TRST, sobota 27. aprila 1957 Leto XIII . Št. 101 (3636) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI I«. I, II. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-138 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA «. 2* — Tel. St 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 ■ izdata Založništvo tržaškega tiska O. zoz - irst Zelo kočljiv položaj v Jordaniji in okrog nfe Nevarnost oboroženega posega Nujnost intervencije OZN Polog VI. flote pošljejo ZDA v Sredozemlje še pet anfibijskih enot ter svetujejo ..previdnost" Egiptu, Siriji in Izraelu - Anglija grozi z izvajanjem tristranske izjave iz leta 1950 - Jordanska vojska in policija v stalni pripravljenosti • Množične aretacije - Nabulsi v hišnem zaporu ? AMAN, 26. — Predstavnik vlade je izjavil, da nameravata kralj Husein in novi predsednik vlade Hašem obdržati policijsko uro v glavnih jordanskih mestih Vsaj še za dva dni, zato da se preprečijo nove Protivladne in protizahodne demonstracije. Dodal je, da bo ta ukrep lahko ostal v veljavi še več časa, ^ bo to potrebno. Policijsko uro so prekinili včeraj Popoldne za dve uri, da se Prebivalstvo lahko oskrbi s Potrebnim. Gen. Maher je bil imenovan za vojaškega guvernerja v Amanu. Novi ?brambni minister Tukan pa Je bil imenovan za generalnega vojaškega guvernerja v ”°rdaniji. Medtem zatrjujejo, je bilo aretiranih okoli z“6 oseb, povečini komunistov in članov stranke »Baath*. predstavnik vlade je izjavil, da .varnostne sile še vedno 'scejo bivšega zunanjega mi-Nabulsija. ki je izginil J?"*1,j po sestavi nove vlade, tvakor poročajo agencije, pa J® Nabulsi v hišnem zaporu, telefonsko mrežo oskrbuje vojaštvo. Kralj Husein je danes sprejel novega predsednika vlade, vnanjega ministra in notranjega ministra, s katerimi se Je razgovarjal o položaju. Na Plošno je danes povsod mir-no' Primanjkuje pa vode zaradi splošne stavke, ki je bi-* Proglašena pred tremi dne-vr in ker je zaradi policijske Hre ustavljeno vse delovanje. v°jska in policija sta stalno v Pripravljenosti-Kralj Saud pa je danes po-f al kralju Huseinu pismo, v Katerem mu čestita zaradi “Jegovih ukrepov. V amanskuh vladnih krogih tolmačijo to Pismo kot Saudovo spodbudo v trenutku ko prihaja sirski Predsednik' Kuatli v Saudovo Arabijo. Agencija Tass pravi v komentarju o Srednjem vzhodu, ,® Položaj v Jordaniji in zla-”l Premik ameriškega šeste-»a brodovja v Vzhodno Sre-ozemlje resno ogrožata mir * Srednjem vzhodu. Moskov-711 radio pa je obtožil Izrael, ?a Mobilizira svoje rezerve r jih razmešča na strateške Položaje na meji z Jordanijo. . adio je dalje izjavil, da se J? ‘najbolj mračna reakcija v. Podpori ameriških imperia-stov polastila Jordanije*, in so v vsej državi množične ptacije patriotov. - .obstavnik izraelskega zu-anjega ministrstva pa je za-“al trditve, da je izraelska v{ a dobila od ameriških o-jlasti zahtevo, naj bi dovoli- * ameriškemu šestemu bronih uporabo izraelskih pri-anišč. Medtem pa je pred-‘avnik ameriške mornarice Poročil, da bo v ponedeljek Plula v Sredozemlje skupi-Petih anfibijskih enot, ki 'Pada ameriškemu atlantske-t brodovju. Predstavnik je °11, da spada ta premik v Skalno menjavanje enot v - pfjoaemiju. Predsednik Ei-enhower se je danes ponov- n . tezgovarjal po telefonu z Jtriz v zvez“ z jordansko žavre vjetski zvezi prevladajočo moč, kar se tiče kopenskih čet, ne bi bil za zvezno republiko sprejemljiv.* BERLIN, 26. — Zahodno- nemški zunanji minister von Brentano je danes na tiskovni konferenci v zahodnem Berlinu izjavil, da je »temeljna razlika* med »Edenovim načrtom*, ki določa ustanovitev področja omejene oborožitve v Nemčiji, in «Gaitskel- CSR in Madžarske. »Edenov načrt je realističen, je izjavil von Brentano, in bonn-ska vlada sprejema zamisel ustanovitve področja o-mejene oborožitve v združenj Nemčiji; to področje naj bi bilo med Labo ter Odro in Niso. t. j. na sedanjem ozemlju Vzhodne Nemčije.* Načrt voditelja britanske opozicije Gaitskella pa je po mnenju von Brentana neizvedljiv. «Ne bo namreč mogoče, je dejal, doseči, da oi se velike države obvezale, da bodo jamčile varnost velikega področja praznine, ki bi nastala v sredi Evrope zaradi nevtralizacije združene Nemčije in vzhodnih satelitov Sovjetske zveze.* «Izolaoja Nemčije med dvema velikima blokoma, je dodal von Brentano, bi spremenila našo državo v zemljo brez gospodarja, katere svoboda bi bila stalno ogrožena in bi postala igrača mednarodne politike.* V zvezi z načrtom trgovinskega dogovora med Zahodno Nemčijo i-n Sovjetsko zvezo je von Brentano izjavil, da se bodo razgovori med nemškimi in sovjetskimi oblastmi o tej zadevi verjetno začeli v drugi polovici maja. Izrekel je upanje, da bodo ti razgovori prispevali k izboljšanju odnosov med moskovsko in bonns-ko vlado. Ko j« odgovarjal na nekatera vprašanja, je von Brentano izjavil, da zahodnonem-ška vlada pozorno sledi razvoju položaja na Srednjem vzhodu. Kar se tiče reakcije bonnske vlade na obisk egiptovskih voditeljev v Vzhodni Nemčiji, je von Brentano izjavil: »Ne moremo preprečiti suvereni državi trgovinskih odnosov, s komer koli hoče. Vendar pa ponavljam, da bi moja vlada imela za neprija-teljsko dejanje do zvezne republike vzpostavitev diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo s strani države, ki ima že diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo.* V zvezi z nedavnimi Skrunitvami grobov Zidov v Nemčiji, je von Brentano izjavil, da »o ta dejanja zločini, ki jih je treba strogo kaznovati. «Ta neodgovorna dejanja, je pripomnil, imajo namen spodkopati ugled Nemčije v tujini.* premili z normalnimi vžigalniki. pozneje pa z atomskimi vžigalniki. Dalje izhaja iz proračuna, da bodo zadnje vrste težkih bombnikov #Valiant», »Vul-can* in »Victor* lahko prenašali bombe z napravami za avtomatično krmarjenje. Da-i.ie javlja ministrstvo za letalstvo. da se zaloge atomskih bomb večajo. Za vojno mornarico bo angleška vlača v prihodnjem finančnem letu določila 316 milijonov šterlingov, to je 32 milijonov 840.000 šterlingov manj kakor v prejšnjem finančnem letu. To je razvidno iz proračuna, ki ga je danes objavila admiraliteta. Moštvo vojne mornarice se bo znižalo na 121.500 mož aprila 1958- V rezervi, kjer je sedaj 33.000 mož, bo ostalo samo 5000 mož. Admiraliteta pripominja, da bo pomorska obramba britanskih otokov vedno bolj temeljila na letalonosilkah in križarkah srednje tonaže. Admiraliteta poudarja tudi gibčnost in avtonomijo bodočega brodovja. V zvezi s tem so zgradili štiri nove spremne ladje, ki bodo oskrbovale glavne enote na morju. V primeru vojne bi namreč te morale ostati na morju več mesecev, ne da bi se vrnile v svoja oporišča. Štiri nove spremne ladje bodo imele novo usmerjevano orožje «Sea Slug*. Poleg tega proučujejo vprašanja atomskega pogona za ladje. Prva angleška atomska podmornica bo «Dread-nought*. Medtem je admiraliteta ustanovila komisijo, ki ima nalogo proučevati vprašanja, ki se tičejo atomskega pogona za trgovsko brodovje. RIM, 26. — Princ Mooaca in njegova žena Grace Kelly bosta prišla v nedeljo v Rim in bosta 30. aprila sprejeta pri papežu, medtem ko spored obiska ne določa nikakega sprejema pri italijanskih državnikih. Iz Rima bosta odpotovala 3. maja. RIM, 26. — Minister za trgovino z inozemstvom Matta-rella je danes sprejel španskega trgovinskega ministra Ula-stresa. «»-------- RIM, 26. — Danes je bil redni občni zbor Fedeiconsor-zi. Poročilo o delovanju v letu 1956 je imel predsednik dr. Nino Costa. vprašanje končno ne bilo več povod za mednarodne spore in nesoglasja. Rešitev tega vprašanja bi v veliki meri prispevala k ureditvi drugih nerešenih vprašanj. Popovič je dalje poudaril, da jugoslovanska vlada podpira izjavo glavnega tajnika OZN Hammar-skjoelda, da je izjava egiptovske vlade o režimu plovbe po Sueškem prekopu mednarodni dokument, in da to pomeni, da je Egipt prevzel mednarodne obveznosti. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draskovič je danes izjavil na tiskovni konferenci, da sta predsednik republike maršal Tito in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rankovič v svojih nedavnih brionskih govorih poudarila, da sta beograjska in moskovska deklara cija osnova odnosov in recipročnih obveznosti med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. «0-cenitev balkanskega pakta strani Sovjetske zveze in Albanije v sovjetsko - albanski izjavi pa je neutemeljena, je poudaril Draškovič, ker gre za regionalno organizacijo, v kateri ne sodeluje nobena velika sila, in ki je prispevala k ustaljenosti miru Draškovič je dalje izjavil, da položaj v Jordaniji opozarja na nevarnost nadaljnje zaostritve na Srednjem vzhodu. Jugoslovanska vlada iskreno želi, da bi Jordanija našla takšno rešitev krize, ki bi najbolj odgovarjala interesom njenega ljudstva in države ter sodi, da bo to mogoče doseči, če se drugi ne bodo vmešavali v notranje zadeve Jordanije. Odklonil je nato vsak komentar o premiku šestega ameriškega brodovja. V zvezi s poskusom Avstrije, da se omejijo pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji, je Draškovič izjavil, da bi bilo vsako zmanjšanje obstoječih pravic in ne priznavanje zajamčenih pravic jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji v nasprotju z duhom državne pogodbe in obveznosti, ki jih je prevzela Avstri- ja; te omejitve bi vplivale tudi na odnose med obema državama. Jugoslovanska vlada z zaskrbljenostjo gleda na vesti v zvezi s položajem jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji ter pozorno proučuje to vprašanje. Draškovič je nato izjavil, da izjava zahodnonemških znanstvenikov odgovarja zahtevam milijonov ljudi v svetu, da se prepove uporaba atomskega orožja. Zato se ta izjava lahko pozdravi kot konstruktivna in to tembolj, ker se prav sedaj vodijo pogajanja za razorožitev, in ker bi o-borožitev Zahodne Nemčije in drugih držav članic blokov z atomskim orožjem škodovala naporom za popustitev mednarodne napetosti. Na vprašanje, ali so med državami varšavskega pakta razlike v odnosih do Jugoslavije, je Draškovič dejal, da je odgovor na to vprašanje v govorih predsednika Tita in Rankoviča na Brionih in v nedavnem govoru Koče Popoviča v zvezni skupščini. Na vprašanje, kako Jugoslavija gleda ustanovitev demilitariziranega področja v Evropi, je Draškovič ugotovil, da je jugoslovanska vlada v svoji nedavni spomenici razorožitvenemu pododboru OZN poudarila, da bi bilo zaželeno, da se to vprašanje pazljivo prouči. Obnovitev prejšnjega Edenovega predloga s strani Sovjetske zveze v pismu Bul-ganina Mac Millanu kaze, da možnosti akcije v tem smislu obstajajo. Draskovič je dalje ugotovil, da je jugoslovansko zahtevo za izročitev zločinca Anteja Paveliča podprla ne le jugoslovanska temveč vsa svetovna javnost. Zato je upati, da bodo argentinske oblasti pozitivno odgovorile. Pisanje ameriškega časopisa «News World Report*. češ da jugoslovanski vladni krogi po odločitvi obiska predsednika Tita v ZDA ignorirajo ameriškega veleposlanika v Beogradu, je Draškovič ocenil kot neodgovorno. Zatem je Draškovič izjavil, da je jugoslovanska vlada ponovno opozorila visokega komisarja za oegunce in zainteresirane države na resnost vprašanja madžarskih beguncev in na dejstvo, da je potrebno zagotoviti finančna sredstva za preureditev nekaterih objektov, da bi se begunci, ki so sedaj v letoviških krajih, pred začetkom letoviške sezone preselili. Upravičene zahteve jugoslovanske vlade niso naletele na potrebno razumevanje. Zato Jugoslavija z lastnimi sredstvi preureja nekatere objekte, v katere so preselili okrog 5000 beguncev, medtem ko je 4000 beguncev še vedno v letoviških objektih. Ker nima jugoslovanska vlada možnosti, da bi te begunce preselila, se je obrnila ponovno na visokega komisarja za begunce z zahtevo, naj vztraja, da se vsaj 5000 madžarskih beguncev preseli v druge države, ki imajo na razpolago objekte za njihovo namestitev. Razprava o egiptovski izjavi v Varnostnem svetu ZDA sprejemajo „de facto“ pogoje za plovbo po prekopu Izglasovana ostavka florentinskega občinskega odbora FLORENCA, 26. — V florentinskem občinskem svetu, ki je razpravljal o ostavki občinskih odbornikov KD — ti so podali ostavko, ker so že prej odstopili odborniki PSDI — je prišlo po drugi u-ri ponoči do glasovanja o o-stavki občinskega odbora, kateremu se je pridružil tudi župan La Pira. Glasovanje je dalo sledeči rezultat: od 58 navzočih (odsotna 2) jih je 53 glasovalo za ostavko, 2 proti, vzdržali pa so se 3. Vendar pa bo občinski svet razpravljal o županovi ostavki še posebej na seji 6. maja. Sovjetski delegat obsoja ameriško politiko na Srednjem vzhodu, iraški delegat pa hvali kralja Huseina na bodo se odpotovali jutri inlovim načrtom*, na podlagi pojutrišnjem. . „ katerega naj bi nevtraliziral. A. P. | vso Nemčijo poleg Poljske, Angleški proračun za vojno letalstvo in mornarico LONDON, 26. — Danes so uradno javili, da bo angleška vlada doiočila 487.650.000 šterlingov za vojaško 'etalstvo v finančnem letu 1957-58, kar pomeni, 10.199.990 šterlingov več kakor v prejšnji poslovni dobi. Osebje letalstva bo v skladu načrtom, ki je bil objavljen v Beli knjigi, zmanjšano od 230.000 na 210.000 moz do aprila prihodnjega leta. Vlada je dalje sporočila, da bodo v bodoče začeli uporabljati nov izstrelek «Firestreak», Posebna naprava na infrardeče žarke ga avtomatično vodi proti toploti, ki jo oddajajo motorji »sovražnega* letala. Za sedaj bodo te izstrelke o- NEW YORK. 26. — Prva seja Varnostnega sveta v zvezi s sueškim vprašanjem je bila danes zjutraj pod predsedstvom britanskega predstavnika Piersona Dixena. Med razpravo je prvi govoril ameriški delegat Cabot Lodge. Izjavil je, da egiptovska izjava o Sueškem prekopu ne odgovarja «v celoti* šestim načelom, ki so bila sprejeta v Varnostnem svetu Lodge je nato obžaloval, da v egiptovskem načrtu ni o-menjeno »organizirano sodelo. vanje* med egiptovsko vlado in državami koristnicami prekopa. »Vendar pa, je dodal, bo samo uporaba prekopa dokazala veljavo egiptovske iz jave*. Zatem je Čabot Lodge izjavil, da ZDA zaradi tega lahko sprejmejo samo «de fac-to* egiptovsko izjavo in 5 pridržki. Pripomnil je, da bodo ameriške ladje še dalie plačevale tranzitne pristojbine Egiptu, toda »s protestom* v pričakovanju rešitve s staro družbo za prekop. Egiptovski delegat Omai Lufti je izjavil, da je izjava egiptovske vlade o upravlja nju Sueškega prekopa popolnoma v skladu z obveznostmi, ki jih ima Egipt na podlagi carigrajske konvencije in na podlagi načel Varnostnega sveta. Izjavil je nato, da namerava egiptovska vlada zvesto izvajati svojo izjavo o Sueškem prekopu, zagotoviti svobodno plovbo po prekopu in še dalje skrbeti, da bo prekop ob sodelovanju prizadetih držav plovna pot. k: naj veže države sveta ter služi interesom miru in bla-ginie. Francoski predstavnik Guil- laume Georges - Picot pa je izjavil, da egiptovska izjava ne spoštuje šestih načel Varnostnega sveta in da se zadevna resolucija Varnostnega sveta torej ne izvaja. Georges - Picot je dalje izjavil, da pušča egiptovska izjava odprta vrata za diskriminacijo do ene ali druge države. Dalje je trdil, da izjava ne nudi nobenega jamstva o sledečem. 1. sodelovanje med Egiptom in državami koristnicami, 2. izboljšanje pogojev plovbe, 3. rešitev nerešenih vprašanj med družbo in egiptovsko vlado. «Poleg tega, je dejal francoski predstavnik gre za enostransko izjavo, ki jo egiptovska vlada lahko enostransko odpove*. Na koncu je Georges - Picot izjavil, da ne vidi drugačne rešitve za sueško vprašanje nego v nadaljevanju pogajanj, katerih namen bi moral biti določiti začasni režim Sueškega prekopa s pogodbo, zato da se zatem pripravi dokončni režim z mednarodnim dogovorom. Govorili so še predstavniki Kube, Filipinov in Kolumbije. Seja se je nadaljevala zvečer. Avstralski delegat Wal-ker je izrekel mnenje, da e-giptovska izjava ni zadovoljiva niti po vsebini niti po obliki in da ne nudi nobenega jamstva glede šestih načel Varnostnega sveta ter da ne bi bila dovolj za vzpostavitev potrebnega zaupanja za razvoj Sueškega prekopa. Sovjetski delegat Soboljev pa je izjavil, da je egiptovska izjava v vseh svojih točkah zadovoljiva in da se lahko zaupa Egiptu glede poslovanja Sueškega prekopa. V zve-izi z dogodki v Jordaniji je Soboljev obtožil nekatere vlade, da hočejo zasužnjiti narode Srednjega vzhoda, ter je s tem v zvezi omenil premike ameriškega sredozemskega brodovja in «Dullesovo doktrino*. Poudaril je, da ameriška politika zastruplja ozračje na Srednjem vzhodu in povzroča napetost na tem področju, kar ustvarja nevarnost vojne. Govoril je zatem iraški delegat, ki je v zvezi z izjavami Soboljeva trdil, da so sedanji položaj v Jordaniji povzročili izključno «agenti mednarodnega komunizma v Jordaniji*. Izrekel je zaupanje v kralja Huseina, zaveznika Iraka, in je dodal, da kralj lahko oceni položaj bolje kakor sovjetska vlača. Ponovno je zatem govoril ameriški delegat Cabot Lodge, ki je odgovoril Soboljevu. Dejal je, da v Eisenhotverje-vi doktrini ni nič takega, kar bi lahko povzročalo skrbi tistemu, ki nima namena uporabljati sile. »Delovanje ZDA na Srednjem vzhodu, je dejal Lodge, ima samo namen preprečiti napad.* Angleški delegat Dixon je izrekel pridržke glede izjave egiptovske vlade in je c odal, da bo podrobneje govoril na em prihodnjih sej Varnostnega sveta, potem ko bo izjavo proučil in se bo posvetoval z drugimi državami. Zadnji je govoril še egiptovski delegat, ki je ponovil namene in zagotovila egiptovske vlade v zvezi s Sueškim prekopom. Seja je bila nato odložena na nedoločen čas. Dan nove seje bo javljen po posvetovanju predsednika Varnostnega sveta z delegati čr-Žav članic. Obširne priprave v FLRJ za kongres delavskih svetov BEOGRAD, 26. — Člana odbora za sklicanje prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije Ašer Deleon in Djor-dje Pavlovič sta danes obvestila novinarje, da bodo udeleženci kongresa v dvanajstih komisijah razpravljali problematiko delavske uprave v Jugoslaviji. Ena izmed komisij bo proučevala tudi pridobitve delavskega razreda v svetu v borbi za udeležbo delavcev pri upravljanju gospodarstva. 15. maja kodo volitve, na katerih bo izvoljenih 60 delegatov z nalogo, da na kongresu proučijo vlogo delavske samouprave kot osnov* ne oblike socialistične demokracije v sklopu celotnega družbenega razv«a v Jugoslaviji. Na kongrls je povabljenih tudi okrog 30o gostov iz Jugoslavije in tujine. PARIZ, 26. — V finančnih krogih krožijo govorice, da namerava Francoska banka zvišati obrestno mero na pet odstotkov. Vreme včeraj; NajvvSJa temperatura IS, najoižja 13,1, zračni tlak 1016,9 pada, vlaga 57 odst., morje mirno, temper, morja 13,8. Vreme danes: Pretežno jasno vreme z delnimi pooblačitvami. Terrap. se bo za malenkost dvignila. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 27. aprila Peregrin, Bistra Sonce vz.de ob 5.1)0 in zatone ob 19.06. Dolžina dneva 14.06. Luna vzide ob 3.32 in zalpne ob 16.43. Jutri, NEDELJA, 28. aprila Bela ned., V ital, Zivan S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta ' Novi občinski odbor mora izražati opredelitev volivcev z zadnjih volitev I/si predstavniki levice so v govorih poudarili, da dosedanji odbor ni izpolnil svojega programa - Obsodba okostenele demokrščanske politike Sinoči je občinski svet z 42 glasovi potrdi: ostavko župana in odbora, ki jo je predložil župan Bartoli. 16 odbornikov se je vzdržalo glasovanja še pred glasovanjem, dva svetovalca pa sta bila odsotna. Dejansko je bila o-stavka sprejeta soglasno, ker so se vzcržali glasovanja samo župan in odborniki, ki se niso hoteli niti udeležiti tajnega glasovanja, ker je bilo treba odločiti o osebnem ■klepu. S tem formalnim aktom se je končalo življenje občinskega odbora, ki ni spoštoval upravnega in socialnega programa, ki ga je sprejel ob svoji izvolitvi. Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 3. maja, bodo demokristjani predlagali imena za sestavo novega odbora in ime župana. Ce ne bodo hoteli sestaviti novega odbora skupno s tako imenovano demokratično levico, s« pričakuje, da bodo predlagali v odobritev enobarvni odbor, sestavljen iz samih de-mokristjanskih svetovalcev. Ta postopek je napovedan za prihodnjo sejo občinskega sveta. Po besedah vseh svetovalcev, ki so govorih na sinočnji seja, pa je izključeno, da bi enobarvni odbor dobil kakršenkoli glas leve opozicije. Desnica pa se ni izrekla in se je omejila le na potrditev ostavke. Ker so demoKristja-ni ponovno poudarili, ča se n« bodo naslonili ne na skrajno levico ne na skrajno desnico, je jasno, da sedaj obstajata samo še dve alternativi: nov občinski odbor, ki bo užival podporo skupin demokratične levice ali, pa nove občinske volitve. V začetku seje je župan precital predlog sklepa o o-stavki. Nato je Bartoli v tej zvezi podal kratko osebno izjavo, v kateri je skušal pobijati obtožbo, da sta odbor in zlasti Krščanska demokracija namenoma zavlačevala sklicanje seje občinskega sveta, na kateri bi morah nadaljevati obravnavo o zaupnici županu in odboru. Krivdo za krizo občinske uprave je hotel naprtiti drugim, medtem ko so vsi govorniki opozicije ugotovili, da je demokrist-janska enostranska politika povzročila sedanji položaj v občinskem svetu. Potem ko je na dolgo in široko hvalil svoje delo in delo celotnega odbora, je dejal, da je treba storiti vse, ca se prepreči i-menovanje prefekturnega komisarja. Med razpravo, ki se je razvila po Bartolijevih besedah, je govoril tudi svetovalec dr. Jože Dekleva, ki je dejal, da se s formalno potrditvijo o-stavke zaključuje delovanje občinskega odbora, ki ni izpolnil pričakovanj in zahtev prebivalstva. Obtožil je občinski odbor in zlasti Krščansko demokracijo, da sta edina kriva za krizo občinskega sveta, ker sta hotela nadaljevati s propadlo štiristransko politiko, ki so jo volivci na preteklih volitvah obsodili zaradi njene neobčutljivosti do najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanj mesta. Nadalje je dr. Dekleva obtožil dosedanji odbor, da je zanemarjal upravne in politične probleme. Do sedaj ni bilo še predloženo poročilo o letošnjem občinskem proračunu, delo občinskih komisij ni bilo še zaključeno in ga je odbor zavlačeval, čeprav so se te komisije ukvarjale z važnimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Vse to delo se utegne z imenovanjem prefekturnega komisarja ustaviti. «Mi se zavedamo važnega dela, ki ga mora opraviti občinski svet. Hkrati pa se zavedamo tudi nevarnosti, ki Jih predstavlja za občinsko upravo prefekturni komisar za čimprejšnjo izvedbo zaostalega dela. Zato smo mi, svetovalci Neodvisne socialistične zveze, naklonjeni izvolitvi novega občinskega odbora z vključitvijo predstavnikov leve opozicije. Tako sestavljen odbor, ki bi moral biti pod predsedstvom Župana, ki se bo zavzel za čimprejšnjo rešitev vseh nujnih občinskih vprašanj, bi nam nudil več jamstev, da bodo rešeni vsi socialni problemi in vse najosnovnejše zahteve mesta.« Republikanski odbornik Cumbat je utemeljil svojo o-stavko z izgovorom, češ da odbor ni mogel več nadaljevati svojega dela zaradi obstrukcije opozicije. Hkrati pa je poudaril, da PRI ne bo nikoli sprejela glasov protidemokratičnih in protiitalijanskih svete valcev ter titovskih predstavnikov. Svetovalec dr. Pincherle (UP) je ostro napadel odbor in župana, ki nista spoštovala objavljenega občinskega programa. Nato je ugotovil, da so volivoi na lanskih volitvah jasno pokazali pot občinski upravi. Mesto zahteva rešitev važnih vprašanj, kot so prosta cona, deželna avtonomija, pomorstvo, brezposelnost, pravična davčna politika in nadzorstvo nad upravljanjem javnih ustanov. Vsa ta vprašanja je treba rešiti ob upoštevanju, da so se volivci izrekli za občinsko u-pTavo usmerjeno na levo. Poleg tega je zahteval izvolitev novega župana, ki bo spoštoval sprejete občinske programe. UP, je dejal dr. Pincherle, bo podprla takšen odbor, ki bo izvajal občinski program, kli ga zahteva večina prebivalstva. Ce pa ne bo lovanje vseh občinskih komi- prišlo do tega, je bolje, ca se čimprej razpišejo volitve. Svetovalec Teiner (PSI) je dejal, da je Krščanska demokracija odgovorna za občinsko krizo, ker je hotela vsiliti občinskemu svetu svojo nesocialno politiko. Obenem je demokristjane obtožil, da nočejo proste cone in da so se izmikali rešitvi najvažnejših vprašanj. Dejal je tudi, da je KD zavrnila podporo malih levičarskih strank m vključitev predstavnika MEN v cbčinski odbor. PSI se bo borila proti usmeritvi uprave na desno in meni, ca je v tem primeru bolje, da se razpišejo nove volitve. Tudi svetovalec dr. Agne-letto je zahteval od KD, da bi morala zahtevati od vlade ustanovitev proste cone. Hkrati pa je ugotov.l. da je prišlo do krize predvsem zaradi spora glede izvajanja gospodarskega programa. Svetovalka Gruber Bencova je obtožila demokristjane, da niso spoštovali obveznosti, ki so jih sprejeli ob izvolitvi odbora in župana. Dejala je, da sta danes možni samo dve poti: demokratična občinska uprava ali pa nove volitve. Nato je predložila resolucijo, s katero predlaga, naj bi se od prihodnjega torka dalje občinski svet sestajal brez odmora, dokler ne bo izvoljen nov odbor. Svetovalec dr. Barbi (MEN) pa je govoril o prosti coni. Napadel je demokristjane, da so zavlačevali delo komisije za prosto cono. Dejal je, da bosta oba svetovalca MEN podprla tisti občinski odbor, ki se bo odkrito zavzel za u-stanovitev proste cone. Socialdemokratski svetovalec prof. Lonza je ugoiov.l, da so lanske občinske volitve napravile konec štiričlanski koaliciji. Kriza tržaške občinske uprave je enake narave kot kriza v mnogih drdgih i-talijanskih mestih, kjer se nočejo menjati stare štiristran-ske politike. Nato je dejal, da je PSDI že predlagala sodelovanje z demokratičnimi skupinami. Glede napadov liberalcev in desničarskega tisaa na PSDI pa je zanikal, da se hoče njegova stranka vreči v objem protidemokratičnih in protinacionalnih sil. Demokratična levica se ne bo nikoli družila s komunisti. Na vprašanje republikanca Cumbata, kaj misli o NlSZ, je odgovoril, da tudi z NSZ ne bodo sodelovali. Po njegovem mnenju je edina rešitev krize v tem, da se sestavi odbor med KD in demokratično levico. Ce pa do tega ne more priti, je treba zahtevati čimprejšnje volitve. Republikanec Geppi pa je skušal braniti delovanje odbora in je izjavil, da PRI ne bo nikoli pristala na vključitev predstavnikov KP in NSZ v upravne svete občinskih ustanov. Tudi on je bil mnenja, da sedaj ni druge rešitve kot nove volitve. Svetovalec dr. Pogassi (KP) je ugotovil, da dosedanji odbor ni deloval v korist prebivalstva in da je zanemarjal važna gospodarska in socialna vprašanja. Večinska stranka (KD) pa je bila načelno proti prosti coni. KP obsoja takšno pristransko politiko, ki deluje proti osnovnim interesom mesta. Občinski odbor in zlasti Krščanska de- sij, ki bi morale že zaključiti svoje delo. Obenem pa je odbor zvišal davke in cene tramvajskim prevozom. Potem ko je govoril o diskriminacijah proti komunistom, je izjavil, da je KP proti e-nobarvnemu odboru in proti prefekturnemu komisarju. Hkrati pa je zahteval, da je treba menjati tudi župana. «Menimo.» je dejal dr. Pogassi, «da osnovo za novi odbor predstavlja predlog PSDI za sestavo občinskega odbora s predstavniki KD, PRI, PSDI. MEN, PSI in UP.» Ce ne bo mogoče sestaviti takšnega odbora, pa je treba zahtevati razpis novih volitev, ki naj bi bile najkasneje v roku dveh mesecev, da se o-meji škodljiva komisarska u-prava na najkrajši rok. Svetovalci desnice (PLI, MSI in PNM) so se omejili samo na potrditev ostavke. Vodja demokristjanske skupine Gasnaro pa je zagovarjal dosedanje delovanje odbora in zavrnil obtožbe, da so oni krivi za nastalo krizo. Dejal je celo, da je bil dosedanji odbor najboljša rešitev v političnih pogojih po zadnjih volitvah. Kljub temu pa so demokristjani vedeli, da ta odbor ne bo dolgo trajal. Glede proste cone pa je dejal, da oni niso ovirali rešitve tega vprašanja; da pa niso mogli kar tako sprejeti predlogov zagovornikov proste cone. Tudi on je izjavil, da bo KD se nadalje nasprotovala izvolitvi predstavnikov KP, MSI in NSZ v upravne svete občinskih ustanov. Razpravo je zaključil župan Bartoli, ki je branil svoje dosedanje delo in sporočil, da bo prihodnji petek seja občinskega sveta, na kateri bo na dnevnem redu izvolitev novega odbora in župana. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIREDI 1. MAJA OB 15. URI NA STADIONU »PRVI M A J » Veliko ljudsko veselico Na sporedu so: Priložnostna govora. Nastop folklornih skupin. Godbeni koncert. Nastop Dolinskega kvarteta. Otroške igre. Od 17. do 24. ure prosta zabava s plesom. Igra kriški jazz orkester. Kioski Bodo založeni z jedačo in pijačo. Glasbena Matice v lrstu DANES 27. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu na splošno željo občinstva PLANINSKA ROŽA Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. .................................... Občni zbori strokovnih zvez nove DZ Delavci zahtevajo nujne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja Težaki so na svojem občnem zboru še posebno zahtevali, da se okrepijo pomorske proge in ustanovi prosta cona Pokrajinske zveze raznih izboru naročili novemu vod-Jv zidu, na tleh pa je ležal strok nove Delavske zbornice CGIL imajo te dni svoje občne zbore, na katerih delavci razpravljajo o svojih vprašanjih, analizirajo sedanje stanje na sindikalnem in gospodarskem področju, izoblikujejo svoje zahteve ter po izčrpni diskusiji sklepajo o nadaljnjem delu. Včeraj je bi: občni zbor pokrajinske Zveze delavcev gradbene in lesne industrije, ki je prav lepo uspel. Po izčrpni diskusiji so ouobrili resolucijo, v kateri poudarjajo, da so zaradi poslabšanja gospodarskega stanja .n nerazumevanje delodajalcev nujno potrebni ukrepi za rešitev tukajšnje industrije in omi-ljenje brezposelnosti. Spričo sedanjih razmer in naiog za nadaljnje uspešno delo v o-brambo delavskih interesov pa je dolžnost vseh delavcev, da strnejo svoje vrste in o-krepijo svoje sindikalne organizacije. Na občnem zboru so tudi sklenili, da se bodo člani tega sindikata v polnem številu udeležili prvomajske proslave in s tem dokazali svojo borbenost ter odločno voljo, da se enotno borijo proti nakanam industrijcev in delodajalcev. Tuai težaki in pomočniki so imeli svoj občni zbor, na katerem so razpiavljali predvsem o izvajanju zakona št. 407, ki bi znatno koristil ob-“ stoječim zadrugam ter bi preprečil nadaljnje preziranje zakonskih predpisov. Delavci te stroke so tudi zahtevali izboljšanje ekonomskega stanja ter delovnih pogojev, izboljšanje pokojnin in učinkovite ukrepe za borbo proti nezgodam Glede na sedanje gospodarske razmere v Trstu in sla- be posledice, ki jih prav ta _________________ ( stroka zaradi tega znatno ob- mokraclja sta zavlačevala c'e-| čuti, so delavci na občnem Sestanek izvršnega odbora SGKZ V temelje Kulturnega doma bodo vzidali spominsko listino Razpravljali so tudi o vrsti drugih kulturnih vprašanj Sinoči se je sestal izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, ki je razpravljal o vrsti važnih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na kulturno življenje slovenskega prebivalstva. Odbor je tako razpravljal o vzidavi spominske listine v temelje ((Kulturnega doma», katerega gradnja že dobro napreduje. V tej zvezi je bilo govora o posebni svečanosti, ki bo ob koncu maja ali v začetku junija. Na svečanost bodo povabili poleg članov odbora za gradnjo ((Kulturnega doma« tudi predstavnike vseh osrednjih in drugih slovenskih kulturnih organizacij, vidne kulturne in prosvetne delavce, predstavnike oblasti, občinske svetovalce, slovenske župane in druge osebnosti. Poleg tega je bilo na sinočnji seji tudi govora o ((Jadranskem koledarju« in so člani izvršnega odbora ugotovili, da je bil letošnji koledar zelo dobro urejen ter da je tudi naletel na zelo veliko zanimanje med bralci, kar se je pokazalo pri visokem številu prodanih izvodov. Na sinočnji seji so poleg tega razpravljali še o drugih prosvetnih domovih in o raznih drugih kulturnih vprašanjih. «»-------- Končno smo pričakovano repatico po več dneh čakanja končno le videlo repatico. Sicer pa jo je prof. Silvio Polli, ravnatelj vsemenoslovnega zavo-ča, opazil že v nedeljo. Repatico je bilo sinoči mogoče opaziti s prostim očesom, ob morju pa je bila manj vidna in so jo opazovali z velikim daljnogledom, ki ga je tam nekdo postavil. Repatica se je pojavila v severozahodni smeri. Videti je bila kot velik svetel pramen. Drevi pa bo še više na nebu. Tramvaj podrl upokojenca Huda nesreča se je zgulila včeraj popoldne v Mira-marskem drevoredu, in sicer pri stavbi št. 11. Na tem mestu je hotel 64-letni upokojenec Angelo Vecchio iz istega drevoreda it. 13 prekoračiti cesto, pri čemer najbrž ni videl, da prihaja od kolodvora v smeri proti Rojanu tramvajski voz proge «8». ki ga je vozil Onorato Zorni iz Ul. Vidali. Vecchio je sicer že prekoračil tračnice, vendar ga je tramvaj vseeno zadel od strani, tako da je nesrečnež padel na tla in z glavo udaril ob cestni tlak. Seveda so mu takoj priskočili na pomoč, nekdo pa je o nesreči obvestil rešilno postajo, ki je na mesto poslala avto RK. Z vso brzino so nesrečneža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran na glavi sprejeli na prvi kir. odčelek. Njegovo stanje je precej resno, zaradi česar so si zdrav- Včeraj je več tisoč ljudi po gričih m ob morski obali I nika pridržan prognozo. stvu pokrajinske zveze, naj z vodstvom nove Delavske zbornice CGIl izvede primerno akcijo za dvig tržaškega gospodarstva, zlasti za potenciranje pomorskih prog, za nO-ve tarifne dogovore, ki naj bi povečali železniški promet, za ustanovitev integralne proste cone in za zd-ave pobude v korist tujskega prometa. Tudi na tem občnem zboru so čelavci poudarili, da je sindikat glavno sredstvo za dosego boljših življenjskih pogojev in za obrambo delavskih interesov. Da bi tudi ta stroka dosegla ugodnosti, ki so jih druge stroke že dosegle — poudarjajo težaki in pomočniki v svoji resoluciji — bo potrebna široka sindikalna akcija, na kar se že temeljito pripravljajo. a«------- Počastitev padlih borcev V nedeljo ob 10.30 bodo na Trsteniku počastili spomin mladincev Giusta Bortolutti-ja, Karla Rauberja in Divia Andrettija, ki so padli v dneh ljudske vstaje. Na njihov spomenik bo odsek ANPI z Grete položil venec. Zborovanje v Ilvi Drevi bo zborovanje delavcev železarne ILVA, ki je velike važnosti, saj se kovinarji pripravljajo na stavko za znižanje delovnega urnika. Delavci se bodo s svojimi sindikalnimi voditelji pogovorili o bližnji stavki ter o razmerah in potrebah železarne, v kateri so zaposleni. —— KI------ Prometne nesreče Včeraj okoli poldneva »ta se filmska operaterja Guido Zanin iz Milj (n Bruno Za-nier iz Istrske ul. vozila z motorjem proti Tankemu rtiču, ko je Zanm zaradi peska na ce»ti zgubil oblast nad vozilom, ki je zdrsnilo in se zaletelo v zid. Oba sta seveda padla in so ju morali kasneje odpeljati z avtom RK v splošno bolnišnico. Tu so Zanina sprejeli na prvi kir. oddelek, kjer bo zaradi več poškodb po vsem telesu ostal kakih 10 dni. mečtem ko so Zaniera sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi zloma desne stegnenice zdraviti od 60 do 9o dni. Približno ob istem času pa je prišlo do prometne nesreče tudi na Šalita di Gretta, kjer je neki kolesar zadel v 52-letnega Ernesta Quarantot-ta iz Ul. Paulina, ki je hotel tečaj prekoračiti cesto. Pri padcu si je zlomil nos, ven. dar je pustil, da je kolesar nadaljeval svojo pot proti Rojanu, medtem ko se je sam zatekel v bolnišnico, kjer bo ostal od 9 do 14 dni. Na opazovalni oddelek pa so s prognozo okrevanja v 4 dneh sprejeli težaka Bruna Lazzara iz Ul. Spncini 35, ki se je ponesrečil z motorjem blizu Doma pristaniških delavcev. Avto brez šoferja povzročil nesrečo Včeraj dopoldne je 26-letni Leopoldo Sicuri iz Ul. Ginna-stica 50 razvažal s svojim poltovornikom po raznih gostilnah brezalkonolne pijače in tako ga je pot zanesla tudi pred gostilno v Ul. Castal-di 4. Ker cesta visi, je prednja kolesa avtomobila obrnil v pločnik ter vključil prestavo, nato pa je stopil v gostilno. Toda nenadoma se je vozilo sam ood sebe premaknilo naprej, počrlo 75-letnega Josipa Tula iz Doline št. 32, ki je imel smolo, da je btl tik pred vozilom, nato pa Je šlo na pločnik in se precej niže zaletelo v zid neke hiše. Ko je šofer pritekel iz gostilne, je bilo seveda vse končano. Poltovornik je bil že Tul, ki so ga nekaj minut kasneje z avtom RK odpeljali v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na prvi kir. oddelek, kjer so mu zdravniki poleg nekaterih manjših poškodb ugotovili tudi, da ga je zadela srčna kap. Njegovo stanje je resno in so si zaradi tega pricržali prognozo. - m — Nezgode na delu Običajne nezgode na delu, ki jih beležimo iz dneva v dan, so se včeraj začele že navsezgodaj. Ni bilo še pol desetih, ko so z avtom RK pripeljali v bolnišnico in,sprejeli na p«vi ,kir. oddelek delavca Giovannija Celego iz Ul. delle Doccie 15, kateremu so zdravniki ugotovili zlomljen mezinec in večjo rano na desni roki. Delavec, ki bo okreval v 10 dneh, je ob prihodu v bolnišnico povečal, da je delal v podjetju «Fa-sef« v industrijskem pristanišču, ko mu je na roko padlo nekaj velikih kosov jekla. Le četrt ure kasneje so prav tako z avtom RK pripeljali v bolnišnico 16 let staro trgovsko pomočnico N<-vio Giovanmni iz Istrske ul. 18, ki si je pri padcu s stopnic v neki trgovini v Ul. delle Torri zvila levo nogo. Popoldne pa je prvi pr:iel v bolnišnico 3I-letni vrtnar Andrej Čermelj s Strada del Friuli 259, kii je na račun pokrajine zaposlen v psihiatrični bolnišnici. Ker je močno krvavel iz leve roke, so ga takoj poslali na prvi kir. oddelek, kjer so mu rano obvezali in ga nato zadržali. Zdravniki menijo, da bo Čermelj okreval v 10 ali najkasneje v 21) dneh. Čermelj je ob prihodu v bolnišnico izjavil, da je padel, pri čemer je z roko priletel na kos stekla, ki se mu je globoko zaril v dlan. Končno so pripeljali v bolnišnico še delavca Fulvia Ca-rinija iz Ul. Settefontane 55, ki je imel več ran na prstin desne roke. Delavec, ki to moral ostati na prvem kir. oddelku približno 15 dni, je povedal ,c a je delal v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, ko se je z žerjava, ki je prenašal železni material, nenadoma spustil velik kos železa, ki je Po nesreči padel prav na njegovo roko. «»------ IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Uspešen priziv obsojenega motorista Pred tržaškim prizivnim sodiščem so obravnavali priziv, ki ga je vložil Marcello Zaira iz Pordenona proti obsodbi pordenonskega sodišča, ki ga je zaradi nenamernega umora obsodilo na e mesece zapora, povračilo škode z a-kontac. jo 100.000 lir ter na plačilo stroškov odvetniku zasebne stranke v višini 40 tisoč Ur. Zaira je bil obtožen, da je 11. aprila 1954' v Cor-denonsu trčil s svojo lambre-to v nekega kolesarja, pri čemer se je ta tako poškodoval, da je kmalu po nesreči umrl. Zaira se je vozil na svoji lambreti skozi Cordenons ko je pred seboj opazil Guida Bazzara, ki se je s kolesom vozi! v isti smeri. Medtem ko je Bazzara vozil po sredini, to je po levi strani ceste, je Zaira vozil po skrajni desni in tako ga je hotel tuc i prehiteti. Dal je predpisani znak in hotel z zmerno hitrostjo preteči kolesarja, ko je ta nenadoma zavil na desno ter tako povzročil trčenje. Medtem ko se je motorist rešil brez poškodb, je Bazzara kmalu potem podlegel poškodbam. Tržaško prizivno sodišče je upoštevalo vse elemente, ki so prišli do izraza v tej zadevi in oprostilo Zaira zaradi pomanjkanja dokazov. Jutri v Avditoriju «Srebrna lilija* Jutri popoldne ob 1S.30 bo Slovensko narodno gledališče ponovilo v Avditoriju v Trstu pravljično igro ((Srebrna lilija«, s katero je že z uspehom nastopilo v Trstu in na okoliških odrih- Brez dvoma bodo izkoristili to priložnost še vsi oni, ki si igre še niso ogledali, a sO ljubitelji takšnih uprizoritev, ki so sicer zabavne, s pravljično vsebino, pa vendar tudi poučne. «Srebrna lilija« je res igra za otroke in vse one, ki so še lahko otroci. Odpusti pri «Lucky Shoe» pred uradom za dcio V ponedeljek ob 10.30 bo na uradu za delo sestanek glede 80 odpustov pri podjetju «Lucky Shoe«. Zadeva je tem bolj resna, ker kaže, da bodo v tem podjetju odpustili vse delavce in da bo sploh prenehalo obratovanje. ■k* #-«35.- «»------- Obvestilo županstva Tržaško županstvo obvešča, da so od danes 27. t.m. za 20 dni na njegovi razglasni deski v Ul. Malcanton 3 v pritličju na vpogled občinstvu sklepi občinskega odbora s seznami sprememb v spiskih občinskih davkoplačevalcev za leto 1957. Prizadeti si lahko ogledajo sezname vsak dan od 9. do 11.30. Marljivemu (lanu izvršnega odbora SILVANU MESESNELU ki danes stopa v zakonski stan prisrčno čestita Slovenska prosvetna zveza - Trst Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in u-prava #Primorskega dnevnikas SNG za Tržaško ozemlje Jutri 28. t. m. ob 16.30 uri v Avditoriju v Trs*u Srebrna lilija pravljična igra v šestih slikah za otroke in vse one, ki so še lahko otroci Spisal: HANS FITZ Prevedel: EMIL SMASEK Režiser: JOŽKO LUKEŠ Scenograf: IVO KUFERZIN Prvič v slovenščini Prodaja vstopnic danes v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter jutri od 15. ure dalje v Ul. Roma 15-11. ( OLBPALlSČA ) VERDI SPOMLADNI KONCERTI Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi prvi koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga vodi Antonio Pedrotti. Nastopila bo tudi pevka Magda Laszlo. Na sporedu so: Mozart — Simfonija v D-duru št. 38. Marlen — »Lleder eines fahrenden Gesel-len«; Zafred — Kratka simfonija; Stravinski — »Zar - ptica«, baletna suita. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri gledališki blagajni. Prosvetno društvo »A. COK« z Opčin priredi jutri 28. t. m. ob 17. uri v »Prosvetnehn domu« na Opčinah VESELI NEDELJSKI POPOLDAN s petjem, godbo, folklornimi plesi in šaljivimi prizori. Sodelujejo: 1. Vaški kvartet - Dolina 2. Folklorna skupina bBREG« 3. Moški pevski zbor »V. Vodnik« - Dolina 4. Folklorna skupina #A. Cok« - Opčine. Vabljeni vsi 1 FOLKLORNA SKUPINA nastopi danes 27. t. m. ob 20.30 v dvorani v Ricmanjih. Na sporedu so folklorni plesi, skeč, krajša burka u. petje. Sodelujeta moški pevski zbor . »Valentin Vodnik« in vaški kvartet iz Doline. ( LJUDSKA HltOKVKTA j Seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze v. Trstu bo danes ob 18. uri na sedežu. Prosvetno društvo »Rade Pregare«, odsek za tamburice, vabi vse, ki se zanimajo za glasbo, da se vpišejo v tamburaši«! zbor. pouk brezplačen. Vpisovanje vsak dan od 19.30 do 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. Prosvetno društvo »S. Škamperle« vabi Člane, da se poslužujejo knjižnice, ki posluje pred pevskimi vajami vsak torek in petek od 20. do 21. ure. ---- 0D VČERAJ DO DANES rojstva, smrti in poroke Dne 25. in 26. aprila 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 17 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 69-letna Blanca Rondolirvi por. Polacco, 48-letni Stanislav Terpin, 77-letna Maria lampi por, Corsi, 58-letoi Gio-vanni Comin, 59-letni Marcello Moschem, 55-1 etni Serglo Borghi, 68-letni Vittorio Casara, 76-letna Maria Burolo vd. Sorgo, 81-letna Maria Savinek vd. Gasparini, 61-letna Adelia Vivianl, 75-let-ni Marcello Rosselli, 79-letna Ivana Hladnik vd. Arčon, 59-let-ni Vittorio D’Amore, 71-letna Marija Cok por. Kjuder. 64-letni Josip Birsa, 66-letna Valena A-buja vd. Bresiger, 74-letni Rug-gero Jasnig-Lamatsch. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN fv aprilu) Cipoila, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, 01. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska cesta 43; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commercia-le 26. C RADIO IZLETI Izlet SPDT v Rakovo dolino. SPDT priredi v nedeljo 12. maja l. 1. izlet v Rakovo dolino. Odhod Iz trsta s Trga Stare mitnice ob 7.30 url. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29-11. v dneh 6., 7., 8., 9. in 10. maja od 19. do 20. ure. Illllllll . Velika materialna škotla v Sečovljah Voda je zalila sečoveljski rudnik Rudarje bodo začasno zaposlili drugod Kljub vsem preventivnim ukrepom se rudarske nesreče še vedno dogajajo. Tudi v moderni zgodovini jih zaznamujemo precej, med katerimi je brez dvoma na prvem mestu lanska tragedija v Belgiji. Marsikdaj so vzrok subjektivne okoliščine, marsikdaj pa so elementarne sile močnejše od predvidevanj strokovnjakov. Tako je bilo tudi v rudniku črnega premoga v Sečovljah" — kljub številnim preventivnim ukrepom je voda zalila rudnik, v katerem je zdaj ustavljeno vsako delo. Na srečo nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, gospodarska škoda pa je zelo velika. V rudnik je začela vdirati voda iz starih rovov prejšnji teden, najhujši vdor pa je bil med petkom in nedeljo. Manjše količine vode, ki so se stalno nabirale v rudniku, so sicer sproti črpali s črpalkami, tokrat pa je bil vdor tako močan, da je presegel zmogljivost črpalk. Medtem ko je znašala maksimalna zmogljivost črpalk 21 kubičnih metrov na minuto, je vdiralo v rudnik do 30 kubičnih metrov vode na minuto. Strokovnjaki menijo, da je bilo to posledica izredno močnih padavin konec marca in v aprilu. Ob nesreči je pokazal ves kolektiv izredno požrtvovalnost. Čeprav so tvegali življenje, so rudarji začeli reševati material in skušali u-staviti vodo z jezovi in z montiranjem rezervnih črpalk. Nekatere skupine so delale nepretrgoma 48 ur in posamezniki so prenehali šele, ko jim je voda segala do ust. Čeprav je na koncu zmagala voda, je vendar treba povedati, da je uspelo požrtvovalnim sečoveljskim rudarjem preprečiti vdor vode v glav- ni jašek in v njegovo neposredno okolico, kjer je čr-palna postaja. Po nezgodi so oblasti in u-prava rudnika takoj imenovale posebno komisijo z nalogo, da uredi vprašanje zaposlitve rudarjev. Sklenili so, da bo okrog 100 rudarjev in drugih potrebnih strokovnih in pomožnih moči za zdaj o-stalo v rudniku za opravljanje rednih vzdrževalnih del oziroma zn morebitno odpiranje novih ležišč, drugih 250 ljudi pa bodo zaposlili po raznih rudnikih v Sloveniji, predvsem pa po raznih podjetjih piranske občine (tu so mišljeni predvsem tisti, ki jim ni rudarstvo osnovni poklic). Vsa podjetja na področju piranske občine so obljubila komisiji polno pomoč Perspektive nadaljnjega obstoja rudnika za sedaj še niso jasne. Strokovna komisija izbira med raznimi variantami, potrebno pa bo še precej temeljitih analiz, preden se bodo odločili za najugodnejšo. Predvsem gre za ren-tabilitetni račun: ali bi se bolj izplačalo izčrpati vodo ali pa začeti kopati premog na drugem mestu v Sečovljah. Vsekakor je na tem področju še precej premoga, saj računajo nekateri strokovnjaki še na 2 in pol milijona ton. Ruzen tega pa je sečoveljski črni premog visoko kaloričen s povprečjem od 6500 do 7000 kalorij. ■ «» ----- Peto si je poškodoval Zaradi verjetnega Zi>ma leve pete so ob 11.15 spreieli na opazovalni oddelek delavca Eugenia Cordo s Sprehajališča sv. Andreja 23, ki je v podjetju Coca-Cola skocd z nekega stroja in se pri tem poškodoval. Okreval bc» v 20 ali 30 dneh. SObOTA, 27. aprila 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 življenja in usode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motuvi; 13.30 Lepe operne arije; 13.55 Priljubljene melodije — Orkester Mantovani- 14.45 Razne jazz zasedbe; 15.15 Pojeta Renata Te-fcaldi m Ferruccio Tagliavlni, 15.40 Dva Bizetova spomina; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Slovenski motivi; 16.40 Kavarniški koncert — Orkester Pacchiori; 17.00 Koncert pianistke Mirce Sancinove; 17.27 Dvorak: Koncert za čelo in orkester; 18.00 Slavni pevci; 18.3U GOdaja za naše malčke; 18.45 Zabavni orkestri; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba- 20.00 Šport; 20.05 Gino Conte ih ritmi; 20.30 Kmečka godba iz Ljubljane; 20.51 Ri-chardson: Londonska fantazija; 21.00 leden v Italiji; 21.15 Strauss: »Netopir«, opereta v 3 dej ; 22.45 Romance; 23.00 Južnoameriške popevke. I H S T 1. 11.30 Matineja; 12.10 Orkester Canfora; 16.45 Poje Nilla Pizzi; 18.00 Simfonični koncert; 21.05 Airred de Musset: «Mariamne muhe«, igra v 9 slikah; 22.00 Dvorak: Simfonta štev. 5 v e-molu »lz novega sveta«. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v 1131118046*01: 6.30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba, vmes ob 7.45 Koledar; 11.15- 12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasveti: Škropljenje žita s herbicidi; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14,15 Poje vokalni kvartet z Vrhnike; 14 30 življenje ob našem morju: Češnje zorijo- 14.40 Za vsakogar nekaj-15.l6 Zabavna glasba; 15.25 Nekaj domačih bosta zapela Dano in Darko iz Doline pri Trstu; 15.40-16.00 Spored lz Ljubljane: 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Ameriški zbori; 17.15 Od melodije do melodije; 18.00-19.00 Spored lz Ljubljane; 19.00 Popevke s festivala v Sanremu; 19.30- 23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.) m. 202,1 m. 212,4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Pesiter glasbeni spored; 7.20 Naš jedilnik; 8.05 Zabavna matineja; 8.40 Pesmi uporov m borbe; 9.00 G. VVntkier: Hlebček kruha; 9.30 Lepe pesmi — znani napevi; 10.10 Revija zabavnih ansamblov In solistov; 11.30 Domače napeve igrajo mariborski ansambli; 12.00 Opoldanski koncertni speced: 12.40 V tričetrtinskem taktu; 13.15 Koračnice igra pihalna godba: 13.30 Od arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke: 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Okno v svet; 18.15 Pojeta mešanj zbor »Tine Rožanc« in meški zbor «Enakost»; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za razvedrilo. -TELEVIZIJA 17.30 Spored Za otroke; 17JS5 Simfonični koncert; 20.30 Poročila; 21.00 Octave Feuillet; »Roman revnega mladeniča«; 22.00 La Belle Epopue. ( KINO ) Excelsior. 1400, 17.30 in 21.10: ((Velikan«, E. Taylor, Rock Hudson m jjames Dean. Galerija 500 lir, parter 400 lir. Fenice. 15.30: «Tam gori me nekdo ljubi«, Paolo Nevvman m Pierangeli. . Nazionale. 16.00: «7. konjem** polk«, R. Scott, Barbara Haiie. Techaicolor. Filodrammatico. 16.00: ((Prekupčevalci v Hongkongu«, Rory Cal-houn in B. Rutsh. Grattacielo. 15.30: »Souvenir d*-taue«. Techrvicoilor Rank. A-Sordi, V. De Sica, A. Cifariello, M. Girotti, June Laverick, 19*-belle Corey, lrige Schoener. Supercinema. 16.00: «Resnicna zgodba o razbojniku Jessu«, R-VVagner, J. Hunter. Arcobaleno. 16.00; «Kakor l*sfJe v vetru«, R. Hudson, L. Bacaii. Astra Rojan. 16.00: »Tigrček«, J. Chandler, L. Day. Capitoi. 16.00: «Mezzogiorno d*-fifa»,’ Dean Martin in Jerrj Levvis. Cristallo. 16.00: »Prihajajo dolarji«, A. Sordi, N. Taranto, Miranda, Billi in Riva. Alabarda. 16.00: «Očetje in *" novi«, A. Lualdt, V. De 9*ca' M. Mastrolanni. Arlston. 16.00: (iMeksikansm bratje«, Arthur Kennedy, »ev* John- ^ Armooia. 15.00: «Cirkus čudes«, C. Beatty, P. 0’Brien. Aurora. 16.00: ((Anastazija«, grid Bergman in J. Brynner. Ideale. 16.00: «Giovanni da**' Bande Nere«. Ctnemasccpe barvah. V. Gassman in An' Maria Ferrero. ct, Impero. 16.00: #Vražji», S. ° Italia. 15.30: «Vratji», S. S. Marco. 16.00: ((Izgubljeni^ Lana Turner, Edrnund Purrn(): Kino gledališče ob morja - «Ana na vratu«. Sovjetski m Moderno. 16.00: «VeHkan i* * ne», Jan Steriing,- HumP™ Bogart. . --ije Savona. 16.00; »Kot prej... j od prej«, Rock Hudson. V*ale. 16.00: ((Zemlja prot* ‘ Cim krožnikom«, Joan Vitt. VeDeto. 16.00: «NajveCJ . koborba«, Michel Ray, Belvedere. 15.30: «Pred n*vlM°|; Techmcolor. V. Hefim, Freeman. . pj. Marconi. 16.00: »Neurje nad dom« Maria Schell *n Vallone. . _eK- Massimo. 16.00: (iPreddver) ^, la», vvendell Corey, Maurey, Mirkey Roonej; ,en-NOVO cine. 1600: »Sreča b*« * 1(l ska«, S, Loren, L. Boy«r Mastroiannl. Odeon. 16.00: «Princ 5tu° Ann Blyth, Edrnund ^"uulf Radio. 16.00: »Pesem srca«, Vitale in Alberto Farnese. i NOVOSTI: Koroške pripovedke D 520* Moliere; Tartuffe L 320.-" Wassermann: Kri- štof Kolumb L 520*" TRŽAŠKA KNJIGARN* Tr«t'lU. Kr. I Telefon 87-»»» ŠIVALNI STROJI Velika izbira novih in ra*^ ljenih — zelo ugodne ce Uredimo pošiljanl® v katero koli smer Podjetje ,, DELPONTE P1ETRO s-1' Trst, Ul. Timeu« 12, tel. < MOTO > jlil« Edini zastopnik TRST, UL. TESA 25, TEL. *l'23t Nadomet-tni deli in pribor za motorna kolesa in skut*5c<, Vplinjači »DELL’ORTO« Verige «ELlOt> Ferodi za zavore «FREN-DO» Rabljeni motorji — izredna prilika. UGODNE CE N®1 j 3 Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, je po kratki bolezni preminil naš bral, stric in *V!i DR. JOSIP BIRSA uri profesor Pogreb dragega pokojnika bc danes ob 18. na pokopališču v Gorici. Žalujoči bratje in sestra ter ostalo sorodstvo Trst - Gorica - Nova Gorica - Subotica, 27.IV.1®® Po dolgi in mučni bolezni nas je za vet*n. Združitev v krat-dt« razdobjul združitev — ču-*‘kvirtf už'*ev — objem je rana. Odpira se sedaj pot k resni združitvi na socialistični in demokratični politični platformi, ki bo uspela tem bolje, čimprej se bomo iznebili Iluzij, ki so jih širili v preteklih mesecih. Kaj more napraviti PSI, da bi prispevala k uspehu te politike? Tudi ona ima velike odgovornosti, ker mora nuditi dokaz, da hoče dejansko postati, kakor je dejala v Benetkah, stranka moderne opozicije, stranka, ki — kljub temu da je odločno v opoziciji — se postavlja kot bodoča vladna stranka, ne v pogojih podrejenega sodelovanja, ampak kot središče za oblikovanje nove politične alternative sedanji koaliciji. To pomeni, da je treba spremeniti mentalnost, izrazoslovje in akcijske metode; ustvariti mnogo novih kadrov, bogatih na tehničnih in upravnih sposobnostih, predvsem takih, ki bodo v stanju izdelati veljavne in demokratične reši-tve za velike in majhne probleme narodnega življenja; pritegniti pozornost in postaviti na dnevni red najvažnejše med temi rešitvami (deželne avtonomije, ustroj državnih udeležb, ureditev energetskih virov, borba proti monopolom, industrijski programi in agrarna reforma za italijanski jug, šolska ureditev in borba proti nepismenosti itd.) kot sestavni del nekega programa za gospodarski in kulturni razvoj; znati, končno izraziti neko realistično in resno perspektivo mednarodne politike, sindikalne politike, politike krajevnih avtonomij, laičnosti države. Vse to seveda zahteva svoj čas ih ne more prinesti takojšnjih sadov. Toda stranko je treba dokončno osvoboditi vseh neskončnih ideoloških in načelnih diskusij o združitvi, o odnošajih s komunisti, o razredni enotnosti itd Cas je da stranka preveri svoja načela (klasizem, internacio-nalizem, demokracija) ob konkretnih perspektivah m napravi iz le-teh ne neke abstraktne formulacije, ampak preizkusni kamen skupnega ali različnega gledanja. Tako ne bomo več govorili abstraktno o združitvi, ampak se bo uresničila združitev s tistim, ki sprejema te perspektive in ki dokaže, da so to tudi njegove perspektive; zavezništva in sporazumi s komunisti, hkrati pa nujna polemika z njimi, ne bodo tako plod neke enotnosti, ki se hoče doseči za vsako ceno, ali, obratno, plod nekega namernega protikomunizma, ampak bodo izhajali iz skupne ali različne ocene, ki jo v svoji medsebojni avtonomiji obe stranki napravita o položaju in o političnih perspektivah dežele. Pod takimi pogoji bodo italijanski volivci vedeli jasno, kaj hoče PSI. In mogli jo bodo podpreti, ali ne, kakor bodo pač smatral: in gledali na veljavnost njene politike, ne bodo pa se mogli bati nejasnosti, kakor se je to zgodilo pri poslednjih volitvah, ali celo izdajslev. kakor so podtikali komunistični propagandisti. Taki politiki je usojeno, da bo povzročila PSI najživah-nejše opozicije. Ne smemo pozabiti, da se v zgodovini Italije postavlja prvič neka resnična demokratična alternativa, in prav gotovo ni lahka naloga v deželi, v kateri tola-litarnim skušnjavam vladajočega razreda ustrezajo, kakor je naravno maksimalistične skušnjave množic. Vladajoči razredi so bili navajeni podkupovati opozicije s tem, da so jih pritegovali v transfor. mistično igro, ali pa da so jih potisnile na rob političnega življenja, ali celo na rob zakonitosti. Naravno je, da imamo tudi v naših vrstah ljudi, ki nimajo zaupanja ali potrpljenja za akcijo, ki računa predvsem z demokratičnimi sposobnostmi množic in k; Imajo raje namišljene lahke rešitve, kot pa dolgo, borbeno in resno opozicijo. Ta poslednja, mimogrede rečeno, ne bo nikoli neka jalova opozicija: kajti — kakor to dokazuje parlamentarna zgodovina toliko dežel — doseže se več s tako opozicijo, kot z nekim podrejenim sodelovanjem v neki koaliciji, v kateri prevladuje izredno močna stranka, ki diktira svojo voljo svojim zaveznikom. Pred nami je še dolga pot, polna težkoč; toda to je pot, ki jo je pokazal kongres v Benetkah, in socialisti morajo sedaj dokazati z dejanji, da jo bodo znali prehoditi L. BASSO v «L’E»presso» OZADJE SEDANJE NEVARNE KRIZE V JORDANIJI Pobegli general Hajari obtožuje Huseina zarote Mladi kralj je mislil, da je Hajari njegov pristaš in zaveznik, dejansko pa spada v vrsto mladih častnikov, ki so za neodvisnost dežele Slavna hej slavnega prednika bi hoteia postati Ilaria Oc-chini, ki je dokončala gledališko akademijo v Rimu. Toda sedaj se vnukinja Giovannija Papinija ne ve odločiti: za kino, za televizijo ali za gledališče? Vsako napovedovanje o izidu krize v Jordaniji bi bilo tako tvegano, da se tega ne moremo lotiti, ker zadnji dogodki- posebno jasno kažejo, kako se razmere v tej deželi naglo razvijajo. Posebno važno vlogo v tej krizi pa igra vojska in zato bomo nekoliko spregovorili o razmerah v jordanski vojski. V začetku krize se je začelo najprej govoriti o načelniku generalštaba gen. Navaru. Ta mladi- general je pred leti zamenjal britansko figuro Glubb-pašo in skupno z drugimi častniki iz jordanske vojske skušal zamenjati politiko armade. Od probritanske vojaške sile bi vojska morala postati pro-arabska vojska. Seveda, nalo- ga ni bila lahka in Navaru dejansko ni uspelo načrte izvesti do konca. V prvih dn‘eh krize je bil Navar odstavljen, kar pomeni, da je elementom, ki so delali za kulisami in katerim je bil na čelu sam kralj Husein, uspelo prevzeti položaje v vojski. Na njegovo mesto je bil imenovan dotedanji Navarov pomočnik general Hajari. Kdo je Hajari? Agencija Reuter je 18. t. m, iz Amana pročala sledeče: «Smatra se, da je novi načelnik generalštaba najsposobnejši častnik v jordanski armadi. V vojsko je stopil pred 15 leti in postopoma napredoval po normalni poti. Hajari je poklicni častnik, ki smatra, da se častniki ■•■■■iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiMiiiiiniHiniiHiuiliiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiititiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiniitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REDNA LETALSKA PROGA PREKO SEVERNEGA TEČAJA Tam kjer kompas odpove Priprave so trajale sedem let, ker je bilo treba premagati neverjetno velike ovire - Poseben giroskop je rešil situacijo bite)j® ln Anica vabita nocoj ob običajni uri mlade lju-p0 . **a»be na zadnjo etapo v njunem dolgem poletu asb«nem svetu v oddaji Radio Trst A, ki Jo vodi zna na pianistka Damijana Bratuž Do pred nekaj leti je bil Severni tečaj le Nansenova, Pearyjeva, Byrdova domena, ali morda še nekaterih drugih zares drznih ljudi, ki so, kot se je to vedno dogajalo, utirali pot drugim previdnejšim zemljanom. Danes pa vodi preko Severnega tečaja že redna letalska potniška proga iz Tokia v Kopenhagen. Proga je bila vzpostavljena pred kratkim in je ta dogodek povsem upravičeno prišel na prve strani vsega svetovnega tiska. Kako tudi ne, ko pa vemo, da sta tečaja, kljub velikemu napredku tehnike, še vedno težko dostopni točki. Za redno letalsko progo pa predstavljajo še posebno tež-kočo. Da je temu tako, bomo skušali na kratko prikazati, kaj pomeni polet čez Severni tečaj. Progo je uvedla holandska družba SAS, s sedežem v Kopenhagnu. Preden pa je prvo letalo odletelo, je bilo potrebnih sedem let priprav, kajti ne gre tu za polet drznih raziskovalcev, ki se lotijo podviga zato, da bi nekaj odkrili, pa čeprav tvegajo pri tem življenje, ampak za potniško, torej navadno komer cialno progo ki jo bodo potrebovali predvsem poslovni ljudje in diplomati, ki jim je sicer čas dragocen, ki se pa hkrati ne lotevajo nevarnih podvigov, ki bi lahko stali življenje. Priprave so torej trajale sedem let. Zakaj? E-lementov je več, vendar sta najvažnejša dva. Proga če'. Severni tečaj je mnogo krajša kot ostale proge, ki vežejo ista mesta. Toda dočim je na ostalih progah vmes nešteto drugih letališč, ki v primeru okvare na motorjih pridejo v poštev, takih letališč na tej progi ni, razen nekaj primitivnih in še ne dobro urejenih prisilnih letališč. ki jih imata ameriška in sovjetska vojska v skrajnih točkah ameriške in azijske celine. Sicer pa se skoraj skozi vso pot razteza le velikanska ledena puščava, ki je vrh tega še tako slabo raziskana in poznana, da se tu ne da niti govoriti o kakem predvidenem zasilnem pristanku. Ce pa je ta plat polarne «route» negativna in predstavlja velike nevarnosti, ima pa ta proga, poleg že prej omenjene, še to prednost da so meteorološke razmere tod mnogo boljše kot kjerkoli drugje. Sicer se to zdi neverjetno, saj smo se že nekdaj učili, da divjajo na severni ledeni celini velikanski viharji, kakršnih si niti ne mpremo predstavljati, pa čeprav nam je silovitost burje znana. Vse to je res, vendar divjajo ti vetrovi le do tri tisoč metrov nad zemljo, dočim je zgoraj razmeroma mirno o-zračje in seže brzina vetra le do 50 km na uro, kar je za sodobna letala povsem znosna ali celo malo važna. Pa še druga značilnost in prednost; Na višini nad 4000 metrov je tod temperatura višja kot pri istih višinah na ravniku. Poleg tega ima Severna ledena celina še to prednost, da je njeno o«:ra?je razmeroma suho in čisto, da torej seže vid daleč, kar je za pilote, kljub vsem sodobnim napravam, še vedno močno važno. Iz vsega tega bi torej sledilo, da je polet čez Severni tečaj vsaj kar se tega tiče ^ 7 ttfu 0CENN •/ANČHfifeAGE SEVERNI TEČ« ! trd-r 'K Stromfiorri \V Nlt-MUSM 0CEAU / Letalska proga preko Severnega tečaja: Črne točke so oporišča, o katerih govorimo tudt v članku, stolpi pa glavne radiotelegrafske postaje ki pilotom pomagajo med poletom z največjo oviro, kajti znano je, da piloti pri svoji orientaciji uporabljajo kompas, ki se ravna po magnetnih poljih, ker pa je severno magnetno polje v bližini Severnega tečaja, kompas praktično odpove, kakor odpove tudi navaden giroskop, zaradi rotacije Zemlje, ker bi ga morali preusmerjati vsakih 20 minut. Zato kompas pri tem poletu ne pomaga, ker na Severnem tečaju, kot prav tako na Južnem tečaju ni več ne vzhoda, ne zapada in v kateri koli smeri se letalo napoti, gre vedno proti jugu. Tam tudi časa ne poznajo, tam v našem pomenu ni ur, kajti brž ko prekoračimo tečaj, bi morali uro premakniti za 12 ur. Ce vzamemo v poštev vse te elemente je jasno, da je pilotu skrajno težavno držati smer in najmanjša napaka lahko privede do tragičnih posledic. ker se letalo usmeri v povsem napačno smer in ko mu zmanjka goriva, mora nujno treščiti z vsemi ustreznimi posledicami. Pri tem pa «o si piloti pomagali na dokaj enostaven način, tako da so si zamislili vso Arktiko kot nekako ravno ploščo, ki so jo razdelili na nekake kvadrate in po «spominu» se piloti stalno ravnajo in vsakih nekaj minut kontrolirajo in eventualno popravljajo smer. V ta namen so izdelali poseben giroskop iz izredno težkega redkega jekla in tungste-na, ki je opremljen še z električnimi urami, ki sproti najavljajo najmanjše popravke v zvezi z rotacijo Zemlje. Opisovati tega procesa ne moremo, ker je skrajno zapleten, zato pa bomo roje opisali nekaj drugih podrobnosti poleta: letalo odleti iz Tokia ob 11. zjutraj tn se kmalu znajde že v mraku, v noči, ki mu tako rekoč predčasno prihaja nasproti in po 13. urah poleta še vedno v popolni temi pristane v An-chorageju na Aljaski. Do tu pot ni kdo ve kako kočljiva, ker vodi polet še vedno po »civiliziranem« svetu. Tu se menja, šele začenja pravi polarni polet. Ta polet traja nadaljnjih 18 ur. In potem letalo nadaljuje svojo pot vse do Kopenhagna, to se pra- vi preko vse severne ledene celine dokler se ne začne preko skandinavskega polotoka bližati Evropi in končno pristane v Kopenhagnu. ne smejo ukvarjati s politiko. Opazovalci pravijo, da uživa zaupanje kralja in armade« Višek te tako «zadete» karakteristike pa se glasi; »Imenovanje Hajarija se smatra kot nadaljnji važen korak v utrjevanju kraljevih položajev po krizia. Take so bile angleške vesti. Zato je čez nekaj dni močno presenetila vest, da je general Hajari ne le odstopil, ampak celo pob.gnil iz Jordanije. Pod izgovorom, da mora na razgovore v Damask, je odšel tja in od tam takoj po leliefonu podal ostavko na svoj visoki položaj. Se bolj zanimiv pa je njegov način #utrjevanja kraljevskih pozicij«, ko je na tiskovni konferenci obtožil kralja Huseina, da je pripravljal zaroto proti jordanskemu ljudstvu. Hajari je na tiskovni konferenci izjavil, da je moral pobegniti ker ni mogel «izigrati imperialistične zarote, ki se ša gledišča vseh šefov armade, da bi tako ugotovil, če je kdo in koliko je pripravljen nastopiti proti ljudstvu v trenutku, ko bo vlada preusmerila svojo politiko. Hajari je nadalje povedal, da je skušal z vsemi silami kralja prepričati, da vojska hi pripravljala proti njemu nikake zarote. «Kmalu po mojem imenovanju — pravi Hajari — je bil name vršen močan pritisk in ugotovil sem, da se dejansko pripravlja prava pravcata zarota proti domovini. Poklicali so me zato da bi igral le vlogo pokornega orodja«. Tega pa gen Hajari ni hotel in je raje zbežal v Sirijo. Pritisk na Hajarija je imel sledeči namen. Hajari bi moral voditi komisijo, ki je imela nalogo upokojiti nekatere častnike, druge premestiti «n začeti s preiskavo, «katere končni zaključki so bili že vnaprej pripravljeni«, je zaključil gen kuje proti Jordanu, proti že- Hajari. pri tem je šlo za pre- ljam armade, iz katere smo pod ceno težkih žrtev, hoteli ustvariti nacionalno armado, ki bi bila sposobna braniti celovitost domovine in svobodo Arabcev«. General Hajari je nadalje opisal stanje v deželi in razkril marsikatero stvar v zvezi s trenutno krizo. Jasno je povedal, da so zaroto pripravljali nekateri »ljudje z dvora in ob sodelovanju tujih vojaških odposlancev«. V čem je bila ta zarota? General Hajari jo je opisal takole: «Zarota je obstajala v lažnem obtoževanju naše armade, da pripravlja državni udar proti- kralju, in da je orodje strankarske politike«. Načrt o »pripravljanju namišljene zarote« v jordanski vojski se je razvijal takole: »Najprej so dvorni ljudje vrgli glas, da je gen. Navar zbral skupino častnikov z namenom, da vrže kralja. To je bil izgovor, da bi lahko čete, ki so bile zbrane v Žarki, zaprli v vojašnice. Nato je bila, kot pravi Hajari, izzvana borba med samimi vojaškimi enotami in v tem je bil «razlog», da so nekatere vojaške enote, ki so jim poveljevali- proza-padni častniki, pripeljali pred dvor, da bi «branili» kralja. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do pritiska na posamezne politične voditelje, ki so bili pozvani na dvor na posvetovanje. Na tem posvetova nju je bil general Navar obtožen, da pripravlja zaroto in v tem vzdušju je bila sestavljena tudi Kalidijeva vlada. Zanimivo je še, kar je pobegli general Hajari povedal o svoji vlogi v vsej tej zadevi. Na dvoru so bili prepričani, da je general Hajari na strani dvorske klike, saj je tako poročala tud,- agencija «Reuter«, zato so mu poverili odgovorno nalogo, da preizku- mestitev in upokojitev kakih 40 višjih častnikov in v zvezi s tem je agencija »Reuter« že javljala, da je temu ((glavni cilj zmanjšati egiptovski vpliv v jordanski armadi«. 22. t. m. pa je agencija «Reuter» javljala iz Jordanije takole: Tema o razcepljenosti v armadi je glavna tema večine zapadnega tiska. Iz teh poročil lahko razberemo, da so v Jordanski vojski tri skupine od katerih sta dve med seboj povezani. Prvo skupino predstavljajo mladi častniki. Njihova voditelja sta Navar in, kot sedaj vidimo, tudi general Hajari. Agencija AFP jih označuje takole; #Ti častniki se ne smatrajo vezane za kraljevsko osebnost, ampak e-dino le za ljudstvo, katerega občutke svobode tolmačijo tudi tedaj, ko zaradi tega morajo nasprotovati glediščem kralja Huseina. Ti ljudje so pod vplivom politične usmerjenosti Sirije in Egipta, kjer igrajo vojaške osebnosti glavno vlogo«. Druga skupina v jordansk vojski so beduini, ki so, kot di in »SLOVENIJA NA GEOGRAFSKI KARTI* — Zemljepisni muzej Slovenije je pripravil v prostorih Moderne galerije zanimivo razstavo « Slonen ija na geograf-»ki karti«. Namen razstav« je prikazati kronološki pregled razvoja kartografije slovenskega ozemlja■ Tako bodo razstavljene vse dosegljive karte slovenskega ozemlja od 16. stoletja do danes. Skupno bo razstavljenih 140 kart in grafik. KAKŠNA GNEČA! — V tem poslednjem času se širijo vesti o posredovanju med Beogradom in Moskvo. Ni dolgo tega, ko je agencija ((Continental« iz Rima javila, da je Togliatti ponudil Titu, da bi posredoval v Moskvi, in da naj bi Tito to ponudbo odklonil■ Sedaj pa je tržaški socialdemokrat Giorgio Cesare v listu «La Giustizia» postavil domnevo, da naj bi to posredniško vlogo prevzel celo sam Maocetung, ki namerava v kratkem obiskati Evropo. Cesare spravlja to svojo domnevo v zvezo z novim »prijateljskim« tonom, ki ga je na račun jugoslovanskih voditeljev opaziti vedno pogosteje v tisku vzhodnoevropskih dežel, celo na Madžarskem, kjer so še pred nedavnim proglašali jugoslovanski socializem za nacionalsocialistično degeneracijo. VATIKAN IN ATOMSKA BOMBA — Japonska vlada je poslala profesorja Masatoši Ma-cuhito v zapadne dežele, da bi prepričal velesile o nujnosti ukinitve jedrskih eksperimentov. Tega profesorja je sprejel tudi papež, na razgovoru pa ga je zadržal komaj deset minut. In to kljub temu, da je Masatoši Macuhita kristjan in profesor na neki japonski katoliški univerzi. Iz tega moremo zaključiti, da papežu niso bili bogve kako všeč argumenti tega japonskega profesorja. GRONCHI - MARTINO — Nedavno je tisk poročal o napetosti, ki je vladala med predsednikom republike in vlado v zvezi z Gronchijevo spomenico Eisenhoiverju, odpremo katere je zunanji minister Martino zadrževal v prepričanju, da se s takim ravnanjem strinja tudi ministrski svet. Ko je ta zadeva prišla v javnost in je Martino izvedel, da nameravajo na bližnji seji ministrskega sveta njegovi kolegi napasti njegovo zunanjo politiko, je poskusil vse, da bi dosegel razgovor s predsednikom Gron- . . chijem, kar pa mu nikakor ni pravi agencija AFP, «zvesti uspe[o. Večer pred sejo kralju kot vrhovnemu povelj- je Mart.no poslal Gronchiju niku, ne glede na njegova politična stališča«. »Jedro jordan-danske armade predstavlja a-rabska legija — piše «New York Herald Tribune«, — ki so jo ustvarili Britanci. Ta izvrstna borbena sila, let jo sestavljajo beduini, po navadi nimajo radi Arabcev ne glede na njihovo nacionalno ali politično pripadnost«. Tretjo skupino predstavljajo tisti častniki, ki niso več v vojski. To so častniki, ki so j«h pri čiščenju armade od probritanskih elementov upokojili alf jim celo odvzeli državljanstvo in ki so zato zavezniki prve skupine, skupine mladih jordanskih častnikov. pismo, v katerem pojasnjuje, da je omenjeni zastoj pripisati izključno funkcionarjem zunanjega ministrstva■ Brž ko sta Segni in Gonella izvedela za to pismo, ni bilo na seji nobenega napada na zunanjega ministra. Dvomimo, da bi bil predsednik Gronchi tako naiven, da bi mogel sprejeti za dobro Martinovo pojasnilo; omenjeni incident pa nazorno priča o odnošajih med vlado in predsednikom republike, ker ni verjetno, da bi zunanji minister brez vednosti vlade in na svojo lastno odgovornost zadrževal odpremo predsednikove poslanice ameriškemu predsedniku. ■■■imunim mili ................................................................. iiiiimiiiiMimrimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumimuiiiiiiimitiiiiiita PETDESETA RAZPRAVA NA PROCESU MONTESI V BENETKAH Wilmin zaročenec noče govoriti pripravnejši kot kjer koli . po 40 minutah odmora in po-drugje. Toda tu se srečamo J tem ko se posadka letala za- Od zadnje razprave na znanem procesu Montesi v Benetkah do včerajšnje je minile trinajst dni, ki so bili polni govoric, domnev in tudi raznih intervjujev v zvezi z zadevo. Ves tisk se je močno razpisal o tem, da bo obramba zahtevala prekinitev razprave proti glavnim trem obtožencem vse do tedaj, dokler se ne reši zadeva Wil-minega strica Giuseppa, ki je na zadnjih zasliševanjih pri šel glede svojega alibija prepogosto v zadrego. Med številnimi vestmi in domnevami, ki so v tem odmoru pr,-šle na dan, je vredno omeniti domnevo, ki jo je objavil neki tržaški dnevnik, in kjer je govora, da naj bi znana figura iz te zadeve, »Gia.ina la rossa«, bila neka Tržačanka in sicer Corinna Verso-lato, ki pa je leta 1954 napravila samomor. Vseh številnih govoric in domnev ne moremo našteti, pač pa se bomo omejili le na potek včerajšnje razprave, kjer pa ni bilo tako, kot se je predvidevalo, kajti obramba ni zahtevala preložitve procesa proti glavnim trem obtožencem niti ni predsednik sodišča dr. Tiberi začel z zadevo Wilm.-nega strica Giuseppa, kot so mnogi napovedovali, pač pa se je razprava nadaljevala z glavno temo, kot je pač predvideval prvotni Tiberijev načrt. Takoj ob začetku razprave je predsednik sodišča Tiberi javil, da je sodišče dobilo od rimske kvesture neko poroči-; lo o priči M.L. Garzella ter od kvesture iz Potenze poročilo o dveh brzojavkah današnje priče in bivšega Wil-minega zaročenca Giulianija. Nato je nastopil kot priča ing. Eugenio Gualdi; V septembru 1954 je tedanji major karabinjerjev Zinza poslal preiskovalnemu sodišču v Rimu poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je predsednik znane rimske družbe »Immo-biliare« ing. Gualdi zvedel od sedanjega generalnega direktorja RAI, ing. Vicentinija, kako so se izvršili dogodki v Capocotti. Dogodke je baje poznal ing Natili, ki jih je povedal Vicentiniju, od katerega jih je nato zvedel ing Gualdi. Včeraj pa je ing. Gualdi vso stvar drugače razložil. Res je sicer, da je za stvar zvedel, ker so o tem govorili, toda nikoli ni rekel da bi bil ing. Natili to zvedel neposredno od Uga Mon-tagne, kajti ing. Natili je pri telefonskem razgovoru, pri katerem ga je ing. Gualdi zalotil, imel opravka sicer z Ugom, toda ne z Montagnom, ampak s svojim kolegom U-gom Luccichettijem. Naslednja priča, liberalni poslanec Massimo Rocca, pa se je kaj čudno izmazal. Ko bi moral pred sodišče, ga nikjer ni bilo, ker je baje šel k brivcu. Zato je za njim prišel na vrsto nekdanji Wil-min zaročenec Giuliani, ki se je zares slabo odrezal, tako da bi mogel imeti človek vtis, da nekaj prikriva, ali pa da ni povsem pri čisti pameti. Na prvih zasliševanjih, že pred leti, je mož skušal marsikaj povedati in tudi na zadnjem pričevanju januarja letos se je še marsičesa spominjal. Včeraj pa je njegov spomin povsem odpovedal ali pa se je vsaj delal, da mu je odpovedal. Giulianijev stalni odgovor je «se ne spominjam več«, »minilo je štiri leta« in podobno. Take odgovore daje tudi tam, ko mu državni tožilec ali kak odvetnik pomaga pri odgovarjanju. Edino pri vprašanju, ali je on na znani Wilmin dnevnik narisal avtomobil, odločno zanika, da niti risbe ni delal on, niti da ni v belež nico zabeležil ničesar, ker da si pri ((zasebni preiskavi« skupno z Wilminim bratom Segiom, stricem Giuseppom in očetom ni ničesar beležil. Toda tudi vskoči državni tožilec, ki mu očita, da je na zadnjem pričevanju izjavil, da si je delal beležke. Toda Giuliano pravi, da si je tedaj beležil le imena oseb, s katerimi je v onih dneh prišel v stik. Tudi glede njegovih tedanjih izjav, da »gorje, če bi on govoril« in da «so mu dekle umorili«, je v svojih odgovorih dokaj enostaven Danes Giuliani pravi, da se je tako izrazil zato. ker je bil tedaj skrajno razrvan, saj je šlo za smrt njegove zaročenke Ko pa sodišče začne vrtati vanj, zakaj je takoj po pogrebu prenehal hoditi v Ulico Tagliamento, torej k Mon-tesijevim, mu odgovor nikakor noče z jezika. Sicer za- trjuje, da so mu po telefonu rekli, da’ po vsem, kar se je bilo zgodilo, ne bi bilo lepo priti k njim, vendar nikakor noče na dan s tem, da so ga v Wilmini družini tako rekoč izgnali, pa čeprav je bil tako rekoč že član družine in je, kot je sam rekel, hodil k njim prej tudi po trikrat na teden, pač vsakokrat, ko je bil službe prost. Govorilo se je celo, da se je po Wilmini smrti hotel poročiti z njeno sestro Wando. V tem podrobnem zasliševanju je bilo sodišče tako vztrajno, da mu je državni tožilec rekel, da dobiva vtis, kot bi v Wilmo zares ne bil mogel biti preveč zaljubljen, pa čeprav se je z njo zaročil že takoj drugi dan, ko jo je bil na plesu spoznal. Državni tožilec je pri vzpodbujanju šel tako daleč, da mu je rekel; «No, Giuliani, saj ste vendar policijski agent. Zakaj se hočete osmešiti. Napnite svoje možgane... saj ne prtimo kake odgovornosti za vse to vam...«. Toda mož vztraja na svojem; da ni glede Wilmioe smrti nikogar sumil, pa čeprav je bil nekoč rekel, da »je vmes neki moški«. Prav tako nikakor ne misli nič zlega o družini Montesi niti o sporu filed Wilmino družino in Giuseppom Montesijem, ki ga je prej videl le dva alt trikrat. Imel je nasploh o Montesijevih zelo dobro mnenje, kakor tudi o Wilmi, za katero je mnenja, da ni šla nikoli sama od doma, morda razen kdaj, ko je šla kupovat.. gumbe. Na vrsti je Wilmin brat Sergi-o Montesi, ki mu je bilo ob Wilmini smrti 17 let in je hodil tedaj v višjo gimnazijo. Na vprašanje predsednika sodišča, ali je res, da je bil v družbi z Giulianijem in imel v rokah Wilmino beležko, iz katere si je delal beležke o Wilminih pismih, kot je to bila rekla njegova teta Ida, je Sergio odločno rekel, da je teta lagala. Prav tako je odločno zanikal, da bi bila znana risba avtomobila v Wilmini beležki njegovo delo. V nadaljnjem je Sergio opisal pot, ki so jo Wil-min zaročenec, stric, oče in on napravili v Castei Fusano in v Tor Vajanico, ter povedal, kaj je vse storil in kako mu je potekel 9. april 1953, pri čemer pa mu je odvetnik Augenti ugovarjal, da sedanji opis ne soglaša z njegovimi izjavami v preiskavi. Sergio na to krepko odgovori, da veljajo sedanje izpovedi, ker se tedanjih ne spominja, V nadaljnjem Sergiovem pričanju se prvič v tem procesu omeni ime njegove in Wilmine stare matere, ki kljub temu, da je že 25 let ločena od moža, še vedno Živi z njim v Ul. Tagliamento 76, torej pri Montesijevih, tako da so Montesijevi dejansko le njihovi 'gostje. Čeprav je splošno znano, da je bil med obema M-onte-sijevima družinama spor, Sergio zatrjuje, da so bili ti odnosi prisrčni. Sploh pa je Sergio zelo velikodušen do vseh, saj tudi očitek, da je mati naprtila Giulianiju nakup uhanov Wilmi, razloži Sergio tako, ča je hotela mati to storiti zato, da bi Giuliani izpadel kot darežljiv. Zasliševanje Sergia Monte-sija pa se je končalo s pre- INadaljevanje na 4. stranil Gorisko-beneski dnevnik Baresi in zakonski osnutek proste cone Služi naj splošnemu interesu ne pa interesu posameznikov Medtem ko bo senat razpravljal o vprašanju v maju, poslanska zbornica pred jesenjo o njem verjetno ne bo razpravljala Poslanec KD Baresi je včeraj objavil članek, v katerem je nakazal možnosti izida razprave v poslanski zbornici in senatu o zakonskih osnutkih za podaljšanje veljavnosti zakona o prosti coni, ki bo zapadel konec leta 1957. Baresi navaja stike, ki so bili vzpostavljeni z raznimi poslanci in senatorji z namenom, da bodo med diskusijami o zakonskih osnutkih podprli naše težnje, da se Gorici tudi vnaprej priznajo olajšave, katerih smo bili deležni v sedanjih devetih letih. Senat se bo ponovno sestal 7. maja. Predvidoma v prvih dveh tednih v maju se bo lotil obravnave zakonskega o-snutka Krščanske demokracije, ki sta ga predložila senator Rizzati in poslanec Baresi. Iz senata bo zakonski o-snutek romal v poslansko zbornico, kjer bo razprava prav gotovo veliko obsežnejša, ker se bo razpravljali tudi o zakonskih osnutkih Komunistične partije Italije, P SPI in predvidoma tudi PLI. Baresi ni povsem prepričan, da se bo o zakonskem osnutku v poslanski zbornici razpravljalo pred junijem ali julijem ter se lahko dogodi, da bodo poslanci odšli na počitnice, ne da bi o vprašanju kaj sklenili. Veliko zapreko bo po mnenju Baresija predstavljala komisija za finance in zaklad pri poslanski zbornici, ki prav sedaj razpravlja o davčnih daljavah, ki so jih zahtevale nekatere dežele Italije. V veliki večini je komisija zahteve zavrnila ali pa se o njih sploh ni izrekla. Ker '-majo komisije odločujoči glas, katerega ne more razveljaviti niti vlada, obstajajo nevarnosti, da se bo tukaj zakonski osnutek zataknil. Zaradi tega predlaga Baresi izbiro najbolj ugodnega časa za sprejem zakona. Zadnji del Baresijevega govora zveni kot opomin tistim, ki so s svojimi predlogi za demokratizacijo proste cone prikazali nekatere negativne strani te ustanove. Očita jim celo, da zasledujejo lokalne politične cilje in da bi bili v primeru zavrnitve zakona krjvj _ kot bi se skoraj dogodilo tudi leta 1948 če veljavnost proste cone ne bo podaljšana. Po našem mnenju so te trditve iz trte izvite in težijo predvsem za tem, da se s pretnjo o možnosti ukinitve proste cone zavrnejo vsi dobri predlogi o demokratizaciji te ustanove, ka-tere dobrobiti naj se sorazmerno porazdelijo med vse prebivalstvo. Predvsem pa naj se uprava proste cone zaupa predstavnikom najširših slo. jev prebivalstva, tako da bo izvajanje zakona v splošnem interesu, ne pa v interesu nekaterih posameznikov. «»---- IZ GRADIŠKE Razprava o avtonomiji in tovarni v Zdravščini Za sinočnjo sejo občinskega sveta je župan Gradiške pri pravil daljše poročilo o razvoju razgovorov med milanskim podjetjem «Cascami seta« in tržiškim podjetjem Krenter. Kot je znano, namerava podjetje Krenter v Zdravščini proizvajati hladilnike, v katerem bi lahko zaposlili do tisoč delavcev iz Zdravščine in okolice. Zato bi izkoristili staro stavbo, ki je last milanskega podjetja in katera je zaprta že 30 let. Gradiški župan je bil v Mi- lanu in pri podjetju posredoval, da bi prišlo čimprej do podpisa pogodbe med obema interesentoma. Zdi se, da so zastopniki obeh podjetij že pristali na glavna določila pogodbe in je torej upati, da bo Krenter kmalu lahko začel z obnovitvenimi deli na stavbi, ki bo postala zopet uporabna in v kateri bo našlo zaslužek večje število bližnjih delavcev in tehnikov. Na -dnevnem redu je bila tudi razprava o avtonomni deželi, o kateri bomo poročali prihodnjič. — <•«. — Cesto v Zdravščino bodo popravili Pretekli torek se je sestal upravni odbor zagrajskega občinskega sveta, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih upravnega značaja in med drugim odobril načrt del, ki jih bodo izvedli na cesti, ki pelje iz Zagraja v Zdravščino. peljali z rešilnim vozom Zelenega križa. «»------- Nesreča gimnazijca pri igri košarke Včeraj dopoldne je moral Zeleni križ v gimnazijo na Drevoredu XX. septembra, kjer se je pri košarki ponesrečil 15-letni dijak Giovanni Moratelli iz Ul. Morelli 20. Moratelli je nerodno skočil in se udaril v levo nogo. Filmske predstave CUC Pričetek ciklusa ruskih filmov V nedeljo bo univerzitetni krožek CUC pričel predvajati ruske filme. Najprej bo na vrsti film nCapajev«, ki sta ga izdelala brata Vasilijev. Izdelan je bil leta 1934 in predstavlja pričetek izredno plodovite dobe, v kateri so bili izdelani številni kvalitetni ruski filmi. Zgodba je povzeta iz romana pisatelja Furmanova, ki je bil prijatelj Capajeva iz vojnih let. v ciklus ruskih filmov, ki POROKA V Pevmi se danes poročita učiteljica Lidija Boškin in visokošolec Viktor Vižintin iz Dola. Prijatelji in znanci no-voporočencema iz srca čestitajo in jima želijo vso srečo v življenju. Čestitkam in željam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega lista jih bodo predvajali v okviru CUC, spadajo še Aleksandrova «Cirkus», Pudovkina ((Admiral Nakimov« in Eisensteinova »Ivan Grozni« in ((Aleksander Nevski«. V ponedeljek v «Verdiju» «Madamc Butterfly» Kakor smo že javili, bodo mogli Goričani prihodnji ponedeljek poslušati v gledališču «Verdi» izvedbo Puccinijeve opere «Madame Butterfly». Peli bodo Antonietta Mazza, Antonio Costantino, Licia Galvano in drugi. Vstopnice, ki so na prodaj pri blagajni gledališča, so po 1200 in 900 lir. Krava )o je nabodla V bolnišnici Brigata Pavia so včeraj pridržali na opazovanju 54-letno Marijo Brumat iz Gorice. Brumatovo je sunila krava z rogom v glavo ter ji na-prayila globoko rano na desni ličnici, in sicer tedaj, ko jo je hotela napojiti. Zena je padla na tla in se tako komaj izognila podivjani živali. V bolnišnico so jo pri- Včeraj nizke cene rib in belušev Velik promet v Raštelu in na Travniku Včeraj je bilo na zelenjad-nem trgu s prodajo na debelo izredno dosti belušev, katerih cena je bila sorazmerno zelo nizka. Tako ste za 150 lir kupili že lahko lepe beluše (seveda na debelo), na drobno pa je cena poskočila najmanj za sto lir. Izredno bogato je bil včeraj goriški trg založen z ribami, katerih cene so bile precej dostopne. Znano je namreč, da je skoraj polovična razlika cen med ribami na tržaškem in goriškem trgu. Včeraj ste lahko segli po odličnih sardinah in drugih srednjevelikih morskih ribah, katerih cena ni presegla 250 lir kg. * * * Ker je bil v četrtek praznični dan, je odpadel običajni četrtkov semenj, zato so mnogi imetniki propustnic z onstran meje prišli včeraj v Gorico. Posebno Raštel je bil zelo prometen, kar mrgolelo je ljudi, ki so si ogledovali pa tudi kupovali razstavljeno blago. Prav zaradi obmejnega prometa je ena nekdaj najbolj živahnih trgovskih četrti v Gorici ponovno zaživela. Trgovci skušajo tudi obogatiti svoje zaloge tekstilnega in drugega blaga in dati svojim lokalom modernejši videz. .............................. (iiinitiMiiMMiMniinutiiin V četrtek popoldne v Krminu Požar zajel dve veliki podjetji Zgorelo je za več milijonov lir pohištva, lanenega olja, mizarskega orodja in tudi stavba, ki je last «SATCA» iz Angorisa, je zgorela skoraj do tal Pevsko društvo «Kras» iz Pola - Poljan priredi v nedeljo 5. maja ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Pevski koncert pod vodstvom pevovod-kinje Pavline Komelove Na sporedu narodne in umetne pesmi Na praznik 25- aprila popoldne okoli 14.30 je v Krminu izbruhnil požar, ki je dvema obrtnikoma povzročil več milijonov lir škode. Požar so opazili sosedi velikega poslopja, ki je last »SATCA« iz Angorisa in v katerem sta imela svoji delavnici mizar Aldo Planišič in proizvajalec kita Alessandro Omero. Ljudje so opazili plamene, ki so uhajali iz mizarske delavnice, poklicali so goriške gasilce, kajti požar se je širil z neverjetno naglico in pretil, da zajame tudi bližnje stavbe, Goriški gasilci, katerim so se pozneje pridružili še kr-minski, so bili na delu do 19. ure. Njihov trud, da bi rešili inventar obeh delavnic, je bil zaman. Veliki plameni so uničili v mizarski delavnici 6 mizarskih miz s številnim orodjem, veliko koL-čino furnirja, več kosov pohištva in drugega materiala v skupni vrednosti 1 milijon in 160.000 lir. Lastnik drugega podjetja Omero pa je bil o-škodovan za dva in pol milijona lir; zgorelo je namreč 20 stotov lanenega olja ter več dragocenih strojev. Požar je skoraj uničil poslopje, ki je bilo zelo obsežno in vredno nekaj milijonov lir. Gasilci so se trudili, toda tolikšne škode niso mogli preprečiti, ker se je požar najprej razbohotil v mizarski delavnici, kjer so plameni uničili že izdelano pohištvo in druge predmete iz lesa. «»-------- Statistični podatki volivcev v Gorici Do 15. aprila je bilo na volilnem seznamu goriške občine 29793 volivcev in volivk. Ugotovili so, da je moških volilnih upravičencev 13.298 ženskih pa 16395, torej je volivk skoraj tri tisoč več. Občina šteje 52 volilnih sekcij, od katerih je najštevilnejša sekcija št. 44 v Ul. Brigata Pavia, ki šteje 771 volilnih u-pravičencev. V primeri z zad- njimi občinskimi volitvami v decembru je naraslo število volivcev za 1.250. «»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves .dan 'n ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. «»-------------------- — KINO — CORSO. 16.30; «Zarah Khan«. V Mature, A. Eckberg VERDI. 16.30: «Cudna vojna podoficirja Ascha«, nadaljevanje komičnega filma nemsk: vojski. VITTORlA. 17.15: »Marija An-toinetta«, Michel Morgan, R. Todd, v barvah. CENTRALE. 17.00: na zvezaah«, M. cinemascopu. MODERNO. 17.00: Bagdada«. (MllltllllllllllllillllllllllKIIIKIIIMIIIKIIKlOlUI ((Potepuhi Girotti, v »Orel i* zaročenec noče govoriti (Nadaljevanje s 3. strani) cejšnjim živžavom med predsednikom sodišča in državnim tožilcem na eni strani, ter obrambnim zborom na drugi strani. Državni tožilec je namreč vprašal Sergia, kaj misli, kakšne smrti je umrla njegova sestra in ali ne gre morda za samomor. Na prvo vprašanje je Sergio rekel, da si glede tega ni delal nika-kih sklepov ali domnev, ca pa bi Wilma napravila samomor, je po njegovem izključeno, ker čeprav teta Ida tako govori, je to le ena njenih sterilnih laži Tudi kar se tiče sumov na strica Giuseppa, je Sergio kratek 'n odločen: «Ce bi o tem bil le majhen sum, bi ga že mi prijavili in bi stvari ne prikrivali.« Zaradi teh dveh vprašanj je nastalo med državnim tožilcem in obrambnim zborom veliko prerekanje, ki pa ga je predsednik sodišča takoj prekinil in nadaljevanje razprave ocložil na danes. Športni dnevnik 29. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Triestina proti Laziu v borbi za obstanek V moštvu Triestine ne bo mogel nastopi, ti Szoke, verjetno pa tudi ne Brighenti Po enotedenskem premoru zaradi mednarodne tekme med Italijo in Severno Irsko, bo jutri na vrsti 29. kolo italijan- Naša prognoza Fioreutina-Inter I Genoa-Bologna 1 X Juventus-Napoli 1 X 2 Milan-Sampdoria 1 Padova-Torino X Roma-L. R. Vicenza X 1 Spal-Palermo 1 Triestina-Lazio 1 X Udinese-Atalanta 1 Alessandria-Venezia X 1 2 Marzotio-Verona 2 Biellese-Lecco X 2 Cremonese-Pavia 1 Messina-Como X 2 Sanremese-Prato 1 skega nogometnega prvenstva, Na programu so naslednja srečanja: Ficrentina - Inter, Ge-noa - Bologna, Juventus - Na-poli, Milan - Sampdoria, Padova - Torino, Roma - L. Vi-cenza, Spal - Palermo, Triestina - Lazio, Udinese - Ata-lanta. Na prvi pogled bi prognoze ne smele biti posebno težke. V domala vseh srečanjih so favoriti enajstorice, ki igrajo na domačih tleh, vendar pa je mogoče pričakovati tud: kakšna presenečenja/predvsem od onih, ki se bore za obstanek v ligi. Zaradi tega bi ne bilo nič čudnega, če bi na primer . Lanerossi dosegel polovični ali pa celo popolni u-speh v Rimu, če bi Palermo iztrgal zmago v Ferrari in če bi Atalanta dosegla v Vidmu to, kar ni uspelo Milanu in Laziu. Tekma med Fiorentino in Interjem bo odločilna za zasedbo drugega mesta. Prednost ima vsekakor Fiorentina kljub temu. da je večina njenih i-gralcev se utrujena od tekme proti Irski. Triestina bo imela v gosteh rimski Lazio, ki je vse prej kot lahek nasprotnik saj v njegovih vrstah kar mrgoli slavnih imen kot sta reprezentativna Lovati in Muccinelh, dalje-Burini, Tozzi, Selmosson itd. Triestina je imela v četrtek precej intenziven trening na katerem so člani prvega moštva dosegli 8 lepih golov proti moštvu Tergestine. Med ti-tularci se je v napadu najbolj odlikoval Mazzero. poleg njega pa tudi Petris. Zal nista trenirala Szoke in Brighenti, od katerih prvi skoraj gotovo ne bo mogel nastopiti, za drugega pa je še vedno nekaj upanja. Najbolj verjetno je, da bo Triestina igrala v naslednji Belloni, Ferrario, Mazzero, Olivieri. postavi: Bandin:, Brunazzi; Petagna, Tulissi; Clemente, Cazzaniga, Petris. Partizan in Radnički finalista pokala FLRJ BEOGRAD. 26. — Včeraj sta bili v Beogradu odigrani obe polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal, ki sta se končali brez presenečenj. Beograjska predstavnika sta pobrala povsem zasluženo vse štir'. točke in se uvrstila v finale, ki bo 26. maja. V prvi tekmi je Radnički premagal Tito-grajsko Budučnost s 3:1, v drugi pa Partizan Šibenika s 7:0. Partizan je nastopil z delno pomlajeno postavo in prikazal povprečno igro. Najboljša sta bila Milutinovič in Bobek. KOŠARKA Danes na Montebellu Italija - Češkoslovaška Včeraj dopoldne je prispela v Trst češkoslovaška zenska košarkarska reprežentanca, ki se bo danes zvečer srečala z reprezentanco Italije v vele-sejemskem paviljonu na Montebellu. V češkoslovaški ekipi, katero vodijo Ladislav Samek, tehnični direktor Josef Klima in trener Lubov Dobry, so naslednje igralke: Kocandrlova, Skutinova, Mazlova, Myslilo-va, Lundakova, Bodova Hu-balkova, Stepanova, Dubsa, Zachvejova, Theissigova in Trojkova. Ob 18. uri so se češkoslovaške reprezentantke podale na Montebello na kondicijski trening, ob 20. uri pa so trenirale tudi Italijanke. «Harlem> spet v Evropi NEW YORK, 26. — Jutri odpotujejo z letalom v Evropo elani slovitega košarkarskega moštva «Harlem globe-trotters«. Njihova 8. evropska turneja bo trajala štiri mesece. Nastopili bodo v 24 državah. Mednarodni teniški turnir v Neaplju Merlo in Pietrangeli izločena v polfinalu Težka zmaga Iloa-da nad Švedom Schmidtom - Sirola edini Italijan v četrtfinalu NEAPELJ, 26. — V četrtfinalu teniškega turnirja v Neaplju so bili v igrah posameznikov doseženi naslednji izidi: Sirola - Maggi 6:4, 8:6, Ayala (Cile) - Pietrangeli 6:4, 6:4, Stevvard (ZDA) - Merlo 6:4, 6:3, Hoad (Avstral.) - Schmidth (Sved.) 9:7, 6:8, 6:3. V polfinale so se tako uvrstili Sirola, Ayala, Steward iin Hoad. Presenečata poraza Pie-trangelija in Merla. ženske posamezno: Hellyer (It.) - Sampson (ZDA) 6:3, 6:2, Migliori (It.) - Cerri (It.) 6:2, 6:1, Ramorino - Lelli 6:3. 6:3. Moške dvojice: Gibson, Wood-cock - Sirola, Pietrangeli 4:6. 6:4, 9:7. • # • TOKIO. 26. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Japonsko in Ceylonom, veljavnim za polfinale vzhodne cone Davisovega pokala, vodi Japonska z 2:0. Rezultati: Ko- Kolesarsko-motociklistična dirka po Italiji Gaggero prvi v 3. etapi Emiliozzi ohranil vodstvo Wagtmans nadoknadil več kot minuto svojega zaostanka CAMPOBASSO, 26. .— Ste-fano Gaggero, nekdanji Cop-pijev spremljevalec, .je zmagal v tretji etapi kolesarsko-mo-tociklistične dirke po Italiji, Salerno - Campobasso, ki se je odvijala najprej 140 km v prosti vožnji in nato še 23.400 km za motorji na dirkališču v Campobassu. Gaggero je potem, ko je ušel pri 67. km, vozil sam polnih 73 km. Pred njegov-.m pobegom je bila dirka nezanimiva in njen tempo počasen. Vredno je omeniti le Favero-vo zmago na letečem cilju v AveHinu. Gaggerov pobeg se je začel v Beneventu, ko je izkoristil okrepčevalni postanek kolegov. Emiliozzi in o-stali se za njegov podvig niso kdove kaj zmenili, zavedajoč se, da Gaggero za splosno kla sifikacijo ni nevaren. Po 40 kilometrih je iz skupine, ki je imela že okrog 7’ zaostanka, ušel Fantini, po nekaj km pa še Bartolozzi in Gismondi. Pred vzponom na Cantoniero (980 m) je bil VTst-ni red vodečih -naslednji: Gaggero prvi v dokaj svežem sta- (UHlIlllllllllllllllIMlIlMlIlllllllllllCItlMIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllltlltllllinilllllllllllK MARATON VETERANOV nju, zelo utrujen Fantini drugi z zaostankom 3’45”, nato Gismondi in Bartolozzi z zaostankom 5*27” in za njima vsa glavnina z zaostankom 7’30". Na pobudo Moserja se je na vzponu glavnina nekoliko zganila. Na vrh je prvi privozil Gaggero, za njim Fantini (4’10”), Gismondi in Bartolozzi (5’iO”) ter Moser, Wagt-mans i-n Monti na čelu glavnine (5’40”). Na ravnini po zaključenem spustu sta Gismondi m Bartolozzi dohitela Fantinija. Gaggero pa se je kmalu nato že priključil motorju potem ko je 140 km prevozil v času 4.26*18” s povprečno hitrostjo 31.903 km na uro. Gismondi je prišel na dirka lišče z zaostankom 3’58”, Fantini 3'57”. Bartolozzi 3’58” in Messina na čelu skupine 4’53”. Ti zaostanki so Gaggeru zadoščali, da je prišel na končni cilj prvi, čeprav je pri tem izgubil precej sekund na ovinkih. Gismondi, Fantini in Bartolozzi so se kmalu 'zgubili v glavnini, na čelo katere se je tudi tokrat postavil najprej Monti, ki je prišel na cilj prvi za Gaggerom kljub odličnemu Pobletu in Moserju. V začetni fazi za motorji se je zdelo, da Monti ne bo vzdržal borbe z Van Looyem, toda ta je kmalu zaostal, v ospredje pa sta se nekako na pol dirke prerila Moser in v zadnjih štirih krogih Poblet, ki je prehitel zapovrstjo Fallarinija, DalFAgato, Van Steenbergena. Van Looya, Wagtmansa in končno v zadnjem krogu še Moserja. Fmiliozzi se je branil zelo c.obro, čeprav je znano, da so njegova specialiteta vzponi v prosti vožnji. Izgubil je samo nekaj več kot minuto glede na svojega direktnega zasledovalca Holandca Wagtman«a. Jutrišnja etapa bo potekala samo v prostni vožnji, imela pa bo zalo precej vzponov. Vrstni red na cilju tretje etape Salerno - Campobasso, 163.400 km (140 v prosti vožm in 23.400 za motorji): 1. Gaggero 4.55’58”, povprečna hitrost 33,125 km, 2. Monti z zaostankom 3’10”, 3. Poblet 3*21”, 4. Moser 3*22”, 5. Van Steenbergen 3’37”, 6. Wagt-mans 3'42” 7. Bartolozzi 3*46”, 8. Fallarim 3’57”, 9. Van Looy 4’06”, 10. De Bruyne 4’11", 11. Koblet 4’12”, 12. Defilippis o’ in 19”, 13. Dall’Agata 4’21”, 14. Impanis 4’22”, 15. Rolland 4'28” 16. Fabbri 4’46”, 17. Emiliozzi 4’47”, 18. Fantini 4’50”, 19. Du-pont 4’59”, 20. Maule 5*12”, 21. Mauso 5*16” 22. Baffi 5’27”, 23. Gaul 5*30”, 24. Calvi 5*31”, 25. Pintarelli 5*35’*, 26. Gismon-£i„,6’36". Splošni vrstni red po tretji etapi: 1. Emiliozzi 15.07*19”, 2. Wagtmans (Hol.) z zaostankom 4*39”, 3. Van Steenbergen (Bel.) 5*39”, 4. Moser 6*18”, 5. Monti 7*22”, 6. Carlesi 8*20” 7. Poblet (Šp.) 8'24”, 8. Koblet (Šv.) 8*30", 9. Gaggero 8*47”, 10. Gismondi 9*15”, 11. De Bruy-ne (Bel.) 9*45” itd. sei Kamo (J) - Rupert Ferdi-nands (C) 6:2, 6:3, 6:2; Atsushi Miyagi (J) - Bernard Pinto (C) 6:0, 6:0, 6:2. Kosei Kanto se bo udeležil tudi turnirja V Wimbledonu. BOKS Marconi - Waterman 30. maja v Rimu RIM, 26. — Dvoboj za evropsko prvenstvo welters kategorije med Italijanom Marconijem rn Angležem Watermanom bo 30. maja «4 Rimu. Angleški prvak oo prispel v Rim 23. maja v spremstvu svojega me-nažerja in trenerjev. S AH Smislov - Rotvinik 12:9 MOSKVA, 26. — Po 21. partiji za naslov svetovnega šahovskega prvaka vodi Smislov proti Botviniku z 12:9. Za o-svojitev prvenstva je Smislovu treba le še pol točke iz preostalih treh partij. V 20. pa^ tiji se je Botvinik predal brez nadaljevanja, v 21. partiji pa sta se nasprotnika sporazumela za remi. * * * Na mednarodnem šahovskem turnirju v Bognor Rog-gisu igra v prvi skupini najboljših 43 igralcev, med katerimi so izmed Jugoslovanov Gligorič, Rakič in Rjdojčič. V prvem kolu so vsi trije Jugoslovani zmagali. Igral' bodo 10 kol. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst Chacom (Šp.) zmagal v I. etapi po Španiji VITORIA, 26. — V Bilbau se je danes začela kolesarska dirka po Španiji. V prvi etapi Bilbao - Vitoria, dolgi 158 km, je zmagal Spanec Chacon s časom 4.29*13” in s povprečno hitrostjo 35 km na uro. Z njegovim časom sta prispela na cilj se Spanca Morales in Lorono, nato Portugalec Bar-bosa in Francoz Gerainiani s časom 4.30*27”, 6. Iturat (Sp.) 4.31*20” in nato vsi ostali s časom Iturata, KINO SKEDENJ predvaja danes 27. t. m. ob 18. uri barvni Metro film: Vitezi okrogle mize Igrajo: Rober- Taylor in Ava Gardner KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri barvni METRO film: «S tek leni čeveljček» Igra Leslie Caron Kino v Križu predvaja danes 27. t. m-ob 20. uri barvni film' V VRTINCU (»Via col vento«) Igrajo: Clark Gable 10 Vivian Leight Ju/tc na C predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni IH111 Neurje nad Tibetom* Igrajo: REX REASON. DIANA DOUGLAS, MYRON HEALEY, HAROLD DYRENFORTH Marco Reglia (levo) in Just Umek (desno) prvo in drugo plasirani na včerajšnjem tekmovanju veteranov v hitri hoji na progi Milje • Trst. Umek je star 62 let, Kegtia 52. 000000000000000000ooooioooo{ooo0o0ooooooooooooooooooaoooo0oooooooooo00oooaooooooDooooooooooooooooooo0oooooooooooDo0oooooooooooooaooooooooooooooooooooooooocooooox,oooooooooooooo00oooO mimo ljudi, ki vas vidijo vsak dan, a vas ne bodo spoznali. GE0RGES SIMENON lO. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba | Vendar pa je Bulvar sam zelo širok in ima po sredi gredice s travo. Ravno pod njim gre podzemska železnica in z vhodov, ki so na obeh straneh, puha topel zrak in prinaša s seboj oster duh po razkužilu. Vsaki dve minuti, ko spodaj teče železnica, se hiše nalahno stresejo. Pa vse to ni nič, ko se privadite. 2e stokrat so Maigretu v teh tridesetih letih našli prijatelji ali delovni tovariši drugo stanovanje v tej ali oni mestni četrti, ki velja za imenitno in vedrejšo. Vselej je šel gledat tako stanovanje in potem je zamrmral: »Seveda je lepo, kajpa!« «In kakšen razgled. Maigret!« »Da, zares...« «Sobe so velike, svetle...« «Da, da... Vse lepo in prav. Srečen bi bil, če bi mogel tu stanovati. Toda...!« ... ,, , , Za hip si je pomišljal, potem je vzdihnil in zmajal z glavo. « ko se ne bi bilo treba seliti!« Pa naj imajo tisti, ki jim Bulvar Richard-Lenolr ni po volji! Naj ima tudi sodnik Comelian! »čujte, gospod sodnik, ali ste kdaj poskušali poriniti fižol v nosnico?« »Kaj?« »Fižol v nosnico. Spominjam se, da smo se s tem igrali, ko smo bili otroci. Le poskusite in potem se poglejte v ogledalo! Obstali boste. Stavim, da boste s fižolom v nosu hodili Nič bolj ne spremeni človeku obraza kot to. In, prav osebe, ki so nam najbližje, nas še naprej zgrešijo pri najmanjši spremembi. Vi vendar veste,- da je bil obraz temu človeku presneto bolj spremenjen, kakor če bi si bil zarinil fižol v nos. Pa še nekaj! Ljudje si le s težavo dopovedo samim sebi, da je njihov sosed, njihov kolega ali pa, recimo, natakar, ki jim vsak dan streže, kar na lepem postal ubijalec ali pa žrtev. V časnikih berejo o zločinih in si mislijo, da se dogajajo na nekem drugem svetu, na drugi polobli, ne pa v njihovi ulici ali v njihovi hiši.« «Torej se vam zdi logično, da ga še nihče ni spoznal?« »Kdo ve, kako se temu ne čudim. Spominjam se primera nekega utopljenca, pri katerem Je preteklo nekaj mesecev, da so dognali, kdo je. Tedaj je bila še stara mrtvašnica in hladilnikov še ni bilo: na vsako truplo je curljala le hladna voda iz pipe.« »Skratka, vi ste z vsem zadovoljni, ni res? Umorjen je bil človek in po treh dneh ne vemo niti, kdo je, kaj šele, da bi bili na sledu za morilcem.« »Znanih mi je že cela vrsta majhnih podrobnosti, gospod sodnik.« «Tako majhnih podrobnosti, da se vam jih ne izplača sporočati meni, čeprav imam nalog jaz, da vodim preiskavo.« »Poslušajte, gospod sodnik: temu človeku je bilo veliko do lepih oblek, o okusu ne govorimo, zanj so bile njegove obleke lepe. Za to pričajo zlasti nogavice in kravate. Nosil je sive hlače in svetel površnik, obuval je čevlje iz telečjega usnja, pa zelo fine.« »Kaj zanimivo!« «Zanimivo, pa še kako! Zlasti to, da je nosil belo srajco. Ali se vam ne zdi, da bi človek, ki mu ugajajo temnomodre nogavice in kravate z rožami, raje oblekel temnejšo ali pisano srajco? Pojdite v eno tistih kavarn, ki nam jih je navedel Iri kjer se je po vsem videzu dobro znašel: malo belih srajc boste videli.« «Kaj iz tega izvajate?« »Poslušajte! Vsaj v dveh lokalih je naročil ,suke-citron’, kakor da je tega vajen.« »Poznamo torej njegov okus glede aperitivov?« »Ste že kdaj pili ,suke-citron’, gospod sodnik? To je grenk-ljata pijača in zelo malo alkoholična. To ni kakšen splošni aperitiv. Ob neki priložnosti sem opazil, da iaga ne pijejo taki, ki hodijo v kavarne zaradi aperitivov, pač pa taki, ki morajo pogosto hoditi po kavarnah, recimo, trgovski potniki, ki hodijo v kavarne na razgovore in morajo vselej kaj popiti.« »Iz vsega tega sklepate, da je bil pokojnik trgovski potnik?« »Nikakor ne!« »Kaj torej?« »še trenutek prosim! Pet ali šest oseb je pričalo, da so ga videle. Nihče ga ni mogel natanko opisati. Skoraj vsi se spominjajo samo tega, da je bil nizke postave in da je mahal z rokami. Pozabil sem navesti podrobnost, ki jo je davi odkril Moers. Ta Moers je natančen fant. Ni kmalu zadovoljen s svojim delom in zopet in zopet se vrača na iste stvari, čeprav tega nihče od njega ne zahteva. Torej, Moers je odkril, da je žrtev pri hoji obračala stopala navzven: imela je ploske noge.« Maigret je pomolil pipo ženi, naj mu jo natlači, potem je iz kota oči opazoval, kako dela, in ji migal, naj ne stlači tobaka pretrdo. »Povedal sem vam, kakšne opise žrtve smo dobili. Vtiski so zelo nejasni. Kar dve osebi sta nam isto izjavili: ,Ne vem gotovo,’ je dejal gospodar ,Pri beaujolaiskih vinih’, ,a tako me spominja nečesa.’ Lahko rečemo, da ni bil filmski igralec, še statist ne. Eden izmed agentov je obhodil vsa gledališča pa brez uspeha. Ni bil politik pa tudi sodnik ne...« »Maigret!« je zopet zavzdihnila žena. Prižgal je pipo in nadaljeval s pogovorom. Za vsakim stavkom je potegnil iz pipe in puhnil dim iz ust. »Vprašajte se, gospod sodnik, kateremu poklicu ustrezajo ti podatki.« »Ni ml do reševanja ugank!« »Ko Je človek prisiljen ostati doma, ima dovolj časa za razmišljanje. Aha, pozabil sem najvažnejše: poslal sem poizvedovat na vse mogoče kraje. Dirkališča in stadioni nam niso ničesar odkrili. Odredil sem, naj vprašajo tudi vse poslovodje pri P.U.M.« »Kako ste rekli, prosim?« Urbain... Gotovo so vam zna^ «P.U.M. — Pari — Mutuel _____________ ..._______ kavarne, kjer lahko igrate pri konjskih dirkah, ne da morali res iti na dirke. Ne vem, zakaj se mi se je zdelo, “ je bil ta človek večkrat pred okenci pri P.U.M. Tudi te P01 vedbe se niso obnesle.« Iz Maigretovih besed se Je videlo, da ga je sama ne',eSff0-potrpežljivost. Po vsem videzu se je ob tem telefonskem P°» voru silno zabaval. »Pri konjskih dirkah je Lucas imel nekaj uspeha. Sicer šlo gladko... Seveda ne moremo govoriti o formalnem P^j poznanju vse zaradi iznakaženosti obraza. Imejte pred prosim, da smo vsi vajeni gledati le žive ljudi ne pa rnrt d in že samo to, da je nekdo postal truplo, občutno sprem« njegovo osebnost. A na dirkališčih se ga je nekdo spon^rl! Skoraj zmerom je bil v spodnjem delu in je bil zvest <**) malec pri nekem stavnem zastopniku.« »In vse to ni pripomoglo, da bi odkrili, kdo je!« ,„i «Ne. A to in vsi ostali podatki, ki sem vam jih naveo > mi dajejo pravico do trditve, — prav nič se ne bojim, da 0 se motil, — da je pripadal veliki skupini poklicev, kakor . natakarji, kuharji ali tudi lastniki kavam; skratka skup1 , takih ljudi, ki napajajo žejne. Najbrž ste že opazili, da s0hnj vsi natakarji med seboj podobni, ne mislim, da so si pou kot frank franku, a nekaj skupnega le imajo. Stokrat se va v bo primerilo, da se vam bo zdel neki natakar znan, čep*"e ga niste še nikoli videli. Večina jih ima tako imenova ploske noge, ker opravljajo svoj poklic zmeraj stoje. Zato - , nosijo zelo lahke in upogljive čevlje, skoraj neke vrste 9°£i|e Zlepa ne boste naleteli na natakarja, ki bi imel športne cevu s trojnim podplatom. Razen tega nosijo nekako iz P°^ iLi navade bele srajce. In končno so natakarji iz razlogov, ki J j ne morem do Jedra, izredni ljubitelji konjskih dirk; ,, delajo dopoldne ali ponoči, marljivo hodijo popoldne h ko skim dirkam.« f 7 »Konec koncev torej mislite, da Je bil ta človek nataka1, »Ne trdim tega.« »Tedaj vas pa res ne razumem.« »Pripadal je taki skupini, a ni bil natakar!« (Nadaljevanje ded"