amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero tn narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., iN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LETNIK (VOL.) LIII CHICAGO, ILL., PETEK, 28 . JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 28, 1944 Argentinski obrat od osišča 0 JUGOSLOVANSKIH BEGUNCIH V EGIPTU NEMCI V PASTI V RUSIJI; BORBA ZA RIM SE RAZVIJA; BOJI V PACIFIKU IN DRUGO KRI2EM SVETA "Amerikanski Slovenec" PELA ti 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL rcwrccromr. mM nlm Vf® »TATU KUPUJTE VOJKE BONDE1 STEV. (NO.) 8 Montevideo, Uruguay. — Argentinska vlada je v sredo oznanila, da je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo in Japonsko. Uradna poročila so tudi povedala, da je argentinska vlada zasledila in odkrila več špijonskih agencij, ki so delovale v Argentini v prid osiščnih sil. Več osebnosti je bilo aretiranih. Zadnja poročila od četrtka zjutraj pa zopet omenjajo, da je vlada zopet nekaj popustila in da nima namena prestrogo nastopati v tem slučaju. Je pa ostalo pri odpovedi diplomatič-nih zvez z Nemčijo in Japonsko ter japonski in nemški poslanik sta že prejela potne liste za odhod. Amerikanci in Angleži s tem neodločnim cincanjem Argentine niso še zadovoljni in predno bodo dovolili v kake trgovske in druge zveze z Argentino bodo še počakali, pravi poročilo, da argentinska vlada dokaže svojo iskrenost v zadevi. -1 TRDOVRATNA FINSKA & VSTRAJA Y OBUPNEM BOJU ^ » _ - j Stockholm, Švedska. — Finska se potaplja bolj in bolj v krizo močvirja, ki si ga je povzročila s svojo napačno politiko. Finci vedo, da so v veliki zagati, ampak nekam slepo zaifpajo, da jih bodo ob koncu, pa naj se zgodi kar hoče, rešili Amerikan-cici in Angležu To je slepo in bedasto zaupanje, toda Finci imajo tako zaupanje. In v tem slepem zaupanju so odločni, da se bodo borili proti Rusom z Nemci do kraja, pa naj pride kar hoče. Švedski politični opazovalci imenujejo to zadržanje Fincev za blazno samomorilno početje. Sovjeti razvijajo proti Baltiku ogromno aktivnost. Finska bo izpostavljena vsak čas napadu z morja in s kopnega, kljub temu da je utrdila karelijsko ožino. Finska vlada sicer napad pričakuje, je pa mnenja, da bo ruska vojska, ko bo gotova z Nemci toliko izmučena, da jo bodo Finci s svojimi utrdbami lahko zadržali brez zunanje J pomoči. V ta namen finska via-da zdaj mobilizira vse moške ( za obrambo. - L Švedski socialni demokrati so j ] že pred tedni svetovali finskim i demokratom naj skušajo najti . izhod s tem, da se Rusiji podajo, na zaveznike pa naj se obr- , nejo za pomoč, da jim ohranijo neko državno neodvisnost kar je mogoče v danih razmerah.! Med finskimi demokrati nekateri temu prigovarjanju verjamejo. Ne verjamejo pa v vlad- j nih, ne v vojaških krogih. Ti pa tirajo Finsko naprej v obupno borbo, ki ne more prinesti drugega, kakor le popolni propad. NOVI RED BO SLEDIL KRIZI, PRAVI SV. OČE » i * Vatikansko mesto. — Papež Pij XII. je imel te dni zanimiv govor pred člani rimskega plemstva. Dejal je med drugim, da , svet je prav kar priča največjega političnega in socialnega od- , pora, iz katerega ima priti na svet novi red. Posebej je opozar-1 jal, da nihče naj ne ostane preveč navezan na preteklost, obenem pa naj nihče ne sprejema nepremišljenih pustolovščin in goljufivih prerokov, ki napovedujejo goljufive bodočnosti. Njegova svetost je opozorila tudi poslušalce naj se držijo preizkušene večne resnice, ki jo uči Cerkev, ki je bila še vedno zanesljiva voditeljica v vseh zadevah. Primerno nadaljeva-. nje tradicij, je dejal papež, je potrebno za vsakega, da pogumno nadaljuje z misijo, ki mu jo določa Bog, da z njimi požlahti novi red, ki bo sledil sedanji svetovni krizi. Mnogi so mnenja, je dejal sv. Oče, da so tradicije le obledeli. znak preteklosti, ki ne obstoje , več, ali v najboljšem slučaju, da le spadajo v muzej za češče-nje. To pa ni tako. Tradicije so čisto nekaj drugega od reakcije, ki nasprotuje z nezaupa-; njem zdravemu napredku. Beseda sama je soznačna z gibanji in napredki ter nadaljujejo aktivnost, kjerkoli napredek o-značuje gibanja z določenim pogledom na negotovo bodočnost. Tako torej tudi sv. Oče opozarja na novi red, ki jma priti . po tej vojni. Ameriški tank mora tukaj Tlači topove in drugo opremo po obrežju blizu Cape Gloucester, na otoku Nova Britanija. Ameriški marini na levi čakajo, da bodo sprejeli topove in jih naravnali proti Japoncem. TAKEGA KONJIČKA SO ZAPREGLI AMERIKANCI RIMLJANI NAPADAJO NEMCE NA ULICAH ; Berne, Švica. - Si»p.t«J ji Angležev in Američanov j zadnje dni kažejo odprto so-; j vraštvo proti Nemcem v Rimu. j. Zadnje dlfr se pojavljajo napa- j di na nemške vojake pri belem g dnevu. Kljub temu, da so Nem- z ci že pred meseci pod grožnjo j ^smrtne kazni pobrali prebival- j stvu vse orožje, padajo iz za- j sed streli na Nemce marsikje v Rimu. Mnogo nemških vojakov i je bilo na te načine pobitih, i pravijo poročila iz Italije. Od \ nedelje naprej so vse trgovine, j restavracije in drugi javni pro- \ stori v Rimu zaprti od 3. popol- j dne pa do 8. ure zjutraj. Med l temi urami je prepovedano v ^ mestu vsako zbiranje in ljudje, J ki se ne pokorijo policijskim L predpisom so strogo kaznovani. . '-o--; VOJAKI BODO DOBILI PO- ' [ SEBNO IZPLAČILO OB ODPUSTU / Washington, D. C. — Za- j - stopniki senata in kongresa so i - j se zedinili za predlog, da naj se i vojakom po vojni ob odpustu 3; izplača posebno izplačilo. Pr--jvotno je določal predlog svoto . šestmesečne plače. Po daljših i debatah pa so prišli do sledečega soglasja: Onim vojakom, ki bodo služili ob odpustu manj, ^ kakor 60 dni pri vojakih se bo L izplačalo $100. Onim, ki bo slu-I žili nad 60 dni $200 in vsem j onim, ki so služili preko morjev v i pa $300. Predlog morata še o-a dobriti kongresna in senatska i- ; zbornica. j -o- - PRIPOROČA ZNIŽANJE ZA J LICENČNE PRISTOJBINE e | Canton, 111. — Državni bla-J, igajnik v Illinoisu Mr. William J- G. Stratton je v svojem govoru io te dni priporočal, da naj bi dr-i- žava znižala pristojbine za av-i-; tomobilske licence. Stratton e-j pravi, da kljub temu, da je ra-a-jcioniranje gasolina v deželi je i o država prejela v letu 1943 za o- avto licence več, kakor pa v leni tu 1942. Ta znesek znaša nad 265 tisoč dolarjev in pravi, da bi proporčno čisto lahko znižala pristojbino za auto licence v državi Illinois. iti I p ' • AMERIKANSKI SLOVENEC — London, Anglija. — Ber-nska radio postaja je objavi- si 1, da je japonska vlada dala d sprazniti 15 rae^pih okrožij v, si rokio ih dva okrožja pa v Na- n oya radi previdnosti pred h račnimi napadi. Tokio je štelo n ired to vojno nekaj nad 3 mi- P jone, Nagoya pa 1,100,000 |v< irebivalcev. j z< — Alžir, Afrika. — Nemški R ombniki so potopili v bližini'P Jettuno zavezniško bolniško j< adjo in dve druge napadli. P iolniške ladje so bile razsvet- P jene in nosile znamenje Rdeče- fi ra križa, kakor to predpisujejo g nednarodne določbe za bolni- d ike ladje. Nemci kot barbari se- &] reda teh določb ne upoštevajo, si — Chicago, 111. — Požar, ki ii e izbruhnil v vojni tvornici na s J640 Belmont Ave., je zahteval .s 3et življenj. V mezaninu med 9 orvim in drugim nadstropjem io včeraj jutro našli pet sežga- s lih ženskih trupel. Tvornico la- j stujejo Lion Manufacturing Co. i" in se nahaja na zgorajšnjem 1 naslovu. — London, Anglija. — Angleški parlament je odobril 80 j milijonov funtov (v ameriški r valuti okrog $320,000,000.00) J v pomožni skupni sklad Zedi- j njenih narodov, za pomoč bed- \ nim in za rehabilitacijo istih, s Ta svota predstavlja 1% angle- |i ških državnih letnih dohodkov, i — Washington, D. C. — Na- 1 čelnik kongresnega finančnega : odbora, kongresnik Snyder iz Pennsylvanije je objavil, da je : vojni department vrnil v proračunski rezervni sklad $14,214,- < 877,000.00, kot preostanek od lanskega leta. Denarja torej ne manjka. — Washington, D. C. — U-rad naborne komisije javlja, da se je dosedaj oprostilo od vpoklica v vojaško službo okrog 1,800,000 mladih mož in fantov, ki so klasificiram kot far-marski delavci. V tem letu bo oproščenih nadaljnih 300,000, tako da bo na farmah oproščenih do 2,100,000 moškin. — New York, N. Y. — Kakor poroča urad za vojne informacije v Washingtonu znašajo dosedaj skupne ameriške izgube 142,289 mož. Umrlih je 32,- NEMCI SE BOJIJO RUSKE č< INVAZIJE V BOLGARIJI ir London, Anglija. — Bolgar- ^ ska vlada postaja od dne do dne bolj vznemirjena. Njena u- s< spda j j posta j.a bolj in boli jasna in zaveda se, da iz nje ni hoda. Te dni je vlada preorga-j_ nizirala svojo policijsko službo. z Postavljena je zdaj pod strogo vojaško komando in policija je n izdaj kot nekak oddelek vojske. 1 Razglašeni so novi zakoni, ki „ 'prebivalstvu strogo prepovedu-jejo vsako gibanje. Kdor se ne pokori je enostavno sojen "od n policijskega sodišča, ki je sedaj j čisto vojaškega značaja in mno- . go ljudi je bilo zadnjih dni ra- 11 di prestopkov ustreljenih. Nem- ; ško poveljstvo v Bolgariji je vf strahu, da bodo Rusi vsak čas j invadirali Bolgarijo z morja s x svojimi edinicami. V ta namen so dali izprazniti prestolnico s Sofijo in druga obmorska me- i sta. Tudi bolgarsko turška me- I ! ja je še vedno zaprta. c v 2 VOJNO OROŽJE NA RAZ- š STAVI t ' s Chicago, 111. — V prostorih ^ [ muzeja znanosti in industrije v Jackson Parku na južni strani J . je te dni razstavljeno raznotero . vojno orožje, ki se uporablja v ^ . sedanji vojni. Tako imajo tam -'razstavljeno novo puško, ki se j . imenuje "Bazooka". Uporab-1, . ljajo jo proti tankom in raznim ^ t zakloniščim. To puško si lahko 5 vsak ogleda v imenovanem mu- ; zeju do 31. januarja. -p- " SV. OČE ZAVRNIL NEMŠKO 1 PONUDBO a Stockholm, Švedska.—Šved-. ski list "Aftontidnigen" poro-a čar da je sv. Oče Pij XII. odklo- i _ nil povabilo nemških oblasti, ^ da naj se umakne iz Vatikana v kako katoliško okrožje v Nem-čiji. Sv. Oče je odgovoril, da o ponudbe ne more sprejeti radi razloga striktne nevtralnosti i Vatikana. L- 662, ranjenih 47,123, pogreša-r- nih 32,699 in vojnih ujetnikov o pa okrog 29,805. V ujetništvih x- jih je pomrlo 1,933, največ na :,- Japonskem. Kairo, Egipt, (ONA). — V via malem šotorišču se nahaja zdaj bo na peščeni obali zadaj za E1 Alameinom eden primerov ju- ra; goslovanske.tragedije. br< Tam živi približno 200 žena bil in otrok, ter par starcev ali in- rei validov — skoro vse, kar je še tei ostalo od prebivalstva tihe in po mirne dalmatinske ribiške vasiire blizu Šibenika, po imenu Drve- ve nik. To je zdaj njihovo začasno isl taborišče po prisilnem begu iz iz njihove domače vasi. kr Kar pripovedujejo ti prepro- ka sti, toda politično zelo zavedni vs ljudje, je — akoravno so le ri- so biči — vendar povest vse nji- tis hove domovine, ki razodeva si- tu lovite spore, in strahotno trp- la ljenje pod krutim jarmom so- lit vražnika. Povedal je vse to čas- m niškim poročevalcem Peter Ivi- sls čevič, občinski predsednik. Štirje občinski svetniki so mu pomagali in od časa do časa dodali svoje opombe in spomine, j Ivičevič je 38 let star in je vi- m sok, temnopolt Dalmatinec, ki govori počasi S ponosom nosi ^ na glavi svojo partizansko če-'h( pico, in na njej peterokrako zvezdo. g]( Do aprila 1941 je bil Drvenik ja mirna in tiha vas, kjer se je ra vsakdo brigal le za svoje male vsakdanje skrbi. Ko je vojna ZJ) udarila na Jugoslavijo so odšli pj vsi za vojaško službo sposobni m moški v armado. ; d< Po razsulu so se zopet vrnili, ti-in zopet začeli svoje staro življenje, dokler niso prišli Italijani in z njiim ustaši Paveliča, ki so pozneje začeli klati Srbe. n; i In življenje je postalo podobno č< težki mori. * lc Moški so pobegnili iz vasi in vi se pridružili partizanom. Zene vi in otroci so se skrili v pečinah b Brokove gore, ki tam strmo pada v morje. Kadarkoli je so- g vražnik gospodaril na njihovi b zemlji, so pobegnili in se vrnili C šele, kadar so prišli nazaj partizani in prevzeli oblast. Parti- o Ižanska komanda je organizira- o la primeren sistem svaril, da u . jim je o pravem času svetovala, n ) da odidejo. Drugače ni šlo, kaj- j d Nemci so uvedli zverinske i. i metode krutega mučenja in uni- j ^čevanja. Zapalili so hiše, po-r ' brali njihove ribiške ladje, po-^ brali mreže in začeli tudi jema-!ti za talce celo žene in otroke. Težko je verjeti, da je mogo- 1 [če, da bi vzel vojak — tudi ako 1 je nacist — v roke triletnega o- < troka in mu odsekal obe roki. t 5 In vendar, v tej vasi se nahaja i malo dekletce, kateremu manj-ji kajo roke izpod lakta, in težko n je dvomiti o .resničnosti izjav teh poštenih in odkritosrčnih ri- 1 . bičev, da je nemški vojak za- 1 ^ grešil ta zverinski zločin. - Vsi ti ljudje so mnogo raz-miši j ali o svoji bodočnosti in o j. i bodočnosti svoje domovine, Po-j vedo vam, da niso niti komuni-' sti niti socialisti, in da žele edi-nole živeti v svobodni in srečni | = državi. Kot je to povedal Iviče- i a- vič, in z njim vsi prisotni, kar ►v hočejo, je federativna Jugosla-ih vija, v kateri bodo vsi Jugoslo-ta jvani enaki, brez skupin gospo-[darjev, in svobodno izvoljeno lado, izbrano med onimi, ki se ore za svobodo. Iz teh razgovorov je jasno azvideti, da so partizani do->ro izkoristili dobo, v kateri so ili gospodarji okraja, v kate-em leži Drvenik, ter da so dali em preprostim ljudem dobro »olitično vzgojo, do gotove me-e politično obzorje in tudi za-ednost. V tem je najbrže tudi skati enega najvažnejših virov, z katerih črpa partizanski pogret svojo silo. To je cement, s taterim so povezali med seboj rse one raznolike elemente, ki « se v početku pridružili par-izanom, le v želji, da pobijajo ujega okupatorja. Tu je nasta-a trdno povezana, strnjena po-itična sila, ki bo imela morda nnogo vpliva na povojno Jugoslavijo. ^ - Jugoslovani in Čehoslovaki v Mehiki Mexico City, (ONA). — Zi-motljaji slovanske politike se zrcalijo v postopanju tukaj-fcnjSfc kolonij Jugoslavije m hoslovaške. Asocijacija svobodnih Jugo-»lovanov je glasovala ^a maršala Tita in sklenila, da bo podpirali začasno partizansko vlado. Čehoslovaško - Mehikanska zveza pa je sklenila, da svojih prostorov ne bo več delila s ta-mošnjo poljsko zvezo. Čehi tr- " de, da so pokazali Poljaki pro-ti-rusko usmerjenost. --o- Vest iz Dunaja Washington, (ONA). — Dunaj je eno onih mest, ki se hočejo na vsak način znebiti Hitlerjeve vojne, in iz časopisja je videti, kakšna je morala, kajti vsi listi vedno poročajo o zabavljanju Dunajčanov. Dunajska številka berlinskega lista "Der Voelkische Beo-bachter" se pritožuje glasom Office of War Information: "Povsod moramo srečavati one neprijetne ljudi, ki govore 0 težavah vojne s posebnim poudarkom. Vedno ponavljajo, da mi nismo hoteli vojne ... in da jih vse te posebne vojne potrebe in ukrepi sploh ne zanima-•jo." r -Q- Nacisti upostavili marionetno vlado v Črni gori Washington. — Svenska Dagbladet je pred kratkim poročal, da so nacistične okupacijske oblasti upostavile direk-torij od 8 oseb v novi marionetni državici Črni gori, ter poverili temu direktoriju nalogo, da 1 vzdržuje red in mir. Kvizlinški načelnik tega novega ravnateljstva, Vuk Sand-vič, je baje izjavil glasom tega Časopisnega poročila, da bo ena prvih nalog od nacistov kontro-1 liranih okrajev Cetinja in Pod-gorice — ki so si nadeli zdaj ■ ime "Republika Črna gora" — ■ I da si prizadevajo doseči izbolj-i sanje sodelovanja med Črno - goro in marionetnimi vladami r Hrvaške in Srbije. --o- Biti brez slovenskega lista ▼ - tek časih se pravi biti brez zve-) tei svojim narodom. London, Anglija. — Rusko vrhovno poveljstvo objavlja, da so Rusi tekom zadnjih. 12 dni, odkar vodijo ofenzivo pri Leningradu, pobili več kakor 45,-000 Nemcev in napredovali za 25 milj v območje nemškega utrjenega pasu. Včeraj so zasedli mesto Krasnogvardejsk, kjer se križa pet železniških prog. Napredovali so pri Seme-rini in pri Ryabovi, omenjajo poročila. Pri Novgorodu nad Ilmen jezerom, kar je skorc 100 milj južno od Leningrada, pa Rusi udarjajo na treh točkah. V smeri od Tatina pritiska ruska ost proti severu in ima (Nadaljevanje na 6. strani) Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 28. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja Tsak torek in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ________________________$4.00 ' Za pol leta____________________2.00 Za četrt leta ____________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto___________________$4.50 Za pol leta_____________2.25 Za četrt leta___________________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday . Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year —---------------------$4.00 For half a year-----------— 2.00 For three months --------------- 1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year--------------------------$4.50 For half a year-----------------2.25 For three months------------------- 1.50 Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa aa j kasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. NAŠE STALIŠČE IN SANS »" Glede Slovensko Ameriškega Narodnega Sveta (s kraticami SANS) je naš list takoj ob njegovi ustanovitvi izpovedal svoje stališče. Kaj je bilo naše stališče do ustanovitve Sansa, je druga zadeva. Slovenski kongres, ki je v j Clevelandu decembra 1942 ustanovil Sans, je z ustanovitvijo istega postavil pred nas vse nekaj dovršenega, in od tedaj naprej je bilo treba gledati na Sans le iz tega stališča, kakor na nekaj gotovega, kar je narod ustanovil in postavil pred nas vse, pa tudi povabil vse dele naroda na sodelovanje. Načini, kakor se je Sans ustanovil, se nam niso dopadli, toda radi preresnih časov mi nismo naperili kritike proti Sansu. Tudi nismo odobravali, niti ne odobravamo sedaj, nekatere zaključke izvršnega odbora Sansa. Toda s kritiko ne želimo biti prehitri, ker možnost je še vedno tu, da vodstvo Sansa lahko popravi vse, kar se zdi, da ni v popolnem soglasju z načeli, na katerih so se zedinile vse strani našega naroda, strani vseh raznih prepričanj. Na zadnjem zborovanju širšega odbora Sansa je bila sprejeta resolucija, ki jo imajo nekateri le za nekako poslanico. Rev. Vodušek j<* v imenu katoliško mislečih Slovencev predložil resolucijo in nele samo spomenico. Reso-fucija je nekaj drugega od spomenice, in kadar je resolucija sprejeta po glasovanju, kakor je bila resolucija Rev. Vo-duška na zadnjem zborovanju širšega odbora Sansa, postane veljaven in obvezen sklep, po katerem se je treba ravnati, tako, kakor resolucija določa. Resolucija morda ni tako močna, kakor bi premnogi katoliški rojaki radi, da bi bila. Toda resolucija je tu in neka meja je postavljena. Taka določila so bila potrebna že takoj v začetku, pa bi bilo morda vse drugače, in mnogo prerekanj bi si prihranili. Sansu pa manjka še nekaj. Ima izvršni odbor in širši odbor. Nima pa nikakega juridičnega odbora, ali kakor že hoče kdo imenovati tak odbor, ki bi imel oblast nekakega razsojevanja o sklepih izvršnega in širšega odbora glede pravilnosti istih in glede striktne nepristranosti. Sans bi moral poslovati na nekih sličnih načinih, kakor posluje n. j pr. naša vlada v Washingtonu: eksekutiva, zakonodaja in vrhovno sodišče. Ali je to potrebno? Ali ne gre tu le za neke malenkosti | in sitnosti? Prav nič ne. Pri Sansu in okrog Sansa je zbran narod vseh političnih struj. Prav lahko se zgodi, da bo skušala uveljaviti pri Sansu ta ali ona struja to ali ono, kar se danes nobenemu še niti ne sanja ne. En glas večine naj dobi kak tak predlog in lahko se ga uveljavi in izvrši. Ali bi ne bilo pametno in modro, da bi bila neka kontrola, neko vrhovno razsodišče pri Sansu, ki bi v vsakem takem slučaju ugotovilo, ali tak predlog žali ali ne žali načela te ali one struje pri Sansu? Tak odbor ali taka inštanca bi bila Sansu prav tako potrebna, kakor je potrebna na vsakem vozilu radi varnosti zavora. Naš nasvet je, da se pri Sansu taka inštanca čimprej ustanovi radi vsestranske varnosti. Dalje se očita odboru, da ta naklanja podporo odboru Južnih Slovanov na mesec menda po $1,500. Predsednik odbora Južnih Slovanov je Adamič. Odboru in Adamiču se predbaciva delovanje za komunizem. G. Zalar, zastopnik katoliških Slovencev v odboru, je glasoval proti. Predlog je dobil večino, in podpora se menda nakazuje. Katoliški krogi se s tem ne moremo strinjati, da se bo naš denar dajal za podporo odboru, ki razširja nam nasprotno ideologijo. Vidite, kako bi bila neka kontrola potrebna pri Sansu ! In takih slučajev bo še več. Sprejeta resolucija na zadnjem zborovanju širšega odbora je sicer košček nekega jamstva, in če jo bodo na vodilnih mestih pri Sansu pravilno tolmačili, jim jasno kaže smernice, katerih se mora vodstvo za naprej strogo držati tudi v naklanjanju raznih podpor. Zastopniki Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, Družbe sv. Družine, Slovenske Ženske Zveze in nekaterih ustanov, ki so po Rev. Vodušku predložili omenjeno resolu-cijOj so imeli pri tem le eno željo in ta je: ohraniti pri Sansu slogo in mir. To prizadevanje je opravičljivo posebno "„' I ' ! •.''■' ' i' * zdaj, ko je toliko naših katoliških naselbin zbiralo nad celo leto denar potom prireditev in drugače za Sans. Zdaj pa kar obrniti hrbetrin oditi in pustiti vse, bi ne bilo preveč modro. Treba pa je čuječnosti in ob požrtvovalnem delovanju za narod tudi paziti na svoje pravice. Ce katoličani ne bomo sami pazili na svoje pravice, drugi ne bodo. SLOVENSKI LETALEC SE JE SMRTNO PONESREČIL ] Waukegan, 111. < Dne 15. januarja se je vršil v ] VVaukeganu nenavaden po- ] Etreb. Pogrebni sprevod je namreč spremljal aeroplan iz wau-keganskega letališča. Ko so truplo polagali v grob, je letalo priletelo čisto nizko nad jamo In se na ta način poslovilo od pokojnega. Tte, pokojni je bil letalec, slovenski sin naše naselbine Frank A. Gustisha, katerega starši Mr. in Mrs. Frank E. Gustisha bivajo na 2020 North Ave. Nekako pred letom in pol je pokojni Frank pustil svojo službo pri Johnson Motors Co. in postal civilni letalski učitelj na Bush Fieldu, Augusta, Georgia. Letos 10. januarja se mu je tam pripetila smrtna nesreča. Njegovo letalo se je začelo sukati okrog, ko je letel nizko, kakih 35 milj stran od mesta Augusta. Treščilo je na tla. Obenem s Frankom se je ubil tudi njegov učenec letalski kadet Floyd L. Hazen Jr. iz mesta Goloma, Mich. Bila sta sama v letalu. Frank Gustisha je bil rojen v ' Waukeganu 27. aprila 1915. Dovršil je Waukegan High School. Zanimalo ga je letanje, zato se je dal izučiti za letalca najprej v letališču v Waukeganu, potem pa v La Grange. Nesreča se je pripetila 10. januarja popoldne. Starši so dobili obvestilo naslednji dan. Dne 13. januarja so pripeljali njegovo truplo v NemaniČev pogrebni zavod. Pogreb je bil 15. januarja. V cerkvi Matere Božje so opravili zanj slovesno pogrebno sv. mašo z asistenco. Domači župnik Rev. M. J. Hiti so opravili posebne pogrebne obrede, prav lepo nagovorili ob rakvi navzoče v slovenščini in angleščini ter spremili pokojnega na Ascension pokopališče. V sprevodu je bilo 26 avtomobilov. Pokojni Frank A. Gustisha je bil dober mladenič za svoje starše in je imel mnogo prijateljev. Ko je ležal na mrtvaškem odru, je bil ves obsut s cvetlicami. Spadal je k društvu sv. Roka št. 94 ABZ. Člani so ga v lepem številu z ameriško zastavo spremili na pokopališče. Razen staršev zapušča brata Edwarda in štiri sestre — Mary, Rosalie, Frances in Dorothy; vsi prebivajo v Waukeganu. Naj nam ostane v naj-nežnejšem spominu, preostalim pa naše sožalje. Starši so naročeni na Novi Svet. Jennie Keber. ŠENTŠTEFANSKI FANT JE PREVAŽAL "JUNAKA PUŠČAVE" Chicago, 111. Veliki chicaški dnevnik The Chicago Sun je pred kratkim objavil popis in sliko poročnika Franka Ruparja, pod naslovom "Chicago Flier Piloted New Desert Hero," ki.se takole glasi v prevodu: ) Lt. Frank W. Rupar, sin Mr. in Mrs. Joseph Rupar iz 1820 W. 22. P1M ima kot armadni letalec prav romantično ozadje. Ni še dolgo, odkar je bil premeščen od poveljstva zračnega prevoza, kjer je bil zaposlen v zračnem prevažanju tovornega blaga iz Afrike v Indijo, k šesti skupini prevozne divizije v Long Beach, California. / ... Od januarja 1942 do januar- ja 1943 je bil osebni pilot pri britiškem majorju, ki je nasledil znanega "Lawrence of Arabia" kot vrhovni poveljnik a-rabskih legij. V tej službi je moral Lt. Rupar izvrševati naloge in čine, ki so bili med najbolj nenavadnimi, kar jih je še kdaj moral izvrševati kateri letalec. Ko je maja meseca leta 1941 dokončal svoje letalsko vežba-nje, se je vpisal h Kraljevi kanadski zračni sili (Royal Canadian Air Force) in se je kot borilni pilot udeležil bojev na Angleškem. Potem je premeščen na Srednji vzhod in je bil obenem s 300 drugimi letalci primoran ostati na tleh v Kairi, ker ni br- j lo aeroplanov. Britiški armadni častnik, znan kot Glubb paša med mili-; joni Arabcev, ki ga obožujejo, ga je izbral izmed teh letalcev za svojega osebnega pilota. V teku naslednjih 12 mesecev je poročnik Rupar prevažal j po zraku tega močno zastraženega skrivnostnega moža od enega domačinskega naselja do drugega po njegovem ogromnem področju. Pri neki priliki je bilo 500 strelov oddanih na letalo. Lt. Rupar je upravičen nositi znak britiške splošne vojne I službe, znak zavezniške službe, znak egiptovske kampanje, pa tudi ameriški trak, pred-Pearl Harbor trak, afriški trak, azijski trak in Amerika-Alaska-Južna Amerika trak. Poročevalec. -o- IZ URADA JPO-SS ŠT. 9 Waukegan-No. Chicago, 111. Na vprašanje, ali je naša podružnica dobila celo svoto $1,500.00 od Waukegan-North .Chicago Community W ar Chest, je sledeče pojasnilo dano v oziru te zadeve : Glavni blagajnik Mr. Leo Jurjovec je mesečno potrdil različne prejemke, katere je dobil do časa do časa, in sicer v sledečih svo-tah, in direktno iz urada Waukegan-North Chicago Community War Chest: 1................. $ 800.00 2............... 400.00 3................. 270.00 4................. 30.00 Skupaj ......$1,500.00 Aktivnost v tem delu je nekoliko odnehala, ker je toliko drugih važnih zadev, katere so prišle na površje zaradi vojnih razmer, vendar pa se vidi, da ljudstvo ni pozabilo na to stvar in o priliki se bo zopet nastopilo s primernim programom v korist JPO-SS. Anton Kobal, predsednik _Joseph Zore, tajnik Frank Nagode, blagajnik. -o—— NAZNANILO PODRUŽNICE ST. 36 SANS Waukegan-No. Chicago, 111. Glavna letna seja te podružnice se bo vršila v soboto 29. januarja 1944 ob 8. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu. Na to sejo sp vabljeni vsi uradniki, društveni zastopniki in zastopnice in v splošnem vsi rojaki in rojakinje ^v naselbini, ki so člani te podružnice. Vabljeni ste vsi — in pridite i v polnem številu. Volitev uradnikov in druge točke pridejo na dnevni red. Odbor podr. št. 36 SANS. PRVI MED PRVIMI Pred kratkim smo brali v ele- v relandskih listih naslednje po- ši ■očilo: n "V sredo 12. januarja zve- v ier se je vršila letna delniška v seja slovenske North American g Bank Co. Delničarji so bili oči-/idno zadovoljni s poročilom s 3d bora banke in z lepim na- li iL^ r Mm ■ r M m^^^^M mu s m kk^li ;; ] MR. ANTON GRDINA. predsednik slovenskega bančnega ' podjetja The Norih American Bank Co. ▼ Clevelandu. predkom, ki ga banka izkazuje za lansko leto. V direktorij za leto 1944 so bili izvoljeni: Anton Grdina, Dr. James W. Mal-ly, Frank Mramor, Dr. Anthony 1 J. Perko, Mike Pikš, Joseph L. Surtz, John Zalar, Frank Jak-šič in Ray Breskvar, ki je glavni blagajnik banke." Ta slovenska banka ima zdaj j lep novi dom in njeno premoženje je narastlo že do štirih milijonov, odkar so jo nanovo organizirali. Duša te banke je Mr. Anton ! Grdina, ki mu naj ob tej priliki posvetimo nekaj vrstic; saj jih zasluži. Ga ni Slovenca v Ameriki, ki bi bil bolj poznan v svoji naselbini in po vseh drugih kra-I jih kjer žive Slovenci, kakor je ravno Mr. Anton Grdina. Toda izven Clevelanda ni toliko znan kot bančni predsednik ali pa zaradi svojega pogrebnega za- .... .i ■ * » . — ■ 1 M J ' U I T 1 ■ ■ ■ SEJA POSTOJANKE ŠT. 8 JPO-SS Chicago, 111. Glavna letna seja postojanke štev. 8 Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega od-!bora in obenem postojanke št. C0 SANS-a se bo vršila v ponedeljek dne 31. januarja 1944, v Tomažinovi dvorani na 1902 W. Cermak Road. Pričetek ob pol osmih zvečer. Na dnevnem redu bo volitev odbora za tekoče leto, razmotrivanje o morebitni prireditvi to spomlad in pa druge važne zadeve, zatorej se prosite vsi stari in novo izvoljeni zastopniki in zastopnice, da se te seje gotovo udeležite. Rodoljubni pozdrav, Anton Krapenc, predsednik, John Gottlieb, tajnik. -O- BARAGOVA NEDELJA Chicago, 111. Še par dni, pa bo tukaj Sveč-nica! Dnevi letijo drug za drugim kakor telegrafski drogovi ob železniški progi, kadar se človek pelje kam z električno železnico. Zdi se nam, kakor da smo še včeraj poslušali slovesno božično pirtrkavanje, ki sta ga pri Sv. Štefanu tako lepo oskrbela Mr. Martin Miller in Mr. Frank Roblek, pa je že mesec dni preteklo od takrat. Prihodnja nedelja, 30. januarja, bo Baragova nedelja, posvečena spominu svetniške smrti največjega ameriškega Slovenca, škofa Ireneja Friderika Barage, ki je umrl 19. januarja 1868, potem ko je deloval v indijanskih misij onih 37 let. Za stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko je bila 29. decembra 1930 v dvorani sv. Štefana v Chicagi na občnem zboru ustanovljena Baragova Zveza. Na to zborovanje je prišlo 13 slovenskih duhovnikov in večje število lajikov. Ta zveza posluje zdaj že štirinajsto leto. Sedaj jo upravlja naslednji od-jbor: Predsednik Rev. Frank jScheringer, podpredsednika Kt. - -. v* ■ • ■ - • voda in svoje trgovine s pohi- A štvom, temveč v prvi vrsti kot J navdušen in vsestransko dela- fl ven katoliški slovenski lajik, = vnet katoličan, Slovenec in Jugoslovan. Dolga leta je posyetil največ ^ svojih moči in svojega časa de-lu za ohranenje slovenske narodne zavesti med rojaki po ce- £ li Ameriki. 2e med zadnjo eve- j tovno vojno je deloval veliko za ' uresničenje Jugoslavije. V ta ^ namen je silno veliko žrtvoval. ^ Za Jugoslavijo je navdušeno v deloval vsa povojna leta in ^ krepko deloval za tesnejše stike ^ med ameriškimi Slovenci in o-stalimi amer. Jugoslovani, kakor tudi med rojaki v novi in ~ stari domovini. Več let je bil tu- t i di predsednik naše podporne organizacije KSKJ. Tukaj je ( deloval s tako vnemo, da se je 1 pod njegovim predsedništvom število članstva podvojilo. Vsa- j ko stvar, ki jo je spoznal koristno za naše ljudi, bodisi iz gospodarskega, narodnostnega 3 ali pa verskega stališča, je pod-a piral iz vseh svojih moči, in nje- - govo delo se pozna zdaj in se bo - poznalo še dolgo. Več Sloven-V cev in Slovenk v Ameriki je .. prejelo odlikovanje od jugoslo- - vanske vlade, toda Mr. Anton i Grdina je med vsemi prejel najvišje odlikovanje. j ; Ce se vprašamo, kdo med slo-1 venskimi lajiki v Ameriki je i- storil največ med slovensTdmi L- izseljenci za poživljenje slovenskih katoliških organizacij, n kdo je storil največ za ohrane- ii nje in poživljenje slovenske in h jugoslovanske zavednosti, kdo je bil najbolj neustrašen bojev- j d nik za kar je spoznal kot pra-t- vo, kdo je največ žrtvoval, — i- na vsa ta vprašanja ni težko dale ti odgovora. Naj odgovori na-a nje vsak rojak in rojakinja po n svojem prepričanju, •a Čast in spoštovanje takemu a- , možu in prvemu narodnjaku I ■i ■ i . i i j Rev. John J. Oman in Mr. Anton Grdina, tajnik Dr. Rev. Ciril Šircelj, zapisnikar Rev. n- George Kuzma, blagajnik Rev. u- M. J. Hiti, nadzorniki Rev. M. d- J. Butala, Rev. Frank Baraga it. in Rev. Louis Baznik, v odboru e- za publiciteto pa sta Rev. Ale-4, ksander Urankar in Mr. Joe )2 Gregorich. >b Baragova Zveza nas seznani nja z življenjem in delovanjem o- našega svetniškega rojaka, nas e- bodri, da bi ga posnemali v čed-in nostih, predvsem paf^ra^ na e j skrbi v imenu vse ameriške Slo- 0- venije, da stori vse, kar je iz e, naše strani mogoče storiti, da e. Sv. Stolica prizna tega najodlič- nejšega slovenskega Ameri-k, kanca za svetnika, če je tako božja volja. Nihče med nami ne dvomi, da bi škof Baraga ne bil svetnik, toda od tega našega prepričanja do slovesnega cer-kvenega razglašenja je še dol-11. ga pot, ki bo pa toliko krajša, vj kolikor bolj se bomo sami zani-5e mali za svojega svetniškega ro-io Jaka. )r Baragova Zveza se je zavzeta la med drugim tudi za to, da po Id slovenskih župnijah v Ameriki >o obhajamo zadnjo nedeljo v ja-in nuarju kot Baragovo nedeljo. :e Ta lepa misel najde vsako leto večji odmev, kakor razvidimo 1- iz poročil iz raznih naselbin. 3- Znano je, da Zveza nabira r- gradivo za Baragovo beatifika-3- cijo, da je do sedaj že mnogo :a zbrala in napravila že vsako-ia vrstne druge potrebne korake, i- Ravno kako daleč je zadeva napredovala in kaj bo še treba, o ;a tem podrobnosti ne vemo. O 9. priliki nas bodo že obvestili o v. tem odborniki sami. m Kakor je bilo oznanjeno v a cerkvi, bodo prihodnjo nedeljo i- pri Sv. Štefanu pri vseh sv. matt šah pridigali o škofu Baragi. ;a Pri tej priliki bo tudi posebna o. kolekta za Baragovo Zvezo, i- Poročevalec. k -o- 1.1ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! | DOGODKI \ med Slovenci po [ Ameriki Veselo presenečenje Calumet, Mich. — Družina ifr. in Mrs. Anton Rangus, ki je taročena na Am. Slovenec, ima >et sinov pri vojakih. V začet-:u tega meseca je prišel iz A-aske obiskat domače sin talph. Po 21 mesecih vojaške lužbe v Alaski je bil sedaj pre-neščen nazaj v Zedinjene dr-iave; njegov stan je zdaj v Ar-cansas. Podal se je tudi v De-roit, da tam obišče svoja dva )raia in tri sestre. Imena Ran-jusovih fantov vojakov so Joseph, Anton Jr., Frank, Ralph in Louis. Vsi so bili že doma na iopustu, razen Josepha, ki se nahaja na Havajskem otočju. Bog daj, da bi bilo tega nesrečnega klanja skoraj konec in da bi se fantje povrnili nepoškodovani. Nov grob jf Sheboygan, Wis. — Tukaj je umrl rojak Joseph Prime, star 65 let in doma iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici. V Ameriki je bil 38 let. Tu zapušča ženo, v San Franciscu pa omoženo hčer. i ~ " Deček, deklica Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile v zadnjih dneh pri sleedčih slovenskih družinah: Dolor Sassie (prejšnja Anna Kolentz) iz So. 7. St., kjer so pustile sinčka, ter Frank J. Zaffran, 1552 * W. Windlake Ave., kjer so pustile hčerko. Joseph 2agar preminil Chicago, 111. — Dne 20. jan. je umrl rojak Joseph Žagar, iz 1636 W. Cermak Rd. Dva meseca mu je še manjkalo do 65 let. Doma je bil iz Iške vasi pri Ljubljani, v Ameriki pa je bival od svojega 18. leta naprej. Za-pusttrž&io in družino. Pogreb je bil v ponedeljek 24. jan., iz Zefranovega zavoda v cerkev sv. Štefana, kjer je bila opravljena zadušnica za pokojnega, nato pa na Resurrection pokopališče. Preostalim naše sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč. Rojakinja umrla Tower, Minn. — Nedavno je umrla tukaj Mrs. Frances Lovšin, stara 85 let. Po sv. maši za-dušnici, ki jo je opravil Rev. John Jerše v cerkvi sv. Martina, je bila pokopana na Lake-view pokopališču. Dve poroki Chisholm, Minn. — V cerkvi sv. Jožefa sta se pred nedavnim poročila dva para: Miss Margaret Catherine Krause in Frank L. Trdan, ter Miss Margaret Bradač h in Arthur Petri. Poročne obrede je vodil Rev. J. E. Schiffrer. Dva Slovenca umrla Detroit, Mich. — Pred nekaj tedni je umrl George Majerle, bivši star naseljenec v Calume-tu, star 71 let in doma iz Dolja pri Poljanah v Beli Krajini. Zapustil je pet odraslih otrok. Nadalje je pred kratkim umrl Herman Toman, star 65 let in doma iz okolice Ljubljane. Zapušča ženo, sina in hčer. Smrtna kosa Kenosha, Wis. — Pred kratkim je umrl rojak Joseph Zero-vec, 66, doma iz Predtrga pri Radovljici na Gorenjskem. Tukaj je bil 40 let. Pred petimi meseci mu je umrla žena, sin, ki je služil v mornarici, pa je pogrešan že poldrugo leto. Iz Pennsylvanije Pt. Marion, Pa. — Dne 11. jan. je tukaj umrl Andrej Kra-vanja, 65, doma iz Bovca na Goriškem. Deset let je bolehal vsled naduhe in revmatizma. Živel je sam v Leckronu, Pa. __ Petek, 28. januarja 1944 IZJAVA zastopnikov katoliških ustanov in organizacij glavnega in širšega odbora Slovensko ameriškega narodnega sveta. 8. januarja 1944 je bil sklican v Chicago širši odbor Slovenskega narodnega sveta na važno sejo. V preteklem letu so nekateri odločilni odborniki Sansa pogosto zavzeli tako pristransko stališče, objavljali tako pristranska poročila in načrte za bodočnost, da so med slovenskim katoliškim narodom povzročili mnogo obsodbe in so nekateri javno zahtevali, da. izstopimo iz Sansa vsi, posamezniki in naše organizacije. Zato smo se pred to sejo — bilo nas je 18, ki smo se te seje udeležili >— resno in iskreno posvetovali, kaj naj storimo. Zedinili smo se za resolucijo, ki je jasno začrtala naše stališče. Sans mora ostati nad vsemi strankami. Opustiti mora vsako strankarsko stališče, strankarsko poročanje in strankarske načrte za slovensko bodočnost. Sans mora vedno ostati glasnik vseh Slovencev brez razlike, tukaj in tam. Odločno poudarjamo njegov veliki pomen in zato tudi potrebo, da smo v njem enako kot vsi drugi. Po skušnjah preteklega leta — v katerem so se dosegli lepi uspehi, a so bile zagrešene tudi mnoge napake — naj Sans odslej tem glasneje nepristranske zastopa naš narod pred Združenimi narodi, nas vse obvešča o važnih dogodkih in skupnem delu; enako, pa naj skuša s pomočjo Združenih narodov doseči ob za to določenem trenutku vstajo vseh Slovencjev brez izjeme proti tujim nasilnikom. £ takim nastopom si bo naš narod sam priboril svojo svobodo ir odločil svojo bodočnost. Resolucijo — ki je v naslednjem odstavku objavljena — smo seji širšega odbora Sansa predložili in je bila soglasne sprejeta. To nas je prepričalo, da smo vsi znova potrdili naše voljo za skupno dek> za naše slovensko stvar. Upamo, da naf bo delo, v prihodnosti v tem potrdilo in nam prineslo vseir skupaj tem le*pše uspehe ir kmalu veliko zmago vsem nair Slovencem. Rev. V. Vodušek, Rev. M. J. Butala. George Brince, Josephine Er javec, John Gornik, John Je rich, Leo Jurjovec, Heler Kušar, Johana Mervar, Albina Novak, Emma Planinšek Mary Polutnik, Marie Pris-land, George Stonich, Frani Vraničar, Frank Wedic, Joseph Zalar, Louis Železni-kar, Joseph Zore and Ivan Zupan. RESOLUCIJA Slovenski ameriški narodni svet smo ustanovili z namenom, da združimo vse ameriške Slovence k delu za trpeči slovenski narod v stari domovini. Slovenski kongres je postavil SANS nad vse stranke in stru-je. Postavil mu je kot edini cilj delovati in boriti se za združitev vseh Slovencev v svobodno in demokratično Slovenijo v federaciji z drugimi juž-no-slovanskimi narodi in pro- pagirati to idejo z vsemi močmi med Združenimi narodi in zlasti v naši državi. Prepričani smo bili, da smo s nem izjavili težnjo in voljo celokupnega slovenskega naroda, ki je ječal in ječi v stari domovini pod nasilno okupacijo. Prepričani smo bili, da so tudi tam vsi brez izjeme struj ali strank odločeni boriti se za taisti cilj. Med tem so se dogodki v domovini hitro razvijali. En del slovenskega naroda, pod pretežnim vodstvom komunistične stranke, ki je edina že takrat imela v rokah dobro razpredeno* podzemsko organizacijo, se je odločil za takojšen oborožen odpor proti okupatorjem. Z žalostjo ugotavljamo, da je pri tem—v silno neurejenih in raz-rvanih razmerah—prišlo tudi do ostrih strankarskih bojev;in do bratomornega klanja in ubijanja, ki ga odločno obsojamo. Iskreno pozdravljamo vsak odpor proti tujim^ nasilnikom. Nikakor pa ne odobravamo, da bi se s poudarjanjem samo tega odpora hotelo ustvariti videz, da so vsi drugi Slovenci postali nezvesti našemu skupnemu slovenskemu programu. Prepričani smo, da so vsi kot ena sama ogromna sila pripravljeni, da udarijo po sovražniku ob prvi ugodni priliki. Enako tudi ne odobravamo misli, da bi tak prvi udar katerikoli posamezni skupini dal pravico odločati potem o usodi celega naroda. Če je SANS v poslednjem časi* po nekaterih vodilnih članih hotel ustvariti in propagirati misli in sodbe, želimo in hočemo, da mu vrnemo • spet tisti duh, v katerem je bil ustanovljen. Želimo in hočemo, da sc SANS tudi odslej brez razlike, poudarjanja in izjavljanja raz-nih strankarskih načrtov za bo-i dočno svetovno in domačo ure-. ditev, bori samo za združitev vseli i Slovencev v svobodno in demokratično Slovenijo, ki naj si sama odloči svojo bodočnost ureditev. V ti borbi naj propagira š« ■ dalje to našo voljo med vsem - Združenimi narodi in išče njit i pomoči in zaslombe, zlasti med - našimi slovanskimi brati. Skuša naj ohranjati mec Slovenci v stari domovini duha skupnosti, ki bo ob pravem trenutku dvignil vse do zadnjega v odločen odpor in boj proti sovražniku ; za tako vplivanje na Slovence v stari domovini na: skuša uporabiti zlasti tudi ves vpliv naše države. Enako pa naj skuša tudi pc svojih močeh obveščati vse Slovence v Ameriki pravično in nepristransko o resničnem stanju dogodkov in naše borbe. Upamo, da je med nami še dovolj bratskega duha, da se združimo za temi cilji, ki amo si jih ob ustanovitvi zastavili. Ta resolucija je bila sprejeta soglasno — z dodatkom pisatelja Adamiča, da je to ideal za vse, ki se naj ga tudi vsi drže. AMERIŠKA VLADA PODAJA PRIZNANJE SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALLISU • « mmm nmgpgr n^mi _ # i^jm 41,780.00 Members of Slovenian Section of Milwaukee County Jbtionel Group«, Milwaukee, Wisconsin September 28 K W/ivSr/y«//// /jfYtsn/y Zgoraj )• zmanjšan posnetek original certifikata, katerega smo Slovenci dobili od federalnega zakladniikaga deparimenta ▼ zahvalo in priznanje za naie patrijotično sodelovanja ▼ zvezi s nakupom ambulance za transportiranja ameriških vojnih ranjencev. Čini te vrste so zabeleženi in upoštevani ter ja lahko vasal vsakdo, ki je kaj daroval ali delal za to plemenito palrijotično akcijo. Certifikat bo dejan v okvir in razstavljen pri društvenih sejah ali obešen na kakem javnem ali prominentnem prostoru. TO IN ONO H 2IVLJENJA IN SVETA NEMCI ZNIŽUJEJO ODMERKE ZA HRANO Berne, Švica. — Poročilo iz Nemčije omenja, da so nemške oblasti znižale odmerke za prehrano. Vsi odmerki za jestvine so temeljito znižani, pravi vest, Znamenje, da Nemčiji primanjkuje kruha. -o- SVARILO PRED DIFTERUO Springfield, 111. — Zdravstven urad za državo Illinois objavlja, da se je pojavilo v o-kolici Freeporta osem slučajev difterije (davice). Možno je, da se začno slučaji višati, zato je priporočljivo za vsakega, da za vsak shrčajtako j dobi primerno zdravniško pomoč. -o- RAVNO PRAV ZA STRICA SAMA Fred B. Wyn je korenjaški policaj v Evanstonu, 111., in ve tudi vse zvijačnosti jujitsu j borbe. Vendar se je zgodilo, ;da se nekega dneva pred kratkim ni mogel prijaviti za službeno delo. Njegova soproga je poklica-j la policijsko postajo in pove-jdala, da se je njen mož tako potolkel na kolku, da ne more I hoditi. Svojemu sinu je namreč razlagal jujitsu borbo, ga pre-metoval vse naokrog po stanovanju, potem mu je pa rekel: "Junior, zdaj pa ti poskusi na meni, kar sem ti povedal, in glej, da si boš vse zapomnil." Poba si je vse precej dobro zapomnil. Zagnal je očeta po hiši, da je priletel navrh radiatorja na drugi strani sobe. Morda je že v tej rodovini, da so pripravni za borbo, morda je pa tudi gibčnost tega 16-'__ letnega fanta eden vzrokov, zakaj jemljejo k vojakom najraje mlade1. -o- IZGUBLJENA UMETNOST "Umetnost obdavčenja obstoji v tem, oskubiti gosko na tak način, da se dobi kar naj-| več perje in kar najmanj ga- j ganja." Tako je zapisal Colbert leta 1665. o- PRAVA JU2NA VLJUDNOST Mrs. Frances Moorefield iz Danville, Va., je bila na obisku v Columbia, S. C. Kakor večina drugih zunanjih obiskovalcev, si je tudi ona hotela ogledati državni dvorec, toda bila je razočarana, ko je prišla tja in našla vrata zaklenjena. Neki mož je ravno prihajal doli po stopnicah, pa ga je vprašala, če bi si lahko ogledala poslopje, kljub temu da so ure za obiskovanje minile. Vljudno je odklenil vrata in razkazal ženi celo poslopje. "Kaj bi rekli, ko bi vas zdaj guverner spremil domov?'* jo je nato vprašal. "To bi bilo naravnost imenitno," je odvrnila Mrs. Moorefield. "Torej, dovolite mi!" je rekel guverner Olin D. Johnson, ko jo je vzel k svojemu avtomobilu. o- NAJNOVEJŠA RAZISKOVANJA O GROBU SV. CIRILA Pred to vojno so se-zanimali razni .učenjaki do blizu 75 let za grob slovanskega apostola sv. Cirila v Rimu. Prvo razpravo o tem je bil napisal morav-ski zgodovinar benediktinec Beda Budil. Tik pred to vojno pa je načel to vprašanje v sofijski reviji "Rodina" bolgarski profesor Filov. Rezultate vseh raziskovanj pa je nato objavil . praški profesor Pata v reviji , jnarodnega muzeja. . j Na podlagi dolgih razisko-. i vanj trdi profesor Filov, da je . bil najbrž sv. Ciril pokopan v baziliki sv. Klementa pri Kolo-seju v Rimu, v prejšnji Klemen-tovi kapeli, ki je bila zgrajena v četrtem stoletju na temeljih , hiše, v kateri se je rodil sv. Kle-[ ment. Ko so prekopavali to ba-. ziliko, so našli freske, ki so v zvezi s slovanskima apostoloma L sv. Cirilom in Metodom. Ena L freska predstavlja sv. Cirila t pred bizantinskim cesarjem Mihaelom III., ki ga je poslal ' na Moravsko, druga pa prikazuje oba sveta brata, ko klečita L pred Kristusovim prestolom. i Profesor Filov je mnenja, da . se lahko sklepa po freski pred . vhodom v staro svetišče — ta j predstavlja prenos zemskih o-. stankov nekega duhovnika v . baziliko sv. Klementa — da je to grob sv. Cirila. Iz napisa je . prišel do sklepa, da so vatikan-, ske oblasti v tej kapeli pokopale zemske ostanke iz Vatikana, . to pa da se nanaša samo na sv. Cirila. > Njegovo truplo je bilo najprej pokopano v Vatikanu. Od tod pa so ga prenesli, na proš-, njo njegovega brata, v baziliko sv. Klementa, kier je bil najbrž pokopan v bližini glavnega oltarja. Pred 60 leti so pri izkopavanju našli blizu glavnega oltarja grobnico iz žgane gline, ki je bila od zunaj in od znotraj obložena z marmornatimi ploščami. Grobnica pa je bila prazna. Kaj se je zgodilo z ostanki mrtvega sv. Cirila, tega nihče ne ve. Ponavadi se dogodi, ko odpirajo takšne grobnice, da neiiajdejo v njih niti pepela. -o- NIČ JI NI BILO i Ali ste si že daj mislili, ko ste šli prek ceste, pa so težki truki drveli miino ^vas, kaj bi bilo z vami, ko bi vas kateri zadel ? V Glendale, Calif., je truk zadel 83-letno Mrs. Ello Berry-in jo je vlekel s seboj 30 čevljev. Pa se je pobrala, in ko je priskočil policaj, da bi ji pomagal, mu je rekla: "Mlado človeče, nikar mi ne bodi na poti! Se mi zelo mudi. Iti moram na trg." N Bila je ena takih nezgod, da i se ni nič posebno'hudega pri- ■ petilo. Krepki ženici je samo i zdrobilo očala in jo malo ob- t drgnilo na enem samem mestu, drugega pa ni bilo. ] Tukaj vidimo, kako so marini na svojem prodiranju skozi diungle na Novi Britaniji za trenutek poslali, da bi si ogledali prvega japonskega vojaka. ki so ga njihove čete ubile med invazijo na la otok v Južnem Pacifiku. Sovražniki so imeli pri Cape Gloucester 2/400 mrtvih. MEH ZA SMEH i * ABRAHAM A SANTA CLARA Znani pridigar Abraham a Santa Clara je povabil nekega misionarja, ki je slovel po svojih lepih pridigah, naj bi fieke nedelje pridigal tudi v njegovi dunajski prižnici. A-braham je tudi sam poslušal to pridigo in pri tem zaspal. Pri kosilu mu je očitajoče rekel misionar: "Brat moj, prespal si mojo pridigo!" "Ne srdi se," mu je odgovo- ril pridigar, "zakaj če mi boš očital,' da sem zaspal, moram jaz tebi očitati, da si me s svojim govorom uspaval." TAKO LAHKO TO NE BO! Korespondent pregleduje došlo pošto. Zdajci pokliče šefa: "Gospod Mrna, tule imam neko naročilo, pa ne morem i-mena prebrati." Bre z pomišl j an j a odgovori Mrna: "Pišite mu; Podpis nečitljiv!" ^ Strah g POMEN RUSKIH MEJA ZA NAS Napisal Carl Hartmann Washington, (ONA)'. — Ko se je vlada Zedinjenih držav pred 25 leti zadnjič zanimala za ruske meje na zahodu, smo Amerikanci mislili, da bi se morale nahajati približno ravno tam, kjer jih namerava napraviti sedanja sovjetska vlada. V tisti dobi, namreč takoj po zaključku prve svetovne vojne, so bile Ameriške Zedinjene države in vsi drugi zavezniki v največjih skrbeh pred napredovanjem komunizma, takozvano "grožnjo bolševizma". Rusija se je nahajala v sredi strašne meščanske vojne, tako da je bilo vsem nasprotnikom komunizma prav lahko preskrbeti si zavezniško podporo, ako je šlo . za to, da se odtrga od Rusije del njenih zahodnih ozemelj. Naša misel pa je bila takrat, da nobena teh teritorijalnih sprememb ne sme postati definitiv-na, dokler ne pride na Ruskem ' do urejene skupne vlade. Večinoma ljudje zdaj pozabljajo, da je bila naša zemlja v veliki meri odgovorna za ta-; kozvano Curzonovo linijo, katero danes Rusi ponujajo Polja-» kom kot primerno mejo. Ta li- ■ nija je edina, ki je v soglasju s i slavno 13. točko 'Wilsonovih t zahtev, ki predpisuje ustvaritev l neodvisne Poljske države . . . i "v katere mejah naj se nahajajo vsa ©zemlja z izključno polj- ■ skim prebivalstvom . . . Pod- ■ tajnik Frank Lyon Polk, ki je r bil Wilsonov zastopnik v naj- • višjem zavezniškem zboru, je • bil v veliki meri odgovoren za i potek te linije, ki je bila izde-t lana proti koncu leta 1919. Ne- - kaj časa je celo nosila kot do- - kaz tega ime: Curzon-Polk li-1 nija. i Ko so šli Poljaki v teku svo-i je vojne z Rusijo preko te lini-i je, smo v popolnoma jasnih besedah povedali svoje ogorčenje. Državni tajnik Bainbridge Col- - by je dostavil poljskemu zuna-1 njemu ministru Wincenty Wi- tosu svarilo . . . "Zedinjene i države ... ne morejo odobrava-[ ti programa ofenzivne vojne t napram Rusom, izvedene od . Poljske vlade." r In Colby je dodal: "Ameri-j ška vlada je prepričana, da bo » prodiranje Poljakov v Rusijo . vzbudilo v tej deželi narodno . zavest, ki more dati njenim vo-r djem dovolj sil, da napadejo , poljsko ozemlje." Močno je takrat priporočal ameriški držav-. ni tajnik, naj Poljaki ostanejo [ zadaj za Curzonovo linijo. Poljaki pa so to ameriško , svarilo omalovaževali, ter so^ . pomočjo Francozov pognali Ruse nazaj. V Rigi so diktirali . mir in meje, ki so ostale veljav-, ne do leta 1939. Washington je mir v Rigi pozdravil z ogorčenjem, tako da . so uradniki State Departirtenta povedali novinarjem, da teh meja ne bomo nikdar priznali. Slišali smo takrat prorokova-nja, ki so se izkazala za pravilna, da bodo te meje izvor velikih težav. Mnogo je bilo takih, ki so se skladali z ruskim ambasadorjem Bakhmetevom, ki je takrat zastopal zamejno vlado Kerenskega: "Mir v Rigi predstavlja po-večanjte poljskega ozemlja z neposredno aneksijo ruskega o-zemlja . . . Zopet obnovljena Rusija ne bo nikdar priznala miru, ki jo trga na kose, in je izsiljen v času, kcf je brez moči . . . Mir v Rigi je radi tega dejanje, ki vsebuje nemire in konflikte. Grožnja za bodoči mir ..." V letu 1922 so si prizadevale >altske države — Estonija, Latvija in Litvanska — da utr-de svojo neodvisnost napram Rusiji. Druge države v Evropi so jih bile priznale, toda mi smo se še vedno obotavljali. Končno je prišlo tudi ameriško priznanje, toda to se je zgodilo šele, ko je bil pisal naš komisar v Rigi, Evan E. Young, naslednje : "Trajnost njihovega sedanjega položaja neodvisnih držav bo najbrže . . . odvisna" od slabosti ali moči sedanje ali katere koli druge ruske države . . . Pozneje je pričakovati, da bodo postale te države — prosto iz osnovnih gospodarskih zakonov — del nove ruske federacije..." Mr. Young, ki je danes Vice-President družbe Pan-American Airways Systems, se je tukaj izkazal, da je najbrže jako dober prerok. Rusija ni nikdar priznala romunskih zahtev glede obmejne dežele Besarabije, katero je pograbil Bukarest leta 1918. Leta 1940 je Rusija to provinco zopet vzela nazaj, a pozneje so jo Rumuni s pomočjo nacistov zopet dobili v svoje roke nazaj. Toda danes se čete Rdeče armade že zopet približujejo njenim mejam. Tukaj je mnogo različnih misli, komu naj ta dežela pripade, toda naša država ni nikdar uradno priznala romunskih pravic na posest besa-rabske zemlje. Leta 1918-je državni tajnik Robert Lansing s poudarkom zahteval — v skladu z našo splošno politiko, — da naj stvar , počaka tako dolgo, da bo mogla Rusija povedati svoje mnenje. Toda druge države, ki so bile priznale romunsko aneksijo, so pritiskale na nas, češ, da moramo storiti isto. Takrat je Charles J. Vopička, naš poslanik v Srbiji, Rumuniji in Bolgariji, poslal State Departmentu I naslednjo brzojavki "Sedanja Nemcem prijazna romunska vlada silno izkorišča aneksijo v svoj prid, in nagla-ša, da je Rumunija zdaj večja kot kdajkoli... in pripisuje vse zasluge sami sebi, akoravno nima nobene pravice do tega." Pozneje smo odklonili svoje priznanje celo kljub temu, da so miro.vne pogodbe v Saint Germainu in Petit Trianonu o-dobrile aneksijo Besarabije s strani Rumunije. In uradni zemljevid Evrope, katerega se poslužuje oddelek za tekoče informacije našega State Deparimenta, zemljevid, katerega je izdelal naš general štab v letu 1924, kaže Besarabijo še vedno v ruski barvi, ko da je še vedno del Rusije. Preko nje pa je z rdečo tinto napisano: "Rumun-ska okupacija." Šele v letu 1934 smo začeli smatrati, da so izseljenci, ki so prihajali v to deželo iz Besarabije, del romunske priseljeniške kvote. Naše priznanje pa ni šlo sploh nikdar preko tega. -o- TISKOVINA "Tele hlače bi rad poslal kot tiskovino." "Ne gre!" "Kako to? Saj se vendar vsaka reč, ki je na obeh straneh odprta, lahko pošlje kot tiskovina ?" SAMO PAR STO * Baragovih Pratik za prihodnja leto je še na roki. Kdor jo ie nima. naj zdaj hiti. da ne bo prepozen s naročilom! "BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi ▼sa druga vsebina. Praiika slane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov; BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. ' _CHICAGO (8). ILL. f Strani IZ GROBA K OTROKOM Medtem ko telo primi in se kosti spreminjajo ¥ prah, m še joče marsikatero v grob zaprto srce. Zakaj gorje, ki tare njegove najdražje na svetu, mu ne da počivati v miru. Prenekateri od mrtvih milo tožijo Bogu, kako težko jim je na pokopališču, ko ga nimajo njihovi osiroteli otroci človeka, ki bi jim pomagal v sti- 1 skah Časnega življenja in jim pokazal na pravo pot. Samo zategadelj Vsemogočnega goreč? prosijo, naj jih pusti pogledat k sirotam vsaj za kratek trenutek. , ' J^ , Toda njihove prošnje so redkokdaj, redkokdaj uslišane. Le milosti polna Mati božja i je že nekajkrat izprosila pri Bogu, da je smel kdo celo iz i skrivnostnega sveta mrtvih nazaj na svet, da je svoje potolažil in izpodbudil, druge pa še o pravem času posvaril. Nekoč se je zgodilo, da so odnesli na božjo njivo mater, ki je morala umreti z naglo smrtjo in zapustiti šest otrok. Nekaj časa že je počivala v tihem grobu, ko jo je presun- ] ljivo ječanje zbudilo iz najtrdnejšega spanja. i Bilo je sredi noči, ko je pri- ; sluhnila in spreumela, da tarnajo njeni otroci.. Žalostno so jo klicali nazaj ijt najbolj gin- 1 ljivo najmlajši. In na ubogo za- \ kopano srce v trohnečem telesu je legla neznosna muka, da ni moglo več zaspati. { Mati je v veliki nemoči'in grenki žalosti dvignila sklen- 1 jene, izsušene mrtve roke s podobico Matere božje in začela ' moliti k najbolj usmiljeni Pri- J prošnjici trpečih. "O, sveta Mati božja! Tebi ' je trpljenje Tvojega edinega , Sina presunilo srce s sedmimi ^ meči, da veš, kako neizrekljivo hudo je materi, ki ne more ' pomagati svojemu ljubljene- ] mu otroku. Glej, po meni se ! jih šest joče tako, da so me ^ zbudili celo iz spanja v grobu! Kako se morajo čutiti zapu- t ščene, kako jim mora biti stra- . šno! Sveta Gospa, usmili se me, usmili se mojih otrok in J preprosi svojega Sina, da me pusti nocoj k njim!. ' j Dobroti j iva varuhinja vseh zapuščenih, zavzemi se zame! . Naj grem, naj grem k otrokom! Saj bom spet nazaj v 1 'grobu, še preden pojde sonce ' na obzorje. Le za prav malo časa me pusti na svet! Le za J toliko, da privijem otroke na ' šr<}e ftn posvarim trdo mačeho!" Tedaj se je grob iznenada odprl in pokrov krste je sam popustil, ko se je mati uprla vanj. Bilo je ravno polnoči, ko je stopila iz groba. Po temi je prehodila že vso vas, ko so jo začutili psi in za- : Čeli viti. Toda njej tega ni bilo mar; svojo pot je spela dalje, dokler ni prišla na kraj vasi do koče, kjer sta pod okni rastla dva slezova grma, pred vrati pa stara hruška. In odondod je neprejenljivo udarjalo v noč žalostno otroško ihtenje in trgalo materi srce. Po glasovih je razločila, da od vseh šestih niti eden ni spal. Da se zbere in si opomore, je mati malo postala pred vrati koče, kjer je bila nekdaj doma.In tedaj je celo staro hruško zasijala s tihim otožnim šelestenjem praviti, kakSqi reveži so njeni otroci, odkar jih namesto nje ravna mačeha. Tre peta je je segla z roko k vratom, ki so se v tistem hipu sama odprta. Bilo je, ko da tudi koča komaj čaka, da že preitopi prag. Kakor po trnovi poti je Šla po veži in stopila v izbo. kjer je zagledala dreveneti otroke na golih tleh. Od mra?a in lakote ni bilo nobenemu moči spati. Komaj da je stopila mednje, so jo spoznali vsi, celcr naj-mlajši. Takoj ji je pomolil ro- kice in ji začel lesti naproti. Zavzeti ed strahu in hkrati od veselja so vsi vikali le edino besedo: "Mati, mati —" Ko so se malo opogumili, so ji po vrsti začeli razlagati, kaj morajo trpeti, odfear imajo namesto nje pisano mater. Vse vprek so hiteli, da najmlajši še zdaj ni shodil, da so dan za dnem lačni, da je celo najstarejša deklica pozabila moliti Zdravo Marijo. Bosi, komaj za največjo silo oblečeni in premrli so se stiskali k njej in jo prosili, naj ostane pri njih, da jim bo spet kakor nekoč. Materi stt se ob tem od bridkosti zalile oč! s solzami. Spričo bede, ki se ji je razkazovala, je trpela tako, da ni mogla niti spregovoriti Iztrgala seje otrokom, ki so ji pomaljali ko paličice drobne rokice, in sedla na klop ob steni. Šele čez nekaj^-časa je pri-brala spet nove moči. Tedaj je vstala, zakurila v peči in skuhala otrokom kakor prej, ko je bila še živa. In kakor nekdaj jim je nalila v skledo in podrobila kruh, najmlajšega pa je vzela v naročje in mu nosila v usta. Ko so pojedli, jih je najprej še umila in počesala, potlij pa šla in pokleknila z njimi pred sveto podobo, da so se vsi skupaj zahvaliti Bogu za vsakdanji kruh. Mati je goreče prosila nebeškega Očeta, naj prizanese otrokom ker so pozabili skoraj vse molitve, odkar je ona v črnem grobu. "Odpusti nam naše dolge," je molila in se grenko jokala. Otroci pa so zgrajeni okoli nje fepetaje ponavljali besede, ki, jih je izrekovala. Ko so pomolili še za očeta in poprosili Vsemogočnega, da bi mu bil vselej milostljv, jih je mati s tresočo se roko vse po vrsti pokrižala na čelo in spravila spat. Nato je stopila v drugo izbo in zbudila mačeho, ki se je lenadejane prikazni tako zelo astrašila, da je vsa omahnila in je izbuhnjenih oči bolščala /anjo. Malo je manjkalo, da hi >d groze pri priči umrla, ko jo je prikazen podmolklo nagovorila : "Glej, celo iz groba sem prišla nazaj, da te posvarim in ganem. Žena, ne muči več mojih otrok!" Žalostnega in strogega pogleda jo je še nekaj časa mol-*e gledala, nato pa izginila v temo. V tem so zunaj zalajali psi. Mačeha se je na pol živa pri-dvignila v postelji in iznenada znova obstrmela. Temno izbo" je na celem oblila jasna mesečina in v beli zarji je zagledala zdaj samo Mater božjo. Sveta Gospa je resnega obličja obstala poleg nje "in dela: "Pametuj to noč in nehaj pokoriti pastorke po krivem! Ne pozabi besed njihove mrtve matere in spremeni svoje srce, dokler utegneš!" Mati božja se je vznesla iz koče, in sij je minil. .Noč je spet razložila svoje sence, in nekje v dalji so tulili psi. Materin duh se je vračal v grob. ■-&- TO l*y >TO¥Y SHOULD H AVI A HAPPY 1HP1NO! B k liHT I ^ ' ** r 1 Fi'grht Infantile Paraly-•U! Ssad your dolUn and dimes Co the President at Washington- AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 28. jatttifcria 194i NE DAJO SE USTRAŠITI Ameriške WACS. nastanjene v Delhi, Indija, niso čisto nič savriščale, ko so indijski kačji čarovniki spustili is cekarjer svojo smrtno kobro. Voja-kinje s« smejijo, ko s« pošastne iWali tako lepo ribi j« j o po glasovih doma-činskih ptiča 1 k. napravljenih ia neke vrste p^tMŠvnih buč. NAROD JE TUDI VERI NAJVIŠJA VREDNOTA NA ZEMLJI Kaj pravi naša sveta vera o teh vprašanjih? Kaj pravi o narodnosti, kaj o svobodi? Ali sem dolžan bili Slovenec, kakor sem dolžan biti član kakega društva? Ali je narodnost sploh vrednota v očeh krčan-ske vere? Ali jo sveto pismo pozna in priznava? Začnimo z odgovorom na to zadnje vprašanje. Kdor je le kdaj bral kakšne zgodbe sv. pisma, ve, da je neprestano govor o izraelskem in judovskem ljudstvu. Sv. pismo dobro pozna, priznava in loči narode ter uči z nazornimi zgledi, da sprejemamo od Boga določene naloge, prav kdkor posamezniki. Izraelstvo ljudstvo je bilo n. pr. posebej izvoljeno, da pripravi človeštvo na evangelij. .-. Kaj je narod? Odgovori so še danes različni. Lahko bi ga kdo zmatral za skupinu ljudi, ki imajo isto vero, za drugega je odločilno, da imajo isti jezik, da imajo zavest posebne skupnosti, da prebivajo v isti pokrajini, da tvorijo gospodarsko enoto. Vse to je za narodnost bolj ali manj važno in odločilno. Naj odločilne jša in prvi vzrok vseh drugih skupnosti pa je vendarle krvna skupnost. Narodi si sicer lahko pri-ličijo tudi tuje prvine, kakor je mogoče precepiti vejo z drevesa na drevo, toda končno ima drevo vendarle enotnost od enega semena. Kaj je narod v očeh sv. pisma? Človek bi mislil, da bo sveto pismo, ki je verska knjiga, narode ločilo samo po veri. Toda ne. Ravno sv. pismo se ozira samo na krvno sorodstvo. Kdor bere to najčastitlji-vejšo knjigo, se mu tako re- koč pred njegovimi očmi porajajo narodi. Rodovnik za rodovnikom nam kaže, od katerega praočeta izhajajo ljudstva zemlje. Cesto je na tega prednika navezana obljuba in blagoslov vsemu narodu, včasih tudi prokletstvo "in kazen. Ali ni Noetova kletev zadela vsega Kamovega rodu, ne glede na to, kje bo prebival, kak šne jezike bo govoril in kakšno vero bo imel ? Odločujoča je krvna skupnost." In Izraelci kaj so drugega kakor potom-; stvo Jakobovih sinov, ki jih sle-! dnjič zastopa le še edini Judov rod. Narodnostna vrednota je v očeh sv. pisma med najvišjimi na zemljL Kadar je hotel Bog, kakega očaka posebno popla-' čati, mu je obljubil, da ga bo pomnožil *v mogočem narod.' Abrahamu je ponovno zagotavljal: "Silno te bom pomnožil in napravil bom iz tebe na-' rode in kralji bodo izšli iz tebe." Mojzesu je ponujal: "Tebe pa napravim v velik narod." Najlepši zgled, kakšno edinstveno vrednost ima v bož-1 jih očeh narodnost kot naravna krvna skupina, ki izhaja iz istih prednikov, pa je častitljivi Kristusov rodovnik: "Abraham je imel sina Izaka, Izak je imel sina Jakoba" itd. Bog sam je hotel, da se za vse večne čase izpriča, da je Njegov sin tudi pravi sin določenega naroda. -0- VI radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice is vale naselbine. Poročajte novice in dogodke* v 14 Am. Slovencu". ^KEE^'EMJFDTN^ / Duhovni vodja: Rev. Matbew Kebe, 225 — 57th Su Pittsburgh, Pa. 4 ► i l Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet, I1L < I NADZORNI ODBOR: * \ \ ► Andrew GOavach. 174« W. 21st St, Chicago. ID. *4 ► < Joseph L. Draaler. 1318 Adams Street North Chicago. Illinois. < \ Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet HL < \ j I POROTNI ODBOR: <; Jeeeph pavUkovich. 39 Winchell St, Sharp«burg, Pa. <; Mary Kovacfch. 2294 Blue Island Ave, Chicago, IfiL J ► I John Denis, 2730 Arthiagtoa Ave, Chicago. 111. < I Predsednik Atleticnega odseka: Emery Sobar,' < ► 540 North Bluff Street, Joliet Illinois. URADNO GLASILO: * [ "AmeHkansU Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, HL Do 1. Jan. 1942 Je DSD. izplačala svojim članom in ter * * njih dedičem raznih posmrtein, poikodnin, bolniških podpor ter dragih ! ► izplačil denarne vrednoed do Četrt milijona dolarjev. < > Draltvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s < * ne manj kot 8 člani (cami) ca odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- J > llčan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin- < \ ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ; ► Zavaruje se sa $250.00, $500.00 aH $1400.00. Izdajajo se različni < t I certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year J ► Endowment. Vsak certifikat noai denarno vrednost katera se vsako «t leto viša. \ > Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniiko JI podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tndi za razne operacije in < | poilrodnine. ; > Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ! t tabeli. JI DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < | Uradni jezik je slovenski in inglfjki, 3 ► Rojakom la rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno «\ treool \► Za vsa morebitna pojagnila in navodila se obrnite pismeno afi Ust- \» meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet HL ; J JAPONCI POBILI 131,000 CIVILISTOV NA KITAJSKEM Chungking, Kitajsko. — Kitajske oblasti so sestavile poročilo, ki omenja, da so Japonci pobili v takozvani rižni nižavi 131,900 civilistov. To je v o-srednji Kitajski. V Hunan pro-vinciji so ranili nad 38,000 ljudi. Nad 83,000 civilistov pa so odvedli v robstvo. DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 GOVEJE MESO ZA KdSILO! Človek, ki ga je narava obdarovala z namazanim jezikom, bo znal pomagati povsod in vselej pa naj bo v mirnem času ali pa v vojni. Pfc. Donald Smith iz Montane, ki se nahaja z ameriško armado v Italiji, je že eden takih srečnih ljudi. Prigodilo se je, da je bil Smith ujet. Pet mrkih nemških vojakov ga je gnalo pred seboj, Fant je menda sam nemškega izvora, vsekakor pa obvlada nemščino za silo. Obrnil se je toraj k nazijem in jim rekel po nemško: "Kakšna škoda, da nisem jaz vas ujel, namesto, da ste vi mene!" Naziji so se zasmejali, misleč, da je to dobra šala. Niso poznali Smitha, ki jim je začel pripovedovati, kakšno kosilo bi jih čakalo v njegovem taborišču: goveji narezek (steak), prazen krompir, bel kpuh, sadne konserve (jam), jabolčna RAZNA OZNANILA Office of War Information, Washington, D. C. ST. PAUL RAZNOTEROSTI FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION OF CHICAGO BOJ Z VELIKO MORSKO RIBO - Nekje v Karibejskem morju plava te dni razočarana riba suličar (swordfish), ki pa nima več sulice, ker se je zmotila, ko je napadla neko ameriško preganjalko submarinov. Suličar je zagledal to ladjico, se usmeril proti nji ter se pognal v njo s tako silo, da je s svojo tri čevlje dolgo sulico predrl dva inča debel hrastov obod ladjice. Ne ve se, kdo je bil bolj presenečen, ali suličar, ali pomožni topničar Koloman Green iz 3239 W. Roosevelt Rd., Chicago. Green je ravno počival v svoji gugalni postelji, ko je o-menjena velikanska riba s svojim rilcem predrla steno ladje tri inče. nad njegovo glavo. Green je tekel po druge, toda ko so dospeli tja, je bilo že vsega konec! suličar je pustil svoj rilec kar v ladji — odlomil se mu je — in je brez njega odplaval naprej. Ko smo pred leti brali kaj podobnega, smo si mislili, da so take pripovedke le sad domišljije, naši fantje pa zdaj v resnici doživljajo marsikaj, kar bi si prej niti najbujnejša domišljija ne mogla izmisliti. NOVE HI5E PO VOJNI Takoj po vojni bo veliko porok in novih družin, zato je treba že zdaj delati načrte, kako se bo dalo hitro preskrbeti velikansko število novih domov po taki ceni, da si jih bodo fantje in možje, ko pridejo domov iz bojnih poljan, lahko omislili. > Posebna raziskovalna ustanova na Purdue univerzi, Lafayette, Ind., si prizadeva iznajti take načrte za nove domove, namenjene posameznim majhnim družinam, da bi ne stali več kakor od 1000 do 2000 dolarjev. Računajo, da bo veliko število vojakov imelo toliko prihranjenega v vojnih bondih, ko bo konec vojne. Napraviti dobro hišo za-majhen denar je mogoče le' v slučaju vele produkcije in pred- TEKOM MINULEGA LETA smo sprejeli 346 posojil na prve vknjižbe, ki znašajo $1,270,646.97. 450 novih vlagateljev je prišlo k nam z vlogami $777,418.00. Nad $86,000.00 ae je plačalo v dividendah članom nase ustanove po dividendni meri 3 procente. Nad $71,000.00 je bilo dodanih rezervam, kar je pomnožilo nase rezerve skupno za nad $307,000.00. Vabimo vas, da postanete tudi vi član te močne ustsmo-ve, ki je ob vsakem času izplačevala vse svoje obligacije v polni meri tekom vseh svojih 54 let. Računski izkaz z dne 31. decembra 1943 kaže stanje naše ustanove. Za nadaljna pojasnila ae obrnite osebno na: FRANK P. KOSMACH, tajnik od SL Paul Federal Srags and Lian Association of Chicago Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša Tajnik: Joa. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kxajc. v Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeut se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Finančno stanje z dne 31. decembra 1943: ASSETS (PREMOŽENJE): Firsl Mortgage Loans -----------...........$3,325,543.51 Loans on Passbooks and Certificates................1,883.30 Properties Sold on Contract .......................43,818.97 Real Estate Owned and in Judgment............18,367.52 Investments and Securities________________________________352,058.09 Cash on Hand and in Banks...................................252,938.81 Office- Building and Equipment, less depreciation . ____________________________22.118.29 Deferred Charges and Other Assets................2,184.79 Petek, 28. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Štran 6 INFLACIJA J: Govornik: "Tale kožuh ho- i čem! In tele čevlje! To obleko hočem! Tole bi rad! In ono se < mi hoče!" Vse to je razumljivo — mnogo je ljudi, ki niso imeli ] denarja že dolgo časa in zdaj, ko ga imajo, mislijo, da soru- 1 pravičeni, da uživajo. Nesreča je le, da gredo cene ( gori, ako vsakdo kliče, tole ho- , čem. Stvar je ta, da niti odda- , leč ni toliko dobrin na trgu, kot ' je dolarjev za nakup. Vsak dolar, katerega porabite po nepo- ] trebnem, potiska cene navzgor. Toda Amerika je v stanju, da drži cene, ako boste vsi poma- J gali. Pomagali pa boste, ako hranite svoj denar. Naložite ga v banko, v war bonde, v zavarovalnino. Kupujte pa le, kar zares potrebujete, a ono kar imate, glejte, da vam bo dolgo trajalo. Kadar pa pobijate draginjo, koristite samim sebi — in imeli boste več denarja na razpolago po vojni, ko bo zopet vsega do-velj in cene primerne. In zapomnite si, oni denar, katerega prihranite za jutri, ne more danes delati draginje! Četrto vojno posojilo Govornik: "Ako ste vešči kmetijstva ali živinoreje, vam je znano, da je treba denarja za popravljanje in nadomestilo naprav in za nakup novih strojev. Vsakteri od nas pa ima tik pred seboj veliko priložnost, da izvede potrebni prihranek in obenem ko to dela, izpolnjuje svojo dolžnost državljana. Kupujte War Bonde. Naložite vsak dolar, katerega morete naložiti. Ne pozabite, da le posojate svoj denar, ako kupujete War Bonde ... vaši v War Bondih naloženi dolarji pomagajo kupovati orožje, hrano in zdravila za naše fante onstran morja. 1 , Ko bo vojna končana, in bodo vaši Bondi dozoreli,- boste imeli dovejj denarja na razpolago za popravljanje in nadomeščanje naprav na svoji kmetiji .. . ako naložite vsak svobodni dolar zdaj v War Bonde, zdaj, ko se vrši podpisovanje j vojnega posojila, v podporo na- c šega napada. četrto vojno posojilo "Mi v Ameriki imamo prilož- j nost, da z združenimi silami pomagamo rešiti svobodo za nas same, za naše otroke in naših otrok otroke. Mi, ki ljubimo to deželo, ki smo uživali njeno i j svobodo, njeno lepoto, možno- s sti in blagoslov, katere ponuja , vsakomur, se moramo boriti v j tej križarski vojni, da jo ohra- j nimo tako, kot jo poznamo. Naši vojaki, pomorščaki, ma- c rini, letalci in mornarji trgov- j skega brodovja, naše bolničar- s ke in žene v vseh drugih pano-1 j gah Službe, dajejo z dušo in, ( često, tudi darujejo svoje življenja. s Kako ne bi mi mogli dati iz i svoje denarnice! Vaš cilj v tem « četrtem vojnem posojilu je naj- j manj po en dodaten War Bond j s od sto dolarjev, ki vas bo stal 11 75 dolarjev, j j potrebujemo ženskih < mocl za vojno delo 1 Govornik: "Žene, ali delate vse kar morete v našem vojnem j naporu? Ako varite kovine ali i delate v orožarnah, dajete na en način svoj polni prispevek k vojnemu naporu. Toda na tiso- " če žena je treba tudi v važnih civilnih službah, na primer v restavracijah in v zavodih za pranje. Mnogo drugih je treba, ki bodo nosile uniformo WAC, WAVE, SPAR in Marinov. Te službe se morda zde zelo oddaljene od vojne fronte, toda ona žena, ki vrši to službo, služi svoji domovini na polju, ki je bistvene važnosti, ako hočemo, da dela vojna industrija s polno paro. Nujna potreba obstaja po ženskih močeh vseh starosti, bodisi izurjenih ali ne, da delajo ves dan ali pa le deloma. Javite se torej pri svojem lokalnem UNITED STATES EM- ■ PLOYMENT SERVICE uradu ■ še danes. Našle boste tam vso ■ potrebno pomoč, da najdete - svojim sposobnostim preimerno , delo na domači fronti. Večkrat slišimo več ali manj upravičene pritožbe, da farmarji v Ameriki po največ krajih ne skrbijo za svojo zemljo, da bi ostala rodovitna, še manj pa, da bi se izboljšala. Ne spreminjajo setve, ne gnojijo, temveč izžemajo zemljo, dokler kaj rodi, potem jo pa pustijo. Po mnogih krajih je zemlja že tako izčrpana, da ne bo nikoli več rodila. K sreči pa se te pritožbe ne nanašajo na vse ameriške farmarje, pa tudi ne na vse kraje, kjer so farme. V Ameriki je okrog šest milijonov kmetij. Več ko tretjina posestnikov ali; upraviteljev je vpisanih v narodnem programu za ohranitev zemlje (National Soil Conservation • Program). To gibanje je zdaj staro deset let. Farmarji sami so organizirali in upravljajo blizu 1000 okrožij za ohranitev zemlje po 45 državah. K temu pokretu spada zdaj okrog dva in pol, milijona kmetij. Na drugi strani pa tudi ne smemo prezreti, da so drugi farmarji, in njih število se lahko ceni na sto tisoče, celo svo-j je življenje pravilno skrbeli za svojo zemljo. Zavedni -kmetovalci širom dežele so se vedno brigali, da so svoja polja izboljševali leto za letom. Vladni program za ohranitev zemeljske rodovitnosti si je postavil za nalogo, da po celi deželi strne farmarje in jih pripravi do tega, da bodo vestno negovali svojo zemljo, da se ne bo izčrpala, da bo več in več rodila in tako prinesla nešteto farmarjem večje blagostanje in boljše življenje. Preidimo k podrobnostim! Na 54,000,000 akrih, ki so bili povsem prav obdelani, je zadnji dve leti pridelek koruze, soj-fižola, pšenice in drugih za vojno najbolj potrebnih poljskih proizvodov poskočil za 20 odstotkov. Ta porastek so v največ slučajih dosegli brez dodatnih stroškov za * delo in materijah Na drugih 63,000,000 akrih so pridelali več vsled začrta-vanja in progastega obdelovanja. Začrtavanje (contouring) pomeni, da orjejo njive okrog hriba, tako da je vsaka njiva vsa na isti višini, namesto da bi jih orali dol in navzgor po hribu in bi bil eden konec njive navrh hriba, drugi pa spodaj nekje v dolini. Tako se doseže, da se ne odteče toliko vode doli po hribu in se zemlja bolj namočirpa tudi, da se voda ne odteka v hudournikih, ne razruje tako polja in ne odnese seboj toliko rodovitne zemlje. Progasto sejanje (strip-croping) pa pride v poštev, kjer je prav rahla zemlja. Tam je treba med njivami pustiti širše proge trave ali ruše, da se zemlja bolj zve-že in da jo voda ne odnaša, pa tudi, da s£ moča sama zadrži tam, kjer največ koristi. Na ta način so rešili že kakih 10 odstotkov zemlje, ki je bila prej v nevarnosti, da jo bo sčasoma voda vso izprala. Vlada je, kakor je iz tega vidno, spremenila svoj načrt za ohranitev zemlje. Med pr-|V0.svetovno vojno je priporočala drugačne načine za izboljšanje in ohranitev zemlje, ki se pa niso obnesli. Zdaj je vse tisto popravila. / Dokler traja vojna, so farmarji brez skrbi, da ne bi mogli prodati svojih pridelkov, pa naj pridelajo še toliko. — Glavna velika naloga za naprej pa bo, preskrbeti farmarjem novih trgov, da bodo svoje večje in izboljšane pridelke vedno lahko razpečali. fiiml \ V i j iT/ Cir ^pM loj [nil \T 1 d?^ ^ k vi V \ š -9 m Vt J™ Hl^/ ■< \S\ v fl ft t^V Wrm Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53, K. S. K. J. 0 V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA. predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworth Ave. No. Chicago. I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. $4418.911.08 LIABILITIES (OBVEZNOSTI)! Members' Share Accounts.....................$3,200,313.69 Advances from Federal Home Loan Bank__________________________________428.285.00 Loans in Process_______________________________________61.254.73 Other Liabilities _____________________1................ 21.838.42 Specific Reserves ................ 46.087.34 General Resenres ............. .... 228^94,47 v Undivided Profits ................... 34^51.43 Total Reserves and undivided profit....... 307£34£1 * $4,018,911.08 DRUŠTVO SV. VIDA / iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO želi izraziti svojo zahvalo slovanski javnosti za sodelovanje in pomoč, da je ta naia denarna in gospodarska ustanova prišla do višine SUHIH MILIJONOV PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAGI Najbolj ii avtomobili n pogreb«. krsta ia ienliovanjav—Mi kapala na razpolago braiplačno. CEHE ZMERNE. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC i*.«« £ frl I | i $ KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič •••••••IHM«IM*MIM*H*tlMMIMIHMMHNIMM*M«l»MHH*MtH«MM««MH*H**WM(HWMIH»H*MtM« j* 't J* Morozov je jahal širokoprsega, črno lisastega šarca. Pokrival ga je žametni čal-dar (preproga) malinaste barve, ves v srebrnih ščitkih. Od kovanega načelka so padali ob straneh malinasti svilasti morhi ali čopi, poviti s srebrnimi nitkami, izpod vratu pa mu je visel do prsi prav tako čop, toda večji in gostejši od prvih, ki so mu rekli nauz. Uzda in povodci so bili sestavljeni iz srebrnih verižic s ploskimi, izrezanimi členi neenake velikosti. Umerjeno je stopal konj, dvigaje kosmate noge v srebrnih nakolenkah, kriveč tolsti vrat, in ko ga je Družina Andrejevič ustavil pet sežnjev od svojega nasprotnika, je pričel otresati gosto, valovito grivo, ki je segala do tal, gristi brzdo in nepotr-pežljivo kopati pesek s silnim kopitom, ka-žoč pri vsakem udarcu blesteča zobova široke podkve. Vse je kazalo, da je bil težki konj primerno izbran za mogočno jez-dečevo postavo in celo bela barva njegove grive se je ujemala s sivo brado bojarjevo. Oprava Vjazemskega je bila dosti lažja. Ker je bil še slaboten od nedavnih ran, ni hotel nadeti niti zrcala niti jeklenega oklepa, dasi sta spadala k najbolj varni opravi, ampak je rajši vzel lahko koljčugo (obročkast oklep). Njen nakit za vratom, ob s p o d n j e m^robu in za pestmi se je iskril od dragih kamenov. Namesto čelade je nosil knez na glavi jeri-honko, to je nizek, lično zakrivljen šlem, ki je imel na vencu in ob ušesih zlate zareze, na oglavju pa visok snop iz migljajočih zlatih žic, ki so bile po vsej dolžini gosto posute z iskrečimi se dragulji. Skozi šle-movo režo je držala navpično železna, pozlačena strela, braneča lice postranskih udarcev; toda Vjazemski v svoji smelosti ni spustil strele, marvgg jb jfe dvignil z vijakom do višine draguljastega snopa, tako da sta ostala njegovo bledo lice in temna brada popolnoma odkrita, strela pa je bila podobna zlatemu peresu, gizdalinski vtak-njenemu v režo jerihonke. Na pasu, ki je bil z zapono trdno zategnjen čez oklep in okrašen z raznimi obeski, zvončki in kra-guljčki, je visela kriva sablja, polna dragih kamenov, tista, ki jo je bil zagovoril mlinar in v katero je Vjazemski sedaj trdno zaupal. Ob žametno sedlo, vijoličaste barve, z grahastimi srebrnimi žreblji in z enakimi kovanimi sponami, je bila pritrjena jeklena sekirica z vijoličastim žametastim zlato progastim toporiščem. Izpod ličnega spodnjega roba oklepovega je padala čez žolte, v zelene safijanaste škornje zatlačene hlače bela svilena košulja z zlatimi šivi. Vzorkovane golenice, ki niso bile pokrite z nožnim oklepom, so bile na-tegnjene do kolen; na členku in na zgibu jih je opletala biserna prema. S konja Afanazija Ivanoviča, zlatoru-menega argamaka (azijski čistokrven žre-bec), so od glave do repa povsod visele zvonkljajoČe verižice iz okroglih, srebrnih kraguljčkov. Namesto čabraste ali čaldara mu je hrbetpokrivala panterjeva koža. Na vranječrnem načelku so se mu iskrili v zlatih dolbinah veliki dragulji. Suhe črne noge gorskega* dirjalca niso bile nič podkovane, na vsaki pa je pod gležnjem žvenkljal po en srebrni kraguljček. 2e dolgo je bilo slišati na trgu rezko ar-gamakovo rezgetanje. Sedaj je dvignil glavo, napel ognjene nozdrvi in, držeč črni rep postrani, se je pognal z lahkim korakom, ki se je komaj dotikal tal, nasproti konju Morozova. Ko pa je knez, preden se je bil sešel z nasprotnikom, nategnil žvenketajočo brzdo, je argamak odskočil v stran in bi bil preskočil verigo, ko bi ga ne bil jezdec s spretnim obratom prisilil, da se je vrnil na prejšnje mesto. Tedaj pa se je vzpel in se plesajoč na zadnjih nogah skušal zvrniti vznak; knez pa se je nagnil čez lok sedla, mu popustil vajeti in mu zasadil v boke ostra kizilbaška stremena. Argamak je poskočil, nato pa obstal kakor vkovan. Niti ena žima njegove črne grive se ni genila. S krvjo zalite oči so mu švigale na vse strani in po zlati dlaki so drge-tale'napete žile kakor vzorkovana mreža. Ko se je Vjazemski prikazal in z žvenke-tom in bleskom kakor z zlatim in dragulja-stim dežjem obrizgan prijahal na prostor, vladimirski goslar ni mogel premagovati svojega občudovanja, toda občudoval je bolj konja nego jezdeca. "Ah, to ti je konj!" je govoril, teptal z nogami in se v navdušenju grabil za glavo. "Za božjo voljo, kakšen konj! Takega konja pa še nisem videl! Vsake vrste sem jih že imel, takega mi pa Bog še ni poslal! To bi bilo nekaj, če bi ta človek tak, kakršen je sedaj, takrat/* je pristavil zase, "prijahal k Nečisti luži. To bi bilo nekaj." "Cuješ," je nadaljeval veselo in sunil tovariša s komolcem v bok, "čuješ, budalo! Kateri konj ti je bolj všeč?" "I, tale!" je odgovoril' mladec in s prstom pokazal konja Morozova. "Ta? Zakaj pa ta?" "Zato, ker je debelejši!" je odgovoril leno. Goslar se je zakrohotal, tedaj pa so se oglasili biriči: "Ljudje pravoslavni!" so kričali na razne konce trga. "Začenja se sodni dvoboj med carskim oprodo knezom Afanazijem Ivaničem Vjazemskim in bojarjem Družino Andrejičem Morozovim. Pravdata se zaradi osramočenja, zaradi boja in zaradi ran in zaradi ugrabljenja bojarke Moro-zove! Ljudje pravoslavni! Molite k presve-ti Trojici, da dodeli zmago pravi stranki!" Trg je utihnil. Vsi gledalci so se pričeli križati in bo jar, ki. je imel voditi dvoboj,-je stopil k carju in rekel z nizkim poklo-nom: "Ali ukažeš, gosudar, naj se boj prič-pe?" "Začnite!" je rekel Ivan. •Bojar, okolniči, poročniki, zastopniki in oba pisarja so odšli v stran. Bojar je dal znamenje. Nasprotnika sta potegnila orožje. Po drugem znamenju bi bila morala planiti drug nad drugega, a vsem v začudenje je Vjazemski omahnil v sedlu in izpustil vajeti iz rok. Padel bi bil na tla, da mu nista priskočila na pomoč poročnik in zastopnik in mu pomagala stopiti s konja. Priskočivši konjarji so zgrabili argamaka za uzdo. "Odpeljite ga V je rekel Vjazemski, oziraje se z meglenimi očmi. "Peš se bom bil!" Ko je Morozov videl, da je knez razja-hal, je stopil tudi on s svojega črno pegastega konja in ga oddal konjarjem. Zastopnik mu je podal velik, usnjen ščit z medenimi ploščami, ki je bil pripravljen za slučaj, da bi se bila peš. Tudi Vjazemskemu je zastopnik prinesel vranječrn ščit z zlato zarezo in zlato premo. Toda Afanazij Ivanovič ni imel toliko moči, da bi si ga bil nataknil na roko. Noge so se mu šibile in padel bi bil drugič, če bi ga ne bili prestregli. "Kaj ti je, knez?" sta rekla i>a en glas zastopnik ni poročnik in mu strme gledala v oči. "Zdrami se, knez! Ce ne obstaneš na nogah, je to isto, kakor če si pobit!" "Snemite mi oklep!" je rekel Vjazemski sope. "Snemite oklep! Koren me duši!" Vrgel je s sebe jerihonko, raztrgal ovrat-ni okras oklepa in strgel z vratu vrvico, na kateri je visela svilena vrečica z močvirskim modrišem. "Bodi preklet, čarodej!" je zakričal in vrgel vrvico daleč od sebe. "Bodi preklet, ker si me prevaril !" Družina Andrejevič je stopil k Vjazemskemu z golim tesakom. "Vdaj se, pes!" je rekel in zamahnil. "Priznaj svojo brezbožnost!" Poročniki in zastopniki so planili med kneza in Morozova. (Dalje prih.) / - j NEMCI V PASTI V RUSIJI; BORBA ZA RIM SE RAZVIJA; BOJI V PACIFIKU IN DRUGO (Nadaljevanje s 1. strani) očividni namen izvesti obkoli-tev nemških sil v takozvanem d vinske m kolenu, kjer se nahaja okrog 25 nemških divizij od 2§0 do 300 tisoč Nemcev. Od Novgoroda pritiska ruski general Meretskov in od Leningrada doli pa general Govorov. Razvijajo se v tej pokrajini strateški boji, katerih izid bo daleko-sežnega pomena. Z drugih ruskih front ni posebnih sprememb. Berne, Švica. — Poročila iz Milana omenjajo, da so Nemci sklenili braniti Rim za vsako ceno. Okrog mesta hitijo z utrjevanjem iij ^celo v mestu samem kopljejo po ulicah strelne jarke, kar pomeni, da bo v Rimu boj od ulice do ulice in da mestu preti razdejanje. Tako so Nemci snedli svoje obljube, da bodo pustili Rim kot odprto mesto, radi česar zadnje mesece zavezniki niso vprizarjali zračnih napadov na Rim. V tem slučaju bodo zavezniki spremenili taktiko vojskovanja. Na drugih delih italijanske fronte so boji na dnevnem redu, posebnih sprememb pa ni. Iz Ankare na Turškem poročajo, da so jugoslovanski geril-ci v Bosni vrgli na več krajih Nemce nazaj in da imajo geril-ci zopet do 70% bosanskega ozemlja v svoji kontroli. Niso pa tako srečni ob jadranski o-bali. Tu so Nemci vzeli vse pozicije in tako kakor pravijo zapečatili dohode in izhode z morja do jugoslovanskih gerilcev. Zavezniški stan, Avstralija. — V noči med sredo in četrtkom so Amerikanci uprizorili zopet občuten zračni napad na Rabaul na otoku Nova Britanija. Mesto samo je občutilo silovit napad. Vluki ali bližini iste so potopili štiri japonske transportne ladje'/ Poroča se tudi o občutnih napadih na marŠalsko Ti-1 otočje in druge pozicije v hem morju. Iz Kalkute v Indiji poročajo o velikih pripravah Angležev v Burmi za obširno ofenzivo, ki ima namen osvoboditi Burmo in preko nje dohod do Kitajske. Lorfl Mountbatten, ki poveljuje, zavezniškim silam v Indiji in Burmi pravi, da zavezniki kontrolirajo v zraku in ne bo dolgo, ko bodo tudi na suhem. NAPADEN RADI DEVETIH CENTOV J Chicago, 1*1. — Joseph Saj-dak z 55. ulice se je predvče-rajšnim vračal iz gledališča, kar so ga napadli štirji mladi fantje z noži. Obrezali so ga nevarno na vratu, ga oropali in pobegnili. Sadjak je izpovedal policiji, da ni imel pri sebi več, kakor le 9 centov. -o- ŽGANJE KRADEJO Whiting, Ind. — V Chicagi in po predmestjih je bilo javljenih zadrije čase več napadov na avto truke, ki prevažajo žganje. Napadi se dogode navadno po noči. Ustavijo voznike, jih odvedejo proč, tovor pa prelo-že in odpeljejo. Marsikak prepir je le za kozjo brado. Izgleda, da je tako pri naprednih sosedih glede Rusije. Simpatično. Že, že; ampak kdor stavi vse le na demokracijo, res ne more simpa-tizirati s totalitarizmom, ako vidi le to nečedno robo in je ne zna preceniti. Celo pri najboljši simpatiji je križ. Tiste dni jedilo v Avstriji zmag, da nič kaj, zastave so kar naprej visele v stolpih in na cestah, ampak Nemci so se skoroda še vedno znali izmuzniti, in le Stalingrad bi bil izjema. Ohranimo mirno kri. Pomagajmo DEMOKRACIJI! Kupujmo VOJNE BONDE, da bo 4. VOJNO POSOJILO I uspelo! ~ Se nekaj o Churchillu m Stalinu, ko so velike glave bile skupaj v Teheranu. Pri poslo-vljenju od Stalina je baje 'Churchill rekel: "GTod-by, Stalin, and God bless you."/ Morda je nekdo hotel le Stalina j poščegetati, morda je pa res ■tako bilo. Recimo, da je bilo ; tako. Stvar^ je psihologično zanimiva. Stalina pozna na zunaj ves svet. Ali na znotraj tudi? Na znotraj je le samemu sebi in Bogu znan. Vsaka drugačna trditev je kokenkoken. Kako je sodil Churchill ? Ako je sodil, da je Stalin ateist, bi bile besede "God bless you," na-V Teheranu »o menda govo-jVadno zafrkavljanje Stalinu v rili tudi o papežu. Maršal I obraz. Churchill je gentleman Smuts poroča in "Time" pri- in ni mogoče, da bi-bil mogel naša. Baje je sam Churchill o-, zasoliti Stalinu tako zaušnico, menil napram Stalinu, da bi Churchill je rabil toraj le golo utegnil še papež kako reči o frazo brez premisleka, tako tem, kar so sklenili. In Stalin mu je ušlo, ali pa mora biti je baje pobesil glavo. "Pa- prepričan, da je na znotraj pež," je menil Stalin zamišlje-! Stalin drugačen, kakršen je no, "papež? Koliko legij — splošno poznan na zunaj. Ve-divizij ima?" deti tega pa Churchill ravno Tako Afrikanec Smuts. "Za- ne more, ako se mu Stalin ni mišljeno — thoughtfully ..sam zaupal, in le v tem slučaju bi imele besede pomen. Pri presoj en ju drugih moramo biti zelo previdni, ako si sami s predrzno sodbo nočemo škodovati. "Ne sodite, in ne boste sojeni," osebno prepričanje mora nam biti sveto, ne sme biti predmet našega pre-sojenja. O neki osebnosti -ali ličnosti, ki igra važno vlogo med nami, sem videl zapisano in tiskano, da "ne veruje v Boga." Pre-kerna roba taka sodba, ker jaz vem iz najbolj čistega vira, da ni tako. isesiesaaisgbia Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom / V Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota NAPRODAJ IMAM: r * v * ■> ' 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, centralna kurjava. Cena je $6,500; 5-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Cena je $6,500; 5-sobni zidan "cottage,' furnace heat; cena je $3,000; 500 dolarjev takoj; 3-stanovanjsko zidano hišo na Millard Ave in 26. cesti, centralna kurjava; cena je $9,500; 6-stanovanjsko zidanj hišo po 4 sobe, najemnina na mesec donaša $120, cena je $7,500. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na: ANTON JORDAN, 3734 W. 26th St., Chicago, III. Tel. Lawndale 2229, Res. Tel. Rockwell 7196 Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Premoženje: $5,100,000 Članstvo: 38,400 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 12734% C« hočei dobro sebi in svojim dragim, n varaj ee pri najboljši, pošteni Ia nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahkozaranijei a smrtnine, rane poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 80. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodarnejie vrste certifikate sedanje dobe od 9250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot Če ie nisi dan aH članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradulce krajevnih društev K. S. K. Jednote, sli pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois LOUIS l ZEFRAN 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. V Teheranu so menda govorili tudi o papežu. Maršal Smuts poroča in "Time" prinaša. Baje je sam Churchill o-menil napram Stalinu, da bi utegnil še papež kako reči o tem, kar so sklenili. In Stalin je baje pobesil glavo. "Papež," je menil Stalin zamišljeno, "papež? Koliko legij — divizij ima?" Tako Afrikanec Smuts. "Zamišljeno — thoughtfully ..." to nekaj pove, ako je«bil Stalin zamišljen. Ako bi se bil za-režal in bi bil zakrohotaje po-prašal po papeževih legijah, bi bilo še več povedano. Za kaj bi šlo, ako je bilo tako? Pri golo političnih vprašanjih papež ne bo imel besede, bi je niti ne hotel imeti, mislim, in tu štejejo edinole legije, bajoneti, topovi, materielna moč armad. Churchill je moral misliti le na moralna načela, ko je omenil papeža, in ta načela se morajo pri miru uveljaviti, ako mir hoče biti mir, ne le kak kratek presledek do novega klanja. Nastane vprašanje, kako je mislil Stalin, ako je omenil legije. Ako je mislil, da se za papeža ni treba brigatrr~ker nima legij in štejejo le legije, kar bi pomenilo, da pri miru ni treba upoštevati moralnih načel,-well, potem se bo Stalin namazal, in naj bi razpolagal še nad več legij, kakor razpolaga zdaj, razpolagal še nad vse večjo materielno silo. Vsak mir, ki bi slonel le na legijah, na sili, ne bo mir, in kar je doživel nekoč Napoleon, ko je pri papežu smešno govoril o bajonetih svojih vojakov, to bo doživel tudi Stalin tako gotovo, kakor je dva krat dva štiri. Napoleon je zaničljivo o-menil papeža in pokazal na bajonete svojih vojakov, do katerih baje papež nima moči — nima legij —, ampak ruska zima je 1. 1812 izvila Napoleonovim vojakom bajonete iz rok, in Napoleon je šel, ne papež. Mir ne sloni na legijah, temveč na moralnih načelih, ker legije so lahko danes, jutri jih pa ni, moralna načela pa ostanejo neokrnjena na veke, ali se jih kdo drži, ali pa prezira, ker se morda zanaša le na legije. Vsa zgodovina spiičuje to dejstvo, Napoleon je to doživel, in doživel bo to tudi Stalin, ako se nanaša le na le- POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — Res čudno se suče svet. Ko je nastala "slobodna Hrvaška" — ustaši — se je naravnost vsiljevala papežu kot katoliška sila. Neki krogi v Ameriki so bili v devetih nebesih, previdni so pa morali postati, ko je ta "katoliška sila" napovedala Ameriki vojno, in zdaj usta govorijo tako, srca pa drugače in srca so prikrita. Te dni pa poročajo od katoliške strani, da so "ustaši" zadnji čas pomorili 24 hrvaških duhovnikov in tri nune. To bi izgledalo slabo katoliško, in če je to resnica, bo papež težko vesel te nov£ "katoliške sile." DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. . . J. M. Trunk Petek, 28. januarja 1944