Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratni!', oznanilih velik popust. St. 90. Maribor, dne 7. avgusta 1912. Letnik IV. Dne 11. avgusta 1912 v St. Jurju ob jtsž. žele žilici velika slavnost „Orlov“ T cast narodnemu boritelju Slomšeku. istim ililslsiilil Komedija je končana. Turška zbornica, ta ekspozitura mladoturštva, je razpuščena, komedija, ki so jo igrali mladoturki s svojo domovino, je končana. Koj v pričetku krize je bilo očividno: gamo z razpustom osovražene zbornice se da, pomiriti razburjene albanske duhove. Ko. je moral iti 'Said paša s svojim kabinetom, kateremu je komaj 24 ur prej izrekla zbornica) ' sojeno ) zaupnic'o, je moralo biti z'a vsakega poznavalca parlamentarnih razmer jasno, Ida je tudi zbornica že zapisana smrti. Ce zbornica ne taiore vzdržati ministrstva, kateremu izreka skoro enoglasno zaupnico, potem je tudi sama brez moči. Ko je prišlo novo ministrstvo .„'velikih (državnikov“ na krmilo, se je v pričetku zdelo, Kakor da ne bo nastopilo z vso odločnostjo proti mlaJdoturkom. In govorilo se je n needinosti v kabinetu, o demisiji posameznih članov, o sporih v 'vladi itd. Neodločnost prvih korakov vlade je ta domnevanja potrjala. Toda, grozeč upor, ki je donel iz dele 'države proti mlado-turkoin, je okrepil pozicijo onih, ki so Mii za nei,Zr prosen boj proti korumpiranim , mladoturSkim mogotcem in njihova usoda je bila zapečatena. Napeli so sicer vse in zadnje moči. da bi se 'obdržali, toda odpor, izzvan po lastnem krivičnem sistemu, je bil'prevelik: padla ie njihova zadnja trdnjava — zbornica. Končana je s tem ogabna komedija, (Mlaldoturkl, ki so se šie pred kratkim kazali Evropi v blestečem sijaju kot neomejeni gospodarji Turčije, stoje sedaj o-snatmočeni' pred nami. Vse njihove 'besede o moči so bile humbug, zapuščeni, osramočeni in osovraženi beže v tujino Albanci slave zmago. Bili so glavna opora mlaci oturäkih mogotcev, kateri se 'jim pa niso izkazali hvaležne, zato da so jim izbojevali zmago, ampak so jih izrabljali in ogoljufali. Mesto svobodščin, katere so jim obljubili predno so' bili na 'krmilu, 'so jih hoteli potem popolnoma vkleniti v tesne okove centralistične turške države. In zajvršelo je preko albanskih gora, kot en mož se je dvignila cela svobodoljubna Albanija. Ker se jim ni hotelo izpolniti danih obljub, so si hoteli z orožjem v roki priboriti teptane pravice. Iz vseh delov Albanije so pribsjjale vesti o nezadovoljnosti, vstaji1 in revoluciji, 'Mogotcefv; vi Carigradu pa to ni spametovalo. Mesto da, bi Izpolnili o-pravičene želje, so proglasili Albance za rebele in so poslali na nje tisoče vojaštva, S tem so pa zadrgnili salmi sebi vrvico okrog vrata. Vojaštvo ni hotelo krotiti Albancev, temveč je kratkomalo odreklo pokorščino, ko se je zahtevalo, da bi nastopalo proti upornikom z orožjem, velik del je pa kar prešel v albanski tabor. Ura mladoturškega režima je bila — odbila. Kaj sedaj ? Kabinet Mahmud 'Muktar je s prav hvalevredno odločnostjo storil najvažnejši korak k rešitvi vedno bolj grozeče krize: razgnal je zbornico, odvzel je mlajcloturškji kliki zadnjo moč. Toda. kaj sedaj? Kriza, ki se je prej vedno bolj poostrevala in je spravljala državo v vedno Večjo nevarnost, je na mah razbremenjena, se je pričela, razvoizljayaiti, Najprvo se mora pomiriti Albanijo. ;Ne bo šlo to tako lahko, Albanci, ki bi se jih bilo v pričetku lahko hitro pomirilo, so sedaj razkačeni. Njihove Čete zasedajo brez boja eno'mesto aa drugim in korakajo vedno dalje proti središču 'Turčije, Ce hoče vlada preprečiti, da ogenj upora ne bo objel cele države, mora, delati zelo hitro in brez vseh zahrbtnih namenov. Nesrečno misel' o centralizmu se (mora odsloviti in vsaki narodnosti se mora dati priliko, da se v okvirju turške države kulturelno, nacionalno in gospodarsko samostojno razvije. Ce bo pa vse to zadostovalo, da se državo reši' razpada, je vprašanje. Vspehi Albancev so poživili aspiracije drugih balkanskih narodov. 'Iz črno-gorsko-turške meje r prihajajo vesti o krvavih spopa-dih, Srbija je ba.jé vpoklicala svoje reserve, bolgar- ske Čete so se začele zopet gibati in 'glasovi | o tihi mobilizaciji Bolgarije nočejo prenehati, iz Arabije se poroča o nemirih, na egejskih otokih je upor proti Turkom vedno hujši. Na vseh koncih in krajih gori in netiva je več kot dovolj. (A skrbi še ni konec? ! Vojska spravlja državo v vedno večje neprilike. Blagajne so prazne, kredita, ni, vojskovanje pa zahteva denarja. 'Ragun vsega tega pa še nevarnosti, ki prete od raznih zunanjei-politiČnih komplikacij. Vjpraišianje Sredozemskega morja postaja vedno bolj pereče. Potovanje gospoda Poincare v Petrograd brez tlvoma, ne bo ostalo brez posledic za vprašanje Sredozemskega morja in če se Turčija v kratkem na znotraj in zunaj ne konsolidira, zna priti zopet na tapet najkočljivejše vprašanje: dardanelsko vprašanje. In mnogo je še drugih zadev, pri katerih je usoda Turčije prizadeta. Rok, ki se iztegujejo po turški ded-ščihi, je premnogo, nevarnosti za njen obstoj še vedno tudi po pričetem čiščenju v notranjosti še toliko, da velja še lahko vsak Čas: komedija 'je končana, tragedija se prične! Kmet in karteli. Srp in kosa pojeta veselo pesem po žitnem polju. Obilni trud oblega leta spravlja kmet pod streho. Kdor ve, koliko temnih oblakpv se je čez poletje zbiralo nad poljem, tudi ve, kako in zakaj hvali kmet Boga, ko je srečno spravil pridelke domov, poidi danimi razmerami, ko pomanjkuje poljskih delavcev, je žetev težavno delo. In če sploh kdo, ima kmet pravico, da dobi zajsluženo plačilo za svoj trud. Toda ža-libog, temu ni tako. Le malo kmetov je tako srečnih. Komaj je Kmet napolnil svoje žitnice, j že so na delu elementi, ki se mastijo na račun kmeta, ki v par tednih brez velikegia truda več zaslužijo, kakor kmet s svojim celoletnim trudom. Vsak tovarnar, trgovec in obrtnik sme svojim izdelkom postanti take cene, da lahko izhaja, le kmet ne more in ne sme tega storiti. Za žito, meso itd, se določijo cene tržnim potom in kmet mora biti zadovoljen ' s cenami, katere ; drugi narekujejo, katere je določil svetovni trg. Ce je s tem zadovoljen ali ne, Če pride pri tem na svoj račun ali ne, ga nihče ne vpraša. Ce se pa pritoži, da z dolo- PODLISTEK. Anton Martin Slomšek kot kaplan. Odlomek iz njegovega) Življenja. A. Leben. V nekako zaisluženo odlikovanje je bil A. M. Slomšek že po dokončanem tretjem letniku bogoslovja posvečen v mašnika dne 8, septembra 1824. 'Kot izrez njegovega otroško-hvaležnega srca se mora smatrali dejstvo, da se je odločil primicirati ne v svoji rojstni župniji na Ponikvi, marveč v Olimju, kjer 'je takrat župnikova! njdgov ’prijatelj in očetovski dobrotnik Pražnikar. Ta je skrbel zanj skozi vsa študijska leta, njemu se je zato tudi' spodobila čast in veselje dneva nove sv. maše. In v resnici je tedaj župnik peljal v dvoje zasluženo plačilo za toliko žrtev ljubezni kot duhovni 'oče tega nadepolnega mladega duhovnika kot svojega duhovnega sina k oltarju in je tuffi pridigal njemu, Ki je imel postati — vzor vseh pridigarjev v lavantinski dijecezi. Ko je Anton Slomšek dovršil četrti letnik bogoslovja, je bil jeseni leta 1825 poslan zaj kaplana k Sv. Lovrencu na Bizeljskem in jeseni leta 1827 pa k Novicerkvi blizu Celja. Njegova skrbna priprava, ha duhovski stan je kmalu začela prinašati (blagoslovljene sadove. Po molitvah ih študijah ves navdušen za svoj vzvišeni poklic, Čigar visok pomen je jasno spoznal, je živel resno, tihotno, toda nieumorno delavno Življenje, tako da so ga vsi, tudi oni, ki so ga spočetka zasmehovali’ kot rigorista, pripoznali kakor vzor pobožnega duhovnika in navdušenega dušnega pastirja* Sploh pa se da ta stvar čisto naravno razložiti: ! Slomšek je namreč nastopil v dušepastirskem delovanju v tisti dobi, ko je jožefinizem naivno dosegel svoj višek;, in je strupeno seme, katerega so vse-jali generalni seminarji in ga je 'febromanizem, kot skrbni vrtnar vzgojil, ravno rodilo svoje uničujoče sadove, tako da je vsak izraz svežega cerkvenega življenja, ki je mejo jožefinskega cerkvenega reda ie malenkostno prekoračil, veljal kot rigorizem, pieti-zem in državi nevarna novost., kar niso samo smešili, temveč celo preganjali. Motil bi se pa vsakdor, ki bi mislil, da je bil Slomšek (kak mračnjak, ali da bi imel v svojem nastopu in svoji zunanjosti nekaj neprijetnega, apatičnega, osornega; ali da bi bil nasprotnik veselih družb. Ravno nasprotno. On je zelo Čislal vesele in razvedrilne družbe. Velikih, šumnih družb hi maral, bil je odkrit sovražnik onih napetih krogov, v katerih dolgočasna . ceremonijalnost, Kakor je pač v modi, zaduši vso prijetnost in zabavo. Pač pa, je bil od mladosti pa do poznega, večera, svojega življenja ljubitelj majhnih krogov,, v katerih so se zbirali dobri, odkriti prijatelji, naij so že bili duhovniki ali pošteni lajiki. In tukaj je vedel povedati marsikatero nedolžno šalo, tudi je znal koga ljubeznjivo podražiti, celo nedolžne popevke je peval s svojimi prijatelji s sVojim prijet-no-donečim gla)som. Da, celo svoj pesniški talent je vporabil v to, da je ra|vno v onem. času spesnil veliko takih pesmic, ki ne učijo radoslti življenja uživati v razuzdanosti, marveč v pobožnih mislih na Boga; ki torej pevca ne razvedrijo samo, ampak ob enem tudi pobožpa čustva vzbujajo v njem. Iz travno tega razloga Slomšekove pesmi niso nie izgubile skozi dolgo vrsto let na lepoti in vrednosti, rparveè so do sedanjega trenutka ljube wto-tako starčku, kakor mladini in bodo gotovo tajke o-stale skozi vse generacije; kajti (postale so v polnem obsegu besede narodne pesmi. Tuffi še pozneje je spesnil več pesmi vesele in živahne vsebine, bodisi' za odrasle, bodisi za mladino. Smelo trdimo, čim bolj se je bližal dvojim starim letom, tem bql’j se je vpoglafbljal v nedolžne šale in radosti mladine. Kajti ravno v slednjih letih svojega življenja, je napisal veliko prisrčnih otroških pesmic, katere je priobčil v „Drobtinicah“ leta 1862. Sploh je fcntil v oni svoji življenjski dobi dovolj pesniške moči in pa zmožnosti, da se je ločil višjih pesnitev; kajti že na svoji prvi štaciji je prestavil Schillerjevo '„Glocke“ metrično leta leta 1847 na prigovarjanje njegovih prijateljev dal v „(Drobtinicah“ natisniti. Toda. veliko bolj kot narodni pesnik je Slomšek zaslovel kot pridigar. Njggova prikupljlva postava, njegovo plemenito, resnomilo, duhovito obličje, njegovo ognjevito oko, njegova lahksi, živahna akcija, njegov obsežen, srebrnočisto doneči glas, njegovo nalvdušeno prednašanje, njegova pesniška! fantazija,, njegovo poznanje srca in čustev, nagnjenj, prednosti in slabosti svojega slovenskega f naroda, njegova temeljita izvežbanost v, tistem jeziku, v katerem je menil govoriti : vse te lastncfcti ' so se v njem srečno družile ter naredile ‘ Slomšek?! ! kot prvega govornika med mlajšimi klerom. Od blizu in dar leč je ljudstvo prihajalo, da bi slišalo ognjevitega, mkjdega govornika. Ljudje, ki so ga slišali govoriti, so dejali: „da tako 'govorijo, kakor da bi rožice sadili.“ S tem so hoteli reči: Njegovim poslušalcem se je dozdevalo, da se Sprehajajo med samimi cvetlicami na polju. In tako je tudi bilo; kajti njegdv 'stil je bil bogat na prispodobah in govorniških okraskih. Govoril je v živahni domišljiji slovenskega ljudstva; ljubil kratke, ostro markirane stavke, njegove pridige so bile polne vzvišenih misli; gotovo je bil to sad' istotako duhovito spisanih knjig ' starega veka, ksitere je tudi pogosto citiral v svojih govorih. c Tlako nra.vnočisto duhovsko življenje, tako po-, žrtvovalno dušepastirsko delovanje, kakor je bilo A. Slomšekovo, ni (moglo ostati prikrito očem njegovih predstojnikov; postal je, ne da, bi Sam vedel, njih ljubljenec. Tn ravno tako lepe kakor, resnične šobile besede, katere je spregovoril pri njegovi slovesni introdukciji knezoškofa velečastiti stolni prošt Franc Fridrich v svojem nagovoru: „(Onem patprno sem- per prose/qjuabar amore“, to je: „Katerega sem vedno ljubil z očetovsko ljubeznijo.“ Slivnica, 3. avg. 1912 čeno in predpisano ceno ne more izhajat, nakoplje sovraštvo dobro ; organiziranih prekupcev, kateri uprizorijo divjo časnikarsko gonjo či u s berainili listov zoper „trmoglavega“ Janeta. V zialdnjih letih smo žalibog to pogostokrat doživeli. Ko so kmetje pred nekaj leti na Nlžle-Avstri]-skem vslef.lt zvišanih cen vseh predmetov, katere rabi kmet i in vsled pomanjkanja poslov zvišali cene mleka pri litru le za dva vinarja, je nastala f vsled tega uprav divjaška gonja! f zoper kmetar-,,ioderuha. Srd meščanov ni bil naperjen proti pretkanim pre-kupcem, kateri so vendar glavni krivci^ visokih e’en vseh živil, marveč srdili Jšo se na|d kmečkimi stanom, kateri baje nikdar nima deisti. Kakšnih sredstev se poslužujejo ti hujskajoči in odirajoči elementi, da odvrnejo pozornost od pravih krivcev, smo v zadnjem catsu. zopet jasno videli, |Vsled hujskanja socjjalno-demokratičnega glasila „Arbeiter-Zjeitung“ in dunajskih liberalnih časnikov je sklicala vlada enketo, da prouči, če bi ne kazalo, da se uvrsti še mlekarske zadruge meli kartele. Mlekarske zadruge loot oderuh! Kdo bi se ne smejal! Kdor ima le količkaj pojma-o tem, kako se zalaga Dunaj z mlekom, ve, da og! 900 tisoč litrov mleka, ki jih rabi Dunaj vsak d api, prodajo veletržci :5,16.000 litrov, 110,000 litrov pristave m vse .mlekarske zadruge skupaj le 250.000 litrov. In vendar si drznejo kmeta, kateri ne določuje cen na velikem mlečnem trgu., razupiti kot oderuha! Mlekarnam manjka potrebnega, kajpitala in tutìfi niso ta^ ko organizirane, kakor karteli. In kako naj bi narekovale cene mleku? ^Arbeiter-Zeitung“ in njeno ozadje le predobro ve, da gospodujejo velekapitalistični krogi f ne samo na trgiu za žito, živino in meso, ampak tudi pri narekovanju cen za mleko — neomejeno. N,ada|lje jim je tudi predobro znano, da trpi kmet pojdi ( oderdjštvom kartelov n^vno tako, kakor vsak drugi stan. Kmet še mora razen neposrednih davkov, o katerih rudečkarji toliko govorijo* še plačevati zemljiški, hišno-razredni, hi š n o- n aj e inni n?, (ki in mnogokrat še tudi osebpo-do-hodninslki davek, Dia plačuje kmečki stan ogrqmne svote davka, 'se že razvidi iz dejstva, iker pripada dobra polovica vsega prebivalstva v Avstriji kmečkemu stanu. (Zia taka logična razmotrìvianja, (za taka dejstva, M se jih ne da utajiti, se pa sociajlma demokracija prav nič ne zmeni. O p a, katera scaltra kme-ta( za svojega najhujšega nasprotnika, zasleduje le edini smoter, da bi ‘kmeta ugonobila, kar skuša doseči na ta, način, da napenja vse svoje sile,, napraviti iz kmeta proletarca. Položaj kmeta* kakoršen je ivi ogromni: večini, ni razveseljiv. Le s težavo in z velikim trudom se Še ohrani krnet na lastni grudi ' in težko ječi vsled silnega zadolženja. Sedaj pa hočejo njegovi; nasprotniki še natveziti javnosti, da so pol j e deklica skladišča in zadruge, ki le s težavo životarijo, nekaka oderuška podjetja, Ali se je že kedaj slišalo, da bi bil ke-ri»a,j kak mož, ki ima dosti pod palcem, usltanovil kakšno delniško družbo za kupčijo z vunom, z živino itd. Gotovo ne! In zakaj? Vsak le predobro ve, da je boljši, vtakniti denar v takšna [podjetja, ki mu prinesejo vječ dobič.ka, kakor ga pa navadno vržejo gospodarske zadruge. V kmetu se mora vzbuditi zavist, ako ižlve,, da so delniške družbe, ki izplačujejo 30—60 % dividendo. Kje najdeš' dandanašnji kmeta, kateri bi zajnogel reči, da mn vrže kmetijstvo čistega dobička 5—10% ! ? Primerno bi torej bilo, Če bi se vlada v toliko ojunačila, da bi sklicala enketo, na kateri bi se široki javnosti naznanila imena tistih, k|i vlečejo mastne dobičke iz kmečkih žuljev, 'da bi se med sabo nekoliko bližje spoznali! Politični pregled. Cesar. Listi poročajo: Cesar je pritrdil predlogu vojnega ministra generala, Auifenberga,, po katerem S naj Skoda-tovarne izdelajo nove jeklene cevi za topove za naše havbice n a svoje stroške in jih vojni upravi oddajo, oziroma naj tovarna zgradi nove jeklene cevi na državni kredit. ! Državni zbor. Praški list „Ceske slovo“ poroča, da se snide državni zbor dne 20. oktobra. Glavno deloviajnje v jelenskem zajedanju bo osredotočeno na finančna v-prašanja. V ospredju je tudi vprašanje o sestavi nove delovne pečine. Važno je tudi, kdo postane poljedelski minister. Ceško-nemška spravna pogajanja. Narodna socialna! stranka I je imela v nedeljo, dne 4. t. m. v Pragi velik ljudski shod, na katerem sta govorila poslanca Fresi in Lisy, M sta oba označila sedanje stanje češko-nemških spravnih pogajanj za zelo neugodno za češki narod. Zflasti pa sta čim najostrejše napadala politiko mliadočehov in njihovega voditelja, dr. Kramarja. Med shodom je prišlo do burnih demonstracij, ker se je dr. Kramarju očitalo izdajstvo naroda.. Na tem shodu je bila sprejeta tudi ostra, resolucija proti sedanjemu načinu češko-nemšldh spravnih pogajanj. Delegacije. Ogrski državni zbor se snide dne 17. septembra in »o ii.Vi.rrc iz\ olii delegacije. Avstrijska delegacija ostane stara. Najbrže se bo pričelo delegacij-sko zasedanje dne 23. septembra. Italijanska pravna fakulteta. Goriški italijanski list „,I1 Popolo“ izjavlja, da pomenja ustanovitev stolice za menično, pomorsko in trgovsko pravo na Rivoltelli v Trstu samot izpopol-njenje tega zavoda. Italijani vstrajajo slej kot prej pri svoji zahtevi, da se i*a vsak način ustanovi1 jv Trstu juridična fakulteta, Mešetarjenje z italijansko pravno fakulteto noče prenehati ! in je res potrebno, d'a so naši poslanci-pazno na straži, drugače bi sedanji vroči dnevi še utegnili kaj skuhati! Bosna. Glasilo mažarske katoliške ljudske stranke — „Alkotmany“ — priobčuje senzacionelen članek pod na.sktf .om: „Druga aneksija Bosne in Hercegovine po Avstriji.“' V tem Članku se zatrjuje, c3a bo .na jesen v delegacijah stavljen predlog, naj se uprava Bosne in Hercegovine reformira. Zai upravitelja teh dežela naj se postavi bosanski ban, ki ga imenuje vladar na predlog ogrske vlade, ki pa na' upravo samo nima absolutno nobene ingerence. Na drugi strani se ima imenovati bosanski minister-rojak, ki bi naj bil član avstrijskega ministrstvain odgovoren avstrijskemu parlamentu. Med ljudstvom. Zgornja Ponikva. Po (poznem sv. opravilu se je zbralo v nedeljo dne 4. t. m. mnogoštevilno občinstvo na vrtu gospoda Jelena k zborovanju, ki iga j,e priredilo tukajš ije izobraževalno društvo. Shod je otvoril predsednik gospod Lovro Kos, tej- podelil besedo državnemu poslancu, gospodu dr. Antonu KoroŠc u* ki je dokazoval, kako je tudi za vse jakno življenje potrebna kmetu in delavcu velika izobrazba, Predsednik ( mladeniških zvez gospod Zajc je govoril o potrebi mladinske organizacije. Obema govornikoma so, zborovalci glasno izrazili dvojo zahvalo ter izrekli željo, da 'kmalu zopet prideta. Sv. (Tomaž pri Ormožu. Kaj takega kakor pretečeno nedeljo Sv, iTonvaž gotovo še ni videl. Pa saj je za to slavnost tudi oblekel praznično obleko. Z vseh hiš so vihrale Zastave in visoki mlaji ter slavoloki so naziianjali, da prihaja d^nes mladina; od blizu in dajleč Častit in proslavit 'spomin Slomšekov, da prihaja se navduševat za nairMnji boj za verske in narodne svetinje. Nič ni pomogaio. da je ta mladeniški tabor, ki se je nameraval vršiti že prejšnji mesec, oblast vi Sporazumu z gotovimi krogi prepovedala, nič ni s tem škodovala prirediteljem, kajti mladina 'je dala odgovor temu s tem, da se je 'v podvojenem Številu zbrala na tem lepem hribu. T!udi s tem nam niso nič prizadeli, da so v nočnih urah od sobote nai nedeljo naši prijatelji v liberalni in nemškutarski obleki brez vsakega vprašanja najeli slikarje (pa ne akademične), ki so z njim prirojeno spretnostjo in njih vrednimi diša/vami popolnoma brezplačno poslikali župnišče. Nad 1000 mladine, med njo tudi precejšnje število zavedno-katoliških deklet, je bilo zbnajae na tem krasnem hribu. Ob %10. uri predpoldne je bilo cerkveno opravilo, katero je opravil velečastiti gospod dr. Hohnjee. 'Takoj po sv, maši pa se je pred cerkvijo pod milim nebom vršilo javno zborovanje. Pred otvoritvijo pozdravi v daljšem nagovoru predsednik dekanijskega okrožja Sever iz Humaivso zbrano mladino, zatem velečastitega gospoda dr. J. Hohnjeca, državnega poslanca gospoda Brenčiča, deželna poslanca gospoda Ozmeca in gospoda Meška, častito duhovščino in vse navzoče ter odda, besedo slavnostnemu govorniku gospodu profesorju dr. H o h n j e c u. Burno pozdravljen povzame ; gospod' | dr, Hoh-njeo besedo in v blizu eno uro trajajočem in nad vse poljudnem govoru navduši mladino za delovanje v smislu Slomšekovem,1 ki mu je geslo in življenjska naloga ljubezen tio Boga, zvestoba do samega sebe, in požrtvovalna ljubav do svojega naroda. Nato so še govorili fantje-gpviorniki ! in sicer: L. Habjanič, Sv. Miklaivž; Škof, Velika Nedelja; zastopnik Orla iz Središča; Horvat 'in Korpar iz Sv. Lenarta; na kar se je predpoldansko zborovanje zaključilo. Popoldan po večernicah pa se je nadaljevalo to zborovanje na gostilniškem tvrtu gospoda Cafa, kjer je nastopil kot slavnostni govornik vjelečastiti gospod župnik in deželni poslanec !G z m e c, nadalje državni poslanec gospod B r e n č d č, dr. H o h n j e c, deželni poslanec Meško, Prapotnik-Središče, Meško-Polenšak, 'Horvait-Sv- Lovrenc v Slov. gor. Celo zborovanje je uspelo nad vse krasno irt bo tudi v doglednem času obrodilo primernega sadu, kap je v interesu našega ljudstva najiskreneiše želeti ! Proces proti Jukiču in tovarišem. ! Zagreb, 5. avgusta. Danes je sedmi dan razprave. Navzoči so vsi obtoženci, razen ’Jukiča. Razprava se je pričela s čitanjem sodnijskih spisov, nadalje so se precitate listine in izpričevala obtožencev. Nato se je prečitalo izpričevalo okrajnega glavarja na Brodu o Jukiču in njegovi družini. Poročilo pravi, 'da, je bil Jukič vedno nasilen in ekscentričen. Doma so Jukiča imeli za norega. Njegov oče je pijanec, ena sestra se nahaja v norišnici. Iz dopisov vojaških oblasti, ki ‘so se tudi precitali, j je dokazano, da je bil Jukič nasilen, mnogokrat kaznovan ter je tudi dezertiral. Pozneje se je pa sam javil vojaški oblasti, najkar so ga dali v norišnico za opazovanje ter ga (končno) otipu slili. Predsednik je nato odgovarjal na razna vprašanja branitelja dr. Prebega ter je prečita! tudi neko grozilno pismo, v katerem se zahteva, da se Jukič pošlje na opazovanje. Branitelj dr. Prebeg je zatem predlagal 'zaslišanje še več prič, v p.rvi vrsti o-nih, ki so bili ob Jukičevem zaslišanju navzoči, nadalje je predlagal, da se zasliši župnika in več posestnikov, iz Jukičevega rojstnega kraja' in še' 'več drugih, ki bodo potrdili, da Jukič ni bil pri zdravi pameti, nadalje, da se zaslišijo priče, ki bodo izpovedale, da ‘je Jukič tisto noč pred atentatom fantaziral in da je bil pred atentatom štiri dni zaporedoma pijan. Državni ' pravdnik , Se ne protivi ' poslednjim predlogom, pač pa se protivi zaslišanju prič o blaznosti v Jukicevi družini. Ob pol dveli predsednik razpravo odgodi na naslednji dan in izjavi, da bo sodni sklep glede predlogov za,govorništva odgovoril v jutrišnji razpravi. 0 • • Zagreb, G. avgusta. Danes je osmi dan razpnave. Sodni dvor je, bd-klonil vse predloge branitelja, ki zadevajo duševno stanje Jukiča, pač pa se strinja z zaslišanjem prič policistov in 1 orožnikov, ki so J ukida nadzorovale. Policijski uradnik Kopsa in več policistov so izpovedali, da niso opazili [ na Jukiču! pič abnormalnega. Nato (je bila, zaslišana gospa Ziwerger, pri kateri je Jukič stanoval Izpovedala je, da je Jukič vedno ian-taziral o svojih pesnih, katere je vsakemu vsiljeval, vsled česar so se ga vsi ogibali. Fantaziral je cele noči. Eniško je tudi izpovedala; hčerka gospe Zrvver-ger ter je Še dostavila,,, da so smatrali Jukiča že vsi njegovi 'tovariši za norega. Istotako je izpovedala naslednja priča, JukiČek. prijatelj Gostinčar. S tem je bilo zaslišanje prič končano. Predmet jutrapnje razprave f bodo izvajanja psilnjatrov, ki opazujejo Jukiča, Raznoterosti. P« n. naročnikom, ki še niso poravnali lanske naročnine, smo napravili na ovitku današnje številke rudeč križ. Upamo, da bodo sedaj storili svojo dolžnost. Če bi se bila kje vrinila neljuba pomota, prosimo, da se nam oprosti in se nas o tem obve ti. Štajerci pri Mariji Pomagaj na Brezju. Dne 5. in 6. avgusta je bilo 2014 Štajercev na Brezju, Bili so krasni, nepozabni dnevi. Navdušen j e romarjev velikansko, V vznesenih besedah so romarjem lomili kruh božje besede vlč. gg. A., Grušovnik^ Fr. Muršič, France Gomilšek in Anton Jerovšek. Vsi romarji so 'opravili v pondeljek sv. spoved ter so v torek pristopili k mizi GospodoLj. Nad vse ganljiva je bila procesija v pondeljek zvečer, patere se je nad’ 2000 romarjev s svečami v rokah udeležilo, prepevaje slavo Marijino, 'Romarji so imeli le eno željo: prihodnje leto na zopetno svidenje! f Josip Rojko. Iz Hoč prihaja 1 tužna ( vest : Danes zjutraj je ugrabila kruta1 smrt našega obče priljubljenega gostilničarja, posestnika itd. gospoda Josipa Rojko v starosti 61 let. Ranjki je bil kot ka-toMško-narodno-zaveden mož 'dikla in ponos naše slovenske občine. Obitelji izražamo naišo najglobokejše sožalje ! Pogreb dragega, rajnega se vrši v petek ob 9. uri predpoldne. N. v m. p, ! Slomšekova razglednica. (Tiskarna sv, Cirila v Mariboru je založila ‘Slomšekove razglednice. T,a razglednica prinaša sliko s citajtom: „Le bistrimo si glave, Ne dremajmo zaspani, Sovražnim narodom prodajni.“ in lastnoročni Slomšekov podpis. Delo 'je praivi okusno, slika povzeta po najboljši Slomšekovi sliki, kar jih imamo in smo prepričani, da bo letos v Slomše-kovem letu vsak rad segel ‘po tej razglednici. Posebno ■ opozarjamo vsa bralna in Izobraževalna društva, da si za vse Slomšekove slavnosti in prireditve obilno naročijo teh prekrasnih razglednic, (Naročajo ‘se X tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad pa stane 10 viharjev. [Trgovci in društva dobe še 33 % popusta. Evharistični shod na Dunaju. Ker od raznih strani prihajajo vprašanja o zadevah tega] shoda, pojavimo tukaj nekatere zadeve, IKo nam ravnateljstvo južne železnice naznani n allični vozni red in cene za posamezne postaje med Trbovljami in Spielfel-dom, bomo vse objavili v naših listih. Za sedaj je le toliko gotovo, da bo posebni vlak vozil dne 11. septembra. Ker bomo že lahko okoli poldneva dospeli na Dunaj*, se boöo lahko vsem še/ pri belem 'dnevu odka-zala stanovanja,. Mnogi župnijski uradi so nam že poslali zneske za pristopnice po 6.70 K, 10.70 K in 3.70 K. Za te so vstopnice ali kongiresne karte v naši pisarni že izgotovljene. Ko nam dunajska] centralna pisarna odkaže skupna stanovanja;, ki bodo večinoma po] šolskih divjoranah, bomo na vsako pristopnico tudi .zapisali, kje vsak stanuje. Ako pa; bi' kdo dobil karto brez naznanjenega stanovanja, naj se obr- 7. angusta 1912, ,'H. -!■'>" ..J . I. i'".'. ..I.—— ■.......— ■II.—!■■■■■■■ ■■■■"* ne do svojega gospoda župnika, da mu zapišejo stanovanje na karto. To je zelo važno v slučaju, ato se kdo na Dunaju zgubi ali kam zaide. Ko tak pokaže svojp pristopnico z označenim isftanovanjem, mu b«po Dunajčan je lahko pokazali, kam se naj obrne. — Legitimacije, ld jih bo naš'odbor razposlal, ciajo pravico do znižane cene za polovico na vseh železnicah {južni, državni, nižjeavstrijski deželni v 'Marijino Celje), razun na spodnje-Štajerskih deželnih (Rogatec— Grobelno in Konjice—Poljčane). Za zadnji dve bomo skušali dobiti posebne legitimiacije. Zia posebnii jvlak, ki bo vozil samo na Dunaj, ni potreba nobene legitimacije. Iz Dunaja nazaj se bo vsak (lahko peljal z vlakom, ki mu bo najbolj sodil. — Karte za posebni vlaki bo treba naročiti in plačati v pisarni Lavantinskega evharističnega odbora v Mariboru,, Koroška cestai 1. (— Župnijski uradi naj pošljejo vse zneske za: pristopnice, jznatke in legitmacije na naslov blar gajnika 0r. Jos.. Somreka v Maribor, ne pa na Dunaj. — Vstopnice za 8.70 K veljajo samo za dne 14. in dne 15. septembra, druge pa) za vse dni. Skupna stanovanja so zagotovljena vsem, ki pridejo dne 11. septembra na- Dunaj. Kdor pride pozneje, je mogoče, da še kaj dobi, a je malo upanja, kjer pride toliko tisoč tujcev na Dunaj, Samo Slovencev bo nad 3000. — Duhovnikom namerava priskrbeti „Celebret“ Lav. evharistični odbor, da ne bo 'treba vsakemu posebej prositi. — Udeležencev je priglašenih blizu 1200, in med njimi 126 duhovnikov, (naji 600 mož in nad 400 žensk. — Za procesijo bodo možje z duhovniki razdeljeni v tri skupine: Maribor, Celje, Ptuj. Vsaka skupina; i ima ned 200 mož. V 1 mariborsko iskupino spajlajo i. dekanije: Maribor levi breg, Sv. Lenart, Slov. ‘Bistrica, Maribor desni breg,, Tarenina,. Stari trg, Konjice. Ptujska skupina! obsega dekanije: Ptuj, Ljutomer, Velika Nedelja, iZlavrČ, Hoče, Rogatec. Celjska skupina pa ima te-le dekanije: JCelje, Šmarje, Gornjigraid, Bratslovče, Laško, Noviacerkev, Kozje, Videm, Skale. Kakoršen je človek, kakšnih sredstev se poslužuje. Liberalci so ljudje nečednih političnih manir in umazanih rok, zato se najboljše počutijo v blatu. Pokazali so to v nedeljo pri Sv, Tjomažu 'pri Ormožu. Ker niso mogli preprečiti tabora naše mladine, so se hoteli pa, maščevati. In maščevali so se tako, da že V njihovi jezi vsakdo vidi njihovo bistvo,, njihovo grdo notranjost. Sli so in najmazali v noči od sobote na nedeljo župnišče z blatom. Noč, katera; dobro služi nepoštenjiakom in pocestnim pobalinom, in blato, v katerem se ugodno počutijo razna nečedna bitja, to sta simbola vredna) liberalizma in tv znamenju teh dveh hoče zmagati. Pa ne bo, V temi in blatu bo napravil žalosten konec. Blamaža. Niso ravno številne vrste slovenskih svobodomiselcev, toda še te so si meid sabo v vjednih sporih in, bojih, Žaljena samoljubnost, hrepenenje po koritu, brezprimerna domišljavost in 1 častihlepnost, to go taki vzroki, iz kaiterih izvira neprestano ravsanje in kavsanje med liberalnimi krogi. V pondeljek so se odigrali v Ljubljani V liberalnem taboru zopet prizori, ki so z bengalično lučjo posvetili v razdvojenost in gnilobo liberalizma ter so vsled čeških' gostov, ki so bili navzoči, Velik škanjdajl. Nekateri liberalni petelini so hoteli ' osnovati narodno-socialno stranko. Povabili so ki ustanovitvi češkegjat poslanca Choca, ki se je otdzval povabilu z 150 narodnimi-so-cialci. Vsa ‘stvar pa liberalnim starinom ni bila po godu in na ustanovnem zborovanju je prišlo do grdih prepirov in škandalov med llberajlei samimi, Ker je poslanec Choc v svojem govoru rekel, da narodni socializem ni političen, ampak samo kulturen, je moral še on slišati od rajzdraženih liberalcev; zbadljive medklice. Ne da bi prišlo do kake ustanovitve m ne da bi kdo zaključil zborovanje, pri katerem; so manjkali kar trije naznanjeni liberalni referenti, so se prepirajoči liberalci razšli. Upamo, dai so Cebi dobili zadostno sliko, iz kakšnih puhloglavih, površnih in domišljavih elementov še rekrutira slovenski liberalizem. Manevri > borzijancev. Na drugem mestu prinašamo i vest, da je cesar pritrdil Auffenbergovemu predlogu, po katerem I bi naj dobila naša artilerija nove jeklene cevi iz ŠkociSove tovarne. Po zadnjih vesteh se pa od dobro informiranih krogov ta poročila zanikajo. Vse vkup ni nič drugega kot manevri židovskih borzijancev, ki hočejo pa tak sleparski način umetno 1 in hitro dvigniti vrednost Škodovih akcij in napraviti pri temi mastne 'dobičke. Graški prekaj alee mesa pod ključem. Dne 8. t. m. so zaprli v Gradcu preka j alca) međa Kjudcjtika Farenđla, njegovega zeta in poslovodjo. Farendla je imel pri Sv. Petru nri Gradcu in v Waltendorfu veliko tovarno I ’za izdelovanje klobas ! in prekajalnico. Imel je v mestu tuffi več prodajailnie, Jv 1 katerih je prodajal svoje izdelke. Že delj časa se je govorilo, da dobiva iz Ogrskega pokvarjeno meso, Poizvedovanja oblasti ’so spravila na dan prav gnusne reči. Zasačili so ga, ko je dobil crknjeno živino. 'Živinozdrav-nik je konstatirah daj je živina poginila vsled rude-čice, ali pa visled kuge. Crknjeno živino min je. pošiljal nek ogrski jud iz Ogrskega po zelo nizki ceni. Za svinjo, katera je na primer tehtala 60 kg, je plačal Fafrendia samo 10 K, Iz mesa teh crknjenih živali je delal klobase. Farendlovo osobje je dobivalo denar, (da molči, f Izdal ga je neki mesarski pomočnik, katerega je FarendTa .pred kratkim odpustil iz službe. Komisija, ki se je podala v njegovo tovarno, je našla nepopisno nesnago in veliko zalogo mesa, ki je že ‘grozno smrdelo. Ko so Farendla tirali vza- por, je bilo prebivalstvo hudo razburjeno, Linčalt bi ga bili, Če bi ne imel močnega spremstva. Dolgo časa je delal brezvestnež dober „jkjšeft“, obogatel je, > toda nič ni tako skrito, I da bi ne bilo enkrat očito, tudi njega je zadela zasluženai usoda — na varnem je sedaj ! Za katoliško univerzo v Washingtonu je daroval peki žid 25.000 dolarjev (325.000 K), ne mara pa, da bi prišlo njegovo ime v javnost. Storil je to radi-tega, ker prizna, da, je katoliška!, cerkev najboljša o-bramba zoper nevarne nakane anarhistov, in pa so-sialistov. Zima in sneg na Ruskem. ' Iz raznih pokrajin Rusije se poroča o velikem mrazu in snežnih viharjih, ki so nastopili zadnje dni. Najhuje je na Rusko-Poljskem,. kjer je sneg visoko zapadel; V snegu je poginila velika čreda ovac, broječa 900 glafv. fSadje in žetev je uničena. Profesor Vlaho Bukovac je iz Prage došel v Zagreb, kjer bo po naročilu vlade novo vseuciliščno knjižnico okrasil z velesliko, ki bo predstavljala) razvoj hrvaške književnosti od dalmatinskih početkov do danes. Štajersko. Maribor. Adolf Wessiak, trgovec z manufakturnim blagom, je svojo preselitev, iz Dravske ulice naznanil tudi v našem ( ..^Slovenskem Gospodarju.“ Ljudem, ki hodijo k njemu kupovat, pa 1 vsiljuje — „Štajerca“, Češ, da boš lahko v, nedeljo popoldne malo cajtenge bral. ìTìrgovec Wessiak1 naj pomni, da vsak, ki začne s „ištajercem“ ljudi k sebi vabit, privabi nazadnje tudi — konkurz, ker naši ljudje takih listov in ljudi ne marajo! Maribor. (Drava zahtevala zopet človeško žrtev.) ] Ker Maribor nima nobenega ljudskega kopališča, so ljudje primorani, da se kopljejo v Dravi; ni torej Čuda, če zahteva nevatrna Drava ' vsajko leto nekaj človeških žrtev. Dne 4. t. m. se je šel 17Mni pekovski učenec, Karol Kavčič kopat v Dravo. Spustil se je od obrežja malo predaleč,, zmanjkalo mu je tal in je izginil v valovih. Utopljenca dosedaj še niso našli. Maribor. (Zopet zastrupljenje rib v Dravi.) V Dravi 'pod kainalom Freundove tovarne za psuje v Mariboru je bilo zopet opazplti veliko I Število mrtvih rib. To ponovno zastrupljenje rib je gotovo zopet povzročeno vsled tega, ker se spušča (po kanalu v Dravo ‘zastrupljajoče snovi. Svarimo pred zavživanjem rib. Hoče. Naši posilinemci se kaj čudno obnašajo, ob raznih priložnostih ; no, pa saj ni Čudno, saj teo njihovi učitelji — mariborska Irakarija — njim živ zgled. iTii ljudje Človeka kar na cesti oblajajo, kakor gotove vrste živali, 'zlasti so v tem mojstri kolesarji. Mi Hočani si take hujskanje kratkomjalo prepovemo, ostanite doma, če se ne znate dostojno obnašati, razumete! Izmed domačinov se posebno neki gospod oblikuje, ki morda 'pride v 'kratkem na vrsto. Znajo pa znajo — zmerjati in Človeka na cesti oblajati. Ptiča spoznaš po perju, človeka pa ,po njegovem obnašanju in govorjenju. Hoče- Dne 5. t. m. sta prejelia. zakrament sv. zakona v na'džupnijski cerkvi v Hočah gospod Ivan Verdnik, c. kr. poštni uradnik, in gospicaj Rez. Her-gouth. Poročil ju je velečastiti gospod Koželj, župnik v Ločah pri Sv, Duhu, 'ženinov soroffiiik in birmanski boter. Naša Dekliška zveza mnogo zgubi — saj je bila nevesta tajnica. Bila je tudi derkvena pevka in družbenica Marijina. Da „bodi srečna, draga sestra“, tudi v zakonskem stanu, kakor si bila v samskem. Na gostiji je nabrala vrla in. nadebudna! go-spica Evica Frlangež 12.54 K ' za (.Slovensko Stražo.“ Hvala! Slivnica pri Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m. je pr,i nas velika mladeniška slavnost. Mladeniči, pripravite se . in pridite v ogromnem Številu. Več prihodnjič. Sv. Križ pri Mariboru. Naglo se nam bliža že dan 25. avgusta, ko se vrši pri nr:(s C na prijavnem kozjaškem hribu Sv. Križa nad Mariborom, redka slovesnost 251etnice tukajšnjega1 bralnega \ društva, združena s slavnostjo SOletnice iSlomŠekove' f smrti. Priprejve za to .znamenito slavlje so v najboljšem teku ter obeta biti ta pomembna prireditev nad vse sijajna in veličastna. Vabimoi ponovno brate Slovence od blizu in daleč, zlasti Še bratjskja društva;, kakor tudi našie dijaštvo, da ta dan zanesljivo pohite nied obmejne svoje brale. Posebej ‘opozarja,md I prijatelje planin, da porabijo to priložnost ter pridejo ogledat si to lepo točko Koz jaške ga gorovja, od koder se vidi lep kos krasne slovenske zemlje, ob enem pa tudi z nami se, poraizveselit. Za zdravo in dobro Zabavo bo vsestransko poskrbljeno; posebej opozorimo zasedaj le na javno telovadbo, s katero nas boj io iznenadili vrli Drli mariborskega okrožja. Natančen vspo-red se objavi pozneje. Kdor bi morda želel prenočišča, naj to naznajni na naslov:. Bralno društvo pri Sv. Križu, pošta Gornja Sv. Kungota. — 'Dne 25. avgusta torej vsi k Sv. Križu nad 'Mariborom, ta, dan bodi tukaj na visokem Kozjaku skupen ! veličasten praznik obmejnih Slovencev! Mala Nedelja. iVT1 zadnji, Številki ' „Narodnega Lista“ z dne 1. avigusta se je neki m,alonedeljski liberalni širokoustnež spravil nad Marijine device rekoč: „'V tej hišici se bodo zbirale ob nedelj a/h po maši Marijine device ter tam čakale na večernice.“ Pa siisi, -Ü dopisunčeki! Marijine device ne. bodo v tej hišici potrebovale prostora, ker so še toliko krepkje, da pridejo od maše domov in potem nazaj k večernicam. So pa vendar v: naši župniji f od 70 do 801etni starčki in ženice, ) kateri se rajdi udeležujejo služble božje in bi zares, posebno v zimskem času, potrebovali tople izbe, kjer bi po priporočilu gospoida liberalnega sanjača na večernice čakajli. Zato pai čestitamo Častitemu Igospodu i župniku, da je to misel sprožil in delo začel, kajti naprava bo zelo koristna, posebno ker bodo naša društva imela tam svoje prostore. Toliko resnici na ljubo! Sv. Trojica v Slov. goricah. V. soboto ffiie 3. t. m. so se vršile pri nas občinske ‘volitve. Izvoljeni so po večini štajerčijanci in posilinemci, a tudi trije Slovenci in sicer gospodje: Klemenčiči Klobasa in Mlinarič. Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo dne 11. t. m. se pr.redi na vrtu gospoda V. Pernata ljudska veselica s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Petje: a) Härtel: Pozdrav, moški zbor. b} Aljaž :Izveni mi, mešan zbor. 3, Godba: Ko bi bil kralj! Uvertura.. 4. Igra: Ženska trmoglavost, burka v enem dejanju. 5. Petje; a) Volarič: Slovenskim mladenkam, mešan zbor, s spremljevanjem orkestra, b) Aljaž: Soči, moški zbor. 6. Igra: Moška trmoglavost, gluma iv enem dejanju. 7. Petje: a) Naša zvezda, mešan zbor. b) Sl|avlcek, mešan zbor, 'Začetek ob 3. uri popoldne. (Slovenci ! Pridite v obilnem številu ! Vabi' was odbor. Spielfeld. Dne 4. t. m. je naj cesti v Spielleldu viničarski sin Avguštin Pečnik brez vsakega vzroka napadel 381etnega delavca Alojzija Roškarja i In ga je z nožem v rebra sunil ter ga s tem zdajtno ranil. Šmarje pri Jelšjah. Iz Šmarja pri Telšah se nam poroča, da se bo romarski shod v dneh 14,, 15. in 16. t. m. v 'Marijini cerkvi in pri Sfä, Roku vršil v istem obsegu in z istimi slovesnostmi, kakor pretečeno leto. Na novo bo le procesija dne 15. avgusta, ob štirih popoldne iz župnijske cerkve mimo v letu 1(911 krasno prenovljenih kapel k Sfv;. Roku. Romarji se lahko z železnico pripeljejo prav do Šmarja: iz Rogatca pride vlak trikrat na dan (ob 9., Kl. in YS. večerni uri) in ravno tako . iz postaje Grobelno (ob Kil., 5. in ob 10. večjerni uri), K cifer pa, hoče nekoliko peš hoditi, se pelje do PoljČajp, odkoder I še ima preko Boča in mimo Sladkegore ali skoz Lemberg 8 uri do Šmarja, ali pa se poda z železnico do postaje Grobelno, odkoder pridte tu-sem po lepi cestì j v j pèt Četrture. Kapele in cerkev sv. Roka so vredne, da si jih vsakdo ogleda. Strokovno in krasno so opisane v letošnjem i„fVoditelju,“ Vsakogar razveseli divni razgled4 iz 369 m visokega Sv. Roka po Solčavskih planinah, po posavskem in hrvaškem gorovju ter po našem zelenem Pohorju! Makole. Pred par dnevi je neki neznani fant po moči napadel Antona Steinbergerja iz Pečke pri Makolah in ga z nožem tako ranil, da se je moral ta podati v bolnišnico v Maribor. Laški trg. V nekem tukajšnjem gozdu so našiti 'dne 1. t. m. obešenega nekega vojaka. Ubešenec je njajbrže identičen z Jožefom Vrečerjem, ki je nedavno pobegnil od 87. infanterijiskega polka, V obešen-čevi bluzi so našli listek, na katerem je zapisano le ime: Franc Zlupan. Truplo so spravili v mrtvašnico v Laški trg. Dobrna. Gospod dvorni svetnik P, Končnik je tukaj zbolel bojda na Šenu. Pravijo, daj mu gre nja boljše. — Znani lastnik galerije 'Miethke na Dunaju, gospod Hugo M,, je na svoji grajščini Gattenegg nevarno «zbolel. Zmede v Turčiji. Razpust zbornice. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je senat sklenil razpust zbornice in razpis novih volitev. Navzlic temu, ali prav za prav vsled’ tega je bila zbornic,a v pondeljek dne 5. t. m. Sklicana* k, seji. Predsednik konstatira ; 'takoj v pričetku, ' da je seja izvenredna, povzročena po vesti, da je bil sklenjen v senatu razpust. MladoturŠki poslanec Dsebawid je imel oster, proti vladi naperjen govor, v katerem je izjavil, da se mladoturški 'komite nikogar ne boji. In ob koncu predlaga nezaupnico vladi, ki je bila tudi sprejeta. k Tumulti, Po sprejetju nezaupnice je prišlo do ostrih spopadov med albanskimi poslanci in mlado turškima. Lotili so se eden drugega celo dejajnski ! in 1 poslanec Rahmi je potegnil celo revolver. Ko so se izgrebi polegli, se je zbornica odgodila na nedoločen čas. Sultanov dekret se p roči (ta’pred — praznimi 'klopmi. Z odgodenjem je zbornica hotela preprečiti, da bi se prečital dekret o razpustitvi. Naznanili so od-godite'v tudi vladi1 in so hoteli sporočiti nezaupnico, ki so (jo izrekli vladi, tudi sultanu. fVlacJa se pa za vse to ni zmenila. V pondeljek popoldne je prišel kabinet v zbornico c in je bil ob navzočnosti 11 poslancev prečitan dekret, s katerim se 'zbornico razpušča. Nad Carigradom je proglašeno' obse d n o s t a n j e. V mestu je vse polno vojaštva. Mladoturkl skušajo s pomočjo še 'zvestih častnikov vreči vlacfe in priti na krmilo, toda to so samo še zadnji obupni poskusi rešiti vsaj nekaj, ker vlada z neizprosno odločnostjo zasleduje vsako gibanje 'mlafdoturkov in jim je vedno za petami. Thmjamim«! v »Narodnem domu« I J“§J©WIH8l v Spod. Dravo« gradu — na lepem prostori, na ugodnem kraju — se da takoj v najem. Vpračanja na posojilnico v Spoenjem Dravogradu, Koroškem. 175 Aparat za lotanie ™ ...I — iVlfr- ^ poleg stoječa slika IMalT in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi Pri Zinauer & Co. asi Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. « Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača ! kakor ga kaže Korcška ceste 53 JMarifooi* Heagasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadar jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijšitvo za stanovanjai, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. ■ Franc PleterSek Maribor, smr Koroška ^ , ,v," seste 10. O Oti S Sil Zdravilišče TOPLICE na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža>?oplice. Akratotherme 36° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. 134 Sezona od 1. mainila do 1. oktobra. : Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega , pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Res lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima licem in trpežen tlak, kakoršen izdelujeta v mnogih vzorcih Zajec & Hom, Ljubljani Izdelelovanje stopnic, cevi. - Asbestni Skrilj: Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena. Trabesinger ¥ L6IOVLU v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja, zajam- Velikovška cesta čeno pristna in dobra vina. m Za zabavo služi kegljišče. — Po leti ,,..i.aaaa3 $f« § =rsediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka in Pepca Leon. Posestvo lepo, ležeče v Tinjski fari, eno uro iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko posicpje, vse v dobrem stanu se za samo 5600 K proda. Plača se 2000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Vse natančneje pri Frane Peteline-n, Roteuhof Gornja Poljskava. novost. Ročni mlin! MSäSWMW***« lap, brasi ia straže s strojnim (tatom. :: Zaasi za graoiranla črk. :: Izsrčajs aagrobse spomenike in oso meiMSifatea in stao-sa ss bena dota iz te- in inozemskega materijala, s » Plošče za (Ätna te maabanuia marmorja. :: Veliko zalego izptplptfi napolni spmentkeo. :: Hajnlžje cene. :: iteiantni » » ptečitni ppji. :: točila se izpojejo tečno. s=s s? toikl te strafarai proračnni brezplačno. Srzojaoke: Kaimosoilta družba :: Calie. Tovarniška znamka, mečka hranilnica in posojilnica v Ptuju * Hranilu© vloge « obrestuje se po 47.% od t. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdigajene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se. pri tem obrestovan j e kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. N» razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnico 564 št. 118.060 in domači nabiralniki. Uradni dnevi so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uradm prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. Posolila se dajejo na vknjižbo po 5--5%%, na vknjižbo in poroštvo po 57»%, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. 11 j i JPfeifer ij I j Mače (j] Lj H!