mi
t ii'

m rmjgr^i
Naše pravice in Morov obisk
Slovenska narodnostna skupina v Italiji z zadovoljstvom spremlja vsak poskus med predstavniki Italije in Jugoslavije. ki naj na eni strani vodi <io iskrenega prijateljstva med dvema sosednima državama, na drugi strani pa prispeva z dobrimi zgledi k podobnim, če ne enakim, uravnavanjem °dnosov med vsemi državami, parodi in narodnostnimi skupinami na vsem svetu.
Bridke preizkušnje obeh svetovnih vojn in razmer med o-bema vojnama kažejo dovolj Jasno, kam lahko zavedejo zalepljeno ljudstvo pretirane in nečloveške ideje blaznih voditeljev, ki so svojo ideologijo Postavili na kupe razvalin in človeških žrtev, še se nam niso porazgubile iz ušes strahovite besede fašističnih in nacističnih zločinskih mogotcev in se se niso posušile solze na o-orazih milijonov in milijonov Jjudi zaradi grozot, ki so jih te besede v dejanjih povzroči-le- Zato je tem bolj razveselji-v° dejstvo, da skušajo predstavniki današnje mlade in nove demokratične Italijanske republike popraviti, v čemer je Preteklost grešila in v medsebojnem sporazumevanju med sosednimi državami rešiti probleme svojih narodnostnih manjšin. Eno takih dejstev je sedaj Pred nami in to je pot predsednika italijanske vlade Alda Mora v Beograd.
Slovenska narodnostna skupina v Italiji ne pričakuje od tega obiska samo prijateljskih Pozdravnih besedi in napitnic predstavniki obeh držav. Pričakuje mnogo več, predvsem pa to, da bo postala v okviru države, v kateri živi, e-na in nedeljiva celota z istimi Pravicami, ker že ima iste dolž-n°sti. Sedaj mora priti dobra Volja, ki se tako rada postavlja, do živega izraza, sedaj mora priti do izpolnitve obljub, ki so se že tolikokrat dajale, glede na to, ali bo slovenska narodnostna skupina to ponovno zahtevala ali ne
Slovenci v avtonomni deželi furlaniji-Julijski krajini morajo dobiti s tega meddržavnega stika potrdilo o svojem obstoju« kjerkoli živijo v deželi, in zagotovilo, da se bo z njimi ravnalo v okviru demokratične ustave, določb in zakonov na osnovi te ustave, ki veljajo za Slovence, in meddržavnih obveznosti na enak način, ne Slede na to, kdaj so prišli pod Italijo in kaj so doslej pod njeno upravo uživali. Treba je se-oaj napraviti konec delitvi ulo-venske manjšine na tri skupine, katerih ena živi na Tržaškem ozemlju, druga v goriški Provinci in tretja v Beneški Sloveniji, in jih v okviru dežele strniti v eno z istimi narodnimi, jezikovnimi in kulturno prosvetnimi pravicami.
Londonski sporazum od 5. oktobra 1954, ki velja samo za tržaško ozemlje, naj ne bo o-'ura za enakost ravnanja s ce-°tno slovensko manjšino v I-taHji, temveč naj postane zanjo osnova, ki naj v skladu z demokratično ustavo dopolni z novimi zakonskimi določbami osnovni zakon za slovensko šol-stv0 v Italiji in razširi njego-0 veljavnost tudi na Sloven-Ce v videmski pokrajini Kolikor pa je osnovni zakon Za slovensko šolstvo pomanjkljiv in nejasen, toliko naj se dobri volji voditeljev italijanske republike ne prepušča olrnačenje posameznih njego-^in členov samovoljnosti šol-kih funkcionarjev, ki jih pri Pravljanju slovenskega šol-va še ni zapustila stara mi-elnost in ki takrat, ko se ši-°koustijo, da delajo v n j ego-0 korist, delajo prav nasprot-0 v njegovo škodo. Pridobit--,®: ki so si jih Slovenci v Ita-tJi priborili med borbo proti ,.acifašizmu, je treba spoštova-’ Podpisati in utrditi, ne jih ?a vsak hip spreminjati, slabi-t krčiti, ko je že tako in ako zaradi različnih politič-gospodarskih in napačnih acionalnih ozirov utrpelo škodo.
čas dvajsetih let po vojni ni "** haklonjen slovenski manj-
šini; počasno pristopanje oblastvenih faktorjev k uzakonitvi njenih pravic in prav tako počasno pristopanje istih faktorjev k uveljavljanju teh pravic je zasekalo globoke rane v telo slovenske manjšine, ki jih je treba tako glede na preteklost kakor na sedanjost popraviti. S tem ne zahtevamo nič drugega kot to, kar nam Po občečloveških pravicah pripada in kar druge manjšine v Italiji že več kot petnajst let imajo in uživajo.
Katere in kakšne so tiste naše pravice, ki Jih vseh teh dvajset let terjamo, pa so natančneje naštete v treh pismih, ki so jih tri manjšinske organizacije poslale ob predsednikovem obisku na njegov naslov in ki so bile včeraj in danes objavljene v tukajšnjem slovenskem tisku. Zato vsebine teh pisem ne bomo ponavljali razen ene postavke, ki se jii pravi: nujnost uzakonitve manjšinske zaščite z vsedržavnimi zakoni, zakonskimi odloki in vsemi tistimi instrumenti, ki morajo po toliko letih spremeniti mrtvo črko republiške ustave, deželnega statuta in mednarodnih določb v živega, delotvomega duha, predvsem pa v konkretna dejanja.
Pri vsem tem pa smo mnenja, da moremo gojiti prepričanje, da bo predsednik italijanske vlade upošteval vsebino pisma Slovenske kulturno gospodarske zveze ob 10-letnici londonskega sporazuma, ki mu je bilo poslano 8. oktobra 1964. Prav tako pa smo prepričani, da se bosta oba predsednika vlad brez težav strinjala tako s splošnimi zaključki organizacij obeh manjšin — SKGZ in «Unione degli Italiani dell’1-stria e di Fiume» — sprejetimi na skupnem sestanku v Trstu 24. januarja 1965 in z zaključki obeh organizacij glede šolskih vprašanj, sprejetimi na prav takem sestanku 20. junija 1965 na Reki. Oba dokumenta sta bila namreč poslana o-bema predsednikoma in njunim sodelavcem pred desetimi oziroma štirimi meseci.
.. ......-	'	^	4..	. ....
Na slovenski športni teden bo danes padel zastor. Rezultati te največje športne manifestacije zamejske mladine bodo šli v arhiv, spomin na lepe dni, ki so jih. nastopajoči preživeli na atletskih stezah, na cestah naše okolice, na igriščih in v dvorani stadiona «Prvd maj» pa bo še dolgo ostal. Na slikah: dekleta in fantje na startu teka v okviru atletskega tekmovanja na Kolonji
.            in,,,,m ,,,,    mi,imun,m mmmiim,,, ..mm..     
Prvič v zgodovini: predsednik italijanske vlade na uradnem obisku v Jugoslaviji
Aldo Moro bo jutri prispel v Beograd Petar Stambolič o velikem pomenu obiska
Obisk je dokaz visoke stopnje ital.-jugosl. odnosov - V torek sprejem in kosilo pri Titu Pogovori se bodo zaključili v sredo s skupnim poročilom - V četrtek bo Moro obiskal Zagreb in se sestal z M. Spiljkom - V petek se bo vrnil v Italijo - Izjava podtajnika Zagarija
RIM, 6. (ANSA) — Predsednik vlade Aldo Moro bo odpoto-toval v ponedeljek zjutraj z letališča Oiampino v Beograd na uraden obisk v Jugoslavijo. V Beograd bo prispel ob 11.30 in popoldne bo položil venec na grob neznanega vojaka na Avali in se vpisal v knjigo nredsednika republike. Od 17. do 18.30 bodo prvi pogovori s predsed-
nikom izvršnega sveta Jugoslavije Stamboličem in člani jugoslovanske delegacije. Večer se bo zaključil z večerjo, ki jo bo Mora na čast priredil predsednik Stambolič.
Pogovori med obema delegacijama se bodo nadaljevali v torek ob 9.30, dve uri kasneje pa bo Alda Mora sprejel predsednik jugoslovanske republike maršal Tito, ki mu bo kasneje priredil kosilo. Pogovori s predsednikom Stamboličem se bodo nadaljevali ob 18. uri, po večerji pa bo v prostorih veleposlaništva svečan sprejem.
Program za sredo predvideva dopoldne položitev vencev na italijanskem pokopališču in nato odhod z avtomobili v Novi Sad, glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, kjer se bo Moro sestal s predsednikom izvršnega sveta. Popoldne se bo Moro vrnil v Beograd in se bo. ponovno sestal z jugoslovansko delegacijo za podpis sporazumov in skupnega poročila. Ob 19. uri bo sledila tiskovna konferenca, po kateri bo Stambolič priredil sprejem in Moro bo nato odpotoval v Zagreb. V Zagrebu bo Moro prisostvoval ob 11, uri manifestaciji, ki jo bo priredila Ju-
goslovanska akademija znanosti in umetnosti, in med katero bo imel govor. Po sestanku s predsednikom izvršnega sveta Hrvaške Miko Spiljkom se bo obisk Mora v Jugoslaviji zaključil z ogledom velike elektromehanič-ne tovarne «Rade Končar«.-
Predsednik vlade Moro se bo vrnil v Italijo v petek ,12. novembra.
Med obiskom v Jugoslaviji bo minister za zunanjo trgovino Mattarella odprl v sredo v Beogradu razstavo, posvečeno Danteju. Podtajnik za zunanje zadeve Zagari pa bo istega dne pravtako v Beogradu odprl italijansko čitalnico in predaval na inštitutu za mednarodno gospodarstvo in politiko.
V zvezi z obiskom predsednika vlade Mora v Jugoslaviji je podtajnik za zunanje zadeve posl. Zagari podal časnikarjem naslednji} izjavo:
..Italijansko - jugoslovanski odnosi so se v zadnjih letih pozitivno razvijali v splošnem duhu vzajemnega razumevanja in ob volji, da se doseže vedno živahnejše in raznavrstnejše sodelovanje na vseh področjih, kjer je lahko obojestransko koristno. Odnosi med dvema državama se lah-
ko vzamejo za zgled, kar se tiče duha in prakse sožitja med državami z različno politično-socialno ureditvijo, ki pa delajo — v različnih perspektivah in na razne načine — za utrditev miru in mednarodne varnosti.
Znano je, da se prične obisk predsednika ministrskega sveta v najboljšem ozračju po podpisu novega sporazuma o ribolovu, ki predvideva znatne izboljšave z nedvomno koristjo za zainteresirane kategorije.
Važnost, ki jo Italija pripisuje okrepitvi oblik gospodarskega sodelovanja, da se okrepijo perspektive miru, potrjuje tudi sklep naše vlade, da ugodi zahtevi jugoslovanske vlade o ponovnem kreditiranju trgovskih obveznosti. Ta predlog je bil postavljen svoj čas v okviru ukrepov za finančno in denarno reformo, ki Jih je sprejela beograjska vlada.
Razvoj italijanske politike širjenja kulture v tujini se bo še bolj okrepil s pogovori o ustanovitvi kulturnih centrov v obeh državah. Poudarile se bodo tudi perspektive sodelovanja na področju turizma in komunikaciji v okviru sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, ki je bil sklenjen lanskega novembra v Beogradu.
Podtajnik Zagari je zaključil, da je tako navedel nekatera vprašanja, o katerih se bo italijanska delegacija pogovarjala v Jugosla-
viji. še	posebej	pa	Je	poudaril
globok pomen in široke poglede splošne	politike,	ki	ga	ima ta
obisk v	okviru zunanje	politike
vlade levega centra.
BEOGRAD, 6. — Pred obiskom predsednika italijanske vlade Mora v Jugoslaviji	je	predsednik
izvršnega sveta SFRJ Petar Stambolič dal dopisniku ANSE izjavo, v kateri pravi:
..Prisrčnost in dobro sosedstvo sta poglavitni značilnosti itali-jansko-jugoslovanskih odnosov in sodelovanje na teh temeljih se je razvilo na vseh področjih ter je doseglo zelo visoko raven.«
«Z realističnim ocenjevanjem koristi italijanskega in jugoslovanskega ljudstva je vladama naših dveh držav v zadnjem desetletju uspelo s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, z obdelovanjem tn spodbujanjem tega, kar nas približuje, premagati velik del težav in ovir in uresničiti sodelovanje med sosedi, ki se lahko jemlje za zgled. Ta politika se odraža v visoki stopnji doseženega gospodarskega sodelovanja, razvoju turizma in trgovinski izmenjavi in tudi v izredno velikem obmejnem prometu. Vsi ti činitelji v celoti prispevajo k vedno večjemu vzajemnemu razumevanju in k ustvaritvi prijateljskega ozračja.«
..Prvi obisk v Jugoslaviji predsednika italijanske vlade v osebi uglednega politika in državnika
g. Alda Mora je dokaz visoke stopnje, ki so jo dosegli italijan-sko-jugoslovanski odnosi. Prepričan sem, da bodo rezultati tega obiska spodbuda za nadaljnjo krepitev dvostranskega sodelovanja na vseh področjih, za še večjo razširitev in obogatitev odnosov dobrega sosedstva in za okrepitev vzajemnega zaupanja v interesu naših narodov.«
Glede načel, na katerih temelji politika Jugoslavije, je Stambolič izjavil:
..Jugoslovanska zunanja politika temelji na načelih aktivnega in miroljubnega sožitja, ki jih vsebujejo listina Združenih narodov ter izjave nevezanih držav v Beogradu in Kairu. Ta načela zajemajo razvoj sodelovanja z drugimi državami na vseh sektorjih, spoštovanje neodvisnosti in enakopravnosti in prispevanju k reševanju temeljnih vprašanj sodobnega sveta.«
..Dejavnost Jugoslavije v okviru politike nepovezovanja se odraža v konstruktivnem obravnavanju mednarodnih problemov. Bistvo politike nepovezovanja je v borbi za mir, v doslednem u-veljavljanju načel miroljubnega sožitja in v naporih za pravič-nejiV mednarodne odnose. S svojimi prizadevanji v okviru Združenih narodov, ki so univerzalen činitelj miru in miroljubnega
(Nadaljevanje na 2. straniJ
Še dve pismi Aldu Moru
Pismo SKGZ - Poslanica društva «Pravnik»
SPOŠTOVANI GOSPOD
ALDO MORO,
PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA,
RIM
Slovenska Jculturno-gospodar-ska zveza, ki združuje važne kulturne, gospodarske in podporne organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pozdravlja Vaše potovanje v SFR Jugoslavijo, ker vidi tudi v tem znamenje nadaljnjega izboljšanja odnosov med o-bema mejnima državama. Slovenska narodna skupnost v /-taliji se dobro zaveda, kako so zanjo pomembni prijateljski in lojalni odnosi med Republiko Italijo in SFR Jugoslavijo. Zato po svojih močeh prispeva s konstruktivnim zadržanjem in dejavnostjo na raznih področjih k utrjevanju dobrega sosedstva.
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je prepričana, da je želja obeh strani, da se ob Vašem obisku razčistijo razna vprašanja, ki so še predmet različnega gledanja, ali so o-stala nerešena, v cilju da se odstranijo nadaljnje ovire za večje razumevanje in tesnejše zbliževanje. Ker vpliva tudi položaj narodnih manjšin na meddržavne odnose in je na tem področju kopica vprašanj nerešenih, sodimo, da bo na razgovorih med Vami m jugct slovanskimi državniki govora tudi o tem.
O teh vprašanjih je naša Zveza načelno in obširno razpravljala na dveh zasedanjih z Unijo Italijanov za Istro in Reko, in to prvič v Trstu o splošnih vprašanjih in drugič na Reki o šolskih vprašanjih. Zaključki obeh zasedanj obsegajo pomemben material in so Vam bili dostavljeni.
S tem v zvezi želimo opozoriti na nekatera važna nerešena vprašanja slovenske narodne manjšine, katerih rešitev je zanjo življenjske važnosti:
Nujno bi bilo potrebno s posebnimi zakonskimi določbami zaščititi slovensko manjšino v tržaški, goriški in videmski provinci v smislu členov 3 in 6 republiške ustave, Posebnega statuta londonske spomenice o
Društvo «Pravnik» iz Trsta nam je poslalo v objavo sledeče pismo, naslovljeno na predsednika vlade Alda Mora: Ekscelenca,
iz časopisja smo izvedeli o raznih, tudi zelo upoštevnih intervencijah v interesu italijanskih skupnosti v Jugoslaviji in v zvezi s predstoječim obiskom V. E. v bližnji republiki.
To nas upravičuje smatrati, da bodo na dnevnem redu razgovorov tekom tega obiska po leg drugih vprašanj, ki zanimajo obe sosedni državi, tudi tista, ki se tičejo narodnih manjšin.
Glede na vedno večjo važnost, ki jo vprašanje narodnih manjšin zavzema v mednarodnih odnosih in upoštevajoč, da sta vladi obeh sosednih republik ponovno izrazili svoj namen, da vidita v narodni manjšini ne element, ki moti medsebojne prijateljske odnose, pač pa faktor, ki mu je namenjeno, da jih olajšuje in okrepljuje, želimo, da bi se tudi predstoječi razgovori V. E. z voditelji sosedne republike vodili v tem duhu.
Naše društvo, kot tolmač pravne zavesti slovenske manjšine v Italiji, smatra tudi ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da v gornji namen obrazloži V. E. pravno stran enega osnovnih vprašanj, ki terja re šitve.
Znano je, da je Ustavodajna skupščina z namenom, da po-
soglasju in člena 3 Statuta dežele Furlanija-J ulij ska krajina.
Zakonske določbe naj bi zagotovile pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji pravico pismene in ustne rar be slovenskega jezika v javnih uradih in na sodiščih, pravico do javnih napisov v slovenskem jeziku, pravico staršev, da dajo svojim otrokom slovenska krstna imena, pravico do sorazmerne namestitve Slovencev v vseh javnih uradih in sodiščih, predvsem na tista mesta, kjer prihajajo v stik z občinstvom, uradno poimenovanje naselij, v katerih prebivajo Slovenci, s slovenskimi nazivi, zagotovitev slovenskim kulturnim, vzgojnim, podpornim in športnim ustanovam podpore iz javnih sredstev.
Razveljavljena bi morala biti vsa tista zakonska določila, ki so v nasprotju ali celo prepovedujejo izvajanje navedenih pravic. Prepovedana bi morala biti žalitev pripadnikov slovenskega naroda vn ščuva-nje narodnostne mržnje ter o nemogočeno umetno spremi-njaje značaja etničnega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci
Zagotoviti bi bilo treba razširjenje šolskih ustanov v slovenskem jeziku na vsa področja, kjer prebivajo Slovenci in izpopolnitev šolske mreže z *■ stanovitmfo strokovnih šol in tečajev raznih vrst in stopenj.
Spoštovani Gospod minister! Prepričani smo. da boste z ra-zumevanjem pretehtali položaj slovenske manjšine in se zavzeli za uresničitev potrebnih ukrepov. To je želja vseh pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ker želijo s tem postati povsem enakopravni državljani v primerjavi z državljani italijanske narodnosti.
Pri vsem tem se pripadniki slovenske manjšine dobro zavedajo svojih državljanskih dolžnosti in bo potem njihov prispevek pri utrjevanju vezi med obema državama gotova bolj ploden in učinkovit.
S spoštovanjem
PREDSEDNIK Boris Race l.r.
Trst, 6. novembra 1965.
pravi zlovešče posledice postopanja z narodnimi manjšinami, ki ga je bil vpeljal fašistični režim, na svojem zasedanju dne 22, decembra 1947 sklenila vključili v čl. 3 tn 6 Ustave italijanske republike izrecne določbe, ki naj bi zasigurale narodnim manjšinam vsestransko enakopravnost in njihove jezikovne značilnosti in da so bile te določbe potrjene tudi v točki X. Začasnih odredb v zvezi z ustanavljanjem dežele Fur lanij e- Julijske krajine; znano je tudi, da so se v istem duhu ponovile ustrezne podrobne določbe tudi v Spomenici o sporazumu od oktobra 1954 in u priloženem ji Posebnem statutu.
Ne da bi sedaj hoteli utajiti tisto kar je bilo v tem oziru doslej storjenega in ne da bi hoteli zanikati dobre volje, da bi bilo to storjeno v skladu z novimi načeli, po katerih se je treba ravnati, ko se račenjajo kočljiva vprašanja, ki zadevajo narodne manjšine, moramo vendar ugotoviti, da so vprašanja, ki so za našo manjšino bistvene važnosti, ostala na zakonodajnem polju pri stanju zgolj programatičnih predpisov, toliko kar se tiče republiške u-stave, kolikor glede določb Spomenice o soglasju in ustreznega Posebnega statuta.
Se vedno sta tu, med drugim, v veljavi čl. 122 civ. pravdnega
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA VČERAJŠNJI SEJI
Vlada sprejela zakonske dekrete o reorganizaciji ministrstev
Moro poročal o pripravah za obisk v Jugoslaviji - Preklicana stavka zdravnikov zavarovalnih ustanov - Obljavljene teze za kongres KPI
Ladja «Raffaello» priplula v Genovo
RIM, 6. — Zaključni del današnjega zasedanja vlade je bil posvečen pripravam potovanja predsednika vlade Mora v Jugoslavijo, o čemer pravi uradno poročilo, ki poudarja, da so ministri voščili uspeh tega obiska.
Ministrski svet je sprejel več
ukreoov in med njimi, na predlog predsednika vlade ter na osnovi poročila ministra Preti-ja zakonski dekret o reformi dr. žavne uprave, ki se nanaša predvsem na reorganizacijo ministrstev .Gre za postopno uveljavljanje reform. Predvideva se. da bodo v enem letu izvedli decentralizaciio in reorganiza-d jo ministrstev v dveh letih bodo poenostavili oostODke in v treh letih sestavili enotna besedila predpisov.
Med ostalimi važnejšimi dekreti je vlada ng predlog ministra za kmetijstvo sprejela dekret o načinu sestavljanja prošenj za posojilo za nakup kmetijskih zemljišč, živine in strojev, postopek *a proučevanje in reševanje prošenj. Sprejeli so tu ii dekret o po-sebnem državnem irispevku mili-iki občini za plačevanje vode, ki
aiimiiiniiMtiiitiiiiiMiiMiHiiiiiiniiiiitiiiiiiittiiiiiiii
Moro
(Nadaljevanje s 1. strani J
sodelovanja, daje Jugoslavija svoj prispevek iskanju sporazumnih rešitev za mednarodne probleme, kakor so razorožitev, dekolonizacija, napredovanje dežel v razvoju itd.»
Glede odnosov Jugoslavije z evropskimi socialističnimi državami Je Stambolič poudaril, da se ti odnosi ugodno razvijajo, in je dodal, da se vzajemno sodelovanje razvija na podlagi enakosti, spoštovanja specifičnih posebnosti notranjega razvoja vsake posamezne države in vzajemne koristi.
»Jugoslavija,* Je nadaljeval Stambolič, »razvija svoje odnose z zahodnimi državami izhajajoč iz prepričanja, da razlika v političnih in socialnih sistemih ali pa različnost mnenj glede nekaterih mednarodnih vprašanj, ne smeta ovirati razvoja odnosov med raznimi državami. S tem v zvezi moramo Izraziti svoje zadovoljstvo nad rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjem času. Vzgled takih odnosov Je pozitivno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.*
Na vprašanje v zvezi s spremembami v Jugoslovanskem gospodarstvu v okviru reforme, ki se Je začela Izvajati poleti, Je Stambolič izjavil:
»Jugoslovansko gospodarstvo je doseglo do sedaj zelo pomembne rezultate. Temeljni smotri reforme se tičejo modernizacije proizvodnje in širše vključitve našega gospodarstva v mednarodno izmenjavo s povečanjem izvoza in z nadaljnjo okrepitvijo proizvodnosti dela in življenjske ravni prebivalstva. Znano Je, da se nekaj takega lahko doseže samo v daljšem razdobju in to seveda velja tudi za jugoslovansko gospodarsko reformo.*
«Vendar pa se v samih treh mesecih že čutijo pozitivne težnje v gospodarstvu — je dejal predsednik — ki so na splošno v skladu s predvidevanji. V kratkem času so se dosegli pozitivni začetni rezultati pri izvajanju reforme, ki Jih potrjuje predvsem indeks proizvodnje in izvoza. Pri ustvarjanju novih splošnih pogojev razvoja smo se usmerili k popolnejši in neposrednejši vključitvi naše proizvodnje v mednarodno delitev dela in k oblikam razvoja, ki bodo v največji meri odvisne od produktivnosti dela ter od drugih splošnih kriterijev svetovnega gospodarstva in od ravni, ki ga Je to doseglo. To Je realna nujnost, ki izvira iz naših sedanjih možnosti, spričo dejstva, da Je naše gospodarstvo danes objektivno sposobno sprejeti take kriterije in take usmeritve.*
»Ekstenzivno gospodarstvo, ki bo pripeljalo do povečanja produktivnosti dela, bo napravilo iz Jugoslavije še važnejšega partnerja na področju zunanje trgovine. Usmeritev k strojil selekciji proizvodnje, k sod:' jvanju in specializaciji bo odprla pot k razširitvi mednarodne izmenjave in h gospodarski povezavi.*
V zvezi s pogajanji z drugimi državami, od katerih Je Jugoslavija zahtevala finančne prispevke za Izvedbo reforme, je Stambolič rekel:
»Pri pripravljanju reforme smo računali na določen prispevek drugih držav v obliki kreditov. Glede tega lahko z zadovoljstvom ugotovim, da Je bila Italija med prvimi državami, ki so dovolile kredit v ta namen. Pogajanja glede tega z drugimi državami dopuščajo prepričanje, da bodo tudi te sprejele naše zahteve.*
Glede perspektiv, da pride do konvertibilnosti dinarja, Je Stambolič izjavil:
»Na podlagi realnega tečaja dinarja, ki Je v veliko spodbudo našemu izvozu in ugodno deluje na raven notranje proizvodnje in na proces nadaljnjega gospodarskega razmaha, se bodo ustvarile možnosti za povečanje valutnih in materialnih rezerv za notranjo stabilizacijo dinarja in torej za njegovo postopno spremembo v konvertibilno valuto.*
jo dobavljajo «s področij, ki so pod jugoslovansko upravo, in s čemer se izvršuje italijansko-jugo-slovanska konvencija podpisana v Kopru 13. decembra 1958».
Danes so bile objavljene teze za XI. kongres KPI, ki jih je 30. oktobra odobril CK KPI. Teze se delijo na sedem poglavij, ki so posvečena: borbi za mir, za novo italijansko zunanjo politiko in za enotnost mednarodnega delavskega gibanja: propadu politike levega centra in procesu monopolistične reorganizacije; novim gospodarskim, razrednim in političnim nasprotjem; predlogom KPI za nov razvoj italijanske družbe in borbam. ki so potrebne za njeno u-resničenje: akciji za padec vlade levega centra, ustvaritvi nove večine ter združevanju socialističnih sil; krepitvi partije in njenega značaja množične borbene organizacije
Vse sindikalne organizacije zdravnikov, ki so zaposleni v zavarovalnih ustanovah, so sklenile prekiniti stavko, ki bi se morala pričeti v ponedeljek, 8. novembra. V poročilih se ugotavlja, da so zavarovalne ustanove privolile v pričetek pogajanj .Prekinjena je tudi stavka osebja Bdečega križa, in to na vabilo predsedstva ustanove, da se v ponedeljek ob prisotnosti predstavnikov RK, ministrstev za zaklad in zdravstvo pričnejo pogajanja. Združenje italijanskih zobozdravnikov — AMDI pa ie^ za 15. november proglasilo vsedržavno stavko tako zobozdravnikov socialnih ustanov kot zasebnikov. češ da je nevarnost, da se bodo lahko z zobozdravništvom ukvarjale tudi osebe, ki nimajo zdravniške diplome.
Znatno pred predvidenim časom je ob 12.30 priplula v genovsko pristanišče potniška ladja »Raffaello*, na katero so se vrkeali predsednik družbe »Itaiia*, člani preiskovalne komisije pristaniškega poveljstva in sedemdeset opolno-močenih novinarjev. Na tiskovni konferenci so podrobneje pojasnili, kako je prišlo do nesreče, pri čemer niso prišle na dan bistvene novosti. Za potnike nezgoda ni imela resnejših posledic, razen da se ie^ladja zelo^rooeno zibala, ker
,12 vozlov na uro pri čemer se le .akoli 50 pothiko^ potolklo, trije pa so si zlomili zapestja,’Kasneje so mornarji popravili aRkatejie- e-lektrične napeljave, ts*o ela so lahko prižgali še en kotel in je ladja dosegla brzino 18 vozlov na uro. Do polemik je prišlo s potniki. ki bi hoteli v veliki večini nadaljevati pot v New York s podobno ladjo »Michelangelo*, ki pa bo lahko sprejela samo 370 potnikov. 450 jih bodo nreoeljali s tremi nalašč za to najetimi reaktivnimi potniškimi letali, ostale pa z drugimi ladiami. Ladjo bodo popravljali od 20 do 35 dni, če bo na razpolago potreben material, vsekakor na ne bo mogla oora-viti naslednje predvidene vožnje v New York.
preprečilo indonezijski revoluciji, da gre naprej, toda potrebno je sodelovanje treh političnih skupin »Nasakom* (nacionalisti, verske skupine in komunisti).
Predsednik Je dalje dejal, da so nekatere skupine izkoristile čustva ljudstva in jih usmerile proti »neki politični stranki* (KP Indonezije). Končno je Sukarno poudaril, da Indonezija «pripada levici* in da je ne bo mogel «nihče potisniti na skrajno desnico ali na skrajno levico*.
Subandrio, ki Je poročal o Su-karnovih besedah, je izjavil, da bo predsednik «sprejel primerne ukrepe proti komunistični stranki*. Vsekakor pa ne bo to pomenilo odklon od načel revolucije.
Dalje je Subandrio dejal, da je Sukarno navzočemu komunističnemu ministru NJotu sporočil obsodbo, «ker je komunistična stranka že drugič zapadla svoji infantilni bolezni, s čemer je potisnila deželo za osem let nazaj*.
Vojska pa medtem nadaljuje akcijo proti pristašem biganja 30. septembra. Bilten vojske poroča, da so nekateri indonezijski padalci ubili v Solu na srednji Javi de-
vet žensk, ki so skušale blokirati nekaj tankov in se niso hotele u-makniti s ceste. Na področju Ka-limantana na Borneu je guverner začasno izključil vse komunistične člane deželne skupščine in uprave. V Tasikmalaji na zahodni Javi Je 250.000 muslimanov ustanovilo »poveljstvo svete vojne*, da »dokončno strejo* gibanje 30. septembra.
Moskovska »Pravda* piše danes, da vedno obsežnejši zatiralni ukrepi desničarskih elementov v Indoneziji proti komunistom zelo za-skrbljajo vse prave prijatelje indonezijskega ljudstva. Kitajski tisk pa piše, da se «v Indoneziji širi podla protikitajska struja*. Časopisi z velikim poudarkom objavljajo kitajsko protestno noto indonezijski vladi zaradi napada na kitajski konzulat v Medanu.
TITOVA ČESTITKA VODITELJEM SZ
48. obletnica velike oktobrske revolucije
Opozorilo tajništva za delo SFRJ jugoslov. delavcem v inozemstvu
TOKIO, 6. — Danes Je bila seja posebne komisije poslanske zborni, ce, na kateri so razpravljali o odnosih z Južno Korejo. Palačo parlamenta Je stražilo nad tisoč policajev. Komisija se je izrekla za odobritev Japonsko - korejske pogodbe.
BEOGRAD, 6. — V brzojavkah prvemu tajniku KP Sovjet ske zveze Leonidu Brežnjevu ter predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Anastasu Mikoja-nu čestita predsednik republike maršal Tito bratskim narodom Sovjetske zveze ob 48. obletnici oktobrske revolucije z željami po nadaljnjih uspehih in napredku Sovjetske zveze. Maršal Tito izraža istočasno prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo nadalje uspešno razvijali v korist narodov obeh držav, socializma in miru na svetu.
Zvezno tajništvo za delo SFRJ opozarja Jugoslovane, ki nameravajo iskati delo v inozemstvu, naj se v lastnem interesu obrnejo za zaposlitev v inozemstvu na jugoslovanske zavode za zaposlitev. Praksa je namreč pokazala, ugotavlja zavod za delo, da so mnogi, ki so odšLi v inozemstvo mimo zavoda za zaposlitev, zabredli v težave in to ne le glede dobivanja dovoljenj za delo, temveč tudi glede ureditve drugih vprašanj (stanovanja, pogojev dela, zaščite pri delu, zavarovanje in podobno). Poleg tega ta praksa u-sitvarja težave jugoslovanskim diplomatskim zastopstvom tako glede ustrezne pravne zaščite jugo-
......
Sporazum med Kubo in ZDA o izseljevanju Kubancev
Vladi sta si s tem v zvezi izmenjali štiri note Izseljence bodo začeli prevažati z letali 1. decembra
WASHINGTON, 6. — Predstav-1 obletnice oktobrske revolucije ob
Sukarnove izjave na seji vlade
DŽAKARTA, 6. — Po seji indonezijske vlade, ki ji |e predsedoval predsednik Sukamo, ki Je tudi prvi podpredsednik vla-de, izjavil, da so na seji razpravljali o stanju v zvezi z dogodki 30. septembra, in Je dodal, da se predsednik Sukamo popolnoma zaveda čustev ljudstva zaradi poskusa državnega udara, toda še vedno vztraja na tem, da je treba opustiti vsako maščevanje. Na seji je bil nazvoč tudi podpredsednik komunistične stranke NJoto, ki je član vlade. Odsotna pa sta bila druga dva komunistična ministra: predsednik komunistične stranke Aidlt in drugi podpredsednik stran, ke Lukman.
Subandrio Je izjavil, da Je predsednik med drugim dejal: »Ni pametno zažgati hišo, da bi uničili miši.* Sukamo je sklenil, da bodo proti komunistom «uvedli sankcije do tolikšne mere, kolikor so bili zapleteni v zaroto 30. septembra*. Poudaril Je, da so prav tako kakor komunisti tudi elementi na-cionalističnih verskih skupin zapleteni v to zaroto. To pa ne bo
nik Bele hiše je sporočil, da so med ZDA in Kubo sklenili sporazum za prevažanje Kubancev, ki se želijo izseliti v ZDA, z ameriškimi letali.
Predstavnik je dodal, da na podlagi sporazuma, ki mu ni določeno trajanje, bo ameriška vlada najela trgovska letala za prevažanje oseb iz Varadera (60 km od Havane) v Miami. Prepeljali bodo 3.000 do 4.000 Kubancev na mesec, in sicer povprečno 120 do 150 oseb na dan. Sporazum se tiče vseh Kubancev, ki želijo zapustiti Kubo iz ppjitifčnih ali drugih razlogov, toda ne tiče se političnih jetnikov.
Sporazum, ki so ga podpisali v Havani, je najvažnejši med obema državanfia po letu 1961, ko so bili med njima prekinjeni diplomatski odnosi. Sporazum določa tudi, da bodo ameriški funkcionarji zdravstvene in priseljevalne službe delovali na kubanskem o-zemlju.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ta sporazum s Kubo ne pomeni spremembe ameriške politike do kubanske vlade.
Sporazum vsebuje devet točk, od katerih so glavne: 1 Prednost pri odhodu bodo imeli ožji sorodniki oseb, ki so že v ZDA. 2. iz človečanskih razlogov se bodo tudi drugi sorodniki poleg že omenjenih na prednostnem seznamu mogli izseliti v ZDA. 3 Pripravili bodo dve listi o morehttmh kandidatih Za odhod, eno kubansko drugo ameriško.
V Wašhingtonu in na Kuhi so istočasno objavili štiri note obeh vlad, ki sta si jih izmenjali s posredovanem švicarskega poslaništva na Kubi. Note so: 1. Kubanska nota, ki izključuje tehnike iz prostovoljnega odhoda, ker bi to škodovalo gospodarskemu neravnotežju. ter Kubance od 17. do 26. leta starosti, tj. tiste, ki so podvrženi vojaški obveznosti. 2. Ameriška nota, ki izreka obžalovanje ZDA zaradi teh omejitev in upanje, da bo kubanska vlada menjala svoje stališče. 3. Ameriška nota, ki izreka obžalovanje, ker sporazum ne vsebuje oseb, ki so zaprte na Kubi iz političnih razlogov-, in ki zahteva nadaljnjo revizijo tega problema. 4. Kubanska nota, ki sporoča nasprotovanje odhodu teh oseb.
navzočnosti predstavnikov 67 dr žav ter predstavnikov 31 komunističnih in delavskih strank.
Na proslavi je govoril član vodstva komunistične stranke in prvi podpredsednik vlade Dimitri Poljanski.
Poljanski je v svojem govoru poudaril, da je Sovjetska zveza mnenja, da so velike možnosti izboljšanja odnosov med ZDA, toda ovira za to je ameriška vojna v Vietnamu ter politika, ki gre za tem, da se iztoči atomsko orož je Zahodni Nemčiji.
Poljanski je posvetil večino svojega govora domačemu gospodarstvu, in je nato analiziral odnose Sovjetske zveze s posameznimi ir-žavami ter se je na kratko dotaknil tudi mednarodnega kbihuni-stičnega gibanja.
Omenil je tudi Indonezijo in dejal, da je Sovjetska zveza zaskro. Ijena, ker je «v nekaterih državah, ki imajo prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo, v teku proti komunistična kampanja« Glede Kitajske je Poljanski izjavil, da je Sovjetska zveza storila, kar je mogla, da bi izboljšala z njo meddržavne in medpartiiske odnose in da je usoda teh odnosov sedaj zaupana kitajsk m voditeljem.
Smith zavrnil VVilsonove predloge
SALISBURY, 6. - Predsednik rodezijske vlade Smith je zavrnil predlog Wilsona za ustanovitev kra-
ljeve komisije, ki naj bi skušala rešiti spor glede neodvisnosti Rodezije. Smith pravi v odgovoru na Wilsonovo pismo od 3. novembra, da edini zaključek, ki ga lahko povzame iz tega pisma, Je, da pomeni »zavrnitev predlogov, o katerih smo se sporazumeli z vami v Salisburyju».
Smith trdi, da je Velika Britanija «postavila tako veliko število pogojev na njegov predlog za ustanovitev kraljeve komisije, da je težko verjeti, da je bil ta predlog mišljen resno*. «Z obžalovanjem moram reči, dodaja Smith, da je bil vtis, ki smo ga dobili ob vašem obisku, t. j. o odločnih naprorih za rešitev naših ustavnih problemov, popolnoma razblinjen, in kakor se zdi, ste sedaj dokončno zaprli vrata, ko Javno trdite, da ste jih odprli*. Pismo dodaja, da Wilsono-va Izjava v spodnji zbornici in pismo Smithu «sta imela očitno namen povrniti se na vaše prvotne predloge, ki smo Jih bili mi zavrnili, in ne upoštevati celotnih naših predlogov, s katerimi ste se vi Strinjali.*
Prav tako je Smith zavrnil Wilso-nov predlog o referendumu v Rodeziji glede neodvisnosti. «Tak predlog v sedanji fazi, pravi Smith, Je preklic sporazumov, ki smo jih dosegli z vami.*
WASHINGTON, 6. — NASA Je izstrelila v Cape Kennedy satelit | «Explorer 29», katerega naloga Je zbiranje geodetskih podatkov. Satelit tehta 173 kilogramov in bo omogočil pripravo zemljevidov z večjo natančnostjo.
slovanskih državljanov, kakor tudi glede zagotovitev sredstev, za vrnitev tistih, ki niso mogli dobiti zaposlitve v inozemstvu.
Proslava Dantejeve sedemstoletniee v Beogradu
BEOGRAD, 6. — Srbska akademija znanosti in umetnosti, beograjska univerza, Kolarčeva ljudska univerza in republiški odbor za proslavo Dantejeve 700-letnice bodo s slovesno akademijo na Ko-larčevi univerzi 18. tm. obeležili ta pomemben kulturni datum. Po govoru predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti Ve-libora Gligoriča bo o delu in pomenu Danteja govoril prof. dr. Eros Sequi, Zatem pa bodo beograjski umetniki čitali odlomke iz Dantejevih del, medtem ko bo zbor madrigalistov izvedel italijanske pesmi.
llinilllilflllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIINI
V
Se dve pismi
(Nadaljevanje s 1. strani)
reda, čl. 137 kaz. pravdnega reda v zvezi s čl. 1 kr. d. od 15. oktobra 1925 St. 1796 glede izključne rabe italijanskega jezika na sodišču;
v veljavi je čl. 72 Pravilnika o civilnem stanju, na podlagi katerega se še vedno prepoveduje slovenskim staršem da bi dali svojim otrokom slovenska imena;
nadaljuje se z osporamnjem zakonodajne moči v zvezi z zaščito pravic slovenske manjšine tudi deželi, češ da je ustrezna zakonodaja pridržana osrednji vladi, dočim na drugi strani ista osrednja vlada ni doslej dala pobude za izdajo Usvriil-nega zakona, ki izključno lahko da učinkovitost zgolj načelnim določbam ustave, Spomenice o soglasju in ustreznega Posebnega statuta.
Prepričani smo, da boste Vi, Ekscelenca, ki ste se ponovno izkazal za zelo občutljivega, ko je šlo za vprašanja narodnih manjšin izvolili upoštevati to vlogo kot itbprinos z naše strani, da bi slovenska manjšina v Italiji — zopet deležna pripadajočih ji pravic in zavedajoč se njenih dolžnosti do države, kateri pripada — mogla z mirnim srcem prevzeti zaželeno vlogo posredovalca med obema sosednima državama, kar gotovo pričakujeta tudi njuni vladi.
Uporabljamo priložnost, da izrazimo V. E. svoje
globoko spoštovanje
V Trstu, 5. novembra 1965, (Sledijo podpisi)
iiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinia
Proslava v Kremlju ob prazniku revolucije
MOSKVA, 6. — Danes popoldne e bila v Kremlju proslava 48.
...........................»m...,..........n,,!,,,,,,,,,,,..
VAŽNO SPOROČILO IZ SARAJEVA
Zdravilo HTS pošiljajo le klinikam in bolnišnicam
Naročila z vsega sveta - Steklenice po 16 kosov
SARAJEVO, 6. — Sarajevska tovarna zdravil «Bosnalijek» je pripravila več deset tisoč preparatov HTS po receptu sarajevskega stomatologa dr. Zejni-lagiča, ki jih bo razposlala jugoslovanskim in inozemskim bolnišnicam in klinikam, ki se za preparat zanimajo. Preparat Je pakiran v steklenicah p0 16 kosov HTS z navodili za uporabo. Doslej Je ta preparat naročilo dvajset Jugoslovanskih klinik. V številnih se njegovo delovanje že preizkuša Tovarna «Bosnalijek» in «Me-dikomerc» v Sarajevu prejema ta dnevno iz raznih krajev sveta številna naročila klinik in posameznikov. Med naročili so pisma znanih klinik iz Rimu,
Berlina, Milana, Argentine Avstralije, ZDA in skoraj vseh drugih držav.
Tudi mnogi posamezniki se obračajo neposredno na tovar no «Bosnalijek» oziroma «Wedi-komerc», ki pa ne moreta ugoditi njihovim željam, ker se po sklepu zveznih zdravstvenih o*-ganov preparat lahko preizkuša samo v klinikah. Tudi dr. Zejnilagič ne more več ugodit, željam posameznikov, kei zdravila sam več ne izdeluje
RIM. 6, — V zvezi s preparatom HTS Javlja ministrstvo za zdravstvo, da »so odredili po trebne stike pri pristojnih Jugoslovanskih in ita"janskih organih z namenom ugotovitev omenjenega preparata*.

Košarkarski petorki ŠKAMPERLA prvo mesto pred Cankarjem
Z zmago nad Opčinami akademiki JADRANA na tretjem mestu
Petorka Skamperla Je danes z zmago nad tekmeci Cankarja osvo. jila naslov košarkarskega prvaka letošnjega slovenskega športnega tedna. Tekma sama je bila zelo razburljiva in je potekala skoraj do konca v izenačenem stanju. V zadnjih minutah pa so Svetoivan-čani vsilili silovit forcing, kateremu Sentjakobčani niso bili kos in so bili prisiljeni zakriviti več osebnih napak.
Začetek Je bil precej umirjen in
Škamperle Je prvi prišel do koša. Odgovor ni izostal in plavi so morali ponovno v napad. Lakovič Jim Je z dvema osebnima ponovno prekrižal račune, Vitez pa je z osebnim povedel rdeče v vodstvo. Razlika se Je začela nepričakovano večati v korist Cankarja, ki je z lahkoto prihajal do cilja in je z dobro obrambo onemogočal Plesničar. Ju, Orlu, Drasiču in drugim, da bi od blizu ogrožali koš. Pri stanju 11:4 za Cankar so Svetoivančani iz-vedli preko Plesničarja in gibčnega ter hitrega Orla več uspešnih prodorov. Čeprav so tudi nasprotniki napredovali, Je Škamperle s Plesničarjem najprej izenačil in z istim prišel z 19:17 v vodstvo. Lakovič je odgovoril, a Orel je vzpostavil prejo.ije stanje. Čeprav je Lakovič ponovno povedel Cankar z dvema osebnima v vodstvo, je Ples. ničar tik pred žvižgom potresel koš Cankarja in pripomogel, da je Škamperle zaključil prvi del igre s točko prednosti.
V drugem delu so živahni Svetoivančani naglo večali razliko, pa čeprav jim Sentjakobčani niso dopustili, da bi si nabrali preveč prednosti. Po številnih napadih in protinapadih so Cankarjevi napadalci našli pravo pot do koša in Vitez Je celo ponovno povedel Cankar v vodstvo z 31:30. Plavi pa se niso predali in so celo diktirali oster tempo, s katerimi so si zo-
pet nabrali nekaj naskoka. Tega pa je bilo nemogoče braniti pred hitrim Lakovičem, ki je z učinkovi-tlvi prodori in zadetki privedel rdeče v vodstvo. Tedaj pa se je izkazal Orel, ki je celo dvakrat izenačil stanje za Škamperle. Pri stanju 49:49 pa so Svetoivančani izrabili utrujenost nasprotnikov, da so Jih začeli oblegovati. Ko sta morala najprej Babič in kasneje tudi Vitez z igrišča zaradi petih prekrškov (tudi Škamperle je izgubil igralca), so se plavi razživeli in v izredni igri prišli do odločilnega naskoka. Lakovič je skušal sicer z osebnimi prodori priti do koša, a več kot do osebnih ni prišel. Zaradi živčnosti pa ni bil točen in končno, potem ko so Svetoivančani v zadnjih sekundah zavlačevali igro, sta sodnika zaključila igro pri stanju 57:53 za Škamperle. Jasno Je, da je ta uspeh vzbudil v številnih navijačih plavih, ki so pokazali zelo donosno skupno igro, pravcato navdušenje.
Se prej pa sta se petorki Jadrana in Opčin potegovala za tretje in četrto mesto. Igra je bila v začetku Izenačena in precej dolgočasna. Akademiki so se kmalu opogumili in navalili na nepopolno postavo Opčin in jo prisilili že v prvem delu na predajo.
V nadaljevanju so Openci v ne. kaj sekundah izenačili, a drugega niso zmogli, ker so začeli akade-
miki silovito napadati in niso dovolili nasprotnikom niti trenutka oddiha. Največ košev pa si je Jadran izsilil s protinapadi: visoki Gergolet je čakal pred košem in vsaka žoga je končala v mreži. Openci so bili tu pa tam uspešni, vendar največkrat niso bili na višini sicer ne preveč hitrih tekmecev.
IZIDA
Za III. mesto
Jadran — Opčine 41:29 (12:8)
Postavi
Jadran — Gergolet M. (27), Devetak V. (6), Lovrenčič M. (6), Sve. tina V., Cupin D., Devetak P. (2).
Opčine - Simonič I. (4), Križman B., Zavadlal A. (17), Tavčar S., Kokošar O. (8).
Sodnika — Lakovič in Sirk.
Za I. mesto
Škamperle — Cankar 58:54 ( 23:22)
Postavi
Škamperle — Plesničar E. (23) Drasič F. (3), Rudež A. (8), Orel I (9), Furlanič I., Košuta D. (13). Sirk N. (2).
Cankar — Babič M. (4), Lakovič B. (34), Vitez F. (12), Kufersin J.. Škrinjar R., Košuta B„ Seražin
P. (4).
Sodnika — prof. Mamolo in prof. Pavletič.
DANES OB 14.30
V Boljuncu Breg-Union
Danes bo ob 14.30 na igrišču v Boljuncu prvenstvena tekma III. amaterske kategorije Breg ■ Union.
NEDELJA, 7. NOVEMBRA PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA
Radio Trst A
7.00 Koiedar; i.m jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester; 19.15 »Anton Janežič in 'Slovenski glasnik’*; 19.30 Orkestra A. Casamassima in Safred; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Offenbach: «La Perichole*, komična opera; v odmoru; Opera, avtor in njegova doba.
Trst
12.05 Plošče; i„.zj Tretja stran; 13.15 «Gli angeli*; 13.35 Prijatelj cvetja; 13.45 Konservatorij »Giuseppe Tartini*; 14.10 Tržaški jazzovski krožek; 14.35 Furlanski glasbeniki.
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše:	«Cudežno	listje*,
pravljica; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Nemški malomeščani*, veseloigra; 17.25 Giuseppe Tartini: Sonata a quat-tro v D-duru; 18.00 Jam session;
18.30	Iz oddaje »Plošča za poletje*; 19.00 Weber: Preciosa; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 šport;
20.30	Lelja Rehar: «Na semenj svjetega Martina*; 21.00 Veliki orkestri; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Dallapiccola: Pet pesmi za bariton in nekaj glasbil; 22.25 Večerni ples.
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; Josip Vidmar; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Nedeljski orkestri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek: »Prva plača*; 13.25 Odrska in filmska glasba; 14.00 Donizettijeve skladbe; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.45 Jesenski camet; 16.30 Radijska črtica; 16.45 Simfonični koncert;
19.15	Športni rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Pisan spored «Supermarket»; 21.20 Sopranistka Irma Bozzi Luca in pianist Antonio Beltrami; 22.20 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 športna prognoza;
12.15	Plošče tedna; 13.45 Pisan spored pesmi in parodij; 14.00 Neapeljska pesem; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah;
16.15	Clacson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.40 športna nedelja; 21.50 Glasba v večeru.
III.	program
16.30	Radijska črtica; 17.15 Tretja Beethovnova simfonija, opus 55; 17.45 S. Lenz: «Tempo degli innocenti*; 19 00 Haendlov Koncert za orgle in orkester; 19.15 Stara zgodovina: 19.30 Vsakove-čemi koncert: Scarlatti. Brahms in Skrjabin: 20.30 Revija revij; 20.40 Locatellijeve skladbe; 21.20 Mozart: #11 ratto dal serraglio*.
Slovenija
8.05 Mladinska igra — N. Grafenauer:	»Cincin potepin*; 8.45
Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — L. škruba: Milo pred koncem; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični nanot.ki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Od vasi do vasi; 14.00 Znamenite arije — znameniti pevci; 14.30 Nedeljsko športno popoldne: 16.00 Humoreska tedna — G. Mikes: «Kako biti tujec*; 17.30 Radilska igra — V. Višnjev3ki: Vojakova pot; 18.24 Zabavni zvoki:	18 40
Krajše skladbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavno-glasbe-na oddaja; 21.00 Simfonije Schuberta; 21.30 Bach in naši mladi umetniki; 22.10 Zabavni zvoki; 23.05 Današnja avstrijska in nemška glasba
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 16.00 Italijansko prvenstvo v boksu; 17.30 Spored za najmlajše; 18 30 »Kontlka, av-venturosa formica* — II. nadaljevanje; 19.00 Dnevnik in registriran prenos nogometne tekme; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstojevo »Vstajenje* — II. nad.; 22.00 Četrt ure z Nillo Pizzi; 22.15 športni rezultati, kronike in komentarji, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Turinski avtomobilski salon; 22.15 «Za-bum N. 2».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček: R. Reggiani: »Strašilo*; 11.15 Igra Bahia Marimba Band; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče Durium;
12.00	in 12.55 Glasba po željah;
13.40	Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slov. narodne; 16.00 športno življenje na Primorskem; 16.25 Operetni program; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj;
17.45	Ponedeljski šport; 18.00 Prenos RL; 22.15 Ansambel Kal Win-ding; 22.35 Dva Haendlova koncerta.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Na sporedu Liszt, Chopin in Magalov;
9.45	Pesem sledi pesmi; 10.05 O-perna antologija; 10.30 Italijanski in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Poulencova Sonata za oboo in klavir; 11.45 Skladbe za glasbila; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 14.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše: »Legenda o bur-ji»; 16.30 Manninova Ameriška simfonija; 17.25 Spored z onstran A-tlantika; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Romunske narodne; 18.35 Kako, kdaj, zakaj pojemo; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.25 Zmenek petih; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.15 Pianist Earl Hlnes;
22.30	Tedenski pregled umetnosti.
II.	program
7.30	Jutranji pozdrav; 9.35 Tedenska kronika; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.50 Operni koncert; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Du Maurier: »Moja sestrična Rahela*, 5. nad.; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci;
21.00	Z mikrofonom v Padovi;
21.40	Plesna glasba.
III.	program
18.30	Angleška kultura- 19 no Problemi »tretjega sveta*: 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na snoredu Glinka In Musorgski; 21.20 Koncert; 22.00 Dante na Poljskem: 22 30 Baer-voet.sove skladbe za klavir: 22 45 F. Werfel: »T a vi s ti dalTEliseo*
Slovenija
8.05 Glaahena m" ti pela; 8.55 Z° mlade radovedneže: Pčle-mčle o šahovskih figurah; 910 Otroška igra: »črna račko*: 9 °5 N»š luke bov; 1015 E Grieg: Variacije n« staro norveško romanco:	1035
N-š oodllstek — G. B. Gitford: «I.ščemo st"re1*ega solidnega go-snorta»: n no Turistični n-not’-'' 1115 "rimaš vrednosti 1; 13 05 M Bravničar:	Simfonična onfto-ra;
19.30	Kmetijski nasveti: 13.40 Narodne nesmi; 13 30 Priporočalo Vam ; 14 05 TVimnri sklad-telu: 1*35 Naši oosiirialci čestit"fo-
15	30 Zahav"1 inte-m"-—o- 15 30 Zborovske skladbe R. S*monltiia;
16	00 Vsak dan za vas; 17 05 Glasbena križanka; 18.no Aktualnosti doma in po svetu; 1890 Zabavnoglasbena oddala: 18.45 Svet tehnike: Ing. V. Zupan: «Ka1 lflh.to dobimo iz lesa*; 19,05 Glasbene razglednice; 20 00 Koncert zagrebških soMstov; 29.10 Zveneči akordi; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svet” io-«e: »Bloverv*.
Ital. televizija
8.30	Sola; 18.00 Spored za naj-mlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Cervantes: »Don Kihot* — II. nad.; 22.30 Simfonični koncert, na sporedu Weber in F Schub»ri; 33.OO Dnevnik.
II. kanal , m
21.00 Dnevnik; ai.io Srečanje z Vittoriom De Sico: «1 bambini ct guardano»; 22.40 Petnajst minut z Jimmyjem Fontano.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 7. DO 13. XI.
NEDELJA, 7. novembra
10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat »zakaj?* — oddaja za otroke; 11.30 Cirkuški deček — film; 12.00 Nedeljska TV konferenca; 13.00 Ned. športno popoldne; 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.45 Večer v cirkusu Adria; 21.45 Zadnja poročila.
PONEDELJEK, 8. novembra
10.00 In 11.40 TV v šoli; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 I. Rušan: Obsodba ing. Meglarja — drama; 21.30 Svet na zaslonu.
TOREK, 9. novembra NI SPOREDA.
SREDA, 10. novembra
10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Mala čarovnica — II. del; 17,55 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Koncert sarajevskih umetnikov; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 19.54 Intermezzo; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Mednarodna ura: »Urugvaj*; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Zadnja poročila.
ČETRTEK, II. novembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Železo — kovina, ki je ustvarila civilizacijo; 17.40 Združenje radovednežev —• oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Makedonska jesen; 19.10 U-vertura za diskoteko — glasbena oddaja; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Ekran na ekranu; 21.40 Sodobna afriška lirika; 22.00 Zadnja poročila.
PETEK, 12. novembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Pionirsko gledališče s Reke; 18.25 Obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 šolanje Toma Browna — angl. film;
22.10	Zadnja poročila.
SOBOTA, 13. novembra
10.00 TV v šoli; 17.40 Kje Je, kaj je; 17 55 Zoki Poki — lutke;
18.10	Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Danojllč: Kako Je s tem? — mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen — pripoveduje A. Popovič; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Peščena ura — film; 21.10 Druga plat medalje — humor, oddaja; 22.00 Danny Kaye vam predstavlja; 22.50 Zadnja poročila.
J
ERSKINE
CALDWELL
Christy Tucker ie kasno popoldne prijahal na muli v mesto na Plantaži. Spotoma si je ves čas ■žvižgal. Vse dopoldne je šilil nove količke za ograjo okrog svoje hiše in se je zdaj počutil dobro, ker je bil toliko opravil. Ni velikokrat naneslo, da se je mogel oglasiti v mestu, in kadar se mu ie ponudila priložnost, jo je nemudoma izrabil.
Privezal je mulo za lesene re-hrnice skladišča za barakami, v katerih so bile prodajalne, in prvo, kar ga je zbodlo v oči, je bil način, kako so se ga drugi črnci čudno ogibali. Christy se je dobro razumel z vsemi temnopoltimi ljudmi na plantaži od prvega dne, ko sta se z ženo pred kakimi tremi meseci priselila sem, in zdaj mu kar v glavo ni šlo, zakaj se 'delajo, ko da ga ne vidijo.
Počasi je krenil po ulici proti Plantažni pisarni in se začudeno spraševal, zakaj ga nihče ne nagovori.
Ko je prišel nekoliko dalje, je srečal Froggyja Millerja. Ujel je ^roggyja za roko, preden se mu je mogel izmuzniti.
«Kaj pa je danes z vami, ljudje božji?« je rekel. Froggy Miller je živel samo miljo od njegove hiše, če si potegnil ravno črto čez bombaževo polje, in zato je Christy poznal Froggyja bolje od kogar si bodi na plantaži. «Reci ho, Froggy, kaj se je zgodilo?«
Froggy, velikanski, šest čevljev visoki črnec s kratko pristriženimi lasmi, se je odmaknil.
Christy je pograbil Froggyja za roko in ga stresel.
«Zdaj pa mi končno že povej,« je rekel, «zakaj se ti in vsi drugi tako čudno vedete?«
«Gospod Lee Crossman je poslal Pote, kajne?« je rekel Froggy.
«Pa jasno, da je poslal pome,« 3e rekel Christy. ((Menda se želi pomeniti z menoj glede obdelova-hja zemlje. Toda v kakšni zvezi je to z .. .»
Preden je mogel Christy končati. se mu je Froggy iztrgal in hlastno odkorakal po ulici.
Christy je nemudoma planil proti Plantažni pisarni, da bi odkril, kaj je pravzaprav narobe.
Plantanžni računovodja Hend-rlcks in mlajši Crossmanov brat Morgan sta sedela v sprednji sobi pisarne z nogami na okenski Polici,'ko je planil noter. Ko je Hendricks uzrl Christyja, je vstal m stopil skozi vrata v zadnjo sobo. Medtem ko se je mudil računovodja v drugi sobi, je Mor-gan Crossman čemerno strmel v črnca.
«Ti, pridi no sem,« je rekel Hendricks, ko se je vrnil.
Christy se je obrnil in videl Leeja Crosmana, lastnika in gospodarja plantaže, kako stoji na Pragu.
«Da, gospod,« je rekel Christy. Lee Crossman je bil oblečen v težke sive jahalne hlače in rjavo-rumeno srajco. Nosil je črne škor-hie, ki so mu segali do kolen. Sto-P‘i je na stran, ko je Christy vkorakal v zadnjo sobo, in od zunaj saprl vrata za njim. Christy je krenil na sredo sobe in obstal, da bi počakal Leeja Crossmana.
Christy se je bil priselil na Urossmanovo plantažo v začetku J®ta, pred kakimi tremi meseci, ^daj je bil prvič v Georgiji in Priljubila se mu je celo bolj od Alabame, kjer je živel prej vse svoje dni. Z ženo sta se odločila, ua pojdeta v Georgijo, ker sta sl,1 saj a, da zemlja, ki jo tam do-P1" v najem, obilneje rodi bombaž. Christy je dejal, da mu ne v-adostuje zaslužiti za vsakdanjo Arano, temveč hoče v življenju Napredovati.
■ Leeja Crossmana še zmerom ni ’1° in Christy je sedel na ene-?a.’zme|t stolov. Toliko da je se-hel, pa so se odprla vrata. Pia-•b'1 je na noge.
«Dober dan, gospod Lee,« je re-e' in se nasmehnil. «Zdaj sem si {?eihljo utegnil že dodobra ogleda-11 “ln bi rad dobil še eno mulo Pa kombiniran plug. Menim, da i mogel s kombiniranim plugom Pridelati dvakrat toliko bombaža ha te vrste zemlji — svoj živi •"an nisem videl boljše. Tod ne aldeš ne skale ne v8 pa tako
moji
V ME
eno mulo in kombiniran plug, vam bom pridelal več bombaža od kateregakoli drugega najemnika na vaši plantaži.«
Lee Crossman ga je poslušal do ■konca, nato je zaloputnil vrata in z dolgimi koraki premeril sobo.
«Jaz sem poslal pote, zamorec,« je rekel. «Menda si ne domišljaš, da si ti poslal pome, kajne da ne?«
«Res je, gospod Lee,« je rekel. «Vi ste poslali pome.«
«Torej drži svoj črni gobec, dokler ti ne povem, da ga smeš odpreti!«
«Da, gospod. Da, gospod Lee,« je rekel Christy in se ritenski umaknil, dokler se ni s hrbtnom dotaknil stene. Lee Crossman je sedel na stol in srepo pogledal vanj.
«Da, gospod. Da, gospod Lee,« je spet rekel Christy.
«Ti si eden izmed razustnih zamorcev, kajne?« je rekel Lee. «Od kod si pravzaprav? Georgijski zamorec nisi, kajne da ne?«
«Ne, gospod. Ne, gospod Lee,« je rekel Christy in zmajal z glavo. «Rodil sem se v Alabami in tam odrastel.«
«In te niso znali v Alabami nič bolje vzgojiti?«
«Pač, gospod. Pač, kospod Lee,« «Zakaj si torej prišel v Georgijo in se začel tako šopiriti?«
«Ne vem, gospod Lee.«
Christy si je obrisal obraz z dlanjo in se začudeno vprašal, zakaj se Lee Crossman huduje nanj. Pričenjal je razumeti, zakaj so se ga drugi črnci tako ogibali. Vedeli so, da je Lee Crossman poslal ponj, in to je pomenilo, da je storil nekaj, kar se je Leeju zamerilo. Črncem ni bilo do tega, da bi jih kdo videl govoriti s človekom, ki je bil v nemilosti pri lastniku plantaže in gospodarju.
«Ali imaš radio?« je vprašal Lee.
«Da, gospod.«
«Kje si ga dobil?«
«Kupil sem ga na obroke.« «Kje si dobil denar?«
«Imel sem nekaj malega prihrankov in moja žena redi kokoši.«
«Zakaj ga nisi kupil v plantažni prodajalni?«
((Drugje sem naredil boljši kup. Dobil sem ga trohico ceneje.«
((Zamorci, ki žive na moji plantaži, kupujejo vse potrebno v moji plantažni prodajalni,« je rekel Lee.
«Nisem se hotel zadolžiti pri Valš, gosp6d Lee,« je rekel" Člm-sty. ((Hotel sem se dobro odrezati pri obračunu ob koncu leta.«
Lee Crossman se je zleknil vznak v stol, prekrižal noge in potegnil iz žepa žepni nož. Pričel si je snažiti nohte.
V sobi je več minut vladala tišina. Christy se je naslonil ob steno.
«Stoj ravno, zamorec!« se je Lee zadrl nanj.
«Pa, gospod,« je rekel Christy in se skokoma vzravnal.
«Ali si nacepil nekaj mojega lesa, da bi napravil količke za ograjo okrog hiše, v kateri živiš?«
«Da, gospod. Da, gospod Lee.« «Zakaj me nisi vprašal, ali to želim?«
«Zdelo se mi je, da je treba v ograji nadomestiti z nekaj no-j vimi količki tiste, ki so trhli, in ker stanujem tam, sem se pač lotil dela.«
((Prekleto se šopiriš, kajne?« je rekel Lee. «Vedeš se. kakor bi bil ti lastnik moje hiše in moje zemlje, kajne? Vedeš se, kakor bi mislil, da nisi nič slabši od belcev, kajne?«
«Ne, gospod. Ne, kospod Lee,« je ugovarjal Christy. «Tako se res ne nameravam vesti. Po naravi sem tak, da se rad urno lotim dela in kaj opravim, to je vse. Nimam miru, dokler ne popravim ograje ali ne nasekam drv ali ne poberem bombaža ali kar si bodi že. Sem pač tak, da rad kaj opravim.«
«Ali veš. kako ravnamo v Georgiji z razustnimi zamorci, kakršen si ti?«
«Ne, gospod.«
((Naučimo jih, da se ne menijo več za stvari, ki se jih ne tičejo, in da ostanejo, kamor so-
rli in »
Lee Crossman je vstal in krenil na drugo stran sobe k omari. Odsunil je vrata omare in segel noter. Ko se je obrnil, je držal v roki dolg usnjen jermen, na katerega so bili tu pa tam pritrjeni težki klinčki iz medi. Vrnil se je, pokajoč z jermenom o-kqli golenic.
«Kdo je dejal tvoji ženi, da sme na moji plantaži rediti kokoši?« je rekel Christyju.
((Nihče ji ni tega dejal, gospod Lee,« je rekel Christy. ((Mislila sva, da se vam ne bo za malo zdelo. Okrog hiše je veliko prostora zanje in postavil sem jim majhen kurnik.s
((Nehaj se prepirati z menoj, zamorec!«
«Da, gospod.«
«Ne maram, da bi kokoši brskale po moji plantaži.«
«Da, gospod,« je rekel Christy.
«Kje si dobil denar za radio?«
«Ujel sem nekaj kuncev in jih
odrl in potem prodal kožo za neko malenkost.«
«Ne trpim, da bi se kdo na moji plantaži loteval kuncev,« je rekel Lee.
Zamahnil je s težkim jermenom proti svojim škornjem, da je zapokalo.
«Zakaj te nimamo zapisanega v knjigah plantažne prodajalne?« je vprašal Lee.
((Nič kaj rad se ne zadolžim,« je rekel Christy. «Rad bi bil na dobičku, ko bomo obračunali ob koncu leta.«
«To je moja stvar, ali boš ob koncu leta na dobičku ali na izgubi,« je rekel Lee.
Pokazal je na razpoko v tleh.
«Snemi srajco, odpni si hlače in poklekni z razkrečenimi koleni nad tole razpoko,« je rekel belec.
Zaključeno zbrano delo Simona Jenka
Prizor iz zadnjega dejanja «Hlapcev»; od leve na desno: Jožko Lnkeš, Leli Nakrstova, Stane Starešinič
Simon Jenko, pesnik Sorškega polja, sodi med tiste slovenske pesnike, ki jih danes sorazmero-ma slabo poznamo, čeprav ni mogoče trditi, da bi bil zapostavljen in pozabljen. Simon Jenko pa je bil po Prešernu prvi pravi lirik, prvi čisto umetniški klic v slovenski literaturi, po viharnem letu prvi slovenski pesnik, ki je našel samega sebe in v čigar pesmih so spet zadrhteli intimni utripi narodove duše. Po zaslugi raziskovalca Jenkovega življenja in dela profesorja Franceta Bernika, pa je bil prav v zadnjem času tudi Jenko postavljen na tisto mesto, ki mu v slovenski književnosti tudi gre.
Približno sto let po prvi izdaji Jenkovih pesmi smo v dvajsetem letu izdajanja zbranih del slovenskih pesnikov ln pisateljev zdaj dobili tudi Jenkovo zbrano delo. Po prvi knjigi zbranega dela, ki je izšla pred letom dni, imamo zdaj izdano celotno Jenkovo delo v kritični izdaji. Toda beseda «ce-
(Nadaljevanje na 8. strani)
.nit,.. H, „„m„m,nniu.„»„„,„„„„muiiilii,uiim,uii„„il,„....mi................
PRVA PREMIERA XXI. SEZONE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
HLAPCh niso samo dokument časa temveč so tudi literarna umetnina
Sedanjo tržaško postavitev te Cankarjeve drame imamo lahko za lepo in uspešno; režiser nam je posredoval čistega in nepotvorjenega Cankarja z vso potrebno patino časa
Jerman (Stane Starešinič)
Slovensko gledališče v Trstu je začelo svojo novo sezono s Cankarjevo dramo «Hlapci». Izbira je bila več kot umestna, saj se je pomemben del Cankarjeve politične dejavnosti odvijal prav v Trstu, tu so ((Hlapci« 31. maja 1919 doživeli svoj odrski krst. Cankar je priznano naš največji pisatelj in če je že prva sezona v novem Kulturnem domu šla mimo njega, je bilo neodložljivo nujno, da se je vsaj druga in povrhu še jubilejna v povojnem obstoju SG, začela z njim in z njegovim najboljšim dramskim tekstom.
V tej svoji izrazito politični drami je Cankar prikazal v vsej plastičnosti politične razmere na Slovenskem pred prvo svetovno vojno, ko sta si oblast pod av-stroogrsko krono delili klerikalna in liberalna stranka složni v izkoriščanju ljudstva, toda o-stro nasprotni v boju za oblast, ki je bila edini cilj njunih prizadevanj .V tem njunem boju je bilo ljudstvo maneverska masa, ki je zlasti v svoji intelektualni plasti nihala sem in tja, kot je pač kazalo, s tisto tipično lastnostjo, ki jo je Cankar označil za hlapčevstvo. Cankar sam je to tragiko slovenskega ljudstva in srednje slovenske inteligence globoko doumel in trpko doživljal ne samo kot dalekoviden in razredno že opredeljen politik, temveč tudi in zlasti kot umetnik v najžlahtnejšem pomenu te besede. Prav zato njegovi ((Hlapci« niso samo veren dokument svojega časa, temveč so tudi literarna umetnina, ki je kljub svoji jedkosti, trgajoči ostrini in osebni razočaranosti pred zatonom življenja, vsa prežeta z vero v človeka in oplemenitena s poetičnostjo ne samo edinstvenega Cankarjevega jezika temveč tudi s poetičnostjo njegove misli
Ena izmed znamenitosti velike cerkve na Gospe sveti je tudi rcljefi iz rimske dobe, vzidan na zunanji strani cerkve. Reljef slovi kot edina plastična upodobitev rimskega poštnega voza
in s širino njegovih pogledov, tako kleno izraženih v mnogih, tako rekoč zgodovinskih Jermanovih sentencah. In kot vsaka resnična umetnina preživlja čas v katerem je bila ustvarjena, tako so tudi Cankarjevi ((Hlapci« izstopili iz svojega časovnega o-kvira in ohranili svojo problemsko aktualnost, čeprav se je od njegovih predvojnih in tudi še kasnejših časov mnogo spremenilo in čeprav smo Slovenci kot narod k, revolucijo v drugi svetovni vojni naredili velik korak • naprej v našem narodnem in socialnem razvoju. Se zlasti pa o-hranja t* Cankarjeva drama svojo aktualnost za nas v zamejstvu, kjer se je naplavilo še nekaj o-stankov tistega politično-strankar-skega miljeja, ki je pogojeval ((Hlapce«, pa čeprav so danes takratne perspektive Jermanov in Kalandrov, zlasti še teh poslednjih, stvarnost, ki karakterizira novi socialni sestav tudi naše slovenske družbe.
Umetniška trajnost in aktualnost Cankarjevega dela pa odpira tudi vprašanje kako danes «Hlapce» in Cankarjeve drame sploh, postaviti na oder. Kakor je namreč res, da je za vsakega slovenskega režiserja in igralca mik in poseben čar režirati in igrati Cankarja, tako je tudi res,
Komar (Edvard Martinuzzi)
da se pred vsakega režiserja in igralca postavlja vprašanje, kako režijsko prijeti njegove drame, kako realizirati njegove osebe. Svoje mnenje o tem sem povedal že v zapisu neposredno po premieri v Kulturnem domu in ga želim tukaj ponoviti. Ce priznavamo Cankarjeva dela za literarne umetnine, če jim torej priznavamo umetniško trajnost in trajno aktualnost kot umetninam, potem smo dolžni spoštovati njihovo celovitost, ker jim tudi ničesar ne moremo dodati, da bi bila njih umetniška in aktualna vrednost večja. To pa pomeni. da bi bil vsak poskus modernizacije ali posiljenega posodobljenja Cankarja, v katerem koli njegovem dramskem delu, zelo tvegana stvar in odstopanje od spoštovanja njegove celovitosti pod katero pojmujemo Cankarjevo napredno revolucionarno misel in njegov literarni slog. Sicer pa imajo režiser in igralci tudi v okviru te spoštljivosti še vedno možnost za uveljavljanje svoje inventivnosti, ki pa mora težiti izključno k stilnemu in i-dejnemu poglabljanju izvajanega dela, k negovanju jezika in k doživetemu prednašanju Cankarjeve govorjene poezije s tisto mero naturalizma, ki je potrebna, da uprizoritev ne zdrkne v banalno deklamiranje.
Ob takem pojmovanju in ob nekem odnosu do Cankarja imamo lahko tržaško uprizoritev ((Hlapcev« v režiji Branka Gombača za lepo in uspešno. Branko Gombač nam je namreč posredoval čistega in nepotvorje-
nega Cankarja z vso potrebno patino časa v zunanji postavitvi drame in z izdelanim poudarkom na naturalistični igri v mejah neprisiljene poetične dvignjeno-sti. Morda je bila celotna režijska zasnova tu in tam premalo razgibana in tempo ne vedno pri meren, zlasti ne ob slovitem Jermanovem nastopu v gostilni in v zaključnem prizoru, ki nekam prehitro steče mimo gledalca, čeprav je v njem toliko razmišlju-joče poezije.,.Nasprotno pa sq .bili prizori, v katerih je sposobna režiserjeva roka prišla naravnost izvrstno do izraza, kot na primer v prehodu iz zmagoslavnega za-1 nosa vaške inteligence v prvem dejanju v poparjenost oziroma v hlapčevsko metamorfozo ki mu je sledila ob novici o volilnem porazu liberalcev, daije v prizoru ob prihodu župnika v šolsko pisarno, v prizorih s Komarjem in Hvastjo in še v nekaterih drugih. Naturalistično podajanje ie bilo zlasti dobro dozirano in učinkovito v tistih prizorih, ki bodisi zaradi patetičnosti, bodisi zaradi Cankarjeve idejne dekla-rativnosti zlahka zavajajo v pa-tos.
V celotnem režiserskem konceptu, skrbno zasnovanem in realiziranem okrog glavnih idejnih nosilcev in antagonistov Jermana in župnika, so bile tudi posamezne osebe v glavnem dobro zadete, čeprav bi si pri nekaterih želeli morda več sproščenosti v igri in več jasnosti v dikciji, pa morda celo nekoliko drugačnega, s celoto in Cankarjem bolj skladnega oblikovanja.
Čeprav so gibalo te Cankarjeve drame ((hlapci«, sloni idejna teža igre na Jermanu in župniku in prav od njune odrske realizacije je zato v največji meri odvisen uspeh uprizoritve. Jermana je igral Stane Starešinič, kateremu moramo priznati, da se je te zahtevne in kompleksne vloge lotil z vso potrebno resnostjo in s spoštovanjem, da pa je njegov Jerman vendarle bil premalo doživet, da je izžareval premalo notranje prepričljivost: zlasti na mestih kjer je v tekstu poudarjena njegova revolucionarna teža v hlapčevskem am-bientu. Zato je tudi njegov govor v gostilni ostal nekoliko bled, neizrazit, je bil pa po drugi strani življenjsko topel in globok najprej v svojem optimizmu in nato v svojem razočaranju, a zlasti še v trenutkih čustvenega razpoloženja bodisi z materjo, bodisi z Lojzko. Koristila bi mu tudi večja jasnost v izgovarjavi.
Lukešev župnik je bil na splošno dobra in zanimiva kreacija, malce drugačna od naše običajne predstave o vaškem župniku in zato morda nekoliko intelektualno pretirana vsaj v okviru tistega ravnotežja, ki bi moralo biti ustvarjeno med njim in Jermanom. želeli bi si ga nekoliko bolj ljudskega na zunaj, a zato nič manj politika in nič več dušnega pastirja, skratka izrazitega predstavnika konservativne oblasti, prav takšnega torej, kot ga je s te strani ustvaril Lukeš s svojo vseskozi stilno dosledno igro.
V galeriji likov iz učiteljskega zbora je ustvaril Edvard Martinuzzi eno doslej svojih najboljših vlog. Njegov Komar mu je očitno ležal, s čimer nikakor nočem zmanjševati igralčeve kreativne sposobnosti, vendar pa je tudi vlogam ki ((ležijo« treba dati notranje dognano interpretacijo. Martinuzzijev Komar je bil kljub lahno pretirani karikaturi živ, kot iz življenja vzet lik, njegova igra je bila prepričljiva in nekako skoraj vraščeno prepojena s sočnostjo in neposrednostjo. Boljšega ((hlapca« bi si skoraj ne mogli predstavljati. Nadučitelja je zelo dobro podal Stane Raztresen. Ustvaril je lepo figu-ru, posrečeno v maski in prepričljivo v igri. Njegov nagovor na župnika v šolski pisarni je bil izvrstno podan. Hvastjo je kreiral Silvij Kobal. Mislim, da je bil njegov Hvastja rezultat re-
žiserske koncepcije, s katero pa se ne bi mogel povsem strinjati. Res ima Hvastja nekoliko posebno mesto v učiteljskem kolektivu ker pri njem ne gre toliko za «hlapca» kot bolj za posebneža s svojim lastnim nazorom, bolje s svojo notranjo logiko, ki ga dviga nad moralno izprijenost ostalih a zato še nikakor ni nujno, da je taka asketska pojava kot je bil v našem primeru. V Hvastji je, kot pravi Cankar sam, pod črno suknjo človeško srce, ki ga je treba tudi v igri čutiti, vsaj mnogo več ih mnogo bolj kot izključno v prizoru s kolinami v Jermanovi izbi. Več človeške topline bi moral zato izžarevati Hvastja, pa čeprav s potrebno zadržanostjo in tudi malce skozi prizmo ciničnosti. Kobal bi znal narediti tudi takega Hvastjo kot je znal dosledno izpeljati na že omenjeni način postavljeni lik.
Od treh učiteljic je vsaka zase drugačen tip. Minka je hlapčevsko nastrojena duša, ki se z lahkoto odene v črnino in oboroži z rožnim vencem. Geni hlapčuje zaradi oportunizma, zaradi hladnega računa ker ima pač raje pečene piske kot hribovsko Goličavo, Lojzka pa je trezno inteligentno bitje v katerem zori
Lojzka (Lidija Kozlovičeva)
opredeljenost proti nizkotnemu hlapčevstvu a hoče biti tudi v svoji opredeljenosti objektivna in predvsem žensko čustveno prisrčna. Angelca Caharijeva je podala Minko preveč površinsko in jezikovno premalo čisto. Zlata Rodoškova je bolje zadela Ge-nin značaj tako v figuri kot igri. Nastop Lidije ■ Kozlovičeve smo pričakovali z zanimanjem, vendar ji Lojzka ni dala priložnosti, da bi pokazala vse svoje Igralske kvalitete, čeprav je bila njena prva odrska stvaritev na našem odru spričevalo igralske zrelosti, sposobnosti poglabljanja in še zlasti odlično izšolane dikcije. Njen govor je izstopal po jasnosti in čistosti.
Kot zdravnik je bil Rado Na-krst bolj. prepričljiv v zaključni sliki pri slovesu od Jermana kot pa pri gostilniškem prizoru ob metamorfozi vaške inteligence. Miličev župan je bil solidna kreacija, kar velja tudi za Rust-jevega pijanca Piska, za prikupno Anko Mirande Caharijeve, za kmetico Mire Sardočeve in za mater Leli Nakrstove. Danilu Turku je bila zaupana pomembna vloga kovača Kalandra, v katerem je Cankar poosebil nastajajoči slovenski proletariat in v katerem je idealno nakazal socialni sloj, ki mu zgodovinsko pritiče vodilna družbena vloga. Sam po sebi bi lahko Turkov Kalander bil tudi zadovoljiva kreacija, spričo pomena in vloge, ki mu ju je dal Cankar v svoji drami pa vendarle ni bil prepričljiv. Prav zato je morda prizor, ko mu Jerman stiska ro-
Župnik (Jožko Lukeš)
ko in idejno predaja baklo, ki jo je dotlej nosil sam, ostal brez potrebnega notranjega odmeva. Kalandrovo ženo je podala Justina Vugova prizadevno, a vendarle premalo izrazito. Vsiljuje se mi misel, če ne bi bila primernejša zamenjava vlog med Leli Nakrstovo in Vugovo.
Nastopili so še Rinaldo Vremec kot poštar, Pavel Bajc kot kmet Nace, Dušan Jazbec kot krčmar, Edvard Žerjal kot I. delavec. Pavel Strajn kot kmečki fant, Anton Požar, Nora Jankovič ter še mnogi drugi v vlogah kmetic, kmetov in delavcev.
Sceno je pripravil Avgust Lavrenčič s skromnimi sredstvi in skromnimi rekviziti, praktično z eno samo steno, vsakokrat prikrojeno ambientalni potrebi. Toda kljub svoji skromnosti, ali pa prav zato, se je funkcionalno vključila v naturalistično postavitev drame. Tudi kostumi po osnutkih Lavrenčiča in Gombača so verno ustrezali času.
Za zaključek se mi zdi še prav omeniti, da se marsikatera navedenih pripomb nanaša na premiersko predstavo, da pa bi za naslednje, zlasti za dijaško, bilo treba dodati, da je vigranost izbrusila tu in tam kakšno pomanj kljivost in da je predstavo v nje ni celoti naredila še bolj dopad ljivo.
JOŽE KOREN
lotno« je v tem primeru relativna, kajti prav v tej knjigi urednik France Bernik obširno razpravlja o usodi Jenkove zapuščine, ki se je v glavnem izgubila in za katero so vsa iskanja, tudi po osvoboditvi, ostala brezuspešna. Tako pač Jenkovo zbrano delo v dveh knjigah v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (kot vsi vemo izdaja to zbirko Državna založba Slovenije) dejansko ne dosega vsega Jenkovega dela, temveč le tisto, ki se je ohranilo. To pa predstavlja le tiskane in že objavljene pesmi ter nekatere spise in le majhen delež Jenkove leposlovne zapuščine. In če naj bi samo tisti rokopisi, ki jih Je po pesnikovi smrti požgala njegova sestra Mica, tehtali sedem funtov(l), potem je očitna velika škoda, ki jo je utrpela ne samo slovenska literatura, temveč slovenska kultura kot celota. In potem je toliko tehtnejše tudi opozorilo urednika, ki je imperativno zapisal, da se dediščina besednih ustvarjalcev ne sme prepustiti zasebnikom in njihovi samovolji, saj tako varuštvo pogosto le osiromaši literaturo.
V prvi knjigi zbranega dela, ki smo jo dobili lani, je urednik France Bernik objavil pesmi, ki so bile uvrščene že v prvo Jenkovo pesniško zbirko z datumom 1865. Sedanja druga in hkrati zadnja knjiga Jenkovega zbranega dela obsega nezbrane epske j pesmi, lirske pesmi in dialoge, j dve prepesnitvi iz nemške poezije, dodatek pesmi in dodatek pripovedništva. Pod naslov ((Nezbrane epske, epsko-lirske pesmi in dja-logi« je urednik Uvrstil enaintrideset Jerikovih pesmi različne vsebine, mefl rkaterimi je večina ljubezenskih, nekaj pa je domoljubnih in refleksivnih. Prav tako pestra kot motivika pesmi je tudi njihova oblika, saj najdemo tudi dialoge. Od danes znanih prevodov, ki Jih prinaša zbrano delo, je zlasti prepesnitev Goethejeve pesmi zelo svobodna, žal pa je nekaj prevodov, zlasti Vergila, izgubljenih. Pripovedni spisi, ki so uvrščeni v drugo knjigo Jenkovega zbranega dela, so znani. To je zlasti znana povest Jepr'kl učitelj, novela Tilka ter manj znana povest Spomini. Pod naslov Dodatek pesmi pa so uvrščene pesmi, katerih originalne in verodostojne oblike danes ne poznamo več. To so pesmi, ki sta jih prirejala pesnikov brat Ivan Jenko in Engelbert Gangl za objavo leta 1907 oz. 1886 ln ki so zaradi neodgovornega posega v originalni pesnikov stik verjetno tako spremenjene, da jih je nemogoče estetsko umetniško vrednotiti brez pridržkov.
Bistven sestavni del te knjige so seveda urednikove opombe, med katerimi so opombe k značaju druge knjige, opombe k posameznim pesmim ter obširno urednikovo razpravljanje o nesrečni usodi Jenkove literarne zapuščine. To pa je ne samo' pomembno, temveč tudi zelo zanimivo, čeprav že skoraj presega okvir opomb k zbranemu delu.
SI Ru.
«IIIHIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||l|||li||l||||„lUIII||||„|,||,||,||,|||,|||||||||||||||||||||||m|||||||1M|H|||tM|||||
W. M. T1IACKERAY
Semenj ničevosti
V zbirki Svetovni klasiki izdaja Državna založba Slovenije kvalitetna dela svetovnega slovstva. Naj omenimo samo romane Vojna in mir, Don Kihot, O času in reki, Striček Pons, Teta Liza, pa Iliado, Shakespearove drame, ki smo jih v tej izdaji dobili v zadnjih letih. Tako založba resnično izpolnjuje svoj načrt, posredovati slovenskim bralcem v nekaj letih največja dela svetovne književnosti. In to v odlično opremljenih knjigah, večinoma z novimi, prvovrstnimi prevodi najprominentnejših prevajalcev. Pred nedavnim je v zbirki Svetovni klasiki znova izšel slovenski prevod romana Semenj ničevosti, ki ga je napisal znani angleški klasik 19. stoletja William Makepeace Thackeray. Roman je izšel v slovenščini že leta 1946 in to v prevodu Izidorja Cankarja, tako da je sedanja izdaja ponatis. Ponatis pa je bil nujen in koristen. Ne samo zato, ker Je prva izdaja že zdavnaj pošla, temveč predvsem zato, ker gre za odlično delo, eno najpomembnejših del angleške književnosti, kateremu pa je tudi v svetovni književnosti odmerjeno častno mesto.
Willlam M. Thackeray (1811 — 1863) se je rodil v Indiji, študiral v Angliji, živel v Parizu in potoval po Ameriki. Hotel je postati pravnik in slikar, a je postal novinar in karikaturist. To so. osnovni življenjski podatki Thackeraya, zaradi katerih prav gotovo ne bi zaslovel, če ne bi bil tudi pomemben pisatelj. Začel je s krajšimi deli, nato pa z daljšimi in napisal več romanov, med katerimi pa je prav Semenj ničevosti najpomembnejše delo. V nasprotju z Dickensom, s katerim ga večkrat vzporejajo, je bil Thackeray osnovno širši. Medtem ko je Dickens v svojih romanih obravnaval predvsem meščanstvo, je Thackeray opisoval meščanstvo in aristokracijo. V Semnju ničevosti, romanu brez glavnega junaka, je Thackeray zajel pisano galerijo najrazličnejših predstavnikov angleške meščanske in aristokratske družbe iz prvih desetletij 19. stoletja. Za pripovedno ogrodje mu sicer služi usoda dveh deklet, pametne, zvite in pokvarjene Becky Sharp, učite-
(Nadaljevanje na 8. strani)
V ŽIVLJENJU ČEBEL JE ŠE VEDNO KAJ NOVEGA IN ZANIMIVEGA
Čebele se med seboj sporazumevajo
esom in akustičnimi znaki
ph
Življenje čebel je brez dvoma zelo zanimivo, deloma zaradi socialne ureditve njih ((države«, deloma pa tudi zaradi nenavadno pozitivnih lastnosti, ki jih te žuželke nenehno izpričujejo pri svojem vsakdanjem delu. In prav zaradi teh je postala čebela za človeka vzor pridnosti, marljivosti in delavnosti. Poleg čebel pa imajo podobno urejeno skupno življenje še nekatere druge žuželke, kot so čmrlji, ose, mravlje, termiti in še nekatere.
Izvor čebele sega gotovo sto milijonov let nazaj. Tako daleč je moč zaslediti prve sle-
dove te žuželke. A mnogo mnogo pozneje se je pojavil v zgodovini — človek. Kot marsikaj drugega si je potem tudi čebele podjarmil ter jih jel izkoriščati.
Dandanes vemo, da izvira naša domača čebela iz južne Azije, da so jo poznali že stari Egipčani in da so jo prinesli v 17. stoletju v Ameriko.
Življenje v panju je predvsem odvisno od obstoja matice. Okoli nje so čebele-delavke in troti. V panju je delo natanko razporejeno in določeno. Vsakdo dobro ve, kaj je njegovo opravilo, kje je njegovo
Središče vsega življenja v panju je čebelja matica - Stroga delitev dela - Čebelji strup za obrambo doma in imetja Ličinke matic dobivajo hormonsko hrano gelee royale

{	2	i	4	5	&	7	L	6	9	10	H	12	13
fl								15					
16					II	17	15		H	19			
20.				19	21				22		73		
2<i				35				BJ	76	27	|g	28	
39		U	30					U	31		32		
		33					U	39					r
	35			■		n	*					r	J
17					A	56					n	59	90
M		ga	92		ga	93				Bi	M*		
«		*(D	a	97	98				ga				
50			51	il	52			n	55				
9i				55		r	56	57					
56							59						
VODORAVNO: 1. glavno mesto balkanske države, 8. efekt, 14. o-kusna morska školjka, 15. žlahtna vrsta jabolka, 16. tonovska lestvica, 17. reka v Angliji, 19. huda jeza, srd, 20. alkoholna pijača, 21. hrvatski slikar iz prejšnjega stoletja, 23. reka na Polo-ponezu, 24. ljubkovalno ime za staro mater, 25. indijansko pleme r Srednji Ameriki, 26. kratica za ljudsko republiko, 28. predlog, 0-29. avtomobilska pznaka Reke, 30. središče našega planetnega • sistema, 31. največja zvezda v ozvezdju Orla, 33. julijanski filmski producent (Carib), 34. začetek tekme, 35. vrsta, 36. ilo, 37. dan v tednu, mesto na Gorenjskem, 39. igralna karta, 41. romanski spolnik, 42. veznik, 43. telesna poškodba, 44. etiopski plemenski poglavar, 45. vzdevek, naziv, 47. enodnevno delo na polju, 49. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 50. zaključni del skladbe, 52. mestece pri Opatiji, 53. del konjske opreme, 54. prebivalec glavnega mesta Grčije, 56. ime dveh zgodovinskih dvorcev v Versaillesu pri Parizu, 58. vrsta zgodnjega vina, 59. strokovnjak za angleški jezik in književnost.
NAVPIČNO: 1. morska ožina med Marmornim in Črnim morjem, 2. obalni prebivalci severnih pokrajin, 3. trava druge košnje, 4. del vratu, 5. tuje žensko Ime, 6. kemični znak za srebro, 7. antično ime za Grke, 8. po-
soda za pepel umrlega, 9. podredni veznik, 10. okrajšava za akademski naslov, 11. Samojedi, 12. umetni skrilavec za pokrivanje streh, 13. ruska specialiteta iz ribjih iker, 18. eno od petih velikih jezer na meji med ZDA in KANADO, 21. pločevinasta posoda, 22. mineralna voda, 25. popularni francoski filmski igralec in šansonje (Yves), 27. gora v vzhodni Srbiji, 30, italijanski filmski igralec, H*:''“predujem, 33. eden najbomembnejših ameriških književnikov (Edgar Allan), 34. slovenski akademski sjjil^r (France),~SB.' javno' pomžanje, 37. upodabljajoči umetnik, 38. glasen klic, 39. ime treh pergamskih kraljev, 40. zlogotvoren glas, zvočnik, 44. starodovno germansko pleme, 46. eden povojnih angleških premierov (Anthony), 48. svetovno znano letovišče na francoski rivieri, 49. menično poroštvo, 51. ljubkovalno žensko ime, 53. pečat, 55. glavni števnik, 57. kemični znak za radon.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. grozd, 6. emir, 10. graver, 11. livar, 13. maklen, 14. oktober, 16. RR, 17. osišče, 19. Ike, 20. aba, 22. ter, 23. trnek, 25. Korab, 28. Stare, 30. ta, 31. arestantka, 34. V(alentin) V(od-nik), 36. arzen, 37. alto, 40. Raška, 42. rja, 44. Tom, 45. aga, 46. Reeves, 49. ro, 50. zobatec, 53. Ararat, 55. Natal, 56. Platon, 57. Cene, 58. tarok. NAVPIČNO: 29. A(da) N(egri).
delovno mesto. Nihče ne posega v «kompetenco» drugega.
Pri čebeljem ljudstvu je matica središče vsega. Ona je kraljica. Ona je edina plodna samica v skupnosti. Vendar pa nima ta kraljica prav velikih pravic in funkcij. Njena edina dolžnost, edina naloga je ohranitev vrste, torej skrb za obilen zarod. In to svojo funkcijo o-pravlja nadvse vestno. Spomladi zleže vsak dan do 1500 jajčec, ki jih polaga v posebne celice, ki so jih napravile delavke iz voska. Skupna teža teh jajčec je precej večja od matice same. V spomladanski sezoni zleže matica tudi do 200.000 jajčec.
V panju je tudi več sto trotov. Ti nič ne delajo. Njih edino opravilo je pravzaprav le spremljanje matice na njenem svatbenem poletu, kjer se ji skušajo približati. Toda le e-nemu je dano, da jo oplodi.
Poleg tega pa živi v panju še okoli 50 tisoč čebel-delavk. Te so same samice, a neplodne. One nabirajo med, prinašajo cvetni prah v satovje in pripravljajo vosek, če pa je treba tudi branijo skupni dom in njegove prebivalce pred napadi zunanjih roparjev.
Vsaka čebela ima strupeno želo. Ko čebela piči, se iz žleze pocedi v rano čebelji strup. Čebelam samim in manjšim žuželkam je strup enega pika usoden. Za človeka pa ni to tako nevarno, čeprav je boleče. Kapljica strupa, ki se pocedi iz žela, ko čebela piči, tehta manj kot pol miligrama. Vsebuje več sestavin: beljakovine, triptofan, histamin in druge. Čebelarji, ki imajo s čebelami mnogo opravka in jih pogosto pičijo, so postali za ta strup imuni. Mnogi med njimi so prepričani, da pomaga ■čebelji strup proti revmatičnim obolenjem.
Iz oplojenih jajčec se izležejo delavke, iz neoplojenih pa troti. V posebno prostornih celicah pa se vzgajajo bodoče matice. Te ličinke dobivajo že od vsega začetka posebno hrano. To je sok, ki ga pripravljajo delavke s posebnimi žlezami slinavkami. To je znani gelee royale, matični mleček, bogat hormonov, ki čebeljim ženskim ličinkam pripomore do spolne dozoritve.
Ko postane v panju število čebel že tako veliko, da za čenja primanjkovati prostora, zapusti matica z delom čebel, panj in si poišče drugod novo bivališče. To je prvi roj.
Stari panj je ostal tako brez matice. A ne za dolgo. Kmalu se pregrize matica iz prvega jajčeca na svetlo. Svoj nastop napove z zamolklim brnenjem. Prva skrb komaj izleže-
ne matice je, kako bi pokončala vse matice, ki so še vedno v celicah. Rine k tem celicam, a ji nakano preprečijo delavke. Pri tem je močno razburjena in se oglaša z značilnim «petjem», ki se sliši tudi zunaj panja. Ker ni mogla potešiti sle po uničevanju, taka matica po navadi zapusti panj. Z njo gre precej drugih čebel. Za njih novi dom že poskrbi čebelar. In tako si sledi še nekaj rojev, dokler se število čebel v panju ne zmanjša tako, da delavke ne morejo več preprečiti matici uničevanja vse zalege matic v starem panju.
Velik pokol Je tudi brž potem, ko je mlada matica oplojena, ko se konča svatbeni ples. Tedaj postanejo troti v panju breme, odveč. Seveda, svojo življenjsko nalogo so o-pravili — oplodili so matico — in sedaj naj gredo. Pokol trotov opravijo neplodne delavke.
Ne smemo misliti, da je vse, kar počenjajo čebele v panju in izven njega, vnaprej premišljeno, da je to tako kot pri človeku, plod razumnega ukrepanja. Čebele, in tudi druge živali, počenjajo vse tako, kot jih sili njih nagon. Posamična dejanja, ki jih žuželki narekuje nagon in njih pomena ne razume, se vežejo kot veriga, druga za drugo. Površnemu o-pazovalcu se zdi sicer, da je vse početje teh živalic premišljeno, smotrno, dogovorjeno. In tako se je pri ljudeh utrdilo prepričanje o nekih živalih, da so «marljive», «zvite», «lene», «vdane» ipd. Toda ni tako. Čebelja kraljica nič ne ukazuje, nič ne razmišlja, nič ne razsoja, nič ne vlada. Ona samo leže jajčeca, drugo ji ni nič mar. Prav tako pa o-pravljajo delavke svoje delo, nabirajo strd in druga opravila v panju, natanko tako koj; jim veleva nagon. ,
Kljub temu pa vendarle ne ■gre prav vse po nagonu. Včasih pa le prihajajo v položaj, ki v nagonu ni predviden. Čebela je iztaknila novo cvetje, nov vir hrane. Kako sporočiti drugim v panju? In prav to so jeli učenjaki proučevati. Največ je na tem področju odkril avstrijski raziskovalec profesor dr. Karl von Prisch, ki je že leta 1923 objavil o tem svoje izsledke. Razume se, da je «pogovarjanje» med čebelami zelo skromno in se omejuje največ na informacije o najdiščih hrane. Dr. Frisch je ugotovil, da čebele, ki so našle kako novo cvetje, nemudoma obvestijo o tem svoje vrstnice. Kako to napravijo?
«Cebele plešejo z repkom v ozkem polkrogu, nato pa napravijo oster obrat in polkrog vstran in tako krog sklenejo.
ARGONAVTI IN SI<EXI SO VDRLI V MESTO.
STRAŽAR NA OBZIDJU ZATROBIL PREPLAH.
m
W
X
MšMŠMp
mi

M
NEKOLIKO PREPOZNO* TROJANSKA VOJSKA NI SPALA.
POT SE JE ZAPRLA.
V
T
I
... TODA SAMO DO PRVECA HERAKLEJEVEJIA ZAMAHA.
Sr,
Zatem pa se vrnejo v ravni črti tja, od koder so začele ples. To počenjajo tudi po celo minuto ali pa še več».
Medtem ko se plešoča čebela tako vrti, premika na poseben način svoj zadek in tako pokaže drugim smer do novo odkrite hrane.
Včasih so te «informacije» še bolj natančne. Tudi tempo plesa ni vedno enak in ima svoj pomen. Frisch je ugotovil, da plešejo čebele hitreje, kadar je najdišče blizu, a počasneje, ko je bolj oddaljeno. Pred kratkim je nemški naravoslovec dr. Harald Esch, Fri-schev sodelavec, dognal, da spremljajo čebelji ples tudi a-kustični znaki. Te pa čebele izvajajo s krili. In pri tem ima dolžina akustičnega signala svoj pomen. Dr. Esch je dolgo delal razne poskuse z umetnimi čebelami in magnetofonom in je tako dobil mnogo zelo zanimivega gradiva in je odkril nadvse zanimive stvari.
Kot vidimo je življenje čebel zanimivo, čeprav je še marsikaj človeku neznano. Vsekakor pa živi v podobnih skupnostih še več drugih žuželk in pri vseh taki socialno živečih živalih, je zlasti delitev dela presenetljivo nadrobno izpeljana.
S. A.
......•mu......mmi
Lollo in Milko med njuno poroko leta 1949
OB NOVIH VESTEH O SPORU MED ZAKONCEMA ŠKOFIČ
Gina brani zakon z zobmi čeprav se je ljubezen ohladila
Tuji in italijanski tisk sta zopet pisala, da sta si Lollo in Milko Škofič zopet v laseh. Listi so celo trdili, da je Milko nekemu avstrijskemu in nekemu, .francoskemu časopisu izjavil, da je Lollo le slaba žena, da ni dovolj nežna in da se bosta zato ločila. Neki drugi list pa je trdil, da je Lollo njegovemu dopisniku izjavila, da si želi, kadar ljubi, nasilnih moških, češ da ji ne gre za nežnost, ko je v ljubezenskem pogovoru. Že dan potem pa sta oba zanikala, da bi karkoli dejala in Milko je še posebno poudaril, da mu ne prihaja niti na misel, da bi se ločil.
Ljudje so seveda skomlgovali z rameni, ko so vse to brali, saj je bilo o Lolli in njenem: možu — tajniku objavljenih že nešteto člankov, ki so ugotavljali, da se je njuno razmerje ohladilo in da ne moreta zato več služiti kot dokaz zglednega zakona v kinematografskih krogih, ki so sicer znani po raznih škandalih. Ljudje so bili tudi tokrat skeptični, ker vedo, da filmski igralci zelo radi uporabljajo vsa reklamna sredstva, da ne tonejo v pozabo, kar Je zadnje najhujše. Tudi razne izjave in preklici spadajo v igralsko orodjarno, saj zbujajo med ljudmi vedno zanimanje, čeprav so takšne novice le muhe enodnevnice.
Vendar pa je za takšne vesti, pa čeprav izmišljene in docela iz trte izvite, nekakšna podlaga. Vsi so namreč opazili, da se je med Gino in Milkom razmerje nekam ohladilo, saj živi ona skoraj stalno v Parizu, on pa v Florenci, kjer upravlja znano založniško podjetje Salani.
K omenjenim glasovom prispevajo tudi pogosta srečanja med Škofičem in avstrijsko pevko Uto von Aichbichler, ki je kar 22 let mlajša od njega, pa je vseeno zelo rada v njegovi družbi. Po drugi strani pa so se širile vesti, da se tudi Lollo tolaži z drugimi moškimi, kar pa je seveda le podlo obrekovanje, saj je Gina pravi vzor zakonske žejne in sama pravi, da Je pač popolnoma naravno, da se po tolikih letih začetna strast ohladi, a prijateljstvo med možem in ženo ostane. Kot «cement» pa služi Milkič, ki ga oba obožujeta.
Vse kaže, da zakonca ne pojdeta narazen, pa čeprav ne pogrešata posebno lastne družbe. Gina namreč dobro ve, da ji mnogo koristi sloves zveste in dobre žene, ker le takšna ugaja občinstvu. Ljubeča žena in srečna mati sta namreč vzor vseh njenih sorojakov, zlasti tistih iz Ciociarie. To jim namreč potrjuje vzor trdnosti zakona, oziroma vsaj zunanjega videza, ki ga je treba za vsako ceno ohraniti. Ljudje pravijo, da Je najbrž z ljubeznijo med Škofičem in Lollo konec, toda družinski čut da kljubuje vsem napadom in skušnjavam.
Naj bo že kakor koli, časi globoke ljubezni so minili. Gina je bila nekoč skromno dekle, česar se spominjajo tudi Tržačani in Repentaborci. Ko so na Re-pentabru snemali film «Linea Blanca«, je hodila Gina okrog, zavita v svoj kratki plašč «mont-gomery» in spala v isti sobi s hčerko repentaborskega župana. Takrat se ni nihče predstavljal, da bo nastala iz nje tako velika umetnica«, niti da se bodo tako močno in bujno razvili njeni «naravni darovi«, saj je bila nekam vitka kot kaka sardinica. No, vzela se Je s Škofičem in poroka je bila v smučarskem središču Terminillo v Abrucih
Da
15. januarja 1949. bolj pritegnila" noVinarje
bi čim-- ....	_ in fo-
tografe, katerih usluge so jima bile takrat še neogibno potrebne, sta	oltar kar v
športni obleki, kot nam kaže tudi zgornja slika. In Škofič je šel pridno na delo ter novo Gino dejansko «zgradil», da ne rečemo «ustvaril», kar bi bilo bogokletno in bi se morda oglasil še kakšen svetohlinec in protestiral.
Ko so jo te dni novinarji vprašali, kaj je resničnega na vesteh, objavljenih v časopisju, jim je Gina odgovorila, da je vse izmišljeno, da bo ostala še nekaj dni v Parizu ter da odpotuje nato v svojo vikend hišo v Švico. Ni pa hotela povedati, kdaj se vrne v Rim. Vsekakor si bo v Švici nabrala novih sil «za borbo proti obrekovanju« in v tej borb: ji pridno pomaga Milko, saj je celo zagrozil da bo tožil časopise, ki so objavili omenjene vesti. Sicer pa Gina že celih devet let zanika vesti o razbitju svojega zakona. Leta 1956 so se namreč začele širiti vesti o njenem flirtu z znaiim glasbenikom Pierom Piccionijem, ki je bil takrat večkrat v družbi Gi-ne, ki se je nenadoma navdušila za petje. Toda Gina ga je povabila le kot svetovalca, saj je nastopala v filmu, posvečenem Lini Cavalieri, v katerem je tudi
gela. Malo^asneje, ^o se te zre;
slik’in si je pridobila sloves tako imenovane «maggiorate fisiche«. Xo njena,slika.,je. ohjavila.,v .ve-, likem formatu tudi ameriška revija «See,>. Ko jo je videl bogati imprezarij iz Hollywooda Ho-ward Hughes, se je navdušil zanjo in jo povabil v Ameriko. Gina se je takoj odločila za ameriško filmsko Meko, kjer ji je Hughes ponudil zelo ugodno pogodbo. Zdi se pa, da ji je postavil tudi neki pogoj, ki ga ni mogla, niti hotela sprejeti. Zato se je raje vrnila v naročje svojemu ljubljenemu Milku. Ravno takrat sta pridobila Lollo in Milko sloves najbolj trdne zakonske zvestobe in Gina je izjavila, da je Milko kakor hrast, na katerega se naslanja. Pozneje, ko je nastopila v Parizu v filmu «Trapec», so začeli govoriti, da se je zaljubila v Burta Lanca-sterja, nato v Tonyja Curtisa. Toda ravno takrat je nosila pod srcem Milkiča, kar je bila najboljša potrditev njene zakonske ljubezni. Leta 1959 se je vrnila v Hollywood in nastopila v svojem prvem ameriškem filmu skupaj s Sinatro. Zdelo se je, da so imele takratne govorice o simpatiji, ki naj bi vznikla med njima, več podlage. No, Gina se je zopet vrnila v Rim in je celo zbolela. Rimljani so šepetali, da
gre za srčne rane, a Milko je dfejal,' da so zboleli živci. In treba mu je bilo verjeti, saj je vendar zdravnik. Kasneje je nastalo v Rimu ob vsem tem toliko klepeta, da sta se zakonca odločila ,da se izselita v Kanado. Pri tem sta navedla dva izgovora: preoster davčni vijak in dejstvo, da je bil Milkič brez državljanstva. Kasneje pa se je izvedelo, da je tista stvar o državljanstvu bosa. Njuha ((diaspora« je trajala malo časa in sta se kmalu vrnila. Potem so se širile govorice o njeni simpatiji za Rocka Hudsona. Zakonca sta tudi to vztrajno zanikala, toda vse je kazalo, da se med njima nekaj krha. Njene izjave o Milku, namreč niso bile več tako navdušene in vnete. Začela sta živeti ločeno življenje in nista hodila več skupaj niti na družabne prireditve. Sicer pa je morala Gina hoditi po svetu zaradi svojih igralskih obveznosti. Kasneje so Jisti Objavili sliko Milka skupno ž avstrijsko pevko Aichbichler. Toda tudi to ni povzročilo med zakoncema zunanjih znakov ljubosumja. Milko je izjavil, da je šlo le za poslovne zadeve.
Kot vidimo, se je ljubezen po 16 letih v tem zakonu ohladila, vendar ga Gina brani naravnost z zobmi, ker meni, da je od njega odvisen ves njen ugled in • tem tudi njena prihodnost.
Veljaven od 7. do 13. novembra
0
ste polni in veselja, na izlete, i znanill z
/---X Bil
a«
" zau'
DVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezni boste zelo podjetni in boste potegnili za vse tište, ki bodo okoli vas. Sploh boste	polni	življenjske energije
in veselja.	Pojdite v družbo in
na izlete, saj se boste tako seznanili z novimi ljudmi.
BIK (od 21. 4. do 5.) Pričakuje vas zelo razgibano življenje. V ljubezenskih odnosih bodite zaupljivi; tako si boste ustvarili razdobje sreče, ki Jo popolnoma zaslužite. Zadoščenje boste imeli tudi od prijateljev. Na delu boste uresničili stare načrte.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vsestransko boste podjetni, vendar boste pa nezadovoljni. Radi bi menjali svoje čustveno življenje in odnose. Pazite, da ne povzročite ljubosumnosti. Prevzemite odgovorne naloge s popolnim zaupanjem; uspeh je odvisen od vas samih.
KAK (od 21. 6. do
22. 7.) V ljubezni so zelo ugodni obeti. Srečne okoliščine ščitijo vaša srečanja. Sploh bo ozračje romantično. V družini vam bodo kazali svojci veliko razumevanje in vam bodo pomagali. Na delu boste imeli nekoliko več skrbi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Za zaljubljence je ta teden zelo srečen. Med seboj bodo odkrili naj lepše plati značaja in se vroče ljubili. Na splošno bodo tudi odnosi s prijatelji zelo dobri. Na delu boste dosegli zelo velike uspehe.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) V čustvenih odnosih boste še negotovi in skoraj obupani. Zaupajte osebam, ki so vam blizu. Pojdite v družbo prijateljev in znancev. Na delu vse prav.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10. Boste zelo podjetni in boste imeli velike čustvene uspehe, zlasti prve dni tedna. Zaljubljenci bodo izboljšali svoje odnose, če se bodo znali prilagoditi drug drugemu, čas je ugoden za obiske ali za krajše izlete v skupini.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Sedanji čustveni odnosi so odvisni od obojestranske dobre volje in od velikodušnosti vaših sodb o ljubljeni osebi. Premagajte boječnost in spoznajte nove ljudi. V družbi prijateljev se boste zelo zabavali.
STRELEC (od 22.11. do 21. 12) V čustvenih zadevah se morate brzdati ter se ne smete predajati prenaglim skokom med dobro in slabo voljo. Skušajte doseči notranje ravnovesje. Sredi tedna utegne nastati napetost med sorodniki. Lepi obeti na delu.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Storite vse, da navežete bolj tesne in prisrčne odnose z osebami, ki so vam drage, se morate tudi nekoliko žrtvovati. Pazite bolj nase in na svojo zunanjost. Navežite dobre odnose s kolegi ali tovariši na delu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Rezultat vašega čustvenega življenja bo odvisen izključno od tega, kako se boste znali zavzeti za ljubljeno osebo. Nekdo potrebuje vaše pomoči. Teden je ugoden za odnose s prijatelji. Na delu boste precej zaposleni.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Čakajo vas nekoliko napeti in negotovi dnevi. Za-to boste potrti in nezaupljivi. Skušajte ta svoja čustva. Foj-prijatelji in delu ne zametujte nasvetov delovnih tovarišev.
aj&j im uei
premagati dite v družbo s zaupajte jim. Na
..7/Tfcš&?."za
HiKBžBMiiPfciiM

ii|2||piii*pi|*|i

■III




.y.y.y-v
v:-:-::::-:::::::.:;:;:;-;:;:

Iv.v.v
TEDEN
Minuli teden se je začel s P.Jzniki, zaradi česar je politično in upravno življenje v pr-y*t> dneh bilo precej mirno, če ^vzamemo prihod predsednika ' tde v Redipuglio na vsakolet-c . svečanost na tamkajšnji »vobnici padlih v prvi svetovni Na dan mrtvih smo se ttjdi mi spomnili in poklonili tv-isim žrtvam v osvobodilni ^Jni. Predstavniki SKGZ, AN-< 7 Političnih preganjancev in internirancev so položi!* vence f,' ,V£e §r°bove in spomenike v mestu in v okolici ter na voja-s '■din pokopališču. Vene* so po-*9Z|h tudi predstavniki jugo-® ovanskega generalnega kon zulata z gen. konzulom Rudi-Jam Janhubo na čelu. Prav tako so položili vence tudi na ne-*atere grobove in spomenike Padlim predstavniki tržaške in v eh okoliških občin ter komisariata.
Razgibanost na gospodarsko-s ndikalnem področju je bila uelno nadaljevanje dogodkov ’ Prešnjega tedna. To velja predvsem za stavko delavcev P'is taniš kih družb zaradi po-V^utve ((funkcionalne avtonomiji” . železarni Italsider pod skednjem, ki je začasno ohro-_..a vsako dejavnost v prista-msču sploh. Razburjanja niso mogrig pomiriti niti nezadovo-...Ve izjave ministra Spagncl-j„a> senator Vidali pa je v svoje vprašanjih na pristojne mi-rf'~ter zahteval preklic te funk-emalne avtonomije, ki samo v iik neposredno prizadeva stalnih pristaniških delav-,-v m njihovih družin. Prav ta-!e senator Vidali nastopil i-oti nedemokratičnim meto-m v podjetju Italsider, kjer 'Uša vodstvo omejevati pri-0r)ene delavske pravice.
* .?.velikim razočaranjem so i-*aški gospodarski krogi spredi.1 tudi neuradno vest, da bo p? skupnih 75 milijard lir, ko-jih je vlada namenila za modernizacijo najvažnejših državnih pristanišč, dobil Trst le rw phijardo, kar je spričo :L0„r®b pristanišča manj kot miloščina. V tej zvezi je tre-a tudi omeniti, da nastaja v t Tatlh CRDA problem zaposli-h® v Prihodnjih mesecih, ko ri”P°. izvršena vsa dosedanja e a in ko ne bo več naročil.
Pristaniški promet v oktobru «ozi Javna skladišča je bil za •7 odst. višji kot lani v tem ^in je dosegel nekaj čez
ri<*Tricinevno stavko so napove-r*„, Sradbeni delavci tovarne a cementi v žaveljskem indu-rijskem pristanišču.
no?e,^elni svet se Je sestal v ln včeraJ- O včerajšnji nJ} Poročamo na kroniki, v *■ rek pa se je začela razprava r<ioZalt0ny za preprečevanje po-Postojni odborniki pa so „vf.ovarjali na razna vprašanja £*ev, Pri čemer je od-žp£ *k Cocianni dejal, da je de-a že. začela raziskave in pro-e vanj a za načrtovanje in da n-,,7 Preteklih dneh ustanovili P°?!ftovalni odbor za deželno
načrtovanje.
Petek se je sestal tudi tr-občinski svet. Sprejeli so ed drugim resolucijo, v ka-nrV J® rečeno, da je v Trstu na,Bm„aI° iekam in s katero se rn)aga občinski upravi naloga, z a v, Se pri Pristojnih oblasteh ipV„ema za ustanovitev novih n':‘.arh v raznih mestnih rajo-a sama pa bo odpr-nasBi'Unslco lekarno v novem sn ! j, San Sergio. Povedali inoc* *’ da bodo izpopolnili Srui ne Prometne znake. Poča-ia dS0 sP°min umrlega kipar-s*n“avana nato pa potrdili od-bni;<f * misovskih svetovalcev Lufo^rjar, Benvenuttija in odv.
sija Ruzziera, ki bi morala r, zeporedju prejetih glasov Wn^“fstiti znanega Gefterja-»cha, ki je odstopil iz triT,ofSta zaradi vključitve sve-v nKA? PSI Dušana Hreščaka občinski odbor.
nrLSr*edo se je v Trstu mudil il	minister	Gui, ki se
šolUdel6Žil zasedan.ia «Dante v
.Slovensko gledališče z veli-zaw usPehom nadaljuje z upri-- rjan.iem svojega prvega dela i osnjega repertoarja, Can-1-rJevib «Hlapcev». Posebno v.P° Je bila obiskana dijaška aip; tava. v baru — galeriji rn lane Pa so v petek odprli s_.?tavo sedmih slovenskih P,wnjefolcev iz šole prof. Av-gusta Černigoja.
Ob priliki dneva zmage dne Je prišel k vsedržavnim ar!a*st,m v Redipugli tudi Predsednik rimske vlade Moro,
nnot lmel ob tej priliki prilož-80V0r' v Tržiču se je žimf- dne sestal z goriškim niv^n°m Martino in predsed-Pokrajinske uprave dr.
lo*i??tar91^em' ki sta mu predme . nekatere goriške proble-
UradnplLdU .bli,žnieSa njegovega onega obiska v Jugoslaviji.
Tudi na Goriškem se je ljud-Jvo„ob prazniku mrtvih potonilo spominu tistih, ki so sv°ie življenje za na-°° ooljšo prihodnost. Na glav-Pokopališču v Gorici so EfP^atavniki bivših partizanov, OZ in Mladinske iniciative
položili vence na grobove padlih partizanov in obiskali tudi druge partizanske grobove, ki so raztreseni po pokopališču. V Pevmi so položili vence pred spomenikom in na pokopališču; tam je položil venec tudi generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba. V števerjanu so položili vence pred spomenikom na trgu in člani prosvetnega društva «Briški grič» so poklonili venec tudi pred spomenikom na Gonjačah. Povsod so zapeli tudi nekaj pesmi. Podobne svečanosti so bile tudi v Doberdobu in po drugih krajih.
Na matičnem uradu goriške-ga županstva še vedno delajo težave pri izbiri in dajanju slovenskih imen, ki jih predlagajo starši otrok. Tako so nekemu očetu iz števerjana zavrnili predlagano ime Matej, pač pa je uradnik dovolil vpis imena Simon. Oče se je zaman skliceval na obljubo gori-škega župana, ki jo je dal pred meseci pri razpravi v občinskem svetu, da bodo v pričakovanju novega zadevnega zakona bolj širokosrčni pri dajanju imen slovenskim otrokom.
Člani bolniške blagajne obrtnikov so imeli občni zbor, na katerem so ugotovili, da z dosedanjimi prispevki ne morejo kriti povečanih stroškov. Zato so sklenili prispevke podjetij in članov povečati ter so v ta namen izdelali posebno lestvico na osnovi za davke določene dohodnine posameznih obrtniških podjetij.
Pri bolniški blagajni INAM na Goriškem imajo težave v zdravstveni službi, ker imajo premalo pogodbenih zdravnikov. Tako sta za otroke izpod 6 let ostala v Gorici samo dva zdravnika, kar je odločno premalo. Zato bodo morali starši voziti otroke tudi k zdravnikom za odrasle. Uprava INAM bi morala skleniti pogodbo za ambulatorijske preglede še z drugimi zdravniki, da bi odpravili zamudno čakanje pred ambulatoriji.
Osebni obmejni promet na Goriškem je v preteklem mesecu oktobru zabeležil nadaljnji porast na Goriškem. S potnimi listi pri Rdeči hiši je prešlo mejo skoro 88 tisoč italijanskih in tujih državljanov, s prepustnicami in drugimi dovoljenji za mali promet pa je prešlo mejo v obeh smereh nad 184 tisoč ljudi. V celoti je torej prešlo mejo na Goriškem v obeh smereh skoro 282 tisoč ljudi. Največji porast je opaziti v prometu s potnimi listi.
OB ZAKLJUČKE LETOŠNJEGA KMETIJSKEGA LETA NA TRŽAŠKEM
Kaj pravijo o letini in problemih našega kmetijstva vinogradniki, živinorejci, cvetličarji in vrtnarji
Povsod je bila slaba letina - Pritožbe na račun kmetijskega nadzornistva
v
Razcepljenost posesti in pomanjkanje delovne sile - Skoda za zapuščene vinograde nad obalo - Trije izredni primeri: iz industrije v kmetijstvo
V četrtek, 11. novembra, je sv. Martin. Po starem kmečkem koledarju pomeni to zaključek kmetijskega feta. V starih časih je bilo martinovanje bolj razširjeno kot zdaj, ker je bilo pač več kmetov in manj drugih praznikov. Ker smo torej ob zaključku kmetijskega leta, smo te dni obiskali nekatere naše kmetovalce in se z njimi o marsičem pogovorili.
Začeli smo v Miljskih hribih, tam med dolino Sv. Jerneja, kjer so
Čamporah, da pogleda, kako napre- slabše kot lani. Zelo je gnilo. Pe-
duje gradnja novega ljudskega doma. Medtem ko na splošno mladi ljudje zapuščajo zemljo in iščejo zaposlitev v industriji, je šel Škerjanc v nasprotno smer. Delal je v tovarni, pa jo je pustil in se ves posvetil kmetijstvu.
Pa začnemo kar pri vremenu in letošnji letini. Prav na tem področju je neurje prve dni julija napravilo precejšnjo škodo v vinogradih, na sadnem drevju in hišah.
JOSIP ŠKERJANC:
Poti in strokovni nasveti
skrbno obdelani vinogradi, poti oz- Pomagalo je še deževje, potem gnt-ke in slabe, hiše raztresene med loba in grozdja je bilo za polovico
vinogradi ln sadnim drevjem, razgled pa lep na morje in Istro. Tam ima svojo domačijo in kmetijo Jo-
Josip Škerjanc (Scheriani)
sip Škerjanc (Schierianil, ki Je večkrat dobil nagrade za svoje vino na vinskih razstavah v Miljah in Je že nekaj let občinski svetovalec. Počakati smo ga morali, ker je bil po opravkih v Miljah, mimogrede pa se Je ob povratku ustavil še v
iiiiiiiiMiiiisiiiiiiiiiiiimitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniHiiim
IZ MACKOVELJ
Umrl je Mario Tul
V ponedeljek, 1. novembra je|na. Po hudi nemški ofenzivi je tržaški bolnišnici umrl v sta- " J'	"
v tržaški bolnišnici umri v rosti 71 let ndš vaščan Mario Tul, ki smo ga pokopali na domačem pokopališču v sredo popoldne. Veliko število domačinov in ljudi iz sosednjih krajev, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, je pričalo, kako Je bil pokojni Tul priljubljen. Bil je z vsemi prijazen, vedrega značaja, dobrega srca in skromen, njegova najlepša odlika pa je bila v tem, da je bil zaveden in napreden Slovenec. Svojih idej ni nikoli zatajil, ali prikrival, v tem duhu je s svojo ženo Ivano tudi vzgojil svoje otroke. Zaradi teh idej je moral pod fašizmom mnogo pretrpeti on sam in njegova družina.
Prvič so ga zaprli že leta 1921 ko je bil pod Mačkovljami spopad s fašisti. Drugič so ga za-
prli leta 1923, leta 1932 je bil obsojen na 5 let konfinacije, nato pa je bil zaprt v Ooroneu od decembra 1944 do konca vojne. Naprednih idej si je na-srkal, kot mnogi drugi, ko je bil med prvo svetovno vojno ujetnik v Rusiji. S temi idejami je bil prežet do mozga. Zato je bilo popolnoma naravno, da se je od samega začetka navduševal za narodnoosvobodilno gibanje in da je takoj po kapi tulaciji fašistične Italije z dvema hčerkama odšel v partizane, medtem ko je sin Marij bil v partizanskih vrstah že prej in je postal komandant bataljo-
bil zaradi slabega zdravja in let poslan domov, kjer je nadaljeval s svojim delom kot aktivist na terenu, dokler ga niso decembra 1944 aretirali. Vsa družina je sodelovala v NOB. Hči Vilma je bila internirana v zloglasnem nemškem taborišču Auschwitz, Zora je bila aktivistka na terenu, sin Darko pa je umrl zaradi posledic vojne.
Zadnja leta je Tul, po vsem kar je v svojem življenju prestal, zbolel. Zdravil se je nekaj časa doma, pred enim letom pa so ga morali odpeljati v tržaško bolnišnico.
Naj mu bo lahka domača otrokom pa iz-
manj kot lani.
V Miljskih hribih ne ostaja vino v kleti. Prodajo ga v osmicah, drugo pokupijo vaške in mestne gostilne.
Kakšne so težave? Kaj najbolj potrebujejo? Poti so slabe in ozke. Treba jih je popraviti in razširiti, da bodo kmetje lažje prišli s stroji na njive in v vinograde, da bodo lahko prihajali« turisti in gosti. Izvedenci kmetijskega nadzorništva se bolj poredkoma prikažejo; kmet, zlasti vinogradnik, pa nujno potrebuje strokovne nasvete, zlasti ob letinah, kot je bila letošnja. «Zgu-
ronospora je bila še septembra. Poleg vsega tega pa so pomagali še fazani.
Kako se razvija vinogradništvo v Boljuncu?
F.azvija? Zadnji dve leti ni bilo nobenega novega nasada. Mladi se
Josip Bolčič
ne zanimajo, starejši pa naredijo, kar zmorejo. Ce ne bi bilo strojev, bi sploh vse propadlo, ker ni moč dobiti delovne sile. V Boljuncu je zdaj približno 15 frez. Posestva so razcepljena In tako ne pridejo v po-
JOSIP BOLČIČ:
Kaj je bilo in kaj je še ostalo
bimo, pravi Škerjanc, zaradi raznih bolezni, več pridelka zadnje dni pred trgatvijo, kot vse mesece prej.» Pomoč strokovnjakov bi bila torej krvavo potrebna najbolj v dnevih pred začetkom trgatve. Večja posestva lepše uspevajo, ker sorazmerno ne potrebujejo toliko delovne sile kot manjša, ker laže uporabljajo stroje. Mala posestva imajo razdrobljeno posest, kar skoraj onemogoča uporabo strojev, delovna sila pa primanjkuje. Tudi v razmerah, kot so bile letošnje, si večja posestva in zadružne kleti laže pomagajo kot manjši posestniki, n.pr. glede uporabe moštnega koncentrata. To vprašanje pa je vredno posebne razprave in razgovora med vsemi vinogradniki našega področja.
Kako pa Je z drugo letino? Zaradi neurja, dežja in vetra slabo s krompirjem, s sadjem, slabo s paradižniki, slabo z grahom. Drugega pa ni. Razgovor se je precej zavlekel, Škerjancu — pa se mudi med trte, da nadaljuje z obrezovanjem.
V dolinski občini smo se ustavili pri Josipu Bolčiču v Boljuncu. Josip Bolčič, ki je tudi že večkrat dobil nagrade za svoje črno vino na vinski razstavi v Dolini, je že več let občinski svetovalec in je eden Izmed redkih Boljunčanov, ki se še ukvarjajo samo s kmetijstvom.
Kako je z letošnjo letino v Boljuncu in sosednih vaseh? Slabo vreme, dež, toča. Grozdja Je bilo za tretjino manj kot lani ln je bilo
štev večji stroji. V nekaterih primerih niti freza. Na ravnini so tudi njivice, široke 3 m in dolge 100 m, med eno in drugo parcelo pa so še ograje. Posamezniki pridelajo največ od 20 do 30 hi vina, večina pa znatno manj. Vino pa je tu glavni vir dohodkov v kmetijstvu. živine je bilo v vasi pred 30 leti mnogo več: od 20 do 25 volov, 8 konj, 150-160 krav. Izginili so vo-
zemlja. Ženi in otrokom pa ražamo globoko sožalje.
................
Rojstva, smrti in poroke v podeželskih občinah
ANAGRAFSKI PODATKI
Objavljamo anagrafske podatke iz podeželjskih občin na Tržaškem za mesec oktober.
OBČINA NABREŽINA
Rojstva. V nabrežinski občini se v preteklem mesecu ni rodil noben otrok, 12 otrok iz te občine pa se je rodilo v Trstu.
Poroke. Poročili so se: Česa-re Sala in Lilijana Pirec; Euge-nio Brissini in Nivea Grattoni, Giulio Tonetti in Giulia Biaschi; Alberto Morovich in Lidija Sau-li; Ruggero Martinis in Marija Semolič, Silvano Sergas in An-na Maria Eberhardt; Mario Go-lemac in Lidija Staniša; Franco Pecorari in Luciana Novaro; Giovanni Pesaro in Benita Pao luzzi; Josip Pangos in Tatjana Gruden; Luigi Grossi in Grazia Rosa Montanari.
Smrti. Umrli so: Josipina Su-šterčič vd Dorbež Marija Uršič, Josip Kariš, Giusto Bembi in Maria Benvenuto por. Pu-gliese.
OBČINA ZGONIK
Rojstva. V občini se ni rodil noben otrok, dva pa sta se rodila v Trstu.
Poroke. Poročili so se: Mirko Antonič in Gabrijela Sedmak; Rudolf Purič in Alojzija Grilanc, izven občine pa Ivan Knez in Lidija Škabar.
Smrti: Umrl je Franc Bri-ščik.
OBČINA REPENTABOR
Rojsm. Nič.
Poroke: Poročili so se: Ivan Knez in Lidija Škabar; Viktor Pintar in Ljudmila Suc (Suzzi).
Smrti: Nič.
OBČINA DOLINA
Rojstva. Rodila sta se dva o-troka.
Poroke: Poročili so se. Elvi-no Bubola in Ada Kozina; Pie-tro Biloslavo in Enrichetta Ce-scon; Luciano Sossi in Nadja Malalan.
Smrti. Umrli so; Josipina Babuder vd. Babuder, Amalija Cekada vd. Valenčič, Josip Ker-nec in Ivan Kocjančič.
• Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1).
lovi in konji, krav pa je še približno 50.
Razen vina se pridela še nekaj krompirja in graha ter češenj. Tu-
sicer dober pridelek sena, vendar samo Seno ne zadostuje. Podjetje, ki po vaseh odkupuje mleko, ga plačuje kmetom po 65 Ur, pred nekaj meseci pa ga je plačevalo po 60 lir. Zato polagoma pada število goveje živine tudi v krajih, kjer Je to glavni vir dohodkov v kmetijstvu. Kljub temu pa se pristojne oblasti ne zmenijo za ta problem, ki ga je treba rešiti. Guštin je že dobil nagrado za svojo živino na občinski razstavi goveje živine in pravi, da so take razstave koristne, ker spodbujajo živinorejce. Vsak se namreč bolj potrudi, da ima najlepšo živino.
Kako pa je letos s teranom? Zelo slabo! Zaradi dežja, peronospore in oidija je bilo znatno manj grozdja in je bilo slabše kot druga leta. Tudi neurje prve dni julija je napravilo precej škode na trtah. Zaradi drugega dela marsikdo ni utegnil dovolj škropiti in žveplati. Tudi tod je pomanjkanje delovne sile in mladina se ne zanima za kmetijstvo.
Na Proseku smo se ustavili, da nam povedo, kako je bilo z grozdjem in cvetlicami, saj se je na Proseku lepo razvilo cvetličarstvo. Srečko Orel, ki je cvetličar in vinogradnik ter predsednik Gospodarskega društva na Proseku, je prej delal v tovarni ter pri raznih podjetjih, potem pa se Je posvetil samo cvetličarstvu in vinogradništvu. Uredil si je lop rastlinjak in letos je dobil srebrno kolajno na mednarodni cvetlični razstavi v Trstu.
Začnemo pri cvetlicah. Večina proseških cvetličarjev se ne u-kvarja samo s cvetlicami. Gojijo jih na prostem, le trije imajo rastlinjake.
Kako je bilo letos? Na splošno ni bilo slabo, čeprav vreme ni bilo naklonjeno zlasti spomladi. Nekateri pa niso dovolj škropili krizanteme s potrebnimi preparati in Ustje je odpadlo.
AU bi se cvetličarstvo na Proseku še razvUo? Seveda, ker je precej zanimanja in imamo zemljišča, ki so zaradi sončne lege zelo ugodne za cvetličarstvo, pa so zapuščena. Proseški cvetličarji prodajajo svoje cvetUce na zele-njadnem trgu na debelo, ali imajo svoje stalne odjemalce, pa stojnice v mestu. Precej časa zgubijo prav zaradi poti v mesto.
Kakor smo že omenili, si je Orel zgradil rastlinjak. Ali se to izplača? Gotovo, da se. CvetUce na prostem so izpostavljene vremenskim neprilikam, v rastlinjaku pa delaš z večjo gotovostjo.
Za nadaljnji napredek cvetličarstva pa je nujno potrebna tudi strokovna izobrazba, več predavanj in tečajev.
ALFONZ GUŠTIN:
Prenizka cena mleka je kriva, da...
dl nekaj oljk je še, toda pridelka je malo, ali je slab. Že več let nobeden ne sadi več oljk. Tudi tu slišimo pritožbo, da izvedenci inšpektorata redko kdaj pridejo med kmete.
Zanimalo nas je, kako Je na bližnjem tržaškem Krasu, in smo zato obiskali Alfonza Guština na Colu, ki se ukvarja z vinogradništvom in živinorejo ter je eden izmed redkih v vsej občini, ki dela samo na kmetiji. Našli smo ga v hlevu, kjer ima 10 glav lepe živine sivo-rjave pasme, ravno pri molži. Takoj smo opazili, da ima aparat za molžo In smo ga vprašali, če je s tem zadovoljen. «Zelo. Prihrani se na času in trudu, da ne govorimo o čistoči. Priporočil bi ga vsakemu živinorejcu, ki ima vsaj 5 krav.»
Kaj najbolj teži naše živinorejce? Prenizka odkupna cena mleka in previsoke cene krmil. Letos je bil
Aiionz uusun
Predavanja, tečaji. Gospodarsko društvo na Proseku je s sodelovanjem Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov in Slovenskega gospodarskega združenja dalo pred nekaj tedni pobudo za strokovno predavanje o kletarjenju, ki ga
Odlična je vinska kapljica s pašt nov na pobočju nad morjem, toda glejte, kako morajo nositi brente po strmih in ozkih stopnicah! Kakor da bi bili še v srednjem veku!
SREČKO OREL:
Cvetličarstvo bi se razvilo in vinogradništvo tudi, če ...
nesti v vinograd 500 kolov za trte, Jih moram nesti 25-krat. Treba je Imeti res veliko veselje, sicer pustiš «pašne» In trte. Zato je vedno več zapuščenih vinogradov in vedno manj vina*.
Pa tudi živine je vedno manj. Malo krav vidiš zdaj na Proseku. Zakaj? Za to je pa kriva predvsem lepa cesta, avtomobilska cesta, ki je odrezala vas od pašnikov. Vsak se boji z živino čez cesto. Zato so onstran ceste trav-niki in pašniki, na katerih se več ne pase živina. Drugod, ko gradijo avtomobilske ceste, poskrbijo tudi za prehod živine.
Za zaključek pa smo šli še med vrtnarje pod Kolonkovcem. Marcel Cok je mlad vrtnar, ki se z veseljem ukvarja z zelenjavo. Tudi Marcel je prej delal v mehanični delavnici, pa jo je pustil in se z vso ljubeznijo lotil vrtnarstva
MARCEL COK:
Srečen, ker ne bodo vzeli vrtov pod Kolonkovcem
je imel ing. Stanislav Grgič. To predavanje Je precej zaleglo, sledila pa jim bodo še druga.
Kako je bilo z grozdjem? Količina je nekoliko manjša, kakovost pa znatno slabša kot druga leta. Tudi tod delajo škodo fazani. Najbolj primerna lega za vinograde je nad obalo, toda vedno več je zapuščenih vinogradov. Ne boste se temu čudili, če vidite, kakšne ((kozje-) steze in ((poti* so med vinogradi. Človek ne more verjeti svojim očem. Vse morajo prenašati na ramenih, po strmih, ozkih stezah, po stopnicah, kakor da bi za pokoro nosili breme na romanju. Dobra, izvrstna je kapljica, toda koliko truda in znoja! S stroji sploh ne moreš blizu, ob trgatvi pa moraš prositi prijatelje, da ti prinesejo nekaj ((brent*. Skoda, velika škoda, da Je krasen predel tam od Bar-kovelj skoraj do Sesljana tako zapuščen. Gospodarsko društvo to upošteva in zato plačuje vino po najvišji ceni, ki jo zmore. Toda v tem ni rešitev problema. ((Pomisli, pravi Orel, če hočem prl-
Nitl govora, da bi se vrnil v delavnico. Pred lepo hišo med vrtovi je nov, lep avto Marcelove žene, zraven «furgončin» za prevoz zelenjave na trg, v garaži pa
Marcel Cok
srecKO urei
večji osebni avto za družino. Čokovi so zdaj zadovoljni, ker Jim ne bodo vzeli zemlje za gradnjo ljudskih stanovanj.
Kako je bilo letos? Manj so pridelali zaradi slabega vremena, dežja in neurja. Preveč Je močilo in zelenjava je gnila. Ce je pa na trgu manj zelenjave, se nekoliko dražje proda.
Kaj se najbolj izplača? Radič, ker ni konkurence od drugih krajev, pa tudi blede in zadnje časa tudi paradižniki, ker so se ljudja navadli jesti paradižnik v solati.
Zaradi nepretrganega ciklusa kultur se zemlja izčrpa ln nekatero kulture nekaj let sploh ne uspevajo več. Kakor vsak pridelek, tako je tudi zelenjava zelo izpostavljena vremenskim neprilikam. Rastlinjaki? Ne izplača se za zelenjavo. Bolje je pokrivati pozimi z najlonskimi pregrinjali, ki Jih lahko po potrebi odkriješ. Toda, ponoči ne spiš brez skrbi, ko se oglasi burja. Preden vstaneš tl že vse odnese. Tudi vrtnarjem ne gre vedno vse prav.
Zaključkov iz teh razgovorov no bomo zdaj delali. Naj jih delajo in naj po tem pravilno ukrepajo predvsem tisti, ki po svoji slui-benl dolžnosti morajo skrbeti za napredek kmetijstva.
ALBIN BUBNIČ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 10, ob 19. upi 11.6; zraCni tlak 1G26.6 stanoviten, veter 13 km vzhodnik, vlaga 45 odst,, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.8 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. novembra
Zdenka
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44. Dolžina dneva 9.51 Luna vzide ob 16.11 in zatone ob 4.35
Jutri, PONEDELJEK, 8 novembra
Bogomir
Čestitamo mladim športnikom!
Ob zaključku osmega športnega tedna slovenske mladine v Italiji
Danes se zaključuje 8. šport ni teden slovenske mladine Italiji. Po finalnih tekmah najbolj popularnih športnih zvrsteh košarki in odbojki bodo nagradili zmagovalce. Utihnil bo hrup, ki že tedne polni vsak večer dvorano na stadionu, to naše glavno prizorišče športnih bojev.
Zmagovalci bodo za svoje zmage dobili priznanja, ker tar ko mora biti, saj tekmujejo med seboj, zato da se poikaže, kdo je najbolj spreten in vztra-jen in je prav v tekmovanju naj večja mikavnost športnih i-ger nasploh.
Kakor je treba vsem zmagovalcem čestitati za njihove u-spehe, ki v večini primerov ni so sad naključja, ampak sad dolgotrajnih naporov, treningov in vaj, pa tudi talenta, tako moramo v isti sapi čestitati za tako uspel športni teden vsej slovenski športni mladini v Italiji. Skoro tisoč Je mladih tekmovalcev, zbranih v 16 športnih društvih ali skupinah, od katerih so štiri pokrajinskega značaja: tri s Tržaškega, Slovensko planinsko društvo, visokošolski Jadran in Galeb iz tržaškega Dijaškega doma, eno z Goriškega, Dijaški dom Gorica. Pet društev je iz Trsta: Škamperle, Cankar, Dom Rojan, Barkovlje in Rocol, o-stalih sedem je iz tržaške okolice; Breg, ki združuje športnike iz Brega, Zarja iz Bazovice, Opčine, Repen, Primorje s Proseka, Kras iz Zgonika in Gruden iz Nabrežine.
če temu tisoču prištejemo najmanj 2-krat toliko glasnih in temperamentnih gledalcev, v prvi vrsti seveda mladih, in če upoštevamo, da se je to tekmovanje vršilo v 12 panogah, od atletike, razdeljene v 15 disciplin, do plavanja, košarke, nogometa, namiznega tenisa, odbojke, streljanja, šaha, pla-ninsko-orientacijskega pohoda, med dvema ognjema in tekmovanja avtomobilov ter motorjev, potem mimo lahko trdimo, da je ta športna manifestacija razgibala v globino in v širino in da je v tem pogledu najbolj uspela letošnja športna manifestacija na Tržaškem in Goriškem nasploh.
čestitamo mladini, da obuja pravega športnega duha v dobi, ko postaja šport zgolj a-trakcija in zato pridobitna panoga. Vsi so zmagovalci, ker jih navdušenje za akcijo, za plemenito merjenje sil vodi proti toku lagodnosti, nedejavnosti in pasi v« mlačnosti. Vse pa združuje še kot skupni imenovalec narodnostna pripadnost in s tako manifestacijo to pripadnost dokazujejo in prispevajo k njenemu utrjevanju, kar mora vsakdo, ki demokratično misli, samo pozdraviti in podpreti.
Slovenska športna društva in športne prireditve nimajo namena odtegovati slovenske mladine od splošnega športnega dogajanja v Italiji. Takih ciljev nihče nima, ker se slovenska manjšina želi vključevati v vsa področja življenja v državi. To vključevanje bo mogoče in pristno le s priznavanjem njenih specifičnosti, ki se v športu izražajo v lastnih društvih in prireditvah.
Slovenska manjšina nima sredstev, ki bi omogočala trajno in kvalitetno dejavnost na vseh tistih področjih, za katera slovenska mladina kaže zanimanje. Ni mogoče pričakovati, da bi vsi ti športniki, ki so amaterji najčistejšega kova, krili iz lastnega žepa vse žive stroške, ki so povezani z rednim delovanjem. Zato deluje omejeno število slovenskih športnih društev v prav tako omejenem obsegu; hkrati pa Je veliko število slovenskih mladincev vključenih v italijanska športna društva, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi, opremo in vsem, kar je potrebno za redno delo.
Čestitamo športnemu združe-ženju «BOR», ki je športni teden priredilo in ki je v vseh teh letih pobudnik športne dejavnosti med slovensko mladino v Italiji .Uspehi njegovih odbojkarjev in odbojkaric, na-mizno-teniških igralcev in drugih v prvenstvenem tekmovanju, vsestranska njegova dejavnost in pomoč raznim skupinam ,so odločilno vplivali na uspehe, ki smo jim danes priča.
čestitamo športnim delav-
cem, strokovnjakom, organizatorjem, odbornikom, trenerjem in sodnikom Jci so si to tekmovanje zamislili, ga pripravili in vodili. Njihova plemenita privrženost športu, njihova požrtvovalnost in spoznanje, da opravljajo za slovensko mladino koristno delo in njihovo znanje, so omogočili športno manifestacijo takega obsega.
Dejavnost mladih slovenskih športnikov se razvija v skromnih in tudi neprimernih razmerah in objektih, toda se z velikimi težavami, ovirami in žrtvami razvija množično in kvalitetno. Vedno večja utesnjenost in zadrega ne bosta samo ovirala nadaljnjega razvoja, ampak je nevarnost, da ne bo mogoče za dolgo obdržati današnje ravni. Nad tem se morejo zamisliti tiste javne ustanove, ki morajo skrbeti za zdrav športni razvoj, predvsem CONI in občine. Brez primernih športnih zgradb, predvsem dvorane primernih dimenzij, brez trajne podpore, ne bo mogla obstajati tako razvejena dejavnost slovenskih športnikov, ki je poleg vsega nastala in doslej rastla iz svojih sil.
Vsi slovenski športniki na Tržaškem in Goriškem naj si ne mislijo, da so osamljeni in da njihova dejavnost ni vrednotena po vlogi, ki Jo igra, bodisi v splošno vzgojnem, bodisi v narodnostnem pogledu. Cenjena je veliko več kakor kaže zunanji videz, ki se ne more pokazati vedno v zaželeni obliki.
Uspeh letošnjega športnega tedna bo pripomogel k večjemu zbližamju in združevanju naporov v zahtevah, da je treba podpreti tistega, ki dela in pokaže sadove svojega dela.
BORIS- RACE
SEJA OSREDNJEGA VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaskrbljenost zaradi vesti o dodelitvi samo ene milijarde tržaškemu pristanišču
Predsednik dr. Caidassi poverjen, da preveri resničnost te vesti Zahteva po izglasovanju zakona o tržaški pristaniški ustanovi
Na zadnji seji osrednjega vodstva tržaške trgovinske zbornice so vzeli v pretres vrsto aktualnih vprašanj gospodarske narave, tako zlasti vprašanje finančnega stanja Javnih skladišč. Po mnenju trgovinske zbornice je dejstvo, da ni bila doslej ustanovljena pristaniška ustanova, občutno škodovalo vsestranskemu razvoju naše luke. Skrajni čas je, da vladni organi izglasujejo ustrezni zakon, tako da se bo to vprašanje le premaknilo z mrtve točke.
Vodstvo zbornice je poverilo predsedniku dr. Caidassiju nalogo, da preveri, koliko je resnice na novici, da bo Trstu dodeljena od prvega obroka 75 milijard lir v korist italijanskih pristanišč, v okviru tako imenovanega pristaniškega načrta, samo ena milijarda iir.
Dr. Caidassi Je poročal o stikih, ki jih je v zadnjih tednih navezal z raznimi industrijskimi podjetji ter zlasti o prizadevanjih zbornice, da bi pomagala reševati vprašanje podjetja Crane - Orion. Na koncu seje je predsednik Caidassi poročal še o delu posebne komisije, ki skrbi za izdelavo načrta za suhi dok, ki naj bi ga zgradili v našem pristanišču.
gotovili, da bodo dali odpuščenim uslužbencem predujem 15 dni plače ter nato poldrugi mesec odškodnine odpovednega roka. žal pa niso uslužbenci nič prejeli, čeprav so v zelo slabem gmotnem položaju, saj jim je bila uprava gledališča že ob odpustu dolžna dva meseca in pol plače. Zato prosi sindikat vse tiste, na katere je naslovil pismo, naj posredujejo, da se odpuščenim uslužbencem izplača, kar jim pritiče.
državni svet 19.10.1964 razsodil, da se mora vsemu osebju, ki je bilo v službi pri vladnem komisariatu od 26.10.1954 do 18.7.1961, priznati vsa doba službe za računanje odpravnine. Ta služba se mora namreč smatrati enako kot služba v državnem staležu. Pogoj pa je, da plačajo prizadeti 2 odstotka prispevka v prid ENPAS. Pokrajinsko ravnateljstvo državnega zaklada v Trstu je poskrbelo za ureditev vprašanja prispevka v skoraj vseh primerih. Vsi uslužbenci, ki so v prehodnem staležu (RSE), ki so bili v teh zadnjih upokojeni in katerim je ENPAS odrekla izplačilo odpravnine (indennita di buonuscita), se lahko sedaj ponovno obrnejo na to ustanovo. Ministrstvo za delo in za socialno zavarovanje je s svoje strani že dalo ustanovi posebna navodila, naj se ravna po razsodbi državnega sveta.
Stavka varilcev
Včeraj so varilci v ladjedelnici Sv. Marka ponovno ves dan stavkali proti ukrepu ravnateljstva CRDA, ki jim je znižalo nagrado za opravljeno delo. Z njimi so v znak solidarnosti stavkali tudi vsi varilci zasebnih podjetij, ki delajo v ladjedelnici. Poleg tega pa so iz solidarnosti z varilci Sv. Marka stavkali tudi varilci podjetja Duris-sini, ki delajo za ladjedelnico.
V ponedeljek bodo varilci ponovno prišli redno na delo.
Pismo FILS-CGIL raznim oblastem
Odpuščenim uslužbencem Teatro Nuovo se mora izplačati odpravnina
Pokrajinska zveza uslužbencev gledališč FILS-CGIL je poslala ministru za prireditve Coroni, vladnemu komisariu Mazzi in drugim osebnostnim in ustanovam pismo, V katerem pravi, da so delegati u-pravnega sveta Teatro Nuovo na uradu za delo med pogajanji za-
Obvestilo uslužbencem bivše ZVU in komisariata
Pokrajinsko ravnateljstvo državnega zaklada javlja, da je splošno državno knjigovodstvo z okrožnico od 16.10.1964 sporočilo, da se je
iiititiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
PO POOBLASTILU MINISTRU FERRARIJU-AGGRADIJU
Jutri bo odločeno glede cene kruha v Trstu
Medtem so zaloge moke po «politični ceni» praktično pošle in ni izključeno, da se bo cena kruhu že jutri povišala
Slovensko gledališče v Trstu
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 IVAN CANKAR
St In p vi
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ
Danes, 7. novembra ob 16. uri
Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj pet-nast minut pred pričetkom predstav.
Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V	SOBOTO, 13. novembra cb 21. uri v KULTURNEM DOMU
SVEČANA AKADEMIJA
V	POČASTITEV 20. OBLETNICE OSVOBODITVE IN OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE
SPORED:
Govor — dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merku: Arija za šolski orkester
Platti: Koncert v G—duru za klavir in godalni orkester klavir Magda Kuret
J. S. Bach: Koncert v a—molu za violino in godalni orkester violina Žarko Hrvatič
Razstave
Tržaška prefektura je sporočila, da je ministrski svet v Rimu pooblastil ministra za kmetijstvo Fer-rarija-Aggradija za dokončno ureditev vprašanja dobavljanja moke po apolitični ceni» tržaškemu področju. Minister naj bi o tem sprejel in sporočil svoj sklep jutri 8. t. m., v ponedeljek dopoldne.
Do sem suha vest, ki pa nič ne pove kakšna naj bi bila ministrova odločitev. Kot smo že poročali, je bil prav minister Ferrari-Aggradi tisti, ki je odločno vztrajal na stališču, naj se tržaškemu področju preneha dobavljati moka po apolitični ceni«, kar bi seveda imelo za posledico, da bi se cena kruhu v Trstu in v tržaški pokrajini zvišala na isto ceno kot je drugod po Italiji. Da bi ministra odvrnil od tega stališča, katerega aplikacija bi imela v Trstu zelo slab odmev, je posredoval sam vladni komisar prefekt dr. Mazza. Odgovor bi moral priti' do 31. oktobra, da bi se prefektura vedela ravnati. Toda odgovora ni bilo in dejansko
................................................niiiiiimmiiiiiiiiiiiinMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiii..
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Soglasno odobren tretji zakon za blažitev posledic neurij
Idgovora poročevalca in odbornika za javna dela diskutantom in izjava predsednika dr. Berzantija
se še danes ne ve, kakšno je zadnje ministrovo stališče, za 'katero bomo zvedeli — kot pravi gornja vest — jutri dopoldne.
Medtem pa so v Trstu zaloge moke po «politični ceni» praktično pošle, zaradi česar ni izključeno, da bomo že od jutri imeli dražji kruh, če ministrova odločitev ne bo pozitivna. V tem primeru bi morali namreč peki kupovati moko na prostem trgu po višjih cenah in seveda tudi kruh prodajati po višjih cenah.
V	prostorih v Ul. Tonello 5 v Miljah, ki jih Je vljudno odstopila družina Derossi, razstavlja od 6. do 15. tm. slikarka Nataka Zlili Postogna.
V	Istih prostorih v Miljah razstavlja od 6. do 15. tm. tudi slikar Aldo Bressanutti. Umik: od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Gledališča
Simoniti: Bosa pojdiva	Tenorist Rudolf Franci,
Simoniti: Samo en cvet	član ljubljanske Opere
Škerjanc - instr. Kjuder Uspavanka
Ota - instr. Kjuder: Vlak Mladinski pevski zbor
Kjuder: Kolo	Mladinski in moški pevski zbor
Sedoj - instr. Kjuder: Večer na sidrišču
Sedoj - instr. Kjuder: Prišla je tudi k nam pomlad
Moški zbor in soli: Viktor Stoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Vrabec: Zdravica	Moški zbor
SODELUJEJO: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor p. d. Prosek - Kontovel Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, ka - Kontovela in iz Trsta
z Opčin, Prose-
VERDI
Nadaljuje se pri blagajni gledališča prodaja prostih vstopnic za o-tvoritveno gala predstavo nove operne sezone Verdijeve opere «Lu!se Miller«, ki bo v sredo 10. tm. točno ob 20.30.
V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Elena Sullotis v vlogi Luise, tenorist Angelo Mori, baritonist Gian Giacomo Guelfi ter basista Paolo VVashington in Giovannl Polani.
Režija Carlo Plccinato, zborovodja Giorgio Kirschner, dirigent Franco Capuana.
Razna obvestila
Včeraj je deželni svet soglasno odobril zakonski osnutek o ukrepih za preprečevanje poplav ter popravilo škode na javnih napravah, povzročene po naravnih nesrečah in izredno slabem vremenu v letu 1965. Zakonski osnutek določa skupno 360 milijonov lir izdatka S tem je deželni svet odobril skupno tri zakonske o-snutke za blažitev posledic letošnjih poplav in naravnih nesreč ter za zaščitne ukrepe v prihodnosti.
Ze prej se je pričakovalo, da bo velika večina glasovala za zakonski osnutek, vendar se je zdelo, da se bodo komunisti vzdržali. Toda med svojo glasovalno izjavo svetovalec Coghetto (KPI) de jal, da bo njegova skupina glasovala za osnutek, pa čeprav je pomanjkljiv, ker so se med razpra-pokazale nekatere pozitivne plati.
V začetku seje je poročevalec Chieu odgovoril raznim diskutantom in ocenil njih govore. Na splošno je dejal, da se strinja, da treba poplave preprečiti predvsem pri njih izviru, to je že v goratih predelih ter da je treba zato predvsem pogozditi gola pobočja in urediti struge hudournikov in rek. Rekel pa je, da se strinja s socialistom Morom, češ da ne bo imel zakon nobenega haska za gorske kraje. Kar se tiče skopih sredstev, ki so na razpolago, je Chieu dejal, da je tre-upoštevati, da gre za dopolnilen poseg k ukrepom, ki jih mo-i sprejeti država.
Zatem je odgovoril diskutantom odbornik za javna dela Masutto, ki je predvsem poudaril pomanjkljivost državne zakonodaje glede naravnih nesreč, poplav in ujm, ker velja le neki zastarel zakon iz leta 1948, medtem ko so razne poplave in druge naravne nesreče sprejemali zakone sproti za razne kraje, kot na primer leta 1953 zakon ob poplavah v Ka iabriji, leta 1955 za področje Salerna itd. Sedaj je bil sprejet zakon št. 969, ki pooblašča ministrstvo javnih del, da sprejme ukre-v pomoč krajem v Benečiji, so bili prizadeti po letošnjih ooplavah v septembru. Pred ne raj dnevi so raztegnili veljavnost tega ne bi storila, je treba pohiteti je v naši deželi, pri čemer pa so izpustili razne občine v Karniji v gričevnatih predelih Furlani-j~, ki so utrpeli hudo škodo zlasti na javnih napravah. Seveda bi morali zahtevati od države, da bi poskrbela tudi za te kraje. Ce pa tega ni storila, je treba pohiteti mora pač priskočiti na pomoč dežela, čeprav ni to njena bistve-dolinost. Spričo tega je pač razumljivo, da je ta zakonski o-snutek pomanjkljiv, saj ne razpolaga dežela niti z dovolj sredstvi Po teh odgovorih se je začela razprava o posameznih členih, v
katero so posegli številni svetovalci, saj so predložili tudi celo vrsto spreminjevalnib predlogov, katere pa je večina skoraj vse zavrnila. Končno so zakonski o-snutek odobrili
V zvezi s tem je dal predsednik Berzanti izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil zakon soglasno odobren. Skup. no z drugima dvema zakonoma je deželni svet določil za pomoč oškodovancem neurij in ujm nad 4 milijarde lir, kar predstavlja e-no šestino celotnega proračuna in eno petino investicij. Poleg tega pa je dežela ob letošnjih nesrečah sprejela stalen ukrep z ustanovitvijo sklada za pomoč v primerih naravnih nesreč in umj. S svojimi ukrepi' pa ni hotela dežela le ublažiti posledice neurij, marveč je hotela tudi ponovna vzpostaviti zmanjšano proizvodno in pridelovalno zmogljivost oškodovanih podjetij in kmetij.
katerega je organiziral Inšftitut za juridične študije v Zapadni Nemčiji, je v dvorani gledališča v Bad Godesbergu imel predavanje o človečanskih pravicah m osnovni svobodi.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V razdobju od 25. do 31. so v tržaški občini zabeležili naslednje število nalezljivih: škrlatinka 13, ti-foidna mrzlica 8, norice 4, vnetje priušesne slinavke 4, rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 6 (eden izven občine), nalezljivi revmatizem 1.
Obesila se je
Ker je bila že dolgo časa bolna, se je včeraj zjutraj 65-letna Vio-letta Inich por. Visintin Iz Ul. Sla. taper 28 odločila za usodni korak ter se v stranišču stanovanja obesila. Nlen mož, ki se je zbudil navsezgodaj, jo je začel iskati po stanovanju. Našel jo je že mrtvo v stranišču. Truplo nesrečne Ini. cheve so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Danes v «Arcobalenu» proslava obletnice oktobrske revolucije
Danes ob 10. uri bo v kinu «Arco„ baieno« javna prireditev v počastitev obletnice oktobrske revolucije fri solidarnostna manifestacija z ljudstvi, ki so žrtve imperialističnih napadov. Med prireditvijo, ki Jo organizira tržaška federacija KPI, bo govoril senator Pletro Secchia. Govoril bo tudi o diskusiji, ki Je v teku v stranki v okviru priprav za XI. vsedržavni kongres. Na koncu bodo predvajali film «Lenin v letu 1918». Vstop prost!
Danes ob 18. url bo družabni večer v počastitev 48-letni-ce oktobrske revolucije v kulturnem krožku v Podlonjerju. Nastopili bodo pevci iz Podlonjerja, govori! pa bo sekretar tržaške federacije KPI prof. Šema. Sledil bo ples. Posloval bo bar-buffet.
Slike Izletnikov avtobusa št. 3, ki
so bile posnete na izletu Primorskega dnevnika letos v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv Frančiška 20.
Tržaški filatelistični klub iL. Košir« bo imel danes 7. t. m. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba. Ul. Montecchl 6. Člani, ki želijo sodelovati na mednarodni razstavi v Gorici naj prinesejo vse podatke ali pa zbirko, ker mora odbor nujno poslati prijave.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enoM&tnsko zimovanje v Gorjah priBledu. Prijavijo se lahko otroci od 10 do 14 let. Vpisovanje vsak . dan od 9. do 12. ure v Ul.
V spalnici si je zlomila nogo
V spalnici svojega stanovanja v Ul. del Prato 5 je včeraj zjutraj nerodno padla 82-letna gospodinja Antonia Bertoli vd. Princivalli. Po-nesrečenko so prepeljali v bolniš-nico, kjer so jo s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne stegnenice.
* Prof. Guido Gerin s tržaške univerze, ki je bil povabljen, da zastopa Italijo na mednarodnem kongresu o človečanskih pravicah,
MED TRŽAŠKIM PODROČJEM IN JUGOSLAVIJO
Skoraj 1.700.000 oseb v oktobru skozi bloke
S potnimi listi je potovalo 633.000 oseb, z obmejnimi propustnicami pa 1.045.000 oseb
Zastrupitev z gobami
Na prvi medicinski oddelek bol-nišnice so včeraj sprejeli dve ose-bi, ki sta se zastrupili z gobami. Prvega s° prepeljali v bolnišnico 23-letnega delavca Francesca Mer-linija iz Rocca Franca pri Brescii, Ul. Castello 6. Povedal je, da je okrog poldne v neki gostilni v sre-dišču zaužil porcijo «rižota» z gobami. Nekaj časa kasneje se je po-čutil slabo In je zaprosil za zdrav* niško pomoč. Zdraviti se bo moral od 4 do 6 dni.
Dve uri kasneje so na isti oddelek sprejeli tudi 77-letno gospo, dinjo Filcmeno Snidersich vd. De-clich iz Ul. Buonarroti 50/2. Tudi Snidersicheva je pri kosilu zaužila gobe z ocvrtimi jajci. Povedala je, da je gobe kupila v neki trgovini v okolici. Snidersicheva bo okrevala v 6 dneh.
V	preteklem oktobru je na Tržaškem prestopilo mejo med Italijo in Jugoslavijo 1.678.067 ljudi, od tega 633.028 s potnim listom in 1.045.039 s propustnico. V tem mesecu je namreč s potnim listom stopilo na jugoslovansko državno ozemlje 224.485 italijanskih ter 94 tisoč 39 tujih državljanov, v nasprotno smer pa so našteli prehod 221.185 italijanskih ter 93.319 tujih državljanov. Vseh Italijanov je bilo po vsem tem v omenjenem mesecu 445.670, vseh tujcev, ki so potovali skozi mejne prehode pa 187.358.
V	primerjavi s preteklim septembrom, ko je promet s potnimi listi znašal 863.449 prehodov, kažejo podatki za oktober občutno nazadovanje, ki ga je treba spravljati v zvezo z nastopom jesenskih dni in z vzporednim upadanjem turističnega prometa. Nasprotno pa se je promet s prepustnicami v oktobru občutno dvignil, saj je znašal v septembru 974.463, zadnji mesec pa 1.045.039 prehodov.
Med tujiim državljani, ki so prekoračili mejo s potnim listom, so tudi v oktobru prevladovali Jugoslovani, ki so dali skupno 88 tisoč prehodov. Sledili so po vrst, zahodni Nemci z 18.600, Avstrijci s 13.700, Francozi z 9500, Angleži z 9100, Grki s 6000, Švicarji s 5800, Američani s 5800, Turki s 4500 ter Švedi s 3700 prehodi.
V obmejnem prometu s propustnicami je v oktobru prekoračilo mejo v smeri iz Trsta 348.120 italijanskih in 175.314 jugoslovanskih državljanov. V nasprotno smer pa je potovalo 339.548 italijanskih in 182.057 jugoslovanski državlja nov. Največ prehodov so kakor običajno zabeležili na bloku pri Škofijah, kjer je prešlo mejo 806 tisoč 900 imetnikov propustnic. Sledili so po vrsti prehod pri Fernetičih z 261.700 prehodi, na Pesku s 57.200, pri Lipici s 36.800, pri Sv. Jerneju z 18.300 pri Re-pentabru s 14.700, pri Prečniku z 10.200, pri Camporah z 9700 pri Cerejih s 6800, pri Sv Barbari s 5600 ter pri Sv. Socerbu s 5200 prestopi meje.
Z mostišča je padel
Ko je včeraj popoldne 23-letni gasilec Emil Rapotec iz Boršta 131 hodil po nekem mostišču v Starem pristanišču, je nerodno spodrsnil ter pri padcu z levim kolenom uda ril v rob pomola. Z rešilnim avtom gasilcev so Rapotca odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni. Pri nesreči si je verjetno povzročil tudi kostne poškodbe
Z odličnim uspehom in pohvalo je 29. oktobra '65 promovirala na bolonjski univerzi za doktorico medicine in kirurgije
MARJANA BOLKO iz Trsta.
K izrednemu uspehu ji iskreno čestitajo sorodniki, prijatelji in znanci.
Danes praznujeta štirideset let poroke in večne zvestobe SREČKO GRGIČ in IVANKA KRI2MANCIC por. GRGIČ iz Ograde (Sv. Ivan). K temu lepemu jubileju jima srčno čestitajo sin Edi, hči Marija, snaha, zet in vnuka Pavel in Suzana.
Sv. Ivan, Bazovica, 7.11. 1965
Baletna šola v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Dne 9. novembra se odpre baletna šola za začetnike in za nadaljevalce. Poučeval bo baletni učitelj g. A. VVilles. Starši lz mesta in bližnje okolice, ki bi radi dali otroke v baletno šolo, zglasite se do tega dne pri upravi Slovenskega dijaškega doma, kjer boste dobili vse informacije. Uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. In od 15. do 17. ure. — Ravnateljstvo.
Nazionale 14.30 «S 007 spionaggio a Tangeri« Eastmancolor. Louis Davila, Jose Greci. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaleno 14,30 «Operazione love« Sean Connery, Lana Turner.
Excelstor 14.00 «Giulietta degli spiri-ti» Giulietta Mašina, Sandra Milo Mario Pišu, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fentce 14.00 «Casanova 70» Marcel-lo Mastroianril, Virna Lisi. Technl. color. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Grattaclelo 14.00 «Lord Jim« Technl-coior. James Masori, Peter O loo-le.
Alabarda 14.00 »James Tont — ope-razione U.N.O.« Technicolor. Lan-do Buzzanca.
Filodrammatlco 14,30 «Opera3one mag giordomo« Paul Meurisse. Genevie ve Page.
Aurora 14.30 «Senandoah la valle del-l’onore».
Cristallo 14.30 «OSS 117 furia a Ba-hia« Cinemascope. Technicolor.
Garibaldi 14,30 «11 grande safari« Robert MItchum. Elsa Martinelti. — Technicolor.
Capitol 14.00 «L’arte dl amare« Technicolor. Yul Brynner.
Impero 15.00 «Come uccldere vostra moglle«.
Vittorlo Veneto 14.30 «11 fillbusttere della Costa d’Oro» Technicolor. Ro. bert MItchum, Carrell Baker
Moderno 14.00 Revija. Igrajo' Cece Doria In Vici De Roli. Zadnji dan.
Astoria 14.00 «La quercla dei giganti« Technicolor. Van Heflin.
Astra 15.30 «Matrlmonlo alFitallana« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazla 14.30 «Clnque per la gloria« Technicolor. Stevvart Granger, Raf Vallone.
Ideale 14.30 «1 cavaiierl delFonore« Technicolor. VVilliam Holden, Mo-na Freeman.
Zbore so naštudirali: Erminij Abrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergij Radovič in Nada Žerjal
Dirigent: OSKAR KJUDER
Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11. — 14. ure od torka dalje.
Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj sporoča, da bo odborova seja v ponedeljek, 8, tm, ob 20,30.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
6. novembra 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb, UMRLI SO:	69-letn! Guido Cor-
sari, 55-letna Lavinia Ive, 85-letna Ida Turini por. Samaro, 51-letna Gluseppina Furlan, 53-letnl Annlbale DTppolito, 50-letni Luigi Polluello, 69-letni Pietro Franceschinl.
OKLICI: Prodajalec Ezlo Radolco-vich in šivilja Elda Viola, študent Francisco Javier Moriones In študentka Elisabetta Bonino, inženir Miro Drago Zaocaria in učiteljica Xenia Diracca, krojač Pierlno Romano in soc. asistentka Franceschlna De Vec-chl, prodajalec Luigi CappeUitna in uradnica Mirella Oberti, finan. podčastnik Giovanni Grimaldi in cvetličarka Maria Grazla Franca, pomorščak Roberto Marassl in tiskarka Maria Sclucca, uradnik Darlo Serafih! in uradnica Reana Pavan, radiO-tehnlk Gianfranco Franti in gospo-' dinja Graziella Zorzenom, stražar Javne varnosti Giovanni Giullano in prodajalka Gluseppina Valse, ladijski tehnik Paolo Lugi! in gospodinja Silvana Puntel, geometer Giuseppe Ma-lara In gospodinja Antonia Cirillo, gasilec Arnaldo Mlechionne In ba-ristka Lldla Perrone, reprezentant Lino Dobrilla in gospodinja Gianna Kakovlč, mehanik Giovanni Ianco-vic in uradnica Santina Marega, geometer Doriano Girardinl in učiteljica Adriana Delcampo, sprevodnik Luigi Cimolino in delavka Giusep-pina Prelec, zdravnik Andrea Vuga in soc. asistentka Sonja Štolfa, električar Aldo Duimovlch In knjigovez-ka Lulgia Cleva, uradnik Mario De-toni in gospodinja Elisabetta Giac-chettl, študent Flavlo Godeas in študentka Claudia Polacco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN O. tl do 7 H.)
Blasoletto. Ul Roma 16: Al Gale-no, Ul. S .Cilino 36 (Sv Alojz); Al la Madonna	del	Mare	Largo	Plave
2; Sant Anria. Erda S Anna 10; Da vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Al 1'IGEA, Ul. Ginriastica 6: Al Lloyd Ul Orologio 6; Sponza, Ul. Montor. sino 9 (Rojan).
Od	13	do 16	ure
Davanzo. Ul.	Bernini 4; Godina
AiriGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd Ul Orologio 6: Sponza Ul Montor sino 9 (Rojan)
NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto.	Ul	Roma	16; Al	Gale-
no. Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivan): Al-la Madonna	del	Mare.	Largo	Piave
2; SanFAnna, Erda S. Anna 10.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine
vabi vse ljubitelje glasbe na
koncert
NABREŽINSKE GODBE NA PIHALA,
ki bo v sredo, 10 t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Sintetične preproge
In preproge za hodnike lz pla-stike (tBALATUM« in «MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» ln «ARMSTRUNG». Bežna vrata <(ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra uredi-'tev‘s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
Darovi in prispevki
Alojz Brišček s Proseka darujp 2.000 lir za Dijaško Matico.
Ob tretji obletnici smrti nepozabne Šantle Magde Gregorič daruje Melita Pregare z družino 1000 lir za Dijaško Matico,
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili na kakršen koli način spo-mir našega dragega
Mirka Gregorettija
I T F Ul
Žalujoča družina
Zonta 3. tel. 38006
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, Ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Marija Tula
Posebna zahvala darovalcem cvet. ja, delovnim tovarišem sina Marija iz Kopra ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot.
Zena Ivana, Otroci 4ario, Vilma, Zora in FteHua
Mačkov iip 7 XT 1965
Silvestrovanje v Opatiji in Ljubljani
Potovalni urad AURORA priredi za letošnje silvestrovanje avtobusna v Opatijo in Ljubljano. Hoteli I. kategorije, rezervacija miz, Silvestrova večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo in vožnja — vse za 8'9(?0 'lr. V Ijubljanl mednarodni artistični program z doplačilom 1.000 lir.
Zaradi omejenega števila prostorov prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-243.
LADJE V PRISTANIŠČU
E. Cosulich, Aura, P. D'Amieo, Belluno, Vulcanla, Settemari, Salpa II, Vlcenza, E. Llgurla, Irma, Eros (It.), Kučiste, Dunav, Titograd, Trbovlje (Jug.), Galai El Desoukl (ZAR), Mati, Tevta (Albanija), Ga-vilan Valeria. Ariel, Koral (Panama) Bremerhaven (Grčija), Irmgard-horn (Zah. Nemčija), Eagle (Libanon).
BARI
CAGLIARI
HRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 63 65
47
S
57
16
45
73
34
65
80
40
23
29
61
61
42
12
25
58
17
8
46
89
S
7
49
59
19
33 82
ENALOTTO 2X1X1X2X22X2
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega
Karla Pirjevca
Posebna zahvala Zadrugi za razkladanje na proseškl postaji, darovalcem cvetja, pevskemu zboru t.cr vsem, ki so počastili njegov spo. min.
Žalujoči:
žena in drugi sorodniki
Prosek, 7 novembra 1965
Kino fotografski material
SE C Ul IN
ITst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri komlstonarju DARVV1L Trst. Piazza S. Giovanni 1
V SKLADIŠČU D KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite knnfek cijsko blago: plašče kožuhe fbun de) hlače itd
VAJENKO za žensko šiviljo Iščem Luln Trst, Ul. Stuparich 4. telefon 45-317.
VAJENKO in POLDELAVKO išče frizerski salon. Tel. 36664. Dobra plača.
FIAT 300 N 1964, Appia IH. serije 1959 Cortlna s 4 vrati iz leta 1»63, Taunus 17 r TS 1962 naprodaj — tudi na obroke — pri Ford, Ul sv Frančiška 60.
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad tolikšnimi dokazi čustev do naše
Fani
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem.
Družini
DANEU in KOŠUTA
ZAHVALA
Ganjeni, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega
Josipa Guština
Žalujoči:
žena, otroci in sorodniki
I T.F Ul Zonta 3. tel 38006
—DftffllKTfittTiTi.fTTTITh-
predvaja danes, dne 7. t.m. z začetkom ob 15. uri barvni film
L’U0M0 Dl RIO
(MOŠKI IZ RIA)
Igrajo: Roger Dumas, Daniel Ceccaldi, Milton Ribeiro, Ubi-racy de Oliveira, Sabu do Brasil.
Jutri, v ponedeljek, dne 8. t.m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma
MOŠKI IZ RIA
KINO «IK1$» PUUKGK
predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 16. uri VVar-ner Bros film:
O '
film
SEDMIH
OSCARJEV
O
(VEUKA STEZA)
m lil

Vsi
P. ,
P*
Ri *
JAMES STEWART
NEL ČAST ECCEZIONALE PER
iL GRANDE SENTIERO
IChtmn« Auiumn )
II PIU GRANDE JOHN FORD PER LA PIU' GRANDE PAGINA Dl STORIA DEL PIU GRANDE WEST
• MNICOUR SUPfR PANAVtSION 70
A / M O PROSEK-KOSTOVEL
predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni fiim v Cinemascope
PER UN PUGNO
Dl DOLLARI
(ZA PEST DOLARJEV)
Igrata: CLINT EASTWOOD — MARIANNE KOCH
EMPORIO A U TO - MOTO
LORENZI
Vam nudi DELE m NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, pre-proge, prevleko, kroglične ležaje,	1 H S1
AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. Via S. Lazzaro, 17
IZREDNA RAZPRODAJA' MOTORNIH BATOV - P1STON1 VESPE IN LAMBRBTE VSEH VRST.	, ,,
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
TRST Ul. Bocca'-' T Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse Icraje tudi v inozemstvo
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE C tl EMIN DE FER BAČA]AR A
ter priljubljena igra TRENTE ET (JUARANTE ODPRTO CELO LETO
GRILL BAR - CABARET • STRIPTEASE
A TMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU < RIVIER A > PORTOROŽ
JUTRI OB 18. URI OBČINSKA SEJA V CORICI
Družba Ribi bo še šest mesecev upravljala mestno avtobusno službo
Delegacija žena iz Mochette pri županu ■ Pripravlja se vzpostavitev avtobusnih zvez z okolico
Jutri ob 18. uri bo v Gorici seja občinskega sveta. Za prvo zasedanje je občinski odbor pripravil zajeten dnevni red, kt obsega z zadnjimi dodatki, sprejetimi na seji občinskega odbora v tem tednu, nad 60 točk. Med temi naj omenimo predlog za nadaljnje podaljšanje koncesije za upravo mestnega avtobusnega podjetja družbi Ribi, na račun občine. Pogodba zapade 21. novembra ter jo nameravajo obnoviti za šest mesecev. Obnovitev je po utemeljitvi občinskega odbora potrebna tudi zategadelj, ker občina še ni pripravila postopka za municipalizacijo mestne avtobusne službe. Podaljšek koncesije bo izvršen ob upoštevanju pogojev sporazuma od 28. avgusta lani in dodatkov ter dopolnil od 20. maja letos. Med mestne proge bodo vključili tudi progo Ponte del Torrione — letališče ter jo bo u-pravljal Ribi.
Kakor poroča tiskovni urad KPI, je občinska svetovalka prof. Va-lentinuzzi-Bonnes včeraj spremlja-! la k županu Martini delegacijo že-| na iz Mochette. Zahtevala je avto-) bus za prevoz otrok v šolo in asfaltiranje cest. Zupan je obljubil,
A//VO SLEDENJ
predvaja danes, dne 7. t.' hi. z začetkom ob 14. uri barvni film:
«VIVA
LAS
VEGAS»
(NAJ ŽIVI LAS VEGAS) Igra ELVIS PRESLEY
da bodo proučili z vso okolico in rali tudi poti.
avtobusne zvezei da bodo asfalti-
Pokrajinski kongres PSI danes v Gradiški
Kot poroča tiskovni urad pokrajinske federacije PSI, bo danes, v nedeljo 7. t. m. z začetkom ob 9.30 deseti pokrajinski kongres PSI v dvorani Ljudskega doma v Gradiški.
Na kongresu bodo izbrali delegate za 36. vsedržavni kongres stranke, ki bo prihodnji teden v Rimu. Predkongresne razprave po sekcijah na osnovi važnih problemov, ki se tičejo socializma, so se zaključile z glasovanjem o tezah, ki sta jih predložila tajnik stranke De Martino in poslanec Lombardi. Za tezo De Martina se je izreklo dve tretjini članov, za Lombardijevo pa ena tretjina.
Na otvoritev kongresa so bili povabljeni predstavniki raznih strank in združenj. Verjetno bo prisoten tudi predstavnik centralnega odbora PSI.
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA tn trokolesnih tovornih vozil A P E v ka teri koli kraj v Jugoslaviji
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora « P I A G G I O »
Konferenca KPI v Čedadu
Sinoči je bila v prostorih gostilne «A1 giardino« v Čedadu konferenca predstavnikov KPI čedadskega okraja, na kateri so obravnavali krajevne in splošne probleme.
Ob tej priliki je Izidor Predan poročal tudi o socialnem, gospodarskem in izseljenskem problemu na tem področju ter o položaju slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji.
gled prednostna lestvica za srednješolce iz te občine, ki bodo prejeli štipendijo in prispevek za prevoz.
Na seznamu so naslednji učenci enotne srednje šole: Danijela Fer-folja, Nevio Pieri, Angelo Pahor, Giordano Vižintin, Gabrijel Peric, Karel Černič in Boris Cotič.
štipendijo in prispevek dobi tudi učenec srednje strokovne šole Severin Devetak.
Proti morebitnim nepravilnostim vpisa na lestvico se prizadeti lahko pritožijo na odbornika za šolstvo pri deželni upravi v Trstu.
Zupan iz Tržiča je prepovedal prodajo pomaranč in hibridnih sa-dežev do 25. novembra, ker je zdravstveni urad ugotovil, da še niso dozoreli in je njihovo uživanje škodljivo za zdravje.
Župan iz Števerjana sprejel deželna svetovalca KPI
Deželna svetovalca Bergomas in Jarc ter pokrajinska svetovalka Seličeva so bili v petek 5. novembra popoldne na županstvu v Steverja-na, kjer so se pogovarjali z županom Slavkom Klanjščkom in odbornikom Trpinom o občinskih problemih. Ugotovili so potrebo po ureditvi in asfaltiranju pokrajinske ceste Oslavje - števerjan in občinske ceste števerjan - Grojna do ceste v Podgoro. Zupan in odbornik sta poudarila posebno važnost asfaltiranja ceste v Grojni, ki se povezuje s panoramsko cesto po Brdih proti Dolenjemu. To področje nameravajo turistično razviti in so zato že obvestili deželo. Zupan in odbornik sta nato povedala, da je voda zelo draga (100 lir kub. m), kar bo treba urediti skupno z do-končno izgradnjo vodovoda. Občinska predstavnika sta prikazala nujnost, da se dobijo denarna sred stva za popravilo osnovne šole ter napeljavo centralne kurjave na županstvu. Rešitev teh vprašanj je tesno povezana z denarnimi sredstvi, ki jih občinska uprava nima, ker znašajo njeni dohodki komaj 13 milijonov lir. Zato sta občinska upravitelja zaprosila predstavnike dežele in pokrajine, naj se ns pristojnem mestu zavzamejo, da bi se nakazana vprašanja rešila.
							
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Delavce iz Ronk so oprostili ker niso razgrajali v baru
Ukinjen postopek proti bencinarju iz Ronk zaradi amnestije
V kratkem klasifikacija pristanišča Portorosega
Minister Mancini je včeraj telegrafsko ' obvestil župana iz Tržiča Romanija, da bodo že na prihodnji seji višjega sveta za javna dela razpravijah o zahtevi po klasifikaciji pristanišča Pororosega v Tržiču.
Minister je svoj odgovor poslal na posredovanje župana Romanija. K temu so ga izpodbudili občinski svetovalci KPI, ki so na občinski seji 22. oktobra izrazili zaskrbljenost, da bi se upravni postopek utegnil zatakniti.
Zagotovilo ministra Mancinija vliva občinskim predstavnikom zaupanje v dober potek tako važnega postopka
Srednješolski štipendisti iz doberdobske občine
Na oglasni deski doberdobskega županstva Je za dobo 15 dni na vpo-
ELETTKO
MARKET
dl VALERI0 SPETTI
PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG« — «RAICHON» — «OLMAR»
PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV
TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani)
V baru «Dante» v Ronkah bilo zvečer 28. maja lani precej živahno. V lokalu je bilo kakih 20 ljudi, igral je juke-boks in nekateri so se glasno šalili i.n peli. Vtem je stopil v lokal karabinjer, ki mu živahno vrvenje ni bilo pogodu, ter je obdolžil skupino petih delavcev, da razgrajajo. Napravil je tudi zapisnik in vseh pet prijavil sodniku v Tržiču. Obtoženi so bili 43-letni Aldo Vol-pato iz Ronk, Ul Redipuglia 36 34-letni Mario D’Agostino iz Ronk Ul. Garibaldi 30, 41-letni Narciso Kos iz Ul. D’Annunzio 60, 42-let-ni Alfred Sfiligoj iz Ronk Ulica Brumat 19 in 42-letni Onorino Vidin iz Ul. Monte sei busi 54.
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču so bili 11. marca letos...ocSvJ-' jen: na plačilo globe vsak p 2G tisoč lir ker da so preklinjali in razsajali...........................
Proti tej razsodbi je vseh pet vložilo priziv, o katerem so napravljali na zadnjem zasedanju prizivnega sodišča v Goric* Tu je vseh pet izjavilo, da niso n.ti preklinjali niti razsajali, kvečie-mu so se glasneje pogovarja.’ med seboj m se smejali kot vsi drugi klienti v lokalu Te njihove izjave je podkrepil tudi njihov zagovornik dr. Battello ..i je poudaril, da tožTelj nima uikakiit dokazov proti obtožencem.
Sodišče je te razloge upoštevalo in vseh pet oprostilo s p lno formulo, ker dejanje nj kaznivo.
Pri drugi raz-pravi se j» zagovarjal pri zaprtih vratih 33 letni bencinar iz Tržiča Paolo Virco zaradi prešuštva na javnem prostoru s 25-letno F. P. prav tako iz Tržiča. Na tožbo njenega moža je sodnik v Tržiču dne 4. marca letos obsodil vsakega na 8 mesecev zapora in plačilo po 55 000 lir globe. Pri prizivni razpravi pa se tožite) ni pojavil in sodišče je ukinilo postopek proti Vircu tudi zaradi amnestije.
Drž. to. dr. Baiti; preds, sod.
je Gradežu 35, Gradiški 29, Škocjanu 21, Zagraju 13, Romansu 13, Foglia-nu-Redipugli 10, Marianu 10, Krmi-nu 11, Villessah 7, Pieršu 6, Doberdobu 4, Farri 3, Moši 5, Steverja-nu 3, štarancanu 3, Turjaku 3, šlo-vrencu 2 in Sovodnjah 1.
ZER


■
PROIZVODI
ZERIAL
DOMAČI
INOZEMSKI
in
TOVARNE «MEB10»
iz SOLKANA pri NOVI GORICI

II
P
3
|jflt
p®
_* .
*l
, 11
lirt«
:. ...si
IAL
POSAMEZNI DEU POHIŠTVA
UVOŽENO POHIŠTVO
POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE
SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE
SPALNE SOBE
DNEVNE SOBE
KUHINJE
SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA
VAS VABI, da si ogledate
NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA
v Ulici Madonnina IS
TRST
RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA 00 PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA
NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM
dr. Storto, sodnika Mancuso; zap Petti.
Arculeo in
OBČNI ZBOR GORIŠKE TURISTIČNE ZVEZE
Sodelovanje turističnih organizacij za boljše uspehe na obmejnem področju
Predsednik inž. Klanjšček je omenil pogovore z EPT za usmeritev turistov iz Trbiža v Soško dolino, Gorico in Trst - Delovni jubilej dr. Žižka
Menični protesti
Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo v goriški pokrajini v prvi polovici meseca oktobra 700 meničnih protestov. Od tega v Gorici 288, Tržiču 198, Ronkah 35,
Samomor grofa iz Benetk v Gorici
Včeraj zjutraj so našli v Gorici, na stanovanju njegove matere grofice Dolfin na Travniku štev. 14, mrtvega 59-letnega grofa Balbijn j Valiera Balbina iz Benetk. Goriška' policija, ki je prišla na kraj smrti, je ugotovila, da se je grof obesil v svoji sobi, kjer ga je našla okrog 7. ure sobarica. Svojci vedo povedati, da je pokojnik že dalj časa boleha! na srcu in, da je v zadnjih mesecih imel več napadov slabosti., Drugi viri pa pravijo, da je bil tudi zelo živčen in da je ver jetno v duševni zmedenosti napravil usodni korak. Pogreb bo jutri, v ponedeljek in ga nameravajo nit njegovo željo pokopati na goriškem pokopališču.
Pred kratkim je šla mati k njemu v Benetke na obisk in v četr-tek sta se skupaj vrnila v Gorico Pokojnik Je bil iz premožne plemiške družine, ki ima palačo v Be netkah, posestva pri Monselice in Bassanu ter tudi v inozemstvu.
Dve avtomobilski nesreči
Včeraj zjutraj ob 7.15 se je 28-letni Giovanni Menichino, s Tržaške ceste 28 peljal s kolesom na delo v sanatorij na Sempetrski cesti, kjer je za kuharja. V Ulici Aosta pa mu je kolo zdrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel. Popoldne ob 13.30 se Je zatekel v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju zaradi zloma levega komolca in drugih poškodb.
Popoldne ob 14. uri so pripeljali v bolnišnico z avtom Zelenega križa 75-letnega Uga Del Mestrija z Rafuta 21. Ko je malo prej prečkal Ul. Bellinzona v središču mesta, ga je podrl neki kolesar, ki je potem pobegnil. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju zaradi zloma nekaj reber. Karabinjerji s Svetogor-ske ceste iščejo pobeglega kolesarja.
V restavracijskih prostorih Park hotela v Novi Gorici je bil v petek zvečer občni zbor Goriške turistične zveze. Po otvoritvenih besedah tajnika Nemca je predsednik inž. Klanjšček v izčrpnem poročilu nanizal vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v občinah Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina. Navedel Je nekaj številk, ki kažejo na padec domačih in porast inozemskih stacionarnih turistov. Omenil je nove zasebne gostilne in prenočišča ter se delj časa zadržal nft pomenu ceste Trbiž-Predel-Soška dolina-Nova Gorica za slovenski in tudi za naš turizem. Inž. Klanjšček je dejal, da potuje v Italijo čez prehod Kokau v Kanalski dolini vsako leto 1.4 milijona vozil, odnosno 4 milijone potnikov. Med predstavniki Goriške turistične zveze. Pokrajinske turistične ustanove v Trstu in Gorici kakor deželne vlade je bilo že nekaj pogovorov, kako bi uskladili turistično propagando za to cesto ter del turistov usmerili po Soški dolini.
Preusmeritev turistov v Soško do lino ne bi koristila samo tamkajšnjemu gostinstvu in hotelom (sodijo, da bi letno zvišali promet v Posočju za okoli 700 milijonov dinarjev), ampak bi imeli od tnkšne skupne propagande veliko korist zlasti pri nas, v Gorici. Turisti bi se namreč v eno ali drugo smer peljali skozi naše mesto ter dali zaslužiti gostilnam, hotelom, muzejem, zlahka pa bi Jih usmerili še v Brda. Ce turistom ne nakažemo te variante, potem se bodo po Kanalski dolini peljali naravnost v Gradež, Lignan, Benetke in od njih sploh ne bomo ničesar imeli.
Predsednik inž. Klanjšček se je ob tej priliki spomnil tudi pomembnega življenjskega in delovnega jubileja dr. Žižka, ki je 57 let posvetil turizmu. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Putnika v Beogradu takoj po prvi svetovni vojni, po drugi pa se je z vso vnemo lotil turističnega dela na Goriškem. Slavljencu so poklonili lep šop rož, ki se je zanje kakor tudi za čestitke dr. Žižek iz srca zahvalil.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 31. oktobra do 6. novembra se je v goriški občini rodilo 29 ■ o-trok, umrlo Je 14 oseb, poroke so bile 4, oklicev za 6.
ROJSTVA: Monica Dellago, Suši Kovic, Rosarita Roncato, Alessan-dra Zanutel, Livla Battistella, David Marini, Roberto Hvala, Roberto Nitti, Laura Fuart, Patrizla Tor-tul, Daniela Barazzetti, Roberto Dosso, Roberto Rozzo, Glanmarco G6, Claudia Blaslg, Monica Tess, Daniela Patruz, Laura Scafuri, Cri-stina Urban, Paola Fattor, Claudio Iacuz, Valentina Del Cuore, Anto-nella Sorisio, Mario Candutti, Paolo Costanzo, Marco Buttignaschi, Marco Iustolin, Lorella Franco, Claudia Hlede.
SMRTI: 75-letna Olga Šinigoj, vd. Vončina, upokojenec 79-letni Fran-cesco Moise, 57-letna Iole Lamattia, vd. Ligresti, kmetovalec 35-letni Cvetko Polenčič, 5 in pol meseca star Stefano Bevilacqua, upokojenec 86-letni Giuseppe Vogrič, 34-letna Silvana Tofful, upokojenka
70-letna Maria Ongaro, mesar 55-ietni Antonio Corbatto, 87-letna Antonia Cumar, 77-letna Nella Alneri, vd. Iacobi, upokojenec 73-letni Al-fredo Kerpan, 82-letna Filomena Saccavino, vd. Šanson, 74-letni Francesco Maffi.
POROKE:	avtoprevoznik Carlo
Poocecco in slaščičarka Anna Pavat, kmetovalec Vladimlro Marassi in gospodinja pomočnica Giulia Kuštrin, mehanik Giuseppe Foggetti in tekstilna delavka Luisa Plet, Bruno Gemelli in trgovska pomočnica Desanka Mikluž.
OKLICI: čevljar Antonio Carmi-ne Marchio in gospodinja Filomena Colacino, finančni stražnik An-drea Rogolino in gospodinja Fran-cesca Arendi, uradnik Nicolino Di Martino in gospodinja Maria Fides Damiani, poštni sel Livio Alfredo Stani in trgovska pomočnica Angela Feliciano, slaščičar Alessandro Picillo in trgovska pomočnica Stojana Maria Batistič, profesor Gior-gio Demartin in trgovska pomočnica Maria Tonet.
Pes zakrivil nezgodo dekleta iz Števerjana
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro se je peljala 19-letna Jelka Koren doma iz števerjana z mopedom na delo v Stando kjer je zaposlena kot prodajalka. V Drevoredu XX. septembra pa ji je neki pes prečkal cesto. Padla je in se ranila. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico kjer so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju zaradi zloma desne ključnice.
Dve nesreči s kolesom
Včeraj okrog 17. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Foljano, kjer je bil pri avtomobilski nesreči ranjen 37-letni Rudolf Zavadlal iz Vojščice štev. 1 na Krasu, ki je prišel v Italijo s prepustnico preko bloka prt Jamljah. V goriški bolnišnici so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom mož-
gan in več odrgnjenj in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Tržiča.
Okrog 17.15 pa se je ponesrečila na križišču pri Madonnini v Gorici 23-letna Tržačanka Maria Pia De Martin iz Ul. Giusti 26. Ko se je peljala z avtom fiat 500 je zavozila s ceste ter se prevrnila. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico in pridržali za 12 dni na zdravljenju zaradi udarca na spodnjem delu trebuha. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro.
Pri Rdeči hiši je padel
Včeraj nekaj po 17. uri se je spodrsnilo 70-letnemu Guidu Chit-taru iz Ul. Giustiniani 79 na trgu pri Rdeči hiši. Pri padcu si je zvinil desno nogo. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju ker si je verjetno zlomil tudi nožno kost.
V sredo, 10. novembra ob 20.45 bo v klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici,
prof. Bojan Pavletič iz Trsta
predaval o
SLOVENSKEM ŠPORTU V ZAMEJSTVU.
V a b1J eni I
r (lori c i
CORSO. 15.00: «Quei temerari sulle macchine volanti«, ameriški barvni kipemaskopskl film, Alberto Sordi in Saraha Miles.
VERDI. 14.45:	((Slalomu, Vittorlo
Gassman in D. Bianchi. Italijanski kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 14.15:	«Lord
Jim», Peter OToole in James Ma. son, angleški barvni kinemaskop-ski film; zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.00:	Walt Dlsney
presenta «1 cacciatori del lago d’argento», B Keith in W. Miles; ameriški barvni film
CENTRALE. 14.30: «Gi amanti la-tinl», Tot6, C. Ingrassia in F. Franchi. Crnobeli italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan.
t’ Tržiču
NAZIONALE. ((Spionaggio a Casablanca«, Sara Montiel in Mauri-ce Ronet, barvni film.
AZZURRO. «1 due sergenti del ge-nerale Custer«, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia; barvni kinema-skopski film.
EXCELS!OR. «0 SS 117 furia a Ba-hia«, R. Pellegrin in M. Demon-geot; kinemaskopski barvni film.
PRINCIPE. «Un dollaro bucato«, Montgomery Wood in Peter Cross.
MLADINSKI KLUB V SOVODNJAH
priredi danes, v nedeljo 7. novembra od 19.30 do 24. ure
PLES
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna ALESANI Ul. Carduccl 38, tel. 22-68
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 7. novembra je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENA TO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura v Gorici 1« bila 16,4 stopinje ob 14.10 in najnižja 8,1 stopinje ob 7. uri; povprečna vlaga 54 od sto.
v prosvetni dvorani v Sovodnjah
IGRAJO NOMADI !
Darovi in prispevki
Za sirotišče Contavalle, so v po častitev spomina Antonie Cumai darovali knjigama Patemolll 5000 knjigarna Carducci 2000 in N. N 5000 lir.
AVTOPREVOZNfSKO PODJETJE
PRIZNANO MEDNARODNO
LA GORIZIAIM A
GORICA - Ul Duca d'Aosta 180 - Lel 18-45 - GORICA
BIAC.A
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA

PRALNI STROJI, avtomatični tn superavtomatičnl -
HLADILNIKI _ ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga
0 KRAINER & C.
GOKIl.A Ul Kastelic 11 tel il«S
in nova trgovina
CORSO ITALIA U jel 87*»
Po želji pošli |amo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačiln- pogoji N A J N I 2 J E CEN H
NECCHI
• NAJMODERNEJŠI ŠIVALNI STROJ NA SVETU
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP ŠIVALNEGA IN VEZILNEGA STROJA. JE ZA VAS ZELO VAŽNO, DA Sl OGLEDATE TUDI NECCHI NECCHI JE NAJPOPOLNEJŠI ŠIVALNI STROJ, 0 TEM SE LAHKO PREPRIČATE A	Dl (OTTI V Goriri
S PRAKTIČNIM PREIZKUSOM V NAŠI TRGOVINI:	#	co" ital,a, o - lS, "

DOMAČI
NOGOMET
Danes v Nabrežini
kraški derby Vesna-Primorje
Danes bo v Nabrežini kraški derby prvenstva III. amaterske kategorije Vesna — Primorje.
Za tekmo, ki se bo začela ob 10.30, vlada po okolici in še posebno na Proseku in v Križu veliko zanimanje.
Enajstorlca Primorja, ki nastopa v II. amaterski kategoriji, bo Jutri gostovala v Gorici, kjer se bo ob 14.30 spoprijela na igrišču v Ul. Baiamontl z moštvom goriškega Audaxa.
Simultanka Parme danes v N. Gorici
Vabljeni so tudi goriški šahisti
Danes bo slovenski šahovski velemojster Bruno Parma, ki bo med turnejo po Primorskem obiskal tudi Idrijo in Tolmin, odigral v Novi Gorici simultanko na 40 deskah. Parma, ki je znan kot odličen igralec simultank, bo nastopil proti najboljšim novogoriškim ša-histom. šahovski klub v Novi Gorici, ki je povabil Parmo na simultanko. vabi tudi šahiste iz sosednje Gorice, da se prijavijo za ta edinstveni nastop.
Simultanko bo Parmo igral v kavarni novogoriškega Park hotela ob 10. uri. Odbor bo sprejemal prijave šahistov pol ure pred začetkom simultanke.
Nedohovi D. (SPDT) in Cesarju V. (Rotol) nagradi literarnega in fotografskega natečaja
Tudi za literarni, slikarski in fotografski natečaj so znani zmagovalci. Prvo mesto literarnega natečaja je osvojila članica SPDT Danijela Nedoh, fotografskega pa Cesar Vojko (Rocol), medtem ko v slikarskem žirija ni podelila prvih dveh mest. Tretje mesto pa je pripadlo Tončki Kolaričevi (Škamperle).
Izidi so naslednji: LITERARNI NATEČAJ
1.	NEDOH DANIJELA (SPDT) za spis «Kamniti cvet»
2.	Kravos Marko (Škamperle) «Reka»
3.	Nedoh Danijela (SPDT)
«Tri planikeu
4.	Marija Mijot (Škamperle)
«Izlet planinskega društva»
5.	Marija Mijot (Škamperle) ttZdruženemu Boru»
Kravos Marko (Škamperle) «Gore».
7. Kriščak Nadja (Barkovlje) «Zadnja tekma»
Bare j Lučka (Škamperle) «Triglav»
9. Ban Olga (Cankar) iiSportni dan tržaške mladine»
SLIKARSKI NATEČAJ 1. in 2. mesta niso podelili
3.	Kolarič Tončka (Škamperle) za delo «Nogometna tekma»
4.	niso podelili
5.	Knez Savina (Gruden) «Motokros»
6.	Kozman Robert (Dom Rojan) «Vzponu
FOTOGRAFSKI NATEČAJ
1.	Cesar Vojko (Rocol) za fotografijo «Naskok na rekordu
2.	Magajna Mario (Cankar) «Sarabanda»
3.	Magajna Mario (Cankar) «Sedaj pa bo»
4.	Magajna Mario (Cankar) «Zid»
5.	Cesar Vojko (Rocol)
«Začetek obratau
6.	Magajna Mario (Cankar)
«Sčinke»
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiUiiiliiUn,i„luin,m„Mln,l„l„i,l||||||||||||||ia||||im|||||||m||
Nocoj slavje na Proseku
Slovesen sprejem z godbo nogometašev Primorja ki so osvojili pokal Bora
Na Proseku bo danes pomembno slavje: po dolgih desetletjih •o nogometaši Primorja ponovno osvojili slovenski pokal. Leta 1927 *o osvojili trofejo tedanje Prosvete »Naš Glas«, sedaj pa so prišli ■ prvim mestom na nogometnem turnirju 8. slovenskega športnega tedna ponovno do domačega pokala.
Ta dogodek bodo slovesno pra-
SPORED TEKMOVANJ
Danes, 7. 11.
ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme)
ob 15.00 odbojka (finalne tekme)
Ženske
ŠKAMPERLE A -
ŠKAMPERLE B
Moški
CANKAR - ŠKAMPERLE
ob 18.00 zaključek in razdelitev nagrad
znovali nocoj ob povratku nogometašev z zaključne svečanosti slovenskega športnega tedna, med katerim bodo razdelili darila.
Člane zmagovite enajstoriee bo čakala domača godba, ki jih bo v povorki spremila po proseških ulicah do društvene gostilne, kjer se bo slavje nadaljevalo.
Vodstvo Primorja je prepričano, da danes člani in simpatizerji ne bodo manjkali na sprejemu in da bodo vsi Prosečani hoteli pozdraviti ta pomembni dogodek, ko le klub ponovno obogatel za po-kal, dar športnega združenja Bor.
potrudili in da bodo nudili navijačem zadoščenje.
Triestina, ki bo danes ob 14.30 sprejela v goste Treviso, bo nastopila v naslednji postavi: Colovatti, Cattonar, Ferrara, Pez, Dalio, Del Piccolo, Milocco, Sadar, Miani, Gen-till in Zerlin.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOK Vodstvo atletskega odseka vabi vse člane in fante, ki bi se radi udejstvovali z atletiko na sestanek, ki bo na stadionu »Prvi maj» v ponedeljek, 8. t. m. ob 20. uri. Predvajali bomo tudi film o letošnji atletski sezoni.
CHRISTY TUCKER JE PRIJAHAL V MESTO
(Nadaljevanje s 3. strani)
DANES OB 14.30 NA OBČINSKEM STADIONU
Za prestiž in za točke Triestina proti Trevisu
Po treh, lahko rečemo sramotnih porazih, se bo Triestina danes ponovno predstavila lastnim navijačem v tekmi proti Trevisu, Frossija ni več m vsa odgovornost pade sedaj na ramena neizkušenega Sadarja, ki do danes ni imel dosti opravka s trenerskim poslom. Prav zaradi tega so Sadar in vsi igralci vredni podpore in prepričani smo, da se bodo tržaški igralci danes
■•iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiimiMiM
A SKUPINA
C
TREVISO
TRIESTINA Lavetti
BIELLESE — PARMA Torra
COMO — SOLBIATESE Torelli
CREMONESE — PIACENZA Caligaris
ENTELLA — UDINESE Ferrari
LEGNANO — SAVONA Pfiffner
MARZOTTO — IVREA Gastaldi
MESTRINA — CRDA Pignatti
TREVIGLIO — RAPALLO Grava
iiiiiiiiiininiii nuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiii n iitiiiiiin ||||inii||llll|,|,,im|,
Z REVIJE STRELCEV
sin
^ w sjj
Strelsko tekmovanje 8. slovenskega športnega tedna je letos privabilo pred tarče rekordno število fantov in deklet. Zaradi tega so v dvorani stadiona «Prvi maj» kar dva večera odmevali streli. V prvem dnevu je zmagal Ferluga Ugo z Opčin, ki je ohranil prvo mesto, medtem ko je drugo mesto pripadlo zmagovalcu drugega večera Kovačiču Lucijanu (Škamperle). Med dekleti pa je prvič zmagala Kriščakova (Barkovlje), v naslednjem večeru pa Lovrenčičeva (Cankar), ki je v končni lestvici zasedla prvo mesto. Na slikah: zgoraj — med streljanjem:	spodaj — seštevanje zadetkov
«Kaj nameravate z menoj, ko-spod Lee?»
«Pokazal, ti bom, kaj nameravam,* je odvrnil. «Sleci srajco in hlače in poklekni, kakor sem ti ukazal.*
((Gospod Lee, ne morem pustita da bi me tako tepli. Ne, gospod Lee! Ne morem pustiti, da bi mi to storili. Nikakor ne morem.*
«Ti umazani, smrdljivi črnuh, ti!» je zakričal Lee in obraz mu je škrlatno zaripnil od jeze.
Udaril je Christyja s težkim, z medjo posutim jermenom, Chri-sty je odskočil in ko je Lee v drugo zamahnil po njem, je črnec prestregel jermen in se obesil nanj. Lee ga je najprej srepo pogledal, nato mu ga je skušal iztrgati.
»Gospod Lee, nič nisem storil mimo tega, da sem ujel nekaj kuncev in vzredil nekaj kokoši in podobne malenkosti,* je ugovarjal Christy. »Nič hudega nisem hotel. Mislil sem, da boste zadovoljni, če bom vstavil nekaj novih količkov v vašo ograjo.*
((Jezik za zobe in sleci srajco in hlače, kakor sem ti ukazal.* je rekel Lee, ki je bil razkačen kot le kaj. «In izpusti mi jermen, preden ti ga odpihnem iz rok!»
Christy pa je ostal, kjer je bil. 27 vso silo se je oprijemal jermena. Lee je bil zdaj tako besen, da sploh ni mogel govoriti. Planil je k omarj in pograbil sVcSjo pištolo. Zasukal se je naokrog in trikrat ustrelil v Christyja. Chri-sty je izpustil jermen in se zgrudil.
Leejev brat Morgan in njegov računovodja Hendricks sta pritekla v zadnjo sobo.
«Kaj se je zgodilo, Lee?* ga je vprašal brat, videč Christyja Tu-ckerja ležati na tleh.
«Ta zamorec mi je grozil,* je rekel Lee, ki je težko sopel. Stopil je k omari in vrgel pištolo na polico. «Ti in Hendricks bosta pričala, da sta slišala, kako mi je grozil, da me bo ubil. Moral sem ga ustreliti v samoobrambi.*
Odšli so iz zadnje sobe in stopili v sprednjo pisarno. Več prodajalcev iz plantažne prodajalne je priteklo v sobo, da bi izvedeli, kaj je pomenilo streljanje.
((Samo z nesramnim zamorcem sem imel opraviti,* je rekel Lee in si umil roke v umivalniku.
«To je bil zamorec iz Alabame, ki je prišel sem pred dvema ali tremi meseai. Danes dopoldne sem poslal ponj, da bi ga vprašal, kaj mu pride na misel, da vstavlja nove količke v ograjo okrog svbje hiše, ne da bi me bil vprašal. Ko je prišel v pisarno, mi je začel groziti. Bil je slab zamorec.
Prodajalci so se vrnili v plantažno prodajalno in Hendricks je odprl svoje knjige in se lotil računov.
«Odprj zadnja vrata,* je velel
Lee bratu. »Naj zamorci, ki tam zadaj postopajo, vidijo, kaj še bo zgodilo, če se bo kateri izmed njih tako šopiril kakor tisti črnuh iz Alabame!*
Njegov brat je odprl zadnja vrata. Ko je pogledal na ulico, pa ni bilo videti niti enega črnca. Edina živa stvar je bila mula, na kateri je bil Christy Tu-cker prijahal v mesto.
Prev. Mira Mihelič
SEMENJ
NIČEVOSTI
(Nadaljevanje s 3. strani)
ljice, ter krepostne, a ne preveč bistroumne Amelije Sedley, hčerke bogatega londonskega trgovca. Toda dogajanje romana ne poteka samo okrog teh dveh deklet, okrog energične in prilagodljive Becky ter nespretne Amelije. Pisatelja zanimajo vsi sloji angleške družbe svojega časa, zato vpleta v pripoved vrsto najrazličnejših osebnosti, v katerih se kažejo vse značilnosti družbenega kroga iz katerega izhajajo. Tha-ckeray označuje svoje osebe s satirično ostjo, razkrivajoč njih slabosti in napake. Medtem ko se Dickens svojim junakom dobrodušno smehlja, Thackeray ne skopari niti s satiro niti s sarkazmom, saj velja na splošno za zajedljivega družbenega analitika in kritičnega kronista svojega časa. In tako prevladujejo tudi v Sejmu ničevosti negativne strani človeških nravi.
Thackeray pa zna seveda tudi dovolj zanimivo pripovedovati. Čeprav je za današnje pojme morda malce predolgovezen, pa zna iz zgodb posameznikov vendar spletati celoto in kljub ob-sežnosti teksta — obe knjigi romana imata malo manj kot 800 strani — bralca pritegniti k branju. Poglavitna vrednost romana pa je predvsem v tem, da je roman resnično vzet iz življenja. V romanu predstavlja pisatelj polno ostrih portretov in karikatur najrazličnejših likov, v katerih je čutiti močno povezanost z vsakodnevnimi, živimi podobami. Kot opisovalec sodobne stvarnosti Thackeray vnesel v svoja dela toliko sodobne stvarnosti, da so kritiki očitali pisatelju, da so njegovi liki vzeti iz življenja, niso pa dovolj umetniško preoblikovani. Toda moč pisateljeve pripovedi je prav v tem, da njegovi romani dajejo stvaren prikaz resničnega življenja. Vrednost teksta pa je v kritičnem prikazu in analizi angleškega življenja v začetku 19. stoletja. Prav zaradi tega pa je Thackeray kot mojster svetovno pomemben.
Kljub temu, da gre za ponatis romana, pa je treba na Semenj ničevosti s svetovnega slovstva vendarle opozoriti naše bralce. Vsakdo, ki ima rad resnično, pravo literaturo, ne bo razočaran nad tem velikim delom. Pa še nekaj bi omenili pri tej izdaji: res odlično opremo, ki jo je zasnoval Janez Bernik.
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini it z 88 rubini
«Luis D’ Orj> najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CLESSIHRA^
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
rfo
Švicarska supermarka
Oglašujte
PRIMORSKEM
DNEVNIKU

UNIVERSALTECNICA
RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41-243 In Trg Goldoni št. 1
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 . TEL. 20641-43
n
111111!»
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
GOSTINSKO
p,’MET,K«SIDROi> Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH.
Nočni bar «TR1 PAPIGEu v Piranu z mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede
Grand Hotel
«T0PLICE» Bled
Tik ob jezeru s 403 posteljami Z TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop. toplote Z MEDNARODNA KUHINJA Z KRASNA BLEJSKA JE-
SEN Z Priporočamo se za obisk.
Obiščite slovito
RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad IZOLO
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
SPIOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovomo-potniškl-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 3.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite n» upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ui. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Ielexi: 033-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477
JOSIP JURČIČ:	n,
LEPA VIDA
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
«No, nič ne dč, če me ne moreš v stanici predstaviti svoji lepoti, pa me tu; samo ne daj, da bi dolgo čakal.*
Rekši, sede Musolino na klop pred cvetice, kjer sta Alberto in Vida prej tolikokrat že sedela.
Ko Alberto mala zadnja vrata za seboj zapre in v prvo stanico stopi, pride mu stara žena, pri kateri je imel Vido in morda pred njo že drugo lepotico na stanovanju, na videz v velikih skrbeh nasproti in govori:
«0, sam bog, da ste prišli, in mati božja! Kako vas želi, ubogo dekle! Kako hoče, da bi vedno po vas pošiljala, ni mogoče povedati. Bala sem se že, da bi uma ne izgubila, ker ne spi. Bogve kaj ste ji zadnjič rekli, mladi gospod! In tako dolgo vas ni!»
Tako pozdravljen stopi Alberto tiho v drugo sobo. Tam je stala Vida, od duri proč obrnjena proti oknom. Oblečena je bila v tanko, belo domačo obleko, okoli okroglih golih rok so se svetili zlati zapestniki, na polnem vratu je lepo sedel niz biserov — vse darila Albertova. Z eno roko se je držala zglavja odrgnjene postelje, kateri se je poznalo, da je mlada ženska ravnokar ležala v njej, z drugo roko pa je podpirala čelo, kakor da bi gledala v sonce, tako da je rokavček nazaj odpadel in se je celo lepota njenega krasnega lakta videla.
Alberta ni slišala, ko Je vstopil, šele ko Ji je roko na ramo položil in jo po imenu zaklical, obrnila se je naglo, hlastno ln
s ponavljanimi vzkliki njegovega imena pritekla, oklenila se ga strastno okoli vratu, poljubljala ga, pogledovala ga in vprar Sevala po rečeh, o katerih odgovora ni čakala.
Bodisi da je njen ogenj tudi njega, to je: njegovo telesnost, ogrel, ali pa da je to storil iz navade, ali da bi jo potolažil, stisnil jo je tudi on nase, vzdignil in posadil poleg sebe. Nej se solze v očeh zasvetijo; ko mu zre v obraz, v oči, iz katerih pa uboga žena ni brala duše in misli njegove, brala je svojo željo izpolnjeno.
«Kaj ti je, zakaj solze?* vpraša on lahko.
«Pusti mi, to so sladke solze sreče in veselja, veselja, da te zopet pri sebi imam, da me še ljubiš. Glej! Jaz sem že čudne in grde misli imela te ure, kar te ni bilo — zakaj te ni bilo, ti, ti! Oh, jaz sem mislila, da me ne ljubiš več, tudi ti ne, da sem te razžalila. Povej, sem te li? S katero besedo, povej!* «Nisi ne.»
«Kajne, da te nisem? Oh, saj je nemogoče, nemogoče, da bi me ne ljubil	ti, da bi me pustil ti.	Nisi	le ti vse, kar	imam
na svetu? Vse	si ti: moj mož, moje	dete,	moji roditelji, moj
dom, vse si ti,	vse sem pustila, ker	sem	tebe ljubila.	Ali je
mogoče, da bi	ti mene ne ljubil? Kajne,	Alberto, da	je to
nemogoče?*
«Ali, draga moja, bodi vendar nekoliko bolj vesela,* reče, «to sva že tolikokrat govorila.*
«Zakaj mi ne odgovarjaš? Odgovori mi, potem hočem vesela biti, dš, tako vesela, kakor sem bila nekdaj kot dete, kot šestnajstletna deklica. Oh, Alberto moj, zakaj ni bog dal, da bi bila jaz tačas tebe spoznala, tebe le enkrat zagledala tačas! Zakaj moja dobra sreča ni tebe prinesla, tvojega milega obraza, tvoje sladke podobe na dvor, kjer sem bila jaz mlada, tačas, ko sem bila še mlada!*
«Tudi zdaj nisi stara, kaj ti na misel hodi,* vrže on vmes ln jo spusti iz rok.
«Zdaj? Oh, čemu me domišljaš, kak razloček je med tem, kakor sem in onim, kako bi mogoče bila, da bi sicer bila, ko bi bil ti prvi prišel, ti edini.*
«Jaz te tega domišljam? Kolikokrat sem ti že rekel, da pozabi kar je bilo, in uživaj to, kar je.»
((Pozabiti?* vpraša ona in njen obraz močno prešine zopet neprijetna zavest njenega greha; najprej glavo povesi, potem jo pa počasi nasloni ljubimcu na ramo in tožeče govori: «Oh, da bi mogla pozabiti? Da bi mogla izbrisati iz spomina vse one podobe, ki mi možgane mešajo, kadar tebe ni tu pri meni! Le pri tebi mi je moči pozabiti jih, ljubljeni moj, sicer me one prikazni mučijo in preganjajo noč in dan. Glej, in tebe tako dolgo ni bilo k meni.*
«Jaz ne utegnem; zato ti bom pa skrbel še za kako drugo družbo,* odgovori on.
«Kako družbo?* vpraša ona in glavo vzdigne.
«In nu, kak prijatelj moj ali kaka prijateljica...*
Kakor nalašč oprh se malo duri in stara ženica strežajka vpraša, sme li pustiti gospoda, ki zunaj čaka in hoče po sili priti v sobo, rekoč, da je gospodov znanec in da sme vstopiti.
«Tu sem k meni?* zavzame se Vida.
«Reci mu, naj me zunaj počaka,* reče Alberto stari služkinji. A komaj ona vrata za seboj zapre, čuje se zunaj gla-san govor in takoj vstopi Musolino v izbo.
«Ce sta tako, ne vem, kako bi mogel dober, prijatelj, kakor sem jaz, nadležen biti. Predstavi me gospoci ali lepi gospe tu, čemu si me sicer vabil s seboj,* reče vsiljivec nesramno in se jima približuje.
«Kaj hočo ta!» vzklikne mlada žena.
«Pojdi ven, prosim te, jaz pridem takoj; saj vidiš, da nisi dobrodošel,* šepeče Alberto nevoljen in v zadregi zaradi svoje lahkomiselnosti.
«A tako?...*
«Tiho!» ukaže Alberto.
Vidi se je bil med tem povrnil ves prejšnji ženski ponos. Vzpela se je v svoji lepoti in visokosti in ukazalno tujcu s prstom in obrazom vrata pokazala.
Musolino je vrhu vse svoje spačenosti in vsegavajenosti vendar zardel pred to podobo, imponirala mu je, da se je dva koraka nazaj pomaknil, priklonil ji in rekel potem s prisiljeno šalo Albertu:
((Krasna je tvoja prijateljica In divna, to moram priznati, res, čeravno obžalujem, da ne sprejema ravno prevljudno gostov, katere ti v hišo vabiš. Oprostite!*
Rekši, sobo zapusti, a s pogledom, o katerem bi bilo težko reči, ali je imel surove poželjivosti ali vrebajoče, prežave zlobnosti, ki zaničevalno pomilo vaj e govori: čakaj, ubožica, pridejo ti še drugi časi in drugačni.
Albertu, lahki duši, bila je stvar neprijetna, a menil je, da jo bode nalahko odpravil. Stopi k oknu in tja od sebe govori: «Na, to je siten človek, draga moja, dasi sicer dober; obesil se mi je, ko sem k tebi šel; reko! sem mu, da naj me zunaj čaka; ali ker je že enkrat pri*«l tu sem, mogla in smela bi z njim lepše ravnati že zaradi tega, ker je moj prijatelj, veš!*
Nič odgovora.
«Sploh ti moram reči, da ti preveč zaiitevaš od mene in nisi več taka, kakor si bila prej,* nadaljuje polglasno Alberto v okno.
Še nič odgovora.
»Misliš li, da je res taka nesreča, če se seznani dober znanec moj s teboj in zve od mene, kaj si mi in kako? To ni nič. To se imenuje svobodno živeti in svoboda je vsem ljudem lepa reč.»
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50,— din, mesečno 1.000.— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri upravi.
— Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri «Societš Pubbllcita Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Tret