in imenovali štiri elane
po Sloveniji in Hrvaški
Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici priredi v avgustu 4-dnevni izlet po Sloveniji in Hrvaški.
Najprej bi se izletniki ustavili na Reki, nato pa bi se odpeljali do Senja. Krenili bi čez Velebit v Liko in k prekrasnim Plitvičkim jezerom Ob reki Korani preko Slunja v Karlovac in čez Kropo v Slovenijo, v Belo krajino. O-gledali bi si nato še Kočevje in Ribnico in s ustavili v Ljubljani.
Cena izleta je približno 10 tisoč lir; tu je všteta vožnja, skupni potni list, hrana in stanovanje. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, telefon 24-95.
Novo vodstvo goriške PSDI
V nedeljo je bila v Matteot-tijevi dvorani na Travniku v Gorici skupščina goriške sekcije PSDI, na kateri so izvolili novo sekcijsko vodstvo stranke, izbrali delegate za pokrajinski kongres ter izglasovali zaključno resolucijo, v kateri so poudarili svojo politično linijo.
V novo vodstvo so bili izvoljeni Ferruccio Fantini, odv. Cesare Devetag, Carlo Dorm, inž Danilo Crini, Guido Cu-schie, prof. Umberto Anversa in Margherita Policardo. Isti ljudje so bili izvoljeni tudi za delegate na pokrajinski kongres, ki bo v nedeljo 16. junija. Le namesto Policarda bo dr. Mario Paganelli.
V svoji zaključni resoluciji poudarjajo razloge, ki so dovedli stranko do izstopa iz vlade. Resolucija o tem pravi, da je bilo pri tem odločilno stališče neke večinske stranke glede agrarnih pogodb. Stare vladne formule
zelo obširen in najbrž ena sama seja ne bo zadostovala za pregled in odobritev vseh njegovih točk.
Razstava otroških risb
V nedeljo je bila na sedežu AGI v Ul. Diaz svečana o-tvoritev pokrajinske razstave otroških risb, ki jo je organiziral EN AL. Otvoritvi so poleg predstavnikov šolskih o-blasti prisostvovale tudi lokal-
ne oblasti. Prvo nagrado je prejela Livia Devetak učenka osnovne šole «E. Priinta« v Gorici.
lZ BENEŠKE SLOVENIJE
14 milijonov lir za šolo v Srednjem
Ministrstvo za javno vzgojo je obvestilo županstvo v Srednjem v Beneški Sloveniji, da je na podlagi zakona dovolilo občini najem posojila v znesku 14 milijonov lir, s ka-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Športni dnevnik
BOKS V PHAOI
Manca izločen
PRAGA, 28. — V nadaljevanju evropskega amaterskega boksarskega prvenstva v Pragi je v petelinji kat. Italijan Piovesan premagal po točkan .Angleža VVellerja, v vvelter kat. pa je Nemec Graus izločil Parmeggianija V lahki kat. je Finec Olli Maki premagat po točkah Emesta Sabbatija, in v mušji kat. Romun Dobre-scu Manco po točkah, zmagati pa so; v peresni kat. Sitri naa Fincem Taistom po točkah, v welter-težki kat. Pucci nad Madžarom Scakacsem po točkah in Bernemifi nad Madžare m Erdeliiem po locnan.
Jugoslovanski boksarji niso bili tako uspešni kot prvega dne. Avstrijec Uuber je v pe-telinji kat. premagal Mitroviča, vendar je bil proti razsodbi sodnikov vložen protest; Romun Negreu je s k. o. izločil Boguniča, Nemec Schoeter pa po točkah Benedika. Edino zmago je dosegel Tkalčič, ki je v težkem welterju premagal po tokah Belgijca Raesa.
BOKS
Danes v Milanu Humez - Scortichini?
MILAN, 28. — Se vedno ni gotovo, če se bo vršil za jutri napovedani (že dvakrat preloženi) boksarski dvoboj med Humezom in Scortichinijem za evropsko prvenstvo srednje kategorije. Vreme je namreč še vedno skrajno neugodno in če bi bilo tudi jutri tako, bodo dvoboj ponovno preložiii na četrtek ali pa celo na 15. junij.
Tenis v Parizu
PARIZ, 28. — V nadaljevanju teniškega turnirja v Parizu so bili doseženi naslednji rezultati:
Posamezniki (četrtlinale); Davidson (Šved.) - Brichant (Bel.) 6:2, 6:2. 4:6, 6:2, Cooper (Avstr.) - Fraser (Avstr.) 0:6 8:6, 7:5, 4:6, 6:3. V polfinalu se bodo srečali: Cooper - Davidson in Rose - Flam.
XI. etapa kolesarske dirke po Italiji
Med nalivom in bliski zmagal Van Steenbergen
Splošni vrstni red ostal nespremenjen - Štirje odstopi
MONTECATINI TERME, 28. — Današnja etapa Siena-iVlon-tecatini je bila doslej gotovo najtežja, ne toliko zaradi značaja proge same, kot predvsem zaradi plohe, ki je skoraj ves čas zalivala dirkače in povzročila številne padce ter seveda tudi nekaj odstopov (Ranucci, Minardi, Pezzi in Calvl). Dirkačev na cilju slkoraj ni bilo mogoče spoznati, tako so bili blatni in utrujeni. Posledica tega je bila, da se favoriti niso niti poskušali uveljaviti im da so zato prižli na cilj skoraj vsi skupaj, zaradi česar je splošna klasifikacija ostala tudi tokrat
so vozili prvi Fantini, Carlesi in Tosato z 1’ naskoka pred glavnino.
Na vzponu pri San Barontu je potegnil Carlesi, kr je osvojil na vrhu že drugi leteči cilj v tej etapi, glavnina pa je o-stala kompaktna vse do sredine spusta,, iko so iz nje ušli Nencini, Benedetti, Boni im Fabbri ter pri Monsumamo dohiteli ubežnike.
Medtem pa se je na čelo glavnine prebil Van Steenbergen, ki je diktiral oster tempo, kmalu ujel vodeče in prvi zavozil na dirkališče razmočeno od dežja in blata. Kljub ostre-
neizpremenjena. V finišu je mu fjnišu Albanija je Van
zmagal Van Steenbergen.
Kljub temu pa je etapa vsaj v svojem prvem delu imela svojega protagonista. Najprej je bil to Holandec De Groot, nato pa Italijan Zamboni. Ooa sta pobegnila ze takoj v začetku in imela pri 40. km 2’45" naskdka. Pri 50. km je potegnil Wagtmans, za njim pa že Fantini in Sabbadin medtem ko je Moser poslal v borbo Giu-dicija. 8 km pred Arezzom so imeli ti štirje še 3-55” zaostanka za prvima dvema, toda nekaj po Arezzu je De Groot sredi nevihte nesrečno padel in Zamboni je sam nadaljeval.
Nenadoma je iz glavnine u-šel Louison Bobet. toda Defi-lippis, Gaul, Nencini, Poblst, Balerini, Voorting, Fantini. Cai-nero, Tognaccini so biii budni. Potegnili so za njim in De Groot je bil kmalu ujet. Pri Montevarchiju je imel Zamoo-ni še vedno 3'25” prednost: pred ostalimi v glavnini, iz ka. tere sta se nekoliko oddaljila Fantini in Tognaccini, čeprav le za dober kilometer.
Skozi Florenco (149 km) je prvi privozil Zamboni s 3’35” naskoka pred Carlesijem in Fantinijem in 4’ pred glavnino, katero sta vodila Sorgeloos in
Steenbergen obdržal svojo prednost in osvojil etapo.
Jutri bo imelo 97 dirkačev, kolikor jih je še ostalo po današnji naporni etapi, zaslužen
počitek, pojutrišnjem pa jih čaka kratka etapa na kronometer v Forte del Marmi.
Splošni vrstni red po XI. e-
tapi:
1. Defilippis 55.03’00”, 2. Bobet L., zaostanek 13”, 3. Po-blet 30”, 4. Gaul 42”, 5. Forna-ra 1’02”, 6. Nencini 1’03”, 7. Fabbri ril”, 8. Impanis 1’21” 9. Geminiani 1’47”, 10. Rolland 2 02”, 11. Baldini 2 05”, 12. Fantini 2T9", 13. Fallarini 2'32”, 14. Boni 2’36”, 15. Wagtmans 2’43”, 16. Gaggero 5’08" 17. Van Est 5'51”, 18. Moser S’49”, 19. Astrua 9 09”, 20. Nolten 7’34” itd.
Vrstni red na cilju XI. eftape Siena - Montecatini Terme (230 km);
1. Van Steenbergen (Bel.) v 5.55 43”, s povprečno hitrostjo 38,794 km na uro, 2. Albani,
•iiiiiliiiiiiiiiUifiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiHiiiiiiuiianiiiiiiitiutiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nogomet v Jugoslaviji
Partizan zmagovalec jugoslovanskega pokala
V finalni tekmi je premagal Radničkega s 5:3 Poraz Dinama in Vojvodine v državnem prvenstvu
Moške dvojice (osmina finala): Candy, Rose (Avstr.) - Dar-j roza-majica Defilippis. mon, Grinda (Fr.) 6:2, 11:9, 6:2. j Kmalu po Florenci je prišlo Forbes. Segal (J. Afr.) - Flam, na mokri in spolzki cesti do
terimi bodo zgradili novo šolsko poslopje. S tem se bo u-resničiia dolgoletna težnja tamkajšnjega prebivalstva, da mu občinska uprava sezida dostojno in zdravo šolsko poslopje.
Aretacija znanega poneverljivca
V ponedeljek zvečer ob 19 uri je goriška policija aretirala 41-letnega Antonia Chi-mero iz Krmina, Ul. XXIV. maja 25, katerega je goriški pretor 25. t. m. obsodil na trj leta ječe zaradi številnih poneverb.
 *»------
DEZLiHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa na Korzu Italia 102, telefon št. 31-52.
 #»-----
— KINO —
CORSO. lb.30: «Gangster išče ženo«, T. Ewell, J. Mansfield, v cinemascopu in v Darvan. VERDI. 16.30: «Suznje Kartagine«, M. Allasio, G. M. Ca-nale, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 17.00: «Divja zaseda«.
CENTRALE. 17.00: «Cast in kri«, A Toso.
MODERNO. 17.00:	»Kakšna
sreča biti ženska«, S. Loren.
Patty (ZDA) 6:3, 6:3, 4:6, 6:8, 6:3. Brichf.nt, Washer (Bel.) -Molinari, Remy (Fr.) 4:6. 6:2. 6:2, 1:6. 6:1 Posameznice (osmina finala): Kinode (ZDA) - BretVer (Ber.) 6:1, 9:7.
množičnega padca v glavinini kar sta izkoristila Carlesi in Fantini, ki sta prva dohitela izčrpanega Zambonija, ki je čez 1’ postal še plen glavnine.
Leteči cilj v Prato Davanti je osvojil Carlesi. Skozi Pistoio
MiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiuiiuiniiMiiiiiiitiiiiiiiiiiHininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMimiiiiiiiiitiiiiitiiimiiiiiii
Kričijo po reformah a delajo po starem
•••
Medtem, ko se ie ni poleglo vsenarodno razburjenje zaradi katastrofalnih porazov italijanske nogometne reprezentance, ko tisk še vedno dan za dnem odkriva vzroke poraznega stanja v italijanski nogometni organizaciji, med katerimi je tudi vprašanje kupovanj inozemskih nogometašev za naravnost astronomske vsote, ko se pripravlja vlada na imenovanje posebnega komisarja za saniranje stanja v F/ GC, do katerega naj bi prišlo danes na izredni seji predsedstva CONI, pa vse kaie, da se vodilni italijanski klubi ne nameravajo odreči dosedanjim metodam denarne korupcije nogometašev.
To potrjuje v prvi vrsti vest iz Buenos Airesa, po kateri naj bi bil znani argentinski nogometaš 21-letni član argentinske reprezentance Omar Sivori prodan Juventusu za bajno vsoto 17 0 milijonov lir, igralec sam pa bi dobil za prestop k turinski enajstorici še 34
milijonov lir in mesečno plačo nad 300.000 lir.
Ce k tej vesti dodamo še ostale — že potrjene — da je Bologna angažirala Argentinca Humberta Maschia za 85 milijonov lir, da ponuja Milan nad SO milijonov lir prav tako za Argentinca Grilla in končno, da bo Inter kljub negativnemu odgovoru Manchesterja še enkrat poskušal angažirati Angleža Tomma Taglorja, v skrajnem primeru pa njegovega rojaka Johna Atgnea — potem je dokazov več kol dovolj, da se petične sive eminence italijanskega nogometa požvižgajo na moralno plat tega perečega vprašanja, in stremijo zgolj za denarnimi špekulacijami.
In prav v tem je eno izmed žarišč rakavosti v italijanskem nogometu in dokler kirurški nož ne bo zarezal v to žarišče, dotlej bo zaman ves krik in vik dobronamernih, ki jim je iskreno pri srcu stvar ugleda italijanskega športa doma in v svetu.
BEOGRAD. 28. — Na rojstni dan maršala Tita je bila v Beogradu odigrana finalna tekma za nogometni pokal Jugoslavije. Pred več tisoč gledalci sta se srečala beograjska rivala Partizan in Radnički. Po igri, ki je bila ena najlepših m najrazburljivejših letošnjega tekmovanja in kakršne v Beogradu že dolgo niso videli, je Partizan premagal svojega nasprotnika s 5:3 potem ko je Radnički v prvem polčasu ze vodil s 3:0.
2e na samem začetku sta obe moštvi ostro navalili, z zeljo čimprej doseči zaželeno prednost. Radnički je imel pri tem več uspeha. Že v peti minuti je prišel v vodstvo z avtogolom Belina. Branilec Partizana je namreč hotel vrniti žogo Stojanoviču. ta pa žoge ni ujel in je odšia v prazna vrata. Samo pet minut kasneje je Pe-takovič v solo prodoru posla! žogo mimo Stojanoviča. Po tem golu so pievzeli pobudo igralci Radničkega v svoje roke, čeprav je tudi Partizan oa časa do časa nevarno prodrl pred vrata Radničkega. V 34. minuti je Prlinčevič uprizoril čudovito akcijo. Preigral je vrsto Partizanovih igralcev .n končno še Stojanoviča in tako že tretjič potresel mrežo Partizana. Morda bi se dogodki na igrišču prav nič ne spremenili v škodo Radničkega. če bi že sam začetek bil kolikor toliko naklonjen vodečemu moštvu. Žoga se je namreč po nekaj minutah igre znašla na sami golovi črti in če ne bi bilo mlajšega Milutinoviča, ki jo je v zadnjem trenutku sunil s same golove črte. bi Radn čki vodil s 4:0. To je bil tudi pre-okret na igrišču. Partizan je zaigral kot prerojen. Vsi, od prvega do zadnjega, so začeli igrati izredno požrtvovalno in opazilo se je, da ima Partizan vendarle boljšo telesno vzdržljivost. V 48. minuii je Valok v protinapadu dosegel prvi gol za Partizana. Vidinič. vratar Radničkega, je imel naenkrat dela čez glavo. Z uspešnim posredovanjem je reševal, kar se je rešiti dalo. Toda nekaj minut kasneje je moral kloniti pred Mesarošem in Par.uan je znižal rezultat na 3 2. Takšne
3. Baldini, 4. Van Est, 5. Fillp-pi, 6. Nencini, 7. Cassano, »• Radovan, 9. Sabbadin, H-Grassi, li. Uliana, 12. Benedetti, 13. Carlesi, 14. Fabbri, 15. Ciampi. 16. Impanis, 1”. Mauso, 18. Favero ir nato ostali s časom zmagovalca.
V KUMROVCU NA 26 KM
Mihalič zmagovalec partizanskega marša
KUMROVEC, 28. — V počastitev Titovega rojstnega dne, je bil v nedeljo v njegovem rojstnem kraju tradicionalni partizanski marš na 26 kilometrov, katerega se je u-deležilo tudi 13 najboljših jugoslovanskih maratoncev.
Zmagal je Franjo Mihalič v rekordnem času 1.21T0”. Drugi je bil neznani Stojanovič, nato pa Škrinjar in dr.
AVTOMOBILIZEM
INDIANAPOLIS, 28. — Za avtomobilsko dirko «500 milj v Indianapolisu« se je kvalificiralo 33 dirkačev, prvi Paul Russo s povprečno hitrostjo 233 km na uro, eadnji Don Freeland pa s 224,730 km na uro.
TENIS
igre, kot jo je kasneje prikazal Partizan, je prav gotovo že dolgo niso videli na jugoslo vanslkih igriščih. V 61. minuti je Dil Ljubenovič prisiljen zaustaviti žogo z roko v kazen s.kem prostoru in Kaloperovič je zanesljivo izenačil na 3:3. Nekaj minut kasneje je Miloš Milutinovič v nezadržnem po letu dosegel četrti gol in v 77 minuti je Zebec dokončno zapečatil usodo Radničkega.
* * *
Poleg finalne tekme za jugoslovanski pokal, so istega dne bile odigrane se štiri tekme za državno prvenstvo. Rezultati: Vardar - Dinamo 2:0 (2:0), Vojvodina - Sarajevo 1:2 (1:1), BSK - Zagreb 0:0, Spar-tak - Hajnuk 1:1 (1:0).
V I. conski ligr pa so oili doseženi naslednji re .uitati Ljubljana - Rijeka 5:2 (3:0). Telestilac - Odred 1:1 (1:0). Turbina Trešnjevka 0:1 (0:1), Jadran - Grafičar 1:3 (1:1). Uljamk - Split 2:1 (1:1), Me-talac - Šibenik 1:0 (0:0).
CARACAS, 28. — V teniškem tekmovanju za Davisov pokal ameriške cone so ZDA premagale Venezuelo s 4:1-Rezultata zadnjega dne: Sei-xas (ZDA) - Pimentel (Venezuela) 6:4, 6:4, 6:2- Bartzen (ZDA) - Lopez (Venezuela) 6:3, 6:2, 6:2.
 «»-------
MILAN. 28. — Za mednarodne športne igre gluhonemih, ki bodo od 7.5. do 30. avg. v Milanu. se je doslej prijavilo 23 držav, med katerimi tudi Jugoslavija.
oagovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 29. t. m. in jutri 30. t. ra. ob 18. uri barvni film:
Lepotice v kopališču
ESTER WILLIAMS
KINOPROSEK-KONfOVEt
predvaja danes 29. t. m. ob 19.30 uri Universal
film:
«Rop
stoletja)
Igra: TONY CURTIS
Tihic na C
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
«Zgodba dr. Wassella»
Igrajo:
GARY COOPER, LORAINF. DAY, SIGNE HASSO
OOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOlOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooo
95.
GEORGES SIMENON |
Maigrct in njegov mrtvec
Detektivska zgodba
«Ni hotela videti Alberta?*
»Midva ji nisva pustila. Ko sva se vrnila na Nabrežje Charenton že ponoči, ni bilo okoli hiše nikogar. Izpod vrat se je videla luč, ki sva jo pozabila ugasiti.*
»Zakaj sta truplo prenesla drugam?*
«To si je izmislil Fernand.*
Maigret se je obrnil k Fernandu, in ta je povesil glavo, ge enkrat je vprašal:
»Zakaj?*
»Ne vem, kako bi vam povedal. Bil sem zelo vznemirjen in tudi pila sva, da bi laže prenašala. Mislil sem si, da Je kakšen sosed utegnil videti najin avto, pa ne samo avto, tudi naju. Ko bi se zvedelo, da je mrtvec prijatelj Albert, bi ljudje brž poiskali Nino In ta ne bi mogla molčati*
»Na kratko povedano, zmešati sta nam hotela štrene.* »Nekako ze. Policija se ne zažene s tako silo, kadar gre za navadno hudodelstvo, za hudodelstvo, ki je samo po sebi jasno, za človeka, ki ga zabodejo na cesti z nožem, da bi ga potem oropali.*
»Vidva sta tudi prebodla površnik.*
»Bilo je potrebno. Pač zato, da bi bilo tako, kakor če bi bil ubit na cesti.*
«In tudi iznakazila obraz.*
»Tudi to je bilo potrebno. Tako ni nič več čutil. Mislila sva, da bi tako zadeva še najprej šla v pozabo in da se nama ne bo treba nič bati.*
»Nič drugega?*
»Nič drugega, lahko prisežem. Ni res, Jo? Drugi dan sem prebarval avto in zamenjal tablico.*
Hotela sta vstati.
«še trenutek! Nista ničesar dobila?*
»Kaj naj bi bila dobila?*
»Neko pismo, v katerem je bilo nekaj...*
«Ne.»
Bila sta odkrita, to se Je videlo in temu vprašanju sta se začudila. Maigret pa je prav v trenutku, ko je vprašanje izrekel, odkril možno rešitev zadeve in to ga je zadnje dni najbolj imelo.
To rešitev mu je nehote pokazal Jo. Ali mu ni bil Albert zaupal po telefonu, da je uganil, kako se bo otresel zasledovalcev? Kaj ni prosil za ovojnico v pivnici, kjer so ga videli takoj potem, ko je telefoniral prijateljema. Pri sebi je imel nekaj za Romune zelo neljubega. Eden od njih je zmeraj hodil za njim. Ni bila slaba misel očito vreči ovojnico v poštni nabiralnik. Nič lažjega kot dati listek v ovojnico. A kateri naslov je napisal na ovojnico? Poklical je po telefonu policijo.
«Halo? Kdo je pn telefonu? Bodin? Da, od doma telefoniram. Poslušaj, gre za zelo važno zadevo. Koliko inšpektorjev imaš na razpolago? Kaj? Samo štiri! Pusti enega v uradu, z ostalimi tremi se spravi nad poštne urade. Sam začni z uradom v Charentonu. Vprašajte vse uradnike pr! oddelkih za poštno ležeče pošiljke! Pri enem od njih je že nekaj dni pismo na ime Albert Rochain. Pismo naj vam izročijo in mi ga brž prinesite. Ne sem, ne, čez pol ure bom v uradu.*
Smehljaje je pogledal oba moža.
»ge kozarec?*
Tisto vino jima ni šlo, vendar sta ponudbo Iz vljudnosti sprejela
«Lahko greva?*
Se zmeraj se nista počutila čisto vama in komaj sta čakala, da bosta zopet na cesti.
»Naju ne boste spravili v škripce?*
«Kar brez skrbi! Nini ne smeta povedati ničesar.*
«Bo imela kakšne sitnosti?*
«Zakaj neki?*
»Bodita obzirna do nje, saj vesta, kako rada je imela Alberta.*
Maigret ju je pospremil do vrat.
Jo in Fernand sta se samo enkrat zlagala: vsaj po trditvi doktorja Paula sta iznakazila ubogega Alberta, preden sta zapustila njegovo kavarno in šla spravljat Nino na varno. A s tem se ni nič spremenilo. Na splošno sta se pokazala pokorna in ju ni bilo treba strašiti.
IX.
V Maigretovem uradu je bilo zakajeno kot v peklu. V kotu je sedel Colombani in stegoval noge po sobi. Malo prej je bil tu policijski ravnatelj, prišel je bil povpraševat, kako gre s preiskavo. Tudi sodnik Comčlian se je zanimal po telefonu, kako je. Tu pa tam je radovedno pokukal v sobo kakšen inšpektor. Maigret je stopil k telefonu in zavrtel številko.
»Halo! Marchand? Tukaj Maigret. Da, da, pravi Maigret. Kaj? Neki drug Maigret, tudi vaš prijatelj? Grof? Potem ni moje rodbine.*
Ura je bila sedem. Na drugi strani telefonske naprave je bil glavni tajnik gledališča Folles-Bergčres.
»Kaj bi radi, dragi prijatelj? Presneto, to ni kar tako. Samo toliko časa imam, da bom sicer tu v uradu kaj malega pojedel, preden odpremo hišo. Razen če bi hoteli večerjati z menoj. Hočete priti k Chope Montmartre? Cez deset minut? Prav.*
V Maigretov urad je pritekel Janvier. Iz Joinvilla je prinesel fotografijo velikega formata, kakršne visijo po stanovanjih igralcev. Na fotografiji je bilo zelo lepo dekle, čez spodnji del slike je bil napis s širokimi a odločnimi črkami: Fran-cine Latour. Pod tem pa še: 121, rue Lonchamp, Passy.
»Ali ni zdaj predstava v Folies-Bergčres?* je vprašal Janvier.
»Ali jo je zakupnik v Vincennesu spoznal?*
|Nadaljevanje sleMf.