Leto LXVI Poštnina ptaïana T gotovini V Ljubljani, v Шек, dne 10. februarja 1938 Stev. 33 a Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi *1.6/Ш Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. Î9.011, Pragn-I )unaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika 4. februar v Berlinu Šele pretekli petek nam je prinesel pravo razlago za to, zakaj nemški državni kancler dne 30. januarja, na obletnico narodnosociali-stične revolucije, ni sklical državnega zbora in ni imel napovedanega in s toliko radovednostjo pričakovanega govora. V tistih dneh so imeli v Berlinu drugih opravkov dosti, kakor dokazujejo sklepi, ki so bili objavljeni v petek, dne 4. februarja zvečer. Niti nemška, niti inozemska javnost nista bili poučeni o pravi vsebini nemške krize. Zato tudi ni čudno, če je objava petkovih sklepov učinkovala kot blisk z jasnega neba in povsod, doma v Nemčiji in v tujini, sprožila plaz najbolj bujnih razlag, ki so se svobodno širile in našle verna ušesa, kajti od nemških uradnih strani je izostala pojasnitev, čemu so kar naenkrat bili potrebni tako daljnosežni ukrepi, kot je na primer upokojitev 16 najvišjih generalov v nemški armadi in čemu popoln prevrat v vodstvu zunanjega ministrstva. Sedaj je mrak, v katerega je bila zavita nemška kriza, začel nekoliko popuščati in je nekaj drobcev dejanske resnice prišlo na luč, medtem ko o vsebini krize bržčas nikoli ne bomo zvedeli polne resnice in bo ta dogodek ostal zabeležen v zgodovini kot blisk sredi temne noči, ki ga je sledil kratek grom in je ob zori dan posvetil na popolnoma spremenjeno pokrajino. O ozadjih berlinskih sklepov so se širile razne vesti, med katerimi jih je mnogo, ki so izrodek fantazije. Semkaj je treba prišteti poročila o puču, ki da so ga pripravljali neki višji oficirji, ki so hoteli ustoličiti na nemški prestol nekega potomca bivšega cesarja. Nemčija ima danes drugih brig dovolj, da bi se utegnila pečati z obnovami propadlih dinastij. V kraljestvo domišljije spadajo tudi poročila o nekem puču, ki da so ga pripravljali tajna policija in četniki SS z namenom, da se polastijo vodstva armade. Kdor pozna ustroj nemške oborožene sile, se mora čuditi, da so takšne čenče našle posluh. Tudi poročila o nasprotju, ki da je izbruhnilo med vodstvom armade, ki je ohranila svoje avtonomno življenje in živela nekoliko ob strani narodno-socialističnega svetovnega nazora, in voditelji narodnosocialistične stranke, ki streme za polno oblastjo na vseh področjih državnega življenja, so bila v mnogem pretirana in prikazana v napačni luči, v kolikor so vzbudila vtis, da gre za spor, ki se rešuje na hrbtu nemškega naroda in v škodo trdnosti nemške države. Slišale so se govorice, da je stranka strmoglavila armado, da je narodni socializem podjarmil generale, in iz tega so se izvajale temne posledice za bodočo politiko Nemčije. Vsa ta ploha najhujših razlag, ki je bila kvarna tako Nemčiji kakor političnemu ozračju v Evropi sploh, bi bila prav lahko prihranjena, če bi bila nemška vlada sama odkritosrčno povedala, kaj se je zgodilo v dneh na prehodu iz januarja v februar in čemu so bili potrebni usodni ukrepi z dne 4. februarja. Tako pa smo navezani na več ali manj verodostojna poročila slučajnostnih očividcev in na ugibanja več ali manj zanesljivih poznavalcev nemških razmer. A še tukaj gredo mnenja tako navzkriž in drugo drugemu tako nasprotuje, da je treba vsako sodbo izreči z veliko previdnostjo in rajši čakati na pričevanje bodočih razvojev. Kaj je dalo povod za tako temeljite spremembe v vodstvu vojske in zunanje politike, ki jih je objavil državni kancler? S pridržki, ki smo jih navedli, bomo takole najbolj varno posneli potek dogodkov. Odstop vojnega ministra maršala Blomberga je postal neizbežen. V zvezi z njegovo poroko so prišle na dan stvari, ki so ga onemogočile. O tem je bilo vse edino, maršal sam, armada in stranka. Nastalo je sedaj samo vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Politično vodstvo se je trudilo, da bi dobilo več neposrednega vpliva na armado in na njeno vzgojo in je ponujalo primerne kandidate. Vojska pa je hotela na vsak način svojo samostojnost in politično brezbarvnost še nadalje ohraniti in je tudi imenovala svoje kandidate. Ni čudno, če sta ti dve stremljenji ostro trčili drugo na drugo in je nesoglasje še bolj naraslo, ko so stopila v ospredje tudi zunanjepolitična vprašanja, pri katerih sta tako vojska kakor stranka želeli imeti svoj delež odgovornosti. Da bi prerekanjem, ki pa menda niso zavzela obseg kakšnega odprtega spora, še manj seveda »upora« — saj je kancler Hitler obema stru-jaina dovolil, da v polni svobodi izpovesta vsaka svoje težnje — napravil konec, je Hitler sam osebno prevzel dejansko vrhovno poveljstvo nad vso oboroženo silo in sam tudi vrhovno vodstvo nad zunanjo politiko. Tako je bilo nekako ugodeno obema taboroma, političnemu in vojaškemu, ki oba brez pridržkov priznavata Hitlerjevo vodstvo in sta mu oba enako prostovoljno podrejena. Nesporazum, ki je v Berlinu povzročeval že napetosti živcev, je bil s tem končan. Spremembe v vojni poveljstvih pa so postale potrebne že iz čisto vojaško disciplinskih razlogov, ako ne iz drugih. Podoba nove Nemčije, ki se nam predstavlja v luči petkovih odločitev, zaenkrat ne dovoljuje mnenja, da bi bil kdo »zmagovalec«, kdo pa >premaganecc. Armada svoje samostojnosti dejansko le ni izgubila, saj so ostali na najvišjih poveljstvih povsod prvovrstni Angtija posreduje za mir med Kitajsko in Japonsko Odpor Kitajske je brez upa — Sovjetska Rusija hoče Kitafsho podjarmiti, zato misli Čanhajšek na mir London, 9. februarja. Najvažnejši politični dogodek je prihod posebnega pooblaščenca japonske vlade Išija, ki sc je pripeljal iz Pariza v London, da se pogovori z angleško vlado o pogojih, s katerimi bi bilo mogoče častno končati vojno med Kitajsko in Japonsko. Pobuda za to ni prišla samo iz Tokia, ki mu predolga vojna na Kitajskem zaradi gospodarskih težav in grozečih mednarodnopolitičnih komplikacij ne gre v račun, ampak tudi od angleške vlade, ki ne bi rada prišla v resen spor z Japonsko, ker bi na ta način preveč narnstel vpliv sovjetske Rusije v Aziji, česar Anglija ne želi, kakor tudi ne želi premoči Japonske. Novi angleški poslanik na Kitajskem, sir Archibald Clark, ki kmalu dospe v Šanghaj, ima od svoje vlade nalog, da Čankajšeku predloži mir, ki bi na eni strani varoval integriteto Kitaja, na drugi pa upošte-štcval politične in gospodarske interese Japonske na azijski celini. Bilo bi seveda prezgodaj govoriti o tem, ali bodo ta prizadevanja imela zaželeni uspeh, vendar pa je treba biti preje optimist nego pesimist v tem pogledu. Tudi Čankajšek utegne biti danes bolj pripravljen k miru, nego še pred kratkim, in sicer iz dveh razlogov: Prvič se je izkazalo, da kitajska armada kljub obilni tehnični pomoči iz inozemstva nikakor ni kos japonski armadi. Vse vesti, da je pričakovati močnejšega odpora in celo kakšnih zmag kitajskega orožja, ki se lan-sirajo iz Šanghaja, so brez prave podlage. Na drugi strani pa je upanje na poseg sovjetske Rusije v vojno na Daljnem vzhodu v prilog Kitajski splahnelo ker sovjetska Rusija se noče spustiti v oborožen spor z Japonsko, dokler ji Anglija ne bi zajamčila ,do lx> ščitila Rusijo vsakršnega napada v Evropi. Anglija pa ji te garancije na noben način noče dati. K temu pride še važna okolnost, da namreč pogajanja med kitajsko delegacijo, ki se nahaja že dalj časa v Moskvi, in pa med sovjetsko vlado ne po-teknjo ugodno. Ruski sovjeti zahtevajo namreč za svojo pomoč Kitaju koncesije, ki jih Čankaj- šek nikakor ne more dati. Ruska sovjetska vlada zahteva namreč: t) vrhovno nadzorstvo sovjetskih vojaških strokovnjakov nad kilajsko armado in njenimi operacijami; 2) pretežen vpliv komunistov v kuomintnn-gu, to je v avtoritarni nacionalni vladi Kitajske; 3) pretežen vpliv in vodilna mesta kitajskim komunističnim generalom in njihovim armadam v vodstvu kitajske narodne armade; 4) formalno priznanje od strani Kitaja, da je zunanja Mongolija neodvisna, i,n 5) priznanje pretežnega političnega in gospodarskega vpliva sovjetske Rusije v Sinkjan-gu nli kitajskem Turkestanu. Čankajšek teh pogojev absolutno ne more sprejeti, zlasti pa ne boljševizncije političnega in vojaškega vodstva kitajske države, in se bodo zato pogajanja najbrž omejila na to, koliko orožja naj Sovjeti dobavijo Kitajski, kur so itak tudi dozdaj delali. Baje so pa tudi finančni pogoji sovjetske Rusije za njeno pomoč zu Kitajsko preveč težki. Čankajšek je prisiljen k večji jx>pustljivosti tudi zaradi tega, ker so Japonci spretno podminirali Čankajšekov položaj tudi na Kitajskem samem in se je veliko kitajske inteligence (množica itak nič ne šteje) postavilo na stališče, da je bolje popustiti Japonski, nego prodati Kitajsko Sovjetom. L'|x>r v Kantonu izhaja baš iz teli krogov in je zaradi tega velika nevarnost, dn ne bi zavzetje Kantona od strani Japoncev sploh likvidiralo Čankajšeku in vso njegovo vlado Zato ni brez podlnge vest, da je čankajšek sam naprosil Anglijo, naj posreduje za mir z Japonsko. Prostovoljci -odbora London, 9. febr. TG. V Londonu mnogo govorijo o vedno bolj ugodnih možnostih za zbliža-nje med Italijo in Anglijo. Tako tolmačijo tudi nepričakovano sklicanje odbora za nevmošavanje v španske zadeve, ki je do sedaj spal in ki sestane prihodnji petek Poučeni pravijo, da bi odbora no sklicavoli, ako bi angleška vlada ne bila prepričana, da ho pri tej priložnosti dosežen uspeh z nzirom na špansko vprašanje. Zategadelj pričakujejo, da ho morda še prihodnji teden prišlo do sporazuma z Italijo glede njenih prostovoljcev v Španiji. Kajti od vprašanja inozemskih prostovoljcev, ki so bore v Španiji, je odvisno vse. Ako Italijo pristane na to, da odpokliče svoje prostovoljce (Italija je priznala, da Angleški kralj obišče Francijo Pariz, 9. februarja, b. Angleški kralj Jurij in kraljica sta sprejela povabilo predsednika francoske republike Lebruna in bosta uradno obiskala Pariz. Angleški kraljevski par bo ostal v Parizu verjetno od 29. junija do 1. julija t. L Angleški kraljevski par bo ob času svojega obiska prisostvoval tudi odkritju spomenika padlim avstralskim borcem, ki so se borili v Franciji. Spomenik gradijo v Wille Bretones. Vest o obisku angleškega kraljevskega para je povzročila v vseh francoskih političnih krogih veliko zadovoljstvo. Delegat Francije pri Zvezi narodov Paul Boncour je izjavil, da bo ta obisk pač najboljši dokaz francosko-angleške solidarnosti. Pariz, 9. februarja. AA. (Reuter.) V vsej Franciji so z velikim navdušenjem sprejeli vest, da bosta angleški kralj in kraljica v juliju uradno obiskala Francijo. Povsod poudarjajo, da je ta obisk zelo velikega pomena in da je tudi dokaz prisrčnih odnošajev med Francijo in Anglijo. »Echo de Pariš« komentira obisk britanskega suverena Francoski; med drugim pravi, da je ta obisk četrti po redu v začetku tega stoletja in da kaže ne samo kako trajno in prisrčno je prijateljstvo, ki je postalo po letu 1936 še posebno intimno. Ta obisk tudi pomeni, da se londonski in pariški ministri dobro zavedajo težavnega svetovnega položaja, ki danes vlada. Francoski in britanski narod pozdravljata britanske suverene in izražata svojo vero v to, kar jih druži — v mir in svobodo. »Epoque« pravi: Ta obisk kaže, da jc britansko-francoski sporazum še vedno neokrnjen. '»Jour« piše, da obisk pod sedanjimi okolnostmi dobiva značaj simbola britanffko-francoskega prijateljstva. ♦ Petit Parisien« med drugim pravi: O priliki obiska britanskega suverena bo francoski narod pokazal, kako mu je pri srcu bratsko sodelovanje med britanskim in francoskim narodom, ?Excelsior« pravi: Pomembno je to, da so britanski suvereni za svoj službeni obisk izven Britanije sprejeli ravno francosko vabilo, da bi s tem ob tej priliki mogli izraziti vse spoštovanje britanskim bojevnikom, ki eo obenem s francoskimi prelivali svojo kri za obrambo pravice in svobode. London, 9. februarja. AA. (Havas.) Vest o bližnjem obisku angleški suverenov v Franciji je bila tudi v vsej Angliji sprejeta z velikim veseljem. Dejstvo, da angleška suverena odhajata na prvi obisk v Francijo dokazuje, da ima to potovanje izreden političen pomen. Ta dogodek bo sijajna manifestacija zvestobe dveh zavezniških držav, ki vodita isto politiko miru. Vest so kar najbolj skrivali in je zato v parlamentarnih krogih vplivala kot prava eenzacija. Nekateri poslanci poudarjajo, da je to potovanje dokaz, da se Anglija in Francija borita za iste demokratske ideale, ker je samo na ta način mogoče ohraniti mir v svetu. Kraljica Viktorija je obiskala francoskega kralja Ludovika Filipa pred skoraj enim stoletjem, Edvard pa da je šel za maternim zgledom in je obiskal Francijo 60 let pozneje. Poleti leta 1914. je angleški kralj Jurij V. obiskal Pariz, kjer je bil podpisan znani prijateljski sporazum med obema državama. - mučna skrb za nevmešavanje njihovo število dosego 40.000) potem bo spor med velesilami glede Španije takoj urejen, ho tudi vsa napetost v Sredozemskem morju odnehalo in bodo odprto vrata za nadaljnje zbliževanje med Italijo in Anglijo. Odločitev bo padla še te dni in če bo Italija na odpoklic pristala (vsaj na odpoklic treh četrtin prostovoljcev) potem lahko rečemo, da jo španska kriza, v kolikor tiče mednarodnih odnošajev, končana. Nekateri listi dodajajo tem vestem še drugo razlage. Tako pišejo nekateri časopisi, ila jo Mussolini spričo zadnjih dogodkov v Nemčiji pripravljen vso špansko zadevo končati, da ho mogel s svojimi četami razpolagati na drugem prostoru, predvsem na Bronncrju, če bi bilo potrebno hraniti avstrijsko neodvisnost. Takšne razlage so gotovo pretirano. Par pa Ik> res, da morda Italija smotra, da jo boljševiška nevarnost za Španijo v glavnem odstranjeno in da se Italija lahko umakne s tega prostora, ne da bi njen ugled trpel. Stroški zn umik prostovoljcev vseh držav so za enkrat preračunani no približno eno milijardo dinarjev in je angleška vlada žo pristala na to, da bo pomagala lo vsolo pokrili. I>ondon, 9. febr. c. Jutri bi morala biti seja londonskega pododbora za nevmešavanje. No seji bi morali govoriti o iiodrobnostih, kako odpeljati prostovoljce iz Španije. Nocoj pa jo bilo objavljeno, dn je seja odloženo na prihodnji teden, ker si odbor ne ve pomagati iz naslednjih težav: 1. kdo bo plačal ta prevoz prostovoljcev za povratek iz Španije; 2. no ve sc še, kako definirati ta odhod prostovoljcev; 3. določiti tudi ne vedo. kakšno naj bo številčno razmerje odhoda prostovoljcev z obeh strani. Salamanca. 0. februarja. AA. Vrhovno poveljstvo je objavilo, do so nacionalistično čete na fronti ob Alhambri očistile zavzeto ozemlje in ujele o pokazal, da so bile vse vznemirljive napovedi o zleh posledicah 4. februarja za mir v Evropi brezpredmetne, in izražamo željo, da bi deloval za mir, ko ima vsa sredstva za to na razpolago. je, dn je sednj pri vojnem kot obrnmbnem ministrstvu ustanovljen splošni generalni štab, ki nadzira vse francoske vojne sile, in nn čelu lega splošnega generalnega Slaba je genernl Gnmelin. Cilj teli sprememb pn je, noj se Francijo že v mirni dobi pripravi nn takšno obrambo, dn bi sleherni nnpndnlec mornl že. vnnprej računati na neuspeh, še važnejša naloga novega vrhov, nega poveljnika pa je, do pospeši oboroževan je in proizvodnjo vojne industrije, člnni odbora so vzeli poročilo /, velikim zadovoljstvom na znanje. Parlamentarno komisija za vojsko in mornarico 1er za letalstvo se je sestolu danes k važ-ni seji Vojni minister Dnladier je izdelal predlog zu i/reden kredit, ki naj slu/.i državni obrambi Izdatki so razdeljeni takole: zu vojsko nn kopnem 10 milijard, zn mornarico 1(1 mi-lijnrd, zn letalstvo pn H milijard frankov (4> milijard din), f inančni minister Marchandai! jo izjavil, da bo bržkone \ kratkem razpisano ta-kozvnno obrambno posojilo. Zn okrepitev polo-žuja Francije v severni Afriki bodo zgrajena nova pomorska o)torišču. No obalah Maroka bi se morale urediti posebne Inke zn transport čet. Pričakujejo, da ta načrt ne bo naletel nn večje ovire in da bo še nocoj soglasno sprejet. Zagrebško vremenskn napoved. Nekoliko topleje. Dunajska vremenskn napoved. No vrhovih še zelo mraz, v nižinah topleje, oblačnost se bo z /.upada ra/tegnilu, ponekod padavine. Predsednik senata in predsednik vlade o hrvatskem vprašanju V drugi izdaji je včerajšnji »Slovcnec« priobčil govor, ki_ ga je imel predsednik senata dr. M a ž u r a n i č na družabnem večeru belgrajskega pododbora JRZ, ki sc ga je udeležil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič z večjim številom ministrov. Predsednik senata je v svojem govoru najprej v luči zgodovine orisal narodno odpornost Hrvatov in povedal, kako mogočna postavka bi bili zadovoljni Hrvati v naši jugoslovanski državi. Nato je pohvalil predsednika vlade zaradi njegove zunanje politike, ki je Jugoslaviji dala častno mesto v Evropi. Zatem se je vladi zahvalil, da je z največjo dobro voljo zasledovala cilj, da v notranjosti države izvede politično pomirjenje. Končno je pozval predsednika vlade, noj se sedaj, ko je zunanjepolitično tako rekoč rešil svojo nalogo m notranjepolitično pripravil vse za šlroko-potezno politiko pomirjenja, ne ustraši in naj po- gumno pristopi k reševanju hrvatskega vprašanja. Predsedniku senata je odgovoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je poudaril, da sta za rešitev raznih važnih vprašanj, s katerimi se moramo pečati, potrebna dva pogoja: Prvič prazen želodec ne sme biti slab svetovalec narodu. Zato smo najprej poskrbeli za dvig narodnega blagostanja in to z dobro gospodarsko in finančno politiko. Drugi pogof pa je ta, da si zavarujemo mir na vseh naših mejah, da bi tako lahko nemoteni in v miru reševali vsa naša vprašanja. Odtod naša skrb za dobro zunanjo politiko. Zaradi tega se lahko sedaj mnogo bolj posvetimo z vso pozornostjo problemom naše notranje politike. Zelo bom srečen, ie bi mogel tudi v najmanjši meri pospešiti rešitev tistega, kar je pri nas znano pod imenom hrvatsko vprašanje. Seja Narodne skupščine Priznanje Mednarodnega urada za delo jugoslovanski socialni zakonodaji Belgrad, 8. febr Glavni ravnatelj mednarodnega urada dela je označil v svojem pismu, ki pa je poslal ministru Dragiži Cvetkoviču kot odgovor na izvedbo zadnjih naših socialnih reform in na njihovo registriranje pri tej ustanovi, naše delo ua socialnem polju s teinile besedami: 'Dovoljujem si vam izraziti najlepšo zahvalo in istočasno i/reči iskrene čestitke na velikem uspehu politike socialnega zavarovanja, ki ste jo začeLi izvajati s tolikšno daljnovidnostjo in odločnostjo. Vclikopoteznost tc politike se jasno zrcali in srečen sem. da to potrju jejo tudi najl>oniembnojšc osebnosti. S tem. da so dne I. septembra 193" stopile v veljavo določbe zakona o zavarovanju delavcev i/, leta 1922, ki se nanašajo na zavarovanje za primer onemoglosti. starosti in smrti, je prineslo industrijskim in trgovskim delavcem gotovost za one rizike, ki se pojavl jajo po dolgoletnem dolu. Danes so delavci rešeni vsoli teh negotovosti, ki jih določa zakon o zavarovanje delavcev iz leta 1922, in s tem je to zakonodajno delo dobilo svoj popoln pomen. Rajširjcnje pokrajinskega zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev na vso državo dopolnjuje določbe, ki so bile stavljene v korist delavstvu in ustreza težnjam onih kategorij delavskega stanu, ki eo poklicane, da se okoristijo s temi zavarovanji. V nadaljevanju svojega pisma Betler izraža upanje, da fx> naša država sprejela vse mednarodne konvencije o socialnem zavarovanju. Z ozirom na to, da naše socialno zakonodaj s tvo gotovo že v celoti spro-vede vse te odredbe.« Belgrad, 9, lebr. m. Na današnji skupščinski seji ee je pričela proračunska razprava. Navzoči eo bili skoraj vei poslanci in člani kraljevske vlade. Sejo je začel in vodil predsednik skupščine C i r i č. Po eprejetem zapisniku je Cirič prečital sožalno brzojavko, ki jo je v imenu skupščine poslal Nj. kr. Vis. knezu name&tuiku Pavlu zaradi smrti Nj. Vis. kneza očeta kneginje Olge, princa Nikole. Poslanci so brzojavko poslušali stoje. Predsednik je nato poročal, da je sprejel od pœlancev Velimirja Jojiča in Mita Diimtrijeviča kratki pismeni vprašanji. Poslanec Jojič se pritožuje, zakaj mu notranji minister še ni odgovoril na njegovo interpelacijo, ki jo je vložil marca lam o dogodkih v Peči. Predsednik je takoj odgovoril, da po sedanji U6tavi ministri niso dolžni skupščini odgovarjati na, interpelacije. V zvezi s tem predsednik printerja sedanje stanje v skupščini s stanjem, ki je vladalo v njej prej. Pravi, da je za skupščinsko opozicijo menda bolje, da ji ministri na interpelacije ne odgovarjajo. Toda skupščinska ojx>zicija mora priznati tudi 1o, da je sedanja skupščina v tem pogledu že šla skozi tri razdobja. V teku dveh razdobij ministri sploh niso odgovarjali, če so prejeli kaJcšno interpelacijo. Pri teli besedah se dvigne predsednik vlade dr. Stojadinovič, pokaže na skupščinsko opozicijo in j>ravi: »To je vaša faza!« Besede predsednika vlade eo opozicijo zadele v živo in poslanci so se pričeli razburjati. Predsednik Cirič je nadaljeval svoj govor in poudaril, da so v drugi dobi pričeli ministri obveščati skupščino, da bodo odgovarjali na interpelacije, kadar bodo zbrali potrebne podatke. Zdaj pa je naša skupščina v tretji dobi, ko ministri delno odgovarjajo na najvažnejše interpelacije. Nazadnje Cirič pravi, da ne preostane nič drugega, kakor da se vsi trudijo, da se parlament dvigne na pravo višino. To hoče tudi sama vlada. — Izvajanja predsednika Ciriča so med poslanci vzbudila veselo razpoloženje, ki se je še povečalo, ko je predsednik prečital še drugo vprašanje, ki ga je nanj vložil Mita D i m i t r i j e v i č, ki pravi, naj država podeli podporo nol milijona dinarjev društvu »Njegoš« za zgradbo Njegoševega doma v Belgraau. Predsednik Cjrič je tudi na to vprašanje takoj odgovori l. Rekel je, da je poslanec zgrešil naslov in da bi moral poelati 7 nemških generalov odpotovalo v Švico Dunaj, 9. febr. TG. »United Press« jioroča, fin se je včeraj, v torek, pripeljalo sedem nemških generalov čez avstrijsko tnejo v Snlzburg, kjer so vstopili na brzovlak, ki pelje v Švico. Imena generalov javnosti niso bila sporočena. Pončeni ljudje menijo, dn so bili to nemški generali, ki so v zvezi z dogodki v Nemčiji dne 4. februarja. Od verodostojne nemške strani javljajo, Ha so vesti nekaterih inozeiuekili časopisov, češ, da se bo čiščenje v nemški vojski še nadaljevalo, neresnične Razume se, da bo postalo neobhodno potrebno, da se izvedejo še nekatere osebne s|>remombe v vojski, toda to se bo zgodilo le postopoma. Dunaj, 9. febr. b. Vesti o namenu potovanja nemških častnikov so zelo protislovne, uradno pa se ničesar o nalogi teh častnikov ne poroča. Nekateri trdijo, da so bili Ii višji častniki zaradi reorganizacije. nemške armade prisiljen' zapustiti svoja mesta, z druge strani pa so spet izjavlja, da gre za skupino nemških generalov in višjih častnikov, ki so v tajni misiji samo ix>to"ali skozi Avstrijo v Italijo. Razbojnik Al Capone znorel San Francisco, 9. febr. b. Znani ameriški razbojnik Al Capone, ki je zaprt v ječi na otoku Alcastras, je naenkrat znorel. Al Ca|>one je začel divjati in je najprej hotel zadaviti svojega stražarja. Šele ko je dobil srajco za umobolne, se je nekoliko pomiri! in pričel peti italijanske pesmi. Sedaj je v norišnici pod močno stražo. Z ledene plošče Moskva, 8. februarja. AA. Ladja za hidro-grafska proučevanja -.Munnansk . ki so jo poslali na pomoč Papaninovi ekspediciji, je včeraj sporočila po radiu, da jo je led južno od otoka Jan Majen blokiral in da zdaj plove proti jugu. Z druge strani pa se doznava, da je bil ledoloinilec. Tajmyr, ki se nahaja zdaj na pol poti med Murnianskom in otokom Jan Majeuom. prisiljen, da plove počasneje zaradi slabega vremena. Javljajo tudi, da je ledoloinilec Murmansk, na katerem sta tudi dve letali, krenil včeraj iz Murman ska na otok Jan Majen. Ledena plošča pa plove dalje proti jugu s Papaninovo skupino, ki se pri-pravlja, da prestopi na drugo ploščo in da nadaljuje s svojim znanstvenim raziskovanjem. Svetovni nameni mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti London, 9. febr. AA. (Router.) Kardiaial Ilinsley je za evliaristični kongres v Budim-pešti poslal raznim katoliškim društvom posebno pismo, v katerem pravi, da bodo na tem kongresu molili najbolj za mir in slogo med vsemi narodi, jiosebno pa še v teh težkih dneh sporov in splošnega trenja. Po kardina'.ovih besedah bo kongres prav zn prav nekako skupno delo zadoščenja zn grehe tistih, ki ne vedo, kaj delajo. Ta kongres pu naj bo tudi splošen krik k milosti božji, da naj s svojo dobroto reši človeštvo, ki Boga pozablja in se proti njemu celo vojskuje. Brezbožni materializem je nevaren krščanski civilizaciji. Knkor nekoč, tako je tudi še nedavno katoliški heroizem rešil madžarske katolike in vso Evropo. Kongres v Budimpešti naj izzveni v molitvi, da naj Kristus ustavi vnl brezboštva. Poroči lo finančnega ministra pred skupščino o gospodarskem napredku v državi Belgrad, 9. februarja. AA. Na današnji eeji narodne skupščine je finančni minister dr. Dušan Letica podal tale ekspoze : Naše narodno gospodarstvo gre kvišku. Naš današnji gospodarski in finančni položaj je plod premišljenega in načrtnega dela kraljevske vlade. Danes je 80 odstotkov našega ljudstva zaposlenega v poljedelskem in živinorejskem gospodarstvu in vse to ljudstvo je gospodarsko močnejše in postaja dober kupec. Ta naša glavna kupna moč, ki ee je dvignila, je izšla iz mrtvila z njo vred pa tudi vse ostale naše gospodarske panoge, ki eo dobile solid-nejšo materialno osnovo, da lahko v boljši meri zadovoljujejo javne potrebe. Začeli smo na splošno z novo svobodnejšo davčno politiko v smeri razredov, kakor v «meri plačevanja davkov. Vsi ti in še toliko drugih ukrepov, ki jih navajam so za državno blagajno občutna materijalna. žrtev. Toda mi se jih nismo ustrašili. Vzporedno s temi ukrepi, je kraljevska vlada ustvarila sodobne gospodarske osnove in boljše pogoje prometa. Milijarda dinarjev, ki se je zlila preko državne blagajne v narodno gospodarstvo, je poživila in prestrojila skoraj ves naš gospodarski organizem in ga spravila v življenje, državni blagajni pa je povrnila gotovo zaupanje. Državni dolg ni zraetel niti za en dinar, ker smo z veščo finančno transakcijo na drugi strani razdolžili državo za večjo vsoto kakor pa znaša vrednost prevzetega kmečkega dolga. Poživljenjc delovnih tržišč jc čedalje večje. Javna dela in dvignjena delovna proizvodnja nas prepričujejo, da lahko tudi v tem bodočem gospodarskem letu pričakujemo znatnega zboljšanja glede delovnih moč, ki se zdaj ne morejo plasirati doma. Tudi pri obrtništvu so se razmere zboljšale. Znak tega zboljšanja lahko navedem, da je bilo leta 1937 na področju belgrajske obrtne zbornice ustanovljenih 602 novih obratovalnic več kakor leta 1936, medlem ko jih je bilo leta 1936 spet ustanovljenih 224 več kakor leta 1935. I n -dus tri j a je imela v preteklem letu dobro konjunkturo. Skoraj vse industrijske panoge so delale e polno paro. Proizvodnja domačih premogovnikov se je povečala za 15.5 odstotka. V vsej državije bilo ustanovljenih 51 akcijskih družb, prejšnje leto, to je 1936, pa -14. Novo formirani akcijski kapital, je znašal leta 1937 130.7 milijonov, pri obstoječih družbah pa jc bil povečan za 162.2 milijona. Razvoj akcijskega kapitala v letu 1937 kaže posebno zanimanje za zapirno industrijo, za industrijo živil in rudarsko industrijo. Zboljšanje gospodarskih razmer je avtomatsko učinkovalo, da se je tudi obseg poslovanja naših bank znatno povečal. Poleg zasebnih bank kažejo večjo aktivnost kot prejšnja leta tudi hranilnice javnopravnega značaja, mod katerimi je treba v prvi vrsti omeniti mestne in banovinske hranilnice. Te hranilnice razpolagajo z vlogami nad 2 milijardi din in svoja denarna sredstva koristno nudijo za jiotrebe samoupravnih usta,nov, nekaj pn jih stavljajo tudi na razpolago zasebnemu gospodarstvu. Gospodarski razmah v naši državi se jasno vidi tudi v suhozemskem in pomorskem prometu. Po številu nntovorjenih vagonov je jirinosel mesec oktober leta 103? rekordno število IR2.000. ki ni bilo doseženo niti v onem mesecu prctšnjih štirih let. Z ozirom na tonnžo dospelih ladij leta 1037 kaže znaten porast posebno mesec junij in za njim vsi meseci do septembra. Na.še. pomorske družbe so imele tudi več dohodkov zaradi povečanja ladij Vidi se nn tudi v povoljnejšoim kurzu njihovih akcij Povečanju /Hcz-niškegn. rečnega in jx>mor«kogu prometa je treba pripisati, da se je poživila tudi naša zunanja trgovina in da je v zvezi s tem l>rišlo tudi (lo povečanja državnih dohodkov od prometnih ustanov. Prirastek hranilnih vlog je znašal od t. novembra 1936 do t. novembra 1937 1163 milijonov din Pritok hranilnih vlog je bil vedno velik. Na dan 31. decembra 1937 je bilo stanje hranilnih vlog: pri Državni hipotekami banki 1.344.4 milijona ali 144 milijonov din več kakor ko-nec leta 1936, pri Poštni hranilnici so hranilne vloge znašale 1.248.9 milijona ali 266 milijonov din več kakor konec, leta 1936. V zadnjem letu je pristopilo k Poštni hranilnici 64.093 novih vlagateljev, tako da je njihovo število poskočilo na 474.51t. Razen bank je tre.ba omeniti tudi zavarovalnice kot važen čini tel j v našem narodnem gospodarstvu. V tem pogledu kaže matematična rezerva življenjskega zavarovanja sialno in zanesljivo naraščanje.' Medtem ko je leta I0~4 znašala ta rezerva 682.3 milijona, se je letu 1936 povečala na 779.6 milijona in bo avtomatsko še nadalje naraščala, tako da bomo v kratkem lahko računali na eno milijardo dinarjev. V zunanji trgovini znaša aktivna bilanca 31. decembra 1037 1.038.7 milijona din v primeri z 229 milijoni leta 1936, to je za skoraj 300% več. Izvoz ie poskočil zn 1.896.7 milijona ali zn 43.3% v primeri s prejšnjim letom, uvoz pa zn 1.136.7 milijona,ali za 28.3%. Po r>oroči'lu fjnančnega ministra, ki so ga nagradili |x»lanci vladne večine z odobravanjem, je govoril poročevalec večine finančnega odbora Ca-slav Nikitovič. Poročilo smo objavili v včerajšnjem »Slovencu«. Za njim je govoril poročevalec manjšine Mitivoje Perič. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo v f>etek ob 8 zjutraj. pismo finančnemu ministru. To pa zato, ker ie bil Mita Dimitrijevič evoječasno fjredsednik finančnega odbora in zaradi tega uživa veliko avtoriteto v finančnem ministrstvu. Pri leh besedah je skupščina prasnila v 6ineh. Ko se je veselost polegla, je predsednik nadaljeval in rekel da je zaradi plemenite svrhe tega vprašanja pripravljen odigrati ugledno vlogo poštarja. Pri teh besedah je vzel pisano vprašanje Mite Dimi tri jeviča in ga izročil v ministrskih klopeh sedeč«mi poštnemu ministru s prošnjo, da ga odpošlje na naslov finančnega ministra. Vsa skupščina ee je prisrčno smejala. Nekaj besed je spregovoril sam Mita Dimitrijevič, nakar je skujjščina prešla na dnevni red, ua pretres poročila finančnega odbora o proračunskem predlogu za proračunsko leto 1938-39. Predsednik je podal besedo finančnemu ministru. (Glej jjosebno poročilo spodaj.) , Država kupila Rogaško železnico Belgrad, 9. febr. b. Ministrski svet je odobril jx>godbo, ki jo je sklenil v imenu naše državo prometni minister dr. Spaho z družbo Rogaško lokalne železnice. Po tej jiogodbi odkupi država od omenjene družbe rogaško lokalno železnico za fi.300.000 din. Ministrski svet je odobril tudi pogodbo o uporabi industrijskega tira na postaji Ljubljana-Gorenjski kolodvor s strani podjetja Lavrenčič & Ko, v Ljubljani. Dva ljudska poslanca zahtevata dnevnice za L1928 Belgrad, 9. febr. m. Danes popoldne je imel v narodni skupščini sejo administrativni odbor. Na seji se je razpravljala zahteva znanega JNS prvaka Dušana Ivančeviča in disidenta bivše HSS Ni. koli Preka, naj se jima iz skupščinskih sredstev izplačajo dnevnice za leto .1928, ko se je bivša SDK abstinirala od dela v narodni skupščini. Administrativni odbor na današnji seji še ni sprejel definitivnega sklepa, vendar je gotovo, da gornji zahtevi obeh poslancev, naj se jima izplača po okrog 100.000 din, ne bo ugodeno. JRZ dobi o savski banovini tri senatorje Belgrad, 9. lebr. m. V najkrajšem času se bo sestal verifikacijski odbor ter bo razpravljal o verifikaciji dne 6. febr. izvoljenih senatorjev. Poslanski in senatni krogi, ki pripadajo JRZ, izjavljajo, da Ik> JRZ v savski banovini dobila še tretjega senatrja, ker verifikacijski odbor nebo vračunal glasove onih poslancev, ki so pri senatnih volitvah volili, niso pa še položili predpisane prisege. Po tej korekturi ho izvoljen za senatorja v savski banovini še tretji kandidat dr. Sima Krunič, odpadel pa bo peti kandidat na listi HSS prof. Jakob Jclačič. Tako bo JRZ imela v savski banovini tri senatorje, bivša HSS pa Štiri. Tudi po drugih banovinah se bo izvršila taka korektura, vendar ne bo imela nobenega efekta. ». . , . " -to^iil si Novt poslana Pred verifikacijskim odborom skupščine Je'^б predlogov, kateri poslanci naj pridejo v skupščino na mesta, ki so izpraznjena s smrtjo nekaterih .poslancev, nekaj poslancev pa je bilo pri senatnih volitvah izvoljenih za senatorje. Za senatorje so bili izvoljeni poslanci: dr. Mile Miškulin, Hadži Ristič, Štefan .lankovič, Peter Bogavac, Mihajlo Lukarevič, Ugrin Joksimovič, Čedomir Zaharič, Svetozar Stankovič. Vsi ti se nameravajo odpovedati poslanskemu mandatu in zasesti mesta v senatu. Umrli pa so poslanci Branko Ratkovič, Anton Videč (Cakovec), Zivojin Arandjelovič in Ivan Juriša. Na ta izpraznjena mesta stopijo njihovi namestniki: Miloš Vidanovič, industrije«; iz Zagreba; Ivan Škvurc, posestnik iz Cakovca; Peter Krislič, gradbenik v Orehovem dolu (ljubinski okraj); Vladimir Šulkič. posestnik iz Velike Plane (oraški okraj); Ilasanbeg Džinič, posestnik iz Banja Luke, ki stopi na mesto Todorja Lazareviča, ki je bil imenovan za bana vrbaske banovine. V Dobu so prijeli nevarnega Gledališče pogorelo do tal Milan, 9. febr. b. Milan je zadela danes huda nesreča Znano gledališče »Teatro Lirico* je pogorelo do tal. Ob 5 zjutraj je paznik slišal neko prasketanje nad seboj, ko je hotel naložiti centralno peč. Nenavaden šum je zbudil njegovo pozornost in jc naglo odšel v zgornje prostore, kjer niu je udaril v obraz dim, plamen pa se je ze širit z vso naglico na vse strani. V hipu je bilo vse gledališče v plamenu Paznik je takoj poklical gasilce, ki so prihiteli na jiomoč v velikem številu. Gasilci so takoj prodrli v notranjost, vendar pa su se morali naglo umakniti, ker je gledališče gorelo vsepovsod. Komaj si, gasilci zbežali, se jc podrl strop z velikim truščem. Ob 7.30 so gasilci požar z velikim naporom omejili ter preprečili nevarnost, ki je grozili' sosednim hišam. Ob S zjutraj je od lepega gledališča ostalo le golo zidovje. Gledališče je bilo 1. 1938 popolnoma prenovljeno in je dobro uspevalo. Policija vodi vsestransko preiskavo o vzroku jiožara, vendar pa doslej ni mogla najti nič konkretnega. Domneva se, da je nastal kratek slik ali pu jo nekdo vrgel v ložo cigaretni ogorek. Domžale, 9. februarja. Domžalskim orožnikom se je daues posrečilo razkrinkati nevarneg». zločinca, ki je v zadnjem mesecu strahoval žujmišča in zasebne stranke široko po deželi in ki so ga iskale tako ljubljanska policija, kakor tudi razne orožniške postaje. Je to Bojan Mlinar, rojeu 1921 v Ljubljani, pristojen v Kovor pri Tržiču, tkalec v Kranju. Pobegnil je 20. novembra 1937 od doma in odšel v Italijo. Tam so ga zaprli. Dne 20. januarja so ga italijanske oblasti izročile hotedrškim orožnikom. V Italiji je bil zaprt med raznimi kriminalnimi lipi, ki so ga naučili tatvin. V Jugoslaviji je vlamljal in se specializiral samo nn župniščn in cerkve. 27. januarja je vlomil v župnišče v Zgornjem Logatcu in ukradel župniku talar. Spravil ga je v neki hiši v Logatcu, nato je v Spodnjem Logatcu vlomil v cerkev in iz nabiralnika ukradel drohiž. Naslednjega dne ie odšel na Verd in skušal vlomiti v cerkev, pa se niu ni posrečilo. Dne 29. januarja je vlomil na Vrhniki v knplnnijo in ukradel g kaplanu Štefanu Krnljiču več obleke, kovčeg, rokavice in fotoaparat v skupni vrednosti okrog 3000 dinarjev. Od tam se je podal nn Brezovico, kjer je večino teh predmetov prodal. Odšel je nato v Novo mesto in je 30 januarja z vilrihom vlomil v župnišče in v prvem nadstropju g. kanoniku Francu Keku iz lesene blagajne ukradel 000 din (kovance |>o 20 din). Odnese) je tudi srebrno dozo z monogratnom II P, nekaj dopisnic in nekaj znamk. Iz Novega mesta se je odpeljal v Mirno peč in se tam predstavil župniku ter ga prosil, če sme pisati pisint domov, kar mu je župnik dovolil. Ob lej priliki je župniku ukradel 7 dopisnic, nalivno pero in I kovance po 10 din. Odnesel je ključ od župniških vtat Imel je namen zvečer vlomiti v župnišče. pa se mu ni posrečilo. 1. februarja se je Iz Mirne peči pripeljal v Ljubljano in vlomil v župnišče frančiškanskega samostana v Ljubljani 1>. pisarne je ukradel tri ban-1 srobrn avstrijski tolar za 5 kron ter se še isti kovce po 1000 din. 12 po 1(10 din. I ameriški dolar, dan odpeljal iz Ljubljane v Maribor. V Mariboru je skoraj ves denar v nekaj dneh zalumpal. V piv nedeljek, 7. t. m zvečer je |>rišel v Ljubljano Prinesel je še 020 dir, in jih v nebotičniku za praviL Due R. », m. ziulrai se ie ndpelial s nrvim vlakom v Kamnik in skušal vlomiti v župnišče. Ker je bilo zaklenjeno, je odšel v kaplanijo in prišel v kuhinjo, kjer jé bila samo neka stara ženska. V kuhinji se je oborožil s 23 cm dolgim kuhinjskim nožem in odšel v kaplauove sobe s ključem, ki ga je mimogrede našel v kuhinji. Ko je odklepal vrata v sobo, se je ključ zlomil in ni mogel naprej. Nož pa je vzel s seboj z namenom, da bi se branil, če bi mu kdo preprečil nameravani vlom. Isti dan je odšel iz Kamnika v Radomlje h kaplanu Jožetu Hoslniku in se mu predstavil kot detektiv iz Ljubljane. Rekel je, da je prišel avtomobil detektivov v Radomlje, da morajo preiskati neko tatvino in da ima ou nalogo zaslišali kaplana Hostnika. Kaplan pa je bil previden in je zahteval od njega legitimacijo. Zločinec se je izgovarjal, češ da je legitimacijo pozabil v avtomobilu. Iz Radomelj je odšel proti j)obu. Po cesti je ustavljal kolesarje in rekel, da je detektiv in da nadzoruje cestni promet. Tudi neki ženski iz Radomelj se je predstavil kot detektiv in ji rekel, da gre k županu v Dob. Nato sta odšla skupno do cerkve v Dobu, kjer je ženska odšla po opravkih naprej. on pa je odšel v župnišče. Pri sebi je imel nož. ki ga je ukradel v Kamniku. V župnišče je šel ?. namenom, da bi župnika prisilil. naj mu izroči 4000 din; če mu jih ne bi izročil, bi ga zaklal. Vtihotapil se je v župnišče, tam pn ga je zasačila nečakinja dekana g. BeStra iu ga vprašala, kaj išče. Izgovarjal se je, da bi šel rad na stranišče. Pokazala mu je stranišče v župnišču, on pa je potem iz stranišča skrivaj smuknil v prvo nadstropje. Hodil je iz sobe v sobo, kjer ga je srečala sestra g. dekana. Skril se ji je v stranišče. Ko ga je pozvala, kdo je, se je oglasil, v istem času lia se zaletel z vso silo v njo, jo udaril v prša in jo vrgel po stopnicah. K sreči se je Beslrova sestra ujela z. roko za držaj pri stopnicah. Mlinar pa je pobegnil. Beštrova sestra je vpila: Priinite tntul« Prihitela sta dva moža s koli in zločinca ujela ter ga zadržala, dokler niso bili poklicani orožniki iz Domžal, ki so ga aretirali in prignali v Domžale. Odpeljali so ga na Brezovico pri Ljubljani dn je pokazal hišo, kjer je prodal, kar je ukradel g. kaplanu na Vrhniki. V Ljubljani ga je policija fotografirala in daklilo-skopirala Ponoldne in bil izročen sodišču na Brdu Važna anketa o našem kmetijstvu Stara je že pesem, da je kruh slovanskega kmeta v trdih rokah in da v najboljših letih pridela na svoji zemlji komaj toliko, da živi. Zemljepisne razmere same našemu poljedelstvu marsikje niso naklonjene. Imamo dovolj krasa in velike površine goratega ozemlja, ki razen gozdov kmetu ne nudi ničesar. Zato je razumljiva skrb vsakega posameznika, ko skuša z napornim obdelovanjem in pridnostjo čim več iztisniti iz svoje zemlje, pa mu to vendar ne gre vedno srečno izpod rok. Tako v tehničnem oziru kakor tudi v kakovosti kmetijskih proizvodov so naši sosedje na severu pred nami. Nujno je, da se proučijo vse možnosti za napredek našega kmetijstva. Gotovo se še da izboljšati socialni položaj slovenskega kmeta in najmanj, kar moramo za bližnjo bodočnost zahtevati, je, da narod toliko pridela, da ne strada. V vsaki akciji, ki naj uspe, pa morajo vsi prizadeti činitelji do potankosti poznati vse razmere in možnosti. Da je dvig našega kmetijskega gospodarstva življenjskega pomena za naš narod, je jasno, in tega se zaveda tudi banska uprava, ki po svojih močeh podpira napredek kmetijstva. Da bo pa v bodoče še bolj načrtno mogla podpirati razvoj kmetijstva, pa mora kar najbolj poznati sedanje stanje posameznih kmetijskih panog. Primerjati bo treba našo banovino z ostalimi deli državo in drugimi državami. Napraviti bo treba bilanco dosedanjih naporov in uspehov. Poiskati bo treba podrobne vzroke zaostalosti in možnosti napredka in pri tem upoštevati tako tehnično kakor tudi gospodarsko stran. Da bo pa to mogočo čim bolj izčrpno doseči, bo sklicala banska uprava anketo gospodarskih strokovnjakov, ki bodo obdelali vse probleme, ki bodo mogli nuditi izhodišča za nadaljnje načrtno delo pri povzdigi našega kmetijstva. Na anketi, ki bo meseca aprila, bodo številni odbori pripravili nad 30 referatov, v katerih bodo do potankosti obdelane vse najvažnejše produkcijske panoge slovenskega kmetijstva. Tudi gospodarski problemi, vplivi trgovinske politike in uvoza ter izvoza kmetijskih proizvodov bodo obdelani glede na potrebe slovenskega kmetijstva. Tudi problemi denarnega gospodarstva, kmetijskega kredita, zadružništva in kmetijske izobrazbe bodo osvetljeni z vseh strani. Na kratko: vsa vprašanja, ki se tičejo kmetovega dela in njegovega življenja, bodo obdelana pregledno po najnovejših podatkih, tako da bo mogoče iz njih razbrati dejansko sliko o stanju slovenskega kmetijstva in iz njih napraviti skiepe, kje in kako je treba zastaviti za novo, uspešno in načrtno delo za lepšo bodočnost in gospodarski napredek slovenskega kmeta. Velike sleparije s sladkorjem Ljubljana, 9. februarja. Mali kazenski senat, ki so ga tvor ili s. o. s. g. Fran Kovač kot predsednik ter gg. Ivan Kralj in Rajko Lederhas kot sosodni.ka, je danes ob 8.30 začel razpravo o velikih sleparijah s sladkorjem, ki naj bi bil prihajal iz državne tovarne Bolje v Ljubljano. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Julij Fellaher, dva obtoženca pa je branil dr. J. Maček. Vagonske kupčije s sladkorjem Po obtožnici je Josip Teibl, 36 letni zasebni uradnik iz Žabolja pri Novem Sadu, obtožen večkratnega, obrtoma izvršenega zločinstva prevare po §§ 334. in 33? k. z. in večkratnega zločinstva naipravljanja lažnih listi« po § 215 k. z. Zelo obširna obtožnica navaja kar 20 točk, po katerih je Josip Teibl izvršil različne sleparije in falzifikacije listin Obtožnica ugotavlja, da je Teibl 5 trgovcev osleparil za 127.000 din pri naročilih vagonskih pošiljk beljekega sladkorja, ki ga je zlasti po Goren jskem ponujal po 7 din kristal in 9 din kocke. Zadevnih naročil pa ni izvršil in pošiljke sploh niso prišle na namembno mesto. Skušal pa je oslepariti še druge trgovce, ki pa so bili previdnejši. Ko bi se mu še te kupčije posrečile, bi spravil v svoj žep okoli 220.000 dinarjev. Obtožen,ka Vincencija Blatnik, po poklicu 57 letna šivilja-kuharica iz Trbovelj, je bila obtožena gori omenjenih deliktov kot soudeležen-ka in pomočnica prvega obtoženca. Oba sta dalje premotila belgrajsko policijo, da je izstavila za Blatnikovo legitimacijo na ime Teibl Vincencija, žena prvega. Na podlagi te legitimacije je dobila Blatnikova pri ljubljanski policiji potni list za inozemstvo. Ko so bila tla za sloparije prevroča, sta jo nameravala popihati iz Jugoslavije. ... Po prečitani obtožnici je sledilo zasliševanje prvega obtoženca, ki se je zavleklo tja do 12.30. Teibl delno priznava Po uvodnih besedah predsednik: »Te.ibl! Se eplob čutite krivega?« Obtoženec vzravnan: »Le delno, ne v toliki meri, kakor mi očita državni tožilec.« Predsednik je nato v vseh podrobnostih zasliševal obtoženca od točke do točke. Obtoženec je zatrjeval, da je sklepal povsom reelne lil solidne kupčije. Zanikal pa je vsako ponarejanje pisem beljske tovarne, ki so bila originalna, prav tako ponarejanje tovornega lista. Priznal pa je ležerno, da je ponaredil neko pismo duhovnega sodišča v Vatikanu, ki se je nanašalo na razveljavljen je prvega zakona. Neznana visoka oseba Pri obravnavanju prve dobave sladkorja je obtoženec omenil, da je sladkor ponudil dvema trgovcema po 7 din za kristal in 9 din za kocke. Predsednik: »Ali ste res imeli sladkor iz Belja na razpolago?« Obtoženec: »Resnično pol vagona!« — »Bolje nravi, da tovarna ni imela z vami nikakega posla.« — »Imela. Zveze sem imel z nekim gospodom zaupnikom.« — »Kdo je bil ta gospod?« — »Ne morem povedati. Sladkor ni bil zatrošarinjen. Dotični gospod je bil višji funkcionar uprave.« Obtoženi Teibl je nato navajal najrazličnejše izgovore, zakaj ni mogel strankami sladkorja dobaviti, ker so ga bili drugi trgovci ovadili in jc finančna kontrola uvedla preiskavo. Ima mnogo sovražnikov. Zanikal je z vso odločnostjo, da bi bil ponaredi! pisma ravnateljstva tovarne. Pisma so bila originalna, ker mu jih je pisal njegov poslovni prijatelj. Dvorni dobavitelj moke Nato je predsednik prešel h kupčijam o dobavi moke, masti in krompirja za dvor na Bledu. K dvema trgovcema Avguštinu in Gorjancu je prišel obtoženec ter nastopal kot dvorni dobavitelj, odnosno upravnik dvora na Bledu. Pod pogojem, da dobi primerno nagrado odn. provizijo, je pripravljen naročevati vagonske dobave moke za dvor pri njima. Pri Avguštinu je posel izpodletel. Pri Gorjancu v Kranju bi se bil kmalu posrečil. Tja je pripeljal Teibl tri tovorne vagone z izgovorom, da nima zaenkrat dvornih avtomobilov na razpolago. Gorjanc pa je še pravočasno prišel sleparskemu triku na sled. Obtoženec vse priz.nava. Čevljarskega pomočnika Šebenika Ignacija, ki je imel nekaj prihrankov, je skušal opehariti na ta način, da ga sprejme kot skladiščnika na dvor z mesečno plačo 1000 in 60 din dnevnice za komisije, samo mora položiti kavcijo 10.000 din. Trik se ni posrečil. Sleparija s kokainom Andreja Lombarja je Teibl nagovarjal, naj naroči vagon sladkorja, a ta mu jc odvrnil: »Imam hišo. Moja hčerka je špecialistinja za sladkor in kokain.« Hčerka Mihaela mu je, kar je danes priznal, izročila 13.000 din za sladkor in 44.000 din za kokain. Predsednik: »Kako je bilo s kokainom?« Obtoženec: »Prizmam v polnem obsegu, kakor je v obtožnici.« — »Je bil kokain pristen?« — »Ne. Delal sem ga iz salicila in grenke soli.« Nadalje je prav odkrito priznal, da je zavedel belgrajsko policijo tako, da je Blatnikova dobila legitimacijo na ime Vincencija Teibl. Blatnikova vse taji Sledilo je nato zasliševanje Blatnikove. Ta je začela na dolgo in široko sodnikom razlagati svoje zadeve in zveze. Odločno pa je zanikala, da bi bila vedoma udeležena pri Teiblovih poslih s sludkorjem. Zasliševanje obeh obtožencev je bilo končano ob 14.30. Ponarejeno pismo iz Rima Popoldne ob 4 se je razprava nadaljevala. Treba je omeniti, da so bile ob odkritju Teiblove afere aretirane številne osebe in je bila tudi proti njim uvedena kazenska preiskava, ki pa je bila ustavljena, ker so delale v dobri veri, ko je Teibl užival pri njih polno zaupanje kot poštenjak. Na popoldanski in večerni razpravi je bilo zaslišanih 16 prič, deloma oškodovanci, ki so močno obremenjevali prvega obtoženca. Neka gospodična je izpovedala, da ji je Teibl obljuboval zakon in ji je poslal celo v italijanskem jeziku pisano pismo iz it ima, v katerem zahteva vatikansko duhovsko sodišče, da mu pošlje še nekatere dokumente, na kar bo prvi zakon z neko Olgo Offenbacherjevo popolnoma razvezan Pismo je bilo ponarejeno. Predloženo je bilo senatu „ Predsednik: »Vatikan piše v slovesnejši obliki ni na boljši papir.« Obtoženec: »To je bilo samo privatno pismo.« Priča je tudi omenila, da ji je Teibl resno obljubil, da se bo v zadevi peljal osebno v Rim do kardinala. Razprava se je zavlekla pozno v noč. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca oa-ravne »Franz-Joselove« grenke vode. za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena. najtopleie priporočena in se dobiva pOVSOd. Ogl. rog 8. ta. »4H/BS. Alkohol ga je ubit Maribor, 9. februarja. V Zgor. Voličini v mariborski okolici se je pripetil žalosten primer smrti, katero je zakrivil alkohol. Posestnik Franc Hrastnik je bil kljub svojim 33 letom močno vdan alkoholu. Večkrat se je tako opil, da je obležal kar sredi ceste. V ponedeljek se je Hrastnik zopet podal v svojo klet, v kateri ima vino. Popil je najprej dve ročki po 2 litra kar v kleti, eno ročko pa je odnesel s seboj domov. Komaj je prišel na dom, že ga je začelo zopet žejati, pa je še ta dva litra, ki ju je prinesel v ročki, skoraj na dušek izpil. Močno pijan se je potem odzibal iz hiše na vas, hodil je okrog sosedov ter kričal, kakor je bila že njegova navada. Končno pa se je napotil zopet proii domu, pa je pred hišo omahnil ter obležal na tleh. Sosedje so ga videli, vendar se ga niso upali dvigniti ter spraviti v hišo, ker so imeli že poprej z njim slabe izkušnje. Hrastnik je bil namreč zelo nasilen in v pijanem stanju nevaren človek. Zaradi tega so ga pustili kar ležati, misleč da se bo otrezni! ter sam šel v hišo. Ko pa je le predolgo ležal ter se je že začela delati noč, eo ga šli pogledat, pa so prestrašeni ugotovili, da je že mrtev ter mrzel. Ubil ga je alkohol ter je umrl zadet od možganske kapi. Bil je vdovec ter je zapustil tri nepreskrbljene otroke, za katere pa so že poprej zaradi njegovega pijančevanja morali skrbeti dobri ljudje. Ne pozabite! V gl. vlogi LUCIEN BARROUX Najboljši francoski komik Predstave ob 16. 19.15 in 2P15 S« danes si morate ogledati Paglavcek duhovito francosko komedijo KINO UNION TELEFON 22-21 (LB MIOCHE) Dva otročička umorila vse Skocjan pri Mokronogu, 8. febr. V ponedeljek je škocjanska tara doživela nad-žalosten [x>greb, kakršnega tukajšnje pokopališče še ni videlo. V spremstvu orožnikov je prinesla nezakonska mati M. T. iz Stare vaei pokopat dve otroški trupli evojih las'tnih dvojčkov, ki jih je pred kakimi 14 dnevi povila in takoj — z lastnimi rokami — umorila. O tem 6trašnem in sramotnem zločinu so znane do danes te-le podrobnosti: Nesrečnica, 38 let stara ženska, je imela znanje z nekim zakonskim možem. Posledice tega znanja so opazili sosedje in, ko te evoje ugotovitve nieo prikrivali, jim je ženska zagrozila s tožbo, če ji očitajo kaj takega. Prav ta njena grožnja in tajitev pa je zbudila v vasi sum, da 6c bo ženska utegnila na nedovoljen način rešiti posledic evojega gTešnega znanja. Zato so jo nekatere žene v vasi skrivaj opazovale. Kar na enkrat eo pa bile v svojem pričakovanju veselega dogod- ka razočarane. Po daljšem ugibanju eo eosede naznanile orožnikom svojo slutnjo. Škocjanski orožniki 6 6vojim komandirjem eo se tudi tokrat epet sijajno izkazali, da so samo na podlagi sumnje odkrili zločin, ki je bil dobro prikril Iz osumljenke so dosegli gladko priznanje in našli tudi smrtno zibelko oben dvojčkov, dobro razvitih dečkov, ki ju je zločinska mati brž po rojstvu brez krsta umorila tako, da je enega zadavila, z drugim pa udarila ob posteljnjak. Nato je oba ponoči zakopala na bližnji njivi. Da ima ta mati kar nečloveško srce, je ljudstvo presodilo tudi po odkritju zločina, ko se je brez najmanjšega znaka sramu in brez sleherne solze, neverjetno mirno obnašala pri zaelišanju, pri 6odni obdukciji trupel ter ko je sama v orožnikovem spremstvu nesla trupli na zadnjo, Bog ve koliko prezgodnjo jx>t na pokopališče. Baje sta v to grdo zadevo zapletena neka tuja babica in neznani oče. Zadnji čas je r Jii^i - da izf>o'nite pogoje za nagradno žrebanje, s katerim bo »Slovenec« razdelil številne, bogate nagrade mod svoje naročnike. Pravico do lepih nagrad bodo imeli oni dosedanji naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in ki Ixido imeli naročnino plačano tudi za mesec februar, in vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovcnca« najmanj za tri mesece in plačajo vsaj do 19. februarja t. !. trimesečno naročnino. Gornja slika predstavlja garnituro loncev, prvovrstne kakovosti, ki jih jo dobavila tvrdka Fr. Stupica, Gosposvetska cesta 1, Ljubljana. Darilo je razstavljeno pri omenjeni tvrdki in si ga tam vsakdo lahko ogleda. Ostale nagrade so: nevestina bala, moška obleka z izvrstno uro, 5 modernih radijskih aparatov, 5 modernih »Lesce«-pIugov, dva pisalna stroja, kompleten kuhinjski pribor, 5 brzoparilnikov rtnih društev 50% popust voznih cen. Ta jjopust morejo uživati samo člani dotičnega društva, ki morajo imeti društveni članski list s fotografijo. Za odobritev vozne ugodnosti je treba, da vloži društvo, katero sc po svojih pravilih smatra kot kulturno, znanstveno človekoljubno, telovadno ali športno, pri železniški direkciji prošnjo najkasneje 15 dni pred letno skupščino , navede dan in kraj letne skupščine ter če ee bodo te udeležili tudi člani območja drugih žel. direkcij. Društvo si samo preskrbi in priloži prošnji ustrezajoče število legitimacij za kupovanje železniške vozne karte po vzorcu III. železniške pot niške tarife, II. del (vzorec je na vpogled pri vsaki žel. postaji), katere bo žel. direkcija žigosane s 6vojiin kontrolnim žigom vrnila obenem z rešitvijo društvu, da jih to potem pred naslopom vožnje na skupščino izroči udeležniikoiu, ker jih morajo že pri vožnji na skupščino dati žigosati pri potniški blagajni. Prošnjam, ki bi ne bile vložene najkasneje 15 dni pred vršitvijo skupščine ali da bi vozno ugodnost uživali tudi tideležniki, ki nimajo društvene legitimacije, žel. direkcije ne morejo ugoditi. Dr. Albert Homan zdravnik v Škof ji Loki se je vrnil s študijskega potovanja v inozemstvu, kjer je bil na zobozdravniški špecijalizaciji, in zopet redno ordinira. Roland Dorgelèst Kaj sem doživet v Rusiji? INadalievanie.l Vsi kolhozi pa nimajo take časti, da bi šteli med svojimi člani po eno tako pomembno osebo. Stranka je sprejela v svoje vrste le malo kmetov, in še ti eo nekaj manjvrednega. Zato pa pošilja v vasi številne komeomolce (komunistična mladina), ki eo prosti vojaške službe, ti imajo potem vse v rokah. Delavci so razdeljeni v brigade, ki štejejo v splošnem po dvajeet do trideset članov. Ena je zaposlena z živino, druga na polju. Sleherni večer predsednik kolhoza zbere brigadirje in določi delo za naslednji dan. Seveda pa glas preprostega kme-tiča v tem zboru nič ne velja, toliko kot pri nas glas delavca, ki je najet za puljenje repe, le da je onim še slabše: niti tega ne vedo, koliko bodo zaslužili. Zaslužek zavisi od skupnega pridelka, od prihodnje žetve, zlasti pa — od naklonjenosti bri-gadirja. Ta namreč razpolaga z delovnimi listki. On zapisuje, če je ta ali oni nabral dvanajst vreč krompirja, kar pomeni »šiht« enega dne. Če je nabral inanj, bo njegova osnovna plača toliko manjša; Če pa je nabral več. se mu bo dnina sorazmerno večala. Ob razdelitvi izkupička na koncu sezone se tako zgodi, da prejmejo kolhoški garači po štiristo dnin, medtem ko drugi ne dobe niti po dveeto za dvestopetdeset dni dejanskega dela. Ker presoja številke in jih vpisuje v delavske knjižice brigadir sam in ker se delo neprestano menja, si lahko mislimo, koliko samovoljnosti more biti pri tem. Kolhožani imajo torej pravico do nekega osnovnega vsakdanjega zaslužka od dveh ali treh rubljev, ki se pa z ozirom na obči dohodek iabko I zmanjša. Tej vsoti 6e dodaja še delež v naravi jx> količini žetve, ta pa se ne preračunava po številu lačnih ust, kakor je sanjal Bakunin, temveč edi-nole po opravljenem delu. V kolhozih, kjer sem pregledoval številke, se letni dohodki gibljejo med 1200 do 2000 rublji, v čemer je obsežena tudi vrednost deleža v naravi. To mejo je preseglo samo nekaj stahanovcev s srpom in specialistov po delavnicah (mehaniki, kovači, kolarji i. dr.), pa seveda tudi brigadirji, pisarji in predsedniki, ki imajo višjo osnovno plačo in ki si prisodijo najboljši del pridelkov. Povprečna plača znaša šestnajst sto rubljev, to se pravi sto tri in trideset rubljev mesečno. Sto tri in trideset frankov, poudarjam in ne umaknem. Za la borni zaslužek, ki ni ne za življenje ne za smrt, so »proletarizirani kmetje« opustili svoja posestva in ee odrekli slehernemu upanju, da bi se še kdaj ojiomogli. Razumljivo je, da država pri vsem tem tehtanju in štetju ni na škodi. Nasprotno: vprav sramotno izkoriščanje kmetstva ji omogoča izvajati program in vzdrževati najštevilnejšo armado sveta. Leta 1936 je plačala kolhozom in svobodnim kmetom za njihov celoten pridelek devet milijard, prodala pa ga je za tri in štirideset milijard deloma na notranjem deloma na zunanjem trgu. Teh tri in štirideset milijard dobička je polovico državnega proračuna. V istem času pa je čisti dohodek v industriji dosegel komaj tri milijarde. Srp vselej priskoči na pomoč kladivu. Država, ki izkorišča proizvajalca, ne ravna nič bolje s kupcem. Ker ie ona edini kupec in edini prodajalec, se ni mogoče obrniti na koga drugega. Kdor hoče, lahko ugotovi, da kolhozi mleko, ki ga dobavljajo Moskvi, prodajajo trustu po dvajeet kopejk liter, trust pa ga prodaja dalje |X> jx>ldi-ug rubelj. Diktatura dobro trguje, še celo pri otročjih cucljih hoče zaslužiti. Z ozirom na kupno ceno, ki jo predpisuje država, lahko razumemo, kako klavrne figure so pastirji, živinorejci in mlekarji Zadovoljiti se morajo s stalno plačo treh rubljev in še nekaj deleža v naravi, ki ne preseže dveh rubljev, skupno torej j>et. Par platnenih čevljev pa stane dvajset rul>-ljev... Videl eem jih, kako so izmučeni sedli k skupni večerji, o kateri pa moram reči, da ni vredna več kot petdeset kopejk. Črni kruh in neukusna juha. v kateri so plavali koščki govedine. Nekateri pisatelji se bahajo, da so bili pogoščeni s to jedjo. Dober želodec imajo, če le niso lagali. Kadar je delavec zaradi bolezni prisiljen pustiti delo, prejema iz skupne blagajne kot dnevno podjioro poldrug rubelj. Če pa ni vpisan v kolhoz, ne dobi nič, niti kopejke. Ne kaže mu drugega kot ali nastaviti klobuk ali pa poginiti. Sovjetska zveza je ponosna, da ne pozna našega buržujskega človekoljubja. Mužikov, ki so bodisi sami od sebe bodisi po sili prepustili zemljo državi, nihče niti za setev nič ne vpraša. Ukaz pride in oni ga morajo izvesti, kakor delavci v tovarni. Ukaz prejme tudi predsednik kolhoza in jiokrajinska uprava tudi. Ukazuje [>a neki neviden agronom, ki menda dela nekje v Kremlju, v pisarni, okrašeni s tabelami in barva-nimi preglednicami. Na prvi pogled se človeku zdi, da sta бопсе in dež Sovjetom |>odrcjena. kajti kongres vsako leto že vnaprej določi vso žetev. Načrt za leto 1936 je zahteval slo pet milijonov ton žita. (Nisem bil tako radoveden, da bi pregledoval, ali jo narava ubogala). Število goveda se mora zvišuti na štiri in petdeset milijonov glav. Biki naj se pač po tem ravnajo... Glede vinogradov na Krimu določa načrt, da bodo morali dalj dva milijona ste- klenic najboljšega vina, v letu 1940 pa se povzpeli na dvanajst milijonov. To je veliko, zlasti z ozirom na ceno, |к> kateri ga prodajo. Sicer — funkcionarji eo že tu, ki ga bodo pili na zdravje kolhožanov. »Kaj pa, če ne bomo nič pridelali?« »Država vam bo odgodila davke, tovariši.« »Napisali boste prošnjo za podporo in pristojni oddelek jo bo proučil.« Z drugo besedo se to pravi, kolhožani bodo krepko zategnili pasove, dokler ne bo rešena. Kmetje takih poizkušenj ne pričakujejo z nič kaj veselim srcem. Rajši bi še naprej obdelovali pojja tako. da bi imeli kaj za evoje potrebe. Moskva pa prav tega ne mara, da bi jih mogla še bolj prikleniti nase. »Iz kokeagizovega listja vendar ni mogoče skuhati juhe,« bi ugovarjal moj stari predsednik. Tudi iz konopljevega ne .. niti iz tobakovega. Ljudstvo, ki jo primoramo obdelovali samo za en pridelek jo z vsemi vezmi navezano le na državo. Na Kavkazu je izbruhnil upor. Posebni oddelki GPU so se razlili čez deželo. Na tisoče upornikov so odpeljali. To so »protirevoiucionarji . Pa niso storili drugega kakor da kljub načrtu nieo hoteli sejati detelje. Kaj se godi v Turkestanu, nihče več ne ve. Muslimansko prebivalstvo, zvesto svojim tradicijam, se silno boji kolektivizma. Živi fx> svojem običajnem pravu, šarigatu, in ee pokorava samo svojim plemenskim poglavarjem. Vlada je prekinila vse zveze s to skrivnostno Republiko Uz-bekov in kazenski «prevodi so odšli. Do teh na |к>1 divjih ljudi ni nobenega prizanašanja. Že dve leti skušajo Angleži tjakaj poslati svoj komisijo, pa jim ne dajo j>otnih listov. Čakali bodo nanje, dokler izčiščenje ne bo dovršeno, upornike v grob, premoženje pa razdeliti, dokler Karl Marks ne prežene preroka Mohameda iu čepico ne nadomesti tur-bana. O Petrogradu so govorili, dn ga je Peter Veliki sezidal na kosteh. O kmečki koleklivizaciji bodo Iabko rftkli, dn jo je Stnlin zgradil na krvi. Drobne novice Koledar Četrtek, 10. februarja: Sholastika, devica mu-čcnica; Sotera, devica mučenica. Petek, 11. febr.: Lurška Mati božja. Adoll, škof. — Povodom smrti grškega kneza Nikolaja je izrazil sožalie N.j. kr. Vis. kneginji Olgi in knezu-namestniku Pavlu ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. — Pojasnilo in svarilo tobačnim staroupoko-jcncein! Ker se vsekrižem pripoveduje in vprašuje. kako je s povišanjem pokojnine staroupoko-jencev tob. tovarne, javljamo, da je g. poslanec dr. Koče naši deputaciji zagotovil, da bomo v prihodnjem proračunu upoštevani, podrobnosti pa še niso določene. Vse govorice o raznih odstotkih so torej neutemeljene. Pripomniti pa moramo, da je g. dr. Koče le z veliko odločnostjo in s pomočjo g. ministra dr. Korošca to dosegel. Obenem pa svarimo naše sotrpine, naj ne nasedajo nikomur, ki bi pod kakršnokoli krinko hotel zadevo izrabljati in izsiljevati denar od njih pod pretvezo, da je delal in imel stroške za naše zboljšanje. Dogajalo se je namreč že, da so osebe, ki iiiti pisati niso znale, izsilile večkrat zadnji dinar iz žepa lačnega starounokojenca pod pretvezo, da delajo in pišejo prošnjo zanje. Mi lahko dokažemo, da smo vso številne prošnje sami pisali in jih pošiljali na merodajna mesta brez vsakih stroškov. Zato ni nihče upravičen, od koga kaj zahtevali, kakor tudi ni nihče dolžan v ta namen komu kaj dali. — Akcijski odbor. — Ocena osnutkov lepaka Ljubljanskega vole-sojina. Гprava Ljubljanskega velcsejma je razpisala v decembru lanskega leta nagradni natečaj za osnutke lepaka za letošnji XV1I1. spomladanski velesejem, ki bo od 4. do 13. junija. Razpisu se jo odzvalo 13 riatečajnikov s 17 osnutki. Žirija je 5. t. in. pregledala te osntuke in jih ocenila takole: L nagrada v iznosu 2000 din gre avtorju osnutka |>od geslom »Ljubljana* g. Marku Ferle-žu, Petrovče. II. nagrada v iznosu 500 din pritiče osnutku pod geslom »Zmaj — 2 — B17Z-, avtor g. Boris Race, dipl. tehnik, Ljubljana. III. nagrado v znesku 250 din jo dobil osnutek »Ljubljana -Razstava« avtor g. Emanuel Valjavec, grafik, Ljubljana. IV. nagrado 250 diu je zaslužil osnutek Srce , avtor g. Kladnik Josip, Slov. Bistrica. — Osnutek pod geslom -Čeja« je prav zanimiv, žal pa no ustreza razpisu tega nagradnega natečaja. — Legitimacije za polovično voznino po železnici še danes ni prejelo učitoljstvo nekega okraja v nuši banovini, čeprav so bili: slike in takse oddane že pred pol leta okruinemu prosvetnemu oddelku. Uradnik, ki je slike in denar sprejemal, jih še danes ui poslal na direkcijo železnic. Izgovor, da še ni vse učitoljstvo poslalo slik in da čuka na zamudnike, ne dr/i, zakaj jih je pa nekaj lahko poslal! Smo žc sredi februarja brez legitimacij tudi listi, ki smo pravočasno vložili vse potrebno. Kaj pa, če je v o/iidju kaj drugega? Smo mnenju, dn uradnik, ki jr bil kdaj zaradi poneverbe prestavljen iz šole nu koiko višje mesto, ne sme več sprejemati denarja v varstvo. Zahtevamo takoj legitimacije, za krivca pa kazen! — Prizadeti. — Zagrebško vseučilišče bodo razširili. Tehnični oddelek ban. uprave jc ra/.pisal zgradnio nove tehnične fakultete v Zagrebu. Proračunski znesek za ta dela /naša 8,926.000 din. Dražba pa bo 15. marca dopoldne. Razširjena bo tudi živi-nozdravniška fakulteta ter lxi dražba za gradnjo te fakultete IS. marca. Proračun znaša 4.869.000 dinarjev Če bosta obe dražbi uspeli, bodo že spomladi pričeli graditi nova poslopja. Zagrob-čani pa zahtevajo še razširitev medicinske fakultete. — Zapostavljeno ljubljansko vseučilišče zaman pričakuje, kdaj bodo sledili taki razpisi tudi v Ljubl jani. — Velik izvoz lesa v Nemčijo se obeta. V Sarajevo se je s mil iz Nemčije glavni ravnatelj šIPADa dr. Ulmanski. ki se je pogajal z Nemci za i/vo/ našega lesa. Tu pogajanja so uspela ter bodo mogli naši izvozniki i/voziti v Nemčijo v prvem trimesečju za 3,185.000 mark lesa, in sicer hrastovih hlodov, drugega trdega lesa. rezane lirastovine in drugega rezanega lesa, dalje mehkega lesa, furnirjev in pragov. — Dva jugoslovanska mornarja utonila. Konec meseca januarja se je potopil pred angleškim pristaniščem .'»t. Ivcs parnik »Alba« iz Oc-nove, ki pu je vozil pod panamsko zastavo. Sedaj se je zvedelo, da sta s paruikoiu utonila tudi dva mornarja, ki sta naša državljana, namreč prvi strojnik Ernest Stipanovič, doma iz Druge pri Sušaku, in pa Mirko Ročnk Rudolfov (/a točnost imena no odgovarjamo), doma iz Trbovelj. Oba sta bila znana kot izvrstna mornarja in strokovnjaka. Stipanovič /apušča /eno in dvoje otrok. O Ročaku pa podrobni podatki niso /liani. Angleški Časopisi o tej mornariški žalo-igri obširno poročajo. — 0 preklicih in drugih sodnih zadevali. Ljubljansko okrajno sodišče je lani 4 osebe (predlanskim 2) preklicalo zaradi prekomernega zavži-vanja alkohola, zaradi zapravljivosti pa 4 osebe (predlanskim 6). Uvedeno je bilo dulje sodno piv stopanje za sprejem v zavode za duševne bolezni proli 272 osebam (predlanskim 207). Odklonjene so bile 3 osebo. Okrajno sodišče je dalje izvedlo na zaprosilo izven ljubljanskih sodišč 2560 pravnih pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Pri 33 duševno bolnih je bilo odrejeno skrbstveno varstvo. Novih zapuščinskih zadev jo bilo zaznaniono-vanih 1636 (predlanskim 1457). Nekatere zapuščinsko zadeve trajajo že po več let. Zaradi siromaštva je bilo ustavljenih 13(53 zapuščinskih zadev, kajti sodišče je sestavilo le snirtovnico in nato ugotovilo, da je dotičnik umrl brez premoženja. — Rubežni. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo lani 12.662 raznih rubežni. Pomnožile so so zelo tako imenovane telesne rubežni. Lani je bilo lakih rubežni predlaganih 0230 (predlanskim pa 8320). Opravljenih je bilo 4435 z uspehom. Prav okeekucijeki podatki kažejo, v kakšne dolgove so zabredli mnogi državni in zasebni uradniki. Mesečni in drugi stalni prejemki so bili lani zarobljeni 2807 zavezanrem (predlanskim 2803). Izvršbe, dražbe itd. donašajo državi na kolkih in taksah prav lepe dohodke. Samo na kolkih, s katerimi morajo biti kolkovani razni predlogi in druge izvršilne vloge, je bilo lani vplačanih okoli 500.000 din. Na izvršilnem oddelku zaposleno uredništvo je izredno močno obremenjeno. — V »Službenem listu« kraljevsko banske uprave dravske banovino od 9. t. m. je objavljen »Pravilnik zu zameno obveznic 7%nc$a investicijskega posojilu iz letu 1921«. dulje »Pravila o opravljanju strokovnega i/pita za učiteljice ba-fiovinski.il kmetijskih gospodinjskih šol in tečajev«, >Odrcdba o postavitvi predsednika in namestniku mojstrsko i/pitne komisije pri Zbornici /a TOI v Ljubljani« in »Poročilo \olivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitve senatorjev«. — Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da so pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo »Darmol« odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada, l'porablinjto pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo. Dobi se v vseli lekarnah. Re#. 23.801-3?. — Zgubil ee je lovski реб (ptičar). Cuje na ime »Azor«. Številka pasje znamke je 1930. Kdor kaj ve o njem. izvoli sporočiti pisarni dr. Rav-niharja v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeef grenčice«. Ljubljana Četrtek, dne 10. februarja 1938 Gledališče Drama četrtek, 10. febr.: »Veronika Dese-nišku«. Red A. -— Petek, II. febr.: Zaprto. — Sobota, 12. febr.: sRdeče rože«. Premiera. Pre-miersiki abonma. — Nedelja, 13. febr.: ob 15: Sneguljčica«. Mladinska predstava po znižanih CMiah; ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene. Opera: Četrtek. 10. febr.: Zaprto. — Petek, II. febr.: ob 13: ->Ero z onega sveta«. Dijaška predstava po znižanih cenah. — Sobota, 12. februarja: Boheme«. Izven. Gostuje A. Dermota. Prireditvi in zabave Rokodelski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo 15. februarja ob 5 popoldne mladinsko tride janko s petjem P e p e I k a« (Desetnik in sirotica). Kdor se želi razvedriti, nuj si ogleda to zanimivo igro. Starši, pripeljite svoje otroke, da se nasmejejo ob prisrčnem rajanju dvanajstih ljubkih gozdnih škratov! Vstopnice v predprodaji v nedeljo dopoldne od tO—12 v društveni pisarni, Komenskega ulica 12-1. Vstopnina: sedeži I vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 4, stojišča 2 din. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani upri/ori v nedeljo, 13. t. m., točno ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro v štirih dejanjih z godbo, petjem in plesom: »Kro-jaček juuaček«. Prodprodaja vstopnic v pisarni »Рал et bonum« v frančiškanski pasaži po 6, 4, 3 in 2 din. Pripeljite s seboj otroke, dn se razvedrijo ob tej čarobni pravljični igri. Spored koncerta tenorista g. Antona Der-mote obsega naslednje skladbe: I. Bach: Arijo iz kuntate Magnificat, Htindel: Arija i/, oratorija »Samson«, Verdi: Arija i/. Ilequioina. — II. Pro-cliazku; Poslednja noč, Lajovic: Serenuda, Sker-jonc: Večer soparen bo, Pavčič: Mluda p osem. — III. Brahms: V go/dni samoti, Strauvs: Podokni-ca in Posvetilo. — IV. Bi/.et: Arija i/ opere Carmen. Messcnet: Arija i/, opere Manon in Puc-cini: Arija iz opere Turandot. — Na klavirju spremlja umetnika znani pianist prof. Pavel ši-vic. — Koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na ta večer vabimo vse prijatelje lepega petja. Vstopnice od 35—10 din so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Ljubljanskim dekliškim krožkom. Dekliško prosvetno okrožje Ljubljana vabi nn II. prosv-debatni večer v četrtek K), februar ja v boli dvorani Uniona. Predavala Ik> gdč. Seguin o temi Delo /ene v krščanskem občestvu«. K predavanju imajo dostop tudi druga dekleta in žene. Bežigrad Drevi ob 8 je v društveni dvorani predavanje o Jegliču Predava ravnatelj g. Zor. Predvajan bo tudi film o Jegličevcm pogrebu. Vič. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društvu priredi danes ob sedmih zvečer v šolski telovadnici strokovno predavanje. Predava ravnatelj mestnih nasadov gosp. Lap. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov - sekcija Ljubljana, vabi na predavanje v četrtek, dne 10. febr. ob 20 v mali dvorani filhar-moničntga društva ua Kongresnem trgu. Predaval bo g. dr. Jože Rus o deželnih cestah v Ljubljani nekdaj in danes. Predavanje bodo ponazorjevale slike. Vstopnine ni. Sestanki Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v društvenem lokalu na Sv. Jakoba trgu S (dvorišče). Udeležba za redne člane obvezna; novi člani katoliškega naziranja dobrodošli. Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani, ima svoj redni letni občni zbor v soboto. dne Ј2. febr. ob 20 v društvenem prostoru v Ljubljani, Pred škofijo 18-1. Akcija za dosego našiih pravic stopa v odločilen stadij. — Strnimo naše vrete! šempetrski Fantovski odsek. Drevi ob S bomo imeli važno predavanje. Govoril bo g. Maj-dič o občinah. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. in mr. Murniayer, Sv. Petra cesta 78. Počitniški dom za dijake v Ljubi ani Ze pred vojno je bila v Ljubljani ustanovljena Počitniška zveza-, v kateri so se združili di jaki, da bi lažje organizirali svoja počitniška potovanja. Po vojni so je Ia počitniška zveza poživila ter so kmalu natb prelevila v »Ferialni savez«. Naši dijaki sicer niso- dobro razumeli kaj ta naslov pomeni v slovenščini, pač pa so razumeli naloge lega društva. Ferialna zveza je razširila svoje delo na vso državo, bila je in je še danes najmočnejša v Sloveniji. Slovenski delegati so že davno nameravali zgraditi počitniški dom za dijake v Ljubljani, kakor so ga že dobila mesta Splil. Belgrad in Mijačica. Ferialna zveza je pred leti prenehala biti avtonomna ter je podrejena prosvetnemu ministrstvu. To jo odredilo osredotočenje fondov sedanje zveze. Sprožena je bila misel, naj se iz teh fondov narede domovi za potujočo dijake. Del slovenskih fondov v teh domovih bi znašal sedaj okoli 160.000 din. Lastna sredstva slovensko ferialne zveze pa znašajo okoli 70.000 din. Zato je osrednja ferialna zveza sklenila, da da za dom v Dubrovniku 400.000 din, za Ljubljano pa tudi 400.000 din. tako da bi Ljubljana razjiolagala z okoli 470.000 din gotovine. V torek zvečer je bil pod vodstvom prof. dr. Mihelaka sdlanek, ki so se ga udeležili zastopniki posameznih šol in podružnic ferinlnoga save-za, mod temi direktor Dolenc, hansko upravo je zastopal inšpektor Bnjuk, mestno občino pa g. Mihelčič. Navzoče so bile tudi zastopnice nekaterih ženskih društev in predsednik Ferialne zveze iz Belgrade prof. Raško Diinitrijevič. Prof. dr. Mihe- Danes nepreklicno zadnjikrat veliki film prirode, ljudi in živali I j Q Kraljica džungle matica Jutri premiera zabavnega filma iz mondenega sveta Pariza in Švice Telefon 21-24 Rendez-vous v Parizu Claudette Colbert Predstave ob 16.. 19-15 in 21-15 lak je razložil neodložljivo potrebo, da se dom Ferialne zveze čimprej zgradi, ker pa so sredstva premajhna, bi bilo umestno, dn bi banska uprava, mestna občina, razne korporacije priskočile gradnji na pomoč. Inšpektor prof. BRjuk je pozdravil lo idejo, naglasil pa je, da je za letošnji proračun že prepozno in da se bo morda prihodnje leto našla kakšna podpora za Ferialno zvezo. O. Mihelčič pa je v imenu mestne občine izjavil, da mestna občina nima nobenega zemljišča na raz-|K>lago. ki bi ga mogla dati za tak dom, pač pa bi se dalo govoriti o podpori, seveda tudi šele prihodnje leto. Sprožena je bila misel, naj bi se s počitniškim domom združil tudi internat za dijake med šolskim lotom. Prof. Diinitrijevič pa je v imenu osrednje Ferialne zveze izjavil svojo naklonjenost Ljubljani in Sloveniji ter obljubil vso pomoč. Sestanek je končno sklenil, da Ferialna zveza intervenira, oziroma da se posvetuje z jav-' ni mi činitelji, kako bi so dala gradnja počitniškega doma v Ljubljani uresničiti. Sklenjeno je bilo tudi, da Ferialna zveza poskrbi za zemljišče, pripravi načrte in proračun nove zgradbe. Dolenjski tramvaj bo vozil do Rakovnika Javnost se zelo zanima za novo tramvajsko progo k Sv. Križu, ki jo bodo začeli graditi «pomladi, ni ji pa še toliko znano, da se je Maloze-leznička družba usmilila tudi dolenjskega okraja, zlasti pa Galjevice in Rakovnika in bo vso dolenjsko progo na novo zgradila, da bodo mogli na njej obratovati novi vozovi, hkrali pa bo progo podaljšala do Rakovnika. Od Oražnovega doma dalje bo nova proga speljana poleg cestišča. V jarek na levi strani Dolenjsko ceste (v smeri iz mesla proti Rudniku) lioiio položili debele betonske cevi ter jarek zasuli, pridobljeni prostor pa |>orabili za progo. Seveda bo morala Maloželezuiška družba nekaj sveta se odkupiti od privatnikov. Tako bo proga tekla do novega igrišča SK Korotana tik pod Rakovnikom, od tu naprej pa ob ograji tega igrišča po svetu, ki ga jo Salezi janski zavod brezplačno odstopil Maloželezniški družbi, do konca tega igrišča, to je do Plankarja. S podaljškom dolenjske proge bo zelo ustreženo prebivalcem Galjevice, zlasti pa številnim romarjem, ki obiskujejo Rakovnik, kakor tudi dijakom saiezijanskega dijaškega konvikta na Rakovniku, ki posečujo razne šole v mestu, posebno še. če jim bo tramvajska uprava ob določenih urah dala na razpolago posebno vozove, da ne lx) zaradi njih — saj jih je okrog 200! — oviran redni promet. Ker bodo vozovi z Rakovnika vozili mimo magistrata, pošte in gl. kolodvora naravnost k Sv. Križu in nazaj, bo dolenjska proga precej pridobila na frekvenci. Blago za plaši ki ga boste nosili res z veseljem, si oglejte in kupite pri BRATA VLAJ, wolfova ulica 5 l Na XVII. prosvetnem večeru, ki bo 11. lebr. ob 8_v beli dvorani Uniona, bo predaval g. urednik Гrane Terseglav o svetovnem vplivu židovstva. Ravno v sedanjem čaeu rešujejo evropeke države, vsaka seveda na svoj način, judovsko vprašanje. Boji v Palestini eo tesno epojeni z naseljevanjem Židov. Predavatelj nas bo seznanil z judovsko du-ševnestjo, pokazal zgodovinska pota, po katerih je hodil judovski narod, in njihovo temeljno re-jigijo. Brez dvoma bo to predavanje obče zanimivo iu vabi cenj. občinstvo, da ee ga v obilnem številu udeleži. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana-Bežigrad vabi 6Voje člane in prijatelje pokojnega tovariša Rillja Franceta, da se udeleže spominske sv. maše ob obletnici njegove smrti jutri, dne 11. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Člani naj se udeleže 6v. maše z organizacijskim znakom. — Odbor. I Preselili smo se na Tyrievo 9. blizu nebotiintka I P AHFUMERI1 A VENUS j 1 Pripravljalni tečaj za srednješolce, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov, so vrši na II drž. real. gimnaziji. Vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotuh od 15.50—16.30 na istem zavodu. Cena za predmet 90 din mesečno. Vpisnina K) din Podrobnejše informacijo vsak dan od tO—12 v društvenem lokalu v Krakovski ulici v; - Odbor DBPK. I Nesreča pred kolodvorom. Včeraj dopoldne je pred kolodvorom podrl tramvaj 35 letno Angelo Zajčevo, šiviljo iz .Medvod. Zajčeva je dobila na glavi hude poškodbe. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Srajce, kravate Karničnik. nebotičnik. 1 Tatvine. Mariji Beštrovi je bila v Mostah na Zaloški cesti ukradena črna usnjata torbica, v kateri ie bilo 860 din goloviue, mala rjava denarnica, icp rožni venec ter nekaj drugih predmetov. Beštrova trpi nad 1000 din škode. — Josipu Teršerju je bila ukradena srebrna moška Doxa- ura in srebrna verižica, skupaj vredno 800 din. Liutomer Pižmovka se je zopet pojavila. Podgana piž-movka sili k hišam. Umsko leto so jo preganjali v Muri. Nekateri so jo streljali, drugi pa s palicami pobijali. Bilo je tako, da si: tisti, ki so v vodi videli to podgano, sploh niti v vodo niso več upali. Zdaj se je naselila po kmečkih poslopji ii. Kolesa kradejo. Ljudstvo je že v skrbeh, ali sploh ne 1к> sine I več nihče kolesu nikjer ob /id postaviti? Nn glavnem kolodvoru je bil okra-den na.klipovalec lesu, i/ čakalnice okrajne posojilnico pa je /ginilo kolo posestnika g. Mug-diča. Od lanskega maja ni miru pred temi tatovi 2(10 din nagrade dobi, kdor izsledi kolo znamke Styria. štev. 664.IS6. Kolo je črno, dobro ohranjeno. Pozor pred nakupom! Javiti je na naslov: Magdič, Cvon p. Ljutomer. Maribor m Proslava 16. obletnice izvolitve in kronanja papeža Pija XI. Minulo nedeljo se je proslavila v tukajšnji stolnici 16. obletnica izvolitve svetega očeta s slovesno pontifikalno sv. mašo, katere ec je udeležil tudi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič. V soboto, 12. februarja, se bo obhajala spominska slovesnost 16. obletnice papeževega kronanja s slovesno pontifikalno sv. mašo v stolnici ob 8. Za mariborsko meščanstvo se bo proslavila obojna 16 letnica svetega očeta s cerkveno prireditvijo v nedeljo, 13. februarja, v stolnici ob pol 10 in s slavnostnim zborovanjem v veliki unionski dvorani ob tričetrt na 12. V etolnici bo imel pridigo prevzvišeni g. škof lavantinski. Na zborovanju bo govoril dr. Josip Leskovar st. Na sporedu so tudi pevske točke zbora bogoslovcev. Vstopnine ni. m Kuharska razstava. Mariborski restavraterji in gostilničarji pripravljajo Mariborčanom veliko presenečenje. V dneh od 12. do 15. marca bodo priredili v veliki unioneki dvorani kuhareko-kuli-narično razstavo v takem obsegu, da je v Mariboru in menda tudi še v državi dosedaj ni bilo. Razstave se bodo udeležili številni restavraterji in gostilničarji z najboljšimi proizvodi evoje kuhinje. Pridružijo se jim pa še tudi dqbavitelji, ki imajo z gostinstvom neposredno ali posredno posla. m Gledališke novice. V nedeljo popoldne bo v gledališču predstava za dijake. Uprizori ec klasična ljudska igra »Sodnik Zalamejski«. Dijaštvo dobi v predprodaji sedeže po najnižjih cenah. Nameravani plesni koncert svetovno znane umetnico Rozalije Chladek ee je moral zaradi turneje umetnice po Italiji preložiti. Težko pričakovana prva operna premiera se bliža svojemu uresničenju. Uprizorili bodo popularno Verdijevo opero »Trubadur«. m »Staribor« ima svoj mesečni sestanek drevi ob 20 v restavraciji Narodnega doma. m Kongregacija za gospe ima jutri, na praznik Lurške Gospe, skupno sv. mašo ob četrt na 7 v kongregacijski kapeli. m V visoki starosti 82 let je umrl v Smetanovi ulici št. 51 upokojeni nadpaznik moške kaznilnice Anton Dragar. Naj počiva v miru! m Koroški večer priredi Ljudska univerza jutri, v petek, ob 20 v epomin 50 letnice smrti Andreja Einspielerja. Uvodno predavanje bo imel prof. dr. Janko Kotnik, gdč. Zwitterjeva pa bo recitirala Gregorčičevo »Andreju Einspielerju« in Albrechto-vo ->Koroška zemlja«. Dijaški zbor klasične gimnazije bo zapel več koroških pesmi, na koncu pa bo recitacija »Koroške rapsodije« anonimnega mariborskega pisatelja. m »Kruci« na Ljudskem odru. Krstna predstava ljudske igre »Kruci«, katere avtor je g. Anton Brumen, bo v soboto, 19. t. m., zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Naslednjo nedeljo popoldne pa bo repriza. m Pri siromakih je gorelo. V »Sibiriji« ob Ptujski cesti v tezenskem gozdu se je v noči na sredo vnela zaradi žarečega dimnika lesena baraka Antona Kaubeja. Domači so se prebudili šel«, ko je bilo že vse v plamenih. V zadnjem trenutku je oče spravil svojih 5 malih otrok skozi okno ter se potem še sam rešil. Zgorelo mu je vse imetje, oprema in obleka ter je rešil svoji «Iružini le golo življenje. m Upravičeno zgražanje. Naš čitatelj nam sporoča: Ob nedeljah popoldne je v nekaterih mariborskih lokalih varietetski spored, katerega obiskujejo zlasti družine z otroki. Silno neprijetno pa je dirnilo obiskovalce ene od teh kavarn, ki eo pripeljali s seboj male otroke, da je nastopila neka črna plesalka več kot pomanjkljivo oblečena. Kaj takega naj se vsaj ne dovoljuje popoldne, ko je v kavarni tudi nedoletna mladina. Prosim Va«, da to priobčite v Vašem listu v opozorilo kavarnarju, pa tudi policiji, ki naj bi pazila tudi na moralno plat takih predstav. m Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu na Slomškovem trgu svoj redni sestanek. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi elikami. Vsa dekleta iskreno vabljena. m Drevo ga je podrlo. Pri podiranju drevja je prišel pod padajoče drevo 16 letni Alojz Zlahtič iz Zgor. Dupleka Drevo mu je desno nogo dvakrat zlomilo. Prepeljali eo ga v mariborsko bolnišnico. Gledališče Četrtek, 10. februarja, ob 20 uri: »Noč v Kairu«. Red D Petek, 11. februarja: zaprlo. Kranj Tržičani ponove Cigana barona« v Kranju. Pričakovali smo, da bodo Tržičani v Kranju uspeli s »Ciganom baronom« in nismo se motili. Njihov nastop v Kranju je bil tako zaželjen, du je bila dvorana Ljudskega doma zdaioč premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so hoteli videti nastop tržaških pevcev. Vsakdo je bil s predstavo zadovoljen. Tržičani ponove opereto »Cigan baron« v Kranju še v nedeljo 13. februarja. Vstopnice si prcskrbite že v predprodaji pri llink pod državno kontroio. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Norma«. družbe z o. z. v Ljubljani, oglasiti ee je do 16. marca, ugotovitveni narok 22. marca. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ljubomira Domiiroviča. medičarja in evečarja v Celju, narok za sklepanje poravnave 0. marca, oglasiti se je do 3. marca, nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Romiha Edmunda, trgovca z mešanim blagom na Tratah št. 29, eodtii okraj Sv. Lenart v Slov. goricah, narok za sklepanje poravnave 17. marca, terjatve je prijaviti do 10. marca 1938. bila proračunana vrednost gotovine na 56.3 milij. din. Primerjava jiosameznih skupin kaže naslednjo sliko: Mestno gospodarstvo 1935-36 Sestavljen iu objavljen je računski zaključek mostne občine ljubljanske zu leto 1935-1936 obenem s pripadajočimi bilancami. Delno sc tega računskega zaključka ne da primerjati s prejšnjimi leti, ki?r teče ta zaključek od 1. aprilu 1935 do 31. marca 1936. dočim so so prejšnji zaključki nanašali na koledarska leta s prehodno izjemo prvih treh mesecev 1935, ko je bilo jio-trobno preiti na isto leto, kot gu ima v s\ojem poslovanju država. Ta računski zaključek pa je zanimiv zaradi tegav ker je v leni letu še gospodarila deloma prejšnja občinska upravu Ta je tudi sestavila proračun in skrbela za njegovo izvrševanje do decembru 1935, ko je nastopila nova uprava, katere delo jo šele novi proračun 193(>-|937, ku-terega zaključni račun še ni objavljen. Glavni pregled izdatkov mestnega zaklad« kaže, da so v primeri s proračunom v znesku 45.6 milij. din znašali proračunski izdatki 43.3 milijona din. To jc pripisovati v glavnem, da ni bila izplačana anuiteta 2 milijonov din posojilu tramvajske družbe Pokojninskemu zavodu, (ločim v drugih skupinah izdatkov ni znatnih rnz- blagajna 31. XII. 1034 31. 111. Poštna hran. 0.25 0.04 hran. vloge 0.8 0.7 zaostanki 2.9 6.9 efekti 0.44 0.4G premičnine 3.24 8.16 nepremičnine 48.0 123.6 P a s i v a : zaostanki 0.6 1.9 dolgovi 77.75 82.4 Borza Denar Dne 9. januarja. V zasebnem kliringu jc ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling jc v Ljubljani popustil na 8.52—8.62, v Zagrebu na 8.505—8.605, v Belgradu 8.4729—S.5729. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.525 do 29.225, v Belgradu 28.40—29.10. Ta pregled nam kaže stanje imovine in obveznosti mestnega zakladu, ne upošteva pa stanja po bilancah mestnih podjetij. Kaže tudi, da se je zadolžitev mestu še povečala. K temu pregledu še pripominjamo, da so znašali dolgovi mestnega zaklada (torej brez podjetij) dne 31. decembra 1929 51.84 milij. din in da so se torej povečali v 6 letih in 3 mesecih za 30.6 milij. din. Ob tej priliki omenjamo, da eo netočni pregledi, ki jih je izdalo finančno ministrstvo o stanju samoupravnih dolgov po stanju dno 31. dec. 1936, kar zadeva Ljubljano, ki je po teh izkazih zmanjšala svoj dolg od 1933 na 1936 od 153.94 na 117.1 miliij. din. Ta napaka pa je nastala zaradi tega, ker so bila leta 1933. upoštevana podjetja, dočim tega za 1936. ni bilo. Razlika je pa tako velika (36.8 milij. din), da bistveno ustvarja v splošnem ugodnejšo sliko vee samoupravne zadolžitve kot je v resnici. Takih statistik ne bi smeli izdajati naši uradi, če hočejo obdržali svoj ugled. Mestna podjetja izkazujejo za 1935—1936 t«-le prebitke, oz. primanjkljaje, kakor tudi proraču-nane donose: mestna elektrarna prebitek 33.387 (proračun 10.777) din, plinarna izguba 108.485.50 (proračunski dobiček 40.637), vodovod prebitek 489.717 (proračunski prebitek 137.930) din, klavnica prebitek 94.856 (44.262) din, pogrebni zavod izguba 84.865 (proračunski dobiček 28.000) din, zastavljalnica izguba 1342, priprega jîrebitek 645 (41.633) dinarjev. Regulacijski sklad izkazuje 784.346 din izdatkov in 796.784 din dohodkov, revija »Kronika« je izkazala izgube 106.758 din, dočim je bil v proračun zanjo vnesen čisti dobiček 7200 din. Meščanska imovina izkazuje prebitka 145.203 (139.835) din, delavska zavarovalnica pa izkazuje izenačene dohodke in izdatke. Prebitek delavskega doma znaša 28.814 din, Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.15 do 14.35, v Zagrebu istotoliko, dočim so v Belgradu beležili 14.1576—14.3576, Nadalje so beležili v Zagrebu za konec februarja 14.10—14.30, za sredo marca 14.15—14.35, za konec marca in aprila 14.135 do 14.335. Devizni promet je znašal v Zagrebu 6,312.218 dinarjev, efektivni promet v Belgradu 2,250.000 dinarjev, dočim je bil v Zagrebu živahen. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2402.16—2416.76 Berlin 100 mark...... 1732.52—1740.40 Bruselj 100 belg...... 729.05— 734.12 Curih 100 frankov...... 996.45—1903.52 London 1 funt.......215.03— 217.08 Newyork 100 dolarjev ..... 4264.76—4301.07 Pariz 100 frankov...... 140.61— 142.05 Praga 100 kron...... . 151.14— 152.24 Trst 100 lir........ 225.35— 228.43 Ziirich. Beograd 1,0, Pariz 14.14, London 21.6125, Newyork 431.25, Bruselj 73.17, Milan 22.69, Amsterdam 241.—, Berlin 178.95, Dunaj 80.50 (81.60). Stockholm 111.40, Oslo 108.60, Kopen-hagen 96.475, Praga 15.17, Varšava 82.—. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.555, Buenos-Aires 110. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 99.25 do 100.25, agrarji 62—65, vojna škoda promptna 452 do 455, begluške obveznice 91—93, 8% Blerovo posojilo 99—100, 1% Blerovo posojilo 92—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, Narodna bnnka 7700—7800, Trboveljska 225—235. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, agrarji 60—(30.50 (60), vojna škoda promptna 464.50—470 (465, 470), begluške obvoznice 92—92.50 (92), dalm. agrarji 91 Polovica nesnage v vodi za namakanje! Skoraj ne bi verjeli, koliko nesnage odstrani Ženska hvala, ki vsebuje SchicMovo milo, še pred pranjem iz perila. Toda to se občuti Šele pozneje pri pranju! Vsak posamezni kos bo poprej in laže popolnoma çijf. '"fi V . V' ;; ; •», .... m* dobro namočeno, napol oprano denar, 4% sev. agrarji 59 denar, 8% Blerovo posojilo 100—101 (99), 7% Blerovo |x>so.jilo 94.25 do 95 (94), 1% posojilo Drž. bij), banke 100.."i0-l02 (100.50, 101). 7% štab. posojilo 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7.700 denar, 1'riv. agrarna banka 220 denar, Trboveljska 225—230, Narodna šuinska 20 blago, Gutmann 60 blago. Tov. sladkorja Bečkerek 510—G00, Osj. sladk. tov. 165 blago, Dubrovačka 405 denar. Iiolgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 466.50—467 (467, 463.50), za konec februarja (466), za konec marca 465—46(5 (465, 463), zn konec aprila (465.50, 465), begluške obveznice 92.75—93.50, dalm. agrarji 92.25—92.75, S% Blerovo posojilo 99.50—102 (100.50), 1% Blerovo posojilo 94 — 94.50 (04.50), 7% slab. posojilo 100—100.50. — Delnice: Narodna banka 7.700 do 7.850, Priv. agrarna banka (226). Žitni trg Novi Sad. Vse neizprem. — Tend, mirna. — Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Mariborski sejem 8. febr. 1038. Prignanih je bilo 7 konj, 14 bikov, 210 volov, 374 krav in 14 telet, skupaj 617 komadov. Cene so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od din 1.60 do 5.50, poldebeli voli 1 kg žive teže od din 3.80 do 1.60. jdemenski voli 1 kg žive teže od din 3.25 do 4.50, KINO SLOGA ■ TELEFON 2 7 - '3 0 Danes premiera velikega zabavnega velefilma TRANSATLANTIK po poznani noveli „HOTEL NA VODI" in po gledališkem komadu „ S P I E L A M BORD" od pisatelja Axela Iversa. V glavni vlogi: VIKTOR DE KOWA, SUSI LANNER in ALFKED ABEL. DOPOLNILNI PliOGHAM ČUDEŽNI KONJ Vesela in ume-hnpolna burka biki za klanje 1 kg žive težo od din 3.50 do 4.75, klavne krave debelo 1 kg žive teže od din 4 do 4.80, plemenske krave 1 kg žive težo od din 3.30 do 4, krave za klobasarje 1 kg žive teže od dill 2.25 do 3.30, molzne krave 1 kg žive teže od din 3.10 do 4, breje krave 1 kg žive teže od din 3 do 4. mlada živina 1 kg žive teže od din 4.25 do 5.25, teleta 1 kg žive teže od din 5 do 6.50. Prodanih je bilo 281 komadov. — Mesne cene: Volov-sko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 din, volovsko meso II. vrste 1 kg 8 do 10 din, meso od bikov, krav, telic 1 kg 6 do 12 din, telečje meso 1. vrste 1 kg 10 do 12 din, telečje meso II. vrste 1 kg 8 do 10 din. svinjsko meso sveže 1 kg 10 do 14 din. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju dne 4. februarja 1938: volu I. vsrte 6 din, II. vrste 5 din, III vrste 4.50 din; telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 din. III. vrste 4.50 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 2 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 6.50 din; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 7.50 din — vse za I kg žive teže. Goveje meso prednji del 12 din, svinjina 14 din. svinjska mast 18 din, slanina 16 din kg. Goveje surove kože 12 din kg, telečje surove kože 14 din kg, svinjske surove kože 8 din kg. — Oves 150 din za 100 kg, koruza 150 din, fižol 250 din. krompir 100 din, seno 50 din. elaina 30 din. — Jabolka 1. vre te 300 din za 100 kg, 11. vrste 200 din. —Pšenična mak,i 320 din za 100 kg, koruzna moka 185 din 100 kg. Dunajski prašičji sejem 8. februarja I93S. Prignanih jo bilo 6133 pršutarjev iu 4046 špeharjev, skupno 10.472 glav, od tega iz Avstrije 3WiS. iz inozemstva pa 7011. V začetku je bil sejem miren, nato pa je |>ostnl živahnejši. Cene pršutarjev so [>opustile za 2 groša, težkih poljsUili |irašičev za 1—2 groša, cene špeharjev pa so narasle za 1—2 groša zaradi slabe ponudhe. Posebno so bilo čvrste cene prvovrstnih špeharjev. Cene so bile naslednje: špeharji I. 1.61—1.62, srednjetežki špeharji 1.54—1 60, slari 1.40—1.46, kmetski 1.50 do 1.62, križani špeharji 1.58—1.60, pršutarji 1.30 do 1.60 šil. za kg žive teže. Kulturni obzornik Fr. Erjavec: Zbrano de'o III. Uredil Anion Slodnjak, Jugoslovanska knjigarna, str. 453. S tem zvezkom je končana nova izdaja slavnih Erjavčevih »Domačih in tujih živali v podobah«, ki so edinstveno slovensko poljudno znanstveno delo iz prirodoslovnega sveta. To je knjiga ki je že. davno postala ljubljenka slovenskega di-jaštva in elovenskcga občinstva sploh ter je vsekakor bila eno najpomembnejših in najbolj posrečenih del Mohorjeve družbe. (Škoda, da ia nova izdaja vsaj v tem 111. obširnem delu ne pove z besodico niti kdaj so ti snopiči prvikrat izšli niti v kateri založbi!) Erjavec sam je ta dragoceni pojtis živali jK>svelil »slovenski mladini v poduk io znlwno«, zalo je bila resnična škoda, da je ta bil dozdaj tako zelo nedostopen. Jugoslovanski knjigarni in uredniku dr. A. Slodnjaku gre velika zasluga, da sla Erjavca oživila in ga zopet izdala za naš čas, 'er našemu dijaštvu in vsem, ki se zanimajo za živalstvo v širšem smislu, zopet dala v roke knjigo, ki jc svojo vrednost že zdavnaj izjiričala v (Kiliii meri in jo je narod in slovenska kulturna zgodovina uvrstila med klasična slovenska dela. Saj pa je Erjavec v tej knjigi tudi tako prisrčen in topel kramljavec in lak mojster v opisovanju živali, zlasti ptičev jievcev, da človek, tudi če ni naravoslovec, oziroma prav zato, ker ni sistematični naravoslovec, ne more odložiti knjige. Prav ima Slodnjak, ko tako visoko postavi Erjavčevo pisanje v primerjavi s starejšimi in sodobnimi poljudno znanstvenimi »eseji:, na primer z dr. Plečnikom, prof Vidmarjem in drugimi, ki mu v tem smislu slede. Erjavec ima prvenstvo med njimi in tudi največjo popularnost, Ta tretji zvezek Zbranega dela oz. TI. obširni zvezek »Živali vsebuje zaključek četveroiiožnili živali (tujozemskih), kar pa bi raje videli, da bi ga urednik pridružil prejšnjemu zvezku, s čemer bi dosegel tudi enakomernost v obšimosti zvezkov. (Sicer se urednik ojiravičuje z nepremagljivimi silami v tem pogledu, kar mu radi verjamemo.) Zaključeno enoto pa tvorijo ostala poglavja: domača perutnina ali žival, naše poljske in gozdne ptice, naše močvirne in povodne ptico 1er najimenitnejše ptire iz tujih krajev. V uvodu (str. 7—14) označuje urednik vsebino tega zvezka, obenem pa ugotavlja tudi vire iu še posebej večjo ali manjšo odvisnost od njih. Od j>oglavja do poglavja gre za Erjavcem in njegovimi viri (največ Brehni) ter ga s primerjalnega stališča sodi, v koliko je Erjavec izviren in resnično sam svoj. Ce se je Erjavec pri tujih živalih moral razumljivo nanašati nn svoj vzor, ki ga je pa |>o svoje doživel in podal, je v opisu domačih ptic ves domač, resnično izviren in nazoren, jxiln narodopisnega blaga in ljudskega izražanja, 1er je v teli poglavjih dosegel svoj vrh in največje mojstrstvo, s čemer je nekajkrat tudi premojstril svoj vzor, zaradi česar moramo vse delo smatrati zn slovensko in naše. C'e mu je služil Brehni za vodilo, je vsebino in duha dal iz sebe in se le v dvomljivih zadevali naslonil na svojega vzornika, ki ga )>a nikjer — ne navaja. V lej >neznanstvenosti« vidi urednik tudi vzrok, zakaj Erjavec ni hotel sprejeti vse-učiliške profesure v Zagrebu. Urednik, ki je napisal tako topel uvod, pa je tudi |x>skrbel. dn ie današnji rod dobil dopolnilo Erjavčevih ptic, iii žive pri nas, pa jih Erjavec še ni pozna). To dopolnilo sta napisala slovenska moderna »ornitologa« prof. K. Ilačar in Božidar 1'onehšek. ter ga dodala oh koncu na sir. 371—996. Prav tako sla tudi ta dva strokovnjaka obenem z literarnim urednikom komentirala kritično tudi strokovne napake v spisu. ter s tem tudi strokovno oživila Erjavca za naš čas. Tako ima slovensko občinstvo zdaj v rokah tudi kritično pregledan in dopolnjen tekst, ki stoji na današnji znanstveni višini. Dodano je stvarno kazalo. Razumljivo, da so pride-jano tudi vse podobe, ki so obilno krasile ze izvirno izdajo. S tem delom jo tako zaključena izdaja Erjavčevih »Domačih in tujih živali v podobah« 1er tako dana mogočosl, da se to ljudsko delo znova razširi v najširše plasti našega naroda in želeli bi, da prav tako kakor med dijaštvo tudi med kmečko ljudstvo, kajti prav ono živi najtesneje z naravo in jo zato mora poznati. In njemu bo knjiga dala tudi največ užitka. Erjavčevi čudovito živi in nazorni opisi živali spadajo zato v vsako slovensko hišo. Id. „Čas" št. 5 Izšla je nova številka glasila Leonove družbe ■času . ki prinaša na uvodnem mestu 10 strani obsegajoče študijo urednika »Slovenca« Franca Ter-segla vu o >religiozni zmedi in sliski sodobnega sre/anapisano v spomin nn smrt slovečega religioznega genija naših dni jezuita p. Petra Lip-perla, kateremu pa bo še posebej jiosvečen drugi del, ki ga v tej številki že napoveduje. Tersegla-vov članek se v tem prvem delu poslužuje p. Lip-|>erta samo v loliko, da pokaže njegovo mesto v religioznem trenju sodobnih dni. ko se na eni strani opaža mehanizacija in racionaliziranje v pojmovanju verskih resnic, ko se branijo stare posto-janke in se pri lagodnosti samo perifernih manifestacij tako lahko ieligioz.no jiojmovanje zninte-rializira, otopi in st ocenjuje samo iz. kakršnihkoli svetsko-kullurnih posledic, dočim se na drugi strani pojavlja moderni religiozni človek, ki ve, da ima verovanje svoj smisel v večni dinamiki, v ljubezni in intuiciji ter ne samo razumu. Z intuicijo človek bolj dojame bližinr. Boga kakor pa z, razumom, za kar navaja Torseglav nov dokaz pes-mi Davidove, in srednjeveških mistikov, pa tudi sv. Avguština in sv. Tomaža, pisatelja 'Summe. P. Lippert z ljubeznijo objema ves svet iu vsakega čioveka ter stotisočem rešuje vero v današnjem času, ko so ž;' obupavuli. Njegov pomen je v tem, da je ogrel toplo versko misel s tem, da jo je odracionaliziral in jo zopet postavil kol inisterij v življenje, obudil človeško dušo in nje božje sinovstvo, ter z. ljubeznijo in globoko veto oživel v njej podobo božjo, obudil božjega človeka v njegovi notranjosti. Ter-seglav podaja v tem članku samo osnovno razlago lega problema, ki muči tudi naše katoličane ter skuša analizirati v globini religiozni problem naših dni, naznanjajoč sicer skrajnosti posameznih pojmovanj, toda pledirajoč za zlato sredino, ne za kompromis, temveč dejavno krščansko življenje, ki naj ima svoje izhodišče v resnični centralni religiozni plasti, v sten, in naj preporod požene iz. notranje religiozne obnove celega človeka, ne pa iz obrobnih drugorodnih manifestacij. Njegova te/, nja gre za prodorno, moderno katolištvo, da se reši svet za Cerkev. — S leni člankom nekako sovpada zapis o »Resnici in ljubezni — vprašanje o ponujani rokU, kjer prof. dr Fabjan navaja nove dokumenle o Katoliški akciji, in sicer govor sv. očeta francoskim katoličanom, komentar kardinala Verdiera ter izjave kardinalov Gerliera in Lienarta ter se na koncu |>niv tako v smislu novoletne želje po katoliški edinosti zavzema za združeno katolištvo restiire in ljubezni, kajti »V Kristusu je oboje združeno in v Cerkvi obojo vedno živil« — Poleg teh dveh zanimivih m važnih člankov pa prinaša ta številka tudi tehtno razpravo o »naiih driavnili financah j, ki jo je napisal z dokumentirano statistike, urednik D. Poloinik. Razprava se bo nadalje» ala lir. ('. f.rbot končuje oris ustanove nore Portugalske«, ki velja za odlično urejeno kopporatlviio državo; dr. Ahtin pa daje |iregled zadnjih volitev v Sovjetski Rusiji. Med ocenami je ocenjenih več novih >lovonski(i kn.iicr. ki so jih ^pisali, Prijatelj, Grafcuuuer, Štele, Schaub-Koch, Kahinanova. se je zgodilo. Kratek, tenak in svetal dimček se je pokadil iz dimnika sikstinske kapele, nakar je zaorilo na trgu. Ljudstvo je začelo hiteti k cerkvi svetega Petra. Vse je skrajno razburjeno. Kdo je novi papež? Treba pa je mnogo potrpljenja. Minilo je pol ure. ko so se odprla nad glavnim vhodom cerkve svetega Petra steklena vrata, ki drže ven nn trg. Z loggie so spustili veliko preprogo, belo z velikim rdečim robom. Sredi pa je bil vtkan monogram papeža l'ija IX. Takoj nato se je v loggii prikazal križ, za njim pa najstarejši kardinal dijakon. Z loggje so dali znak ljudstvu, naj umolkne. V tistem hipu je na vsem ogromnem trgu nastala grobna tišina. Ura je bila natančno 12.27. Kardinal dijakon je glasno spregovoril nad množico: »Naznanjam vam veliko veselje. Imamo papeža. Njegovo eminenco prevzvišenega gospoda Ahila Rattija, ki je prevzel ime Pij XI.I« Prvi blagoslov Pija XI. V tistem hipu je zagrmelo na trgu od navdušenja. Že pa so se na desni strani vatikanske terase zasvetile rdeče gala uniforme in bleščeči se šlemi papeževe telesne garde. Zraven njih so stopili oddelki palatinske častne straže, Švicarji in orožniki. Vsakdo na trgu je sedaj vedel, da bo papež dal svoj prvi blagoslov Nastala je velika tišina. Ura je malo pred pol eno popoldne. Italijanske vladne čete na Trgu svetega Petra in pred cerkvijo prezentirajo s puškami. Pij XI. jo stopil na loggio. Najprej zmolijo Confiteor. Nato pa 260. naslednik svetega Petra povzdigne svoje roke k nebu ter slovesno blagoslavlja: »Naj vas blagoslovi vsemogočni Bog Oče, Sin in Sveti Duhl« Ljudstvo je pokleknilo, kolikor je v tisti veliki gneči sploh bilo mogočo poklekniti ter je glasno odgovorilo: »Amenk Po tej besedi pa so nastali tako navdušeni klici, da ni bilo mogoče nič slišati. V tem pa so zadoneli zvonovi. Najprej^so se oglasili veliki zvonovi cerkve svetega Petra ter oznanjali veliki dogodek vsemu mestu in vsemu svetu. Papež je ogrnil rdeč plašč čez belo sutano, z obema rokama pomahal ljudstvu v pozdrav ter se umaknil. V Šestnajst let na prestolu sv. Petra V nedeljo 12. februarja so verniki, tujci in «Rimljani, že ob petih zjutraj hiteli k svetemu Petru. Množica pa, ki se je tamkaj zbrala žc ob zgodnjih urah, je morala dolgo čakati, šele ob 1J.15 so z visoke kupole zadonele srebrne trobente, ki so naznanjale, da je papežev sprevod stopil v cerkev. Spredaj je šla skupina redovnikov in dostojanstvenikov raznih stopenj. Za njimi so nesli papežev križ, ki so za njim stopali kardinali v škrlatu in soboljevini. Sedaj se na visoki nosilnici, ki jo imenujejo »Sedia gestatoria«, prikaže papež Pij XI. Viharni pozdravni klici done po velikanski cerkvi, papež pa dviga desno roko v blagoslov. „T ah o mine slava sveta!" Sprevod v cerkev V kapeli svetega Gregorja sprevod obstane. Papež stopi z nosilnice, nakar ga v kapeli pre-oblečejo v oblačila za sveto mašo. Nato sprevod znova krene dalje. Ko sprevod zapušča kapelo sv. Gregorja, stopi pred papeža ceremonier ter v skodelici, ki visi na medeninasti palici, zažge šop prediva. In medtem ko rumeni plamenčki poželjivo použivajo predivo, mora sveti oče poslušati resne besede: -»Sancte pater, sic transit gloria mundi! — Sveti Oče, tako mine slava sveta!* Dvakrat so ta ceremonija ponovi in obakrat mora sprevod obstati, enkrat pred kipom svetega Petra, drugič poleg groba svetega Petra. Skrivnostno plapola mali rumeni plamenček pred papežem ter ga opominja, da bo za slavnostjo kronanja sledila nekoč pogrebna slovesnost... Papež mašaje Sveto mašo je daroval novi papež nad grobom svetega Petra. Papež stoji za preprostim oltarjem ter bere sveto mašo obrnjen z obrazom k ljudstvu. Po pristopnih molitvah trije najstarejši kardinali škofje nad papežem molijo tri molitve, v katerih prosijo od Boga blagoslova zanj. Nato ga kardinal dijakon odene s palijem. To je bel trak, ki je okrašen s šestimi črnimi svilenimi križci in iii ga tako denejo okoli pleč, da en del pride čez prsi, drugi pa čez hrbet. Pred evangelijem stopi prvi kardinal dijakon doli k grobu svetega Petra in trikrat zapoje: »Kristus, usliši nas!« Okoli stoječi pa odgovarjajo: >Naš gospod Pij, ki je od Boga izvoljen, najvišji in splošni papež — naj živil« Ta molitev prosi blagoslovn od Kristusa, prosi priprošnje angelov in svetnikov, nakar vsakemu klicu sledi: »Pomagaj mul« Nato se sveta maša nadaljuje. List in evangelij se bereta najprej v latinskem, potem pa v grškem jeziku. To spominja na prve čase krščanstva, ko so v Rimu rabili oba jezika. Prihaja povzdigovanje. Povelja vojaških straž zadone, sablje zarožljajo in straže pokleknejo. Ljudstvo molči. Nemirna množica ljudstva v cerkvi se umiri kakor se umirc valovi razburkanega morja. Papež dvigne sveto hostijo ter jo pokaže na levo in desno. Prav tako dvigne zlati kelih. Z vrha kupole pa iz srebrnih trobent prihaja koralna melodija. Pred obhajilom papež poljubi kardinala škofa in oba dijakona. Potem pa stopi k prestolu, kjer iz rok dijakona kleče prejme sveto obhajilo. Vse navzoče je prav sveto obhajilo najbolj ganilo. Vse je pretresla zbranost in otroška pobožnost, s katero je papež prejel Jezusa. Tudi sam papež je ganjen. Ko je klečal, so solze iz njegovih oči kapale na stopnice prestola. Sveta maša je končana. Bili so nepopisno lepi trenutki. Papeža kronalo Višek slovesnosti dne 12. februarja leta 1922 v cerkvi svetega Petra v Rimu pa je bilo kronanje papeža s papeško tiaro. To je pokrivalo zlate barve, ki jo obdajajo trije obroči krone. Na vrhu pa je zemeljska obla in križ. Papeža Pija XI. so kronali na podiju pred grobom svetega Petra. Kardinal-dekan je molil očenaš in pa tole molitev: »Vseipogočni večni Bog, dostojanstvo mašništva in počelo oblasti, daj milost svojemu služabniku Piju, našemu škofu, da bo njegova vlada cerkvi v blagoslov, da bo, kakor je po Tvojem usmiljenju postal in bo kronan oče knezov in vodij vseh vernikov, pod tvojim blagoslovljenim vodstvom vse dobro vodil. Po Kristusu Gospodu našem. Aillent« Nato kardinal-dekan sname papežu mitro ter mu dene na glavo tiaro rekoč: »Sprejmi to tiaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi, da si oče knezov ter kraljev, vodja zemlje, na zemlji Namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki mu bodi čast in slava na vse veke. Amen.« Med nepopisnim nnvdušenjem vsega ljudstva je papež podelil slovesni blagoslov. Zunaj pred vrati cerkve svetega Petra pa so že vse dopoldne čakali stotisoči, ki v cerkvi niso dobili več prostora. Tudi te jc hotel papež Pij XI. blagosloviti. Stopil je na zunanjo ložo cerkve svetega Petra ter je še enkrat blagoslovil vso množico. Bilo je že pol dveh proč. Papeža l'ija XI. nesejo v cerkev svetega Petra 16 letnico pontifikata Sv. očeta Pija XI. bodo 12. I. m. slovesno obhajali s službo božjo v sikstin-ski kapeli v prisotnosti papeža samega. To službe božje se bodo udeležili najvišji dostojanstveniki katoliške cerkve. Papež Pij XI. je dejansko zasedel sveto stolico dne 6. februarja leta 1922, vendar pa po stari šegi in navadi papeških obletnic ne slave na obletnico izvolitve, marveč na obletnico kronanja. Pij XI. je bil kronan za papeža dne 12. februarja leta 1922. Torej bo prava slovesnost 16 letnice tega dne. Dogodki pri volitvi РЦа XI. Dne 3. februarja leta 1922 je bilo ravno na petek. Ob 10 dopoldne je že na tisoče ljudi vrelo na trg svetega Petra čakat, kakšen bo izid volitev. Toda tiste dni je bilo čakajočim treba mnogo potrpljenja Dolgo ni bilo nič. Šele, ko je ura kazala že 12.19 čez poldne, je iz dolge črne cevi pri sikstinski kapeli udaril tenak trak dima. Ljudstvo je za hipec onemelo, nakar so je začelo spraševanje in klicanje. Bil je očividno bel dim. Tisoči so kar drli k svetemu Petru, da bi bili čimprej deležni prvega papeževega blagoslova. Bila pa je pomota, ker je za prvim tenkim dimom prišel še dosti črni dim, ki je postajal vedno bolj gost. To je pomenilo, da glasovanje ni bilo uspešno. V petek popoldne so se ponavljali isti prizori. Sedaj pa množica šteje že desettisoče ljudi. Ljudje so ob 5.15 popoldne videli, da se je iz cevi dvignil svetal dim. Bila pa je pomota, ker se je pokadilo iz sosednje hiše. In vendar so ljudje spet drveli k svetemu Petru — zaman. Eno minuto kasneje, to je ob 5.16 minut popoldne se je iz cevi sikstinske kapele zopet črno pokadilo. Razočarani so ljudje odšli. V soboto, 4. februarja, se je ponavljalo isto. Prvi dim se je pokadil že ob 11.35 dopoldne, popoldne pa ob 5.09. Vse je bilo prepričano, da bo papež prav gotovo izvoljen v nedeljo. Nedelja 5. februarja je bil preprasen pomladanski dan. Bila je prav tako lepa ta nedelja, kakor tista pred 14 dnevi, ko je papež Benedikt ležal na mrtvaškem odru. Ta lepa pomlad je izvabila na trg svetega Petra več ko sto tisoč ljudi, l'a tudi ti so zaman Čakali. Ob 11.40 se je črno pokadilo, prav tako popoldne, ko je ura udarila pet v zvoniku. Ljudje pa so bili že tako razgreti, da so mnogi videli bel dim, dasi je v resnici bil črn. Bila je spet pomota. Ponedeljek 6. februarja je bil oblačen in deževen dan. Kljub temu pa se je pred cerkvijo svetega Petra zbralo na tisoče ljudi. In ob 11.45 Papež Pij XI. blagoslavlja vernike z lože cerkve svetega Petra Kronanje v cerkvi sv. Petra Kako so volili papeža Pija XI. Gozdar',eve dobrote Iz svojega skrivališča je privlekel veliko pašteto in jo postavil na mizo. Nekam vznemirjen je gledal, ko je vitez potegnil svoje bodalo ter si odrezal velik kos paštete. : Kako dolgo je že, odkar je bil gozdar zadnjikrat pri vas?« je med jedjo povpraševal vitez. »Oh, že skoraj dva meseca bo od tega,« je oni odgovoril. »Moram reči, da take jedi v vaši koči kaj dolgo ostanejo sveže! Vendar, častiti oče, pri nas v Sveti deželi je taka navada. da gostitelj jč s svojimi gosli. Tako pokaže, da jedi niso zastrupljene,« »Da ne boste zaradi tega preveč v skrbeh, ljubi gospod vitez,« je odvrnil samotar, »boni pa za izjemo prelomil svoj strogi post in bom z vami jedel.« »Jaz bi pa prisegel,« je nadaljeval vitez, »da je dobri gozdar, ki pušča pri vas seno za svojega konia in paštete za svoj želodec, pustil tudi kak vrč vina za svojo žejo.« Samotar je razumel in se prijazno zarežal. Stopil je k loputi in potegnil iz nje velik usnjat vrč, v katerem je bilo najmanj pet litrov vina. Tako je bil led prebit, samotar sedaj ni več ovinkaril, pač pa je na vso moč začel streči vitezu. Med jedjo je čez nekaj časa nato vitez zopet spregovoril: .Čudno se mi zdi, da se tako zaklepate v to svojo kočo. ko imate dovolj močne kosti, da bi si lahko sami preskrbeli hrane iz kraljevega gozda I« Mož, ki je bil sam navzočen v Rimu, ko so pred 16 leti volili novega papeža, to volitev takole popisuje: Bilo je na Svečnico leta 1922, ko so bili pri maši v kapeli sv. Pavla v papeževi palači zbrani vsi kardinali sveta. Maša je bila darovana v čast Sv. Duhu. Kardinali so prosili svetega Duha, da bi jih razsvetlil pri volitvi. Popoldne istega dne so potem v slovesnem sprevodu odšli v sikstinsko kapelo, v kateri so bile volitve. V kotu na levi strani vhoda je stala velika peč, od katere je velika cev skozi okno molela ven. da je bila vidna s trga svetega Petra. V tej peči so potem sežigali listke. Kadar pri volitvi novega papeža noben kandidat ne dobi dvetretjinske večine, listke denejo v peč ter zraven pomešajo mokre slame, da se bolj kadi. Kadar pa je za koga doseženo potrebno število glasov, sežgo samo listke, kar da potem tenak in kratek dim, iz česar množica, ki čaka spodaj na trgu, lahko spozna, ali je bila volitev uspešna ali ne. Obred glasovaaia Marmorne pregraje dele kapelo v dva dela. Pred temi pregrajaini so bili ob steni postavljeni vijolično pregrnjeni stoli za kardinale. Nad vsakim sedežem je majhen baldahin. Pred vsakim pa stoji majhna mizica s črnilom in peresom. Prvi sedež na evangeliski strani je bil določen za kardinala dekana. Za oltarjem je visela umetniško tkana preproga, na kateri je bil upodobljen prvi binkošlni praznik. V tem prostoru je bilo torej treba izvoliti papeža po molitvi k svetemu Duhu. Dvakrat na dan so semkaj prihajali kardinali: prvič ob 10 dopoldne, drugič pa ob 4 popoldne. Tukaj so vsak zase skrivaj napisali na svoje listke ime tistega, ki so ga hoteli voliti. Vsakdo izmed kardinalov je pristopil k oltarju in v roki pokonci držal zganjen listek. Pred oltarjem je pokleknil in prisegel: »Izpričevani pred Gospodom Kristusom, ki me bo sodil, da volim tistega, ki pred Bogom mislim, da ga moram voliti.« Nato je vsakdo listek položil na pripravljeno pateno ter ga nazadnje spustil v kelib. Ko so vsi kardinali oddali svoje listke, vse skupaj prenesejo na mizo pred oltarjem. Kardinali z žrebanjem določijo tri kardinale, ki štejejo listke. Ti trije pohero listke. Prvi jih dobro premeša, tretji pa jih prešteje ter nato dene v drug kelih. Šele nato začno z listkov prebirati imena kandidatov. Če ni bila dosežena dvetretjinska večina, je takoj druga volitev, tako da kardinali vsak dan lahko opravijo štiri glasovanja. Po vsakem glasovanju pa listke takoj sežgo v zgoraj omenjeni peči. Kaj pa se zgodi, kadar je dvotretjinska večina dosežena? Takoj nato, ko je bilo razglašeno, da je ta in ta dobil potrebno število oddanih glasov, kardinal-dekan v spremstvu kardinalov mašnikov in kardinalov dijakonov stopi pred izvoljenega ter mu zada naslednje usodno vprašanje: »Ali sprejmeš izvolitev?« Ce izvoljeni pravi, da sprejme, takoj spuste na tla male baldahine iznad kardinalskih sedežev. Kardinal-dekan nato povpraša izvoljenega, kakšno ime žeii imeti kot papež. Ko izvoljeni papež to sporoči, ga odvedejo v sosedno sobo, kjer ga pre-oblečejo v papeški ornat ter se mu takoj kardinali prvikrat poklonijo. Eden izmed kardinalov se tedaj spoštljivo približa novemu papežu ter mu na prst natakne ribiški prstan. Na tem prstanu je upodobljen apostol Peter, ko sedi v čolnu ter vleče mrežo. Izvoljeni papež nato prstan sname ter ga odda prefektu ceremonij, da ta da na prstan vrezati ime novega papeža. Dr. Henrik Steska: Banovinske uredbe Banovinska samouprava bi bila zelo nepopolna ,ako bi morala svoie poslovanje omejiti na svobodno upravljanje in pri izvajanju avtoritativnih poslov pa na konkretne, le poedinih primerov se tikajoče upravne akte (odloke in podobno). Vsekakor ji mora pripadati tudi pravica, da v velikem obsegu izdaja abstraktne pravne predpise, ki ne veljajo le za konkrelen primer, nego sc nanašajo na celo vrsto primerov, ki se utegnejo pripetiti. Vobče izdajajo takšne abstraktne norme pod imenom zakona zakonodajni činitelji, • toda ker ne poznajo vseh potreb in teženj, ki se ne le od časa do časa menjajo, nego tudi po krajih razlikujejo, za-stran tega pooblaščajo ustava in pa zakoni, da upravna oblast (državna uprava ali samouprava) eama namesto zakonodaje izdaja take norme, ki jih v nasprotju z zakoni imenujemo uredbe. V naši, obsežne pokrajinske samouprave tako potrebni državi mora velik del zakonodaje preiti na uredbodajo banovin. Pri opisu uredbodajne oblasti banovin moramo razlikovati med navadnimi upravnimi uredbami in uredbami z zakonsko močjo. K prvim štejemo službena navodila lastnim nameščencem in podrejenim uradom in zavodom, dalje pravilnike za uporabo javnih zavodov, podjetij in naprav. Ta vrsta uredb se bistveno ne razlikuje od naredb in predpisov, ki jih dajejo privatniki svojim nameščencem in uporabnikom svojih naprav. 2e iz tega razloga mora banovinski samoupravi popolnoma neokrnjena pripadati pravica do izdajanja teh vrst uredb in zanje tudi ne veljajo sestavne odredbe o postopku pri izdajanju banovinskih uredb, marveč te določbe o ustavitvi nezakonitih ali občim državnim interesom škodljivih eklepov banovinske samouprave po banu. Bolj značilne za banovinsko uredbodajo pa so uredbe v ožjem smislu, ki jih smemo imenovati tudi uredbe z zakonsko močjo, ker so splošno obvezne in ne le zbog že obstoječega službenega položaja ali zastran na kakršenkoli način nastale uporabe javnih zavodov. Ustava izrecno predpisuje, da smejo na podlagi pooblastitve v zakonu o banovinski samoupravi ali v drugih zakonih banovinski sveli z banovinskimi uredbami urejevati poedine veje banovinske uprave in banovinskega življenja in da imajo te uredbe v dotični banovini moč zakona. Znano je, da niti občine niso kos 6V0-jim nalogam brez kompetence, da izdajajo eplošno obvezne krajevne uredbe. Tem bolj je banovinski eamoupravi potrebna takšna uredbodaja. To uredbodajno oblast samoupravnih teles ememo imenovati njih avtonomijo. Torej ne le državna uprava, marveč tudi samouprava ima spopolniti vrzeli v zakonodaji. Te vrzeli niso le po naključju nastale, one so večidel zavoljo menjajočih se razmer po kraju in času potrebne. V naši državi mora zlasti banovinam pripadati pravica, da ne le na osnovi specialnih zakonskih pooblastitev, nego i na podlagi generalnih zakonskih pooblastitev kar cele skupine pravnih odnošajev uredijo z abstraktnimi zapovedmi, prepovedmi in dopustitvami, ter da preide ureditev teh skupin odnošajev na uredbodajo tudi potem, ako so se dotični odnosi doslej uredili z zakoni. Ker moramo banovinski eamoupravi pripisati izredno važnost, mora zakon o banovinski samoupravi prenesti na banovine uredbodajo glede vseh onih vej notranje uprave, pri katerih sta enotna zakonodaja in za vso državo enotna po ministrih izvrševana uredbodaja odveč. Tu pa bomo morali razlikovati dve skupini upravnih vej: a) V prvi skupini pripadaj banovinski uredbo-daji ureditev vseh pravnih odnosov, v kolikor ne gre za vprašanje civilnega prava ali kazenskega sodstva, ali ustava ne zahteva ureditve po zakonu. Semkaj smemo šteti kmetijsko, gozdno, lovsko, sladkovodno ribiško pravo in pa vodno pravo (ako ne gre za izkoriščanje vodnih sil), potem gradbeno pravo in cestno pravo (razen cestne policije in državnih cest), dalje skrbstvo glede siromakov in glede mladine, za katero ne veljajo predpisi o zaščiti delavcev. Dasi gre tudi za civilnopravna vprašanja, naj vendar banovina z uredbami uredi službene odnose hišnih poslov, pa kmetijskih delavcev in ščiti kmetijske zakupnike .in viničarje. b) V nekaterih drugih vejah notranje uprave jc zaradi ustavne odredbe potrebno, ali zavoljo Golovin-Leskovic : Helteia Zapeljiva privlačnost, ki jo razvija sodobna opereta med občinslvom enako kot med skladatelji, je segla globoko tudi na slovenska lia, kjer si je z ene strani izdelala svoje občinstvo in se razvila tako zelo. da tvori danes že glavni del opernega gledališkega sporeda... z druge strani pa se je zajedla tudi med domače skladatelje, ki se kar presenetljivo kosajo v tej panogi gledališke umetnosti. Med vsem tem prizadevanjem, ki se je razvilo v zadnjem času na polju domače operete, je v zadnjem času nastala nova opereta, ki jo je napisal naš baletni mojster Peter Ciresse-rov-Golovin. Sam je napisal besedilo in zložil melodični del te svoje operete. Toda glasbeni del je šel vendarle še skozi roke našega čelo-virtuoza B. Leskovica, ki je ta del inuzikalno dopolnil in opereti primerno instrumentiral. Tako je zagledala luč sveta nova opereta, ki je grajena spretno po temeljitih preizkušnjah glede operetne učinkovitosti. V njej so povezani vsebinski motivi iz svojstvene fantazije, eksotično zagledane, a zopet stvarno r*ovzemajoče domače življenje, ne prezirajoč športne vrtoglavosti; ob tej tako pisani vsebini pa se je mogla razgibati tudi glasbena fantazija, ki ima zdaj indijanske, zdaj španske, zdaj kozaške in zdaj zopet pristno ame-rikauske, pa tudi evropske seslavine — pravcati quodlibet vseh mogočih glasbenih domislekov. Vse to ni brez vrednot. Ugodno učinkuje celota v svojem naslonu na klasično opereto, kar ji daje večjo skrivnost in višjo kvaliteto, dasiravno istočasno ni ravno brez naivno sentimentalnih sestavin; a katera opereta je brez njih? Tudi glasbena snov ima kljub temu, da se oprijemljc cenene šlagurske učinkovitosti in da to o njej pozdravljajo znanci z raznih slrani sveta, mnogo resnih glasbenih sestavin; spretno jc grajena in zlasti ugodno instrumentirana v smislu barvite Idesko-vitosli. Delo je bilo nn našem odru deležno izredne pozornosti. Za učinkovito odrsko podobo je jm>-skrbel režiser j>rof. Šest, kateremu je z okusno dekoracijo stopit ob stran inž. Franz; z druge strani pa tudi košata kostumiranost, elegantno delo modnih salonov. Tako je dobila zunanjost bogato lice, a tudi dovolj življenja, ki so ji ga dali posamezni igralci. Med temi smo prvič srečali v operetnem svetu mlado sopranistko Nolli-ievo, ki je svojo nalogo lepo rešila, ki pa s takimi poizkusi na škodo zavira pot svojemu pravemu umetniškemu razvoju, kot ga je nakazala v svojih prvih nastopili (• Seviljski brivec. Boheme'!). — Glasbeni del je trdno izdelal in vuilil režiser dr. âvara. V. U. državne skupnosti primerneje, da načelna vprašanja ureja državna zakonodaja, podrobnosti pa banovinska uredbodaja. To velja zlasti o raznih natančnejših predpisih k zakonu o banovinski samoupravi in k zakonoma o občinah in mestnih občinah, o predpisih glede posebnih delov občin in glede združitve več občin za zmagovanje skupnih potreb. Tudi vzgojno šolstvo (ljudska šola, meščanska in srednja šola), in pa izmed strokovnega šolstva učiteljišča, kmetijske in gozdarske šole urejuj država le glede načel, vse drugo pa naj prepušča banovinam. V to drugo skupino spadajo seveda še uredbe o banovinskih davščinah, ki ee morajo gibati v okviru zakona o samoupravnih davščinah, a dokler tega zakona ni, pa pač ne smejo oškodovati državne dohodke in zunanjo trgovino, ne obremenjevati uvoza blaga iz drugih banovin v korist domačim izdelkom in se izogibati dvojni obdavčbi. Kadar je normotvorna oblast deljena med okvirno zakonodajo in na podrobno uredbodajo, takrat seveda ni izključeno, da zakonodaja navzlic tej načelni razmejitvi si vendar prisvaja kom-petenco do ureditve tudi takšnih vprašanj, ki nikakor niso poglavitna, ter da uredbodaji preostaja le ureditev postranskih reči. Tudi ako ustava na tak način razmejuje kompetenco normotvornih oblasti, grozi nevarnost prevelike omejitve pokrajinske uredbodaje po državni zakonodaji, a tem verjetnejša je ta nevarnost ob določitvi banovinske kompetence z navadnim zakonom. , Včasi bo tudi kak drug zakon pooblastil banovino, da uredi to ali ono specialno vprašanje, ki ee zastran preveč različnih razmer po pokrajinah nikakor ne da enotno urediti. Toda ta uredbodaja na osnovi specialne zakonske pooblastitve je manjšega pomena za samoupravo. Banovine s posebno krepko razvito težnjo po samoupravi in z močno zavestjo zgodovinsko-poli-tične individualitete bodo nedvomno v polni meri in gnane od ljubezni do domače grude z navdušenjem vršile svojo uredbodajno oblast. Dotlej, dokler pa ta ali ona banovina ne bi izdala potrebnih uredb, morajo veljati stari predpisi, toda ob nujnosti mora imeti tudi stvarno pristojni minister, ali z njega pooblastitvijo ban, pravico, da izda nadomestno uredbo, ki pa velja le začasno. Banovinske uredbe ne smejo nasprotovati ne ustavi, ne zakonom. Seveda, v kolikor je prešla ureditev nekih pravnih vprašanj od zakonodaje na banovinsko uredbodajo, v toliko sme banovina iz-premeniti tudi poprejšnje zakone, ki so dotlej uredili dotična pravna vprašanja, toda drugih zakonov ne sme kršiti. Jasno je, da bo moral zakon o banovinski samoupravi priznati samoupravni uredbodaji tudi zadostne kazenske sankcije, ako bi se kdo ne hotel pokoravati banovinskim uredbam. Učinkovitega izvajanja teh uredb ni brez prelnje učinkovite kazni in eventualnega dejanskega kaznovanja. Po odredbah naše ustave proglaša in razglaša banovinske uredbe ban, ki pa mora predhodno iz-poslovati soglasnost državnega sveta o zakonitosti uredb. Iz drugega razloga nego onega njih «oglašanja z ustavo in z zakoni torej ni moči odkloniti razglasitev banovinskih uredb. Državni svet pa je dolžan, da najdalje v roku mesec dni ali potrdi soglasnost uredbe z zakoni, ali pa jo zanika. Če državni svet v tem roku ne daje svoje izjave, ueta-va domneva, da je glede zakonitosti soglašal z uredbo. V zakonu o banovinski samoupravi pa se bodo morali določiti tudi roki, na katere je ban vezan, da ee razglasitev preveč ne zavlačuje. Razglašene banovinske uredbe so obvezne za poedin-ce, vežejo pa že zavoljo soglasnosti državnega sveta vsekakor tudi upravna oblastva. Ta obvezna moč pa ne more izključevati, da državni evet, upravna sodišča in pa vsa redna sodišča v vsakem konkretnem primeru, v katerem jim je soditi, ocenjujejo zakonitost uredbe. Bilo bi pa zelo neprimerno, ako bi smela vsa ta sodišča tudi odločati o nezakonitosti banovins'tih uredb, za katere je državni svet dal svojo soglasnost. Želeti je, da dotično sodišče v primeru dvoma o zakonitosti uredbe le prekine svoj postopek in uredbo predloži kakšnemu posebnemu ad hoc sklicanemu sodišču. ki bodi na polovico sestavljeno iz državnih svetnikov, na polovico pa iz kasacijskih sodnikov. Slovenka dobila drugo nagrado duna ske radijshe posta e Dunajska radijska postaja je skupaj z avstrijskim prometno-propagaudnim uradom razpisala nagrade |xxl imenom »Sončna zima v Avstriji«. Udeleženci tekmovanja so morali uganiti naslove raznih avstrijskih popevk, ki so bile predvajane v radiu. Nagradni razpisi so vsebovali brezplačno večdnevno bivanje v raznih krajih Avstrije z brezplačno voznino orl meje. Pri zadnji razdelitvi nagrad je dobila drugo nagrado gdč. Marija žužkova iz l>olnjcga Gradišča na I dolen jskem. Deležna bo sedemdnevnega brezplačnega bivanja v letoviškem kraju St. Johann na I irolskem in proste voz.nine II. razreda brze-ga vlaka orl izbrane avstrijske obmejne železniške postaje. Podobni razpisi bodo še večkrat v okviru inozemskih oddaj dunajske radijske po-staje. Nov aerohlub na severni meji V ponedeljek zvečer je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor aero-kluba »Naša krila« za vi soko Gorenjsko. Udeležba na tem občnem zboru je pokazala, da se tu zbira skupina strokovnjakov in ljubiteljev krasnega športa jadranja. Občnega zbora so se udeležili strokovni ljudje, ki so služili v vojski pri aviaciji, dalje številni tehniki inženirji in dokaj Jeseničanov ostalih poklicev. Razveselila pa je posebno udeležba zastopnikov naše vojske. Občili zbor ie vodil predsednik pripravljalnega odbora ц. inž. Rekar Ciril, ki je prišel na pomoč fantom-pilotom, da jim za njihovo delo najde okvira v ustanovitvi kluba. Predsednik jc pozdra vil zastopnike vojske gg. kapelami Kapctanoviča M., poročnika B. Trifunoviča in podpor. Buloiča. dalje člana sred odbora aero-kluba inž. Marko-viča iz Belgrada, zastopnika oblasti, komisarja g. Pcnka. zastopnika KID g inž. Sauerja in vse ostale udeležence. Poudaril je. da se ustanavlja klub, za katerega so dali iniciativo idealisti sami, ki so pričeli graditi prvi avion iz lastnih sredstev in eo na lo delovali že leto dni. Naša dolžnost je bila. da gremo tein agilnint delavcem na pomoč. Bi!i so to pionirji brala Ručigaj. Ulčar, Modcrc in inž. Pretnar. Javnost ie pokazala, da njihovo delo ceni. V prvi mestni odbor aero-kluba eo bili izvoljeni nato sledeči člani: inž. Rekar, predsednik; dr. Keržan, podpredsednik; inž. Pretnar, tajnik; Pohar Ivan. blagajnik; dipl. tehn. Tcrseglav za modelno sekcijo, Ručigaj za jadralno sekcijo, A. Kuhar za propagandno sekcijo ter dr. Potočnik M. V nadzorni odbor pa član brniškega sveta Arnež, župan mesta Jesenic Markež, sodnik Blei- weis, dr Obersnel in še trije člani vojske. Za namestnike so bili izbrani komisar Lazič, inž. Baltič, dipl. tehnik Fiorjančič, Ručigaj, ravnatelj Gosjjo-darič. dipl. tehn. Ulčar. L. iTumer, pilot Lavtizar. župan Olip. Ferčej M., inž. Vovk z Bleda, Ceiuažar in inž. T. Levičnik. Na občnem zboru se je vpisalo takoj 50 članov, številni strokovnjaki in ljubitelji aviacije, ki so služili vojsko pri aviaciji, pa pristopajo vsak dan. Jeseniški odbor bo štel največ takih članov, saj je tu.zbran zbor tehniško najrazličnejših strok. Aero-klubii na severni meji želimo veliko uspeha! Celje c Proslava bO letnice Otona Župančiča. Lepo je Celje proslavilo 00 letnico pesnika (Jlona Zupančiča. Vse prenapolnjeno je bilo gledališče in mnogi so se morali vrniti. Slavnostno razpoloženje je vladalo v gledališču, ko pa je stopil pred zaveso slavnostni govornik pisatelj tnsgr. Franc Ks. Meško, je zabučal po gledališču mogočen val plo skanja in navdušenja. Govornik je v lepo povezanem govoru poudaril velike zasluge slovenskih pesnikov in pisateljev za našo narodno samobitnost, ki mora postati vsak dan močnejša iu nam mora jxwtati nujna potreba. Prikazal je Župančiča kot sveta! lik, ki stoji visoko in sveti slovenski kulturi. Ga. M. Danilova je vlogo Veronike Dese-niške dobro podala Vlogo Hermana jc odlično od igral g. Levar. Njegov nastop, glas. vsaka njegova kretnja je naličila podobo neusmiljenega celjskega groia. Pohvaliti pa moramo predveem go. Marijo Vero, ki nam je tako krasno podala vlogo prevarane in ponosne Jelisave. Ugajal nam je g. Gregorin v vlogi grofa Friderika. Prav tako dovršeno eo igrali svoje vloge gg. Kralj, Debevec in Skrbinšek. KINO METROPOL-CELJE » T O 0 M AI — GOSPODAH S L 0 NOV« (»E 1 e p h a n t - B o y«) Videli boste največjega slona sveta »Kalu-Naga , kako divja in kako ga ukroti 12 letni deček ... c Malo več obzira na železniških postajah. V torek se je peljal z vbkoni iz Sv. Jurija ob juž. KINO UNION predvaia dan?» film velikega foru.ata, lavrslnt režije ln globoke psihologije o iragedtu sveiovn volne „Gospodična dohlorica" ] žel. v Celic 39 letni posestnik Dvoršak Josip. Ko je stopi! v' vlak. je nekdo zaloputnil vrala za nimi iu mu priprl desno roko. Vrala e>o zmečkala ubogemu kmetu kazalec. c Osebna vest. Prometno ministrstvo jc ime; novalo gdč. Danico Pečovnik iz Šmartna ob Paki za gospodinjsko učiteljico v Miloševcu v dutiav-ski banovini. Čestitamo! c Huda nesreča. Ko je peljal 37 letni hlapec lekuš Peter voz stelie, je pade! pod voz, kolo je šlo čezenj in ga hudo poškodovalo. c Tatvine iu vlomi. V ponedeljek se je priklatil neznanec v stanovanje poeirežttice Pongrac Marije na Dečkovi cesti. Okoli ene popoldne sc je vrnila Pongrac Marija z dela. Našla je odprto stanovanje, vstopila je in takoj opazila, da jc imela obisk, omara je bila odprta, vlomljena. Neznanec je odnesel hranilno knjižico z manjšo vsoto ter 5561 din v gotovini. Policija ie vlomilca že ugotovila. Klati ee v bližini Celja. Na Svečnico jc bilo vlomljeno na Obrežni cesti v stanovanje železničarja Friderika Ivana. Vlomilec, ki je moral zelo debro j>oziiati stanovanje, je odnesel obleko in perilo v vrednœti 1000 din. Tudi temu je jx>-licija že na sledu. Sugoslbvanska knjigarna v Ljubljani Dr. Franceta Prešerna — Zbrano delo, ki sta ga uredila dr. Glonar in Pirjevec obsega_ vsa pesmi (poezije), pisma (slovenska in nemška), kar jih je kdaj napisal naš največji slovenski pesniii. Delo ima 295 strani in stane nevezano 40 din, vezano v platno 35 din, ali v celo usnja 90 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni dovoli, da poznamo in vetno. da je hil liekoč dr. Prešeren na svetu, dolžnost zavednega Slovenca je, da |K>zna in ve ceniti tudi njegova dela. Ob obletnici smrti se obdolžimo na la način, da si nabavimo njegove jioczije. spoznamo njegovo življenje in pesniško delovanje, ter se pesmi tudi naučimo. Zato sezite po knjigi. Sncrl Prihod čeških Orlov Tekmovalci pridno trenirajo na Črnem vrhu. Črni vrh, 8. februarja. Sinoči so dospeli češki Orli-smučarji preko Avstrije na Jesenice, na I. slovenske smuške tekme Zveze fantovskih odsekov. Pod vodstvom br. Novolnyja, tehničnega referenta čsl. orlovske zveze so dospeli naslednji tekmovalci: br. B. Koeour, V. Fousek. A. llanuS, V. Čivrny. Nnjihov prihod je bil določen za ponedeljek zvečer, a so zaradi nezgode, ki so jo imeli v svoji domovini, dospeli šele nocoj. Ko so se vračali njihovi tekmovalci z avtobusom z državnega prvenstva in potem na vl ik. da se odpeljejo na naše tekme, se je zaradi silne megle zaletel avto na nekem ovinku v obcestni steber in se tako pokvaril, da je bil za vsako nadaljnjo vožnjo nesposoben. Pri tem je bilo več oseh več ali manj ranjenih, češki Orli pa razen neznatnih prask niso dobili poškodb. Ker se ni točno vedelo za njihov prihod, zato jih je nocoj sprejel le ožji pripravljalni odbor tia jeseniškem kolodvoru. In kljub temu je bil sprejem tak kakor more sprejeti le brat brata. Članica dekliškega krožka z Jesenic gdč. Stanka Tor-karjeva je izročila češki vrsti lep šopek nageljnov in nato so imeli malo zakusko v Krekovem domu. nakar so se pa takoj podali k Sv. Križu nad Jesenicami, kjer stanujejo v Boštjanovein ho- telu. Tu jih je sprejel in pozdravil načelnik ZFO br. Kermavner. Na kratko se je izdelal program, za jutri pa jc že določen prvi trening. Naši fantje v polnem treningu. Koča ASK Gorenjca, kjer prebiva večina naših tekmovalcev, je živa mladih in razpoloženih tekmovalcev. Še vedno prihajajo novi in hati se je, da tu gori ne bo prostora za vse. K sreči je pri Sv. Križu še dovolj prenočišč na razpolago. Vreme jo krasno, snežne prilike pa niso najugodnejše. Sneg je pomrzjen iu že itak težka proga za smuk m1 ho prav prijetna na dan tekmovanji!, če ne bo zapadlo še kaj svežega snega. V peklenskem tempu so se danes podili naši mednarodni in olimpijski tekmovalci. Nekoliko preveč tvegajo nekateri iu lo tem boli, ker nihče noče izgubiti niti ene desetinke sekunde s leni, da bi na nevarnih mestih malo zavrl. Tekmovanje, za katerega se je prijavilo poleg Čehov izredno veliko naših fantov, obeta bili eno najzanimivejših, kar smo jih imeli priliko videli v zadnjem času pri nas. Ker nastopajo Pračelc, Žnidar. Žvan iti drugi mojstri, ho lo prireditev neprimerno dvignilo. I. K-cr. Malo nogometne bilance Prav za prav zadnja leta zima ni nikakršen mejnik med dvemi nogometnimi sezonami. Drugod po evetu beremo, da klubi kar pridno tekmujejo v mrazu in na zasneženih igriščih. Tudi važnih mednarodnih reprezentativnih tekem je že bilo nekaj, med njimi nekaj prav zanimivih. Vendar pa ne bo škodovalo, če si nekoliko ogledamo pred pravo sezono, ki začenja s prihodom pomladi, ko okopne igrišča, kako so jo v preteklem letu kaj vozile posamezne države. Pri tem se bomo marsikje spomnili kakega rezultata, ki nas je bil 6voje čase močno začudil. Poglejmo tedaj! Najbolje so vozili Nemci, ki niso v tem letu izgubili nobenega mednarodnega srečanja, ampak zabeležili same uspehe. Največji in najprcpričlji-vejši jc bil pač rezultat 5:0 nad Švedi, od katerih so doslej vedno izgubljali. Severne dežele: Danska, Norveška, Švedska in Finska so nazadovale, ali bolje, ostale tam, kjer so bile. Njihovi porazi gredo pač na račun dejstva, da se je nogomet v slogu preosnoval brez njih. Precej sta napredovali Estonska in Letonska. Severnjaški nogomet je v glavnem še oprt na kick and rush. Kakor je videli, je nazadovala tudi Anglija. Njeni zadnji rezultati s Skoti in s Čehi niso nič kaj preveč laskavi. Da angleški nogom^l dejansko preživlja krizo, sc vidi že iz dejstva, da je v Angliji vedno večie povpraševanje po škotskih nogometaših. Škotski nogomet je že iani prebolel triletno občutno krizo, kar je dokazal v Pragi s 3:1 in z uspehi nad Walesom, Anglijo ter Irsko. Irci so ostali približno tam, kjer so bili zadnja leta. V Srednji Evropi imajo trenutno najboljši nogomet Madžari. Povedali smo že, da eo — kakor Nemci (3:0) — po hudem porazu v Londonu šli vase« in reformirali sistem in slog. Najbolje eo se odrezali proti Čehom (8:3). Čehi in Avstrijci sc iz krize še niso povsem izvlekli (Čehi z nami v Pragi 5:4, Avstrijci na Dunaju s Švico 4:3), kadar pa gre zares, znajo oboji že zaigrati. Tako so Čehi po enakomerni igri izgubili v Londonu samo s 4:5! Italijani eo zadnje čase pokazali dva presenetljiva rezultata: igrali so & Švicarji 2:2, in s Francozi 0:0, — oboje eicer res na tujih igriščih, toda proti tema dvema narodoma so Italijani doslej kar lepo zmagovali! Tudi gostovanja italijanskih klubov na tujih terenih preteklo sezono niso hila nič bogve kako uspešna. Šc pri nas smo jih redno tolkli. — Švica in Francija sta se zadnje čase močno popravili. Domačini «o se marsičesa naučili od tujih profesionalnih igralcev in trenerjev. Španci ee gredo frankovcc in komuniste, vendar od časa do časa zaigrajo »za spremembo ludi nogomet, seveda ne med seboj. Frankovci so oni dan igrali s Portugalsko. Drugod po svetu je nogomet šc precej .pri tleh«. Izjema ie Južna Amerika, kjer ee bore za prvenstvo Iri države: Urugvaj, Argentina in Brazilija. Zadnje čase poskuša posegati v ta boj nekoliko žc tudi Chilc. Sicer bomo pa videli drugo leto ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji kako in kaj. V celem sc bo finalnih bojev udeleževalo 16 držav, ki so se že ali pa sc še bodo za te boje kvalificirale. Vprašanje končnega zmagovalca jc povsem nejasno. Mi sc nismo v tem letu premaknili nikamor naprej. Belgrajski in zagrebški klubi eo eicer pridno tolkli vse inozemske goste, naša reprezentanca pa je pepričljivo namahala 6amo Turke, s Poljaki in Bolgari pa je grdo pogorela (0:4). Dobro ве je odrezala v Budimpešti (1:1). Porazila je Romune, pa samo remizirala z Belgijci. Mednarodna reprezentativna bilanca za preteklo leto je slaba. Pri nas v Jugoslaviji je za sestavljanje reprezentativnega moštva vse preveč »stručnjakov« in premalo strokovnjakov. Za uspeh« pa skrbe povrh še »za-grebško-belgrajski« prepiri. Vesti športnih zvez, klubov in društev Akademska sekcija SPI) priredi danes, v četrtek, dne 10. I. ni. v elektrotehnični predavalnici na tehniki pod vodstvom g. inž. F. Avčina svojo fitugo predavanje, (iovoril bo g. Hajko Rakovec o temi -.Živalstvo v Alpah Predavanje bodo spremljale skioplična slike. Pričetek ob pol 10. Vstop brezplačen. Sl< Mars. Drevi {lanski sestanek ob 31) nn oh i čajnem mestu. Zaradi gostovanju 1. in jiitilnrskcg.'i moštvu, prosim poliiošteviluo. Igrači, ki imajo opre mo, nuj isto p ri peso s seboj, Zn njo liodo prijeli novo. • V petek odhorova неЈп v gostilni Zaje, Poljanska r. Kolesarska pnihreta LJubljana, ohvešfu vse ko lesarske klulie da ho sejn pod/.veze v potok. 11. I','tir. oh m v prostorih kavarno Vospenilk, Hlnri trg SI. Prosimo sigurne udeležbe. SK lleku (smučarska sekcija). Drevi ob L'il rodni iMnnskt sestanek v stranski sohi gostilne Oblak na Tržaški pesti št. 23. Zelo važno, zuloroj pridite vsi! -Načelnik. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih svet Slovenije. JZSZ in SPIi oil 9. februarja ifl.14 lin trrr 1'hi h ira, ч ;a m: —10, deloma pootilnčnno, mir po, pršič, imeni, skakalnice uporabne nica-Slnlnr filutn Ilirije), fonn m: In, Jdmio, mirno a;» eni p rš i t1 a na !MI podlage, illWliét'e in vuuk*' lišrr uporabno. Kranjska nora, si» mг 10, јцлпи. mirno, prsir, $.*> fin, *;ink;ilisiV in «lr>;iliš«V uporabno Med, Mil in: —7, 1 h m > 1 j 11 h 1,111 o, mirno, uren <411 dr>n lišrr un lezi'iu uporabno. Pokljuka - Siiorlliolel, non m; —lo. lasmi mirno :> eni pršiča mi lto podlage. Nazadnje se vendar vsakdo vrne k meni! JfNIVEA ' /»nrUP ! CREME J To ni čudno, kajti edino le N1VEA vsebuje „E u c e r i t", okrepčevalno sredstvo za kožo in razen tega ie NIVEA poceni in i z b o r n a. KLAVIRSKE 'HARMONIKE lf'?,rt4eO Sliižbeiicejo zam t eva j t t brezplačen k at a l o & ! MEINEL* HEROLD — ;altvo3nice r.nsea. MARIBOR st 102 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I-—; ženi-tovanjskl oglasi L>io 'i'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pc Dis 2*50. Za pismene oSaj razpolaga z motornim čolnom.. >Če ni prišel, je to zato, ker ne pozna ne zaliva, ne steze, 'ki sta z morja nevidna in razen tega v varstvu tisočev ostalih čeri.« Mn kdo nama brani, da takoj ne odidova?« »Noč. mama. Naj bom še tako dober mornar in tako navajen vseh prehodov na morju iz tegn zaliva, nisem golov, dn ne bi nnsedel na sipino. Ne, čakati morava dneva.« »Dolgo 1)0.« ■Nekaj potrpljenja, mama. In saj svn skupaj. Takoj ob zori se bova.vkrcnln in plula ob obali do celic. Tu bova sprejela Štefana, ki naju prisiljen čaka na obrežni in vsi štirje bomo odpluli: ali ne Veselko? Proti poldnevu bomo pristali pri Pont-1'Abbć. Tak je moj načrt.« Veronika je prekipevala od veselja in občudovanja. Čudila se je, da more otrok ohraniti lako hladnokrvnost. -•Izvrstno, dragi moj in v vsem imaš prav. Gotovo nama bo sedaj sreča naklonjena.« Večer je bil brez posebnih dogodkov. Vendar ju je hrup, ki je prihajal od razvalin, ki so pokrivale podzemeljski rov in svetel žarek, ki je žarel skozi razpoko, prisilil, da sla morala stražiti do odhoda. Seveda, seveda,< je mirno rekel Franc. »Od trenutka, ko sem te našel, sem čutil, da te bom imel vedno. Razen lega, ali nama tudi v zadnjem trenutku ne ostane poslednje upanje? Stefan ti je o tem govoril, ali lie? In te sili v smeh zaupanje v neznanega rešitelja, ki ga nikoli nisem videl. Vendnr ti povem, mama, tudi tedaj, ko lxmi videl dvignjeno nad menoj bodalo, boni prepričan. slišiš, popolnoma prepričan, dn l>o neka roka zadržala udarec.« Gorje!' je rekla. "Ta roka božje previdnosti ni preprečila vseh nesreč, o katerih sem ti govorila.': Odstranila bo tiste, ki groze moji materi,; je zatrjeval deček. »Kako? Ta neznani prijatelj ni bil nič obveščen.« »In vendar bo prišel. Ni treba, da bi bil obveščen, da bi vedel, da je nevarnost velika. Prišel bo. Tudi. mama. obljubi mi. dn boš ohranila popolno zaupanje, naj pride karkoli.« »Ohranila bom zaupanje, moj dragi, obljubim ti.« »Tako je prav,« je rekel smehljajoč se, »ker jaz bom voditelj v vsej stvari. In kakšen voditelj, mama? Ze od včeraj zvečer slutim, da bi bilo treba živeža in odej, dn podjetje dobro izpeljeva in da moja mama ne bo trpela no lakote, ne mraza. Ta hrana nama ho služila zn to noč, ker zaradi previdnosti ne sineva zapustiti tega kraja in spati pri Prieuré. Kam si dala zaboj, mama?« Oba sta jedla z veseljem in slastjo. Nato je Franc zavil svojo mater v odeje in zaspala sta, stisnjena med seboj brez strahu. Ko je hladni jutranji zrak prebudil Veroniko, se je šele začelo svitati. Franc je spal mirno spanje otrokn, ki se čuti varnega in ga ne napadajo nobene slabe sanje. Dolgo časa ga je opazovala, neprestano, ne da bi se utrudila in sonce je bilo že visoko nad obzorjem, ko ga je še vedno gledaln. »Nn delo, mama,« je rekel, kakor hitro je odprl oči in jo objel. Nikogar od podzemske strani?« »Ne.« »Torej imava čas, dn se vkrcava.« Odnesla sta odeje in zaloge živil in sta se hitrega koraka obrnila proti Tajnim vratom. i-Samo tvoja barka je še tu,« je rekla Veronika. »Nagni se malo, mama. Ali jo vidiš pritrjeno tamle spodaj. Lahko jo bova spravila na morje s škripcem. Vse je dobro urejeno, draga mamica. Ničesar se nama ni treba bati... Samo... Samo ...« Ustavil se je in razmišljal. »Kaj? .. Kaj je?...« je vprašala Veronika. »Nič, majhna zamuda ...« »Toda, končno.. .< Začel se je smehljali. ?Zarcs, za voditelja ekspedicije, priznam, je to malo poniževalno. Misli si, da sem pozabil samo eno stvur. vesln. V Prieureju so.« »Slabo znnmenje,« je dejala. »Zakaj? Tekel bom v Prieuré. V desetih minutah bom nazaj.« Veronika se je prestrašila. »In če medtem pridejo iz rovn?« »Pojdi, pojdi, innina,« jo rekel smejé se. »Obljubila si mi, dn boš ohranila zaupanje vame. Da odpro rov, potrebujejo eno uro časa in bi jih tudi slišala. Vsa razlaga jc nepotrebna, draga mama. Malo počakaj.« 2c je tekel. »Franc? Franc?« Ni odgovoril. -Oh!« je mislila in znova jo je spreletela zla slutnja, »prisegla sem, da ga ne bom zapustila niti za hip.« Oddaleč ga je sledila in se ustavila na vzpetini med Doimen-aux-Fées in Cvetočo Kalvarijo. Od tu je videla izhod rova in tudi sina, ki jo tekel vzdolž travnika. Vstopil je najprej v podzemlje Prieureja. Vesel najbrž ni bilo tu. ker je kmalu prišel ven in šel proti glavnim vratom, ki jih je odprl in izginil. »Ena minula mu bo popolnoma zndostovala,« je rekla Veronika. »Vesla so najbrž v veži... v vsakem primeru gotovo v pritličju ... Mogoče dve minuti. .« štela jo sekunde in opazovala izhod iz rova. Pretekle so tri minute, štiri, toda glavna vrata se niso več odprla. Vse zaupanje ji je izginilo. Pomislila je, kako je bila nespametna, da ni spremljala sina in da se ne bi smela nikoli podvreči otrokovi volji. Ne da bi se brigala za rov in za grožnje, ki so pretile od te strani, je šla proti Prieureju. Imela je občutek, ki ga imamo često v sanjah, ko se nam zde noge otrple in ostanemo na mestu, medtem ko se sovražnik približuje in nas napade. Ko jo prišla v Dolmen, je znpnziln čuden prizor, ki ga ni razumela. Tla pod vznožjem hrustov, ki so bili v polkrogu proti desni strnili, so bila pokrita z odsekanimi vejami, katerih listje je bilo še sveže. Dvigniln je oči in otrpnila od strahu. Samo en hrast je bil obseknn. ln nn veliknn-skem deblu, ki je bilo obseknno štiri ali pet metrov visoko, je bil pritrjen s puščico oglas, na katerem je bil napis: V. d'il. Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč izdajatelj: ivan Rakovei Urednik: Viktor Ceniii