The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
VOLUME xvni—LETO xvm
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY^ (TOREK) JULY 2, 1935.
ŠTEVILKA (NUMBER) 155
GRADNJA POD ZEMSKIH SHRAMB ZAMD
Zgradilo se bo veliko podzemsko shrambo v osrčju države Kentucky. V koraku se vidi pripravo za vojno. Vse zlato bo shranjeno v notranjosti dežele.
Mlada žensJ^a utonila v družbi pijanih političarjev
V družbi je bil varnostni ravnatelj Lavelle. Čoln, s katerim se je družba vozila, je najel raketirski veljak.
Kot se je zvedelo včeraj, se*
je pretekli petek popoldne v go- UBOGI KONGRESMANI stilni Alpine kluba v Auditori- MORAJO "ŠVIGATI" um hotela, zbrala večja družba
političarjev in mestnih uradni-1 WASHINGTON, 1. julija, kov in uradnic, ki so tam nekaj Vi'ocina v Washingtonu je za-časa pili. potem pa so se podali
Policist ubit v relifni bitki
Washington, i. julija. —
A.meriška vlada očividno pričakuje, da pride do vojne, v katero se bodo zapletle tudi Zed. iržave. V to svrho se deluje na i-Oj da se vse ogromne zaloge ^IS'ta, ki se nahajajo v zvezni -akladnici, spravi na varno v 1 podzemskih shrambah daleč v lotrajnosti dežele, kjer bo dra-pcena kovina varna v slučaju sovražnega napada, bodisi, da bi vprizorjen na pa-P icni ali atlantski obali. Že ped meseci se je prepeljalo za pi milijarde zlata iz San Fran-isca v Denver, zdaj pa se na-da se bo v osrčju drža-entucky, 21 milj iz Louis-' zgradilo veliko podzemsko rambo, kjer se bo shranilo del zlata, ki ga vlada' se-^ Yorku in Phila-^ P iji- Ta shramba se bo na-ajala v Fort Knox, kjer se na-edina popolnoma mehani-^i^ana kavalerijska postojanka "Igriške armade.
Zakladniški department je ' focil da bodo načrti za novo r	shrambo dogotov-
že do 1. avgusta. Zakaj se i 1^^® ® tako naglico, se ni po-t ^ ^°^enega pojasnila. Pro-ga je izbralo, ni le v e mi Fort Knoxa, temveč v ^^^žini ni ne nobene že-; y nobene važne ceste. ®jaški eksperti pravijo, da nova podzemska shramba ob-irm Nedostopna. Sovražna 1^, ^ ki bi vdrla v deželo na 'orir	bi se morala pri-
Dvi ^ skozi Apalačijsko go-;ar bi	prišla do nje,
teln skrajno težaven posel. |iloti	ki bi jih vodili
rtffi in' ' vajeni tem krajem, .	kajti celo
isi^eko t k	redno polete
^ gora, smatrajo take ® za skrajno nevarne. Ra-pa novi glavni stan na Langley polju v "i zelo oddaljen in bi ' N^pad z lahkoto odbil.
naložil da Na oleomargabin.
' julUa. -
Zako °^'®tte je danes podpi-»ak	centov davka na
[rotekc-^^ oleomargarina kot državi^^ mlečno industrijo ,vo, ' ^)(oravno so južne dr-obe 2^^ ju jejo olja in ma-proti ^^eomargarin, zagrozile "Akcijo.
v Rockey River, kjer so se naložili na motorni čoln ter podali z njim na jezero. Med vožnjo pa je 34-letna Miss Mildred Brock-man, ki je uradnica v mestnem vodovodnem uradu, stanujoča na 1552 Ansel Rd., padla iz čolna in utonila. Kako se je zgodila nesreča, je zavito v meglo. Izgleda, da je bila družba pijana in da je ženska sama padla iz čolna ali pa jo je po nerodnosti kdo sunil v vodo. Vsekakor so vsi prizadeti sklenili molčati. Toda včeraj, ko se je truplo u-topljenke našlo, in je mrUški o-glednik pričel s preiskavo, so udeleženci radi ali neradi morali priznati, kako je ženska našla smrt.
Davisova mestna administracija je s tem za en škandal bogatejša, kajti poleg drugih je bil v družbi tudi varnostni ravnatelj Martin I. Lavelle, in zvedelo se je, da je čoln naročil oivši butlegerski veljak na za-padni strani mesta, Martin 0'-Boyle, ki se sedaj peča z izdelavo sladoleda, ampak je še vedno vplivna oseba v raketirskih kro-
ko, kotar Vukovar, ter je bil po gih. Drugi člani družbe so bili; poklicu čevljarski mojster. Sta-ognjegasni poročnik Charles novanje in popravljalnico čevljev je imel na 4016 St. Clair Ave. Pokojni je zbolel v nedeljo zvečer za pljučnico in je vkljub zdravniški pomoči že prihodnji dan podlegel. Tu zapušča mater, soprogo in sina
Bringman, pomožni upravitelj Public avditorija Fred Ryan, županov publicijski agent Don Smith ter dve uradnici v mestnem vodovodnem departmentu, razen utopljenke Miss Cleo
t
Windsor in Miss Elizabeth Ho-1 Charles F. V Ameriki se je
I nahajal od leta 1914. Pogreb Lavelle je včeraj izjavil, da je | se vrši v sredo ob 9. uri zju-jovedal vse, kar je za poveda- traj v cerkev sv. Pavla, pod
-ouis Belle
radio večer, med
Na
:30	jutri
telle.	pel tenorist Louis
[otoiYi ^^°6ram bo oddajan postaje in ^in "Odo skrbeli Moun Men.
M
^ počitnicah
Počit
Valerie
'tnice v Kanado sta se
16313 Huntmere
'*^0 obilo zabave!
Turek
^	Rd., in Miss
ive.
čela pritiskati z vso silo. Živo srebro kaže dnevno 90 stopinj ali celo več. Toda predsednik Roosevelt je včeraj smeje rekel reporterjem, da je washington-ska klima naravnost izvrstna. Vprašali so ga, kdaj bo kongres odgodil zasedanje in odgovoril je, da sedaj ni čas za ugibanje. Izgleda, da se bodo kongresma-ni še precej potili, predno pojdejo domov.
deček plačal za radovednost s smrtjo.
SAN BERNARDINO, Cal., 1. julija. — Robert Sutt, star 4 leta, je bil radoveden, zakaj je oče, ki je eiektričar, napeljal žico nad kolibo za zajce in kokoši. Splezal je na ograjo ter prijel za žico. Bil je na mestu ubit. Žica je bila namenjena kot protekcija proti tatovom.
Nov grob
V mestni bolnišnici je včeraj preminul Frank Breitenbach, rodom Hrvat, star 52 let. Pokojni je bil doma iz sela Ivan-
ti, in da je molčal le zato, ker so drugi tako hoteli. Župan Davis, ki je najprej izjavil, da svojih prijateljev ne bo pustil na cedilu, in da se gre za čisto navadno nesrečo, snoči ni hotel reči, kaj bo napravil. Lavelle bo najbrže moral resignirat. Raketirski veljak O'Boyle je pobegnil iz mesta.
Piknik dr. "Delavec"
Clevelandska Federacija S. N. P. J. bo poslala na piknik dru-
štva Delavec št. 357 SNPJ, ki se vrši na 4. julija na Zornovi farmi, Bradley Rd., najboljše balincarje in sicer: J. Prudich, I so izkazilo, da je bilo žganje le-A. Božič, J. Frančeškin, K. Zar-lgalno narejeno in da je bil od
yodstvom pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi.
Dosti kršitev
Zvezni agenti, ki so pravkar zaključili inšpekcijo 3,345 gostiln in restavracij, poročajo, da se je v 690 lokalnih našlo eno ali drugo kršitev federalnih zakonov. V 31 slučajih se je zaplenilo butlegersko žganje in našlo se je en kotel. Druge kršitve so bile manjše in se jih je poravnalo z malimi denarnimi globami. V največ slučajih se je našlo, da gostilničarji niso imeli davčnega koleka na žganj-skih steklenicah. Te znamke
nik, F. Ciligoj in J. Taučar. Ti fantje pravijo, da bodo vse zmage pripeljali na St. Clair Ave. Zadnje leto so prinesli prvo darilo iz tekme v Chicagi in tako pravijo, da jo bodo prinesli tudi iz West Side.
Domača zabava
Slov. Nar. Dom v Maple Heights priredi v sredo večer na svojih prostorih domačo zabavo. Na razpolago bo fino pivo in okusen prigrizek in vršila se bo tudi balincarska tekma. Vabljeni so prijatelji iz New-burgha in okolice, posebno pa ljubitelji balincanja.
Važna seja
Nocoj ob 8. uri se na domu tajnika društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ vrši važna seja radi smrti člana Antona Vo-dičarja. Članstvo je prošeno, da se v obilnem številu udeleži.
njega plačan davek.
linijske pekarije uspevajo
Odkar so vse velike pekarije v Clevelandu izprle delavce, da zlomijo unijsko gibanje, so u-nijske pekarije zelo povečale o-brat ter tudi najele nekaj pekov, ki so izprti. Kot se je zvedelo, bosta dve unijski peka-riji, ki uposlujejo unijske delavce znotraj kot tudi pri raz-važanju, najbrže povečali svoje prostore. V mestu ni nobenega pomanjkanja kruha, ako-ravno ni vseh 21 velikih peka-rij, ki so delavce izprle, zadnjih osem dni produciralo niti enega hleba kruha.
"Škrjančki"
V sredo, dne 3. julija, zvečer ob 7:30 uri se vrši zelo važna seja "Škrjančkov" v Euclidu ter se prosi vse starše otrok, da se iste v velikem številu u-deleže. Boste vsaj slišali, kaj se med nami godi. — A. Noch.
Oster spopad med policijo in stavkujočimi relifnimi delavci v kanadski provinci Saskatchewan. Mnogo ranjenih.
REGINA, Sask., Kanada, 1. julija. — En policist je bil ubit in na ducate oseb je bilo ranjenih, ko je kader policije na konjih z jeklenimi čeladami na glavah skupno z mestno policijo razbil javen shod tri tisoč stav-kujočih delavcev v tukajšnji relifni kampi. Policija, ki se je na-v^alila na delavce s' konji in tovornimi avtomobili, jih je razpršila v ulice in stranpoti. Ko so se nekateri izmed relifnih delavcev skušali zoperstavljati, je policija med množico zagnala plinske bombe.
Tekom spopada je bil ubit mestni policist Charles Miller, dočim je neki stavkujoči relifni delavec z imenom Dan McGee dobil tako hude poškodbe, da jim bo najbrže podlegel. V divjem begu pred policijo je bila podrta in pomandrana neka ženska, ki je bila odpeljana v bolnišnico z zlomljeno nogo. Konjeniška policija je dva moška s krepelci do nezavesti zbila.
Relifni stavkarji so se zbrali na zborovanju po konferenci z relifnim ravnateljem C. P. Bur-gesom. Stavkarji so porabili zadnji denar, ki so ga imeli, vsled česar se jih ttamerava sedaj poslati v zvezno, i^fno kam-po, potem pa na niStiove domove.
Največ žrtev je spopad zahteval, ko se je policija navalila na delavce, ki so se iznova zbrali na pozorišču, potem ko so bili že enkrat razgnani. J. M. Toot-hill, delavski kandidat pri zadnjih volitvah, je baš končal svoj govor, in slediti mu je imel neki stavkar, ki je hotel apelirati na vlado za nadaljevanje podpore, ko je prihrumela policija ter planila po delavskih zboroval-cih.
... ^
Rojak v Pennsylvaniji | ima "sveti dimnik"
0NIONTOWN, Pa., 1. julija. — Na domu rudarja John Sterleta in sicer na dimniku se je pojavila medla podoba, o kateri gre glas, da je podoba Kristusa. Ta "čudež" je privabil že na tisoče ljudi, ki plačujejo po 25c, da vidijo "sveti rajfenk". Katoliška fara v bližnjem Fairchancu je pri tem napravila že $1100 dobička v teku desetih dni, zdaj pa je župnik Thomas 8 B. Harnyak odredil, da se ' dimnik prenese v cerkveno S dvorano, kjer se ga bo pro-y ti vstopnini še nadalje ka-^ zalo. Župnik pravi, da se je dimnik preneslo zato, ker je Sterle dobil grožnjo, da a se bo njegov dom bombar- ^ diralo ter ukradlo "čudežno podobo".
"Čudež" obstoji v tem, da je zunanjost dimnika o-kajena, razen na gotovih mestih, kar dela vtis, da je na njem podoba Kristusa. (To vest je objavil cleve-landski "Plain Dealer" po poročilu od "Associated Press.)
Plumberska unija
Plumberska unija je svoje u-radnike ponovno izvolila. Predsednik je C. J. Maher, poslovni zastopnik pa Matt Butler.
Roosevelt podaljšal življenje delavskega odbora
WASHINGTON, 1. julija. — Predsednik Roosevelt je danes za mesec dni podaljšal življenje odbora za delavske odnošaje. Storil je to očividno z namenom, da se ga porabi za organiziranje sličnega odbora, ki bo posloval pod Wagnerjevim delavskim zakonom, ki sedaj čaka v Beli hiši na predsednikov podpis.
Akoravno stari odbor ni obdr-žaval nobenih zaslišanj niti podal nobenih odločitev, odkar je vrhovno sodišče razveljavilo nra pravilnike, pa je osobje odbora ostalo nedotaknjeno.
Življenje delavskega odbora je podaljšano do 1. avgusta, vendar se pričakuje, da bo Roosevelt že v teku nekaj dni podpisal Wagnerjevo predlogo, nakar bo sledila reorganizacija odbora. Istočasno je predsednik podaljšal za nedoločen čas delavske odbore za jeklarsko in tekstilno industrijo. Ta odbora bosta priključena delavskemu departmentu v svrho posredovanja in proučevanja problemov o-menjenih industrij. ,
Danes je bilo tudi poročano, da so podjetniki širom polja mehkega premoga sprejeli podaljšanje obstoječih mezd in delovnih pogojev do 31. julija.
priporoča pouk za porodno kontrolo.
LOS ANGELES, 1. julija. — Konvencija ženskega univerzitetnega društva je sprejela resolucijo, ki urgira kongres, da dovoli zdravnikom dajati pouk za porodno kontrolo.
Roosevelt doživel poraz v poslanski zbornici
Kongresmani so z 216 glasovi proti 146 zavrgli predlog za odpravo nepotrebnih utili-tetnih korporacij. To je najhujši poraz za administracijo. Roosevelt še vedno upa.
WASHINGTON, 1. julija. Predsednik Roosevelt je danes popoldne doživel v poslanski zbornici svoj najhujši poraz, ko so kongresmani z 216 glasovi proti 146 zavrgli ono določbo v Wheeler - Rayburn predlogi, ki bi vladi dala pravico odrediti razpust nepotrebnih super - korporacij na polju električne in drugih javno - napravnih industrij.
'' Roosevelt je glede te točke pred par dnevi poslal kongresu posebno poslanico, v kateri je vi-triolično udaril po zakulisni propagandi električnih korporacij, dolžeč jih potvarjanja dejstev ter zahteval, da kongres izreče "smrtno obsodbo" nad velekor-poracijami, o katerih je izjavil, da niso potrebne in da na eni strani izkoriščajo investorje, na drugi pa odjemalce.
Navzlic temu pa je bila propaganda električnega trusta tako močna, da ji je kongres raje sledil kot pa predsedniku. Poraz za Roosevelta je tem hujši, ker so mu ga zadali člani njegove lastne stranke.
Predsednik je takoj začel s pripravami za nadaljevanje boja. Jutri bo dotična točka prišla še enkrat na glasovanje in sicer se bo to pot glasovalo poimensko. Roosevelt upa, da bo to
roosevelt naročil venec za coolidgev grob.
BOSTON, 1. julija. — Predsednik Rooseevlt je naročil, da se v četrtek 4. julija položi na grob bivšega predsednika Calvi-na Collidga v Plymouth, Vermont, venec. Ta dan je 63. obletnica rojstva bivšega predsednika.
Cenejše mleko
Mleko se je v Clevelandu pocenilo za 1 cent pri kvartu. Ce se ga dostavi na dom, je lOc kvart, v trgovinah pa se ga dobi za 9c. Konkurenca, ki se je pojavila, odkar je prenehala vladna kontrola nad mlekarsko industrijo, je odgovorna za padec. Govori se, da od petka naprej 80 mlekarij v mestu tudi ne bo več zahtevalo deposita za steklenice. Velike mlekarske družbe so deposit za steklenice že odpravile.
Republikansko zborovanje
V dneh 8. in 9. julija se bo v Clevelandu vršilo zborovanje, na katerem bodo zastopani re-pubhkanci iz Pennsylvanije, O-hio, Michigana, Kentucky, Tennessee in West Virginije. Konferenca bo zborovala pod ime-
Važno za člane brezposelnega kluba
V sredo ob 7. uri zvečer, dne 3. julija se vrši v starem poslopju S. N. D. izredna seja kluba brezposelnih Workers Alliance, na St. Clair Ave. Vsi člani upoštevajte, da je seja zelo važna. Na sejo imajo vstop samo člani. Na tej seji se bo tajno volilo, če se da Narodnemu Ekseku-tivnemu odboru (Workers Alliance of America) polno moč, da skliče generalni štrajk relifnih delavcev, kadar se odboru vidi to potrebno. Glasovanje se bo vršilo med organiziranimi brezposelnimi po celi Ameriki v dneh med 1. in 6. julijem. S tem se hoče povedati, da boste imeli na tej seji edino priliko do glasovanja o tem važnem vprašanju. Na dnevnem redu bo tudi več drugih važnih zadev, kot volitev celokupnega odbora in drugo. Pridite vsi — Louis Zor-ko, predsednik.
Kapitalisti protestirajo
C. L. Baldo, predsednik narodne zveze tovarnarjev, je iz Clevelanda poslal brzojaven protest na predsednika Roosevelta proti Wagnerjevi delavski predlogi, češ, da je zakon neustaven in da bo poskus za njegovo vsiljevanje povzročil le boje med delavci in delodajalci. Ta zakon skuša vsiliti kolektivno pogajanje med odgovornimi delodajalci in "neodgovornimi delavskimi organizacijami", se glasi protest, ter vsiliti kontrolo nad lokalnimi delavskimi razmerami, akoravno je najvišje sodišče v NRA odločitvi definitivno izjavilo, da zvezna vlada nima nobene oblasti preko industrij, ki poslujejo v mejah ene države. Si gurno pa je, da bo Roosevelt o-menjeno predlogo podpisal.
glasovanje prineslo drugačen re- "republikanskih križarjev" zultat, vendar je to dvomljivo, j^gj. razmotrivala izgled za če se pomisli, s kako večino je prihodnje volitve. Sklenilo pa se
bila omenjena točka poražena pri današnjem glasovanju.
Ako bo kongres vztrajal na svojem stališču, potem Roose-veltu ne bo preostajalo drugega, da se ukloni glede vprašanja, ki ga smatra za eno najvažnejših, ali pa da to vprašanje zanese pred narod v prihodnjih volit
je da se ne bo pustilo govoriti nikomur ki goji na de za predsedniško nominacijo. Priprave vodi bivši državni senator George H. Bender.
Žganje in politika
Na dan je prišlo, da sta cle-velandski zvezni davčni kolek-
vah ter zahteva poraz za svoje'tor Carl E. Moore in pomožni lastne pristaše v kongresu, ki kolektor Clifford W. Pollock somu nečejo slediti. Razume se, lastnika velikih zganjam v O-da je situacija polna političnega hio in da državne prodajalne
dinamita, kajti to bi prineslo neizogiben razkol v demokratski stranki, ki bi jo razdvojil v tabor progresivcev in v tabor konservativcev.
Smrtna kosa
Včeraj okrog 4:30 ure popoldne je po dolgi bolezni umrl rojak Anton Vodičar, v starosti 42 let. Doma je bil iz vasi Kompole pri Dobrem polju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 22 leti. Stanoval je na 847 E. 236 St. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Mary, v Chicagu brata Louis, v Jolietu pa sestro Mary Buščaj. Bil je član društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. Kdaj se vrši pogreb, ki ga vodi pogrebni zavod August F. Sve-tek, bo naznanjeno pozneje. Bodi mu lahka ameriška gruda!
Državni poslanec obtožen
Včeraj je bil v Cantonu, O.*, obtožen kršenja zakona za prodajni davek državni poslanec Charles A. Bast, ki v Mayes Lake Parku vodi restavracijo. Mestni klerk Eberle pravi, da a-gentom, katere se je poslalo v restavracijo, ni bilo treba plačati davka od pijače, ki so jo popili.
žganja najbolj oglašajo in potiskajo naprej produkte žganjarn, v katerih sta Moore in Pollock finančno zainteresirana. Zaklad-ničar Morgenthau je tozadevno odredil preiskavo, od katere od-\nsi, če se ju bo poklicalo v Washington "na karpet".
Cvetje ukradeno
Med 10 uro snoči in 6. uro danes zjutraj je nekdo vzel iz dvorišča doma Mrs. Pižmoht, 6516 Bonna Ave., dve lepi cvetlici v loncih. Mrs. Pižmoht prosi dotično osebo, ki jih je odnesla, da jih vrne.
Prevzel trgovino
Slaščičarno in beer parlor je prevzel rojak Ciril Obed od G. M. Kabaya, 23511 St. Clair Ave., Euclid, O. Priporoča se rojakom in prijateljem za o-bisk.
Izgubljena ura
Ženska zapestna ura je bila izgubljena v nedeljo popoldne na pikniku na Močilnikarjevi farmi. Najditelj je prošen, da jo izroči v slovenskem župni-šču v Collinwoodu.
Ključi
Na Sokolskem piknik zadn;]o nedeljo se je našlo ključe. Kdo:-jih je zgubil, jih dobi nazaj, ako se zglasi v uradu "Enakopravnosti."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. julija, 1935.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
1311 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 5811
iMued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..... ... .$5.50
M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
M O mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Zedlnjiine države In Kanado za celo leto ......$4.00
n O mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879.
Umiranje diktature v Jugoslaviji
Naslednje poročilo, ki se nanaša na najnovejši politični položaj v Jugoslaviji, je posneto po New York Timesii, čigar dunajski poročevalec G. E. R. Gedye z dne 29. junija poroča:
"Kralj Aleksander je bil umorjen v Marseillesu lanskega oktobra in pokopan med občutki svetovne simpatije. Toda nesrečni kralj je v resnici umrl šele pred desetimi dnevi, ko je regentski svet s kraljevskim avtom poslal po hrvatskega voditelja dr. Vladimirja Mačka za av-dijenco v Beogradu."
S temi besedami skuša neki vodilni budimpeštanski list karakterizirati prizadevanje princa Pavla za zlom Aleksandrovega diktatorskega sist-ma. Ni dvoma, da so pobarvane z madjarskimi propagandističnimi idejami, ki bi rade verjele, da je bilo vse Aleksandrovo delo za zedinjeno Jugoslavijo zaman, toda resnica je, da je klicanje dr. Mačka, potem ko je princ Pavel že pri zadnjih volitvah vztrajal, da se mu dovoli voditi opozicijo, zadalo usoden udarec diktaturi.
Notranji minister Velja Popovic je napel vse sile, da uniči prizadevanje princa Pavla. Poplavil je deželo z vladno propagando na javne stroške, medtem ko je opozicijo prisilil k molku, aretiral na ducate opozicijskih voditeljev ter interniral na tisoče njihovih pristašev. Ves državni diktatorski ustroj je dobil naročilo, da prepreči uspeh opozicije. Iz Hrvatske je izgnal vse tujezemske časnikarje, vključivši poročevalca I'^ew York Timesa, da bi zunanji svet ne % vedel resnice. Toda navzlic vsemu terorju in javnemu glasovanju, je morala vlada priznati opoziciji več kot 1,000,000 glasov, dočim si jih je sama lastila 1,700,000.
Nov divji poizkus za utrditev diktature je bil napravljen pred dvema tednoma, ko je vlada v narodni skupščini obdolžila dr. Mačka, da je bil zapleten v zaroto za kraljev umor in (hi želi postati hrvatski kralj. Odgovor } linca Pavla na to je bil, da je svojega hajevnega uporniškega tekmeca povabil v Beograd, da mu pomaga voditi deželo iz od zgoraj prisiljenega državnega edinstva v sistem resnične edinosti, zgrajene od spodaj s privoljenjem vladanih
Dr. Maček kot kmetiški advokat združuje v sebi naturno nezau^;;mje na pram enemu razredu s pridobljeno o-preznostjo drugega razreda. J'oleg tega je več kot dvakrat oprezen, ]>;ajti bil je že več kot enkrat varan z ponudbami za reforme, ki se niso nikoli urt ničile. Slišal je že preveč izpovedi bratske ljubezni, katere se je vsilje valo z bajoneti. On kot ostali demokratski voditelji med Srbi za enkrat stoje ob strani,v(ujni in željni verjeti v dobre namene premierja Sto-jadinoviča, tuda prepričani bodo šele, kadar bodo videli živa dejanja.
Sestava novega kabineta je precej zmanjšala njih prve nade, ker v njem je več or'. 'b, ki jih smatrajo za renegate. Toda sedanji kabinet je nekako prehodno mašilo in je moral vzeti, kar je bilo bas na razpolago.
Pivi koraki nove vlade vsekakor u-pravičujejo optimizem v demokratičnih krogih. Kabinet pripravlja deklaracijo, (Dalje v 6. koloni.)
etmmmzmm:
;i;»»i»iH»»»»i»i»»i»»»»;iiiiii»i»»»ii»HmniiiHi
UREDNIKOVA POSTA
•mm
Sprejem ameriških izletnikov v Ljubljani
Na urad August Kollanderja je Francoska Linija iz Ljubljane poslala izrezke iz časopisov, ki poročajo o sijajni manifestaciji ob priliki sprejema ameriških izletnikov, kateri so odpotovali proti domovini dne 7. junija z največjim parnikom "Nor-mandie".
Časopis "Slovenec" z dne 17. junija poroča, da je Ljubljana kot v svitu solnca in znjo vsa domovina, ki je najbolj prisrčno sprejela ameriške izletnike in jim pokazala svojo odkrito ljubezen.
Na peronu glavne postaje v Ljubljani se je zbrala ogromna množica -ljudstva, ki je nestrpno čakala prihoda brzovlaka iz Jesenic, ki pripelje ameriške izletnike, med njimi mnogo sorodnikov povratnikov.
Ko je vlak dospel, so zaorili burni klici pozdravov in godba "Zarja" je zaigrala veselo melodijo. Oficijelno so ameriške izletnike pozdravili uradni zastopniki, kot: v imenu bana dravske banovine, izseljeniški komisar dr. Fink, zastopnik župana v i-menu Ljubljane dr. Franta Miš, narodni izseljeniški odbor z predsednikom dr. Jožetom Bohinjcem, tajnik dr. Jug, in pa g. Kravos, Rafaelova družba s predsednikom p. Kazimirjem
iZakrajškom, Delavska zbornica I po zastopniku g. Marinček, vo-' dja Borze dela, g. Vončina, ter! predstavniki C. M. D. akademik i g. Uršič, in mnogo drugih orga-1 nizacij in končno g. Rems. i
ženinov oče v spremstvu bližnjih sorodnikov na nevestin dom. Prinesel je kupnino in darove. Dobro so bili sprejeti in postreženi, pogovarjali so se o tem in onem, slednjič pa je "svat," nevestin oče, vprašal, zakaj so prišli mili gostje.
"E, lepa je in dobra, ali malce predraga, malo boš popustil," se oglasi eden ženinovih
Za odzdrav sijajnega spre je- sorodnikov. Svat ne popusti
ma se je odzvala kot zastopnica: niti pribite pare. Kakor je bi-
ameriških izletnikov gospa Ma-jlo dogovorjeno, mora biti: kup-
ry Marinko iz Clevelanda, ki je ni na je izplačana. Svat dobi
izrazito pozdravila domovino' novi "gunj," ovčji kožuh, hišna
ter se zahvalila za prisrčen spre-' mati in ostale ženske vsaka
jem, ob enem pa je obelodanila ^ svileno ruto in par čevljev,
iskrene želje ameriških izletni- j fantje čevlje, a mlada nevesta,
kov, da so prišli v namenu, da ki se je skrivala zunaj hiše in
še enkrat vidijo svojo rojstno, ki so jo po dolgem iskanju pri-
domovino, posebno pa še svojce' peljali v izbo, novo obleko in
sorodnike in ljube stariše. Za- pozlačeno verižico.
ključila je z besedami: Bodi nam |
pozdravljena rojstna domovina! i
Ko se je prvo navdušenje po
svidenju nekoliko poleglo, je y |	ibe," pravi prvi, "moja zena
,	i. -, * , I razburjeno, saj se pripravljajo i , , j • n
spremstvu zastopnika August. •' ^ ^	dela zadnje slike.
Gostje so se poslovili, nevesta težko in v skrbeh čaka jutrišnjega dneva, v hiši je vse
Gospa Kozamurnikova čita v časopisih:
"Tornado zbesnel! 200 ljudi mrtvih!"
"Da, da," pravi, "te stvari bi morali prepovedati. Zadnjič bi me eden tudi kmalu podrl!"
Srečata se pisatelj in sUkar.
"Jaz pišem humoristične zgod-
pa
Kolanderja še ponovno pozdravil Amerikance g. Rems, godba
za sprejem svatov. Zgodaj i zjutraj so žene neveste okopale.
"Zarja" je zaigrala ameriško' himno in zastopstvo Francoske, Linije v Ljubljani pa je gostom | v hotelu "Miklič" naročila oku-J srn zajutrek. ,	|
I
Potem so si gostje
oblekle v novo obleko in jo o- pravi krasile z nakitom. V družbi družic, ki prepevajo narodne pesmi, se bliža izbi in čaka na ženina. Svatje prihajajo na dom. Na dvorišču cvili klarinet, pi-ogledali | skajo gusle in črni cigan v tak-
"Potem si srečnejši od mene," drugi. "Jaz namreč sli-
■kam, žena pa dela humoristične opazke ..."
mesto Ljubljano in končno se j tu udarja v goč (ciganski bo-podali proti svojim domovom, ben). Veselo se vrti kolo —
GEN. JOHNSON IMA NOVO SLUŽBO.
Ameriki.
NEW YORK, 1. julija. —
,	^	Gen. Hugh S. Johnson, bivši
kamor so pac namenjeni, da vi- moški posebej, ženske posebej, načelnik NRA, je postal relifni
cajo po dolgih letih svoje ljube Svatom nudijo domače rakije, upravitelj mesta New York. V sorodnike posebno pa starše, o- vina. ženske zobljejo "leblebi- tej zvezi se je te dni mudil v čete m matere.	j jo" (neke vrste suh grah) in' Washingtonu, kjer se je po-
Vs) izletniki so srečno dospeh suho grozdje, oblizujejo "rat-j svetoval z zveznim relifnim ad-na cilj ter pozdravljajo svojce v luk" in druge "djakonije" (slad-|ministratorjem Harry L. Hop-
ičice) ter srebajo šerbet (gosta kinsom.
Poročevalec, j kuhana sladkorna voda). j
-j Okoli 11. dopoldne se zasliši i"
: na polju streljanje in vpitje, kristjanov v težkih časih j kolo na dvorišču se zavrti ži- dušmanskega zuluma.
i vahneje, cigani i)iskajo do one-1 Poroka je končana. Nevesta .imoglosti v pihala, goč bobni J	deda popa in oerkov-
so nosila "rilito"	dira se pr.pode zeninovi	, "baštalukom," perilom,
, rihto, m se je jedlo m pilo. i t je pred nevestin dom. Spredaj	.	_ ' /
! Proti večeru so prišli fantje | dva revera, potem kum in sta-1 ^	sama pripravila. Ba-
Na prvem vozu godci iz Rovt "zaplečvat," na dvorišču so se'ri svat. Ženin je zadnji, drži štaluk dobi tudi vaška cerkev, pod vodstvom starega Gregca,'malo stepli, a ni bilo nič hu-1 se ob strani, mlado momče zar-J^i kasneje na dražbi proda.
Anton Kappus:
SVATBA NA JUGU
Balo peljejo, bi.lo peljejo! se dekleta je razlegalo po vasi. Pri krč-!'
marju Bavantu so se ustavili.
ki je pihal v drugem vozu prazničen, s krivci za klobukom, šopkom v gumbnici in vir-žinko v ustih in potem dolga vrsta voz z balo.
Ves razigran je krčmar Ba-vant nosil Štefan za Štefanom iz gostilne in polnil čaše godcem, starešini, voznikom in gledalcem.
Veselo ukanje, mastne šale, razgovor o bogati doti in bali, opravljanje med ženskami. Godci so zasvirali, vozniki pognali, mi paglavci smo jo udrli naprej in kričali: balo peljejo, balo peljejo!...
Pa sem šel z mamo prvič na svatbo, črna svilena obleka, na glavi bela peča in okoli vrata ji je pristojal(>, bil sem ponosen na mamo in nase, ko sem šel v svate.
Cela vas je bila zbrana na Antonovem dvorišču, povabljeni in nepovabljeni. Družice so kitile svate, v kuhinji se je kuhalo, peklo in cvtio. Godci so
bombardon, na'dega. Po treh dneh veselega delih lic, sramežljivega pogle-; Dogorele starešina ves popivanja so se svatje razšli. ! da kakor nevesta v izbi.
Na vse to sem se spomnil, ko sem pred leti predpustnega ju-!re§ina, glavar zadruge m po
voščenke ugašajo,
sprevod se vrača na nevestin
I dom. Spredaj gresta sramež-Pred hiso stopi nevestin sta-	^^^em svatje.
tra stal pred frančiškansko cer-j^draTi' prišlTce	vs2e% i ^ vrnejo na nevestin dom,
kviio in urezebaioč raka! tova v.	'	odvede dever nevesto spat v hi-
hitro je Mlo opravljeno, ob	v
mih zjutraj sta bila mož in že- mlade liudi. Zbada sa i ozadju, premišljajoč o svojem
na in po dveh dneh dopusta sta'^^j.^guie o nieo-ovih dolžnostih'posluša nerodne šale,
soet rrrala vspk v svoii nisar	° i^egovih dolznosUh se zbijajo na njegov račun.
.>pet gciaia vsa k v svoji pisai-|v splošno zabavo in ob veselem
m.
smehu prisotnih. Mlado moi^n-
pišem o makekonski svatbi.
Neveste kupujejo še sedaj tako muslimani kakor kristjani. Skopski list "Vardar" je grmel proti tem nedostojnim običa-j jem, dozdaj pa se še ni mnogo spremenilo.
Najbolje je zadel Arnavt, ki se je prvič oženil v Bosni in re-
Pozno popoldne gredo svatje
z nevesto na ženinov dom. To-
, — ženin je spet pri zadnjih, nekamvkotincaka.
Ijejo nevesto IZ hiše. Sprevod se'niačiji veselijo
Vsega tega se spominjam, ko j če. sito debelih šal, se odstrani
in zabavajo,
I mlada gre v kamrico toda sa-. ma, da se odpočije pod iiad-
pomika proti vaški cerkvi —
ciganska godba, barjaktar z
barjakom, devcr z nevesto, o-	domačih ženščin. Mo-
sUh svatje m nazadnje caplja noč ne vidi, saj on skoraj
u ogi zenm sam.	j popolnoma drugje posluša do-
Na cerkvenih vratih sprejme j hre svet je in nauke starejših, stari deda pop, ki je poročeval ki go mu komaj godnemu za za-kel: "sta, da se ženim ovde, ujžc nevestine in ženinove starše,' konske dolžnosti zelo potrebni. Bosni ima žena za badava, pa ki jih je krstil in pokopal, sve- j Pirujejo in veselijo se še dru-čak i pare nose..." Zgledi vleče- j toval in rotil, vodil vaščane še gi dan, žena pa že opravlja do-jo, Avnavti so lepi ljudje in se- v časih, ko je valpetoval v mača dela. Šele zvečer svatje daj je že nekaj Bosank poročenih z Arnavti.
Ljudje se ženijo zelo mladi.
godli, gospodar Anton je nervo-1 skoraj we pod paragrafom.
zen tekal sem in i.ja, urejal zapovedoval, svatje^ pa spravili v pare. Zelo je bil prizor, ko ui- je nevesta z jokom poslavljala od staršev in so zato jokale Ae druge ženske. Toda godci ;ju godli in iz kuhinje je prijetno dišalo. Jok ženščin ni pokvaril veselega lazpoloženja.
Moško smo stopali po karne-nitih stopnicah proti Sv. Trojici.
Koliko sprevodov, veselih in žalostnih, je že š!o tu gori.
Bila je poroku z mašo, kar je samo pri "ta bogatih." In potem so iirangali "pod
in Učeni gospod doktor so v
Bardovcih hudobni paša, izze-' slovesno odpeljejo ženina do mal denar iz kristjanske raje neveste. Starejša žena, ki pain ko je še hujši njegov namest- zi na mlado, je vedno v bližini nik Ramadan Zuta oskrunjeval ko je matrimonium perfec-lepe rdečelične devojke od Šara 1 tum in je dokazana nevestina
smo se j "Politiki" opisali vse slabe po-j do Morave, mlado nevesto m neoporečnost, se skuha blaga ganljiv'sledice zakona mladoletnih. Ma-' jo popelje pred altar. Pripelje-1 rakija in razbijajo lončene po-kedonec je konservativen, ne'jo sedaj še zardelega ženina in'gode.
bere "Politike" in ostalo bo postavijo na desno stran ne-
pri starem.
Posredniki — prvodadjije — iili mešetarji so naredili svoje.
veste.
Zdaj se prično dolgi obredi. lUeda vodi mlade ob monoto-
Sorodniki ostanejo na ženi-novem domu še en dan ali dva, nakar se razidejo.
Ako sla se,fant in dekle v pro- nem prepevanju cerkovnika po' Nevesta se oprime z ostalimi sti naravi malo bolje spoznala [cerkvi, jih blagoslavlja in ne-1 žt nskami zadruge domačega in celo zaljubila, je dobro, če ne, štetokrat pokadi s "tamjanom.", dela, gara, trpi in rodi — več-pa se bosta že privadila drug j Novoporočencema posade na krat med delom na polju — in drugemu v skupnem oju za ob- glavo težke krono zakonskega' umri;, mati. gospodinja, druži-
stoj, ki tu deli ni lahek.
I jarma, ki jim p.ulata do ušes. ea — brez zahvale
saj je
Letina je bila dobra, precej Starodavna vaška cerkev je vsa bila le ženska. Takšen je pase je prodalo, debela svinja vjv svetem dimu or! kadilnice, ki |triarhalizem ljudstva. Toda v svinjaku in rejeni kozel v hle- jo vnelo vihti cerkovnik. Desno < jedru je zdrav in potreben — vu, sod vina in rakija v kleti, gledajo na mlade sveti Jovan, [brez feminističnega gibanja, o-
Lipo," našemljeni fantje bu zbi-'brašno, maalo in mast za poga- sveti Patelejmon, sveti Sitva, samosvojitve in drugega. Ma-
jali šale in zahtevali odkupni- oo no. ženin jim je dal cel tolar.'no. Pa smo sudli 2^ inii-c, bihka V
in vse drugo je pripravlje- pomilujoče jih opazuje z bla-jkedonka je in ostane dobra
'^imi očmi sveta Bogorodica, mati, delavka, ki dela, dokler sobulo pupoldiio je piišcl ^aščilnica zakona i;i pnbciali- ac ne izrabi in umre.
Sedmica v človeškem življenju
inf.
In.r
število sedem ima v starih verstvili in še v sodolmem i)raznovorjn tako veliko ulo-f 1^0, da l)i bilo res vredno ugotoviti, odkod je ■ dobilo ta pomen. Svoje slavo ])a ne uživa ne-U])ravičeuo, kajti tudi znanost priznava, da ima neko ulogo v človeškem življenju, po-: sebno pa v bolezni.	|
Že Hipokrat je dejal, da se človek v 7-krat 41) dneh razvije do rojstva, prezgodaj rojeni otroci pa ostanejo živi le, če se niso rodili pred Tkrat 30 dnevi. Dalje računamo otrokovo dobo do 7. leta, zaključek jjuberte-te pade v 34. leto, dozoretje v 1^1. leto itd., vse človeško življenje se razvija v izrazili sedemletnih ])criodab. 35. leto (5X7 let!),: ki })] edstavlja si'edino normalnega človeškega življenja, ima i)o Hipokratu velik pomen za razvoj in učinke kroničnili in akut nili bolezni, ki potekajo pred tem letom dni^ :a gače nego po njem. V svojem nauku o bo lezenskih križali ])a je ilipokrates ugotovi tako zvane kritične dneve (3 in pol, 7., 14., -1., 4'_\), l:i še danes niso zgubili svoje VC' Ijave.
Tako trajajo navadne infekcije, kakot lahke vrste katarja v grlu, angine, liripe, č« fo brez komplikacij, 3 in pol dneva, ])i'i pljučnici nastopi kriza 7. dan in če se zavleče preko 9. dne, je gotovo zvezana s kompli kacijo.	S;
.Akutne infekcijske bolezni kažejo isti tako izrazit sedmični ritem. Ošpice se i)oja j vijo natančno 14 dan ])o infekciji, prva stoiH,^
'I
ij
nja ski'latinskega obolenja od vnetja v vrfli tu preko izpuščajev do konca vročice traj?
'6 i v
pov])]'ečno 7 dni, druga st()i)nja s komplikaijj cijami obsega 3 tedne, a ])o 4l'. dnevu od o||.-bolenja ((1X7 dni) jo pacient gotovo z(.lra|gj —če ga ni l)olezeu pobrala. Zanimivo je, kai ko se ])ri legarju vročina sedem dni dvi^ ^ v stopničasti krivulji, sedem dni se drži na^^ to na višini, nadaljnjih sedem dni niha in četrtem tednu končno spet pade do normiCg le. ()l)olenje po cepljenju se razvija v viš% no do 7. dne, v naslednjili 7 dneh nazadu.!« Podobno stvar opažamo pri serumskih ob" len jih po injekcijah.
Brez težave bi bilo mogoče število te ])rimerov povečali v nedogled. Naj zadosti'M je to v dokaz, da ima sedmica v področji zdravja in l)olezni tudi podolmo ulogo k< u kor pri "sedmerih svetovnih čudesili,' "sedmih nebesili" itd.
k ' 5U
1 1
ŠETALEC S PLINSKO MASKO
Karikaturisti s ])osebno naslado i)reo ^
stavljajo bodočega človeka kol bilje, ki
opremljeno z masko zo))er strupene ])]i]if^
Toda poskus, ki ga je napravil neki Jondo^
ski časnikar, kaže, da je ta bodoči človek ^
zelo človek sedanjosti.
■'	mi
\ času največjega prometa je šel z lU' sko zoper strupene pline skozi Weslminst tj« sko četrt iii je moral v svoje presenečen : ugotoviti, da se je komaj vsak deseti človf 'ne ])ozanimal za to masko. Očitno so ljudje V6 Zi skupaj smatrali za reklamo kakšno trgovii^ iii) s ])linskimi maskami. V trgovini, kjer je sV so jo masko kupil, so nui dejali, da l)i reklaiH irt nili ne bila potrebna, kajti takšne maske s| dajo med blago, ki gre najbolj v denar.
1)1
VOJNA — Z ZNAMKAMI
da tij, 'ra
n
1
/4 ^
sv P
Češkoslovaška poštna uprava je iicdn' no sporočila madžarski vladi, da ne pi-i/.u' \'a v mednarodnem poštnem prometu niii' žarskih znamk po :iO in 40 stotink, lo jm legadelj, kei' nosijo te znamke napis vica za Madžarsko." Proti temu ukrepu | madžarska poštna ujirava zaman proles'] rala \' Pragi. Zdaj so Madžari s])oročili 1 šini upravi v 1'ragi, da tudi oni ne prizii% vajo čsl. znamk po '_'5 in 30 vinarjev,
Ijalve, ki so frankirane s temi znamkail^ zavračajo madžarske pošte kot nesprejfi" Ijive
J_^
(Dalje iz 1. kolone)
ki bo izdana 4. julija, v kateri bo
bi;
Ur
:• R
J o li. )dg
m:
črtan gigantičen 4-mesečni program. leg državnega proračuna, je najvažnej' predlog za sestavo novega volilnega kona za splošne in tajne volitve po vzo' cu bratskega volilnega sistema. Medtel se je ustavilo prusekucije in odredilo ^ ibr je osvoboditev vseh, ki so bili aretii'^^ v zvezi z zadnjimi volitvami.
Sodeč ))() gornjem poročilu v kem ameriškem listu, je upati, da se v Jugoslaviji kmalu vrnila demokracij in da naš narod v domovini stoji na p''^ gu jasnejših dni.
ne, ga -ji ygji 10 I
:i'i jal me ,li '
julija, 1935
S
p
Ustanovljena 1908
enakopravnost
stran 3
Slovenska Svobodomiselno Podporna Zveza
Inkorporirana, 190!)
GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET. CHICAGO, ILLINOIS
Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNIOOBOKr
Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
John Kvartich, I. podpredsednik. Bridgeville. Penna.
Rudolph Lisch. II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. William Rus, tajnik, 245-47 West; 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna.
William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio.
Prank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR:
^ton Zaitz, predsednik. Box 924, Forest City, Penna.
Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo.
Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIK:
š-| Dr. P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: JLNAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
.	pisma in stvari, tlčoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-
u^a. denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo-."Pravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-pntozbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-e se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
1--------
C-
or
Nova fašistična nesramnost
J^^goslovanski državljan iz vabi j en v Italijo in njegov le-'	dramatični beg iz Ver one
)li-l _
Zagreb. — Večkrat se je že ° raznih slučajih izvab-m '^^ših ljudi s potvorjeni-jj	in brzojavi v Italijo
y J \ spominu imamo še vedno 3s^čen slučaj Marjana Čota-
kiii^	Sedaj imamo na-
\|jnji slučaj, ki po svoji dra-icnosti sliči napetosti in enem koncu kakega ameri-■ga pustolovskega filma. Naj-je takih še več, a ne pridejo javnost. Roman (tako ga -mo po pravici nazivati) An-
|ja Severa, mladega človeka let ■ -
rai ka iž iitf
4'
12 Dekanov, ki ga sam ^Je, govcri:
^921, ko je izbruhnil teror, 1 pobegnil v Jugoslavijo. Ta-bil star 19 let in se ni-
ih^lf	^Glal sem v raz-
^ pin nazadnje v rud-erma pri Pirotu. Jugo-^nsko državljanstvo sem do-
1, 1 QOo
m v jugoslovanski služil eno leto. Mo-_ je bila Cerknica, re^ 1933 sera prejel pi-i ji," ^^cje matere v Predloki, pisalnem stroju. Po-l(i4 ' ^ JG pismo podpisala ^oja botra Marija Picega Vekano,. v pismu je bilo ^ mi je moj boter Josip
3n
r-
;no,
^ oporoki zapustil svoje
' ii 1 ■■ potrebne, da pridi ^ domov
)Vi' 'no So
^ prestopek, ker sem po-cez mejQ^ pomiloščen. Ta-Jim
m uredim stvari, sporočili, da sem
vin nil sV'
.ut^ni in	v občinski
^ ^	karabinjerski vojaš-
dati	sta bila označc-
tije	številka moje am-
i Zlil lllil'
tudi tisto pismo. Potem so me zaslišali in ponoči so me uklje-njenega odvedli v Koper, kjer so me vrgli v ječo. Noge so mi ukcvali v železje in vsako noč so me zasliševali.. To je trajalo mesec dni. Vsak drugi dan sem dobil samo kruh in vodo.
Večkrat so me pretepali zlasti takrat ko so me vodili k zasliševanju. V železje sem bil ukovan podnevi in ponoči.
Neke noči so me odvedli iz Kopra v Trst — v "San Giu-sto." Tu so me vsak dan izpra-ševali eden tenent, eden civilni in eden vojaški uradnik. Običajna vprašanja so bila:
Ali sem se sestajal v Jugoslaviji z emigranti? — S čim se bavijo emigranti? — Poznam katerega od vodstva? — Ali je bil član emigrantskih društev? — Kdo vzdržuje ta društva? — Zakaj je vprašal za jugoslovansko državljanstvo? — Ali je služil v jugoslovanski armadi? itd.
Iz Trsta so me odvedli v Gorico v zaprtem in temnem avtu. Vedno sem bil v okovih in stra-žili so me štirje oboroženi vojaki. V Gorici so mi stavili ista vprašanja. Hrana je bila vedno enaka — kruh in voda. Ponoči so me budili in vlačili na zasliševanja. Izpraševali so me vedno preko tolmača.
čez petnajst dni so me poslali iz Gorice v Idrijo. Tu so mi kazali razne fotografije in vpraševali, če poznam katerega iz-ried tistih. Vse štiri stene so-t^'krat sem bil brez de-1 so bile natrpane s tistimi sli-da' rudnik Germa hkvidi-' l^ami. Tu so mi odtisnili tudi "shajal sem se v Skop- j P^^te. Iz Idrije so me potem
^ki Uriiafnl-:	____nrtcslnli
« . Prijatelj mi je sveto- j poslali v Postojno, iz Postojne ' ^3 Se Oglasim pri konzulu | v Ilirsko Bistrico in od tu na ako bi se lah- j Reko. Vozil som se vedno povrnil domov. Res	v vseh krajih so mi sta-šel v konzulov urad ^ iii enaka v prašanja. Na Reki so me vodili po jetniških celicah in vpraševali jetnike, če me kdo pozna ali ako jaz katerega poznam. Vse jetnišnice so bile polne jetnikov in v ogromni večini so bili naši ljudje.
Nato so me odvedli spet v Trsi in iz ^rsta v Verono. V Trstu so me držali dva dni in potem z avtom odpeljali v Verono. Tu so me vrgli v temnico in hrana je bila taka kakor prej. Tla S'i bila iz betona, ka-tereea ho polivali z vodo. Tu nisem več nosil verij<,-kajti bil som tako :.!ab, da s<-m komaj F^t.Rl na nogah.
CeMlokrat so me izpraševali italijanski konzul j ofii-it ji in vedno o emigrantih, 'o SL'ttj **' ^^Pcloval domov. I Vprašanji kr.k i JuL^oslavija 'Ja 25. 2^^til v Skoplju.
,11 : ^^obodno
I'sl J
1 bila^^' so potrdili, da
IMS or	razglašena,
i f*. so mi pisali, in da se
Urpfi;^ """O vrnem domov
• K'® ^*^11)1 Vi 11. v •
setr , . P (isanje zapuščine. 80 %
j	še
li.	konzula v Ljub-
0* >dšei sei
P" mi lin ^ ^ Ljijbljano in tam I ^Plju.	isto kakor v
bom 1 Nom potni list, ^liko i)ot(!val preko /5204 ^" 7 lotnov
VC
nej g; ^ "0%
«0"
vokaterji, ki so hoteli nekaj izvedeti od mene.
Po osemnajstih mesecih, odkar so me zaprli, v marcu t. L, so me postavili pred vojno sodišče. Dali so mi zagovornika, nekega tenenta, ki je govoril hrvaščino zelo dobro. Ime mu i je bilo Natali in zdelo se mi je, da je bil Dalmatinec.
Pred vojno sodišče so me odvedli štirje oboroženi vojaki, ki so stali poleg mene ves čas obravnave. Poleg teh je bilo v sobi najmanj dvajset drugih vojakov.
Izpraševali so me s pomočjo tolmača, ker ne razumem italijanščine dobro, toda svojega zagovornika sem razumel, kar je govoril. On je približno tako govoril:	;
"Obtoženi je bil zapeljan, ko je pobegnil v Jugoslavijo. On bi moral priti pred posebno sodišče. Sodnike prosim, da ga obsodijo samo na 18 mesecev zapora — na kazen, ki jo je že prestal. Ker je domovini potreben vsak človek v tej kritični dobi, predlagam, naj ga sodišče takoj izpusti in uvrsti v armado, ki odide v Abesinijo. Kadar bo minila sedanja kriza, naj se ga ponovno pozovfe pred posebno sodišče, če bo treba, a sedaj ga je treba poslati v armado."
Nekako tako je govoril moj zagovornik in jaz sem bil rešen — to je: obsodili so me na 18 mesecev ječe, katero sem že prestal, me oprostili, in takoj obleklij v vojaško suknjo in poslali v vojaško taborišče.
Tam so me dodelili k prvi bateriji osmega artiljeriskega polka. Potem so me odvedli v vojašnico Pirelli, ki se nahaja v bližini Verone. Tu je taborišče vojakov, katere pošiljajo v Afriko, in se prav v ničemer ne razlikuje od jetnišnice. Tu se nismo smeli pogovarjati z nobenim in časopisov niso pustili notri. Pisma so cenzurirali in nikdo od zunaj ni imel dostopa do nas. Jaz sem od tu takoj pisal materi v Predloki in ženi v Skoplje, toda odgovora nisem dobil. Sodim, da mojih pisem nista prejeli.
Tu sem našel mnogo naših iz Julijske Krajine. To so bili fantje in možje od 21 do 30 let. Nekateri so služili svojo dobo, drugi so bili rezervisti. Povedali so mi, da so jih mobilizirali, ker so jih osumili, da imajo svojce v Jugoslaviji. Tako so delali povsod po Julijski Krajini. Pobrali so vse tiste, ki so bili na sumu kot Slovani in kateri so bili kaznovani iz političnih razlogov.
V tistem taborišču sem bil od 25. marca do 19. maja. Tega dne so nas Slovane zbrali zaradi proslave obletnice, ko je šla Italija v vojno. Komandant našega polka, polkovnik Kovarič Ettore, je imel govor. Govoril je italijanski in tolmači so njegov govor prevajali.
Polkovnik je naprej povedal, da so njegovi pradedje govorili slovansko, a on je pristen Italijan, kakor smo tudi mi Italijani. Naši pradedje so bili Italijani, a Avstrija jih je poslova-nila. Sedaj, ko so spet svobodni, je treba, da vsi postanemo Italijani.
■ "Kakor so se naši junaško borili za tlačiteljico Avstrijo,
tako se moramo tudi mi boriti za Italijo.
"Sedaj boste odšli v Abesinijo, da tam širite slavo Italije. Italija je bila vedno borilka in to bo tudi zdaj. Zato tudi vi ne smete osramotiti svojih roditeljev, svojih bratov in Italije!
"Kadar bomo porazili tiste barbare v Afriki, se bomo junaško obrnili proti vzhodu. Prekoračili bomo Jadran in tam nas bodo z razprostrtimi rokami sprejeli neosvobojeni bratje..."
V	tem smislu je dalje govoril in tolmači so nam prevajali besedo za besedo.
Naslednji dan je bil določen za odhod v Abesinijo.
Tiste noči sem bil dodeljen k straži v San Martinu, ki se nahaja tri kilometre od Verone. Bilo nas je devet vojakov in podčastnik. Ob šestih so me postavili na prvo izmenjavo, ponoči pa sem imel ponovno nastopiti na straži.
Odločil sem se za beg.
V	žepu sem imel pet lir.
Ko so me ponoči pustili samega na straži, sem zapustil svoje mesto in s puško oborožen odhitel proti železniški progi.
Trikrat sem premenjal vlake. Vsakikrat sem kupil vozni listek do najbližje postaje, a
POSEBNOSTI
za 4. julij isi celi teden
Vam nudimo vsakovrstno suho meso
Suhi želodci, mali,
izvrstni, po________23c
Najboljše suhe klobase 25c
Suhi Butts, mali_____29c
Suhi Cottage Hams___31c
Najboljše salame____29c
Okusne vinarce______19c
Najboljše domače
šunke___________25c
Round—Sirloin Steak _ 21c Kokoši za pečenje ali
pohanje, očiščene__25c
Solatno olje, gal.___$1.09
KRIZMANS
CASH MARKETS
6220 St. Clair Ave.
iOHN PETERKA
1121 East, 68 St. ENdicott 0653 P A P I R A R
Delo je prvovrstno ter po zmerni ceni,
•AVAr,vwjwvwvwvwuwu%
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718 HEnderson 1218
dalje sem se vozil brez karte. Nekemu mestu sem se izognil in ga obki ožil peš, ker je v mestih večja kontrola.
Na ta način sem bil čez nekaj dni že na oni strani italijanske meje. Imel sem samo hlače in srajco, kajti puško, suknjič in kapo sem vrgel proč predno sem prekoračil mejo.
In kontrola ter hrana?
V Italiji je sedaj vse zmešano. Vlaki so natrpani z vojaki. Nihče nobenega ne izprašuje. Vse kriči, psuje in prepeva in vsi nosijo živilk v torbah in jih ponujajo drug drugemu, ker noben ne ve, kam gre in kdaj se vrne. To je vzrok, da sem lahko potoval iz Verone do meje s petimi lirami v žepu.
Ali da so vas ujeli?
"Imel sem vedno poleg sebe
polno karabinko. Živega me ne bi bili ujeli. Svojo kožo bi bil [
drago prodal! ---
To je, glej, roman Andreja Severa iz Predloke, ki je zaradi želje po zapuščini hotel oditi domov. In ko je šel skozi vse opisane preizkušnje, je izvedel, da mu ni sploh nihče zapustil kakega imetja. Skozi vso to dobo ga je v Skoplju čakala žena, katero je poročil pet dni pred odhodom, in ona ni ves ta čas vedela ničesar o njem.
Po "Istri."
Dekle
staro od 19 do 25 let, dobi delo za splošna hišna opravila. Mora biti izkušena. Pokličite MUl-berry 9503.
ZASLUŽEK ZA VAŠEGA SI-NA!
Dajte, da se izuči
"Welding". Posebne cene za poletne tečaje. Učijo izkušeni možje v tej stroki, ter je pouk po, polen v celoti.
JOHN GLATCH, 13408 St. Clair Ave. — GLenville 3963
Se

ne
Zajamčili so bo ničisar hu-l)nr 20. scp-jj-ati :neje jjg' ^ ožunil in pet dni ga ^ % dovnlipniiim
nri, - "
I"
dal
dovoljenjem, ki

e ^
•i tak
P' Vs(; ."^ prijeli, preisl^ali "»km,,.k' „...d u
•sln'hi ZLI eViiigraiitt- iz Julijsko ■>i:ijim-, so \ei:krat ponovili.
5^1 ?,	sem se pn-
v Postojno. Tu j Nekajknn. so v >nojo (i licu %a-ial.M-li ljudi, ki so govcrili slovon-;;ij.';ko in hr vaško. To so bili pro-
PRIHRANITE SI DENAR
Oglejte si električne ledenice pri MANDELNU
predno kupite drugje. Vedno najboljše ugodnosti
Frigidaire 5.2 kubičnih
čevljev . ____,__________149.50 122.00
Su])er Frigidaire, G kubičnih
čevljev, ves porcelanast______251.00 169.50
Frigidaire D M Model_________148.50 109.50
Crosley Refrigerator___________129.50 89.50
Kelvinator . _______________149.50 69.50
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Road—KEnmore 1281
Odprto ob večerih
POPOLNA RAZPRODAJA
GOING OUT OF BUSINESS SALE
Vse mora biti razprodano in to v najkrajšem času! VSE PO ZNI2ANIH CENAH—20 DO 50% CENEJE!
AKO KUPITE
dobre čevlje, ste vedno na dobičku, Prvič jih udobno in dolgo nosite. Drugič mogoče jih je res dobro popraviti, kar vam napravijo čevljarji, katerih imena so tu spodaj.
A. ZUPANČIČ,
530 EAST 152nd ST.
F. MARZLIKAR,
16209 ST. CLAIR AVE.
F. MARZLIKAR, JR.,
689 EAST 200th ST.
F. DACAR,
17308 GROVEWOOD AVE.
M. ZABUKOVEC,
16817 WATERLOO ROAD
ANDREW OGRIN
Electric Shoe Repair 18508 SHAWNEE AVE.
TRIUMPH SHOE REPAIR
14610 ST. CLAIR AVE.
MAX PERLMUTTER SHOE REPAIRING
755 EAST 152nd ST.
FIVE POINTS SHOE REPAIRING
and Hat Cleaning 15009 ST. CLAIR AVE.
FRANK FERRATO
15606 WATERLOO RD.
American Electric Shoe Repair Shop
«42 EAST 185th ST.
HARRY GEFFEN
15701 WATERLOO RD.
Shoe Repairing
ŽENSKE FULL FASHIONED SVILENE NOGAVICE Reg. cena 79c, sedaj 59c	DEŠKE SRAJCE Reg, cena 69c, sedaj 33c
	MOŠKE NOGAVICE Reg. cena 15c, sedaj lOc
MOŠKE HLAČE — SLACKS Reg. cena $1.95, sedaj $1.59	
	MOŠKI JOPIČI (Sport Coats) Reg. cena $1.95, sedaj $1.48
MOŠKE NOGAVICE, različne barve Reg. cena 29c, sedaj 5 parov za $1.00	
	MOŠKE PAJAMAS Reg. cena $1,50, sedaj 98c
DEŠKE OBLEKE, dvoje dolge hlače Reg. cena $9.75, sedaj $4.95	
	MOŠKE KOPALNE OBLEKE (Bathing Suits) Reg. cena $3.50, sedaj $1.98
MOŠKI UNION SUITS Reg. cena 89c, sedaj 69c	
	MOŠKE KOPALNE OBLEKE (Bathing Suits) Cista volna Reg. cena $2.95, sedaj $1.95
MOŠKE OVERALLS Reg. cena 98c, sedaj 79c	
Vse mora biti razprodano in to v najkrajšem času! VSE PO ZNI2ANIH CENAH—20 DO 50% CENEJE!
Poslužite se naše razprodaje in si prihranite 20 do 50%. SE PRIPOROČA
Poslužite se naše razprodaje in si prihranite 20 do 50%. SE PRIPOROČA
JOHN mOGNIK
6517 ST. CLAIR AVE.

«
DOES YOUR
BREATH OFFEND?
-PROBABLY
Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with LisTerine. It combat; infections in The mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo.
LISTERINE
ends halitosis »
Kills 200,000,000 germs
CiREElSSEAL

■ia-Tf.
iNLR TVPLB"
A FAVORITE BREW 71
double eagle bottling co.
TOH\ POTOKAK,
65li"i9 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4629
THE rt rTTYr—roMPANY . TOLEDO, OH,P
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811

STRAN 4
ENAKOPRA'g^ST
9. Julija, J935
KLIC GORJANCEV
Roman
PAVEL BREŽNIK
Višnarica je klečala poleg postelje in ječala. Sedaj so šele videli, kako rada je imela svojega ; očeta. Nazadnje je vzkliknila v j svojem obupu:	i
"To ni prav, umrl je, medtem ko smo mi bili pri maši."
Draga pa je prosila:
"Ne smete tako govoriti. Božja volja je bila tako."
Višnar ni dejal ničesar, a zadržati ni mogel, da mu ne bi dve debeli solzi kanili na raskava lica. Višnarica je za nekaj časa obmolknila, potem pa je spet pričela ječati. Medtem je vstopil zdravnik. Gori. na razgledniku sta bila čula z Gaby jokanje ženske in prišla sta doli. Gaby je ostala zunaj, on pa je, vsto-pivši v mrtvaško sobo, z nemim poklonom pozdravil navzoče.
"Ali je res mrtev, gospod?" je vzkliknila Višnarica. "Davi je vstal tako zdrav kot vedno in o-pravil svoje delo ter z veseljem pojedal južino. Nič mu ni škodilo, ne mraz ne vročina. Zdrav je bil kot riba."
Zdravnikovega odgovora ni niti počakala, saj ga menda tudi ni pričakovala. Sklonila se je spet nad posteljo in žalostno zajokala. Zdravnik je odšel iz sobe in Draga je začela iz molitve-nika moliti molitve za mrtve:
"Usmili se nas, o Gospod, usli-ši nas, o Gospod ..."
Ko jc končala, je nastala smrtna tišina. Draga je opazila da se je bila ura na steni ob pol desetih ustavila, kar se še nikoli ni bilo zgodilo, saj jo je stari oče vsak večer navil, preden je šel spat. Draga se je na tihem vprašala, ali jo je bil včeraj zvečer pozabil naviti, ali pa . . Tako jo je bilo strah, ko je strmela v stoječo uro, da si ni upala misliti naprej.
Vse je bilo tiho. Skozi zaprta vrata se je za nekaj trenutkov čulo ropotanje zdravnikovega motorja, ki se je vračal. Otroci so ihteli pred vrati,
X.
Ko je neki dan Višnar dejal, da gre na sejem v Šent Jernej, je šla Gaby z njim. Hotela je videti, !"(5,ko se vršijo dolenjski sejmi.
"Slabi časi so," je dejal Višnar, "ne bo dosti videti. Odkar je prišla ta gospodarska stiska, sejmi niso več to, kar so bili nekdaj."
Sejmski prostor se nahaja ob cesti, ki vodi v samostan Ple-terje. Ko sta dospela tja, sta zapazila nekaj kmečkih voz, dva stara mesarska voza in prastar ford, ves blaten in razdrapan od dolgoletne vožnje po slabih cestah. Na lesene ograje je bilo privezano nekaj živine. Prašiči so krulili v ograjah na kmečkih vozovih, kot bi slutili, da jim gre za kožo, goveja živina pa je tu in tam žalostno zamukala.
Ob cesti so stale tri stojnice, toda kupcev ni bilo pri njih. Kmetje so stali pri svoji živini, po več skupaj, in so večinoma molče čakali. Višnar je hodil od skupine do skupine ter nekaterim stisnil roko. Gaby je ostala na cesti in radovedno glodala ta za njo tako čudni prizor. I-mela je vtis, da je sejem majhen, reven in žalosten, pa tudi nezanimiv in neslikovit — še najbomejši tabor cowboyev sredi prerije ne bi bil tako siromašen. Tu je šele spoznala, kakšna je revščina med kmečkim ljudstvom.
Višnar se je razgovarjal s kmeti. Gaby pa je stopila do stojnic, da se umakne radovednim, skoraj sovražnim pogledom ter si ogleda, kaj prodajajo. Blago je bilo razstavljeno na
nepleskanih deskah in po odprtih, težkih skrinjah. Prvi prodajalec je imel razstavljeno obleko, perilo in čevlje, vse blago najslabše vrste, ki ga Gaby še nikoli ni bila videla. Ni si mogla predstavljati, da kaj takega E-ploh obstoja. Spoznala je, da bi bilo to tudi za najnižjo ceno še predrago. V drugi stojnici so prodajali sladkarije, pecivo in bombone, v tretji pa skromne o-troške igrače, molitvenike, svete podobice in druge drobnarije za pobožne ljudi.
Poslušala je pogovore prodajalcev :
"Pred vojno sem prodala na vsakem sejmu najmanj tristo kolačev, danes pa še deset ne."
"Kaj pa jaz z igračami! Še enega kupca nisem imela."
"Da, da, nekdanji sejmi! Kako imenitni so bili! Vse se je trlo ljudi. In kakšna je bila trgovina ! Srebra in bankovcev je bilo v vseh rokah dovolj. In danes? Saj še kmalu ne bom vedei kakšen je kovač."
"Kmetov z živino ni več na sejme. Čemu bi pač prihajali? Mesarji in prekupčevalci prihajajo s svojimi tovornimi avtomobili iz Zagreba in Ljubljane, poleti celo z Bleda in Jesenic v najoddaljenejše vasi, se ustavljajo pri kmetih in poberejo vso živino in perutnino, pa tudi druge pridelke. Oni so gospodarji položaja, med seboj so zmenjeni in pritiskajo na cene, da na deželi padajo, v mestih pa drago prodajajo. In tako nihče več ne prihaja na sejme."
"Tako je, sejmi umirajo!" .
In kot bi hotela potrditi resničnost teh besed, se je jata vran pripodila preko sejmskega prostora in turobno krakala. Gaby je videla in čula dosti. O-krenila se je in počasi odšla proti vasi. Višnar ji je kmalu sledil.
Pri kosilu je pravila Gaby o-četu, kaj je videla.
"Nikoli si ne bi bila predstavljala, da je revščina, povzročena po krizi, tolika. Torej bo v A-meriki tudi zelo slabo, kot pišejo časopisi. Jaz sem vedno mislila, da je to le bolj pisanje in tarnanje, ker ne gre več tako kot poprej."
"Gaby, mnenja sem, da smo še o pravem času odšli iz Amerike in prodali svoje tovarne. Danes že ne delujejo več in ne verjamem, da bodo spet kmalu v obratu. Srečen slučaj je bil, da smo se pravočasno umakniU."
"Če boste prišli mnogo med ljudstvo," je dejal inženjer Ivan "boste spoznali, da marsikaj ni tako, kot si človek pri površnem ogledovanju misli. Kmetovo življenje je bilo vedno zelo težko, danes je pa morda najtežje, kar si ga morete misliti. So vasi, v katerih vsi prebivalci skupaj ne premorejo sto dinarjev gotovine."
"In kaj bo iz tega nastalo?" je vprašala Gaby.
"Ko bo dosegla gospodarska
stiska višek, se bo začelo izbolj-) ne razumem, kako sem se ino-ševati, in nekoč bodo spet redne igla tako hitro udomačiti v teh razmere, to je naravni potek | zame tako tujih razmerah."
vseh človeških stvari," je dejal j Ivan je obrnil pogled od vrha Dornik.	| Gornjancev, v čigar pisano go-
Na mizo je prišel zajec, prvi, zdovje se je bil zazrl, nanjo in ji ki ga je bila ustrelila Gaby. hotel nekaj odgovoriti, toda o-
"Moj zajec," je dejala, "upam, na je nadaljevala da ni prestar in pretrd."	"Popolnoma ste zaljubljeni v
"Ali ste v Ameriki tudi jedli zajce?" je vprašal Ivan.
"Včasih. Čisto isti so kot tu."
Zajčja pečenka je bila zelo mehka in sklenili so, da jo bodo večkrat jedli.
"Kaj pa po kosilu?" je vprašal j Ivan.
"Šla bi malo sedet na razgled-nik in čitat. Če pa greste z menoj, mi bo zelo prav," je dejala Gaby.
' Pridem pozneje, ker moram napisati nekaj pisem," je odgovoril Ivan.
Štiri je bila že ura, ko je Ivan odšel iz svoje sobe ter se odpravil na Valvazorjev razglednik. Gaby ni več čitala, knjiga je ležala na mizi poleg nje in zamišljeno je gledala v daljavo. Sedel je k njej.
Pred njima se je raztezalo na eni strani široko Krško polje od
to pokrajino; samo včasih jo gledate tako žalostno."
Pogledal jo je skoraj osuplo in odvrnil mirno:
"Morda včasih gledam žalostno, a morda je to samo trenutna ctožnost, stremljenje za nečem daljnim, nedosegljivim."
Tu se je Gaby zvonko za-smejala:
"Gospod inženjer, vi ste pa res imenitni! Torej radi tega vas obhajajo včasih otožne misli?"
Skoraj užaljen je dvignil glavo in se nekoliko prisiljeno nasmehnil, rekoč:
"Kdo ve?"
Po kratkem molku je Gaby premišljeno nadaljevala:
"Zanimivo je, kako ste moški nespametni in vendar hočete nas ženske tako pogosto poučiti. Pravim vam, da človek izgublja
Trške gore in Grčevja pa tja do | dragoceni čas svojega življenja, daljnih štajerskih goric. Na za- j ako sanjari o nedosegljivem ide-hodu se je iz zelenja na enem | alu in obžaluje, da ga ne more mestu blestel srebrni trak Krke j najti."
v katere lahno razburkani gla-i Pri teh besedah jo je pogle-dini je odsevalo bledo jesensko _ dal. Kljub svoji resnosti se mu
roko podprla obraz. Sedaj ga jeni vedel, kako je to prišlo, in je postalo; "toda vsakdo rav verno poslušala. Na dnu svoje skoraj nehote so mu ušle te-le po svoji naravi."
notranjosti je pravzaprav mislila kot on. Čeprav je bila kot A-
besede:
V njegovo veliko začuden, "Ali ne čutite vi isto v svojem ; mu je začela razlagati svoje m
meričanka na zunaj vsestransko srcu, miss Gaby ?"
sonce, zamegleno z belo kopre-no sopare, v katero sta se zavila Trška gora in daljni Rog. V tej napol zastrti svetlobi je bila že itak nežna in mehka dolenjska pokrajina vsa ubrana in u-mirjena .
Za njima so sanjale košate gorjanske hoste svoje zadnje jesenske sanje. Niti najmanjši dih ni zibal drevesnih vrhov in vendar se je tu in tam včasih u-trgal svetlorumen ali rjavkast list ter v počasnih vrtincih drsel navzdol.
Gaby in Ivan sta nekaj časa molče uživala lepoto te pestro živahne in obenem tako mirne pokrajine. Potem pa je spregovorila Gaby:
"Ne čudim se, da ljubite ta svet, saj je res lep, in tudi jaz se ne morem nagledati in skoraj
je zdela prav ljubka. Ona pa je z nekoliko bolj prisrčno zvenečim glasom nadaljevala:
"Noben pameten človek ne zahteva od življenja več, kot mu more dati. Saj bi sicer zanemarjal vse ono raznolično veselje, ki mu ga nudi."
Inženjer ji je ugovarjal, češ, da takšne misli človeku narekuje razum, da pa vsekakor višje spoznanje zahteva, da človek ne odneha od iskanja ideala, ki tvori bistvo njegovega stremljenja. Svojih idealov človek nikoli ne sme izdati. Kakšno bi bilo življenje kulturnega človeka, če bi ga nekaj lepega ne privlačevalo, navduševalo in dvigalo nad vsak dan je nižine. Vsakdo ne more u-dušiti glasu, ki ga v globini duše kliče k sreči.
Gaby je prekrižala noge in z
uravnovešena, je imela vendar kot nekatere ženske prikrit zmi-sel za globlje ideale.
Ivan se je v svojem razlaganju razvnel, a ko je videl, kako resno ga gleda, si je ta njen pogled napačno tolmačil in skoraj ozlovoljen je slednjič vzkliknil;
"Vi ste preveč Američanka in me zato ne morete prav razumeti!"
"Morda vas bolje razumem, kot si predstavljate, vsekakor pa najmanj tako dobro kot kakšna tukajšnja gospodična, ki preko svojega ozko začrtanega življenskega kroga ni nikoli dosti videla in slišala. Če mi očitate, da sem Američanka, je to nekako tako napačno, kakor če bi vam jaz dejala, da vi v svojem iskanju ideala sličite donom Ju-anom, ki neprestano iščejo v ženskah ono, katera bi najbolje zadostila njih najskrivnejšim željam. Jaz pa vas razumem in vem, da niste nikakšen don Juan."
Pri teh njenih besedah je spoznal, da se je v svoji sodbi zmotil in odvrnil ji je:
"Oprostite mi! Vidim, da vi mene bolje razumete kot jaz vas. Hotel sem s svojo razlago samo povedati, da človek ne sme raztreseno iskati svoje sreče. Raztresenost je največja napaka pa je potrebno eno samo bitje."
Pustil je to svojo misel izzve-neti v tišini umirajoče narave, a slednjič se je ojunačil, da sam
"Sure," je odvrnila in tesno ji j
(Dalje prihodnjič)
TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT
HEEDED DOCTOR'S ADVICE
Mrs. Robert Hickey, Rosevillo, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschen is worth its weight in gold."
Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's ad Vice. Why don't TOU?
Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists.
TIRED, WORN OUT,
MO AMBITION
How many women are just dragging them-selvea around, all tired out with periodic weakness and pain? They should know that Lydia K. Pinkham's Tablets relieve periodic pains and discomfort. Small size only 25 cents.
Mrs. Dt>rsie Williams of Danville, Illinois, says, "I had no ambition and waj. terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built me up." Try them next month.
TABLETS
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško^ kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor "The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dgnamite'
& &
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
---CLEVELAND. OHIO
ONLY IN llUliUL DO TM GET THE PLUS VALUE OF ROLLATOB REFRIGERATION
• Part of the plus valtxe in Norge is the plus cold-making power of the RoUator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoUator improves with use.
The extreme efficiency and dependableness of the RoUator is the basis of saving in both food and refrigeration. RoUator Refrigeration enables Norge owners to save up to $11 a month.

When you buy a new washer, you expert it to give you year* of quiet, dependable, trouble-free service.

THE ROLLATOR...
Smooth, easy, rolliag power provides more cold—uses less currttO.
But do you realize that, from the standpcnnt of dependable performance, the most important part of a washer is ■ the part you never see? It's the transmission. And only the N(*ge washer has the ; "AutobuHt" transmission, with its by stem of "take- : up points" which makes ^ the .Norge truly a life- ; lasting washer, /cge
(IfotUI BO P JTasi^
with Fvmp	20-RWK-l
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.

Miliions prefer it to mayonnaise-
m

tcb
000« HCNiMkM^f
w • Bure*u
# Miracle Whip is different—ddi-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the: long, thorough beating that FrcncI) chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exctu-, sive with Kraft. *
I- UFE^SiBYWAYS
' 1
"VES — QUI?	NEW -^ccric.
A heart or FurE COJLP - AMX> YoU1?K£AULV BE SUKTTSliSrt* ^S-OMT OFTMETISXASUKJE:« <• * Vou'iX TiKfPjM AK Oi.P