ZLETNA ŠTEVILKA SOKOLSKE ŽUPE KRANJ
V11TNIK
SOKOLSKIH Ž U P C E 1 I E IN KRANJ
LETO VI.	CELJE, 5. JULIJA 1936	ŠTEV. 6
VSEBINA
Jak. Špicar: Bratje in sestre!
V. Debeljak: Trije deceniji škofjeloškega Sokola V. Debeljak: Telovadišče škofjeloškega Sokola Ljudevit Horvat: Naše župne tekme Franjo Čepin: Zlet Sokolske župe Celje France Rakar: Naraššajski dnevi v Subotici
OBJAVE Iz župe Kranj
Navodila k župnemu zletu Skupinski javni nastop v Stražišču Skupinski javni nastop v Žirovnici Nastop Sokolskega društva Bled Razvitje naraščajskega prapora v Tržiču Pevski zbor Sokolskega društva Radovljica Sokolska zadruga župe Kranj „K radosti in bratstvu!'1 v Stražišču
Iz župe Celje
Iz župnega TO
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20'— IZHAJA	MESEČNO
Urejuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
CELJSKA
MESTNA
HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
SE MESTO CEK.JE
z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji
„Sanitas“
ČEMI - MUBMANA, TYRSEVA U&ICA 5
,	----- ----— ali pa v TRBOVMAH
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških
vozičkov
in
dečje opreme
VESTNIK___________________________
_____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VI.	ŠTEV. 6
CELJE, 6. JULIJ 1936
Nj. Vel. kralj Peter II.
Jak. špic ar
BRATJE IN SESTRE!
V nedeljo, dne 5. julija t, 1. bo v Škofji Loki naš običajni župni ziet, ki naj javnosti pokaže plod našega dela v telovadnicah, disciplino, doseženo s sokolsko vzgojo, in bratsko povezanost vseh pripadnikov sokolske družine.
Kakor ste pri tekmah dokazali, česa ste se naučili in kaj ste zmožni doseči z vztrajnostjo in samopremagovanjem, tako je treba, da to vnovič s posebnim povdarkom izpričate pred narodom, kateremu naj bo Sokolstvo vzor telesne in moralne sile. Zato pričakujemo, da ne bo ostal ta dan doma niti en telovadec, niti ena telovadka, nihče od naraščaja in telovadeče dece. Obširno telovadišče mora biti napolnjeno in kakor cvetoča livada, ki zgrinja svoje barve v harmonijo naše državne trobojnice. V to naj pripomore sokolska disciplina in sokolska točnost.
Ali disciplina ne velja samo za telovadeče pripadnike Sokola, ampak tudi za ostale. Tu pridejo v prvi vrsti v poštev kroji! Pri lanskem zletu smo videli, da postavimo lepo število krojev, samo ako hočemo. In mi moramo hoteti, drugače nismo Sokoli. Samo enkrat v letu je župni zlet! Vsaj ta dan vsi brez izjeme pohitimo k največjemu praznovanju dela in bratske ljubavi! Častna dolžnost vsakega Sokola je, da pride in sodeluje, če ne drugače, v sprevodu v kroju, ali v civilu z znakom. Časi so taki, da zahtevajo od nas poguma, vedrih lic in tesne strnjenosti, zato mora na plan vse, kar je resnično sokolskega, nacijonalnega, jugoslovanskega!
Ta dan pa ni samo župni zlet! Bratsko Sokolsko društvo Škofja Loka praznuje tridesetletnico svojega obstoja in dela! Kdor zna ceniti dolgo dobo in veliki trud in napor, ki ga zahteva taka doba sokolskega dela, bo z bratskim spoštovanjem sodeloval pri jubilejni prireditvi! — Tedaj, sestre in bratje, naraščaj in deca, 5. julija vsi v Škofjo Loko'
Zdravo!
V. T>eßefjak
TRIJE DECENIJI ŠKOFJELOŠKEGA SOKOLA
Nekaj zgodovinskih doneskov ob njegovem jubileju.
Neizmeren idealizem je kumoval rojstnemu dnevu škofjeloškega Sokola! Zanesli so ga bili v pisano, staroslavno in s tisočletno zgodovino ovenčano Škofjo Loko mladi borci, revoiu-cijonarji duha, ki so gledali boljšo, sončno bodočnost našega naroda v uporu proti silam, ki so davile in mučile naš slovanski jug.
Študentje so sprožili, domačini so poprijeli, sokolska družinica —• mladi orači -o bdi /brani in 2. februarja 1906 je bil Sokol ustanovljen. Kakor ogenj plameneče ljubezni so se vrgli bratje na delo in so kovali, zidali, zlira.b krepili in utrjevali novorojencu življenje. Sokol pa je zakrilil s svojimi perutmi. V strah vsem idejnim mevžam, pa v pogum onim, ki jim je bila ljubezen do rodne grude in naroda njih srčna stvar.
Pi vi društveni starosta je bil br. zdravnik dr. Zakrajšek, nato pa so mu sledili br. učitelj Flis Slavko, ravnatelj Mestne hranilnice br. Nadilo in kot zadnji industrijec br. Dolenc, katerega sokolska aktivnost je v veličini njegove sokolske duše pognala tako globoke korenine, da se ob njegovem imenu vselej spomnimo Sokola in narobe. Glejte, bratje in sestre: 14 let nam je čestitljivi brat podstarosta in sedaj vseh 16 let starosta! Ali nam ne more biti njegov vzor najsvetlejši primer požrtvovalnosti in sokolske nesebične delavnosti? Da in stokrat da! Prav zato pa prekipeva v naših dušah najtoplejša, najiskrenejša želja, da bodi usojenih br. Dolencu st. še mnogo, mnogo najsrečnejših, najlepših dni, za njegovo osebno srečo in za rast škofjeloškega Sokola!
Sicer pa je imel Sokol s svojimi voditelji vseskozi srečo. Praznujemo praznik žetve, toda naše misli uhajajo tja na blagoslovljeno njivo! Kdo ne bi s spoštovanjem umolknil in se zamislil ob gomilah br. Nadila in br. Flisa . . . Slava njunemu spominu in vsem ostalim, neštetim, ki so orali ledino in nam pustili duha, ki zmaguje in zmaga! Te dneve bodo njih grobovi ovenčani s svetjem. V skromno priznanje . . . Zaslužili so ga . . .
Rdeče srajce pa so vžigale, navduševale in zbirale. Sokolski krog je rasteh Dne 9. julija 1911 je razvilo društvo svoj prapor. Lepa simbolična slovesnost ... V tisočerih srcih nepozabljena . . . Prvi praporščak mu je bil pivovarnar br. Šmid.
Svetovna vojna! Črni dnevi našega naroda. Krvaveči in dvakrat preizkušeni in trpljenja polni za Sokola . . . Zaregljale
so strojnice, topovi so bruhali smrt, bela žena je kosila na gosto . . .
L. 1919. je imel Sokol srvoj 10. občni zbor. Svobodna mila nam Jugoslavija nam je dala svobodni polet. Število članstva je naraščalo, odseki so se množili, klic po Sokolskem domu je vstajal. Točno 11 let po razvitju prapora, 9. julija 1922 je bil z ogromnimi svečanostmi, pa nič manjšimi žrtvami otvorjen na Mestnem trgu Sokolski dom, ki predstavlja po svoji odlični urejenosti, obsegu, snagi in čistosti, ter prikupnosti obenem enega najlepših dokumentov sokolske vztrajnosti in dela. Ves ta čas je vodil blagajno in tajniške posle upravnega odbora br. Dolenc Franc ml., naš sedanji drugi podstarosta, ki mu je sokolski napredek nad vse pri srcu.
Pred 5 leti je prejel naraščaj svoj prapor, sokolska stremljenja niso ponehala. V zadnjem petletju si je nabavilo društvo zvočno kino-aparaturo, otvorjena je bila sokolska smučarska skakalnica, letošnja 30-letnica pa. bo izpolnila društvu ono željo, ki jo je bivši načelnik in naš sedanji I. podstarosta br. Rudolf Horvat tolikokrat na skupščinah naglasil z besedami: >'Dajte nam letno telovadišče!« Želja postaja dejstvo! Otvoritev telovadišča je bila nujnost; neovirana telesna vzgoja članstva je zagotovljena.
Sokol je danes, na trdnih tleh, saj zajema do 500 pripadnikov. Društveno delovanje je razgibano v vse smeri. Knjižnica z več tisoč izvodi, orkester, pevski zbor, kader gledaliških igralcev, telovadni oddelki dece, naraščaja in članstva, smučarji, radijski aparat, kino in slično so oni elementi, ki pričajo o delavoljnosti članstva in gospodarski aktivnosti bratov in sester.
Preskušnje vseh vrst, nasprotniki vseh tipov, medvojni teror in nasilje niso mogli uničiti ideje, ki je vznikla pred 30 leti. To bodi v dragocen nauk vsem, ki so se kdaj in se še bodo zaletavali v Sokola. Pot Sokolstva gre navzgor in kvišku! Naprej!
Škofjeloškemu Sokolu Zdravo!
V. TleBetjak
TELOVADIŠČE ŠKOFJELOŠKEGA SOKOLA
Ogromna, danes še ne povsem ocenjena, je pridobitev novega, impozantnega letnega telovadišča za razmah telesne kulture sokolskega članstva v Škofji Loki. Želja po telovadišču sega v leta nazaj. Toda kako ugoditi potrebam, ko pa ni bilo sredstev? Pa tudi glede prostora samega si mnenja niso bila
povsem enotna. Zadnja leta je bilo nekako »telovadišče« za klavnico, ki pa tega imena prav po pravici ni zaslužilo. Vzrokov za to je bilo več. Lega, bližina klavnice, premajhen prostor in slično.Povsem novo obliko pa je dobilo pereče vprašanje, ko se je gospodarski svet energično zavzel za Wolkenspergovo imovino, travnike in njive, na prostoru, kjer stoji danes telovadišče. Sklenjena je bila 10-letna najemninska pogodba, Sokol pa je pričel takoj zatem z iniciativnim urejevanjem prostora. Po načrtih seveda. Od vsega prostora okrog 20.000 kvadratnih metrov so ga namenili društvenim svrham okrog 15.000, kar predstavlja tako velik prostor, da bo društvenim kakor tudi župnim potrebam zadoščal. Takoj v početku se je imelo tudi v vidiku, da bodi novo telovadišče prirejeno tudi za morebitne športne panoge, ki bi se kdaj gojile v Škofji Loki. Nastajalo je torej ob stočju Poljanščice tik mesta, pri vasi Puštal novo telovadišče in igrišče.
Najprej so telovadni prostor ogradili z lično, primerno visoko ograjo. Leseni plot nosijo betonski stebriči. Zatem so imeli ogromno posla z nivelacijo sveta, kajti nikakor ni bila malenkost spraviti tisoče kvadr. metrov prostora v lepo ravnino. Začetek je bil s tem seveda storjen, potem se je pa kar brž pohitevalo še z drugimi najnujnejšimi zahtevami takih naprav. Po nasvetu ravnatelja mestnih nasadov v Ljubljani so posadili ob ograji dolgo vrsto raznega drevja, tako da bo obdajal telovadni prostor pravcati naravni park: brez, vrb žalujk, smrek, bora, jagnjedi itd. Spredaj, tik ceste so zgradili odgovarjajočo blagajno z dvema vhodoma. Lična zidana lopa se ponaša na desni z 10 m visokim kamenitim stebrom, kjer bo plapolala ob slavnostnih prUikah trobojnica, par metrov niže doli pa so namestili sijajen odlitek ptice Sokola, zasnutek domačina, kiparja br. Bozovičarja.
Prva in glavna skrb pa je bila kakopak posvečena ureditvi telovadišča samega. Prostor za velike javne nastope meri 92 m X 53 m in bo služil brez nadaljnjega lahko tudi nogometu. Okrog telovadišča je speljano tekal išče v dolžini 333.33 m, tako da bo tekač pri trikratnem obhodu imel za seboj točno pot 1 km. Na tekališče so speljali nad 20 vagonov leša, široko pa je tekališče 5 m. Dolžina tekališča ob desni steni je še posebej odmerjena na 100 m, širina tega dela je 6.25 m. Preostanek ovalnega prostora zgoraj in spodaj ob velikem telovadišču je namenjen raznim teiesnovzgojnim zahtevam. Tako je določen prostor za odbojko, ra skok v višino, v prostor za metanje diska, določen je prostor za troskok, za skok ob palici, za skok v daljino, za met krogle, za metanje kopja in druge smeri lahke atletike..
Poleg velikega telovadišča, ob desni, je predvideno telovadišče za manjše nastope. Mimo navedenega je izbran prostor za orodno telovadbo ter igrališče za deco. Ob puštalski strani so zgradili tribune v štirih terasah. Dolge so po 36 m, široke pa tako, da se bodo spodaj lahko zvrstile štiri vrste gledalcev, zgoraj pa dve.
Obilo dela so imeli tudi s kanalizacijo. Ker je bil z vasi speljan na telovadišče odtočni jarek, so ga morali zvezati s 56 m dolgimi cevmi na toaletne prostore, ki so jih pravkar dogradili. Tako je bilo spravljeno tudi to pereče vprašanje srečno pod streho
Dokončna slika telovadišča bo še izpopolnjena. Poleg električne razsvetljave bo treba misliti na vodovod, kot prve pa se bodo gradile slačilnice in shramba za orodje.
Telovadišče bo slovesno otvorjeno na dan župnega zleta v Škofji Loki. Prav gotovo pa pomeni njegova izgradnja najdragocenejšo pridobitev v dar sokolskemu članstvu za jubilejno 30-letnico društva.
Cjudevii Horvaf
NAŠE ŽUPNE TEKME
Rezultati naših župnih tekem v Kranju z dne 7. junija t. 1. so pred menoj. Cim bolj jih prebiram in pregledujem, tem jasnejša se mi kaže slika tehničnega dela v naših edinicah. Ti rezultati nam podajajo snov za naše bodoče delo. Evo jih tudi v vaše razmišljanje!
Tekem so se udeležile:
članov —	sred.	odd.	. . .
članov —	niž.	»	...
članic —	viš.	»	...
članic —	niž.	»	...
moš. nar.	—	viš.	odd.	. . .
moš. nar.	—	niž.	»	...
žen. nar.	—	viš.	»	. . •
žen. nar.	—	niž.	»	...
. 3 edinice s 14 tekmovalci . 9 edinic » 48 tekmovalci . 2 edinici » 6 tekmovalkam . 5 edinic z 27 tekmovalkami . 4 edinice » 11 tekmovalci . 9 edinic » 86 tekmovalci . 7 edinic s 42 tekmovalkama . 6 edinic » 37 tekmovalkami
skupaj je torej tekmovalo...........271 tekmovalcev
Skupno število imponira. Tekmovalci, posebno oboji naraščaj, so bili dobro pripravljeni. Kaj naj povem glede discipline? Ona tvori poglavje zase. Poznate me in veste, da sem s pohvalo skrajno skop. Povsod iščem in najdem napake. Vedno sem nezadovoljen. Tu pa moram, bratje in sestre, javno priznati, da je bila disciplina pri tekmovalcih in tekmovalkah
vzorna. Točnost (ki se je posebej znamkovala s 100 točkami) na minute, mirnost, hladnokrvnost in odločnost, ki vam je sevala iz obraza, vse to j© dvigalo v meni ponos, da sem član take organizacije. Vzgojo o sokolski točnosti pa bo treba prenesti na drugo mesto. Sodniški zbor je bil sklican na 8. uro v Narodnemu domu. Tekme so se po opoldanski prekinitvi nadaljevale ob 14. uri. Obakrat je bila točnost nekaterim sodnikom-icam neznana sokolska čednost. Bratje in sestre sodniškega zbora! Ali ni nekam mučno sledeče? Pri idejnih vprašanjih naraščaja vprašuje sodnik tudi za dobre lastnosti Sokola ter v čem se kaže disciplina. Naraščajnik omenja med drugim tudi točnost. Popoldan se prične nadaljevanje tekem točno ob 14. uri. Vsi tekmovalci so na svojih mestih, s tekmami pa se ne more pričeti, ker ni pri nekaterih orodjih izmed treh določenih sodnikov niti enega! Ta pojav netočnosti bo in mora v bodoče izginiti, ker ga bo v to prisilila ponavljajoča se točnost tekmovalcev, ker bo ta točnost vzgojno vplivala na vzgojitelja, kajti vzgaja se ne samo od zgoraj navzdol, temveč tudi od spodaj navzgor! Sodnik mora zavzeti svoj prostor pred pričetkom tekme ter ga zapustiti šele po že končani tekmi. Ta netočnost gotovo ni vplivala vzgojno na tekmovalce. Tekmo v idejnih vprašanjih, katero imamo v naši župi že nekaj let za oboji naraščaj, pa bi bilo dobro razširiti tudi na članstvo. Nekateri odgovori naraščaja so sodnike naravnost navdušili In če se bo to vršilo v tem praven dalje, bo naš naraščaj v kratki dobi bolje poučen o sokolskem poslanstvu kot članstvo samo. S tem pa bomo tudi jasno in dejansko pokazali, da je sokolska telesna in duševna vzgoja nerazdružljiva celota.
Vedno bolj se čuti v naši župi potreba po praktičnih in teoretičnih tečajih sodniškega zbora. Posebno članice si vsled večje samostojnosti ter malo prakse žele takih tečajev. S tem bi se nedvomno spopolnila enotnost sodstva. Sodništvo je vzvišen posel, ki zahteva, če ne že pri vseh, pa vsaj v glavnih panogah tekem, popolnega Sokola. Le tak sodniški zbor lahko pričakuje polnega zaupanja .tekmovalcev. Vsak sodnik mora vedeti, da ga, istotako kot on tekmovalce, isti opazujejo in s tem nehote tudi nadzirajo njegovo znanje in objektivnost. Nemalo nerazpoloženja in tu pa tam tudi vroče krvi pri tekmovalcih so povzročili sodniki. Ce bi imeli sodniki priliko, da bi se lahko svobodno gibali med tekmovalci ter poslušali njihove pogovore, kritike in razpravljanja, bi bile marsikatere napake že s tem odpravljene.
Tekem članov v srednjem oddelku sta se udeležili razen posameznikov dve edinici. Prvo mesto je dosegla vrsta iz Škofje Loke, drugo iz Stražišča. Izmed posameznikov so zasedli prva
tri mesta po redu: Kavčič Pavle, Pehar Josip, Zaletel Valentin, vsi iz Škofje Loke.
Tekem članov v nižjem oddelku se je udeležilo poleg posameznikov 5 vrst. Prva Radovljica, druga Jesenice, tretja Tržič, četrta Bled in peta Kranj. Kot posamezniki si delita prvo mesto z enakimi točkami Kompare Stanko iz Radovljice in Rozman Bogomir iz Boh. Bistrice, drugo Srečnik Viktor iz Tržiča in tretje Pravhar Avgust iz Stražišča.
Članice višjega oddelka so tekmovale samo kot posameznice. Prvo mesto je dosegla Ažman Zdenka iz Kranja, drugo Paš Minka iz Kranja in tretje Razinger Vlasta iz Radovljice.
Tekem članic v nižjem oddelku so se poleg posameznic udeležile tri vrste. Prvo mesto je doseglo društvo Jesenice, drugo Škofja Loka in tretje Bled. Izmed posameznic je dosegla prvo mesto Por Marija z Bleda, drugo Ferlan Pavla z Jesenic in tretje Potočnik Katka iz Škofje Loke.
Moški naraščaj višjega oddelka ni imel vrst. Kot posamezniki so dosegli prvo mesto Ekar Milan iz Kranja, drugo Cink Vladislav iz Kor. Bele - Javornika in tretje Konstantin Stane iz Škofje Loke.
Moški naraščaj nižjega oddelka je tekmoval poleg posameznikov v 12 vrstah. Prvo mesto društvo Kranj, drugo Jesenice, tretje Stražišče, četrto Radovljica, peto Bled, šesto Škofja Loka, sedmo Kranj II. vrsta, osmo Jesenice II. vrsta, deveto Javornik - Kor. Bela, deseto Kranj III. vrsta, enajsto Kor. Bela-Javornik II. vrsta in dvanajsto Tržič. Izmed posameznikov si delita prvo mesto Štiglic Franc in Triler Igor, oba iz Kranja, drugo Šegul in Marjan iz Kranja in tretje Bajželj Ivan iz Stražišča.
Ženski naraščaj višjega oddelka je poleg posameznic tekmoval v šestih vrstah. Prvo mesto' ima društvo Kranj, drugo Tržič, tretje Jesenice, četrto Radovljica, peto Kor. Bela - Javornik in šesto Stražišče. Izmed posameznic je dosegla prvo mesto Pogačar Slavica, Radovljica (pri tekmah v Subotici ima tudi prvo mesto ter je postala s tem savezna prvakinja), drugo Pohar Vida, Jesenice in tretje Langus Mira iz Radovljice.
Tekem ženskega naraščaja v nižjem oddelku se je udeležilo poleg posameznic šest vrst. Prvo mesto vrsta iz društva Kranj, drugo Jesenice, tretje Tržič, četrto Bled, peto Škofja Loka in šesto Kor. Bela - Javornik. Izmed posameznic so dosegle prvo mesto Kališnik Mimi iz Tržiča, drugo Lebar Ivica iz Kranja in tretje Erlah Anica z Jesenic.
Kaj nam kažejo ti rezultati iz naših tekem? V naši župi je včlanjenih 34 edinic. Izmed teh se je udeležilo tekem sploh — in to vsaj v enem oddelku — samo 10 edinic. Bratje in
sestre! Pri tej ugotovitvi se nam naravnost vsiljuje dolžnost, da doženemo vzroke tega omalovaževanja naših tekem po posameznih edinieah ter jih odstraniti na ta ali drug način. V 24 naših edinieah se ni pojavila niti najmanjša težnja po udeležbi. Vse te edinice imajo na svoji glavni skupščini izvoljenega tehničnega vodnika. Ako pregledujemo njih imena, vidimo, da so med njimi tudi taki, ki imajo v to tudi polno usposobljenost. Kje so bili duševni vodniki teh edinic? Kakor se iz tega pojava vidi, so v praksi popolnoma odpovedali. Po-vdarjam, da ni govora o pravi sokolski vzgoji brez telesne vzgoje. Edinice, katere se teh tekem niso udeležile niti ,z enim tekmovalcem, niti v enem oddelku, so za mene kakor sokolski kroj brez Sokola. Med temi edinicami so tudi take, ki imajo svoj lasten Sokolski dom z vsem potrebnim telovadnim orodjem. Sokolstvo ni samo za parado, od Sokolstva se zahtevajo delo in žrtve. Kdor išče v Sokolstvu samo koristi, temu ni mesta med nami. Moti se, kdor meni, da je sokolskim zahtevam že zadostil, če je prevzel kako funkcijo. Z vsako funkcijo je nerazdružljivo zvezana tudi dolžnost in če te ne izpolnjuje, je bolje, da se čim preje umakne s svojega mesta, za katero se je mogoče svoj čas potegoval.
Tekem so se udeležile samo sledeče edinice: Bled, Bohinjska Bistrica, Gorenja vas, Jesenice, Koroška Bela - Javornik, Kranj, Radovljica, Stražišče, Škofja Loka in Tržič. Kje so edinice, ki so živahno delovale še pred vojno, nekatere pa kmalu po vojni? Razni izgovori, ki jih več ali manj vem že v naprej, na noben način ne upravičujejo te abstinence.
Kakor sem že uvodoma omenil, je bil telovadni materija! prav dober. Vseh telovadnih uspehov tu ne bom podrobno navajal. Kdor se zanje zanima, jih dobi pri svojem načelniku, ker bodo, če že niso, poslani vsem edinicam. Da je bil telovadni materija! res dober, dokazuje dejstvo, da so dosegle vrste obojega naraščaja pri tekmah v višjem in nižjem oddelku v Subotici odlična mesta, ženski naraščaj višjega oddelka prvo mesto, in da je v tem oddelku savezna prvakinja iz naše župe. Zastopnica saveznega načelništva s. Poljšakova se je na dan naših tekem o našem naraščaju, posebno ženskem, prav laskavo izrazila ter med drugim izjavila, da je naša župa v tem oziru med prvimi, če ne prva. Iz tega vsega posnemamo, da se v naših edinieah, katere so se tekem udeležile, vrši telesno-vzgojno delo dobro in v skladu s predpisi in zahtevami.
Na župnem zletu v Škofji Loki dne 5. julija pa bomo imeli zopet priliko videti in ugotoviti, koliko edinic tudi v tem pogledu ne vrši svoje dolžnosti. Izlet je obvezen za vse edinice. Upam, da ne bo nobene, ki ne bo čutila potrebe po udeležbi. Tudi tu bomo vodili evidenco.
Končno pa še nekaj, česar ne morem in ne smem prezreti. Vsem javnim sokolskim manifestacijam dajemo povdarek s tem, da si članstvo odene slavnostni kroj. Vkljub okrožnici, ki je bila izdana, da se imajo vodniki in sodniki udeležiti tekem v krojih, se to ni izvršilo v tisti meri, kot se je pričakovalo. Sokolski kroj je postal marsikomu, posebno v sedanjih časih, balast. Videli pa smo v prejšnjih časih razne veljake pri raznih sokolskih slavnostih, pri katerih so bile slučajno navzoče visoke osebnosti, kako so hiteli si sokolskimi kroji v ožji krog teh osebnosti ter na ta ali drug način — in večinoma uspešno — obračali nase zanimanje in pozornost. Požrtvovalni in nesebični sokolski delavci pa so v svoji skromnosti stali ob strani. Dobro si zapomnimo te pojave in pazimo, da se ne bodo nikdar več ponovili in to z ozirom na sokolsko poslanstvo in na našo vrednost.
Zdravo!
Tranjo Cepin
ZLET SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Sokolska župa Celje je doživela 14. junija lep slavnostni dan in se obogatila z novim uspehom. Prepričani smo bili, da bo tudi sedemnajsti župni zlet uspel, kajti v naše veselje je vse bolno odpadlo samo, kakor odpade gnil sad od drevesa. Upoštevati moramo nevšečne gospodarske prilike, ki jih naša društva zelo občutijo. Naše edinice so šle preko vseh teh ovir, saj se je n. pr. oddaljeno in šibko društvo Motnik udeležilo zleta z 20 pripadniki. Takih vzornikov je bilo še več. Bilo je le neznatno število edinic, ki se zleta niso udeležile in s tem potrdile, da ne spadajo v zvezo Celjske sokolske župe.
Župni zlet 14. junija je bil odsev sokolskega dela, krepka sokolska manifestacija. Potrjujejo nam to župne tekme. One same najrazločneje pričajo, kaj in koliko se je delalo v naših bratskih edinicah. Ako pomislimo, da se je župnih tekem udeležilo 490 pripadnikov7 iz naše župe, mora to število navdati vsakogar z veseljem in zanosom. V prihodnji številki »Vestnika« se bo objavila širša razprava o župnih tekmah in objavljeni bodo tudi podrobni rezultati vseh udeležencev. V višjem oddelku se je udeležilo tekem 9 članov in 2 članici, v srednjem 35 članov in 4 članice, v nižjem 58 članov in 27 članic. V višjem oddelku je tekmovalo 12 naraščajnikov in 10 na-raščajnic, v nižjem 72 naraščajnikov in 74 naraščajnic. Moške dece je tekmovalo 100, ženske dece 87. Tekmi je prisostvovala savezna odposlanka sestra Jožica Trdinova.
Ne moremo si misliti župnega zleta brez povorke, zato je tudi tu ne smemo prezreti. Namenimo ji nekaj številk posebno zato, ker se je do minute točno ob napovedani uri pričela razvijati po mestu. Ako prištejemo 11 konjenikov, je bilo vseh članov v kroju 251 z 18 prapori, članov v telovadni obleki 80, v civilu 60, članic v kroju 22, v telovadnih oblekah 170, v narodnih nošah 21, moškega naraščaja v krojih 50 s 6 prapori, v telovadnih oblekah 152, ženskega naraščaja 204, moške dece 219 s 3 prapori, ženske dece 230! K poživljenju povorke so prispevali bobnarčki iz Sevnice. V povorki je korakala tudi 15-članska deputacija celjskega strelskega okrožja s praporom.
Z balkona mestnega poglavarstva, kjer so se zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol in nacionalnih društev in sokolski funkcionarji z župno zastavo, je nagovoril zbrane sokolske množice celjski podžupan br. Ster-mecki in jih v imenu mestne občine iskreno pozdravil. Nato se je župni starešina br. Smertnik v imenu Sokolstva zahvalil podžupanu in mestu Celju za prisrčen sprejem. Omenil je, da je celjska sokolska župa prejela na zadnjem zletu v Celju pred tremi leti svoj prapor od blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga danes ni več, čigar veliki duh pa biva med nami. Iz množice so zadoneli vzkliki: »Slava!« Ko je br. župni starešina pozval Sokolstvo, naj stoji zvesto ob prestolu sokolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra II., so pretresli ozračje trikratni navdušeni klici »Zdravo!«. Nato je br. župni starešina pozdravil vse zbrano Sokolstvo in atrelce ter pozval Sokolstvo, naj se ne straši sovražnikov in naj stoji ponosno v službi velike, plemenite, čiste sokolske ideje, ki spaja vse .Tugoslovene in ves slovanski svet. Po viharnem vzklikanju je godba zaigrala državno himno, potem pa je množica zapela himno »Hej, Slovani!« Nato je krenil sprevod do Glazije, kjer je bil razid.
Napočil je glavni del župnega zleta, to je popoldanski javni nastop. Posetili so ga gg. sreski načelnik dr. Zobec, mestni župan Mihelčič, polk. Nečak, podpolk. Krasnik ter zastopniki naših uradov in oblasti. Udeležba občinstva je bila lepa, vendar smo pogrešali mnogo narodnih (zavednih) Celjanov, na katerih udeležbo smo zanesljivo računali. Prvokrat na našem župnem zletu je bil izveden pozdrav državni zastavi ob prisotnosti vseh telovadečih oddelkov. Bil je učinkovit prizor, ki je napravil na občinstvo globok utis. Prav je, da je pozdrav državni zastavi obvezno uveden za vse sokolske javne nastope v župi. Ko so po pozdravu odkorakali oddelki s telovadišča, se je 64 moške in ženske dece razvilo k nastopu s prostimi vajami, sestavljenimi po br. Prostorju. Izvajanje naših malčkov je bilo vzorno, kritje in ravnanje točno. Sledilo je 240 moškega naraščaja s prostimi vajami. Izvedba je vse zadovoljila, bila
je skladna. Ženski naraščaj, 192 po številu, je s prostimi vajami dosegel isto kakor moški naraščaj. Z dr. Murnikovim »Naprej« je nastopilo 64 telovadcev iz društev Brežice, Laško, Sevnica, Trbovlje in Zagorje. S to težko skladbo so dosegli popolen uspeb. Nastopilo je 211 članic. Lično sestavljene proste vaje so se izvajate z vso eleganco ob krasnem kritju in ravnanju. Pri orodni telovadbi je sodelovalo 108 pripadnikov. Videli smo v splošnem posrečene vaje, opazili smo pa tudi telovadce in naraščaj, ki niso obvladali izvajanih vaj. Omenjena naj bo tu zlasti vrsta naraščaja na drogu, ki se je lotil vrhunskih vaj, toda vidni so bili le poskusi slabo obvladanih vaj ob skrčenih rokah in nogah. Svetujemo bratom vodnikom, da v bodoče posvečajo več pozornosti pri izbiri vaj, zlasti pri naraščaju. Ljubek je bil nastop malih dečkov iz Laškega z vajami s puškami. Vzorna vrsta na orodju je bila deležna priznanja. Lepa točka so bile vaje s kiji, ki se pri naših nastopih redko pojavljajo. Uvaževati moramo, da večina društev kijev niti nima. Slikovit nastop 48 članic iz društev Celje, Gornji grad, Laško, Sevnica, Trbovlje in Zagorje se je dobro obnesel. Želeli bi, da bi se nam večkrat nudila prilika, gledati vaje s kiji. Javni nastop je zaključilo 273 članov s prostimi vajami. Izvedba je bila mnogo skladnejša nego pri dopoldanskih izkušnjah. Člani, članice, moški in ženski naraščaj so izvajali proste vaje za subotiški pokrajinski zlet. Na zletu sta sodelovali sokolski godbi iz Šmarja pri Jelšah in Trbovelj.
Nad številom nastopajočih nismo bili niti razočarani, niti veselo iznenadeni. Vemo, da pri najavljenem številu vsikdar ponekod kak odstotek odpade, le pri redkih se pomnoži. Sestre so v doslednosti in točnosti pred brati. Izmed prijavljenih 35(i članov je k prostim vajam nastopilo 76.26%, moškega naraščaja 77.40%. Članic je nastopilo 84%, ist odstotek izkazuje ženski naraščaj. O točnosti bomo mogli govoriti šele tedaj, kadar bodo prijave ustrezale številu nastopajočih na dan zleta.
Popoldanski javni nastop, jedro prireditve, ni bil vezan z veselico in na zletišču se niso točile alkoholne pijače. Župna uprava se je ravnala po sklepu župnega občnega zbora. Z vezanjem na veselico in točenjem alkoholnih pijač bi bil seveda materijalni uspeh drugačen. Toda kakor v življenju, je tudi v sokolski organizaciji potrebna doslednost, s katero sjužimo čuvanju zdravja v prvi vrsti. Vsi, ki z idealizmom vzgajajo našo mladino, niso mogli prehvaliti sklepa župne glavne skupščine. Tudi oni, ki nas drugače gledajo po strani, niso mogli brez pohvale mimo tega ukrepa. Na deco in naraščaj iz vseh slojev, ki sta bila na zletu v večini, se je tu bilo treba ozirati. Vsi pa so se lahko uverili, da so tudi veliki sijajni
nastopi izvedljivi brez nepotrebnega uživanja alkohola, kar je velikega vzgojnega pomena.
V nadomestilo dohodkov veselice smo razposlali bratskim društvom v predprodajo vstopnice k javnemu nastopu. Cena jim je bila po Din 10., 6.— in 2.—. Namenjene so bile onim našim bratom in sestram, ki so v ugodnem gmotnem položaju, a na ziel iz kakršnihkoli razlogov niso mogli priti. Pričakovali smo, da se bodo z odkupom primerne vstopnice oddolžili. Marsikje so dobro razumeli našo težnjo, v manj primerih našemu vabilu niso bili dostopni. Mnogo krivde je pripisovati tudi nekaterim funkcijonarjem in funkcijonarkam. Saj sem bil sam v več slučajih priča, ko so udeleženci izjavljali, da jim o predprodaji vstopnic ni ničesar znanega.
Izbira gostiln je bila prepuščena društvom samim. Videlo se je, da je bila svobodna izbira večji del posrečena. Zgodili so se slučaji, da je bila gostilna tu prenatrpana, drugod prazna, kakršne so pač bile cene in postrežba.
Marsikatera društva bi bila rada prispevala k efektivnim izdatkom telovadcev, ko bi imela zadostnih denarnih sredstev. Mnoga so prispevala za zlet vse, kar so imela razpoložljivega. Večina telovadcev pripada k neimovitim slojem in so se morali sami vzdrževati. Gnala jih je na zlet prava sokolska ljubezen. Z njo smo na župnem zletu zmagali.
Zdravo!
Trance Ta kar
NARAŠČAJSKI DNEVI V SUBOTICI
Subotica je naša!
Subotica je jugoslovanska!
Subotica je sokolska!
Kako si lepa in kako toplo znaš sprejeti v svojo sredo goste, ki pridejo občudovat Tebe in Tvoje dobro in prijazno ljudstvo! Kakor doma smo se počutili vse dneve bivanja v Tvoji sredi! Koliko novih pobud in stremljenj si nam nudila Ti s svojo organizatorno silo in res pravo sokolsko ljubavjo! Mogoče je res prav malo mest pri nas, da bi znala vso to ogromno organizacijo spraviti v tako lep in harmoničen sklad, kakor si pakazala ravno Ti.
12.	junija popoldne je kakor v panju v vseh zletnih pisarnah. Vse posluje mirno, brez vsakega razburjenja. Navodila daje gladko vsak, ki mu je poverjeno delo v odboru. Hitro smo dobili vse potrebno, kar pride v poštev pri točni organizaciji,
tako za stanovanje, tekme, povorko in nastop. Razpoloženje se stopnjuje tako pri vodnikih, kakor tudi pri naraščajskih oddelkih, saj vsak točno ve, kaj je na sporedu in kako je treba razdeliti čas, da bo mogoče videti in ogledati vse, kar je zani-ndvega in kar zanima predvsem našo mladino. Ljubeznivost in naklonjenost opažamo prav povsod, zato smo si prav lahko izbrali dobro in ceneno prehrano, kar seveda močno dvigne veselje in razpoloženje pri mladem človeku. V tej razigranosti so naši krepki naraščajniki in brhke naraščajnice skoraj pozabili, da je treba počitka, če hočemo zdržati precej ostro in hudo konkurenco, ki se je obetala pri tekmah, dne
13.	junija na tekmovališču. Posebnost nudi pogled na krasni sokolski stadion, ki je res lep in impozanten, predvsem pa ugodno vpliva na oko pogled na lepo in fino zeleno angleško travo, s katero je posejano veliko telovadišče, na katerem se vrše tekme za prvenstvo naraščajskih vrst in posameznikov in javni telovadni nastopi. Tekmo otvori savezni načelnik br. dr. Pichler z lepim nagovorom na zbrane vrste naraščaja. Že takoj pri nastopu je bilo opaziti, da je razpoloženje pri vseh vrstah odlično in bo borba ostra in napeta. Tega, mislim, se je v tem trenutku zavedal prav vsak naraščajnik in naraščaj-nica, pa tudi vodniki, ki so vodili posamezne vrste, so občutili to prav dobro. Organizacija tekem, kakor tudi razporeditev orodja, je bila prav dobra, manjkalo je le več metišč za žogo. Vsa tekma na orodju in v ostalih panogah, razen metanja žoge, je bila končana že opoldne. Žal pa je veliko vrst čakalo na metanje žoge in se je zato tekma zavlekla do štirih popoldne. V višjem oddelku moškega naraščaja je tekmovalo 11 vrst, v nižjem oddelku moškega naraščaja 41 vrst, v višjem oddelku ženskega naraščaja 10 vrst in v nižjem oddelku ženskega naraščaja 19 vrst. Brezhibnost poslovanja je pokazala števna komisija, saj smo imeli rezultate v rokah že ob 8. uri zvečer. Koliko navdušenja in veselja nad rezultati — čestitke — vriskanje in petje — poljubljanje in objemanje, pa tudi solze so se iskrile! Kako tudi ne! Takrat smo občutili vsi, da smo častno zastopali barve svoje, po številu pripadnikov sicer majhne župe, po delu pa gotovo ne najslabše. Najbolje je odrezala vrsta naraščajnic v višjem oddelku, ki si je priborila časten naslov prvakinje Saveza. V tem oddelku je kot posameznica zmagala sestra Pogačar Slavica iz Radovljice, ki je dosegla 593 točk in s tem 99%, 9. mesto v tem oddelku je dosegla s. Ker-štajn Milica z Jesenic, 11. s. Ažman Anica iz Kranja, 12. s. Hafner Milica z Jesenic. Vrsta moškega naraščaja v višjem oddelku je dosegla tretje mesto. Brat Ekar Milan iz Kranja in br. Cink Ladislav iz Javornika si delita v višjem oddelku 6. mesto, br. Prihoda Jure iz Škofje Loke pa je dosegel 10. mesto. Vrsta
moškega naraščaja v nižjem oddelku je dosegla 2. mesto. Br. Dolar Daro iz Kranja je dosegel v tem oddelku 5. mesto, br. Segolin Marij iz Kranja 10., br. Triller Igor iz Kranja pa 11. mesto. Po tekmah smo si ogledali Palic, ki je prav lep in napravi na vsakogar prav prijeten vtis.
14.	junija. Že dopoldanske skušnje so pokazale, da obeta biti popoldanski nastop prav lep in pester. Po skušnjah se je formirala povorka, ki je jasno pokazala napredek našega naraščaja tako številčno, kakor tudi kvalitetno. Ogromne mase dece in naraščaja so se strnile pred ogromno palačo novega Sokolskega doma, kjer je bil izrečen pozdrav naraščaju in deci. Povorko je spremljala desettisočglava množica meščanov, ki je pazno motrila napredek in porast, pa tudi disciplino rdečih srajc. Popoldanski nastop, ki je pričel točno ob napovedani uri, je pokazal jasno, da je moč Sokolstva nezlomljiva.
Vlak drvi v noč po bogatih žitnih poljih. Lučke nam ugašajo pred očmi. Poživljeni se vračamo domov k novemu delu. Pozdravljena Subotica! Sprejmi še članstvo tako toplo, kakor si sprejela nas, in uspeh Ti je zagotovljen!
O_______B______1	A_______V_______E
IZ ŽUPE KRANJ
NAVODILA K ŽUPNEMU ZLETU
Vsem bratom in sestram, naraščaju in deci!
Naše skupne prireditve, predvsem župni zleti, ki se vrše vsako leto enkrat, morajo biti mogočna manifestacija sokolske misli, ki naj jasno izpriča v vsakem pogledu našo voljo in naše veselje do nesebičnega dela in trdno vero v razmah in polet naših sil. Da čim boljše in jasnejše izpričamo vse to, je potrebno, da ob takih prilikah sodelujemo vsi, da se zgrnejo v določene kraje naše vrste iz vseh sokolskih gnezd, ter nas kot celoto povežejo v eno dušo in eno srce. Kdor čuti na takih prireditvah del svoje moralne odgovornosti, temu ne bo težko, da si za 12 ur odtegne od morebiti tako odrezanega kosa mater ijal n ih dobrin majhen del in ga žrtvuje na oltar skupnosti in pohiti na zbor, da obogati celoto in utrdi sebe. Tako zbrani bomo koreninam našega pokreta vlili novih življenjskih sokov, da poženejo veje in poganjke širom cele naše lepe Gorenjske. Kar je tedaj Sokolov in Sokolic, vsi 5. julija na zbor v S k o f j o Loko, da pregledamo naše vrste! Naj ne ostane doma niti
en slavnostni kroj, pokažimo javnosti in sebi, da so naše vrste od zadnjega zbora ostale neokrnjene in da so nas vse prestane preizkušnje te še bolj utrdile v veri, da ukoreninjena sokolska zavest tvori nerazrušljiv most preko vseh mogočih ovir in težkoč — da si nasprotno sokolska ideja sicer postopoma, toda prevdarno pridobiva iz dneva v dan novih simpatij. Prepričani, da živi v nas vseh globoka vera in trdno prepričanje, da ste na pravi poti in se zavedate, da s svojim delom vršite važno apostolstvo v pogledu popolnega nacijonalnega prebujenja in prerojenja našega naroda, Vas, bratje in sestre, naraščaj in deca vabimo in pozivamo na župni zlet v Š k o f j o L o k o !
Gostje na župnem zletu.
Prvič po dolgih letih je prišlo do tesnejšega sodelovanja z bratskimi sosednjimi župami in tako bomo mogli letos v Škofji Loki pozdraviti poleg zastopnikov Saveza SKJ tudi zastopnike drugih žup naše banovine, od katerih bodo nekatere na nastopu tudi aktivno sodelovale. Tako je zasiguran nastop naše olimpijske vrste pod vodstvom brata dr. Viktorja Murnika, kar bo dalo prireditvi močan poudarek.
Prihod oddelkov.
Vsi telovadeči oddelki razen dece morajo prispeti v Škofjo Loko s prvim jutranjim vlakom oz. avtobusom. Po prihodu v Škofjo Loko se pred postajo formirajo posamezni oddelki, ter odidejo peš na telovadišče. Skušnje za članstvo in naraščaj prično ob %9. uri. Deca prispe v Škofjo Loko z opoldanskim vlakom in se vrše skušnje za deco ob h>14. uri na letnem telovadišču. Zbora za skušnje in nastope se izvršita po društvih.
Sprevod.
Zbirališče za sprevod je točno ob 11. uri na letnem telovadišču. Smer: Telovadišče — Glavni trg (pozdrav) — Kapucinski most — Spod. trg — telovadišče, kjer se izvrši razhod.
Otvoritev letnega telovadišča in javni nastop.
Otvoritev letnega telovadišča se prične točno ob 15. uri (3.), neposredno za tem sledi javni nastop vseh oddelkov in vojske po sledečem sporedu:
1.	orodna telovadba, igre in raznoterosti dece,
2.	vojska,
3.	članice, proste vaje,
4.	moški naraščaj, proste vaje,
5.	nastop olimpijske A'rste,
6.	ženski naraščaj, proste vaje,
?. moška in ženska deca, proste vaje,
8.	člani, proste vaje,
9.	nastop jezdnega odseka župe Ljubljana.
Pravico do izpremembe programa si pridržuje župno na-čelništvo.
Zbor godbenih in pevskih voditeljev. Ob župnem zletu se bo vršil v nedeljo 5. julija t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Škofji Loki zbor društvenih pevovodij in dirigentov. Na dnevnem redu so sledeče točke: Izvolitev župnega glasbenega referenta, organizacije glasbenega dela v edinicah, prosvetni dan v letu 1937. in slučajnosti. Župni prosvetni odbor prosi vse prizadete za gotovo in.točno udeležbo.
SKUPINSKI JAVNI NASTOP V STRAŽIŠČU.
IV. skupina sokolske župe Kranj je priredila v nedeljo, dne 14. junija t. 1. v Stražišču javno telovadbo, na kateri je sodelovala večina edinic te skupine, sokolski društvi Sovodenj in Gorenja vas pa sta poslali po enega člana-telovadca.
Ob 13. uri so se vršile skušnje na prostoru SK Savice v Stražišču. Odtod je krenil sprevod po vasi na sokolsko letno telovadišče poleg Sokolskega doma. Na čelu je korakala godba L planinskega polka iz Škofje Loke.
Javna telovadba se je začela ob 15.30. Nastopila je moška in ženska deca (171), ženski naraščaj (18), člani (37), moški naraščaj (38), članice (27), ki so izvajali predpisane proste vaje. Deca je nastopila tudi z igrami. Nazadnje so nastopili člani na drogu in bradlji, m. naraščaj pa na krogih in kozi.
Vse točke so bile izvedene lepo in skladno. Pri orodni telo-vadibi se je navzoče občinstvo diviio tel as ti telovadcem na drogu. Ves nastop je vodil skupinski načelnik br. C. Žebre.
Po nastopu se je številno občinstvo prijetno zabavalo ob zvokih vojaške godbe vrlih planincev iz Škofje Loke, mladina pa se je zavrtela na plesišču. Izvedena telovadba kakor tudi prosta zabava je zopet združila navzoče v iskren sokolski krog.
SKUPINSKI JAVNI NASTOP V ŽIROVNICI.
Dne 14. junija se je vršil skupni javni telovadni nastop radovljiške skupine v Žirovnici. To skupino tvorijo edinice: Radovljica, Žirovnica, Ljubno, Podnart ter četi Brezje - Mošnje in Kamna gorica. Prostovoljno pa sta s svojo udeležbo podprli prireditev društvi Koroška Bela - Javornik in Jesenice. Za radovljiško skupino je bil sicer nastop obvezen. Udeležba iz edinic, razen društva Radovljica in Žirovnica, pa je bila tako skromna, da se o njej skoraj ne da govoriti. Splošna prireditev
je bila v upravnem in finančnem oziru prav dobra, v tehničnem pa občutno pomanjkljiva. Godba je bila brez not za proste vaje. V sili je bilo treba na hitro roko izbrati prilično godbeno spremljavo. Vkljub prepovedi in vkljub jasnim določbam tozadevnega pravilnika o skupinskih nastopih je ženski naraščaj nastopil s štetjem. Vaje vseh oddelkov niso bile izvajane skladno ter se je pri nekaterih nastopajočih pokazala, tudi za lajika vidna skrajno pomanjkljiva izvežbanost. Vsa važnost se je polagala na finančno stran, tehnično pa se je zanemarjala. Nastop je pokazal, da so neobhodno potrebne, čim nastopa več edinic, skušnje, ker le tako je mogoče izločiti vse posameznike, ki ne obvladajo točno in precizno prostih vaj in nimajo o taktu in godbenem ritmu pojma. Spored prireditve se je sestavil šele na licu mesta. Brat župni starosta Špicar je v svojstvu prosve-tarja začetkom sporeda spregovoril nekoliko pomembnih in bodrilnih besed. Čim bodo tehnični organi društva Žirovnica dobili nekoliko več prakse, — edinica je še mlada, — se bodo morale take in slične napake odpraviti. Udeležba občinstva je bila prav lepa. Za zaključek se je odigrala dobro in živahno »odbojka« med članstvom Žirovnice in Radovljice.
Za kraj kot je Žirovnica, kjer se smatra z neke strani sokolski pozdrav »Zdravo« pri šolski mladini za izzivalen in pregrešen in se zanj ta kaznuje, je bil ta nastop prav potreben.
Zdravo!
Horvat Ljudevit.
NASTOP SOKOLSKEGA DRUŠTVA BLED.
V nedeljo 21 junija 1936 je imelo naše društvo svoj javni nastop, ki je pokazal znaten napredek. Spored je bil srečno izbran in je ugodno vplivalo, da so se proste vaje nekaterih oddelkov nadomestile z drugimi točkami. S tem se je pretrgala stara tradicija, ki je bila običajna na vseh sokolskih nastopih: Proste vaje vseh oddelkov, na orodju nekaj sklopk in konec. Sicer nekaterim kritikom spet to ni bilo všeč. Je pač težava, ustreči vsem. Če bi oni, ki tako radi kritizirajo, prijeli za delo, pa bi se mogli prepričati, da je dobra volja in iskreno prizadevanje vodečih tu. Pred izvajanjem sporeda je bil zbor vseh sodelujočih na telovadišču. Br. župni starešina Spicar Jaka je naslovil nanje in na občinstvo nekaj besed in povdaril pomen sokolske vzgoje v telovadnicah z namenom, da vzgajamo dobre državljane in dobre ljudi. Dedščino, ki nam jo je zapustil blagopokojni kraljevski mučenik Aleksander I. Ujedinitelj, moramo čuvati, da jo, ko pride čas, utrjeno in ojačeno izročimo njegovemu prvorojencu kralju Petru II. Nato je zaigrala društvena godba »Hej Slovani!« in spored se je pričel. Ne bom navajal podrobnosti, povdarjam le, da so bile vse točke izvajane prav dobro. Sicer lahke vaje
so v hkratni izvedbi na več orodjih bile prav efektne. Br. načelniku pa se imamo zahvaliti letos spet za novo točko, namreč za narodna kola, ki jih je članstvo in naraščaj izvajal v radost vseh navzočih.
Pri nastopu je sodelovalo 170 domačih, poleg njih pa še bratski gostje iz Radovljice in Žirovnice. Omeniti moramo, da se je udeležil nastopa tudi savezni zdravniški referent, podpolkovnik-zdravnik br. dr. Feliks iz Beograda, ki je bil slučajno na Bledu. Tudi narodnega poslanca br. Rajka Turka smo videli z družino med gledalci.
Sokolski dom ima sedaj zelo praktično napravo. Zvočnik, s katerim se da pojačiti gramofonska godba. To služi zelo dobro za nastope in odkorakanje, za vmesno godbo in končno tudi za ples. Prostim vajam je igrala domača društvena godba, ki je sicer še mlada, pa vendar dobra in pridna, tako da je bratsko društvo na to stran popolnoma preskrbljeno. Za kola je igrala živo in mestoma toplo-sentimentalno harmonika. Tedaj kar tri godbe.
Uspeh je bil lep, ali ne smemo zamolčati, da bi bil lahko še lepši, če bi vsi telovadci pokazali pri pripravah za nastop ono resnost in disciplino, ki je za to nujno potrebna in bi pri-hali redno in z veseljem k vajam. Kdor ne prihaja redno, ali pa prihaja z nevoljo, ki jo še poleg tega javno pokaže, otežuje delo vodnikov in kvari razpoloženje rednih telovadcev. Želeti bi bilo, da bi tudi netelovadeče članstvo pokazalo ob takih prilikah več zanimanja in bi vsaj ob pripravah za nastop nekoliko bolj tesno živelo s svojo sokolsko družino. Nikdo ne bi smel čakati, da bo pozvan in se mu dodeli delo. Član, ki mu je mar dobrobit društva, pride sam vpraševat, če je kaj treba storiti, in si poišče delo. To bi bilo treba, da si zapomnimo za v bodoče.	M—č.
RAZVITJE NARAŠČAJSKEGA PRAPORA V TRŽIČU.
Lep sončen dan — pa saj si drugačnega nihče ne more misliti, kadar praznuje naša sokolska mladina tako pomemben praznik, kakor ga je imel tržiški naraščaj v nedeljo 21. junija t. 1.
Dolgoletna želja tržiškega naraščaja se je končno izpolnila, saj je ta dan dobil krasen naraščajski prapor, kateremu je ku-moval Nj. Kr. Vis. kraljevič Andrej. Vse dopoldne so se zgrinjale okrog Sokolskega doma jate mladih in starih Sokolov, da dajo pridnosti in agilnosti društvenih vodnikov priznanje in pobudo za uspešno nadaljne delo. Po dopoldanskih Skušnjah je ob 11. uri krenil izpred Sokolskega doma sprevod, v katerem je sodelovalo 350 članstva, naraščaja in dece, poleg tega pa lepo število narodnih noš in članstva v civilu. Na čelu z 6 društvenimi, 5 naraščajskimi in praporom Bralnega društva je krenila povorka na slavnostni prostor, kjer je polkovnik br. Lukič Mi-hajlo, komandant I. planinskega polka, razvil v imenu visokega
kuma krasen prapor, na katerega je pripel izredno lep trak kot darilo visokega kuma. Praporu je pripela svoj trak tudi kumica sestra Hngkova. Oba trakova sta izdelana iz fine svetlomodre svile, poleg tega pa je na kraljevičevem traku uvezen krasen državni grb.
Po uvodnih besedah društvenega starešine br. Vidmarja je pozdravil visokega kuma mestni župan br. Globočnik, nakar se je izvršilo slavnostno razvitje prapora. Za tem je povzel besedo župni starešina in prosvetar br. Špicar Jakob, ki je med drugim dejal: »Draga mladina! Daleč je že doba, ko smo pred vojno razvijali v tem ponemčenem kraju Vaš sokolski prapor in otvar-jali Sokolski dom. Takrat nam niso visele svobodne jugosloven-ske zastave, niti slovenskih nam niso pustili takratni mogotci. Pa vendar se ni strašila mala četa pogumnih in zavednih Sokolov iti v to gnezdo. Vidim še danes tu med nami mnogo preizkušene in prekaljene sokolske borce, kako s ponosom gledajo na Vas, ko prevzemate to svetinjo v svoje roke, Čuvajte jo — vodi naj Vas po ravni poti k velikim sokolskim ciljem in idealom!« Besede br. starešine so mogočno izzvenele in dale duška vsem, ki so prisostvovali tej lepi sokolski manifestaciji. Godba je intonirala državno himno, nakar se je izvršil mimohod pred prapovi in visokimi zastopniki, vzklikajoč kralju Petru II., kumu kraljeviču Ändreju in vladarski hiši. Povorka je krenila skozi mesto, katero je bilo vse v državnih zastavah in cvetju, nazaj na slavnostni prostor, kjer je bil razhod.
Pri popoldanskem nastopu, ki se je pričel točno ob pol T, je nastopilo : moške in ženske dece 153, članov 43, moškega naraščaja 60, ženskega 37 in 39 članic. Vse točke nastopa so bile prav dobre, posebno pa je ugajal zaključni nastop vseh oddelkov pod vodstvom društvenih praporov. Zaključno besedo je povzel še brat Vekoslav Bučar, nakar se je vršila prijetna zabava. Udeležba od strani občinstva je bila pri sprevodu in nastopu res zelo velika.
Pevski zbor Sokolskega društva Radovljica marljivo deluje. Priredil je že nekaj koncertov, tako v7 Radovljici in Begunjah, v nedeljo l*i. junija pa v Lescah, kjer je dal na spored v prvem delu same koroške pesmi. S tem je zbor dosegel poleg gmotnega in moralnega uspeha tudi zanimanje med občinstvom za naše brate za Karavankami, o katerih je pred koncertom spregovoril župni starešina br. Špicar nekaj uvodnih besed. Zboru želimo napredek, ki bo dal naši župi potrdilo o stanju našega kulturnega udejstvovanja.
SOKOLSKA ZADRUGA ŽUPE KRANJ.
V svrho pridobivanja denarnih sredstev iz sokolskega članstva, Sokolu naklonejenega občinstva in narodnih gospodarskih in kulturnih institucij je v načrtu, da se na področju
Sokolske župe Kranj osnuje Sokolska zadruga. Ta zadruga bo pridobljena denarna sredstva upravljala in dajala iz njih sokolskim edinicam najprej kratkoročna posojila za nabavo orodja, krojev in drugih potrebščin, pozneje pa, ko bo denarnih sredstev več, bo zadruga dajala tudi dolgoročna posojila za sanacijo in gradnjo domov. Obrestna mera za posojila bo nizka in bodo obresti služile v prvi vrsti za dajanje novih posojil in kritje upravnih stroškov, ki pa ne bodo veliki, ker se bo vse delo vršilo brezplačno in bo treba kupiti samo knjige, papir in druge skromne potrebščine, tudi poslovni prostor se bo dobil brezplačno.
Prva denarna sredstva se bodo zbirala iz deležev članov. Član bo postal lahko vsak pripadnik sokolske organizacije, ne glede na njegovo bivališče, vsaka sokolska edinica in druga juridične osebe. Delež bo znašal Din 100.— in se bo lako plačal v mesečnih obrokih tekom enega leta. Člani imajo lahko več deležev. Jamstvo je še enkratno. Vsak član bo plačal enkratno vstopnino Din 20.—, ne glede na število deležev, ki bo plačljiva takoj ali v dveh mesečnih obrokih, najdalje tekom enega leta.
Ko se zadruga z deleži utrdi in ji bo obstoj zasiguran, bo sprejemala tudi vloge na obrestovanje, s katerimi bo mogoče pomnožiti dajanje posojil.
Tudi druga denarna sredstva bo zadruga skušala dobiti brezobrestno ali po nizkih obrestih, da jih bo mogla kot posojila oddajati po nizki obrestni meri svojim članom.
Po potrebi bo zadruga posredovala za svoje članstvo razne nabave sokolskih in drugih predmetov.
Čisti dobički, ki sicer pri mali obrestni meri ne bodo mogli biti veliki, se bodo stekali v rezervni zaklad, iz katerega se bodo spet dajala posojila.
V svrho revizije in denarne izravnave bo zadruga pristopila k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Zadruga se bo ustanovila le, če bo podpisanih toliko deležev, da bo omogočeno realno poslovanje in zasiguranih za prvo silo skupno vsaj Din 200.000.—.
Priporočljivo bi bilo, da bi se vse članstvo udeležilo podpisa deležev in bi ne bilo nikogar, ki ne bi podpisal vsaj enega deleža. Sokolske edinice naj bi podpisale po več deležev, ravno-tako člani, ki so premožni, ali vsaj dobro situirani.
Gre tu za to, da poleg ostalih sokolskih vrlin pokažemo tudi gospodarsko osamosvojitev in trdno voljo, da hočemo nekaj ustvariti iz sebe, kakor so to delali predvojni Sokoli, ki niso dobivali uikakih podpor, niso imeli nobenih ugodnosti
na železnicah za prireditve in jili je pod Habsburgom preganjalo nemštvo, državna oblast in klerikalizem.
Samo dobre volje je treba iz zdravega optimizma. Ce oboje postavimo na gospodarsko in samo na strogo gospodarsko podlago. moramo uspeti!
Zdravo!
Pripravljalni odbor.
»K RADOSTI IN BRATSTVU!« V STRAŽIŠČU.
V nedeljo, dne 9. avgusta 1936 ob 15. uri bo uprizorjena na prostem v Stražišču
»K radosti in bratstvn«.
Revija naše misli v treh delih.
Spisal Jak. Špicar.
OSEBE:
Peter, star pastir s planine Metuljček, prof. naravoslovja Hiroglif, profesor zgodovine Slavec, potujoči študent Kladivar, potujoči kovač Mokan, mlinar Polonica, njegova hči Piščalka.
otruna godci Meh
Pastirček
Mošnja
Tmina gospodje Paragraf
Gledališki ravnatelj Kulisa Cof, uradna oseba Trije župani Vesna
Favn vilinska bitja Pan
Marjetica, pastairica Tri županje.
Telovadni zbori: Mali Favni, cvetke, beli, modri in rdeči dečki, grški gimnasti, metulji, Sokoli, kmetje, naraščaj, deca, narod.
V lutkovi igri nastopajo sledeče osebe: Kamela, Bogataš
Smrt, Vrag.
»K radosti in bratstvu!« naj bo klic sokolske misli, vsebujoče idejo bratstva, enakosti, ljubezni in duševne svobode. Smisel za našo zemljo in njene krasote in za zgodovinske vrline naj diči vsakega izmed nas. Zavračamo nazadnjaštvo in reak-cijonarnost, odločno odklanjamo izkoriščanje kogarkoli in zoperno nam je paragrafarsko črkarstvo, ker spoštujemo glas vesti, ker hočemo delati za domovino in narod prostovoljno in brezplačno in ker stremimo za napredkom posameznika in celokupnega naroda. Naša naloga je, da povdarjamo to, kar nas druži, in odklanjamo ono, kar nas razdvaja, in tako gradimo na spoštovanju vsake dobre misli in poštenosti vseh slogo in s tem srečo in zadovoljnost. V združenju telesnega in dušev-
nega zdravja v medsebojnem, odkritem zaupanju in v veselju do življenja naj gre naša pot v boljšo in lepšo bodočnost.
Zemlja (Mokan in njegov mlin) vse redi, ne glede na spore med ljudmi, ki so dostikrat neutemeljeni, da jih mladina ne more razumeti. Na delu so temne sile (mina in Mošnja), ki izkoriščajo in demoralizirajo narod in smešna pretiranost (Paragraf), ki mu jemlje pametno, naravno mišljenje in vero v pravico. Temu nasproti pa stoje preprosti pastir Peter, mlada duševna sila (Slavec) in telesna moč (Kladivar), bogata Polo-nica in revna Marjetica, vse povezano v ljubezni. Godci posamič ne zmorejo nič, skupno pa jo le vrežejo, da so jih vsi veseli. Sloga gradi in daje pobudo in veselje za delo! Narodu naj pomagata znanost in umetnost (Metuljček, Hiroglif in Kulisa) do napredka. Vse naj sodeluje, da dvignemo človeka na čim višjo stopnjo v telesnem, duševnem in moralnem oziru!
Mogoče se bo komu zdelo to pretirano in upanje na uspeh utopija. Tudi mi vemo, da ideal ni dosegljiv, ali z vztrajnostjo in samozatajevanjem se mu hočemo kolikor mogoče približati in tako privesti narod k radosti in bratstvu.
Vsi kroji brez izjeme dne 5. julija na zlet v Škofjo Loko!
IZ ŽUPE CELJE IZ ŽUPNEGA TO
Razpis župnih plavalnih tekem na Savi, ki se bodo vršile ob priliki društvenega nastopa sokolskega društva Zidanimost, dne 12. julija 1936. Proga je dolga 1800 m. Nastopno mesto je Zidanimost, cilj most pri Radečah. Sava je topla 19° do 21° in je brez vrtincev. Globoka je na progi, kjer se bo tekmovalo, do največ 1'80 m. Tekem se udeleži lahko članstvo, naraščaj samo od 16. leta naprej. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Prireditelj se bo potrudil s pripravami, tako da bo vsaka nesreča izključena.
Ker je ta način tekmovanja na to razdaljo prvi v naši župi, bratskim edinicam udeležbo toplo priporočamo. Prijave je poslati, sokolskemu društvu Zidanimost najkasneje do 10. julija.
Medžupne plavalne tekme žup Celje, Kranj, Ljubljana Novo mesto, Maribor in Sušak bodo 15. in 16. avgusta t. 1. v Rogaški Slatini.
HOTEL JELEN o KRANJ	
IZBORNA KUHINJA	CENE ZMERNE
DRUŽBAM POSEBEN POPUST	
TISKARNA	Se priporoča za cenjena naročila, ki jih izvršuje hitro, lično
(SAVA*	in po zmerni ceni. Tiska knjige, brošure, ča-
D. D.	sopise, letake,
	lepake, letna
V KRANJU	poročila,vstopnice, vabila
Telefon štev. 8	i. t. d. v eni ali več barvah
KNJIGARNA	Zaloga šolskih in pisarniških potrebščin
KNJIGOVEZNICA	Izdelava štampiljk in šolskih zvezkov
POSOJILNICA V RADOVLJICI, reg zadr z o. por.
obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu
FRANC JflNSfl-KRANJ
KONCESIONIRANO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
TRGOVINA Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIJALOM IN RADIO-APARATI
PUPILARNOVflREN ZAUOD
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE
prej Južnoštajerska hranilnica
CANKARJEVA C. M - NASPROTI POŠTE
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči
D R A V S K A BANOVINA
z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba.
____ Sokolske potrebščine -----------
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
Miloš Pšeničnik, Celje --------
FRANJO DOLŽAN, cehe, za kresijo
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelo vodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne -- Postrežba točna in solidna
Ustanovljena leta 188t	Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
c« .2	«
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000'—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin
Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: ,,Posojilnica“	Telefon št. 2.
—	■	= BLAGAJNIŠKE URE	■	=
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
Dllillllillllllllllllliillllllll
Zvezna tiskarna o Celju
Strossmayerjeva ul. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vaSil in vsek drugifi tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA