AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., SATURDAY MORNING, JULY 10, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. 1st! KONCEM TEDNA Ameriška ofenziva na južnem Pacifiku bo citirana Rusiji k°t potrebna, da se odverna Japonsko od Sibirije, radi tega skor0 prav tako važna, kot bi bito invazija zapadne Evrope. zaenkrat suhači skrivajo namene, pa je vendar fakt, a se pripravljajo na veliko *ainpanjo letos. Zaenkrat bi ra-dl nabrali $10,000,00, da bi financirali novi program. Njih rizarska vojska za odpravo Prohibicije b0 napadala v gla-tri točke: 1) protekcija 18 .h vojaških Pijačo; 2) di Pijače Umskih novincev pred odsotnost od dela rain 3) vedno več mla-zolčinov. Suhači bodo Poskušali vpeljati splošno prohi-cijo še letos, toda v nobeni ne°rnici kongresa nimajo veči-' Vsaj danes še ne. protistavkovne postave delavski voditelji niso tako •bi R žalost; bodo. ni, kot se je govorilo, da Ker postava določuje do- 0 dni od napovedi stavke pa do rJ ski stavke same, bodo ta čas unij- do v°ditelji porabili v to, da bo-strašili tovarnarje, da jim bo st a vzela podjetje, ako ne bo be-. Preprečena. J.1 Podjetja, se bodo rajši pobota-112 delavci. . In ker no- n 'ndustrijalec ne želi izgubi- (jOTovi, mor, dijo, dobro poučeni viri trda nemške tovarne ne tal zgraditi toliko bojnih le-m kolikor >be fri na jih nemški letalci zapadni in vzhodni onti. ičiang-Kajšek, žena slikovnega poveljnika kitaj Žav /lrmad' Je odšla iz Zed- dr glije °v> ne da bi obiskala An-" To smatrajo nekateri za Plitev . zlasti še, ker je bila spo-sa 1 Povabljena v Anglijo od ob^k^ijice. To pomeni, da ne ^a,.0jaJo ravno najboljši odno-taj'med Anglijo in Kitajsko. Ki. Sovo^ doKi AfrgiiJ0' da Je Pre" j)a ll]a Zed. države za glavni tl*di na Evr°P°- AngiiJa Pa slta da hoče po vojni Kitaj-s0 . it{ nazaj Hong Kong, ki lrneli dozdaj Angleži. I^CEj Primorski fantje, vojni ujetniki, prosijo pomoči Neki S. Skorjanc iz Indianapolisa Ind. poroča v Prosveti, da je v vojnem ujetniškem taborišču Attenbury, ki se nahaja 30 milj od Indianapolisa 2,000 italijanskih vojnih ujetnikov in med temi je tudi 22 primorskih Slovencev, ki so bili zajeti v Tuniziji z italijansko armado.-- Ti primorski fantje apelirajo na ameriške Slovence z vzklikom : "Rešite nas! Sprejmite nas v svoje vrste, v vašo armado, da bomo tudi mi pomagali bojevati se za svobodo Jugoslavije?! Z veseljem bomo šli v smrt, kričeč: živela svobodna Jugoslavija! živela Amerika! Prosimo vas, dragi rojaki, uslišite nas! Hvaležni vam bomo do smrti!" v JJ značilno je dejstvo, da ušajo nekateri vplivnejši *>ih h1 v^'ti potrdila iz nevtralni^ . av da so .bili vedno na-bi Židom. Ta "spričevala" ^azali ob invaziji zavezni-^ek nemški častnik, ki je Da^gal neki Židinji pobegniti Čjj edsko, ji je nedavno sporo-ho' bi o tem pričala, kadar Pnšel čas za to. ||0llVEžANI so razi j učeni nad j,e,soSe(jnjm. Kadar nam- k^Qnc>rveški saboterji uničijo nemško tovarno, pošlje X°Pet u nove str0->e in tovarna ^ttlal'u ohratnie. NE države bodo ddbile ^atkem več olja. Dve no^ Po katerih bo teklo olje v !oto;;:e države, bosta kmalu do TQda večje vojaške Vvi \ , LlJe v Evropi in na Pacifi-I naj'bi'že zahtevale novo S0(j0 °lja, morda celo 500,000 dan" Tore:' ni že nika" i ne ^izgleda, da bi dobile vzhod- '^i-ZaVe kmalu kaj več olja in i Uunr aa. D, t>0 u°ma iz bolnišnice Hi§nic.Postani operaciji v bol- C* Se je vrnila domov Mrs. Bradač, 7013 Hecker Prijateljice jo zdaj lahko ej0 na domu. Imena teh 22 primorskih Slovencev v taborišču Atterbury so: KLINKOU Janko, rojen 1. januarja 1919 v Tolminu, Gorica; oče Andrej, mati Marija Kavčič. BLAŠKO Anton, roj. 10. jan. 1922, Ajdovščina, Goriško; oče Janez, mati Antonija Kretič. GRUDEN Oskar, roj. 28. marca 1922, Šempas-Gorica; oče Anton, mati Marija Konič. ČERNIGOJ Bojan, roj. 8. marca 1920, Šempas-Gorica; oče Filip, mati Marija Klarič. KAČAR Janko, roj 25. marca 1922, Kal nad Kanalom Goriško; oče Peter, mati Rozalija Brečavšek. TRAMPUž Jože, roj. 26. marca 1922, Kostanjevica-Gorica; oče Jože, mati Marija Pipan. KOKOŠAR Ivan, roj. 8. febr. 1922, Grahovo-Gorica; oče Ivan, mati Marija Kenda. BRANKOVIČ Miroslav, roj. 21. j'ul. 1921, Šempas-Gorica; oče Vinko, mati Kristina žiž-man. PAVŠIČ Alojz, roj. 25. avg. 1922, Šempas-Gorica; oče Alojz, mati Katarina Rus. ŽNIDARŠIČ Jožef, roj. 4. marca 1922, Duihovo-Gorica; oče Jožef, mati Ana Mugerlji. LULEK Franc, roj. 5. febr. 1921, Ajdovščina-Gorica; oče Franc, mati —. VALENTINČIČ Franc, roj. 17. sept. 1915, Bačo-Gorica; oče Luka, mati Marija Kleč. ičEJ Janko, roj. 15. jun. 1922, Trnovo-Gorica; oče Alojz, mati Pepca Podgornik. KLANJŠEK Jaže, roj. 13. marca 1922, Grgar-Gorica; oče Jože, mat Jožefa —. KOGOVŠEK Ivan, roj. 22. marca 1919, Pregarje-Reka; oče Ivan, mati Katarina Kuret. SREDNIK Franc, roj. 26. sept. 1920, Kopriva-Trst; oče Alojz, mati Ana Galjušek. TREBIČAN Franc, roj. 9 marca 1919, Košana-Trst; oče Franc, mati Viljemina Počkar. SEDMAK Frank, roj. 13 sept. 1922, Postojna; oče Franc, mati Marija Srebot. HRVATIN Jože, roj. 10. avg. 1922, škofija-Trst; oče Rudolf, mati Marija Zadnik. ŠULIGOJ Franc, roj. 29. mar ca 1922, čepovan-Gorica; oče —, mati Antonija. SIMČIČ Franc, roj. 19. jul. 1914, Krmin-Gorica; oče Raj mund, mati Pepca Zilej. BRATINA Anton, roj. 12 jan. 1922, Ajdovščina-Gorica oče Anton, mati Marija. (Ako kdo med čitatelji sluti da je kateri zgoraj navedenih ujetnikov njegov sorodnik, naj se obrne za nadaljnje pojasnilo na sledeči naslov: S. Skorjanc, 722 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.) Osem letalcev ubitih v Daytonu, ko je trčilo dvoje letal Dayton; O.—Nad letališčem Wright v Daytonu sta zadela skupaj en armadni transportni avijon in eno tovorno/ letalo. Vsako letalo je imelo po pet mož posadke ,toda dva sta bila civilista. Dočim je bilo vseh osem mož od letalskega kora ubitih, sta se rešila oba civilista s padali. Kolizija se je pripetila zelo nizko nad letališčem. Imena ubitih bodo dana v javnost potem, ko bodo najprej obveščeni o njih smrti sorodniki. Ali ste že napravili prošnjo za gazolin? Odbori za racioniranje gaziplinaf v Greater Clevel landu svarijo, da je v pon-deljek zadnji čas, da lastniki avtov napravijo prošnje za novo "A" knjigo. Dobite si listino na kaki ga-zolinski postaji, jo izpolnite, kot predpisano in pošljite najkasneje do ponde-Ijka na vaš "rationng board." Ta vam bo potem poslal po pošti nove kimone. Ne pozabiti priložiti listine, ki kaze, da »te dal pregledati avtm kolesa, Zavezniki so na Siciliji Nemške izgube v Jugoslaviji so ogromne Cargrajski poročevalec švedskega lista Ny Dag piše dne 22. junija naslednje: "Zagrebški časopis 'Hrvatski Narod' poroča o silnih izgubah nemških čet v borbi proti geril-skim skupinam na jugoslovanskem ozemlju. "Ko so se morali gerilci vsled sovražne premoči na enem od bojišč umakniti, so pognali v zrak dvojico velikih železniških mostov in potem napadli nemške čete v bok in jih potisnili v de-fenzivo. Od osišča kontrolirani hrvaški list priznava, da so se Nemci morali umakniti iz nekaterih svojih postojank. "Hrvaška SS-divizija, nabrana v jugovzhodnem delu hrvaškega ozemlja, je pod poveljstvom nemških častnikov; takoj v prvih bojih je imela ogromne izgube — dve četi sta bili pokla-ni do zadnjega moža. "Nadalje poroča omenjeni hr vaški list, da so letala in skupi' ne tankov podpirala SS-oddelke v krvavih borbah blizu črnogorskega mesteca Savnika; toda tudi tam niso mogli zlomiti geril-skega odpora. Paveličev časopis je moral sam priznati, da so ime^ le čete okupatorja in ustaši ve like izgube." -o- Goebbels je prišel v Kolin na ogled London.—Radio iz Pariza je včeraj poročal, da je dospel nemški propagandni minister Goebbels v Kolin, da si ogleda razdejanje, ki so ga napravile na mestu angleške bombe. -o- Mnogo ameriških čet je dospelo v Indijo London.—Iz Indije se poroča, da je dospelo tja izdatno število ameriških čet in zračne sile. Vrhovni poveljnik angleških čet v Indiji, general Au chinleck, je izjavil, da je arma da v Indiji zdaj pripravljena za ofenzivo proti Japoncem. Francija bo šla v boj proti Japoncem, ko bo osišče v Evropi premagano Washington. — Francoski general Henri Giraud, ki se nahaja tukaj na važnih posvetovanjih s predsednikom Roose-veltom in armadoimi voditelji, je včeraj izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da je predsednik obljubil opremiti afriške francoske čete 300,000 mož. Nato je general slovesno izjavil: "Zavezujem se, da bo stala Francija na vaši strani, da se osvobodi Pacifik japonske oblasti, kakor bo tudi ostala z vami, cla se zgradi mir, ki bo trajen in pravičen." -o- \emci so napadali po Angliji z uspehom London.—Včeraj so obiskali nemški bombniki neko mesto v južnovzhodni Angliji. Škoda bo, pravijo, precejšna. Zadeto je bilo neko gledišče in tri trgovska poslopja zraven, kjer so Dila tudi stanovanja. Nemške bombnike, ki so lete-i proti Londonu, so malo pred mestnimi okraji prestregli in zapodili nazaj. -o- Rusi poročajo, da so štrli vse nemške napade London, 10. julija.—Iz Moskve se poroča danes zjutraj, da so ruske čete včeraj z uspehom odbile vse strahovite nemške napade na fronti med Orlom in Kurskom ter da na fronti pri Belgorodu trdno držijo linijo. Včeraj so uničili Nemcem 193 tankov in 94 letal. Iz Moskve se nadalje zatrjuje, da je v enem dnevu padlo 5,000 Nemcev. V petih dneh nemške invazije je obležalo na bojnem polju okrog 40,000 na-zijev. Tudi v bojnem materialu so imeli Nemci strahovite izgube. Dozdaj so izgubili 2,036 tankov in 904 bojnih letal. -o- Po eno japonsko ladjo imajo ameriške podmornice na vesti Grofa so obdolžili, da je ubil tasta Nassau, Bahamas.—Tukaj so zaprli grofa Alfreda de Marig-ny, katerega so obdolžili, da je s kolom do smrti pobil svojega tasta,milijonarja HarryOakes. Ubil ga je, ko je >a spal in nato je zažgal njegovo posteljo. Med tastom in zetom so bili prepiri, ker je imel Oakes ugovore proti grofu in je grozil, da bo svojo hčer razdedinil, ker je poročila grofa. -o--- Feldmaršal Goering je boljšega zdravja Stockholm.—Iz zanesljivih virov poroča švedsko časopisje, da je bil nemški feldmaršal Goering še zadnji teden resno bolan, toda da je zdaj že iz vsake nevarnosti. Odpovedali so mu bili živci. Washington.—Ameriške podmornice, ki se plazijo po vodah širnega Pacifika, potapljajo zdaj povprečno po eno japonsko ladjo na dan. Ta krasen uspeh ameriške bojne sile je napotil mornariški oddelek, da je v enem mesecu izdal poročila o delovanju podmornic. Navadno pridejo taka poročila v javnost več mesecev potem, ko poroča kaka podmornica o uspehu. Od 1. junija so potopile ameriške podmornice že 232 japonskih ladij, med temi velike ransportne ladje, tankarje in tri križarke. Devet nadaljnih ladij pa so poškodovale. Ameriške, angleške in kanadske čete so v akciji proti sovražniku; general Eisenhower apelira na Francijo; mornarica krije izkrcavanje čet. Washington, 10. julija.—Danes zgodaj zjutraj je naznanil vojni oddelek, da so začele ameriške, angleške in kanadske čete z invazijo Sicilije. Iz glavnega stana se naznanja, da je zavezniška zračna armada najprej z vso silo bombardirala Sicilijo, nakar je bojna mornarica začela obstreljevati obrežne obrambe, da so se čete lahko izkrcavale. Vojni oddelek poroča slede- poroca če: "Angleško-ameriške-kanad-ske čete pod poveljstvom generala Eisenhower j a so začele danes zgodaj zjutraj (10. julija, afriški čas) z izkrcavanjem na Siciliji. Zračni napad je bil izvršen malo pred tem. Bojna mornarica je spremljala napadalne čete, ki je bombardirala obrežne obrambe tekom naskoka." Radio iz Alžira je poročal v Ameriko, da so se zavezniške čete izkrcale na zapadnem obrežju Sicilije, ki je oddaljen 260 milj od Rima. Nadaljnih podrobnosti ni o številu napadalnih čet na Sicilijo. Samo to se poroča, da so se tudi kanadske čete pridružile ameriškim in angleškim pod skupnim poveljstvom ameriške-že tri generala Eisenhower j a. V istem času, ko je ukazal general Eisenhower invazijo na Sicilijo, je potom radia govoril francoskemu narodu, da je invazija na Sicilijo prvi korak za osvoboditev evropskega kontinenta. Svaril je Francoze, naj se zadržijo mirno ter da naj se ne izpostavljajo reprizalijam radi morebitne predčasne akcije misleč, da bo kmalu prišla M n Naši vojaki Nov grob Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Hawthornden bolnišnici rojak John Laurich, star 61 let. Stanoval je na 382 E. 165. St. Doma je bil iz Velikega vrha pri Blokah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Mihelich, sina Johna, brata Henrya in sestro Mary Pernot. Pogreb bo v pon-deljek zjutraj ob 8:30 iz Svet-kovega pogrebnega z a v o d a v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Kupujte vojne znamke! Včeraj je sprejelo naše uredništvo iiz Afrike zanimivo pismo od narednika William Gli-ha, katerega tukaj prinesemo v slovenščini: "Dragi g. urednik! Pišem Vam z namenom, da boste zvedeli nekaj novic od mojega ška-drona. Ameriško Domovino prejemam redno in zelo hitro. Danes, ko to pišem, je 25. junija in ravno danes sem prejel Ameriško Domovino od 5. junija. Take stvari, kot dobivanje časopisa mnogo pom|aga človeku in ga stori srečnega. Kolona, v katerfi; o|bjav,ljate imena in naslove naših vojakov, Vam da gotovo dosti dela, zato pa to jaz in mnogi drugi to zelo upoštevamo. ^ Ko smo se vozili z ladjo semkaj, smo bili skupaj Albin Ce-leznik, Paul Proster, Joseph Ucakar in Frank Novak. Zdaj je samo še Albin pri nas, kje so drugi, ne vem. Pred enim mesecem sem bil pa zopet zelo srečen, ko je bil pri-deljen mojemu škadronu Joseph Sterle iz Barbertona; Ralph Bi-yak iz Newburga je pa pri Albi novem škadronu. Tako smo štirje, dovolj za "en pod," ali za pinochle v štirih. Najlepaq pozdrave Vam ter vsem čitateljem Ameriške Do movine, Sgt. William M. Gliha, 35013365 16th Reconnassiance (Bomber) Squdn. A. A. F., 68th Reconnassiance Group, APO 762, c/o Postmaster New York, N. Y. fta Ha Ps Henry Walter, sin Frances in Dominic Walter iz 806 E. 236 St., Euclid, O. je odšel v sredo k mornarici. Henry je gradui-ral letos iz višje šole. želimo mu vso srečo in zdrav povratek. M ta M Narednik Frank Campa, sin Mrs. Ivane Campa iz 6519 Edna Ave. je prišel za 15 dni domov na dopust. Izpolniti mora namreč veliko nalogo, da bo boter sestrinemu detetu. (a ta m Roland Centa, sin Mr. in Mrs. Anthony Centa iz 1435 E. 173. St., je dobil odlikovanje višnjevega srca, ker je bil ranjen v Alfriki. Njegov naslov je: Pvt. Roland Centa, 35047249 Co. C, 2nd Coni Hospital, APO 700, c/o Postmaster New York, N Y. na vrsto invazija Francije. "Kadar bo prišla prava ura za udar," je rekel general Eisenhower, "vas bomo obvestili. Do tedaj pa ostanite hladni in varčujte s svojo silo!" Razni komentatorji izjavljajo, da bo boj za Sicilijo vroč, ker Italija in Nemčija imata tukaj in na bližnji Italiji do 300,000 mož. Zavezniška zračna sila je pripravljala ta napad s tem, da je noč in dan bombardirala razne kraje po Siciliji, zlasti pa letališča. Nekaj pristanišč so Italijani sami razstrelili, da ne bi služili zaveznikom. Frank R. Gole, 2nd Class Seaman, sin Mrs. Gole iz 6128 Glass Ave. je prišel domov na dopust za ctevet dni iz Ojreat Lakes, 111. Angleži so izvedli že 119 napadov na Kolin London.-^Štiri.dni.in.noči je bila zračna ofenziva precej mirna. Včeraj šno noč so pa angleški bombniki zopet poleteli na Porenje in sicer na središče nemške industrije, Kolin. Osem bombnikov se ni vrnilo z napada. ,To je bil že 119. bombni napad na Kolin. Zadnja dva napada, 28. junija in zadnjo soboto sta povzročila na industriji v Kolinu veliko škodo. Nemci so zopet poročali, da so padale angleške bombe samo v rezidenčne kraje, da bi opla-šile prebivalce. -o--— Ameriške čete so samo tri milje še od Munde Avstralija. — Mac Arthur j ev glavni stan poroča, da so ameriške čete, ki prodirajo proti japonski bazi Munda na Novi Georgiji, samo še tri milje od cilja. Amerikanci, ki so se izkrcali začetkom tedna na Novi Georgiji, so se v četrtek spoprijeli z japonskimi patruljami in jih porazili. To je bilo samo tipanje o moči sovražnika. Glavni naskok na Mundo Amerikanci šele pripravljajo. Amerikanci sodijo, da brani Mundo izdatno število Japoncev, ki se pripravljajo na obrambo do zadnjega moža. -o- Manjši davki v Euclidu Euclidski župan Sims poroča, da bo mera zemljiških davkov za Euclid v 1943 najbrže 2.44, ali nižja. Sedanja obrestna mera je 2.62. Nižji davčni meri bo pomagalo to, da bodo deli na davčno listino nekaj novih zgradb, predno bo preračunana davčna mera za letos. Mr. in Mrs. Jakšič sta odpotovala v New York Mrs. Ana Jakšič, ki vodi znano podjetje Grdina Shoppe na 6111 St. Clair Ave., je odšla v New York nakupovat nove obleke za prihodnjo sezono. Ker ima njen soprog Frank ravno počitnice, jo je spremil. Vrneta se enkrat prihodnji teden. S v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMDS DKBSVXO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta >3.50. Za Cleveland po pošti. pol leta $4.0G Za Ameriko ln Kanado, četrt leta >2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta 12J26 Za Cleveland In Euclid, po razna&alcih: celo leto (6.50, pol leta #3.60, četrt leta >2.00 , Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Caxmda $6£0 per year. Cleveland by mall >7.60 per year U. s. and Canada $3.60 lor 8 month«. Cleveland by >4.00 for 6 months U. S. and Canada >2.00 for 3 months. Cleveland by mall >2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier >6.50 per year. >3.50 for 6 months. >2 00 for I months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 161 Sat., July 10, 1943 Seznanimo se s fakti o ruskem režimu hi. In vendar to ne ovira ameriških komunistov, da ne bi denuncirali kot "poskus zabiti zagozdo med zaveznike," ali "uslugo Hitlerju," ali celo kot "fašizem," vsako besedo, ki jo spregovori kak Amerikanec v pošteni kritiki o življenju j)od rusko diktaturo. Prav tako bodo denuncirali tudi ta članek in časopis, ki ga tiska. Toda edina baza za trajno sodelovanje med tema dvema velikima državama je mogoča samo tedaj, če si povemo iz oči v oči, kar imamo na srcu. Tega ne bomo dosegli, ako bodo Rusi napadali našo demokracijo, ali pa če bomo enostavno in pohlevno izjavili, kot je podpredsednik Wallace nedavno, da "Rusije ne smemo pregoljufati." Kakor če bi morali v sramoti povešati glave in ponižno molčati, ko zastonj pošiljamo orožje in potrebščine po vsem svetu onim, ki se bore za principe civiliziranega življenja. Ta logika, ki je spravila naše levičarje v stanje oprošče-valnega zadržanja napram Rusiji, se jasno zrcali po bivšem ambasadorju Joseph Daviesu. Mr. Davis je bil v Rusiji v času notoričnih obravnav v Moskvi, tekom katerih so prvotni voditelji boljševiške stranke "izpovedali," da so kovali izdajo s tajnimi agenti (Nemčije in Japonske, ali Francije in Anglije, kakor je bila trenutna zunanja politika Stalina). Tista misteriozma priznanja, so bila samo pesek v oči javnosti, a za kulisami je bila pa krvava Stalinova čistika proti svojim kritikom. K,o je bil v Moskvi, je Mr. Davies ves v grozi poročal našemu državnemu oddelku: "Teror tukaj je grozen fakt. Strah sega in išče prav v vse sloje. Nobena hiša, najsi je še tako preprosta, ni brez neprestanega trepeta in strahu pred nočnim obiskom tajne policije . . . Kadar kako osebo odpeljejo, se ničesar ne izve o njej cele mesece, in v mnogih slučajih — nikdar več." Ves v grozi je Mr. Davies opisal tiste obravnave v pismu, ki je bilo priobčeno 26. januarja 1937 v New York Timesu: "Ako bi bili kdaj zaželjivi principi anglosaksonskih sodišč za varstvo obtoženih, za pravico zagovora, za pravico pričanja proti samemu sebi, potem bi bili zaželjivi pri teh obravnavah." Nobenega pametnega vzroka ni, zakaj bi Hitlerjev napad na Rusijo, ali heroični odpor Rusije omajal Mr. Da-viesov ponos v anglo-saksonske institucije. Vendar je fakt, da zdaj priporoča take obravnave ter barbarsko in nečloveško klanje proti-totalitarcev. Ko so Warner bratje napravili iz Mr. Daviesove knjige "Misija v Moskvo" filmsko sliko, sta bila najeta Erskine Caldwell in Jay Leyda, da sta jo predelala. V film je bila dana vsa tekoča komunistična propaganda, ki pobija ne samo zgodovinska fakta, ampak tudi popolnoma spremeni vsebi no Mr. Daviesove knjige. Ako bi bila ta slika napravljena v Moskvi, ali v uradu ameriške komunistične stranke, bi ne mogla biti boljše orodje za inozemsko propagando. V sliki predstavljajo prav to, kar hoče sovjetska vlada od ameriškega naroda, da verjame. In vendar nam je bila podana, kot bi imela sankcijo naše lastne vlade, ker v sliki nastopi igralec, ki predstavlja predsednika Roosevelta in s tem, da ob začetku pokaže, kako je film potegnjen z Mr. Daviesovo knjigo iz diplomatske aktovke Zed. držav. John Dewey, v Ameriki najbolj znan vzgojitelj in filozof ter Suzana LaFollette, bivša urednica od "The Freeman,'' sta na 9. maja napisala v New York Timesu dolgo izjavo, v kateri sta citirala podrobnosti potvorbe v sliki: "Film "Misija v Moskvo" je prvi slučaj v naši deželi totalitarne propagande, ki potvarja zgodovino s tem, da prezira fakta ali si jih'izmišlja in katere efekt na publiko more biti samo konfuzen. V vsem filmu se poskuša predstaviti sovjetsko diktaturo kot napredno demokracijo. Film je proti-angleški, proti-kongresu in proti-demokratski in proti-resnici." To je tisti film, o katerem se baha komunistični "Daily Worker," da so Warner bratje potrošili $500,000, da ga oglašajo po deželi, kar je $200,000 več, s ponosom naglaša komunistično glasilo, kot so še kdaj potrošili za katerikoli ameriški film. Človek ne more zapopasti, da bi hoteli ameriški državni uradniki in javni šampijoni demokracije pobeliti ali prezreti justitne umore, masne deportacije, s katerimi s& je sovjetski totalitarizem establiral in ohranil. Demokracija je prva in glavna pot življenja, kot nas predsednik Roosevelt neprestano opominja. Ako izdajemo knjige in izdelujemo filme, v katerih poveličujemo totalitarno tiranijo, potem zadamo s tem največji udarec temu našemu načinu življenja — demokraciji. Samo dvoje imamo na izbiro: ali verjamemo v demokracijo in v to, za kar se borimo, ali pa ne verjamemo in je ni. Medtem, ko dajejo naši fantje življenje na tujih frontah za demokracijo, gotovo ni čas za nas, da bi razširjali totalitarizem na domači fronti. (Dalje prihodnjič.) 'A* 't* 'A* 'A'"*!1 'A* 't1"'^1 ^ *"'A* 1A^*A* J? BESEDA IZ NARODA Društvo Kranj Vsem članom in članicam Samostojnega podpornega društva Kranj se tem potom naznanja, da se vrši redna seja našega društva 14. julija ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prošeni ste vsi, da se te seje udeležite v čimvečjem številu, kajti na seji bodo prečitani trimesečni računi in izvoliti bomo morali novega zapisnikarja, ker je naš dosedanji zapisnikar brat Stanley Kalan odšel v službo Strica Sama. , Odbor. -o- Prav luštno je res na deželi. . . Tako nekako pojo "trije mušketirji" tam pri naših prijaznih in gostoljubnih farmarjih v Madisonu. Malo po nesreči in malo pa namenoma sem bil zapeljal z mojim koleselnom tja v tiste kraje. Najprej sem obiskal Klausovega Franceta, bivšega gostilničarja z Addison Rd. Sedaj prav pridno gospodari na svoji lepi farmi. Z njim sva se odpeljala pogledat na sosednjo slovenko farmo k Ko-šičku. Tam sva videla, ko so ravno škrofili trto, da uničijo tiste sitne živalice, ki jim diši sladka vinska trta. Pa ti jo po-grunta brihtna Francetova glava in pravi: "Kaj praviš ti, ko bi se dalo Hitlerja in pa tiste "rumenjake" tam na Paficiku takole poškrofit in hitro uničit, pa bi se ne bilo treba našim fantom pretepat tam v tujini." Ne bi bilo napačno, sem si mislil. ■ Strojinov Jerry je prav pridno priganjal svojega pram-čka, s katerim sta okopavala krompir. Rekel je, da je malo premokro, pa bo že za silo. Včasih je premokro, včasih presu-ho, no kedaj naj pa človek potem dela. Ker sta pa Strojino-va oba zelo prijazna, zato imata tudi vedno dovolj obiskovalcev. Tam sem videl "tri mušketirje" (John, Rudy in John). To so vam fantje in tudi zabave imajo dovolj. Pevci so vsi trije in če pa jim petje ne re, pa ti eden vzame harmoniko v roke, je pa muzika mesto petja. Oni dan je Stroj inov Jerry rekel, da bodo čebele rojile in se je ogledoval po drevju, kje neki je roj. Mesto roja pa zagleda na drevesa veliko kačo. Takoj je bil John pripravljen s svojo puško in je pomagal kači na drugi svet. John je rekel, da je na oba očesa zamižal, ko je sprožil petelina in da je kačo zadel naravnost v glavo. Malo sem ga postrani pogledal, pa brž pove Rudy, da je on igral na harmoniko in drugi John pa pel in to je bilo kakčo tako omamilo, da se je sama zaletela v Johnove krogle in zato jo je doletela tudi tako nesrečna smrt. Ker pa ti naši fantje ljubijo izpremembo, se pa odpeljejo sedaj k enemu in zopet k drugemu slovenskemu farmarju na obisk. Tako smo se bili zopet sestali pri našem Žerulenu Tonetu Debevcu, kjer smo jih zopet en par vrezali, da je kar odmevalo od gozda. Da so pa grla za petje primerno namazana, imajo pa naši farmarji to lepo navado, da imajo pri roki vedno kaj tiste dobre "studenčine," ki je navadno rdeče barve in j ako primerna za mazanje suhih rl. Ti naši "urlaubarji" se tako imenitno počutijo, da bi jim človek sko-ro zavidal. Seveda Tonetu Debevcu se pa tudi dobro zdi, ko fantje tako imenitno zapojo, kajti vselej, kadar je taka družba, tudi Tone rad odpre svoje registre v grlu, kakor je bila to že lepa navada v Žirovnici Kakor sem razumel te "ur-laubarje," da ni prav gotovo, da bi se v doglednem času vrnili v Cleveland. No, pa kdo bi jim pa tudi zameril, če se jim ne vidi priti nazaj v zakajene tovarne, ko je pa v resnici tako luštno na deželi ... Pa še drugič kaj. F.T. Čestitke k 50 letnici poroke Josip in Julija Papež Bilo je 10. julija, ko sta 21 letni mladenič Josip Papež in 16 letna dekle Julija Kruks stopila v češki cerkvi Marije Lurške na 55. cesti in Broadway prvič pred oltar in sta si obljubila zakonsko zvestobo do smrti. Takratni češki gospod Rev. Mihael Fundek je znal dobro slovensko in je mladina po-ročencema dal veliko dobrih naukov. Priporočal mu je slogo in potrpljenje. Besede dobrega go spoda so ostale v srcu takratnega ženina do visoke njegove starosti. Pisec teh vrstic je že nad 30 let sosed Papeževih, pa so sedaj še ni slišal ne prepirov ne tožb od njiju, dasiravno sta imela že veliko križev in težav v življenju. Vse sta voljno prenašala. Vse križe, katerih je bilo v petdesetih letih mno go, sta izročila Bogu, v katere ga imata zaupanje vse življenje. Zlati ženin je bil rojen 22. februarja 1872 v vasi Brezov dol, fara Ambrus. Še ne 18 let star se je izselil v Ameriko in se nastanil v Clevelandu (v Newburghu), kjer stanuje ves čas. Njih dom je na.3589 E. 81 St. Delal je ves čas pridno in varčeval. V tistih časih je imel gostilno na 3515 E. 81 St. sedaj že pokojni Frank Vrhunc. Ker v tistih časih ni bilo slovenskih deklet, je gostilničar Vrhunc vzel za deklo mlado Julijo Kruks, ki jč poljske narodnosti. Mlada inrazumna deklica se je med Slovenci udomačila in se kmalu priučila tudi slovenske govorice, kar sedaj prav gladko govori. Jožek pa mlad in korajžen je po prvem strahu, ko jo je ogovoril prišel do korajže in jo vprašal za roko. Dala mu je roko in srce in letos 10. julija bo poteklo 50 let, odkar srečno vozita zakonski voz, dasi je včasih težak, toda v vztrajni ljubezni v zaupanju v božjo pomoč, sta ga porinila v 50 letni klanec. V nedeljo 11. julija pa bosta ob 8:45 v cerkvi sv. Lovrenca ponovila obljubo, katero sta dala drug drugemu pred 50 leti pred oltarjem. Zanimivo je tudi to, da takrat še ni bil imel nove maše sedanji zlatomašnik Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar in češki gospod ju je povabil na novo mašo rojaka in prvega slovenskega duhovnika v-Clevelandu. Pač redek slučaj, da*bi bil kdo na novi maši, pa bi dočakal zlato poroko in takratni novomašnik pa bi bil zlatomašnik, kot je v tem slučaju. Bog je obilno blagoslovil njiju zakon, saj se jima je rodilo 11 otrok. Dva, sta umrla v rani mladosti, sin Josip je bil ubit v prvi svetovni vojni. Mislimo si lahko žalost skrbnega očeta in ljubeče matere, katerih sin počiva v tuji zemlji daleč proč od svoje domovine. Sin John je umrl ko je bil star 28 let in sin Louis pa je umrl, ko je bil star 20 let. En sin in tri hčere so poročeni in dve sta pa še doma, da delata kratek čas ljubljenim staršem. Mr. Josip Papež je že 53 let v Newburghu. Prvotno je bil tudi ustanovnik prve slovenske fare v Clevelandu in sicer fare sv. Vida in ko se je pa začela akcija za ustanovitev nove fare, je bil med prvimi za faro sv Lovrenca in prvi odbornik. Ko v naši naselbini še ni bilo ne društva in ne dvorane, je on skliceval rojake skupaj, da so ustanovili prvo društvo v naselbini — društvo sv. Alojzija, katero še sedaj prav dobro na preduje. Bil je tudi prvi pred-sednik tega društva. Ko še ni bilo jednotinih društev v naselbini, na St. Clair ju pa so tedaj ustanovili društvo sv. Vida, pristopila sta oba in sta še da nes oba člana. Torej v nedeljo bo ob 8:45 zlata poroka Papeževih v cerkvi sv. Lovrenca. Vsi ste vabljeni, posebno pa so vabljeni farani iz fare Ambrus, da prisostvujete izvanrednemu dogodku—zlati poroki. Vama zlatoporočenca pa izrekam najlepše čestitke. On, v katerega sta zaupala vse svoje življenje, naj vaju vodi še nadalje in varuje vsega hudega. In kadar pa pride božja poslan ka po vaju, naj bo vajina pot v pravo nebeško domovino lahka v družbi krilatih angelov. To vama želim jaz in to vama želijo tudi vajini številni prijatelji. J. Resnik. Poročilo podr. št. 21 SANS (newbursko okrožje) Spodaj so priobčena vsa ime na društev in posameznih, kateri so prostavoljno darovali po zadnjem poročilu ter so sledeča. Članski prispevek dr. Tabor št. 139 SNPJ $12.80. Slovenski Narodni Dom v Newburgh $10. Po $5.00: samostojno društvo sv. Alojzija, dr. Sv. Lovrenca KSKJ 63; $3.60 članski prispevek dr. Krasni Raj ABZ 160. Nabiralki Mrs. Kic in Mrs. Stražar sta izročili na junijski seji $37.50. Dar6vali so sledeči: $5.00, Mrs. Theresa Rangus (Jerič) 81 St.; po $3.00: John Rogel, Mary Jerič; po $2.00: Josephine Lindič, Frances Per-ko, Mary Cesar, Louis Perko, John Kastelec; po $1.00: Carolina Hočevar, Frank Hočevar, Theresa Lindič, Rose Prosen, Frances Jakolin, Pauline Za-krajšek, Joe Bohinc, Jacob Resnik, Helen Zupančič, Mary Snyder, Frank Perko, Frances Arko, Mary Matjašič, Angela Stražar, Apolonia Kic, vsi iz 81. ceste in Ana Kužnik iz 68 St.; 50 centov Clara Barle 81 St. Mrs. Štepic in Miss Zupančič sta izročili $28.00; darovali so sledeči; po $2.00: Mr. in Mrs. Ant. Stepic, Mansfield, Mrs. Mauer 82nd St. Po $1.00, Helen Zupančič 81 St., Mrs. Zale-tal, Mrs. Sinkovic, Mrs. Mauer, Mrs. Glavic, Mrs. Zbrikow-ski, Mrs. Jančar, Mr. Lekan, Mrs. J. Bokar, Sr., Mrs. Pe-skar, Mrs. L. Shuster, Mrs. Skerl, Mrs. Tekaucic, Mr. Zrimšek, Mr. Globokar, Mrs. Novak, Mrs. Adler, Mrs. F. Sirk, Mr. Tomaž Mervar, Mrs. Turk, Mrs. G. Mauer, Mrs. Ed. Volčanšek, vsi iz 82 cesta. Po 50 centov Anton Sušnik, Mrs. Zaje, Mrs. Rožnik, Mrs. Kenik. Frank Štemberger in J. Frankovič sta pri tajnici izročila $13.00. Darovalci so sledeči, po $2.00: Mr. in Mrs. F. Skerl, Turney Rd., Mr. in Mrs. Zrimšek, Sladden Ave., po $1: Frank Štemberger, Rosewood; Joe Sercely, Plymouth; Joe Gulas, Jeffries; Sylvia Hazlett, Garfield Blvd.; Frank Shuster, Park Hgts.; Anton Turk, Adolph Huth iz 86 St., Antonia Kozar, Joe Simčič iz Elizabeth Ave. Pri tajnici so darovali po $1: Neimenovana iz Elizabeth, Mrs. Helen Mahne 33 St., Mrs. L. Kastelec, 86 St. V zadnjem poročilu, bi se maralo glasiti Peter Bukovec 78 St. ne pa Mrs. Bukavec. Prosim da se mi oprosti, ker Peter je še fest fant brez boljše polovice. V mesecu junija je bilo skupnik dohodkov. .. $117.90 Preostanek od maja v blagajni ........... 13.02 Skupaj ..........$130.92 [zdano: Na glavni urad SANS poslano ...........$100.00 Naprava čeka in znamke .39 Skupaj ..........$100.39 V blagajni pri podružnici ostane..........$30.53 Do sedaj smo poslali na gl. urad SifNS $300.00. Pojasnilo: Gori označena imena prostovoljnih darov so ista, katera so bila izročena do 30. junija na seji ali na domu pri tajnici. Za plemenite darove se našim rojakom prav iz dna srca in z veliko hvaležnostjo zahvaljujem, v imenu ubogega naroda v domovini. Prišel bo čas (morda kmalu), ko bodo naši trpeči bratje in sestre on stran oceana, zvedeli za naše delo in sočustvovanje, za vsak najmanjši dar za njih osvoboditev in vašo rodno zemljo vam bodo iz dna srca hvaležni. Vsa imena darovalcev, nabiralcev in boriteljev bodo šla v zgodovinsko knjigo (arhiv) ter jih bodo čitali še naši bodoči rodovi s hvaležnostjo, da smo bili res usmiljeni požrtvovalni in zavedni — tu v novi domovini Ameriki, da smo na vse strani gledali in vse svoje moči napenjali in jih pomo-gali rešiti v največji zatirano-sti. Koncem julija in v avgustu vas bodo možje in žene (nabiralci) zopet posetili. Saj zanje je to delo tudi precej težavno, toda iz usmiljenja in zavednosti so pripravljeni žrtvovati čas, delo in denar. Torej daj brat, daj sestra, ne godrnjaj, če boš pomagal(a) z dolarjem, Ti bo sreča mila, da boš -po drugi strani dobil dva. Seja naše podružnice je v nedeljo 11. julija ob 3 popoldne v SND na 80 cesti. Pridite v obilem številu, da se prepričate, kako se deluje. Seje so prav kratke. V imenu trpečih bratov in sester vas pozdravljam. Helen Tomazic, tajnica SANS št. 21. uy^y tv?/,' tytjj [isyj Vabimo publiko na ogled Mi imamo moderno podjetje, kjer vlada blagodejen mir. Potrudili smo se, da nismo prezrli ničesar, kar dodaj e k udobnosti in poslugi onim, ki jim strežemo. t(jA| Cenili pa bomo nasvete ali kritiko naših sosedov. Pridite vsak čas, oglejte si prostore in potem nam povejte, kaj mislite o njih. Naša vrata niso nikdar zaprta. AUGUST F. SVEIEK POGREBNI ZAVOD 478 E. 152. St. IVanhoe 2016 Bolnišnica leta 1639 Najstarejša bolnišnica v Ameriki "Hotel lieu of Quebec" j« bila ustanovljena leta 1639. =? "I Če len / verjameti l al' pa neiei! iiiifiiiiiiniii PASJI DNEVI KRIŽKRAŽ tort Mit Pasji dnevi bodo kmalu nastoj "j pili, , Ipod pa se bomo vsled vročine botyomi potili, jesti V pratki pasji dni se več ker nf(žive nahaja, jeten za sedaj v Ljubljani Blaznih Že izdaja. neti j |eje. V pasji dobi se spodobi, da i^amj pišem, kaj posebnega o kužetih na" sem, 'saj bolj vdane vam živali, 'jetra bolj zveste 'rn l ihal olju Pre z vami hodi rad, vas spremlja. 2 kamor greste. bene 2 izt Če vesel je, zadovoljen z rfelo pom miga, liže roko ti, za druge se ne kr,&prti ga, orel( če pa dražiš ge, gotov si nj^sem plače, > se ko v zahvalo te zagrabil bo »te p0j hlače. • pli. Ma] Jagri dobre pse visoko vsi nitrat ni j o, srne, zajce, jerebice jim podile na( puška poči — smola pa srnjaka nie* psa pogodil je naš znani strlk, jj lec Jaka. Pes v življenju našem tudi vlogo, je slučajev v pasjem sB^'Oa. namreč mnogo, .)vlh če zadel pri "bingo" bodel .J ^ V( to večjo, pravijo, ta človek ima "P1 srečo." k Zi an m m br Jem °1 m T br< Jen j Sicer pasjega mesa mi tu jemo, %i/ a do Nt Kdor s stvarjo je zadoV vsako, malo, ali da za nič se nekaj m11 dalo, najden cent z veseljem v svoj strese: s atj "Dober je, čeprav sam peSk Nto 1 z ra fV repu ga prinese. fe. % h AMBULANCf jfpJ v Najnovejši, dasi ni n \J srCu ljubnejši voz, je ambul*. Imenuje se tudi invalidni m , Kadar ga je treba, se m°ri\frien0j biti. Ako reče zdravnik1 JW ' bolnišnico mora bolnik," t* PtagL se spomnite, da imamo za n vanredni voz, ki je samo uporabo. Razdalja ne P0"1 je veliko, več velja postrežb"1^ je v takih slučajih nuji10 trebna. tea Naša firma ima za ^ mnogoletne preiskušnje i® j se obrnite na nas zaupi10,^^ čas. ^Tšep A. GROIN A IN SIN^ Tel.: HEnderson 2^kuS PoS( 6 Je ' \ ^me- " j« Sanje Spisal Ksaver Meško. Smrt slikarja Jakopiča "Ne še! Pojdimo naprej!" ^jjj, 'Ne še? A kdaj pozneje ven- ieti 11111" ast» bol o: iktf a a» mi resnično ni ve- 'arle? Kaj vobče nameravata tt«ioj? Bog pomagaj! "Stopil" Dvakrat el j Koncerti mesta smo zavili na fesno. Tik ob visokem obzidju ®re&a gradu smo stopali ali drseli dol proti Dravi. KaJ pa še? In kaj hočeta Podaj ob reki z menoj?" sem '®išljal g težkim srcem. V ®sti se mi je hipoma zgenilo, 31" 'Vel je v njem trpek, nepri-®n spomin, mi je udarjalo na uho šu-reil3e reke; glasneje in glas-e-,e; Že se je razgrnila pred anu Drava—širok, gibčen sre-., ki se je zibal, kakor bi lhal čezenj močan piš. Žito na na" li, "jetra, lih ^lek°račili smo železnični m 1 Zatvore so bile visoko dvig-a , e — kakor proseče roke so i stegovale v prazni zrak. A " 0 Se mi je, da nas ne bi prav bife Zadrževale, če bi tudi bile e Spodaj ob postaji so ele svetilnice. A so se po-nJTm Potapljale v mesečini, da " Se Plameni videli, kakor bi P°Polnoma pojemali in uga- [i i?' šv tu udi olju se ziblje tako pod dihom m. si fca!?trani 0d P0Staje je bil a 1 brod, sedaj je napet mo- odšis m°St reko> a PreceJ vi_ ° sui'k'3 mestom, kjer je preva- m Naglo, s tihim upa- sfflk v Srcu sem se 021 ^ oc* sve" 0j' sem poškilil mimogrede ^ na hišico brodarje- a h P°kojno je čepela jejjregu- Spala je in spal je g0sPodar, okna so bila te- stf1 ltla- Tik u -i-i Dv., brega je ležal na va- zazdel se mi je ka-k, ki se hoče ;#fgor kobacati na suho-na desni, so plavali ^ j.1' daleč notri na šumeči vo-a ,°'ge brvi so segale s suhe-,jt 0 njih, ki pa so se zdele dojelo CUdno tenke in šibke. Šu-.•)e ob in pod mlini, a luč Sl3ala naproti iz nobene-5laž^lo se mi je, da bi me po-le(jl Q opogumilo, če bi zali ni VSa^ svetl°' bedeče oko . aVajočih hiš. Zaman sem fi ni iaJ i 2 a* IVO1 Iti" Pal K10 ZaVili lle lla leV° d01 ne r°du — zaman sem upal Stliolla desno gor proti stru-, stopali—vse upanje me ^lomeje. >rijet sremo v vodo? Ne bo 110! Me tako že hudo ze- li* sem strmel na ši-'ats^eko in na nasprotno, hr eže^Q sh'an, temno in grozečo fi«!t,ki« K., S pred menoj, vso obrast-■lem in mračnim jelše-mirno je utripalo sr- "St, °stal Of ■ napeta čez in čez nad šumečo reko. "Stepi gor in pojdi na ono stran." Na smrt sem se ustrašil. "Ali po tem takem, drobnem in slabem sukancu? Blazno početje! Ali ne bi bilo bolje, da zbudimo brodarja in nas prepelje?" Žal, da sem vprašal in prosil le v mislih. Izpregovoriti od samega strahu tako nisem mogel. "Kaj, ali misliš ali ne?" Stopil sem na sukanec! In čudno, še dovolj trdno sem stal na njem. A ko sem se ozrl v deroče valove pod seboj, sem se vendar obotavljal. "Ali boš?" Pa sem šel! V glavi mi je sicer šumelo, kakor bi se že dravski valovi zgrinjali nad njo. A šel sem, bolje, nekako plaval sem' po ti tenki in ozki cesti. Kadarkoli sem videl v poznejših letih v cirkusih plesalce na vrveh in njih vratolomno hojo, sem se spominjal z nekakim ponosom: "Jaz sem stopal po tenkem sukancu tako varno, kakor ti po ti debeli vrvi, še bolj krepko." Žal le, da je bilo v ponosni misli vselej primešano nekaj tihe groze, ki še ni izginila iz spomina. Ko sem bil nekako sredi reke, se je nit nenadoma nevarno zazibala in se nekoliko povesila. "Zdaj je konec! Jezus pomagaj !" Zakričati sem hotel in roke razprostreti, da bi se laže obdržal v ravnotežju. A iz ust ni bilo glasu, roke pa mi je vezala štrena, ki se je niserii mogel iznebiti in otresti. A že se je nit spet nategnila in napela. Krepko sem stopal po njej. "Ali sta nalašč popustila?" sem pomišljal, in lahka jeza se mi je dvigala v srcu. "Morda sta se hotela malo pošaliti z menoj ali me še bolj ostrašiti. Lepo to ni bilo od njiju. Resnično, bolj prijetno jet bilo, ko sva se s Petrom lepo na obširnem brodu peljala čez reko." A že sem bil na hrvatski strani. Komaj sem stopil na trdna tla in sem si z globokim vzdihom olajšal srce, je stal že tudi drugi duh ob meni. Tudi pri tem nisem videl in vedel, kako je prišel čez. Menda tudi z enim samim korakom. "Naprej!" Tiho smo stopali nekaj časa med jelšami, ličjem in bičev-jem. Čudil sem se, kako da grmovje duhov nič ne zadržuje, a tudi ne čuti, da stopata mimo in čezenj. Ker noben list se ni zgenil. Le če sem se jaz zadel ob vrh grma ali vejo, so se vsu le rosne kaplje kakor blesteči biseri na zemljo. Jelševje in bičevje je pone- !'L> J v sem tik pred strugo, zemljo vkovan. En sam halo, pričelo se je polje. Ka- ln pljusknil bi v valo- •le vendarle dobro, da V°do ne gremo!" sem se '.Stu Zadostil. drži'-" je zapovedal tf^lW. °Pkom, stoječ tik pred fc: sem se dotikal hlad- ta^-nekakc) rosnega plašča i "jS^0 Sor proti njemu sem 30H1 ki, 11 utrujene roke s štreno, & la I n° Ahi že izredno velika in in j^it telpnim sunkom je pretrgal 'ePu«?° ob štreni. Štreno mi -na rokah- am v ! "te sukanec tovarišu. 1 še f ^ stopil proti strugi, ftil ow6den sem se zavedel, je ^ jas an reke. Nisem si bil snem.' ali je prestopil z Samina korakom, ali je v Ki plaval čez njo. JVLe tudi e je zanimalo. Zanimala drobna nit, ki je bila mor je plulo oko, kakor daleč je segal pogled, vsepovsodi sa ma koruza. Stala je tiho in mirno na polju, ravnem kakor miza. Ali tudi spi in sanja Ali je tudi začarana v okame-nelost, v stoletno mrtvaško spa nje? Bil bi lep pogled po tem širnem, mirnem polju, kopaj očem se v čisti, beli mesečini, ko srce ne bi bilo tako nemirno. Trpek spomin ga je vznemirjal in težil. "Ali poznaš ta kraj?" me je vprašal spremljevalec s klop kom z napol tihim, skoro ža lostnim glasom. Molče sem prikimal Pokimal je tudi on. Pomol čal Ije, nekako (pogreznil se sam v sebe in v svoje misli Molče je strmel nekaj časa čez polje. "In se spominjaš?" (Dalje prihodnjič) New York, junija (JIC) — Nedavno smo prinesli vest, da e 21. aprila t. 1. umrl v Ljub-jani največji sodobni slovenski slikar, Rihard Jakopič. Iz 'Slovenskega B i j o g r afskega Leksikona" navajamo naslednje podatke iz življenja tega znamenitega slovenskega umetnika : Rihard Jakopič je bil rojen dne 12. aprila leta 1869 v Ljub-jani: njegov oče je bil premožen trgovec z deželnimi pridel-ri. Rihard, najmlajši izmed osmih otrok, je obiskoval ljudsko šolo na Grabnu in ljubljansko realko, iz katere je izstopil tot šestošolec. Jeseni 1887 se je po uspešnem sprejemnem izpitu vpisal na dunajsko akademijo, a je isto leto nevarno zbolel in se vrnil domov. Jeseni 1888 je nanovo vstopil v dunajsko akademijo, prestal po 2 semestrih teoretične izpite in nato odšel eseni 1889 za 2 semestra na monakovsko akademijo. L. 1890 je vstopil v Ažbetovo slikarsko šolo, ki se je tedaj ustanovila v Monakovem, jo redno obiskoval nekako 2 leti, nato pa do 1900 večinoma pozimi, medtem ko je v poletnih mesecih slikal doma na deželi. Od 1900 je živel v Ljubljani, sodeloval tu (1900) pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva, kateremu jfc bil ne-taj časa tudi tajnik, in pri organizaciji prve slov. umet. raz-tave. Medtem je z M. Jamom likal v Stranski vasi pri Do-srovi in odšel z njim spomladi 1901 za več mesecev slikat v Čemahovce na Hrv., se nato vrnil v Ljubljano in sodeloval tu pri II. slov. umetn. razstavi (1902). Po njej se je 1902 .pre-elil v Škofjo Loko (kjer je stanoval najprej v Puštalskem gradu, potem v mestu), odšel eseni 1903 v Prago nadaljevat t udi je in stopil v Hynaisovo olo, v kateri je ostal en seme-ter. Spomladi 1904 se je od-el na Dunaj dogovarjat z Mi-ethkejem o razstavi slov. impresij onistov, ki jo je nato amkaj z Bernekerjem, Groharjem in Zmitkom priredil (1904), potem ko je ustanovil slovenski umetniški klub "Sava" (prim. čl. Grohar). Z Dunaja je prfšel zopet v Šk. Loko, še istega leta odpotoval v Beograd kot prireditelj slovenskega oddelka I. jugosl. umetn. razstave in se povrnil v Škofjo oko (1904) poročil z Ano Czerny ter slikal (kakor ob istem času Sternen in Grohar) v oški dolini. Leta 1904 je odpotoval kot delegat "Save" na avstrijsko razstavo v London, a se potoma v Koelnu ponesrečil in se iz ondotne bolnice vrnil preko Pariza, kjer je ostal nekako teden dni, v Šk. Loko, kjer je živel do 1906, ko se je za stalno naselil v Ljubljani (Emonska cesta 2, sedaj Turjaški trg 2). Tu je z M. Sterne-nom leta 1907 ustanovil risarsko in slikarsko šolo, ki jo je tudi po Sternenovem odstopu vodi do leta 1914. S težkimi gmotnimi žrtvami je, ko se javne oblasti niso hotele odzvati njegovi želji, sezidal razstavni paviljon ("Jakopičev paviljon" v Tivoliju), ga odprl 1909 s III. slov. umetn. razstavo, a ga prodal leta 1923 mestni občini ljubljanski, v katere imenu ga sedaj upravlja Narodna galerija. Živi v Ljubljani. Jakopič se je kot otrok po lastnem nagibu mnogo ukvarjal z risanjem, avl. in 2. razr. realke pod prof. Czerovskim ni dosegel šolskih uspehov; ko je v 3 razr. prevzel vodstvo risarskega pouka Fr. Globočnik, ki ga je spodbujal k delu in mu ostal učitelj do konca srednješolskih študij, je bil Jakopič Kmalu med "odličnimi" risarji. Tedaj je poskušal že samostojno slikati, tudi krajino (Mestni log, Krim). V Ažbetovi delavnici je bolj kot učiteljev pouk vplivala na mladega slikarja prostost pri delu, množina modelov in družba součencev. Že izza srednješolskih poskusov v njem latent-ni dopor proti šolskim predpisom in ateljerskim konvencijam, ki v naravi niso bile utemeljene, ga je napotil, da je v Monakovem slikal s F. Veselom zlasti barvne in svetlobne študije na prostem z namenom, da upodobi naravo tako, kakršna se vidi. Tako se je, še preden je bil impresijonizem kot slikarski program znan, vnemal za impresij onistične smotre, in ko je pozneje na neki monakov-ski razstavi videl dela -Moneta, Sisleya in Pissarra, so se mu zdeli sorodni lastnim težnjam. Že pri prvih svojih slikah iz monakovske dobe je skušal izraziti mnogoličnost v barvno-sti pojavov ob raznih obsvetlja-vah ter izločil absolutno črno in belo barvo kot (v naravi) nemogočo, kar je monakovska ocena pri ondotni razstavi njegovih del 1892 (v Kunstve-reinu; Portret lastne matere, Stara žena, Krajina) označila kot novost v modernem slikarstvu. Jakopičevo slikarsko delo je želo obširno, a težko pregledno, Ker je mnogo svojih slik preslikal in je večina od njih razstre-sena pri raznih lastnikih. V njegovem umetniškem razvoju ni ostrih zarez, vendar pa je mogoče njegovo delo razčleniti v tri stilne periode: a) stil naturalističnega impresionizma. b) stil realističnega impresionizma, c) stil barvnega impresionizma. O početkih Jakopičevega slikarskega dela, je bilo v slovenski javnosti malo umevanja za njegove težnje, kritika je deloma ostro obsodila njegovo "monstrozno modernost." Na drugi razstavi v Ljubljani 1. 1902 se ni prodala niti ena slika več, in ocene so bile splošno neugodne. Odločilnega pomena za poznejše boljše razmer-ne javnosti do impresionistov je bil zagovor nove umetnosti po Ivanu Cankarju, po Ivanu Prijatelju, zlasti pa uspeh razstav na Dunaju in v Beogradu. Odtlej se je splošna nenaklonjenost spreminjala v občudovanje in umetnostna poročila so čedalje bolj označevala Jakopiča kot velikega mojstra impresionizma in vodnika tedanje umetniške generacije. Jakopič je razven z lastnim umetniškim delom tudi drugače bistveno posegel v slovensko umetnostno kulturo. Z lastnim paviljonom je ustanovil prvo središče naše umetnosti, utemeljil kontinuiteto javnih razstav in ustvaril prvo stalno vez med slovenskim občinstvom in umetnostjo. Jakopič je priredil leta 1910 prvo zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva. S polno zavestjo o nacionalni važnosti svojega prizadevanja, je sodeloval pri oblikovanju slovenskega značaj^ moderno umetnosti "Za nas je samo ena pot — otresimo se tujega vpliva . . Ne bodimo oskrbniki, hlapci tu jega bogastva, ampak postani-mo gospodarji svojega, četudi skromnega posestva." o Iz raznih naselbin Milwaukee. — Dne 27. junija je neznosna vročina umorila rojaka Johna Turka, starega 61 let. Rojen je ibil v Škocjanu na Dolenjskem, bil je samski in v Ameriki je živel 31 let. Ni bil član nobenega podpornega društva. — Dne 22. junija je umrla Elizabeta Cesar, stara 57 let in rojena nekje na Koroškem. V Ameriki je ibila 36 let in tukaj zapušča moža, štiri sinove, dve hčeri in brata. DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (163) ŽENSKJE MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCRODS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (165) ŽENSKA SE SPREJME Za splošna hišna opravila; starost med 25 in 50 leti; dobra plača za pravo osebo. Pridite ali pokličite BEROS STUDIO 6116 St. Clair Ave. Tel. EN 0670. (161) Skladiščniki in težaki vojno delo Dobra plača od ure. 6 dni na teden, nič ob nedeljah. Čisti, prijetni delavski pogoji. Eaton Manufacturing Co. E. 65th & Central (161) Zopet dospela pošiljka vedno cvetočih VRTNIC "Hybrid Teas" iz Ohio Cena 10 za $1.00 posebno velike 10 za $2.00 Dobili smo jih od ene največjih cvet-ličaren v severni Ohio, ki jih je žrtvoval, da napravi prostor za vrt zmage. Vsak omot vsebuje 10 velikih sadik, najboljših vrst in z najfinejšimi kore-nikami; morate jih videti, da jih boste cenili. Pri nas dobite polno zalogo nasadov. Telefonska ali pismena naročila točno izvršena. Za naročila po pošti priložite 30 centov za vsakih 10 vrtnic za poštnino in zavijanje. Andrew C. Booth, Inc. Nurseries 10200 Carnegie Ave. CEdar 8548-9641 ODPRTO ZVEČER IN V NEDELJO Ustavite tisto srbečico BRAXON PASTP je koristno zdravilo za atletične noge, brivno srbečico, li-šaje in druge manjše kožne srbečice. Da takojšnjo pomoč za srbečo kožo. Brez nih obvez. Pošljite en dolar na BRAXON CO., Dept. D., 322 So. Clair St.. Chicago, 111., in mi vam pošljemo to, poštnine prosto. Povrnitev denarja jamčeno. &MlllilllllllllllllllillllllllllllUlllllllllllll£ ** 2 I ZA DOBRO PLUMBINGO j= 1 IN GRETJE POKLIČITE | «•■ -j I A. J. Budnick & CO. 1 i PLUMBING 3i HEATING = 6631 St. Clair Ave. Delo dobi ženska Išče se žena ali dekle nad 20 let stara za delo v restavraciji od 11. dopoldne do 8. zvečer. Zglasite se pr Paiuliojhu, 5238 St. Clair Ave. (162) MALI OGLASI Lastnik prodaja Dve enodružinski hiši na enem lotu; garaža; lot 40x166. Parna gorkota. Nahaja se na 5711 Luther Ave. HEnderson 1015. (163) Hiša poceni Poceni se proda dvodružin-ska hiša, 10 sob, 'blizu cerkve in šole na 837 Alhambra Rd. Vprašajte po 8 uri zvečer, ali pokličite KEnmore 1470. (163) THE BIG LITTLE MISTAKE (Continued from Pase 4) ery such case, the victims had to leave their belongings, their money, their oattle, and everything else behind. They were allowed to take with them only a few articles of clothing. But to make the lot of these unfortunates still more miserable, wives were separated from husbands, children from their parents, boys from girls, etc. The exterminatSon of the Slovene nation is in full swing. The suffering of these people defies the imagination, and is beyond description. It is hell at its worst. And now the Slovene nation, after a thousand years of slavery and serfdom, suffering and fighting, is being slaughtered, scattered, and exterminated, paying for the mistakes of statesmen and peacemakers of past fame and glory. Will the present-day crop of statesmen know better, and be more; careful, more fair-minded and just, but less politically expe-duha, brezmadežno rdient and be able to avoid such in ne zahteva nobe- . ' little" mistakes as was the "Slovenian mistake" of Versailles? Let us hope and fervently pray that they will. A R M Y° N EW S Continued from Pase 4 rying Sqd., Army Air Field, Long Beach, Calif. Sailor Eddie Verbic, serving with the Coast Guard in Cleveland wishes to thank publicly the members of the Catholic. Youth Organization of St. Vitus for the gift which he received. A letter to Mr. and Mrs. Matt Modic of 1146 E. 76 St., from General Major G. C. Brant, of the U. S. Army of Randolph Field, Texas., informs them that they may be proud of their son, Michael, who passed all the tests to become an Aviation Cadet, and who may eventually become a pilot. Pfc. Frank Sorn, son of Mr. and Mrs. Martin Sorn of 6034 St. Clair Ave., graduated from Truax Field, Wis., as radio mechanic. Congratulations! Cpl. Albin J. Dolence, son of Mr. and Mrs. Joseph Dolence, 1131 E. 63 St., is home on a ten day furlough. His army address is: Cpl. Albin J. Dolence, Co. "G," 43 A. R., APO 262, Camp Campbell, Ky. His brother Frank was recently promoted to Corporal, and his address is: Cpl. Frank J. Dolence, Student Sqdn. mi. L.V.A.A.F. Class 32-31, Las Vegas, Nevada. A third brother is in Louisiana and his address is: Pfc. John J. Dolence, Medical Detach; 'Station Hospital, Camp Claiborne. La. On a ten day furlough is Pfc. Stanley F. Unetic. son of Mr. and Mrs. John Unetic of 1131 E. 76 St. Stanley is a Marine serving at Turner. Field, Quantico, Va. Mr. and Mrs. Frank Matjasic of 1162 Addison Rd., received the newest address of their son, Ray, as follows: Cpl. Raymond A. Matjasic, U.S.M.C., 18th Replacement Bn„ Fleet Post Office, San Francisco, Calif. On July 4th, John Oblak, son of Mrs. Mary Oblak, 15220 Saranac Rd., left for the army. He was a pharmacist at City Hospital. To the Navy departed John Robert Telich, son of Mr. and Mrs. Michael Telich of 64 E. 211 St., Euclid. O. He completed his schooling at the Euclid* Shore Hihg School with honors, specializing in music and baseball. His address is: A/S John Robert Telich, U. S. N. T. S.. Co. 872, Great Lakes, 111. Returning to duty today is Pvt. Edmud A. Matjasic, son of Mr. and Mrs. Joseph Matjasic of 6805 Bonna Ave., after a ten day furlough. His army address is: Pvt. Edmund A. Matjasic, B.T.C., No. 5, A.A.F.T.T.C., 502 T. G. Squadron Kearns, Utah. On June 23rd. John Urbas, of 15312 Holmes Ave., left for the Navy. He is stationed at Camp Perry, Va. His brother Anthony E. has been in the army five months and is stationed at Amarillo, Texas. Returning Monday to Fort Lewis, Washington, is Cpl. Albert Volk, who came home on furlough to see his S Bus. Tel. HEnderson 3289 = = Residence IVanhoe 1889 £ rriiiiimmiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiuiiiii? rTTTTTXXXIXTXXXXXXXXXXXXXXl FRANK KLEMENČIČ 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 fTTwiiTrumttiKiiHiin Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo, da bo avto izgledal kot nov. Superior Body & Paint Co. 6605 St. Clair Ave. EN 1633 FRANK CVELBAR, lastnik Naprodaj 3 hiše po eno družino vsaka, v okolici E. 55. ceste. Cena je $10,000. Za 15 družin, zidana, Addison Rd., severno od Superior; prinaša $490 na mesec najemnine. Na 1116 E. 78. St. dve hiši, vsaka za 1 družino, ena je prazna; napravite ponudbo. Za 4 družine zidana na E. 146. St. in Lake Shore Blvd., cena $12,000. J. Tisovic 1366 Mmquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St. (161) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 8 sob, vse ugodnosti in potrebščine. Zraven pokrit fundament z vsemi potrebščinami za drugo hišo. Cena je $5,800. Za naslov izveste v uradu tega lista. Sobo išče Jožef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti j a bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. ce- _ •lil • oi . r^i ^ came iiume un xuiiuu^ii i>u oct mo sta. Prej delal pri Sheets fcle- mother at 702 E. i60 st. His army address is: Cpl. Albert Volk, 530 Quartermaster Salvage and Repair Co., Ft. Lewis, Wash. Greetings from Arlington, Va., are sent by Cpl. Pauline Shubel, who is with the Women's Marine Corps. Her address is: Cpl. Pauline Shubel, Rm. D 111, Louisiana Hall, Arlington Farms Arlington, Va. A furlough of 15 days was granted to Cpl. Louis J. Sraj, son of Mr. and Mrs. Frank Sraj of 3608 E. 80 St. Friends vator na Broadway, zdaj dela pri Collinwood Shale Supply Co. Kdor ima kaj primernega, nfj sporoči na 723 E. 160. St. (162) Rad bi kupil Hišo za 1 al 2 družini, ali malo farmo. Plačamo v gotovini. Pokličte ali pišite na Andrew can visit him at 3515 E. 88 St. Ruzick, 6704 St. Clair Ave. Cleveland, 3, O. KE-4963. (161) Spalno sobo iščem spalno sobo za moškega ; med 60. in 72. St. Pokliči-(July 10, 13, 15) te Ex 1251. (161) POZOR GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali fikrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem, plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 dll5 LORAIN AVE. GArfield 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH DEDICATED TO THE YOUNG AMERICAN SLOVENES The A m erica n Home DEADLINE FOR ALL COPY B WEDNESDAY NIGHT s:* News??? Tonight's the night I usually write my "Newburgh News." Once again I sit here in the stillness of the evening, as I always do when sending my familiar lines your way. Yet, tonight my mind seems disturbed and my fingers numbly dance across the keys of.my typewriter. Well, It's Like This: I have just returned from the theatre, where I witnessed one of the most talked about pictures of the year "Bombardiers." True, it was only a picture—yet it seemed to have meant something more than "just a picture." Thrilling at the action unfolding on the screen before my eyes, I found myself not seeing Randy Scott or Pat O'Brien, the actors, but seeing that friend of mine that lives down the street, Johnny next door who just wrote a letter in which he tells he received his wings, Stanley from up the hill who writes he just took his first parachute jump (and what a thrill), and I kept seeing millions of other Johnnys and Stanleys who are out there right now, piloting ships, bombing the enemy, sailing the seas and waging battles on the many different lands of this earth. I tried to banish the thought—-but it clung to my mind. Courage, conquered fear, comradeship and loyalty were the theme topics of this drama, and each topic seemed to apply to one or other of our own boys, who are right in the fight —. Maybe that is why I kept thinking of the kid down the street and of Stanley and ol Johnny and of the many oth ers. Yes, I left the Theatre try-ing to forget—while trying tc concentrate on my Newburgh News which was due the next morning. But to no avail! Ever, as I sit here I keep seeing those boys in action and I seem to hear the horrible sounds that can only be heard on a field of battle. Yes, somewhere tonight, someone you or I know is facing the enemy, and he's facing him with his chin up because he must feel, that somewhere tonight, back home, someone is thinking of him. There was a scene in the picture—a scene that should not be forgotten—for someday it may happen that you or I may take part in a similar scene. It was the scene where Randy Scott, depicting the role of a wounded pilot shot down on Japanese soil, riddled with bullets, grasps in his hands a letter—a letter written to him by a friend. His eyes intent on-^this letter, with a smile flashing across his blood stained face— he falls—dead! They Crave Mail: It is possible that we do not realize how much a line or two from a friend back home means to one of those boys who have gone away. Maybe the letter you write today will be "his" last. Maybe it'll reach him on a day when all of his efforts seem in vain and when he happens to be one of the loneliest men on the face of the earth,— or maybe it'll make him smile and forget! But MAYBE it won't reach him at all, because "you" couldn't find the time to write! Every boy craves mail —so why not WRITE THAT LETTER TODAY! Remember —it may be his last. That's That: Fifteen minutes have al- ready fled into eternity, while I pounded away on the typewriter, and while in turn the keys pounded out my thoughts. Probably it would be a good policy for me, not to go to the movies on the night my News is due. Nevertheless, I find that I'm still in the mood to bring a little news your way, regardless. So, may I present a few: Newsy Tidbits: The past week-end and the holiday season- found "our boys in khaki" at home—Ralph Hočevar seeing all of his ole pals once again,—Louis Hočevar of Iceland surprising many of his classmates and friends by his appearance here in the Burgh after such a long absence — Cy Lekan spending most of his time with his pal Tubbs Zaletel who will soon be joining him—aind Eddie Mulh, still the same as ever, greeting friends at his home . . . Having "gobs" of fun around home town we came across Billy Turk, our merchant marine, and seaman Frank Hočevar of Reno . . . Rumors have it that "Mooney" Turk is planning a future with the Navy—to which we say "Bravo!" . . . Celebrating at the dear familiar "Golden Goose" I found many New-burghers gathered together to bid farewell to Vic Kuznik who will leave for the armed forces in the very near future. While there, I also joined in the fun with the three "K" sisters, brushed shoulders with Tony Kocianic and Mary Locniskar, chatted with Pvt. Cy Lekan and Theresa Jeric, harmonized a few folk songs with Jerry Ker-zic and Leo Kuznik, and danced practically all evening to those good Slovenian polkas that were heard throughout the evening! . . . Horseback riding attracts Mae Grden and Dot Slak quite often and from reports we can well say they really enjoy it! . . . This sport seemingly is also a favorite pastime of "our Sunshine Girls" ... so we see! . . . Sophie Modic posted greetings from Virginia, while Rose Lekan and Agnes Russ, greeted us from Cincinnati where they were visiting their brothers, the Rev. Joseph Lekan and the Rev. Gabriel Russ . . . From Marquette, Michigan, we accepted greetings from the Rev. Julius Slapsak and the Rev. Louis Baznik, who were attending the festivities there in honor of the honored Slovene Bishop Baraga . . . Spending a few days in our midst we find the Rev. Martin Stepanich OFM, friend of Father Baznik, who is once again with us after a well-deserved rest. Father Lou assures all of his pals an answer in the very near future! . . . Senior Sodalists are anxiously awaiting the forthcoming outing scheduled for July 18 while members of the Dramatic Club are busy making plans for a picnic on first of August! . . . Greeted many of ours at the great "Festival of Freedom" Monday night in the stadium and had one grand time getting home thru the crowd . . . Overheard Helen Zupančič planning her trip west and heard from many of our "Richman girls" who vacationed during the past week . . . Decided that these tidbits will simply have to suffice until next week when I hope to be back with a smile—and of course, with more news, too! . . . Cheerio! The Shadow Neighborhood Block Plan On Tuesday evening, July 13, 1943, at 8:00 o'clock, Mrs. Anne Rehor will formally introduce the Block Plan to this neighborhood at a mass meeting in Norwood Branch Auditorium, 6315 Superior Avenue. Mrs. Rehor is head of the group organizing this plan in Greater Cleveland. Already functioning actively in some of the suburbs, this arm of Civilian Defense cooperates with the Air Raid Precaution Corps to complete the war effort on the home front. If it is released in time, the new Block Plan film will be shown. Every member of the community is urged to come and hear about this plan first hand. -o- /mgs LAKE SHORE POST NEWS AMERICAN LEGION BY JOHN YVENZEL, JR. SEND OLD RECORDS TO WORK; FIGHTING MEN NEED THEM The American Legion and its Auxiliary launched their second nation-wide collection campaign for old phonograph records on July 3, which will conclude on July 30. Soldiers from the various fighting ranks and fronts now in the hospitals recovering from battle wounds received in this global war are doing their bit to make this drive successful. Letters are being received at national headquarters every day from these men telling graphic stories, of the general want and need of music and records by the men in far off stations. The letters surely portray the need of this drive. The appeal can not be disregarded. Now the people on the home front sure ly will want to help this beneficial cause along with a good spirit as is theirs in their great task of safeguarding us all. Many of you have broken or worn out dust-collecting records, in the attic or basement, or perhaps some that you have not heard in years, and probably may never play again. So the next time you go to the movies to relax, take these space wasting discs to your neighborhood theatre and dispose of them there. 150 of these movie will be glad to receive them and your relaxation will surely be doubly comforted. The first old records drive conducted by the American Legion during August and September 1942 netted approximately 11,000,-000 old discs, the income from this scrap making possible the purchase of 370,000 new records for distribution. Requests from the armed services for new records however, totalled 3,823,797, or more than ten times the number available. Let's get enough of these old discs, and beat the old record. -o- Army Nurse Lieut. Helen F. Grimsic Waukegan, 111.—Lieut. Helen F. Grimsic, daughter of Mr. and Mrs. Jacob J. Grimsic, 841 Wadsworth Ave., was recently transferred to the Lawson General Hospital at Atlanta, Ga. Lieut. Grimsic, who is in the 4th auxiliary surgical unit, was previously stationed at the General Hospital, Fort Custer, Mich. Before entering the service of Uncle Sam Lieut. Grimsic was supervisor of surgery at St. Therese Hospital in Waukegan, 111. She graduated from St. Therese School of Nursing in 1941 as president of her class. Prior to this she was a student in the Mother of God school. Recently she continued her studies in De Paul Vacation Greetings A card arrived from Madi-son-on-the-Lake, conveying greetings to all from Curly Jo, Millie Virant, Fran Vertovsnik and Jean Jersan, who are having a wonderful time. -o- ST. VITUS WA AC Says "Thank You" for Gift Package from CYO Dear Sodality, I must express my gratitude for the lovely box of goodies I received quite some time ago. It really is a wonderful feeling to receive packages from those back home. My work is so interesting that I neglected my correspondence, but I shall never forget your kind generosity. Your sodality shall never be forgotten by service boys you have sent packages to. A word about my new environment. After the sunny south where I received my basic and administrative training, I am assigned to the Armored Force Replacement Training Center Classification office. The work is very educational learning how the army places the men for what they are best suited. I have run across quite a few boys and girls from Cleveland. It seems like only last month that I enrolled and here it is nearly six months since I've been gone. There are many things I could write, but time is so short University in Chicago, until the!with so many new and differ_ time of her enlistment. With this new- promotion, Lieut. Grimsic carries the dis- ^ome tinction of being one of the out-' standing local Slovenian girls to contribute her share toward the cause of her country. The Slovenes of Waukegan and No Chicago feel proud of her accomplishments and wish her well in her new work. --o- ent things going on here that I'll save those till I come ARMY NEWS WEDDING BELLS Last Saturday's wedding ceremony at St. Christine's Church united Miss Mary J. Smaltz, daughter of Mr. and Mrs. Prank Smaltz of 21481 Nauman Ave. and Petty Officer Charles Al-vin Lindsey. The young couple left for Ccnnecticut, where the bride will stay until her husband leaves for the sea. Today at 10:00 a. m. St. Vitus Church will be the scene of the marriage of Miss Josephine Ann Zust, daughter of John and Mary Zust, 6735 Edna Ave., and Mr. Joe Pureber of 6712 Edna Ave. Relatives and friends are invited to attend the mass. The last and fourth son to leave for Uncle Sam's service is Joe Hace, son of Mr. and Mrs. Tony Hace of 980 E. 74 St. His two brothers, Tony and Prank, are in Africa and Edward is with the Merchant Marine. This leaves the parents all alone, waiting for the safe return of their sons. Harold Lausin, son of Mi-, and Mrs. Leo Uausin. 301 E. 216 St., came home for a few days to see his wife and his parents. He returned last Monday to houses the Merchant Marines. Last Thursday, Prank Simoncic, son of Mr. and Mrs. Vincent Simoncic of 563 W. 65 St, left for Rochester University, Rochester. N. Y„ to train for the Marines. His brother, Vincent, is temporarily in Philadelphia, Pa., and his address is: Pvt. Vincent J. Simoncic, Armored School, School Det. M. Barracks, Navy Yards, Philadelphia Pa. Among those who left last Monday are.: Joe Picely, son of Mr. and Mrs. Picely. 18701 Muskoka Ave., and Prank Dragolic, son of Mr. and Mrs. Prank Dragolic of 17904 Brazil Rd. Sailor Frank Grimsic, son of Martin Grimsic of 641 E. 123 St., who was home on furlough, told of many exciting events which happened while at sea. His ship was attacked by 15 German planes, raining bullets upon them, and he saved his life by throwing himself behind the nearest cannon. A letter from Louis E. Grdina. baritone. informs us that he is somewhere on the Carrlbbean with the Signal Corps. He sings at mass on Sundays, and the army chaplain has requested him to teach some of the others who can sing to enable them to have High Mass. He sends greetings to all. His army address is: Cpl- Louis E. Grdina, 35306429, 684th S.A.W., APO 695, c/o Postmaster, New York City, N. Y. On a short furlough was Pvt. Edward J. Mulh, son of Mr. and Mrs. Prank Mulh of 3544 E. 80 St. His army address is: Pvt. Edward J. Mulh. 883rd Ord. H.A.M. Co., Camp Swift. Texas. From California, we hear from Pvt. Joseph Kikol, son of Mr. and Mrs. Ki-kol of 19005 Muskoka Ave. He sends regards and will be glad to receive mail at the following address: 1st Fer-(Continued on page 3) In closing once again I want to thank you all and regards to all the members. Sincerely yours, Mary J. Kranjc. Ed. Note: To friends who may wish to write to her, we hereby publish her complete address: A.F.C. Mary J. Kranjc A 504601 WAAC Det. A.F.R.T.C. Fort Knox, Ky. DEATHNOTICES Bugarin. Vid — Late residence at Blawnax, Pa. Lukic, Peter — Father of Ivan (Alaska), brother of Paul. Late residence at 1555 E. 26 St. Hrovat, Joseph — Husband of Ther esa, father of Victor, Edward, Joseph, Mary, Alice. Mildred, Helen and Dorothy. Residence 6731 Edna Ave. Nosse, John — Father of John, Joseph, Albert. Late residence at Gene va, Ohio. Ravnikar, Anton — Brother of Frank (Lorain). Prances, (in Pa.). Uncle of sailor Adolph Ravnikar and Pvt. Philip Mele. Residence 14311 Darwin Ave. Rokavec, Lawrence — Husband of Prances, father of Larry, Anne, Prances and Amelia, brother of Prank. Residence at 705 E. 162 St. Gerbec, Frank — Brother of Jacob (Cleveland). Late residence at Port Allegheny, Pa. Lah, Louis — Brother of Mike (Cleveland). Late residence at Waukegan. 111. Potočnik, Rudolph Rev. — West Al-lis. Wis. --o-- The "Big Little MistaK BIRTHS (Conclusion.) In those days, Yugoslavia had the old Pasic at the head of her government. He thought of everything except Slovenia. He had his own ideas and plans that, in his opinion, were more important than Slovenia. Even in this - respect the Germans and Italians scored against the Slovenes. The Slovenes beyond the Yugoslav borders were suffering, bleeding, and dying, and pan-Germanism was triumphing in spite of its defeat. The "Drang nach Os-ten" and the "Bruecke zur Ad-ria" were blocked, but not destroyed, so all forces went back to work to prepare and organize a new march towards the Adriatic and towards Bagdad; they only had to wait for the next chance. The Versailles Conference did not destroy this possibility, just the opposite happened: the Conference immensely increased the possibility by dividing and thus weakening the first and principal bulwark against pan-Germanism in the southeast—Slovenia, which, for one thousand years, had successfully retarded and blocked the German march in that direction. Thus, instead of strengthening and better fortifying this time-tried bulwark, the Allied statesmen did everything possible to weaken it. The national consciousness of the Slovenes reached its peak in 1917 when their leader, Dr. Anton Korošec, read in the Vienna Parliament the so-called "May Declaration," which seemed to be very much in the spirit of Franz Ferdinand because it demanded the union of Slovenes and Croats as a cor- suf sffi By K. Z. Kovac in no other country, comp^ tively speaking, reached large proportions and wild fury as in Slovenia. M" than one-sixth of all Slovel in Yugoslavia have aires been driven from their hoB and from their soil where th ancestors lived and toiled f° thousand years. In some tricts of German-occupied SI dering "independent Croats venia, especially in those there is not a single Slo\r| left. Many were driven i' Croatia, some shipped like tie to Serbia, but most of th were sent to Germany some even to Poland. Out- ne the Brežice and Krsko distric stai alone, over 60,000 Slov* A were forcibly removed. Inf Jan (Continued on page 3) ke Voz: J'a ( na i nap Z dirj ftier ske vsa] 0 battle-fronts, get a square j ^ Letter to the Editor During these critical ' times it is necessary for aH us to devote our best effort' establishing a post-war re> justment and prosperity* that the factory workers on home front and the heroic ^ who are serving on world n F ( Vi ki i se ; j«, ur mir tra: when they return. A high n ^ * of wages should be mainta", so that the factory workers'! * buy the various article t » < peace time production. J .1 As a councilman of the ^ -Ward, I would not permit8' mayor to tell me how to v I do not believe in a dicffj ship, and would follow only • welfare of my constitu* ] ' While I can find many ^ with the present democrS' " obsH J* 4 ;lar obr< Vor mayor, I am not an pus separatum within the then «onist' Tand } would hyc Mayor Lausche, or any " ' - Mr. and Mrs. George Braidic of 14308 Lake Shore Blvd., entertained the stork, who rewarded them with a fine baby boy. The mother's maiden name was Frances Germ. A baby boy, weighing 8 lbs. 3 oz„ was born on June 29th to Mr. and Mrs. John Zakrajsek of 6220 Carl Ave., the mother is the former Josephine Jerse. Grandfather for the first time is Ivan Zupan, editor of Glasilo KSKJ as his son Vincent notified him of the birth of a baby girl at St. Louis, Mo., where he is the manager of the Famous Barr Dept. store. A baby girl was born at St. Mary's Hospital, Kankakee, 111., to Mi-, and Mrs. John Strumbel of 2691 E. 116 St, The mother's maiden name was Dolores C. Linn. Mrs. Mary Strumbel of 1364 E. 40 St., is now grandmother for the fifth time. ■ o \ Subscribe to the existing Austrian boundaries. However, it started an avalanche which was stopped only in the new and independent Yugoslavia. But, as Slovenia became a component part of the new Yugoslavia, she brought into the new partnership only as much strength and vitality as the peacemakers had left her. Thus, all the injustices and mistakes committed against Slovenia were ipso facto committed against the new Yugoslavia. The Slovenia irredenta in Italy, Austria, and Hungary, logically became Yugoslavia irredenta with all its bad blood, bad feelings, distrust, intriguing, suspicions, etc., which any irredenda entails. In this case, the results were so much worse and more bitter because of the unjust and inhuman treatment it received in Italy, Austria, and Hungary. For this reason, no good neighborly and friendly relations between Yugoslavia and those nations have been possible. If peace was to be preserved, such friendly relations were essential in that part of Europe. So in this respect, too, the Slovene mistake made at Versailles was not so small aft erall. Just the opposite is true: the Slovene mistake was one of the most serious and far-reach ing mistakes made by the Versailles Peace Conference. By dividing and weakening the Slovenes, as they did, they accomplished — for the Germans, of course—what the Germans themselves were not able to accomplish in one thousand years. Of what importanct Slovenia is to the Germans and to Hitler the world can see and fully realize now. The Gestapo's atrocities, merciless and barba- J K t mayor, ii anu wneii ne J to the people a practical ^ j ^ kr As a Councilman of the • post-war Cleveland. J ]j0 ^ /ti Prva Ward, I would support 1 ^ Program now being worked 1 by the recently organized Hj War Planning C o u n c i !J fepj Greater Cleveland, would provide for a J q transit system, an enlarge^ ^ field to meet the needs y ture aviation, and such reCJ vne tional facilities which vV 1 sij ^ result from the ownership ^ the City of the land along] shore of Lake Erie. But abi all, I would most force*11 T( support the readjustment ^ ii Cleveland industrial pi3' from a war-time to a peace- J ^Ui production to the end that j se v soldiers will have something 2]< look forward to, when th^ Č turn from their far flung b«di] tie-fields. J Jask 'AMERIŠKA DOMOVINA" lric as they generally are, have If you are in favor of above briefly outlined ^ °kol gram, kindly support me at | primary election. BEROS STUDIO 6116 ST. CLAIR AVE^ Tel. EN 0670 CLOSED SUNDAY During Summer b STEEL! stub" «| VENETIAN BLIP for a limited time 0nlV J J. L. VENETIAN M1* SALES wwrf SERVICE , CaU EN 0448 9-12 A. M. 6- 7 P. M. STEEfc! »lad] °