i tSV. 134,
IZHAJA VSAK DAN
>t3 tb nedeljah in prazntklti ah 5., ah ponedeljkih efe 9. z]atra|.
Frnaml^ne Ue». se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogik k bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Pcptojni, Sežani, Nubreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sftini, Dornbergo itd. Zastarele fiter. po 5 nri. (tO stol) OtLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m»». ?.*mrtaice, »hvale. poslanice, oglasi denarnih zavodov po rO st mm Za oglase v tokstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *xdaljna vrsta K 2. Mali ogiasi po 4 6tot. beseda, naj-Jvjij pa 40 uto t Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^iinosti". — Plačuje se izključno lo upravi „Edinoafci". Pla?l|i*o In tožljivo v Trstu.
Tfftt, v torek 14. m sja 1912
Tečaj xx** »
N05T
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edina*i j* moč T
NAROČNINA ZNAŠA
za odo lato 24 K, pol leta A K, ) meseca 6 K ; aa e&-
vočbo bres dopoelaoa naročnina, se uprava na ovira. liNktu m B*«*ljate liluj« „BSnOlTt" stan*« aa Mla	Krto Mt, ** p»i i«u Kroa 9-aO.
Tal dopisi naj se po&ljajo na uredništvo lista. Nefra«!r» vana pisma aa aa »prejemaj« In rekapisl aa aa vraftafa.
Haroinluo. oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO: aftea Sierflia Galattl 20 (Naradm da«). lwajaUQia odgovorni urednik ŠTEFAN GODIM. Lagali koasorcij Usta ,Edinost*. - NatisniLa Tiskarn« ▼pteaaa udruga z omejenim poroštvom v Trrtn. »>><ac
Giorgio GaLatti kier 20. Paftno-hnmniiKnt račun Jiev. 841-652. TELFFOH it P-57
BRZOJfiUNE UESTI. i
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ 13. (Izv.) Danes popoldne fc min^trski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa S t ii r g k a. Sveta so se udfleži'i vsi ministri r zun ministra dr. Braf a. S et se Je bavil s politično situacijo, zlasti z vprašanjem brambnega provizorija.
Češkonercška spravna pogajanfa.
PRAGA 13. (Izv.) Danes je pričelo zborovanje „Zveze čeških deželnonborskih poslancev". Že dopoldne je zboroval de-želnosfboi sfci klub neodvisnih poslancev, kateremu pripadajo češki stetopravniki in na rodtd socijalci. Stato pravni ki so nedavno izstopili Iz „Zveze" ter sedaj zahtevajo od narodnih socijalcev, da tudi oni slede njihovemu koraku. Neodvisni klub pa je dsnes po daljši debati sklenil, da za enkrat ifc ne iustopi iz „Zveze", spravnih pogajanj pa da se ne uctetežt jc.
,Zvezino" zborovanje je vzelo ta sklep neodvisnega kluba neznanje ter sklenilo izvolitev 6-članskega odbora, ti se bo b£vil s pritožbami narodnih socijalcev glede češko-nemške sprave.
Spravna pogajanja se ta teden nadaljujejo. Tako nemški, kakor češki krogi pričakujejo, da bodo pogajanja že sredi meseca junija končana. V obeh političnih taborih vlcJa za pogajanja ugodno razpoloženje.
Bolgarska kraljevska dvojica na Duncju
DUNAJ 13. (lzv.) Bolgarska kraljevska dvojica pride dne 1. junija na Dunaj in ostane * iukaj dva dni kot gost cesarja. Stanovala bo ■ 7 dvornem gradu.
Črnogorski kralj obišče Dunaj.
DUNAJ 13. (lzv.) Koncem prvega tedna v juniju pride črnogorski kralj Nikolaj na Dunaj, kjer obišče cesarja. DeschaneČ ne postane francoski poslanik na Dunaju.
DUNAJ 13. (lzv.) OifCijozno zatrjujejo, da so vesti, da bi bil bivši predsednik francoske zbornice Paul Deschanel designiranj za francoskega poslanika na Dunaju, brez vsake pediage. Vesti o imenovanju so prišle v inozemsko časopisje.
Lukacseve konference.
BUDIMPEŠTA 13. M nistrski predsednik Lukacs je danes obiskal poslsnca Julija4 pl. Justh-a in je z njim konferiral poldrugo J uro. Just je izjavil, da pogajanja še niso popolnoma prekinjena, čeprav je malo upanje na poziteven uspeh.
Popoldne ob 5. je bil cgrski ministrski svet.
Bratnbno vprašanje.
BUDIMPEŠTA 13. (lzv.) V ogrskih političnih krogih zatrjujejo, da se je ogr6ka vlada odločila podati parlamentu predlogo o brambnem provizoriju, s katerim se zvišuje tudi rekrutni kontingent na 136.000 mož.
DUNAJ 13. (lzv.) Z ozirom na sedanji položaj brambnih predlog pričakujejo, da tudi avstrijska vlada predloži zbornici podobno predlogo brambnega provizorija, zatrjujejo pa, da avstrijska vlada toliko č£sa še noče soglašati z brambnim provizorijem, dokler ni definitivna rešitev brambnih pred-og na Ogrskem vsaj načelno zasigjrana.
Vozni listki za železničarje.
DUNAJ 13. Združeni odbor slovanskih železničarjev je imel sejo, na kateri je bilo
sklenjeno predložitt železniškemu ministrstvu' „Assicurazioni Generali", Cuzzeri in dalje primerne predloge glede reforme prostih odvetnika Rafael Modlano in Jožtf Sajas. voznih listkov za železničarje.
Državni železniški svet.
DUNAJ 13. (Izv.) Letošnje plenarno zborovanje državnega železniškega sveta prične v četrtek, dne 27. junija. Nemški rokodelci na južnem Štajerskem.
CELjE 13. (Izv.) O binkoštih se tukaj vrši zborovanje nemških rokodelcev z namenom, da protestirajo proti zahtevam slo-
Zadnii je bil pravni zastopnik italijanskega konzulata v Solunu.
Pričakujejo, da vlada izžene še več drugih Italijanov.
Tržaški avijatik Widmer.
ZADER 13. Včeraj popoldne Je tržaški avijatik Widmer priredil v Zadru tri, dobro uspele zračne polete. Pri prvem poletu, ki ie trajal 12 minut, se je dvignil s svojim Bleriotom 300 m visoko; pri drugem, 24
venskih rokodelcev zlastf pa proti name-.mjnut trajaj0čera 600 m visoko in pri tret-ravani ustanovitvi Slovenske obrtne zveze .; , 27 minut trajajočem poletu 800 m vi-NemŠKi roKodeh:. hočejo na tem zborovanju ; soko Avijalik se napravil naravnost ele tudi nastopiti proti socialnim demokratom „Rntne zračne evolucije okrog mesta in ]e in slovanskim poslancem v državnem zboru,	,fcte| ca biižnj| otok
ker jih smatrajo ti nemški rokodelci za	--
prve škodljivce obrti. Ustanoviti mislijo tudi	m;lam:a „ AiLnn;*;
„Zvezo nemških rokodelcev za Štajersko in VSIaSKO glDanje V HIDafllJI.
Italija in Albanci.
CARIGRAD 13. Glede sedanjega res-I nega vstašfcega gibanja v Macedoniji in
Koroško".
Kulturni nemški šolarji. — Sadovi vzgoje j nemškega „Sculvereina".
DUNAJ 13. (Izv.) Danes praznuje svoj severni Albaniji sodijo "nekateri listi, da je jubilej nemški „Sculverein". V proslavo so tudi Italija v tej igri udeležena in obrača nemški šolarji v gostih gručah in pod vod- svoje posebno zanimanje na albancki stvom svojih učiteljev prikorakali pred: preokret.
češko šolo Komensky-jeve družbe v 20. i Mufti, župan in plemenitniki v Prištini okraju. Tu so tudi miadiči kulturnega na- so naslovili na velikega vezirja udanostno roda nspravili pravi pravcati bombardma s brzojavko, v kateri izjavljajo, da je vse kamenjem na šolo. Med naskakom je ta prebivalstvo napravilo sveto prisego braniti „nadebudna" mladina tulila in rjovela ter domovino proti Ital. do zadnje kaplje krvi. prepevala nemško narodno himno. Razbila je i	Vojvoda Danev.
več okenj.	i CARIGRAD 13. — Preiskava zadnjega
Sluga Komensky|eve šole je zaprosil 5ombnega atentata na železniški most pri pri policiji pomoči. Tu pa so mu hladno-j mestu Gevgeli ;e „ašla ne daleč od mostu krvno in lakontčno javiti, da poHcija ne y bližnjera grmu bolgarsko pisan dokument,
more proti tem mladim, še ne mladičem ničesar opravili.
v katerem sporeča bolgarski vojvoda Valeš Danev, član bolgarskega osrednjega vstaš
rsa poavecer so se aemonsiracije zoper, ^ odbora, da je on sam uprizoril pcnovile. Nemšfci šolarji so še nekaj šip atentat
raibiU in se tuleč 'razšli pozno zvečer \ Nezadovoljnost med Arnavti.
SKOPLJE 13. (Izv.) Med Arnavti
PODLISTEK
Vitez iz


(Le cbevalier de Maison Itouge).
Roman ii čaeov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasetar.
Glas mu |e obtičal v grlu, roke so mu !e«o padle ob telo, njegove oči so zadobile kolikormcgoče proseč izraz.
„Niti besedice, ali pa si mrtev," je dejala prikazen.
„Kaj bi radi, gospod," je zajecljal hlapec.
Kakor se vidi, so prihajali celo leta 1793 trenotki, ko se ljudje niso tikali in se niso nazivljali z „občanom".
„Hočem, da me pustiš tja noter,M je odvrnil občan Teodor.
„Čemu ?"
„Kaj te to briga ?"
Hlapec je z največjim začudenjem pogledal vprašalca.
Občanu Teodoiju se je zazdelo, kakor da vidi v tem globokem pogledu iskro rasama. Povesil je puško in dejal:
domov.
Šolski krogi in trezni pedagogi obžalujejo to slepo divjanje nemške Šolske mladine in z radovednostjo pričakujejo, kakšno stališče zavzemo mžjeavstrijske šolske oblasti nasproti tem divjim orgijam nemškošovi-nistične mlsdine.
Umor in samomor.
LIBEREC (Sev. Češko) 13. Hišni posestnik in agent Adolf Horn je danes ponoči ustrelil svojo soprogo, svojega 18 letnega siaa in svojo 11-letno hčerko in slednjič še samega sebe. Vzrok — slabe finančne razmere.
Naslovni Škof dr. Mayer umrl.
Djakovu vlada splošna nezadovoljnost. Arnavti so prekinili vsa spravna pogajanja s turškimi oblastmi. Arnavti zahtevajo od Turčije orožje, kar pa oblasti kategorično zavračajo. Okrog Djakova in Sioplja se pojavljajo čim močnejše vstaŠke čete Ar-navtov.
SKOPLJE 13. (Izv.) Skopeljski vali je pozval vzbunjene Arnavte, da se razidejo na svoje domove, drugače odpošlje nanje redne turške vojaške oddelke.
SOLUN 13. Število upornih in vzbunje-nih Arnavtov cenijo na prilično 2000. Polo-I vica teh je zbrana in koncentrirana na gor-
DUNAJ 13. Dvorni župnik Jn nastovnl	£25 E&kESi
škof dr. Lovrenc M a y e r je danes opoldne po dolgotrajni mučni bolezni umrl.
Pohotnež
SARAJEVO 13. (Izv.) .Hrvatski dnevnik" poroča, da je bil aretiran arhimandrit samostana v Sutomišlecu Kristofor Mihajlo-vič zaradi pohotnosti, ki jo }e izvršil nad neko 13-letno deklico.
Ceste v Albaniji. •CARIGRAD 13. Senat je odobril in
pomirjevalne akcije turških oblasti so ostale brezuspešne. Uporniki izjavljajo, da ne zaupajo turški vladi. Arnavti groze z napadom vojaškega skladišča v Djakovu. Proti temu napadu so pripravljeni 4 bataljoni turške vojske.
SOLUN 13. (Izv.) Turška vlada je dala zastražiti vse ceste in mostove v Albaniji z močnimi vojaškimi oddelki. Inženirjem in delavcem, ki gradijo nove ceste po Albaniji, | so odposlane vojaške čete na pomoč, da
sprejel zakon glede gradnje novih csst v.jfo varujejo pred vstaškimi napadi. Oblasti Albaniji	|ja duhovščina se trudijo, da bi pomirile
Iz Soluna izgnani Italijani.. i nezadovoljne Arnavte in da bi dosegle SOLUN 13. Turške oblasti so danes I zaupanje Arnavtov v turško vlado. Arnavti izdale nadaljno izgonsko povelje proti! zahtevajo vse, lansko leto Malisorom in osmim, pri solunskem prebivalstvu aepri- Miridltom dane privilegije, ljubljenim Italijanom, med katerimi je tudif Nad Pečom in njega okolico )e pro-
nekaj trgovcev, odvetnikov in zdravnikov. Dovoljen jim je 30-urni rok. Med izgnanimi Italijani je tudi solunski zastopnik tržaške
glašeno obsedno stanje. V gore med Pečom In Djakovom so bili odposlani trije bataljoni pehote, artilerija in en oddelek strojnih pušk.
Generalno stavko o Puli.
Pula, 12. maja.
Generalni štrajk v Puli je končal po — dvadnevnem trajanju. Vzdržal se je v četrtek in petek. Nehal je, ne da bi bil do-nesel gotovosti gede usode tramvajskih uslužbencev. Pač pa so se pogajanja med družio in uslužbenci nadaljevala in trajala včeraj pozno večer. Politično oblast sta zastopala okrajni glavar gref Schonfeld in komisar dr. Vodopivec, ki sta se trudila za sporazum med obema strankama, posebno pa zato, da bi bili uslužbenci zopet sprejeti v službo. Toda brezvspešno. Doseglo se je le toliko, da družba sprejme zopet nekatere njih, ali le provizorično.
Tako Je večina njih ostala brez zaslužka in si bodo siromaki morali drugod Iskati kruha. Je pač tako, kakor smo pisali mi: voditelji tega gibanja so premalo računali z dejanskimi razmerami in niso dovolj realno tehtali svojih in nasprotnih sil.
Vseh skupaj je bilo aretiranih 22 oseb, med temi 3 tramvnjiki uslužbenci. Dve osebi sra bili izpuščeni na svobodo, drugih 20 pa so odveli v zapore okrožne sodnije v Rovinju, ker v puljskth zaporih ni prostora.
Kakor razvidno torej, le generalni štrajk popolnoma izgrešil svoj namen. To dejstvo je zelo neprijetno za tukajšnjo socijalno demokracijo, kajti tudi iz delavskih vrst se že oglašajo glasovi, ki ostro grajajo taktiko socijalne demokracije, kar utegne oslabiti njene vrste. Razmere v Puli so pač take, da tu ni terena za generalni štrajk. Politik pa mora vedno računati z danimi razmerami, ako neće škoditi njim, katerim je hotel koristiti.___
Reformni srednješolski zavodi In naSl odnotall.
Josip Wester (Ljubljana).
II. Pravice absolventov.
1)	Gimnazije: Absolvenrje z zrelostnim izpričevalom se lahko vpišejo kot redni sluša'el|i na vseh (4) fakultetah vseučilišč za
I vsakršne akademične Študije; dalje kot bogoslove! na bogoslovnih semlniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja dotlčnega ordinarijata) tudi brez mature, samo z ugodnim zadnjim letnim izpričevalom. Dalje imajo pravico do Študij na živinozdravniški vis. šoli, vis. šoli za poljedelstvo, na konzularni akademi|i, trgovskih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah, če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oz. opisne geometrije; v tem oziru dajajo humanistične gimnazije po novem učnem načrtu priliko za pouk v teh predmetih s tem, da se vpelje prostoročno risanje kot obvezen predmet (v nižjih razr.), v višjih pa opisna geometrija kot neobvezen.
2)	Realke: Zrelostno izpričevalo daje pravico do študij na vseh visokih šolah tehničnega značaja in za vse tiste kakor glmn. izpričevalo, razen za vseučilišče. Vendar se morejo absolventje z maturo vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih na vseh fakultetah, če prestanejo posebno izkušnjo iz latinščine, grščine in modroslovne prope-devtike (min. nar. z dne 28. apr. 1885, štev. 7553, brez izkušnje iz grbine imajo pa iste pravice kakor absolventje realnih gimnazij (min. odi. 29. apr. 1910, št. 10.853).
„Ali bi se branil sreče, ki te pričakuje ?"
„Kaj razumete pod mojo srečo ?" „Na primer: petdeset tisoč trankov v zlatu. Zlato je redko in petdeset tisoč frankov je dandanes vredno milijon," „Ako Vas pustim tja noter?" „Da, toda pod pogojem, da pojdeš z menoj in pomagaš pri mojem delu."
„Toda, kaj boste počenjali? V petih minutah bo ta podzemski hodnik poln vojakov, ki Vas ujamejo."
„Ali lahko zabraniš vojakom vstop v hodnik?"	i
„Nimam sredstva, nobenega ne po-' znam in ga iščem zaman."	|
Hlapcu se je resnično videlo, kako je I zbiral vso svojo bistroumnost, da bi našel j sredstvo, s katerim bi zaslužil petdeset tisoč' frankov.
„Ali zamoremo jutri noter ?" je vprašal občan Teodor.
„Da, brezdvomno; toda še tekom te noči postavijo v tem podzemskem hodniku močno ograjo brez vrat."	i
„Potem morava poiskati kaj drugega,") je dejal občan Teodor.	I
„Da, morava najti drugo sredstvo," je rekel ključarjev .hlapec, „iščiva."
„To je moja stvar," je dejal Teodor. Kakšno delo opravljaš v ječi?"
„Odpiram vrata in jih zopet zapiram." „Ali spiš notri ?" „Da, gospod."
„Obeduješ in večerjaš notri?" „Ne zmerom. So ure, ko počivam." „In potem?" „Izkoriščam jih." „Za kaj?"
„Da dvorim lastnici gostilne pri Noe-tovem vodnjaku; obljubila je, da me vzame, ako si prislužim tisoč in dvesto trankov."
„Kje se nahaja gostilna pri Noetovem vodnjaku ?"
„V Rue de la Vieille-Draperie."
Patriot je napenjal ušesa.
„Ah! ah !" je dejal.
„Vračajo se. Vidite, da bi ne bili imeli dovolj časa."
„Ti si dober dečko," je rekel patriot Teodor in stisnil hlapcu v pest deset zlato v.
„Vraga!" je dejal in opazoval zlato v svitu svoje svetilke, „stvar je torej resna?"
„Nič ni resnejšega."
„Kaj naj storim?"
„Pridi jutri v gostilno pri Noetovem vodnjaku, povem ti, kaj želim od tebe. Kako ti je ime?"
„Grakh."
„Torej dobro, občan Grakh. Glej, da te do jutrajšnega dneva ključar Richard spodi iz službe."
„Da me spodi? In moje mesto?"
„Mari hočeš s petdesetimi tisoči frankov ostati ključarjev hlapec?"
„Ne, toda, dokler sem ubog hlapec, sem gotov, da me ne obglavijo."
„Gotov ?"
„Vsaj približno. Če pa bi bil bogat in svoboden ..."
„Poskriješ svoje zlato in dvoril boš raje kaki pletilki mesto gostilničarki pri Noetovem vodnjaku."
„No, dobro, naj bo."
„Jutri v gostilni."
„Ob kateri uri?"
„Ob Šestih zvečer."
„Jutri 1" je ponovil Teodor in zbežal.
Bil je že skrajni čas, koraki in glasovi so se bližali boljinbolj. V temnem hodniku se je videl odsev luči.
Teodor je dospel k vratom, ki mu jih je bil označil pisar, ko je sel na njegovo mesto. Z vzdigalko je razbil ključavnico, hitel k označenemu oknu, je odprl, se spustil na ulico in se zopet nahajal na republiškem tlaku.	(Dalje.)
Stran II
„EDINOST" Št. 134.
V Trstu, dne 14. maja 1912
3) Reformni zavodi V obče veljajo za( V Trstu se v najkrajšem času začno absolvente reformnih zavodov vseh 3 tipov I graditi velike stavbe na račun mestne ob-
iste določbe, torej iste pravice kakor za absolvente gimnazij in realk. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov širše vred-■osti, kakor izpričevala gimnazij, ozir. realk za se; zato nudijo absolventom priliko za več in za različnejše študije kakor gimnazijska, oz. realska zrelostna izpričevala. In baš v teh pravicah in tej obsežnosti obstoji praktična prednost študij na reformnih zavodih : 1) nudijo ti zavodi učencem priliko, da se faglje prilagodijo predmetom spričo svojih zmožnosti; in 2) daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pravice, ki jih daje gimnazijsko, oz. realsko izpričevalo samo za se.
Te pravice so: 1) Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikuli-raio na posvetnih fakultetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko vse državne izpite in rigoroze ; posebe: posveta se lahko jurldičnlm in medicinskim študijam sploh; filozofskim pa iz vseh modernih jezikov ter realist, predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filologije, iz latinščine in franc. (kot glavnih predmetov), iz zgodovine in iz mcdroslovja smejo delati le listi slušatelji, ki se izkažejo, da so prestali najkasneje dve leti pred sklepom predpisanih vseučIUških študij dopolnilno izkušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravijo lahko na kaki gimnaziji ali pa pri posebe za to določeni izpraševelni komisiji na univerzi.
Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za lat. in grščino. — Slične določbe veljajo za teološke študije (min. odS. z dne 12. dec. 1909, št. 49645), da merajo absolventje reform, zavodov prestati posebno izkušnjo iz grščine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo iz gr-žčine moiajo delati tudi tisti osmošolci, ki so od pristojnega ordinariata sprejeti v semenišče samo na podlagi lelnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje).
2)	Absolventje osemrazr. realnih glmn in realnega oddelka dečinskega tipa (C) se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji tehničnih visokih šol; absolventje reformne g;mn. (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnost v prostoročnem risanju.
3)	Absolventje reform, zavodov tipa A in C (realnega oddelka) se sprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki Šoli za poljedelstvo; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa morajo prvo leto poslušati predavanje o opisni geometriji.
4)	Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji.
5)	Za apotekarske (lekarske) študije zadošča absolviranih šest razredov kakega reformnega zavoda; le absolventje 6. razr. tipa C (realn. oddelka) morajo narediti dopolnilno izkušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano za 5. ia 6. razr. real. gimnazije.
6)	Absolventje reformnih zavodov se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji rudarskih visokih Šol (akademij) v Ljubnem in Pribramu.
7)	Pravice do enoletne prostovoljne vojaške službe so iste, kakor jih imajo absolventje gimnazij ali realk. Iste pravice veljajo za sprejem v vojaške vzgojevalne zavode in za pripust h kadetnim izkušnjam.
50.000 kamenčkov!
Slovensko akaderaično društvo „Balkan" je sklenilo, da nabere za bodečo centralno ljudsko knjižnico v Trstu
; 50.000 kamenčkov
po 2 vinarja in sicer potom blokov. Nabrana svota bo tvorila podlago za prepo-trebno kulturno institucijo. Zato naj ne bo
čine: nove vojašnice, vojaško oskrbovališče, potem cela vrsta novih cest, tramvajskih zvez itd. Vlada zgradi veliko novo justično palačo in jetnišnico. To vse se začne graditi Še tekom letošnjega leta. Ima pa občina za najbližji čas projektiranih še celo vrsto drugih stavb: ceste v Kolonji, drugi dekliški licej, razširjavo italijanske šole pri S/. Ivanu, novo veliko šolo pri Sv. Vidu, novo slovensko šolo v zgornji okolici itd.
Dela torej dovolj in tega dela bo še vedno več, saj bo morala občina v par letih začeti graditi drugi vodovod in prav tako tudi mestno kanalizacijo.
Pa pravi „Indipendente": „Treba bi bilo torej, da „Camera del Iavoro" in delavske posredovalnice v Trentinu z vso pozornostjo zasledujejo delovni trg v Trstu, ki bo mogel dajati posla tisočem delavcev in ne samo za kratko dobo, temveč za nekaj let..... Trst more v resnici postati
od danes dalje središče privlačnosti za tren-
tinsko izseljevanje..... Trst more postati
največje trentinsko mesto".
„Indipendente", oziroma „Alto Adige" poživlja nato vse one, ki imajo posla z za-poslavanjem trentinskih delavcev, naj posvečajo vso pažnjo tej zadevi, ki je največjega gospodarskega, rodoljubnega in narodnostnega pomena.
Tako torej! Komaj se je začelo misliti nato, da se zgrade kake večje javne stavbe v Trstu, že so se našli ljudje, ki hočejo navleči v Trst vso silo tujega delavstva, ki naj odjeda kruh domačinom. Le ne zaslužka domačinu, tistemu, ki vzlic temu, da nosi vso silo občinskih bremen, ne najde zaslužka v domači občini, na svojih domačih tleh. Domačin naj strada, tujec pa naj uživa tu vse dobrote, seveda zato, ker potrebujejo tržaški italijanski brezkrvneži novih elementov od zunaj, da si pomlade svojo zvodenelo pristno italijansko kri, ' er hočejo na ta način pomagati svojemu italijanskemu ambijentu vsaj kolikor toliko na noge. Torej le proč z domačinom, posebno še, če Je ta domačin — Slovenec 1
Toda še nekaj tiči za celim tem tren-tinsklm priseljevanjem. Saj se pač le predobro spominjamo, kako je bilo z delavstvom v tržiški ladjedelnici. Tedaj je italijansko časopisje kar grmelo, da je treba tu namestiti le domačine Furlane, ne pa morda ljudi „s hribov14 in ne vemo, odkod še, toda ko so začeli poklicani činitelji nekoliko natančnejše pregledovali te „domače- Furlane, se je izkazalo, da so vtihotapili pod imenom domačinov v ladijedelnico stotine — re nj i kolo vi
Kar se je zgodilo v Tržiču, nameravajo prav tako in to kar najgotovejše tudi s svojimi Trentinci. O da, tako za „vzorec" bi si že zapisali par delavcev Iz Trentina, a vse druge stotine in tisoči delavcev, ki bi prihajali v Trst pod imenom Trentincev, bi bili prav tako najpristnejši r e n j i k o 1 i, kakor so to bili oni v Tržiču. Ne Trentincev, temveč renjikolov, teh se jim hoče našim tržaškim italianissimom in te hočejo vtihotapljati v Trst preko Trentina.
Sedaj pa nastaja vprašanje za naše delavstvo, kako stališče naj zavzame proti tej zlobni nakani? Ali naj $e morda obrne za obrambo svojih pravic In koristi na naslov tistih socijalnih demokratov, ki jim je dober vsak, samo da piača svoj prispevek v njihovo blagajno! Aii se bodo socijalni demokrati morda zavzeli za pravico do kruha, ki jo imajo domači tržaški delavci na svojih domačih tleh ? Kaj še! Z odprtimi rokami bodo sprejemali vse, kar bo prihajalo iz Italije preko Trentina, domačin pa ob vsej obilici dela mora z lačnim trebuhom gledati, kako se bo mastil tujec ob polni skledi. In največje gorje pa še tistemu domačemu delavcu, ki noče prodati svoje slo-
tržaškega Slovenca, ki ne bi daroval v ta«Veaske narodne zavesti breznarodnl interna-
namen vsaj 1 kamenček, ako ne večl Na delo torej vsi, ki jim leži na srcu izobrazba in kultura slovenskega tržaškega ljudstva! S prosveto k svobodi!
Za slovensko akad. društvo „Balkan" Josip Kernev, Josip Požar, tč. predsednik.	tč. tajnik.
Domače vest?.
2z finančne službe. Višji davčni upravitelj pri finančnem ravnateljstvu v Trstu Jak. P u n t e r je imenovan v sedmi činovni razred. Davčai upravitelj Ivan pl. Zattoni je imenovan za višjega davčnega upravitelja v področju tržaškega finančnega ravnateljstva.
Smrtna kosa. Na Opčinah je umrl vpokojeni c. kr. redar in gostilničar g. Ivan K r a v a n j a, ki je bil na Opčinah splošno priljubljen in spoštovan. — Bodi mu blag soomin !
cijonalil
Slovenski zidari I To vam je pogled v najbližjo bodočnost. Aso nočete, da vam bo tujec izpodjedal kruh na vaših domačih tleh, vzdramite se in organizirajte se proti vdiranju tujcev v vaše pravice. Od socijalnih demokratov vam ni pričakovati pomoči v tem boja za kruh na domačih tleh, rešiti vas more edino le krepka lastna organizacija. O stvari izpregovorimo še natančnejše. Zakaj so uprizorili socialni demo-kratje tako ostudno gonjo proti slovenskim zidarjem? Zato, ker se bližajo deželnozborsfce volitve. Zidarji! Ako ste organizirani pri socialnih demokratih, škodujete slovenskemu narodu ia samim sebi, ker ste tudi Vi člani tega malega, zatiranega in ubogega naroda. Na volitvah Vas bodo hoteli zlorabiti. Ako ne boste glasovali za socijalnega demokrata, bodo z Vami še hujše, še giše postopali, nego postopajo sedaj. Ako boste pa volili Le ne domačinov ! Včerajšnji „Inai- socialnega demokrata, boste s tem škodovali pendente" priobčuje članek, ki ga je priob-1 narodu, ker so socialni demokratje nasprot-
čilo glasilo tridentinskih neodreŠencev „Alto Adige* in ki pač prejasno kaže, četudi le med vrstami, kam mislijo naši tržaški gc-spodje v najbližjem času. Čianek je namreč pisan v Trstu, kar izrecno tudi pripominja „Indipendente*.
niki našega naroda.
Odlikovana tovarna. Tovarna kisa g. Frana Kralja v Gorici je bila dne 15. marca t. 1. na dunajski internacionalni razstavi živil odlikovana z zlato kolajno. Čestitamo.
Koncert v proslavo 25-letnice ženske Ciril Metodove podružnice je bil dobro obiskan, vendar bi bil mogel biti še bolje. Pogrešali smo namreč predvsem one, katerim je delovanje družbe v prvi vrsti namenjeno.
Večer je otvoril „Prolog", ki ga je nalašč za to priliko zložila naša domaČa pesnica gospica Marica Gregorič in ki ga je i govorila g.ca Vera Ponikvar. Simpatična 1 gospica je žela viharno odobravanje za svojo s čustvom in razumevanjem prednašano deklamacijo in občinstvo jo je ponovno klicalo pred zastor.
Prologu je sledila živa slika. Narod in šolska mladina se klanja blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Gospa Costaperaria je odpela tri samospeve: Fibihovo „Rožo" in Čajkovskega „Ob Zibeli". Občinstvo je
—	kakor vselej — najprisrčneje pozdravljalo svojo pevko-ljubljenko, ki je na radost občinstva dodala še tretjo pesem v proslavo dobrotnice-slavljenke gce. M. Mankočeve.
Zbor „Glasaene Matice" pod spretnim vodstvom g. Mahkote je imel jako srečen večer.
Ugajali so osobito mešani zbori „Jugoslovanske vaške slike", katere je jako lepo spremljal g. prof. Mirk na klavirju in pri katerih je čustveno deklamoval intendant g. Rajner.
Velik del večera je izpolnil salonski orkester vrdeljskega „Sokola" ki je pri koncertu sodeloval pod vodstvom g. Adamiča. Tu pa moramo odkrito reči, da je bil to eksperiment, ki se ni posrečil, ker je prišel
—	prezgodaj. Priznavamo pa, da je ta orkester v kratkem času svojega obstanka lepo in razveseljivo napredoval in hvalevredna marljivost Članov tega orkestra ter znani glasbeni talent gospoda Adrmiča nam jamčita, da smemo v doglednem čas pričakovati lepih uspehov.
Mestni svet bo imel jutri ob 7. zvečer sejo, na kateri bo razpravljal o pravilu glede likvidacije del razširjanja občinske plinarne in električne centrale, sklenjene leta 1900 in 1903, ter o proračunih in sklepnih računih raznih fondov.
Orjaška jama „Dimnice" v Slivjah. Tržaška podružnica S. P. D. je te dni pričela z nadaljevanjem dela v orjaški podzemski jami, o katere lepoti se je razširil glas že tudi izven naše domovine.
Dasi jama še ni popolnoma pristopna, ker niso dodelana še vsa potrebna pota, steze, mostovi itd., vendar je imeia v zadnjem času že več obiskov ter je bila predmet splošnega občudovanja.
Pred kratkim je posetilo jamo „Nemško plan. društvo", sekcija Primorsko. Dne 25. aprila pa si je ogledal jamo francoski znanstvenik in geoiog Mr. Maurice Marcel A 11 o r g e, Le. S. iz Pariza, ki se bavi z raziskovanjem svetovnih podzemskih jam. Ni se mogel dovolj načuditi divotam te jame ter je omenjal, da enacih čudežnih kapniških tvorb ni našel dosedaj šs v nobeni jami.
Dne 28. aprila pa je napravilo društvo „Societa Adriatica di scienza naUrafe" (društvo za prirodoznanstvene vede) izlet v „Dimnice". To arrštvo, ki mu načeljuje znani znanstvenik in ravnatelj tržaškega muzeja, dr. M a r c h e s e 11 i, je bilo naravnost navdušeno po vtisu, ki ga je napravi! nanje ta naš bajni dc*n, kar je dalo izraza tudi v pismu, naslovljenem na tržaško podružnico S. P. D., kjer omenja med drugim, da je ta veličastna jama v resnici Čudež našega Krasa ia da presega lepote drugih podzemskih jam.
Vsi ti poseti so bili spremljani po zastopniku in poverjeniku odbora tržaške podružnice S. P. D., g. Eg. Čehu, ki je vodil obiskovalce po raznih delih jame ter dajat vsa potrebna pojasnila.
In tako se bliža čas, da bo v področju „Slov. plan. društva" otvorjen nov podzemski dom, ki bo kazal svetu divote, ki jih krije naša lepa slovenska domovina v svojem osrčju.
V nedeljo v Sv. Križi Laška prevzetnost presega vse meje ia na vse pretege se pripravlja, da bi s pomočjo raznih po-turic vprizorili prihodnjo nedeljo predrzno Izzivanje slovenskega domačega ljudstva v našem Sv. Križu. Ni dovolj, da zloglasna zalega že desetletja mami ubogo deco zaslepljenih slovenskih starišev v svojo raz-narodovalnico. Ne, laška predrznost sega že tako daleč, da namerava ta „Lega" zbrati Lahone in poturice od vseh strani v Sv. Križu, kakor v kakem furlanskem gnezdu, da bi tam razkazovala žalostne uspehe svojega raznarodovalnega početja. Kakor čujemo, so mnogi Križani radi te nesramne agitacije jako ozlovoljeni in umevno je, kako si želijo, da jih prihodnjo nedeljo poseti slovensko zavedno ljudstvo v Sv. Križu v č!m večjem številu ter pokaže svetu, kako vsi rojaki v Trstu, njega okoiici in na Krasu sočustvujejo s to nesrečno vasjo.
Ne vabimo rojakov na kake hrupne demonstracije ali izgrede, ampak na mirno "manifestacijo v protest proti drznim poskusom nemoralne italijanske agresivnosti. Le za slovenski značaj Sv. Križa hočemo manifestirati. Na drzno Italijansko provokacijo dostojanstven slovenski odgovor! To ho-1 blago, SUkna čemo in nič drugega.
Cvetke z vrta 2000 letne — kulture. Pišejo nam: Minolo nedeljo opoludne sem se vračal z openskim elekričnim tramvajem v mesto. StopivŠi v voz, so me otroc', ki sem jih imel saboj, ogovarjali slovenski, kakor navadno. V vozu ste bili samo dve „gospici" precej elegantno opravljen?. Ob prvih sloveskih besedah sta se začudeno spogledali, potem pa je ena njih rekla tova-rišici: „La lingua gentile". Kri ini je šinila v glavo. Spustil sem na nju vse možne pu-šice, ne da bi nas bile več ne pogledale in še manj zabavljale!
Tako naj stori sleherni, ko se mu dogodi, da hoče žaliti kaka laška goska ali gosak.
Minolo soboto je neki slovenski uradnik šel na poziv k telefonu. Nekdo Je v krškem jeziku vprašal: Kdo tam ? — na kar je poklicani povedal ime tvrdke, ki je slovenska. Ne da bi klicatelj še kal odgovoril, je rekel nekomu ob telefonu: „Ta prasec nemško" !!! Brez komentarja.
Okoičani! Tudi Vas kliče narodna dolžnost dne 2. junija k slavnosti Čitalnice pri Sv. Jakobu. Ni je vasi v okolici, kjer bi ne bilo rečeno društvo sodelovalo; zato vrnite jej, dragi bratje: milo za drago!
govori
V nedeljo 16. junija 1912. velika sokolska slavnost na Opčinah ! Ta dan naj nobeno drugo narodno društvo Trsta, okolice in Krasa ne prireja svojih veselic!
Izlet „Strosmajercev" na Prošek. iMinulo nedeljo je priredilo hrvaisko društvo „Strosmajer" na Prošek izlet, katerega se je udeležilo okoli trideset oseb obojega spola. Strosmajercem se je po shodu pridružilo tudi lepo števiio domačinov in prišel Je med nje tud! dež. poslanec Alojzij Goriup, ki je izletnike bratski pozdravil imenom Prosečanov. Odzdravil je g. dr. JedIowsky in ko je g Goriup še enkrat . govoril, se mu je zahvalil g. Crnkovič. Domačini so zapeti „Siovenac i Hrvat* in po odhodu so goste bratski pozdravljali.
Od društva „Strossmajer" je res jako lepo in hvalevredno, da je začelo tako pridno prirejati izlete v bližnjo in daljno okolico, ker še-Ie tedaj, ko se bomo medsebojno temeljito poznali, na3tane med hrvatsko kolonijo v Trstu in Slovenci prava in ne samo frazerska zveza bratstva. Prvi predpogoj ljubezni je pač globoko in vsestransko medsebojno poznanje.
Gosp. Križmančič nas prosi naj včerajšnje poročilo o shodu na Prošeku popravimo v toliko, da on ni govoril ne o laških in tudi ne o turških vojnah. Tudi da o:i nima nisake pike na župana dr. Valerio katerega osebno spoštuje, a je kritikoval le njegovo politično delovanje.
Trgovsko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 26. majnika društveni izlet na Bleško jezero. Odhod zjutraj ob 7.30 z orzovlakom, dohod na Bled ob 11. Z Bleda peš skozi Vintgar na Dobrovo, od tam ob 7. zvečer povratek. Člani plačajo : tja in nazaj K 7, nečlani imajo 207# popusta na originalni ceni in sicer K 10 72 Prijave sprejema blagajnik Trg. obrtne zadruge ob uradnih urah. P.i vpisovanju je treba plačati voznino.
Ker moramo vedeti število udeležencev, prosimo da se nemudoma vpiše vsak, ki se želi udeležiti izleta.
Podporno društvo za slov. visoko-šolce v Pragi si dovljuje tem potom opozoriti slovensko občinstvo, da je razposlalo nekaterim prijateljem našega društva nabiralne pole.
Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet.
Peking-Pariz v aeroplanu. Aeronavtična komisija francoskega Aero-kluba je priobčila predpise za letalno tekmo Peking-Pariz, za katero je dal dnevnik „Matin" 155 000 frankov na razpolago. Avijatiki odlete iz Pekinga 1. septembra t. I. ob šestih zjutraj. Pot je sledeča: Peking, Kiah<3, Ir-kutsk TomsK, Omsk, Kazan, N. Nowgorod, Moskva, Varšava, D^naj, Trst (med 20. in 24. oktobrom), Genova, Pariz; vsa Črta je ckolga 12 600 kiiom-trov in priglasilo se je za to gigantsko tekmo dosedaj pet aero-navtov. Aso upoštevamo, da bodo morali ti moderni junaki preleteti tisoče kilometrov čez nepregledne puščave, sibirske pr^g03de. planote in hribovja, je res treba občudovati take hladnokrvne in pogumne ljudi, Ki iraajo tako veliko zauoanje do svojega letalnega ptiča. — Prihod v Pariz je določen na 1. novembra.
V pojasnilo. Vsled neljube pomote pri upravi našega lista, je včeraj izostala osmrtnica po gospodu Ivanu Kravanja »z Op-čin. Novo pogrebno podjetje je osmrtnico posialo upravi in torej tega pDdjetja v tem c-ziru ne zadene nikaka krivda.
SOKOL"'
ta g<^po.ie in dame, iodno in modiio blago f<ripr*o£a.
KAREL KOCIaN. : : tovarna aukna : : v Humpotcu (Čedko). : : Uzorci fran zu. : :
Hočete imeti dobra obleko in po ceni? Armando Lev!
9
Jrst,ul. CarSaeci 32 vogal Ssntcri*
»EDINO ST c št. 134.
Stran Ilf
Trra&ksa m^la Ironij Vojaški begun. V Varaždin na Hrvatiš	lllcilc* ivruilllia. skem prist0jni 24-letnl črevljar Fran Hajdek
Trst, 13. maja.	se je pred tedni prijavil avstrijskemu kon-
Avtomobilska nesreča na Opčinah.	zulatu v Beyrutu v Mali Aziji, če5 da je
Danes dopoldne okrog poli 12 so nujno	pred tremi meseci pobegnil od 53. peŠpolka
zahtevali iz vile „Hu na Opčinah pomoč	v Ogulinu. — Konzul ga Je dal vkrcati na
rešilne postaje, češ, da so nevarno ranjene	Lloydov parnik .Goiitia", ki Je prispel vče-
štiri osebe, ki so se vozile z avtomobilom,	raj v tržaško pristanišče. Hajdeka so tu izro-
ki se je par metrov pred obeliskom zaletel	čili vojaški oblasti.
ob cestni odrivač.	Koledar in vreme. — Danes: Boni-
Zdravnik rešilne postaje dr. Uniek se	faci], Svetolik. — Jutri: Zofija, Jaromira. je nemudoma odpeljal v avtomobilu z dvema Temperatura včera] ob 12. opoldne
strežajema na lice mesta. Tu je našel težko	± 220 C°. — Vreme včeraj: Toplo, ranjenega 231etnega avtomobilskega šoferja Vremenska napoved za Primorsko:
Giovannija Fornlo, k! stanuje v Trstu v ul.	Tupatam oblačno in deževno. Temperatura
Antonio Canova št. 22. Fornio je zadobil	neizpremenjena. Vzhodni vetrovi,
težke notranje poškodbe, zlomil si je eno	-
nabr!evinrokibU tudi precel hud0 poškodovan Društvene vesti,
31 letni težak Anton DodlČ, stanujoč v Ženska podružnica sv. C. in M. ima Škorklji št. 341, ki je sedel na avtomobilu danes ob 6. odborovo sejo v Slov. Čital-poleg šoferja, je bil tudi težko ranjen. Pre- niči. Vse odbornice se vabijo, da se seje tresli so se mu možgani, bil je hudo pobit zanesljivo udeteže.
po glavi in je imel zelo poškodovano desno Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. nogo. Drugi dve osebi, o katerih dosedaj zvečer vaja za moški zbor. — Po vaji po-še ni znano, ali so se nshajale tudi na av- govor glede sestave novega odbora. Jutri tomcbilu, ko se je dogodila nesreča, ali pa tamburaška vaja. Sprejemajo se novi pevci, le na cesti, ste tudi poškodovani precej pevke in tamburaši.
hudo. Ste na to 25letna Marija Mavrič, Sedež: „Delavsko podp. društvo" (Na-stanujoča v Skorklji št. 179, ki je zadobila rodni dom). Ker nastopj naše društvo na poškodbe na levi nogi in levi roki, in njen slavnosti St. jakobske Čitalnice, dne 2. ju-oče, ki ima zlomljeno eno rebro in precej nija, so gg. pevci naprošeni, da redno in poškodovano desno nogo.	polnoŠtevilno zahajajo k pevskim vajam.
Zdravnik rešilne postaje je podal vsem Slov. del. izobr. društvo vabi vse od-štirim najnujnejšo prvo pomoč in je dal bornike na nocojšnjo odborovo sejo ob 8. v potem prva dva prepeljati v bolnišnico, do- ul. Stadion 19.
čim sta pa Mavričeva lahko sama odšla Cenjene odbornice in poverjenice
domov. Stanje šoferja in Dodiča je nevarno. CM podružnice so naprošene, da pridejo, k Avtomobil, ki je last društva „Socleta seji danes ob 5 url pop. v Slovansko Či-dei tassametri", je hudo razbit in je seveda tainico.
moral ostati na licu mesta, k]er ga straži Trgovsko izobraževalno društvo ima orožnik. Avtomobil je vozil iz Trsta na nocoj svojo redno odborovo sejo. Opčine.	-g**^
Dodatno smo dobili k tej notici še po-; ročilo, da so bili vsi štirje, iti so se vozili z avtomobilom precej pijani, najbolj pa Do-dič, ki se je hotel pošaliti s šoferjem ter; ga je sunil v roko, s katero je držal kr-; milno kolo. Vsled tega sunka je zavozil avtomobil v stran in treščil ob brzojavni j drog, potem pa ob odrivač. Vse štiri je vrglo iz avtomobila in šofer je priletel naj- jjco naznanja gg. odbornikom, da ima dne prej z glavo ob oni drog, ki drži avtomo- 15. t. m. v sredo ob 3 30 popoldne v svo-bilovo streho, potem na cesto. Obiast je jih prostorih odborovo sejo. seveda uvedla preiskavo o ceh nesreči. * Slovanska Čitalnica vabi vse članstvo Cestni napad. V nedeljo ob 2 popol- na drugi društveni izlet, ki ga priredi prl-noči so na Opčinah našli na cesti težko hodn|o nedeljo, dne 19. majnika, v Avber. ranjenega 22letnega delavca Petra Vremeca. Odhod z državno železnico ob 12 46, Mož je imel razbito črepinjo. Ne ve se, če ali pa s tramvajem ob 12*40 na Opčine in gre za roparski napad ali maščevanje. Vre- 0d tam v Dutovlje.
meca so spravili v bolnišnico.	Odbor se nadeja, posebno 7. oz-rom na
Uzmovičeva smola. Pri Amaliji Lerner izborno uspeli prvi društveni izlet, da ie v Starem me^tu se je nastanil neki človek, tudi tega izleta udeleže čiani v čim večjem ki se je izdal za 16 let starega Ivana Mo- številu.
ruticha iz Gorice. Ko je pa bila gospodinja Kolesarsko društvo, .Balkan" priredi cdsotna, je možakar porabil to priliko ter dne 19. majnika idet v Štanjel na Krasu, ukradel svoji gospodinji dve srebrni sapest- Odhod iz Trsta se določi danes na seji. niči in en srebrn prstan. Z ukradenimi Člani in nečlani so naprošeni, da se polno-predmeti se je takoj podal na kupčijo. Našel številno udeležijo tega izleta, ker pride v je na ulici gručo žensk, katerim je ponudil Štanjel tudi goriško drušvo „Danica"1, ukradene predmete na prodaj. Ali, o smola 1 k slavnosti razvitja zastave šent.a-V oni gruči žensk je bila tudi Lernerjeva, kobske Čttainice so se proglasila sledeča br. katere pa Mazutich ni takoj opazil. Čim jo društva:
je opazil, pa je spustil ukradene stvari na 1. pevsko društvo „Trst" korporativno, tla, a sam je začel bežati. Lernerjeva je 2 Del. podp. društvo, z zastavo. 3. Man-pobrala svoje stvari in vso zadevo ovadila dolinistična skupina „Viktor Parma" 4. Pev-policiji.	„	sko društvo „Ladja" iz Devina z zastavo. 5.
Javno nasilstvo. V Čedad v italijan- Kolesarsko društvo „Balkan". 6. Pevsko ski Fuilaniji pristojni 261etni dninar Euge- društ/o „Velesila" iz Skednja korporativno nio Temporini, stanujoč v ul. deHe sette z zastavo.
Fontane št. 7, je sinoči pretepal na sirov Bratska društva so naprošena, naj javijo način na Velikem trgu neko Angeio Kade, tekom tega tedna svojo udeležbo, da nam stanujočo v zagati Gusio Št. 7. Ko je žen- b0 mogoče pravočasno sestaviti spored, ska začela kričati na pomoč in je prihitel	-
na lice mesta stražnik, je junaški renjikolo	Ha I	skntTSt s^iso
pobegnil. Toda v ul. Beccherie gaje ustavil	UOI. Urtjrttl i^cS^Jci«
drug stražnik, kateremu pa se je Temporini	_ Poročilo o sobotnem shodu NDO v
postavil z vso močjo po robu. Zaletel se je	Skednju priobčimo prihodnje dni.
v stražnika da se je stražnik prevrge!	_ Z(darjera prI Sv. Mariji Magdaleni
po t eh. Ker se je stražnik nato hitro	S dnji in Z ji naznanjamo, da priredi
pobral ga ie renjikolo udari s pestjo po	p^hodn]o negeljo 19. ma]l krajoa skupina
glavi in ga poieg tega pso val na vsemo-	JidarjevJ ND0 v prostorih konsumnega
goce načine. No, končno so siloviteza le	društva na K o I o n k o v c u j a v e n sho d,
spravili v zapor.	, _ _ .na katerem bo poročal tudi državni in
™ prenočišču v ul. G. Gozzi deželni Ianec	dr. o t o k a r
prenočujoči 291etni dninar Ksrei Sorlič. o v b a j doma iz. Sežane, je snoči v kavarni „ii pOit ci di Chiozza" precej hudo razsajai in premetaval mize. Prišel je stražnik in ga ^asjna j opominjal, nsj miruje, toda ker Šoriič le ni


Mnenje gosp. dr.a H. Hoenig-a,
E G G E R
G. J. 8BRRAVALLO
Trat.
Že leta uporabljam Vaše Železnato Kina-vlno Serravallo. fe iz• borno sredstvo proti klorozi in malokrvnosti in z veseljem Vam moram javiti, da sem tf teh boleznih dosegel dobre uspehe.
EGEJR, 3. marca 1910.	Dr. HOENIG.

mtsatRmam
S0U0N0: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
ELE ITALIAf
TRST - VIA MALCANTON - TR8T

J>g\ Pecnlk
£rs!f m S. Galerij štev. i
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in špecijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */* — 1. --
Telovadno društvo Sokol v Trstu
II. pešizlet se vrši na praznik, dne 16. t. m. v Orle k. Odhod ob dveh popoludne. Zbirališče telovadnica. Obleka civilna.
Kmetijska družba za Trst in oko-
ZDRAVNIK
Dr. D. EAEAHAN
specijaBst za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (gTlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od IIV2 do IV2 in od 4V2 do 5*/2 popoldne. TELEFON 177/IV.
- - Čevljarnica - -
Leonardo Renna
Trst, ul. delle Acque 4.
Velika izbera moških, ženskih
in otroških čevljev. Sprejemajo se mCila m iopra?ila m zmerni! cena!
Odvetniškega tacipijenta
sprejme takoj
dr. Feliks Kovačić
odvetnik v Trstu.
Znanje italijanskega jezika je potrebno. Prednost imajo oni, ki imajo subst*-tucij^ko pravico.
Preliti n liri
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, Snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti z» gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev
POSEBNE CENE.
Športne trioulnn JtruKel
ulica S. Antonio 12 (nasproti Krei. poslopja)
ALEKS. FRA3C MAYEK - TRST
žgalmca kave
^ TELEFON 1743.
j Najboljši vir za dobivanjo pečeno kave.
!l?a DBkarna in slaflčiCaraa t Trstu
A. JERIC - Trst
^ ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola)
Priporoča ceni. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino v steklenicah. —
Val zdravniki ga priporočajo.
L Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:	g
Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrivo št. 32. — Telefon št. 220I.
S. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
►SE^-iSSSEfiSii htUi-
»42
C (jO
•o
4> Gl
O! C
<U •
KJ
KE
> a ct
v.
M C8
Ifi J5
ze se-
doma iz Sežane je 5«ut, v «	- Z5darj, poprimite se torej
poit ci di Chlozza" precej hudo razsajat in	da| agitaii e/da bo udeležba na shodu
premetaval mize. Pnsel stražnic in ga	j
opominjal, naj miruje toda ker Šoriič le ni	J _ Krajna sk jna me5tDe Ijnarne NDQ
miroval temveč Se dalje razsaja', muje	skHci3|e 2aJdane^ ob 6. zvefer važen se:
stražnik napovedal aretacijo. To pa nikakor stan^ v gostiini .Kosič- pri Sv. Jakobu, m hr.o prav SjiIiču, Ki se je zaletel v ( sy M|fka §t "g *	1
str žnika, mu raztrgal jopič, pas, na katerem	„ ,	,
je imel pripet službeni revolver in pa jermen xin ~ira na sk!Jpina "cydovega arzenala pri čeladi. Končno ga je stražnik vendarle ^DO sklicuje za danes 14. maja ob 8 ive-ultrotil in ga odpeljal na stražnico, kjer pa jaten. |h od v konsumoem društvu je Šoriič nanovo začel raisajati in se končno "Jadra" D" Jakobu. tudi hotel obesiti. Imel ga je več ko preveč — Krajna skupina zidarjev NDO skli-v glavi; v ulici Tigor se bo pač streznil. cuje za jutri ob 6 in pol zvečer društven Zaradi kave. Stražniku, ki ima svojo v Prostorih NDO ul. sv. Frančiška
službo v ul. Caserma se ie zdel nekam	^ . ...	, » t_.i
sumljiv neki možakar, ki je vstopil v neko , ~ Narodna delavska organizacija skli-
trgovino v ul. Caserma in si je dal tamkaj	zaietr^ek D6' iavni shod v
stehtati neko stvar, ki se je pozneje izka-	»Kogs- društvu- v Barkovljah.
zala kot kava. Stražnik je bil pač radove-	— Pisci članka „Iz zidarskih kro-
den, kje je možakar dobil toliko kave, bilo je	g o V, priobčenega minule sobote v pEdi-
namreč 2 kg 80 dekg, nakar mu je oni po-	nosti", so naprošeni, da se zglase v NDO,
jasni!, da je kupil kavo v neki gostilni v ul.	sv. Frančiška št. 2., da se natančno in-
Ghega od nekega neznanca. Ker se je pa	formiramo, da nam bo čimpreje možno na-
stražniku zdela cela stvar le nekoliko	»topiti proti krivcem-teroristom.
preveč sumljiva, je odvedel možakarja	— Zidarji so se začeli pridno organi-
na policijo. Aretlranec je neki Anton Regent,	zirati v NDO. Vsak dan prihajajo novi člani,
star 41 let, dninar s Konto velja.	Razveseljivo dejstvo. Terorizem socijalnih de-
fiu.
obroke!

l^iika zaloga, izdelanih oblek
Velika iitbcra letnih in zimskih oblek za gospode in de?ke, jukenJ, po-vrJnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika iz!>era volnenega blaga* N^jzrnernejše ceue.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico"
Telefon št. 251, Rim. II.
"V O INI
ar c/j
89 H*
< —
OD-
M f* • <»
S »
SL®
■■■ ■■ UIB ■■ ■aa aa aa aa ■ aa aa aa	J&ristide Gk^l&o - Tmt 1
■	aa aa aa__ ■aa aa aa aa |aa aa aa aa | aa aa aa B aa aa aa lia aa aa aa ■m * aa mm aa ■	aa aa aa B aa aa aa ■aa aa aa aa ■a« aa aa aa	via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. i Odlikovana tovarna ceul In cementnih 1 :: plošč, teracou In amelne$a kamna. :: 1 Sprejem* Tiakorrstno delo t cementa. Cene zmerne, delo točno, g
Jfaztianilo. - Jf a T{ orsu št. 13, prvo nastr.
je začela razprodaja partije
krasnih oblek za dame, jopičev, vestalij, priponov
spodnjih kril in hlač itd.
■ s 50 % znižanja
Čas razprodaje: od 8. do 12. In od 2. do 7. pop.
Stran IV.
„EDINOST" št. 134.
V Trstu, dne 14. maja 1912.
mokratov moramo streti. Kdor še ni član NDO naj se nemudoma vpiše.
Novi člani se sprejemajo vsak dan od 4—8. zvečer v uradu NDO, ul. sv. Frančiška št. 2. _
Veeti iz Ooriike.
Iz Kanala nam pišejo: V nedeljo bi
se bil moral vršiti tu zaupni shod krajne organizacije socijalnodemokratične stranke. Shod je sklicai tržaški general bansekreter Jože Kopač. Pri vsakem vlaku so čakali razni frajtarji in koproli gospoda generala, a generala od nikoder. Ker pa nI bilo niti armade dosti — bilo jih je samo pet sccl-jalistov — železničarjev — niti generala, so napolnili zborovalno sobo narodni železničarji. Shodu je predsedoval neki sodrug LepuŠič, ki pa ni bil nič kaj vesel svojega zborovanja, kajti v zunanji sobi je sedel strah v podobi Ivana Jakliča, katerega so se gospodje sodrugi tako zelo ustrašili, da se niso upali zborovati v njegovi navzočnosti.
LepušiČ je sicer govoril nekaj, toda bili so to le otrobi. Končno je zaključil shod z besedami: „Žalibog moram priznati, da Kopač ni prišel na shod, dasiravno ga je sklical sam in dal častno besedo, da se ga udeleži, ker se je zbal Jakliča. To še danes sporočim dunajski centrali železriiarske strokovne zveze".
Je pač bila to velikanska blamaža za naše socijalne demokrate, ki bodo itak menda že prav v kratkem zmrznili s svojim Jožetom Kopačem vred.
Volitev v okrajno bolniško blagajno v Gorici. Volitve so razpisane na dan 2. in 9. junija. Izvoliti je 60 delegatov izmed članov blagajne in 30 zastopnikov gospodarjev za dobo 4 let. Volilni imeniki so na vpogled v Via Morelli 14, v Kanalu v občinskem uradu, kakor tudi v občinskih uiadih v Tolminu, Kobaridu in Bovcu za dotične ckraje. Pritožbe do 18. t. m.
Sokolska godba iz Herpelj priredi v četrtek, dne 16. t. m. majev peš-izlet v Skocijan-Matavun pri Divači. Odhod „Sokolov- ob 1. pop. iz Herpelj. Za ta izlet se vzbuja živahno zanimanje od blizu in daleč, ki simpatizirajo z dičnim „Sokolom". Na veselo svidenje in sokolskim nazdar!
„Udruženje" divjih lovcev pred okrožno sodnljo v Gorici. V četrtek, dne 9. maja t. I. se je pričela dolga razprava pred c. kr. okrožno sodnijo v Gorici. Obto-toženi so bili: posestnika Jožtf Bratina in Fran Bratina iz Štomaža, Amalija Rauter, Terezija Bratina itd., osem Vipavcev, zaradi ziočina tatvine, izvršenega s tem, da so v nedoločljivih dneh leta 1911 do 5. decembra 1911, v onem delu erarskega trnovskega gozda, ki ga ima v zakupu goriški zdravnik dr. Weinlechner in drugih nedoločljivih krajih, ustrelili veliko, nedoločljivo Število glav divjačine in sicer srn in srnjakov ter da so se pečali z divjim lovom takorekoč kakor z redno obrtjo. Nekateri obtoženci so bili obtoženi, da so ukradli puške, drugi zopet, da so ukradene srnjake nosili prodajat v Gorico in v Trst, dasi jim je bilo dobro znano, da izhajajo iz tatvine.
Obtoženi so bili prestopka, da so brez dovoljenja oblasti nosHi puško itd.
Razprava, kateri Je predsedoval višji svetnik Rutar, Je bila silno dolga, trajala je dva cela dneva in je bila sodba proglašena še le drugi dan pozno zvečer. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Jnglič, obtožence pa sta branila dr. Josip Mandič iz Trsta in dr. Karel Podgornik iz Gorice.
Zaslišanih je bilo 34 prič, zvedene! v lovski stroki, gozdni in lovski nadzorniki z Goriškega In Kranjskega itd.
Oba branitelja sta odločno pobijala obtožnico. Po dolgem posvetovanju je bila proglašena sodba : 4 obtoženci, oziroma obtoženke so bili oproščeni vsake krivde in kazni, eden Je bil obsojen zaradi prestopka goljufije na mesec dal zapora, eden zaradi prestopka goljufije na 14 dni zapora, eden zaradi zločina tatvine na 4 mesece ječe in eden zaradi prestopka nošenja orožfa na 24 ur zapora.
Razpravi je prisostvovalo veliko občinstva, po večini lovci.
©ARO
—	Za veliki Ciril Metodov ples so darovali nadalje po K:
Gg. dr. Kisovec Trst 6, Miroslav Pret-ner Trst 2, Anton Babič Trst 6, Gregor Babič Trst 6, Antonija Pakiž Trst 8, Sla-vlca Pahor Trst 2, Iv^n Grbec Skedenj 2, Josip Negode Sv. Ivan 4, Milan Stubelj Trst 3 20, dr. Fran Dorčič Gorica 4, Veko-slav Dugulin Trst 10, Ivan Ban Prošek 2, H. C. Gorica 10, Mate Biloslavo Trst 6, Josip Prunk Rim 6, prof. dr. Gaberšek Trst 4, dr. Antončlč Trst 4, prof. Pirjevec Trst 6, Ivan Debenjak Trst 2, Karol Ferluga Trst 2, Rajner Hlača Trst 3.
Vsem darovateljem srčna hvala 1
—	Podružnici v Škednju darujejo 2 K ga. Antonija Ssocin in ga. Vekoslava Sancin Ćukova In g. Štefan Gerk.
Za obrambni sklad Štefan Gerk, Silvester Godina Kudrlč in Miloš Pahor po 1 krono.
Istočasno se odber zahvaljuje g. Sancin Pikovi, Nini Mozerjevi in Mariji Sigmundovi za darovane cvetilce o priliki občnega zbora ; g. Lovro Sancin Cinu pa za prepustitev prostora na Sabatnjaku.
ZAHVALA.
Podpisani se iz dna srca zahvaljujeti vsem onim cenjenim osebam, ki so o priliki prebridke izgube njiju soproga, ozir. očeta
Ivana Kranja
tešili ter blagega pokojnika v tako obilem številu spremili k večnemu počitku.
Posebno bodi izrečena prisrčna hvala prečastiti duhovščini, dalje slav. pevskemu zboru in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je pogreb blagega pokojnika izvršil na tako veličasten način.
OPČINE, dne 13. maja 1912.
Žalujoča rodbina
KRAVANJA - HORVAT.
AGENTI
= ali krsjri zastopniki =
za prodajo najboljšega Liptovca (Liptauer) se iščejo v vseh - - večjih mestih monarhije. - -
Prva bos. Herc. tovarna ovčjega sira
- TRAVNIK — BOSNA. ———
Qil/9ln! Btroj za ievljarje „Minerva" in stroj OlVdllll za Šivati Be proda. Nitka cena. Via della Mura St. 5.
Pnclnnio 8 tren" Stanovanji, dvorec (vila) a rUolUpjC petimi razkošnimi sobi mi, 1500 pežnjev zemljišča s trtnimi nasadi je na prodaj na proteSki cesti (strada d' Italia), pol are od Trata, v*e Bkupaj za 70.000 krt n. Ponudbe na Giustino Sozzich, u\ 8. Giovanni 9, II. n.	1042
Pon7lSnniQt Star 50 let. i^če primerne ?lu2->e ■ CllilJUlIlO 1 kakor sluga v kaki pisarni ali urada. Ponudbe na inaerattu oddelek Edinosti pod Stev. 50._1043
Qlll7lfinid za družino, O?stoječo u gospoda OlU^Illlljd in gospe, ki zna tudi kuhati in govoriti nemško, se »prejme takoj. t'opr-.Šati ua Krrzu št 8, Nimmerricbter.	1044
CnhoPlPa išče službo pri dobri družini P«-OUUdntd nudbe pod „Marija" požta ulica Stadion. _1046
Cnho fie tekoi odda gospodu ali gcspici. U iea OUUd Media 7, I	9*7
I onS meblovana Boba z lepim razgledom ne LUpcl odda pri sv. Jakobu pii slovenski druž r i. Via S. Marco 4, III	1028
ter vsakovr*'no drug > uiizarsko dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Kelvedere 28, ogel Torquato Tasia j.	558
Moderne spalne sobe
|	ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turšice, drobnihjotrobov. SPECIJALITETA:
oves za seme, priprave za hleve itd.
Blago prve vrste, zelo ugodne cene!
j Giosuć Crucciatti
via Guli št 33. - Telef n št. 3J3 X/IV.
Mizarska delavnica
francesco ftramer
Trst, via Mir/ mar Št. 2».
Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno iz^otovitev po umetniških pravilih. Najzmernejše cene
ITteodor korn
Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = I>ELA iy POPKA VE = V PO NIZKIB C SNAH. •.» :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenk«.
Mi II
I
PrnHa 66 Beno^et Prošeku 12000 □ mt. I I Utid tik -velike ceste. Pijaa ala d*ja Jernej KoSuta St. 1, Proaek.	1030

blaga, deloma poškodovanega, se proda
po najnižjih cenah
aiiufakt. trgovini
KARL ANDREJCIC
Ul v Trstu, ulica Malcanton štev. 10-12
Poslužite se prilike.

Trst - Corso 37
jutri 15. t. m.
na Corsu št. 37
mz*r~. -
nasproti^kavarne „Al* CO^SO" se odpre
nova.
/as/^'/^/ / / /*yy ////	/ ■jnr&m
VELIKA TRGOVI
izgotovljenih oblek za moške in dečke, za dame in deklice, ter vsakovrstnega ženskega blaga.
(podružnica tvrdke RICHTER & GIiASER).
i i Bogata izbera najnovejšega modnega blaga. EE
Za dobroto blaga in za ugodne eene se ni bati nikake konkurenee.
n
I Čevliarnica „AUa Sartorella" - Trst
I ^^	W BJ W ■ ■ ■	_ m MI1TKi| VZOOTIA iT. !• (na.»x>« »ltOUMM	-
Velika Izbera vsakovrstnih če* Ijev za moške, ženske in otroke. Blago Izvrstno In «T CENE ZMERNE.