12. štev. V Novem mesta 15. jnnija. 1886. Dolenjske Novice. Izha|ajo 1. in 15. VBaeegR meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaĚa za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. KrajBC v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. / danilih Ilji II t 12. listom 81110 konćiili prvo polletje, iu uljudno prosimo one spoštovane naročnike, kteri so se samo za pol leta naroř-ili, da kmalu naroćnino za dniíío polletje pošljejo. Kako je potrebno odgojiti sadje- in vinorejcev. (Aiit. Ogulin.) Vino- iii sadjereja ste v vseh deželah, kterih podnebje je za to ugodno, nevsaliljivi vir blagostanja kmeta in radi tega tudi važno vprašanje za Dolenjce. Ako srao pa ođkritosr6ii, moramo sebi v sramoto priznati, da je naša vinoreja v obče na prav nizki stopinji iu o sadjereji se skoraj ne da govoriti — in vendar je nase podnebje za obojno rejo kaj vgoduo. Da se sadje- in vinoreja na primerno stopnjo povzdignete, je neizogibno, da se odgojijo ljudje, kteri bodo razumeli, trtje in sadno drevje saditi in gleštati. Izšolanih sadjerejcev na Dolenjskem sploh nimamo, in kar pod kapo „gornika" („bancerleta") tiči, je le sposobno, vsako umno vino-rejo zatreti, ker ti možje se v svoji prevzvišeni učenosti drže preveč starega kopita iu se vsaki novi vpeljavi z vsemi Štirimi upirajo. Ker se je priklatila k nam trtna uš, je neobhodno potrebno, da se naši vinogradi čisto prenove , in gotovo ne bo nikdo dvomil, da moramo o tej priliki popolnoma unuio vinorejo stvariti. Trda koža starih gornikov se pač iie bo dala Tstrojiti, zatoraj moramo gledati, da dobimo novih -— za to podučenih. Mládenči, kteri naj bi se t sadje- in vinorejce odgojili, morejo se od avojib kmetij le v pozni jeseni in po zimi ločiti. Na to važno reČ se moramo ozirati Zato na;j bi se napravili v kmetijski šoli v Grmu zimski tečaji, kakoršni so na deželni učilnici St. Mihelaki t Tirolab in nebterih druzib Šolah. V tej zadevi imejmo pred oČmi tudi še ta, da deželni cestni zakon veleva, ob cestah drevje saditi. Kdor je imel priliko opazovati leta 1851 do 1854. od bivšega okrajnega glavarja gosp. Der-biča ob cestah okraja Črnomeljskega in Metliškega posajene drevesa, ktere je pa deloma pokončalo zanemarjenje, deloma otročja poreduost ; — pa je videl tudi krasna drevesa ob cestah in po polji na Spodnjem Avstrijskem, Češkem in v Nemčiji, in če je gledal izvrstno, na tem drevju dozorjeno sadje pri svetovni razstavi, ta mi bode gotovo priznal, da je to le tam mogoče, kjer so dobro izuČeni sadjerejci ; in da bo sadenje drevja tudi pri nas znaten vir dohodkov, kakor je v prej navedenih deželah. Prav malo bodočih vino- in sadjerejcev pa bo imelo denarja, da bi plačevali hrano in stanovanje T šoli, izvzemši nektere, koje bodo morebiti podpirali izobraženi veleposestniki. Dokler se ljudstvo ne bode očividuo prepričalo, da je gospodarstvo bodoče nČihaice vzgledno, bode od deželnih občin skoraj malo podpore pričakovati. A hočemo poskusiti vendar le. Dotle pa bi bilo neopustljivo, da se napravijo ustanove iz deželnih pripomočkov, za kar bi se morala najti primerna sredstva, — ne da bi se posestva dotaknili ; — vže dosedaj ol)stoječih ali pa morebiti še povečanih dokladah od zaviitega žganja. Nekteri mladeniči ne bi mogli obisliovati poduka, ker nimajo novcev, da plačajo stroške za preskrhovanje v učilnici. Imajo pa taki dovolj pridelkov in bi se na ta način preskrbeli, kakor pogostoma dijaki, in tako bilo bi obiskovanje žole pomnoženo, če bi se tudi izvanredni sprejemali. Ko bi se plačujočim učencem in vnanjim za delo, ki bi ga storili v učilnici vsaj po 20 kr. na dan povrnilo, kakor v sadjerejskim učilišči Dr. Luke v Keutlingu na Wíirtemberškem, bi se obiskovanje šole zdatno olajšalo. Slednjič bilo bi prav prilično, da se vsaj v prvih letih od obiskovalcev ne bi zahtevalo, da znajo brati in pisati, ker te vednosti niso Še toliko razširjene, in je mnogo prav sposobnih ljudi, ktere bi se dalo brez teh vednosti za dobre vino-in sadjerejce odgojiti. Zopet o zavodn za glulioneme na Kranjskem. Lansko Jeto smo uže govorili, da je potreben zavod za glulioueme na Kranjskem. KakoSne naloge rešeni lili bi pa stariši, bratje, žlalita, obSina, ako bi se jim mladi glulionemi — otroci odvzeli in djali v poseben zavod, kjer bi si pridobili polagoma toliko duševnih in telesnih zmožnostij, da bi pozneje vstopili kot rabljivi in koristni udje človeške družbe v življenje. TežavnejŠi je z ne-Solanimi gluhonemi občevati, ker je njih izreja napačna in nenaravna ; imajo vsled tega slabe lastnosti nad seboj, kakor trmoglavost, hudo jezo itd. Število gluhonemih na Kranjskem pa ni majhno ; po izkazu si. deželne vlade jih je nad 400. Vehko od njiii jih je uže odrashh, dá starih, vendar nad polovico še mladih, ki bi se mogli še rokodelstva naučiti. Da se pa more zavod za gluhoneme vstanoviti, zato je treba mnogo denarjev, Kakor izvemo iz slovenskih časopisov, ste do sedaj dve večji ustanovi temu preblagemu namenu nameiijeui, namreč ena ranjcega ribniškega dekana llolzapťelna v sedanjem znesku 182.100 goldinarjev, in druga "Wolfova v znesku gold.; vkup tedaj 217,463 gold. Lep denar to, vendar za tak zavod, ako se hoče sam vzdrževati, in ako ima tudi precejSnjo Ětevilo štipendij za gluhoneme otroke revnih starišev, premajhen. Poslopje samo veljalo bi jako veliko. Treba je veČ šolskih sob, sobe za različna dela, za šivanje, za rokodelstva in za druge potrebe. Tak zavod namenjen je za oba spola. Za dekleta morajo biti prostori, kjer stanujejo, kjer delajo; za dečke zopet posebej. Vrh tega treba stanovanja za vodjo, za posle itd. Tako poslopje mora vsaj toli obsežno biti, da ima v njem 50 deklic in 50 dečkov dovolj prostora. Zraven poslopja mora se tudi velik vrt razprostirati. Ako se tak zavod zida, mora vsaj velikost in obširnost tako imeti, kakoršoo ima zavod za gluhoneme v Gorici. Ni mi sicer znano, koliko je ondajšni zavod veljal, vendar gotovo zelo nad 100.000 goldinarjev. Stem postavljen je Ëe le temelj. Treba je plačati vodji zavoda, jednega ali dva učitelja in morda celo učiteljico. Za njimi pridejo stroSki za posle. Ti tudi precej veljajo. Glavna stvar pa je precejšne število štipendij za revne gluhoneme. Tega je tako potreba, kakor ribi vode. Koliko bi ostalo gluhonemih, ki bi revčeki brez izgoje iu omike ostali, iîi ne bili deležni najblažje ustanove, ker ne bi zamogli hrane in stanovanja plačevati ! Iz tega vidimo, da bi bilo pač prekoristiio, ako bi se na Kranjskem iz rodoljubov in veljakov osnoval poseben odbor, čegar naloga naj bi bila, dobrovoljno deželno loterijo osnovati. koje dobiček bi bil namenjen v podporo temu zavodu.*) Tako loterijo podpirali naj bi vsi prebivalci naše ožje domovine s tem, da bi pridno kupovali srečke. Brez dvojbe bil bi vspeh jako vgoden. Našim g. državnim poslancem pak polagamo na srca, naj se na pravem mestu ogiasé za d r ž a v n o podporo. Še vsaka kronovina, kjer imajo zavod za gluhoneme, dobila je precejšno podporo, tudi Kraiijskej ne hi se smela odreči. Vrh tega imamo denarni zavod na Kranjskem, kije ravno po kraiijskili žuljih obogatel. Gotovo bi se njemu spodobilo, da bi nekoliko globokeje v žep posiigiiil in kak stotisočak za ta najblažji namen žrtvoval. Menim si. kranjsko hranilnico. Pri tem moramo še skrb izreči, da bi se si. deželni odbor kranjski pravočasjio s spretnimi in slovenskega jezika veščimi učiteljskimi močmi priskrbel. Na njih bode največ ležeče, ali bode Kranjska dežela, oziroma gluhonemi toliko koristi imeli, kolikor velikih žrtev bode zato treba. (Dostavek vreduiStva), Naša misel je ta, da bode dežela prej ali slej ta zavod v življenje ol)u-dila. Nekaj slovenskih učiteljev naj bi se šlo učit na Dunaj, da bodo potlej na tej šoli učili. Prosili naj bi deželo podpore iu si, vlado dovoljenja in odpusta. Beseda o zavarovanji življenja. Upam, da ustrežem bralcem „Dol. Novic", ako nekoliko spregovorim o zavarovanji življenja pri zavarovalnih zavodih za življenje, posebno iiato, ker dandaues v najmanjšo vas in do posameznih posestnikov dohajajo vsakojaki taki agenti, ter občinstvo na vse mogoče vabljive načine vabijo, naj si zavarujejo življenje pri zavodih, kateri so jih poslali. Kaj lepo jim popisujejo, kolik dobiček jirinaša zavarovanje pri tem. Kako bogata je njih družba in tako dalje brez konca in kraja, tako da je Človek nazadnje ves omamljen in se zavaruje morebiti za visoko svoto, P^isledice niso vselej tako vesele, kakor so jih ti agenti naslikali, tudi ne, kakor so jih zavarovanci želeli. Kajti le preveč je treba plačati in kdor tega ne zmore, zgubi v mnogih slučajih vse vplačane deleže, kar i)a ni kaj veselo, ker taka svota je včasili velika. Da bi se ljudje ognili takim iieprilikain, prî tem bili pa vendar toga sedaj navadnega denarnega pripomočka deležni, bodi mi dovoljeno o zavarovanji več spregovoriti. Kaj je zavarovanje življenja? kakošen namen ima? kčdo naj se zavaruje? Ali je sploli zavarovanje koristno, prijjoročljivo, kako naj se zava- *) Nam so pa -mU, d» irunino Beiin.i tfioiîi '«torij užo pretrči — ill da z latorijo ne učimo kmotti „Sjmrftti", — tmj si bodo tudi oBnovMitt t dolor uamunl Vrodn. ruje, za kako svoto naj se zavaruje in pri katerem društvu ali zavodu? Zavarovanje življenja obstoji v pogodbi, ki jo skleneta dva řloveka, zavarovanec iii aident, pooblaščenec zavarovalnega zavoda, katerega zastopa. Pogodba obstoji iz vež delov. Zavod se zaveže po dogovorjenem řasu ali pa po dovršenem dogodku zavarovaiiťu gotovo doloieno svoto izplačati. Da pa zavarovanec to svoto dobi, zato pa mora vsako leto, vsak Četrtletja ali vsak mesec zavodu določeno svoto plačati. Ta svota imenuje se premija. Da natančneje označim to, navedem naslednji primer. Nekdo si zavaruje življenje za 1000 gold. To se pravi: Kedar bode umrl, zadobé njegoii otroci ali komur zapušča on to svoto, 1000 gold. Zato vsako leto plačuje p^rimerno visoke premije. Mlajši koje, manj plača. Oe je plačal eno ali dve leti svoje ]>rendje, ter je komaj 20 do 30 gold, zavodu dal, pa umrje, zadobi.^ njegovi dediči vso svoto izplačano. Pri tem zavarovancu ima zavod zgubo. Dnigi se ravno tako visoko zavaruje za slučaj smrti, živi pa potem Se ^ÏO, 40, celo 50 let. Ta pa je v teku tega časa precej veŽ vplačal zavodu, kakor ta izplača njegovim dedičem. Drug način zavarovanja življenja pa je v tem, da zavarovanec želi I po preteku določenega časa, recimo Črez Ifi, 20, ali 25 let sam 1000 gold, izplačanih zadobiti, i Če doživi tačas. Doživi, dobi; Če ne doživi, zapadejo vplačane premije na korist zavoda. Iz tega tedaj sledi, da je to nekakosna igra ali pa Še bolje rečeno stava. Ne zavarovanec, ne zavarovalni zavod, nobeden za gotovo ne vé, kdo bode imel iz te kupčije ali pogodbe dobiček. Toliko pa ima zavod uže preračuiijeno, če pri jed-nemu zgubi, pri driizemu dobi, tako, da poprečno nima zgube, ampak dobiček. (Konec prihodnjië.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Nadvojvoda Albreht jeo svojem potovanji v Bosni poročat presvitlemu cesarju o razmerah iu o duhu vojne, ki je tam nameščena, o njenem iz-obraženji in o vspehih, ktere je tam dosegla v Vojaškem oziru iu na polju omike. Presvitlemu Cesarju bilo je to poročilo nad vse všeč, in se je nadvojvodi v lastnoročnem pismu 7. maja ])rav lepo zahvalil. V Budapestu so o priliki pouličnih izgredov anarhisti vodo na svoj mlin napeljali. Delavcev, ki imajo po nabrežji svoj posel, poprijela se je nenavadna razburjenost, odkar se mej njimi potika neka vrsta sumljivih tujih ljudi, anarhistov ali socijalistov, ki so v poslednjem času v/, vseh vetrov tje prišli. „Pustite težko delo, pri kterem si komaj iia Jeruš" zaslužite in pridružite se zvečer raz-sajanju, vsaj povoda imate zadosti z& to. Le poglejte se, kakošni da ste. Ali imate kje i)od milim nebom še večje trpine, kakor ste sami? .kako se pa drugim dobro godi! Sedaj le je čas, da pokažete, kedo da ste in kaj da znate ! Sedaj le si znate pridobiti nekaj drobiža brez jiosebnega truda, kajti v prvi vrsti udarili bomo najprej po Židih in bogataših, ki izdelke vaših krvavih žuljev v svojili razložiščih svetu razkazu jejo in v obilnosti živć, vam pa pajek po Črevih prede". Take so bile besede zapeljivca; ni čuda, da so vplivale na ubogega delavca, kakor olje na ogenj. Zvečer 10. t. m. je bila rabuka že silna, če tudi so se ji dijaki odtegnili. Strali mej prebivalci je velik zarad nevarnosti življenja, kakor tudi imetja, kajti prepričani so, da anarhisti ne spostujejo uiti enega, niti druzega. 9. t. m, ob 10. uri bile so hkrati vse ulice in glavni trgi ])ohii razsajalcev in ])redrzniii rogo-viležev, kteri se za dvakratno resno opomiiiovauje vojaškega stotnika zmenili niso. V tretjič zavpije: „Komur je življenje ljubo, naj se umakne". Nihče ne gre. Vojaški trobentači so jeli trobiti 7a naskok, in hkrati prideró tri čete peščev s trleČimi bajoneti, pred vsako četo častnik z golo sabljo. Sedaj je bila pa resnica, kar je di-uhal tudi sprevidela in se je takoj kar na fri strani razpršila, vojaki pa za njo. 500 korakov so jih podili. Na to je stotnik preganjanje vstavil in v BudapeStu je bil tisto noČ mir. Kaj je novega po áírokem svetu 7 V Monakovem so kralja, o kterem smo že povedali, da je bil zapravljiv, in ni več mogel svojiii dolgov plačevati, odstavih, in poklicali za oskrbnika princa Luitpolda ; — ob enem se bo sklical deželni zbor. Iz mnozih dejanj njegoviit Se je pokazalo, da je na duhu bolan. Na Francoskem jim princi in njihovi izgoni preglavico delajo ; vlada je o izgonu prinčev neko postavo sprejela, s ktero bo s pomočjo vsakokratnih odlokov neljube jim domačine po svoji volji izgnala. Piše se nam: Iz Krškega, (liazne novice in želje). Ne bode dolgo, ko zapusti naše mestece sedanji Krški aodnik g. J. Vencajz, ki gre na svoje višje mesto, kot deželno sodnije svetovalec v Ljubljano. Ta gospod ima za nas kraj in okraj velike zasluge. Sodnij«ki urad v KrSkem je s svojo pridnostjo in ročnostjo uredil skozi in skozi, pod njegovim vodstvom se je sodaijsko poslopje prej f>tarikasto in nečedno, popravilo tako, da je kinč mestu in da dobro služi svojemu namenu. Vpeljal je v veliki meri slovensko u radova nje v svojem uradu, kar moramo slovenski Dolenjci visoko ceniti. Zunaj BToje službe je pa Y „bralnem društvu" priredil tukajsajemu občinstvu toliko lepih veselic, toliko petja in godbe, da ga ne moremo dovolj pohvaliti. Pokazal je 8 fevojimt pevci, koliko lepih pesmi imamo Slovenci že. Zavoljo tega je občinski odbor t Krškem prav storil, da je g. J. Vencajza pred njegovim odhodom s tem odlikoval, da ga je za svojega Častnega meščana imenoval. — Dne 6. junija so nam Krški pevci zopet napravili na g. Gregoričevem vrtu prelepo zabavo, zapeli so veliko novih in starih pesmi tako lepo, da so bili poalîisalci kaj zadovoljni. Čistega dohodka je dala veselica okoli 40 gold., ki se bodo porabili za revne ucence ljudske áole. — Kakor je bil ranjki g. M. Hočevar velik dobrotnik tukajšnjem» mestu, tako je tudi njegova soproga, gospa udova kaj naklonjena naSemu kraju. Te dni je podarila krški požarni straži in meščanski uniformirani gardi po 500 gold. Lehko si mislite, kako vesela in hvaležna bosta za ta velik dar oba zavoda, posebno pa požarna straža, ki bode B tem denarjem lehko poplačala že nakupljeno orodje in stroje. — Gospod Hočevar je za nase mesto veliko storil ; zdaj naj pa tudi mestni očetje in zastopniki še kaj storč za olep-šanje in potrebe našega kraja. Najpotrebnejši so pač vodnjaki; najmanj 2 vodnjakov se treba pri nas — kajti imamo le enega javnega. Če so nam ta potere, kar se večkrat zgodi, pa morajo ljudje skoro do Save hoditi, ako bi zasebnih vodnjakov ljudje rabiti ne pustili. Koliko ćasa imate že, mestni očetje, kamenje nakupljeno za vodnjake?! Prej bode kamenje sprhnilo menda, kakor se boste zidanja vodnjakov lotili. — Pri občinskih volitvah so bili pri nas največ prejšnji odborniki izvoljeni, večinoma vrli možje, kmetje, meščani, uradniki. Pri volitvi novega župana, ki bode v kratkem, naj se na to gleda, da bodo izvoljen veljaven slovenski mož, ki bode z veseljem deloval na korist občine. Iz Adlešiii 4, junija. — Naj vara, drage „Dol. Nov." tudi od tu, od kranjsko - hrvatske meje sporočim nekaj raznoterosti, ktere bi znale zanimati vaše naročnike. Gotovo bo zanimalo Dolenjske vinorejce zvedeti, da je začela pri nas trta že 31. maja cvesti. To je gotovo redkost in se malokrat zgodi, da bi grozdje tako rano cvelo. Toda v stari krstni knjigi iz 1. 1830, pa beremo, da je v tera letu cvelo že 2'». maja, to-raj 6 dni poprej, nego letos. Kakor kaže do sedaj trtje, nadejati se je letos zopet dobro kapljice, če ne pride vmes kaka nesreča. Trte so zelo polne, grozdje prav lepo kaže. Le škoda, da je tudi pri nas mraz 8. maja obilo škode učinil. Kar je niskoležečih vinogradov, je skoraj vse popalil. Pa vendar so trte zopet pognale in na nekterih se opazi vse eno sad. Kakor pa je lepo videti naše vinograde, kteri niso pozebli, tako žalostno je pogledati po polju in travnikih. Zarad prevelike suše je strn zelo slaba, nizka, krme pa skoraj ne bo nič, in marsikateri gospodar ni zastonj v skrbeh, kaj bo za naprej polagal živini, kajti pri nas je letos silna suša. — Že od veliliega tedna ni bilo dežja, da bi bil dobro namočil. Samo enkrat je bil od vel. tedna, a ni dosti namočil. Zato je pa tudi zemlja na večih krajih zelo razpokana. Vode v nekterih krajih tudi zelo primanjkuje. Tudi vročina je letos za ta čas nenavadno huda in ni čuda, da goveja živina po nekodi boleha. Poginilo je je že nekaj za sajevMm. Temu je kriva menda prehuda vročina, pomanjkanje dobre pitne vode in pa nesnaga po hlevih. — Sadja bo letos pri nas malo; le ČreŠnjc so polne, tudi sliv bi bilo precej, a večinoma so se zrožičile in zdaj odpadajo. — Naj vam se omenim nesrečo, ki se je zgodila tu v praznik Vnebohoda. Na ta dan utonila je šolarica Bara Kratolič iz Burge, stara stoprv 11 let. Gnala je zjutraj ob 7. nri živino na vodo h Kolpi in se sla kopal. Preplavala je na hrvatsko stran; a ko se je z une strani vračala nazaj, prijel jo je v sredi Kolpe krč in zginila je pod vodo. Dasiravno so jo prav kmalo izvlekli iz vode, je bilo vendar že prekasno. Kmalo potem pa, dobro uro kasneje, topil se je pa na hrvatski strani nek deček, a k sreči ga je opazil še o pravem času mlinar ter ga izvlekel iz vode. Tudi na Vinici utonil je v sredo deček v Kolpi. — Stariši pazite na svoje otroke, ne puščajte jih saraili k vodi brez varuha! Iz kamniškega okraja. — Vsem bralcem „Dol. Nov.", posebno pa dolenjskim kmetom in drugim, kateri se trudijo njihov poduk v svoj prid obrniti, toplo priporočam, naj marljivo prebirajo podučljive članke za prosto ljudstvo. Sleherni naročnik in tudi nenaročnik vendar bralec „Dol. Nov." je našel gotovo vže tu in tam kaj važnega in podučljivega, da se mu je dopadlo, (seveda ne vsakem enako) da bi bilo dobro tako in tako ravnati. Opozorjam tedaj na sledeče članke in nagovore, katere so letos „Dol, Nov," donašale in hočem iz vsega tega le nekak posnetek zraven doložiti. Navedem pa članke namreč kar zadene berilo „živinoreja" št. 2?, in 24 „Dol. Nov." lan^kegaleta, št. 11.1. in ktemu sledi dokaj dober poduk 2 napisom „Kratko popotvauje" v št 6 posebno pa v št. 7 t. I, Naj se vsaki kolčkaj marljivi dolenjski kmet tega poduka poprime in zatrdim mu, da gotovo se ne bo kesal, — resnično je namreč, kar omenjeni pisalec sporočuje. Le tolko izvzemši dostavim, da bo zna-biti eden ali drugi oporekal, čes, da ni kraj zato in da nimate enacega plemena živine itd. Vse je res; gorenjskim kmetom nekterih krajih dosti pomagajo dotičui planinski spašniki in travniki, ki imajo izvrstno te£no travo. Boljâa krma ali klaja pa gotovo pospešuje izrejo živine; vender bi se dalo tudi na Djlenjskem v marsi-èem pomagati : namreč travnike izboljSati in gnojiti, kar se doli malokje nahaja. Ťukej v tem kraju kakor tudi vise gori na Gorenjskem, imajo dokaj lepo navado, da so opustili splošno pašo živine po gozdih in senožetih. Paaejo samo šd po planinah in zato priređenih spalnikih. Ako le 5e kak kmet pase, je primoran, pasti živino le po svojem na vrvi navezano ; svinje imajo pa povsod zaprte v hlevih, večina pripira tudi kure. Vse drugaÊe se pa nahaja po nekte-rih dolenjskih krajih, kolikokrat delajo kmetje eden drugemu z domaČimi živalmi šo po polji škodo, kar je slednjič vsem v kvar — in iz tega pride prepir, joza, sosedno sovraštvo in slednjič še tožbe. — V tem kraju je vsako leto pri nekterih občinah od župana preklicano, da Be pod kaznijo živina ne sme pasti po ptujem posebno pa koze ne. Že lansko leto je okrajno glavarstvo ojstro prepovedalo, da koz in ovac nikoli, še vsak po svojem gozdu ne sme pasti. Dalje 80 vse hvale vredni popisi o žganje-pitju v št. 2 in 3 „Dol. Nov." t. 1. Dopisa iz Vrhovega pri Radečah in iz Podstene pri Ribnici govorita o pripomočkih zoper pitje šnopsa, kako bi se dala na kakov način ta smrdljiva, škodljiva in ponarejena žgana pijača (izvzemši dobro žganega domaČega iz tiroži, sadja, borovnic in beZigovih jagod) odpraviti. Tu opomnim, da je namerjavala že deželna vlada pred par leti v tej reči kej hasnivega vkreniti. Posvetovala ee je in mislila zoper pijance na Kranjskem vpeljati tako postavo, kakor je v Galiciji (Polsko), ali odbila se je slednjič, bajo iz tega uzroka odbila, ker bi bilo to za Kranjsko velika sramota. Potem so hoteli špirit podražiti in da bi ga ne smel vsakdo prodajati ampak le veliki kupčevalci. Pa to so zopet veliki tovarnarji ali fabrikantje z vso močjo odvrnili in zabranili — Češ, da bi ga ne zamogli potem toliko spečati, Slednjič pa so vender vsaj veči davk nanj naložili (Če bo kej básnilo!) — Vsled tega je vsaj tukaj že veliko tacih, ki bo ga poprej prodajali, a zdej to kupčijo opustili. Nadalje dopisi iz Šmihel - Stopiške občine izvrstno sporočiije, kako se pokonfujejo gojzdovi s tem, ker se dopušča, da se les izseka do gladkega. Zali Bog, da se kaj tacega ne godi samo tamo doli, ampak sploh rečeno po celem Kranjskem —- akoravno postava zoper to ostro govori, ker se ne gleda na to, da bi se postava tudi spolnovala. Vse je premehko, zato ostane Vae pri starem. Iz Si Ruperta 9. junija. — Dnč 8. t. m. se je neki fant pri ;tO, letih ustreli'. — Žalostni časi hodo prišli tuđi za oašo faro, če bode šlo vedno tako kakor gre zdaj. Velika revščina je že marsikje v naši okolici, ali bojim ee, da bode Še hujše. Davki rastejo ker so přiklade vedno večje. Zraven tega morejo kme^e pa še veliko obresti plačevati, ker bo tako zadolženi nekteri da komaj dišejo. Kar imamo na prodaj, moramo navadno prav po slepi ceni oddati, le da kak krajcar dobimo za najsilnejše dolžnosti. Stare dotjre kmetije propadajo, ljudstvo se pa množi kakor gobe po dežji. IliS ali prav za prav hajt so že pri nas okoli Št. Jiuprta prav veliko postavili, okrog katerih skačejo cele kopice otrok. Žganje se pri nas močno pije, odkar so oštirji začeli šnops sami delati. Odrazeni skoro za drugo pijačo ne marajo — ceM ženske ga pridno vlečejo. Zdaj St. Ruprôanom več ne zadostuje 8 krčem, morajo iraeti zraven 7 „Snops-točilnic", pa bi jih bilo âe kmalo premalo. Če bo ěe kaj dolgo tako Šlo, ljudem ne bode dru-zega ostalo, kakor vzeti žakelj na ramo pa palco v roke ter iti s trebuhom za kruhom. Kdo je torej mnogokrat kriv revščine? — Pustite vendar vragovi »šnops!" Domftèe vestL (Dolenj. pevsko društvo) napravilo je binkoŠtni pondeljek izlet v Trebnje, ki seje poleg vsega neugodnega vremena in požara v Trebenj-skem gradu, kterega je prouzročila strela, prav dobro vršil. Peli so se moški in mešani zbori ter četvorospevi, vrstile so se napitnice in zvečer začel se je v dvorani ples, ki je trajal do polnoči, llhod v Trebnje in vrt gostilne g, Rozmana bila sta lepo okrašena. Udeležila se je izleta tudi gospoda iz bližujih krajev. (Družba ss. Cirila in Metoda) jako pridno deluje po Slovenskem. Upamo, da se bode tudi na Dolenjskem pričeto delovanje ne le nadaljevalo, ampak da se bode gorečnost še poživila. Zlasti pa smo prepričani, da ee bode to zgodilo pri novomeškej poddružnici, za ktero je napravil tiskar Krajec kaj lične in primerne sprejemnico — obstoječe iz dveh listov v malej obliki. Na prvej strani sta slovanska aposteljna sa. Ciril in Metod, na 2—4 pa je izražen namen te družbe in pa pravila novomeške podružnice. Prepričani smo, da se podobe slovanskih apo-steljnov nikdar dovolj ne razširjajo med naše ljudstvo; zato smo prepričani, da hode on s tem mnogim ljudem jako vstregel, in da bi bilo gotovo koristno za dobro stvar, ako bi si omibslile pri omenjenem tiskarju tacih spre-jemnic tudi druge poddružnice po Slovenskem naročiti. — Kakor se pa mi trudimo po društvu ss. Cirila in Metoda, da pridobimo v Šoli zlasti ob mejah Slovenstva pravice slovenskemu jeziku in veri katoliškej, tako si prizadevajo katoliški Nemci na Nižjem Avatrijskem, da pridobé Soli zopet popolnoma katoliSko — versko lice, kte-Tega so jej vzeli liberalni Nemci. Ystanovili ao zato „katoliško âolsko druĚtvo". To druStvo je gotovo vredno vsega priporočila — ali mi ubogi Slovenci imamo doma dovolj posla! — podpi-rajmo društvo se. Cirila in Metoda — in skrbeli bomo za elovenstvo pa tudi za — katoličana t vo ! (Umrl) je v Semiču gosp. nadučiteij Ivan Schiller po kratki bolezni dne 10. t. in, ob pol 9. uri zvečer. Pokojnik je zapustil udovo iu petero nepreskrbljenih otrok. V sredo je Še celi dan učil, v Četrtek zvečer bil je mrtev. Bil je TZgleden učitelj in dobri oče. Naj v miru počiva. (Y Ljubljani) pa je umrl obfeznani mnogozasluženi gospod Božidar RaiŽ, župnik v Halozah ua Štajerskein, in državni ter deželni poslanec. Velika zgaba za naš narod, ker rajni gospoil se je vae življenje za njega korist tradil. Pogreb je bil lep, kakor malckteri, in na tisoče pogrebcev. Bog mu daj večni mir ! (Umrl) je dne 13. maja v Retzu na Dolenjem Avstrijskem Toma Verderber, posestnik in večkraten milijonar, f)îi let star. Verderber bil je rodom Kranjec in je 1. 170Î), ko so pri nas bili Francozje, 6el na Avstrijsko ósle (brusilne kamne) prodajat. Bil je samec in volil je svojim sorodnikom, katerih je nad 70, znatne vsote. Rojen je bil menda v Koprivniku na Kočevskem, kjer ima baje največ sorodnikov, ki 80 po 25,000 gld. po njem podedovali. (Zalepki.) Od 1. junija dalje prodaja Tsaka poŠta papir za pisma, na ktcrem je že inarka vtisnjena, znotranji robovi pa ao namazani z lepilom. Popišeš notranji dve strani, robove poaliniš, stisneš obedve strani skupaj — in pismo je dovršeno — in od njega že plačano. (Tuk aj Ž nji mestni mlin) ee bo vsled amrfci sedanjega najemnika dal vnovič v najem ali pa tudi prodal. (V Toplicah) se bode vendar enkrat zidalo novo šolsko poslopje. Te dni se je oddalo zidanje po licitaciji. (Freč. g. Ivan Jelene,) prefekt v Te-rezijanišči na Dunaji, dobil je povodom svojega urflirovljenja zlati zaslužni križec a krono. Ta gospod je dolenjski rojak, doma iz BršUna pri Novem mestu. Žali Bog, da smo čuli zadnji čas, da je hudo obolel. (V Trstu) je umrl znameniti narodnjak gosp. Ivan Dolinar. Ta mož je jako veliko storil za domačo reč v Trstu. Zguba je res ne-popisljiva. Slovenec se za njim joka — veseli pa se nai^ sovražnik, uenasitljivi Italijan. (Kmetijska podružnica v Metliki.) V odbor so bili 21. maja t. 1. izvoljeni gg: Franc Schweiger, župnik na Radovici za predsednika; Anton Aleš, dekan v Semiču za namestnika; Anton Jerainovec, nadučitelj v Cr-nomlji, Anton Navratil, zasebnik v Metliki, Franc Štajer, notar v Metliki, Franc Grustin, trgovec v Metliki in Martin Pečarič, posestnik v Dra-šičah — odborniki. (Iz D o 1 e n j e v a s i pri Ribnici) se nam poroča 4. t. m. : Zalibog da je tudi pri nas včeraj zelo huda ura bila, bliskalo in treskalo je, da je bila groza. Zatoraj je pa tudi tirjala svojo žrtev ta huda ura. Ko je šla včeraj popoldan ir>letna deklica Micika GorŠe iz Rakitnice z mo-tiko na rami na polje, je treščilo v njo, precej se je mrtva zgrudila ua zemljo. Revica je tudi vsa po hrbtu obžgaiia. Bog nas varuj take smrti ! (Kitajska ajda) se tudi v naših krajih tako dobro obnese, da si ne morem kaj, da bi je našim kmetovalcem ne bi najtopleje priporočil. Seje naj se redko. Kjer bi se tri mernike navadne posejalo, vseje naj so samo eu mernik. Stori v vsaki zemlji dobro, in dil en mernik najmanj dvajset mernikov. M )ka te ajde je lepa, krasno bela in jed okusna. Iz lastne skušnje vae to vestno priporočam, in tudi eeine prodajam, dokler ga imam kaj v zalogi. Jakob Mehora, poiicatiiik vNoronicatu. (Gosp. državni poslanec Pfeii'er) se je v državnem zboru krepko potegnil za to, da se kmetom davek odpise, kedar jim ta ali ona uima pridelek vzame. V svojem govoru je med drugim navel tudi to-le: „Jeseni 1875. in 1878, leta bile so njive ob Krki v Kostanjev-škem in Krškem okraji več tednov pod vodo, tako da so se pšenica, rž, ječmen morali z nova sejati, okrog božiča in do pomladi je narasla in zmrzla voda vnovič vničila setev, tako, da se je polje moralo v tretje obdelovati — toda čez malo dnij je povodeuj tudi to setev pokončala. V taki stiski prosili so poškodovanci, da bi jih počakali za davke tako dolgo, da kaj pridelajo 1887. leta, a njih prošnja je bila odbita. (Odlok C. kr. davčnega urada v Krškem, 27. marca 1879, št. 352, 353, 354 in 355). ~ Za posestnike v Straži in Planini, kateri se morejo zanašati samo na vinski pridelek in kateri so imeli dve slabi letiai zaporedoma, prosila je Krška občina po letu 1884, da bi jih počakali za davke do trgatve poudarjajoč, da je prošnjo »ložila v imenu do, tičnikov, ker sami zavolj revščine ne morejo kupiti koleka za 50 kr. Ta prošnja se je vroila z opazko, da je vsakemu davkoplačevalcu samemu dopuščeno prositi, da se mu dovoli primeren obrok za plačilo zapalili davkov. (Odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem, 5. julija 1884, at. 8263). (Porotne sodbe t Novem mestu) se bodo zfliele 30. junija. Za porotnike so izžrebani naslednji gospodje: Doktor Emil Burger, o. br. notar \7, Kočevja; Jakob Stariha, posestnik iz Metlike; Martin Vukainič, posestnik iz Božakovega; Franc PlorjanĚič, gostilničar iz Žužemberka; Ferdinand Schener, posestnik iz Les-kovca ; Anton Novak, po-sestnik in župan iz Gradaca; Anton Dremelj, posestnik iz Leskovca; Matija Urch, posestnik iz Grobi; Janez Kline, posestnik iz Dvora; Josip Petri6, posestnik iz Dragomelj ; Janez Ferkolj, posestnik iz Krono-vega j Janez Bregar, posestnik in mesar iz Ribnice; Anton Kraševec, poseetaik iz Št. Vida; Janez Marn, posestnik iz Jezera ; Štefan Pirnat, trgovec iz Višnjegore ; Janez Rom, posestnik in župan iz Planin ; Frano Kerhin, posestnik iz Dobe ; Miha Krakar iz Jernejevaň ; Matija Sila, posestnik iz Pristave; Ignac Barle, posestnik iz Roj; Jože Gore, posestnik iz Luže; Jakob Gruden, posestnik iz Kronovega ; Primož Pakiž, posestnik iz Zamosteca; Miha Kolene, posestnik iz Sevnice ; Jože Pere, posestnik iz Slovenske vasi; Janez Horvat, posestnik iz Žužemberka; Janez Jerman, posestnik in župan iz Soditijevasi ; 'Janez Ambrožič, posestnik iz Zerjovin; Avgust Kulavic, zdravnik iz Toplic ; Matija DerŽaj, posestnik iz Jernejevasi ; Janez PerĚina, posestnik iz Toplic; Janez SkoÈir, posestnik iz PrapreŽ; Andrej Peršina, posestnik iz Toplic ; Janez Kerin, posestnik iz Sv. Križa; August Kune, trgovec iz Cernomlja; Alois Weibl, posestnik iz Metlike. Za namestnike gg : Josip Ogoreutz, trgovec in posestnik iz Novomesta ; Adolf Gustin, trgovec in posestnik i« Novomesta; Iguac Fajdiga, c. kr. profesor iz Novomesta; Friederik Schwarz, posestnik in mesar iz Novomesta ; Anton Kokalj, kamnosek iz Beršlina; Adolf Pauser, trgovec in posestnik iz Novomesta; Jože Kobe, posestnik iz Novomesta ; Anton Kos, posestnik in gostilničar iz Novomesta; Vincenc Belaud, posestnik iz Stranske vasi. (Posojilnica v Metliki) bode imela te dni zopet obôni zbor, ker je nekaj udov iz načelstva izstopilo. Tudi se bode o tem sklepalo, da bi posojila dobivali \& zadružni udje, kakor je to navadno običajno pri posojilnicah. (Strela) je udarila v skedenj in hlev kmeta Motoza v Belili bregilt pri Leekovci na dan Vnebohoda. V trenutku je začelo vse goreti, ogenj se je prijel hiše, in v par minutah je poštenemu kmetu yse zgorelo — komaj si je nago življenje rešil sebi in družini. Zavarovano je imel samo hišo za majhen znesek. (Toča) je pobila 5. junija okoli Št. Jar-neja, zlasti okoli Brezovice. — Čujemo, da so nekteri kmetje še sedaj tako bebasti, da dolžé nekega gospoda župnika, čeS, da jim je poslal točo. Za božjo voljo, imejte možgane, možjá ! Eden je, ki dela točo, dež in lepo vreme. Njega častite in godilo se vam bode dobro. Slišali smo pa, da 90 ravno njega in njegovo presveto mater nekteri grozno kleli, ko je Sla toča. Je-li potem čudno, Dolenjci, ako vas Gospod tepe, ko ga tako žalite P (Vstřelil se je), kakor se poroča iz Se-miča na Belokranjskem přetečeni ponedeljek tamošnji poštar Tomazin. Vzrok tega osodepolnega, nepremišljenega dejanja bode najbrže nepoštenost — izneverjenje na pošti. V zapuščenem pismu namreč se nesrečnež izrazi, da se je tako zadolžil, da mn ni mogoče več živeti, vendar pa pravi, da Semičanom ni nič škodoval. Zapustil je sedem nedoraslih otrok s ženo. —- (Kam z denarjem?) Nekatere Sole po Kranjskem so dobile podpore od kranjske hranilnice za zidanje novih poslopij. Take denarje so pa krajni sveti shranjevali zopet v hranilnici ljubljanski dokler ga niso rabiti. Zdaj pa ljubljanska hranilnica takega denarja ne sprejme več. Kam torej ž njim? Zidajte hitro novo poslopje — ali pa če to ne gre, založite ga v posojilnicah, kakorŠne imamo Dolenjci že v Metliki, CVnomlji in Krškem. Moja domovinal Dežela kranjska so mi zdi Najlepša, take nikdar ni ; Tam imel aem prijatelje, Ar tukaj še veaelja ne. Kakor b' imel v srcu meŽ, K' no vidim domovine ve6. Oj! domovina, pridi mi Šo enkrat pred solzne oči. Gustav Gal 1 é. To pesmico zložil je desetletni šolar, ki se je s svojimi stariši iz rojstnega kraja (Novega mesta) v Celje preselil, in od tam pozdrav svoji domovini pošilja. Radi jo ponatisnemo, ker to so res lepe Čutila v lepih besedah. — Želimo mu, da lepo napreduje, in tudi v tujih krajih domovini zvest ostane, (Uredništvo.) V mesecu maju v Novamesto vra&ujoča 80 pisma: Franc Kabjaii, Zagorje — Matija MilioISié, Zagorje — Anton Grile, Per draži — Fra. Kastclic, liiidísčina — Beriiliard PlascLitz, Laibaeîi — Josef Sevuik, Paiigerfgerm — Gertriíd Iviineš, Oberniias-dorf — Andrej Audolšek, Gospiè — Ana Skiibic, Ivjubljani — JoBoline Oppcnbeim, Bruiíbiial — Alex. líaiillen, Síirajevo — Johanu Pire, Orióvac, rec. (2). Listnica uredništva: Gosp, dopisniku iz Velikih Poljan. Vaša ÍDHeraiííja se nc more sprejeti. 1, Ker se niste |)od[)isaH, — brez podpisa se ne sprejme noben dopis; in 2. ker mi dajemo g. prvemu dopisnika popolnoma prav. Eđo vendar ne vé, da ee dote re» obetajo prevelike? da se pred pustom, zlasti ob ženitvah preveć popije in pojé — potlej pa strada? da je rea hud ćrv za Dolenjce, ako 8c les prodaja, Tacih reĚi „Dol. Nov." nikdar n« bodo zagovarjale. Gosp. J. S. v R. in gosp. Z. v Sv. Zaradi pomanjkanja prostora pribodnjić. Loterijske srečke, Bradée 12. junija 6 40 12 H3 89 Tr«t 5. jnnija 73 29 89 6 8 Za ude brstovSčine večneg» po&eSčenla svttega Reinjega Tetesa in «a tiate, ki prvo sveto obha ilo opravljajo i. t. d. je posebno piipotoËljiva mo it-veuft kujiga rnmmh B^leikl ali Navod pobožno moliti in ćastiti presveto Košnje Telo a trojno ma^u in drugimi naTadiiiui molitvami Spisal lanez Zupančič, iupnik Tretji lopet pomnožetti in zlepSonl natis. Izdajanje injigo „Kruh nebfSkl" ima dvojen na. meni ^ f*' razširjanju dobro v roa-iiiei priporotcnja uradno knjige, v povidigo poboi-' «osti do nBjBTOtejÈega zakremonta; t drugi vrsti J je pa, íiBti dobiček odlotcn v podporo dobrodelnemu „Vinceimijovemu druStvu". Knjiga je popoleti mo' IHvenik za vsakega kristjana in se odlikuje posebno , 7. bogato zbirko spodbudnih moliteT na iaet pre-BvetDga Ilešiijegs Toleoa, — i natia obsega tudi „^estnedeljsko pobožnost sv. Aloliija". Cena je knjigi Tezaiioj t pol usnji 70 kr ; vse T usnji t)