f ollnTna fc>T»čana v gbtoVTHT MarUtorsM Cena 1 Din Maribor, sreda 12 avgusta 1931 Leto V. (XII.), štev. 181 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 8t.1w Oglati po tarlfu Ogla«« 8pr»]*ma tudi »gUml odd#»k uJutr*'1 V Ljubljani, Pralemova ulici H.4 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poStnam Cak. i*v. v Ljubljani it. 11.409 Uredn. 2440 Uprava 2485 Velja masačno, pr»i6n»n v upravi ali po polti 10 Dih, dd*lavlj«n na dom pa 12 Din Celo mesto — veliko grobišče KITAJSKO PROVINCO KIANGSI JE ZADEL STRAŠEN POTRES, NAJHUJŠI V ZADNJIH DESETLETJIH* - V PROVINCI HUPEI NAD 20 MILIJONOV LJUDI BREZ STREHE IN PORUŠENIH VEC MILIJONOV HIŠ. Francosko-ruska pogajanja Velike konference evropskih in ameriških državnikov v Parizu, Londonu, Berlinu in Rimu so kakor nalašč ustvarite primerno razpoloženje za nemoten potek raznih zakulisnih diplomatskih akcij i'® pogajanj, ki bi sicer vzbudila dokaj po zornosti. Med te akcije je treba prištevali tudi rusko-francoska pogajanja za (Sklenitev nenapadalne pogodbe na teme-fjU določil Kelloggovega pakta, in podpis medsebojne trgovinske pogodbe. O vseh iteh pogajanjih je kljub temu, da morejo globoko vplivati na bodočo zunanjepolitično konstelacijo v Evropi, čuti bore imaio. Francoski in ruski tisk se zadovoljujeta samo z informativnimi brzojavkami, ki pa so tudi tako suhoparne, da je iz jhjih le težko izluščiti pravo jedro. Nekoliko bolj zgovorni so angleški in nemški listi, ki zasledujejo s precejšnjo nervoznostjo potek teh zakulisnih pogajanj. Molk francoskega in ruskega tiska je Siiogoče razlagati predvsem z delikatnostjo teh pogajanj, ki so spričo razpoloženja francoskega naroda do Sovjetske Rusije ih boljševizma nadvse težkega značaja. Povprečni francoski meščan in Poljedelec, ki sta glavna zaslomba strank, udruženih v Lavalovem koa’iclj-skem kabinetu, Sta proti Rusiji vse pre-jfe, kakor naklonjeno razpoložena. Za Francoza je boljševizem najopaznejši Sovražnik obstoječega družabnega reda ift večna nevarnost za red in mir v Evro Di, s katerim je treba postopati po določilih prekega soda in govoriti s topovi in spojnicami. V tem prepričanju so ga popevale vse frančoske vlade, ki so bile vojni na državnem krmilu, kakor tudi skoro ves informativni tisk, iz katerega svetna svoje zunanie politične smernice, faradi tega je danes vse preje, kakor fahka naloga Uveriti povprečnega Franca, da boljševiki niso tako opasni re-^°lucijonarji, kakor je to Cul doslej sle-rernl dan in da je mogoče z njimi sesti Celo za zeleno mirto ter se čisto mirH ) iti Nvalirsko pogovoriti to rešitvi faznih Medsebojnih spornih vprašati]* Odsev tega izrazito protiruskega raz-°loženja povpreCMh FranCožov je lah-0 ugotoviti tudi v vrstah samih frankih državnikov in članov Lavalovega 'bineta. Do nedavna so pripisovali ihi-Jativo za pričetek rusko-francoskih pokanj mojstru diplomatske umettmti '‘Istidu Briandu. Dogodki zadnjih ted-^ Pa dokazujejo, da je iskati prave njl-'^e duševne očete ne na Quai d’ Or-iVu nego v gotovem krogu francoskih Jpodarstvenikov, ki so sicer v vpra-tUp*' rUsko-francoskih odnošajev zelo yiSWneea mišh'enja. Odločno protiboijše-jhihl®sta Se vedno usmerjena mogočni Jltnnt ,^,£lndint kakor tudi njegov in-i!?ni Prijatelj, vojni minister nistf**. Njuno stališče podpira tudi mi-* 'h ?a poIJed.eIstv« Andre Tarditu, ki c“Sa svojega enoletnega minlstr-^Ški SSeČS va desni£arsko - centru-^toOskinf t od,t)£no nastopil proti ^mimtotom ter temeljito DUNAJ* 12. avgusta. Tukajšnja potresna opazovalnica je zabeležila včeraj izredno močan potres, ki se je pričel ob 22. uri 27. minuti in 26. sekundi ter je trajal zelo dolgo. Glavni sunek je trajal nepretrgoma 20 minut. Od h 1923, ko je zadela Japonsko znana potresna katastrofa, je bil to najtežji potres, kar jih je zaznamovala dunajska potresna opazovalnica. Aparati so zabeležili celo močnejše šunke kakor pri znanem potresu v Messini 1. 1908, ki je popolnoma razdejal to poprej cvetoče mesto. PARIZ, 12. avgusta. O ognjišču potresa, ki je bil zaznamovan v pondeljek zvečer kot najhujši v zadnjih desetletjih, poroča fizikalni zavod »Globe« v Strass-bourghu, da cenijo tamka:šnjl potresni aparati oddaljenost na 7.250 km in da leži ognjišče potresa v provinci Kingsi na Kitajskem, ki leži južno od province Hupel. LONDON, 12, avgusta. Iz poplavljenega ozemlja v provinci Hupel prihajajo vedno strahotnejša poročila. Po 'najno- vejših poročilih je to nedvomno največja elementarna katastrofa, kar Jih je zadelo Kitajsko v zadnjem tisočletju. Veletok Jangtsekiahg je podoben pravcatemu mOHu in njegove vode še neprestano naraščajo. Dosedaj so Valovi deročega veletoka, ki se je razlil daleč na okrog, odplavili Že nad 4 milijone kmečkih hiš. Število ljudi, ki so ostali brez strehe, znaša približno 20 milijonov, to je polovico prebivalstva province Hupel. Samo v pondel'ek je našlo smrt v valovih nad 10.000 ljudi. Glavni trg v mestu Hankau, ki šteje sedaj riad 500.000 ljudi, je napolnjen z mrliči. Mesto, v katerem je poprej trgovlria tako cvetela, je sedaj po doben velikaftsketnti grobišču. Pokopavanje mrtvecev je Sploh nemogoče, ker je daleč naokrog vse pod vodo. Razkrajajoča se trtlpla povžročajo od dne do dne hujši smrad In ?e vsak čas pričako vati izbruh nevarnih epidemij. Po vodah plavajo še vedno čloVeška in živalska trupla. Vlada v NSnklngii ceni škodo inad 500 milijonov dolarjev. je, da ni nobenih dokazov, da bi bili peklenski stroji v resnici postavljeni v inozemstvu in da je celo ranjeni vse učiliški profesor Bruneti sam izjavil, da je peklenski stroj v vlaku, s katerim je potoval, postavil neznanec, ki je stopil v vlak v Ljubljani in potem \i ginil brez sledu. List zaključuje z besedami: »Metode, katerih Se poslti-žuje italijansko časopisje v svojem pisanju, sličijo popolnoma pisavi glasila makedonskih revolucijonarjev v Ma-cedoniji po poginu bolgarske atenta* tqi*ske petorlce v bosiljskem okraju. Skupno akcijo banditov z bolgarskega in avstrijskega ozemlja spremlja vedno tudi skupna akcija časopisja iz 'Rim'1 cofije, Dunaja in Milarta.« Železniška konferenca na zahtevo Jugoslavije CURlH, 12. avgusta. Včeraj so imeli tu zastopniki jugoslovenskih, madžarskih, češkoslovaških, nemških, avstrijskih in švicarskih državnih železnic skupno konferenco, na kateri se je razpravljalo o pritožbi jugoslovanskih državnih železnic radi v zadnjem času izvršenih atentatov v inozemskih vozovih na jugoslovanskih progah. Konferenca je .odobrila stališče Jugoslavije ter je odredila strožje nadzorovanje in kontrolo vozov, tako da je že v najkrajšem času pričakovati zopetno uvedbo direktnih vozov. Pred obnovitvijo nemško-fran-coskih razgovorov PARIZ. 12. avgusta. Po neuspehu ljudskem glaSOv&rija na Pruskem, se bodo sedaj, kakor poročajo pariški listi, t vso Vnemo obnovile dlploma-tične priprave za berlinsko potovanje francoskih državnikov Lavala, Bri- anda in Flandina. Potovanje bi se iz vršilo koncem avgusta, vsekakor pa še pred otvoritvijo jesenskega zasedanja Društva narodov. V Parizu menijo, da je razpoloženje sedaj dovolj ugodno za uspešno nadaljevanje nem-ško-francoskih razgovorov. »Cesta je sedaj končno odprta,« piše »Petit Pa-risien«. »Obžalovati bi bilo, ako bi se vrtoglavirri riacijonalistom v Nemčiji dovolilo, da bi znova pričeli svoje razdiralno in uničevalno delo.« Isti list poroča, da je Briand V Codherelu že toliko okreval, da se bt> koncem meseca lahko zopet t vso energijo lotil svojega dela v zunanjem ministrstvu. Angleški učitelji groze s stavko LONDON, 12. avgusta. Poročita komisije za štednjo pri državnih izdatkih priporoča med drugim tudi znižanje plač učiteljstvu in profesorjem. Ta vest je silno razburila vse učitelje in profesorje, ki so takoj sklicali plenarno sejo svojih sindikalnih organizacij, na katerih je bilo sklenjeno, da bosta obe organizaciji proglasili stavko, če bo vlada v resnici poskusila izvesti znižanje plač. V tern slučaju bi ostalo brez pouka 7,595.000 učencev. Zemunski atentat in italijan* ski listi BEOGRAD, 13. avgusta. Beograjsko^) Vreme« ostro reagira na pisanje italijanskih listov povodom zadnjih eksplozij peklenskih strojev v vagonih. Kritizira žlasti pisanje milanskega »Cofriere della Sera«, ki žatrju- Preiskava o atentatu v Juterborgu BERLIN, 12. avgusta. Preiskava tt atentatu na ekspresni vlak pri Jilterbor-gu se nadaljuje z mrzlično naglico. Obla* sti so že ha sledi nekemu ruskemu državljanu, ki je baje zapleten v afero. Mož je istoveten s kupcem elektromaterijala v Berlintt, ki je bil uporabljen v pripravo atentata. Revizija vojnih dolgov LONDON, 12. avgusta. Listi poročajo, da bo imel državni tajnik v kratkem z merodajnimi ameriškimi državniki veliko konferenco, ki se bo bavila z revizijo vojnih dolgov. Sploh se pripravlja Ame* tika na novo akcijo za rešitev evropskega finančnega problema, ker tudi po Hoovrovem moratoriju ni pričakovati iss-bolišanja finančnega položaja v Evropi, razredčil njihove Vrste. Na svojih Vsako-nedeljskih potovanjih po fraficCski provinci Žanje baš žaVoljo svojega protikomunističnega razpoloženja dokaze Simpatij, ki bi jih sicer nikoli ne doživel. Voditelj sovjetski Rusiji tiakldHjehe skupine gospodarstvenikov je minister za trgovino Rollin, ki računa s posledicami skoro neizbežnega dejstva, da bo dosegel letos primahkljaj v francoski trgovinski bilanci bajno višino 1? milijard frankov, kar je mnogb celo fca fraricoske pojme. Kot izboren nacijonalnl ekonom Se zaveda tega, da občuti Francija kljub Svojemu izrednemu poloKaju vsaj podredno posledica splošne svetovne go« Spodarske krize. Francoski notranji trg ie sicer zaščiten pred posledicami te krite in so na vider gospodarske razmere povsem normalne. Razlika je vidna šele pri izvozni trgovini, pri kateri beležijo Francozi stalno nazadovanje, ker ne morejo več tekmovati a državami, ki so bile prisiljene zaradi gospodarske krize zni žati cene svojih izvoznih industrijskih iz-negotovega sporazuma i Moskvo. . delkov ter poljedelskih produktov. Posebno občutha je konkurenčna borba z rtefnško in rusko ižvozno trgovino, ki sta nemalo prispevali k' nazadovanju fraheos kega izvoda. Ruski dumping je prizadejal francoskim državnikom že mnogo težkih ur, aay je segel kljub vsem' poostre nim carinskim in uvoznim določbam ne samo na teritorij Francije, temveč že tudi v kolonije, ki so bile zadnje mesece preplavljene s cenenim sovjetskim blagem. Borba, ki 80 jo vodili proti sovjetskemu dumpingu, je bila izgubljena, ker so odrekle pri tem sodelovanje Italija, Nemčija in Anglija, Tako končno ni preostalo drugega, kakor sesti * Rusi za mizo ter se pričeti z njimi pogajati o kontlngetttiranju medsebojne trgovine, znižanju carinskih tarif in bodoči sklenitvi trgovinske pogodbe, Omiljenju napetosti med Parizom in Moskvo na gospodarskem polju je moralo sledili tudi .otniljenje politične napetosti, ki je bila ponovno tako jaka, da s da ima akcijski radius 17.000 km, kar pomeni, da ostane zrakoplov lahko kar celi teden v zraku, ali z drugimi besedami, da lahko dvakrat preleti ocean na najširšem kraju, ne da bi mu bilo treba dopolniti zaloge pogonskega materijala. Kakor piše kapetan Beslitz v mesečniku za letalstvo, ima zračni orjak na svojem sprednjem delu velik prostor, ki ima 22.9 rp dolžine in 18.3 m širine. V ta prostor se lahko spravi nič manj kot sedem aeroplanov, ki se jim s prerezom na trebušni strani zrakoplova omogoča odlet, kakor so bili izvršeni poizkusi tudi že na zrakoplovu »Los Angelesu«. Za posadko zrakoplova in ostalo moštvo so določeni lepi prostori za bivanje čez dan in krasne spalnice. Zanimivi so tudi propelerji, ki se morejo poljubno premikati, tako da morejo v slučaju preobremenitve delovati od spodaj navzgor. Ogrodje ameriškega zračnega velikana je zgrajeno iz duraluminija (60 tisoč kilogramov), plinske celice pa iz posebne bombažne tkanine ter imajo površino 84.987 m!, torej 34 jutrov. Velikemu obsegu zrakoplova primerne so seveda tudi cene. Zrakoplov velja namreč v naši valuti nič manj kot 300 milijonov dinarjev. Končno je tudi omembe vredno, da ima zrakoplov »Akron« tudi vse aparate za prenašanje slik, tako da more fotografirano pozicijo sovražnika lahko takoj dostaviti lastnemu brodovju. Trgoi/ina 5 sužnji Kljub vsem ukrepom koloniialnih oblasti in vestni službi obalnih vojnih ladij se še vedno vrši na obali zapadne Afrike trgovina z zamorskimi sužnji. Tako ie nedavno na nubijski obali naletela neka angleška vojn- ladja na težko poškodo vano jadrnico, ki je nihala po morubrez krmila. Po daljšem manevriranju je vojna iadija pristala poleg poškodovane jadrnice. nakar so angleški mornarji pohi-na krov jadrnice. Ko So odprli vhod ‘V notranjost ladje, jim je buhnil nasproti strašen smrad. Hip potem se jim je nudila strašna slika. V trebuhu ladje je le-|alo več desetin zamork v raznih pologih. Nekatere so bile že mrtve, druge Da na sn.rt izmučene. Le Z velikim na-1 - m se je posrečilo zvedeti zgodbo te-*a strašnega tovora. Žene so bile prepe-jhne v luki Suakina na krov jadrnice, naberi so bije ves čas zaprte. Na morju Jl*t ie zalotil strašen vihar, ki je težko D°§kodoval ladjo. Arabski mornarji in fCevci s sužnji so se rešili z dvema re-rUirna čolnoma, dočim so prepustili u--O črne sužnje njihovi usodi. Vsa de-_‘eta so pokupili arabski trgovci s sužnji hovih starišev. Zamorke so bile ■u‘:; sojene za prodajo v razne hareme v Arabiji, kjer so zelo željeno blago. Obnoua starega Rima e ^ navzočnosti Mussolinija je pojasnil £“verner Rima, Boncompagni Lodovico gjopnikom inozemskega’ in domačega dpi, nov* načrt za regulacijo Rima. Z PriČno že v treh mesecih. Za nasta-tev prebivalcev hiš, ki jih bodo podrli, v0d? zgradili nad 3.000 zasilnih stano-Lni- Pri regulacijskih delih bo zaposle-Seu delavcev. Ministrski pred- Uth- Mussolini je izjavil, da bo za 10-0, nico revolucije črtjih srajc dne 28. by, a 1932 povabila italijanska akade- V učenjake vsega sveta, da sl ogleda-j; obnovljene velike spomenike republiškega in cesarskega Rima. j ^0lera u fTlezopotaniji i^^čalo, da se je v južni Me- !fira ki t fadni® čase zeJo razširila ko- H boini^1 ,st*:£ene in otroke. Na ko- bilo dbi r» . nas®lia domačinov ter ? b žrtev V nk, *Udi veliko levilo smrt- v|e sanitetske km6110 pokraiio® odhi* m ste- Tridesetkrat zaročen Pred sodiščem v Stuttgartu se je pričela sodna obravnava proti odvetniku Heynau, ki je postal žrtev kriminalnega tipa Ary Marra, k, ga je izkoriščal na vse mogoče načine, ker je vedel za neko njegovo slučajno izvršeno nepravilnost. Zapletel ga je v celo vrsto umazanih afer in korupcijskih škandalov z nemškimi reparacijami, pri katerih je prigoljufal sko-ro 10 milijonov dinarjev, katere pa je moral skoro do poslednje pare odračuna-ti izsiljevalcu Marru. Pri preiskavi proti Marru se je izkazalo, da je bil v zelo tesnih odnošajih z damami najvišje Stuttgart ske družbe in da se je samo v toku enega leta tridesetkrat zaročil. Marr se je ba^. tudi s prodajo liubavnih pisem svojih '. ibimk in si z njimi služil velike denarje. Poleg vsega je bil Marr zelo nasilen človek ter je ob neki priliki tako u-daril eno svojih ljubic, ko mu ni hotela dati denarja, da ji je počila nosna kost. Bil je že tudi ponovno kaznovan ter sedel po raznih kaznilnicah. lack Diamond pred sodiščem Pred newyorškim velikim sodiščem se nahaja sloviti kralj ameriških tihotapcev voditelj newyorškega zločinskega sveta. Obtožen je raznih zločinov. Razprava bo trajala več dni. Zanjo vlada silno zanimanje, tako da so morali sodišče za-stražiti s policijo, ker so ljudje hoteli s silo vdreti v sodno dvorano. Takoj po otvoritvi razprave je izjavil predsednik senata, da bodo morali vsi porotniki listati v sodnem poslopju do konca razprave in da ne smejo stopiti z nikomur v stik, da se prepreči na ta način na njih kako vplivanje potom denarne podkupnine, ali pa z grožnjami. Po zadnjih vesteh je sodišče obsodilo Jack'. Pinnion da na 4 leta ječe. (Tlilionske dragocenosti pozabil u autu Ireno Coleman iz Newyorka je zadela težka nesreča. Vračala se je iz neke lekarne v Milanu z avtom v hotel, v katerem se je nastanila. Čim je izstopila In odšla v svoje stanovanje, je zapazila, da je . bila v avtu ročno torbico, v kateri je imela dragocenosti za 10 milijonov lir. Vsa poizvedovanja za avto-izvoščkom, s katerim se je peljala, so ostala dosedaj zaman. Vprašanje 'pa je seveda, ali bo nepošteni šofer mogel oro* dati ukradene dragocenosti. Z uojafci proti kratkim krilom Samozvani predsednik vlade v kitajski provinci Kirin je velik neprijatelj žensk in še bolj ženskega lišpanja. Izdal je odredbo, da prepoveduje v svoji provinci ženam nositi kratka krila in uporabljati razne toaletne potrebščine kot puder in rdečilo za ustnice. S tem pa niso bile zadovoljne učenke učiteljišča v Kirinu, ki so pričele s pravo revolucijonarno propagando proti zastarelim nazorom in diktaturi predsednika vlade. Bile so tako energične, da so vrgle na cesto ravnatelja zavoda, ki jih je hotel prepričati o upravičenosti te odredbe. Potem so se zabarikadirale v šolskem poslopju ter pričele prepevati revolucijonarne pesmi. Zaradi tega je prosil ravnatelj za vojaško pomoč, ki pa ni dosti dosegla, ker so se vojaki branili nastopiti odločno proti brhkim deklicam v kratkih krilih in, s prijetno napudranimi lički ter pordečeli-mi ustnicami. Šport Nepotrpežljivi Edisqn Slavni izumitelj Edison, ki že nekaj časa boleha, je zelo nepotrpežljiv bolnik. Spada namreč med one pacijente, ki vzamejo vsako bolezen za vse prelahko, čeprav se morda obenem zavedajo resnosti položaja. Njegova bolezen je posledica težkega vnetja ledvic in se je sedaj pridružila še sladkorna bolezen. Stanje bolnika je bilo torej prav resno. Sedaj pa je kriza že prestana in oddahnili so se tako zdravniki kakor tudi bolnikove strežnice. Ko je Edison začutil, da se njegovo stanje boljša, se je takoj dvignil iz postelje in trdovratno vztrajal na tem, da sedi na robu postelje. Prižgal si je potem eno svojih težkih cigar in kadil tako brezskrbno, kakor da bi bil najbolj zdrav človek na svetu. Edison je močno gluh. Svojo naglušnost je vedno, kakorkoli mu je dal zdravnik kaka navodila, ki mu niso bila všeč, nalašč napačno razumel. Za njega je namreč nedelavnost, v katero je sedaj obsojen, silen udarec. Ko je prvič zapustil postelj, je hotel takoj zopet na delo. Brezdelnost ne more prenašati, čeprav mu zdravniki naglaša-10, da se mora silno varovati, ako hoče zopet popolnoma okrevati. Za časa svoje bolezni je odšel na svoje posestvo v Orangu. Množice ljudstva so se vsakdan zbirale okrog njegove hiše in čakale na poročila o njegovem zdravju. Preblizu pa seveda ni mogel nikdo, ker je policija daleč naokrog zaprla vse dohode k hiši. Celo novinarjem ni bi dovoljen vstop v hišo in so bili nastanjeni v neki 200 m oddaljeni garaži Rmerifcanci postajalo uečii Iz raznih statistik, ki se bavijo s telesno velikostjo mladih Amerikanov, je razvidno, da je mladi rod skoro splošno večji in krepkejši kakor rod staršev. Tostvarne preiskave so bile izvršene tako na univerzi kakor tudi na raznih viš; jjh dekliških zavodih. Merjenja, ki so bila izvršena pod vodstvom znanega antropologa Hootona, kažejo, da spada sedaj na newyorški univerzi študirajoča moška mladina med največje ljudi na svetu. Preiskovali so večinoma dijake, katerih očetje in stari očetje so istotako že študirali na newyorški univerzi in se je pri tem pokazala rast od rodu do rodu. Sinovi so vrh tega približno za 8 funtov težji kakor očetje v njihovi starosti. Iz-vzemši obseg glave, širine' bokov in ram so se skoro vse mere povečale. Posebno se opaža podaljšanje nog. Zanimivo je, da je postal spodnji del roke znatno daljši, dočim pri zgornjem izpremembe skoraj ni opaziti. Širina bokov je istotakole malo večja. Močno pa se je povečal obseg ram in prs, tako da izgledajo današnji dijaki mnogo krepkejši kakor njihovi očetje. Isto velja tudi za dekleta, ki imajo sedaj vitkejše boke in širše rame. most u Pančeuu douršen Včeraj sta bili razviti na veltkefn novem mostu preko Dunava, ki bo vezal Beograd s Pančevom, jugoslovenska in nemška zastava v znak, da je zgrajenih vseh sedem železnih lokov. Most so pričeli . -aditi leta 1927. Vsak lok tehta 2,820 ton. Sedaj bodo zgradili, na pančevski strani še 250 metrov dolgi most za odtok vode v slučaju poplav. Sporedno z gradnjo mostu napreduje tudi delo za osušenje pančevskega močvirja. Motocikliška hitrostna dirka na Ljubelj, dne 23. avgusta. Prireditelj: Motokolesarski klub »Ilirija« v Ljubljani. Proga: 5150 m, start pod Sv. Ano ob pristavi g. baron Borna, cilj vrh Ljubelja. Začetek točno ob 10. dopoldne. Pravico startanja imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v Moto-Savezu kralj. Jugoslavije, oz. v, Savezih pripadajočih v FICM in vabljeni gostje. Vozi se po športnem pravilniku FICM ter po predpisih Moto-Saveza. K dirki se pripušča le ona motorna vozila (motocikli solo ali s prikolico, ki imajo predpisano uradno potrjeno tipno izpričevalo ter ustrezajo predpisom FICM, odsek XIV, nastavek C. — Razpored: kategorija A solo vozila do ccm 250; kategorija B solo vozila nad ccm 250 do ccm 350; kat. C solo vozila nad ccm 350 do ccm 500; kat. D solo vozila nad ccm 500; kat. E motorna vozila s prikolico, brez ozira na vsebino cilindra. — Za vozila s prikolico je predpisan vozač in so-vozač s povprečno težino kg 60. Manj-kujoča težina se mora izpopolniti z balastom. Start šibkejših strojev v višji kategoriji je dovoljen. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v dotični kategoriji. Prijave se sprejemajo le pismenim potom ob točni izpolnitvi priložene prijavnice in položitvi prijavnine. Prijavnina za vozilo Din 30. Zaključek prijav izrecno v sredo, dne 19. t. m., naknadne prijave se smatrajo kot nedospele. Pri-jiave sprejema tajništvo M. K. »Ilirije«, Ljubljana, Miklošičeva 15. Darila: Prvi vsake kategorije častno darilo, drugi in tretji kolajne oz. plakete. Posebno čast-, no darilo za najboljši čas dneva. Eventu-elne posebne nagrade se bodo pravočas-. no objavile. Pregled motornih vozil se VTŠi dve uri pred pričetkom dirke poi športni komisiji na startu (ob pristavi g. baron Borna pri SV. Ani). Kdor ne pripelje vozila k pregledu in ne doprinese dokazilo o teži istega, se mu start za-" brani. Mate športne vestL Meddržavni tenis dvomatch Jugoslavija; Češkoslovaška se bo vršil v dneh 22. do 24. avgusta v Pardubicah. Naše barve bosta branila Schaffer in Kukuljevič, češkoslovaške pa Hecht in Maleček. Praška Slavija je odigrala v Berlinu nogometno tekmo proti Tenis Borus&ia. Tekma je končala 3:3 (1:1). V Pragi se vrši danes mednarodni lab*, koatletski miting, na katerem bodo star-tali tudi naši lahkoatleti in sicer dr. Na-rančič, Šporn, Buratovič in Tučan, Od 27. do 31. avgusta bo v Beogradu -mednarodni tenis turnir za pokala Njeg. Vel. kralja in kraljice. Program je naslednji: 1. gospodje posamezno za mednarodno prvenstvo Jugoslavije in poka! Nj. Vel. kralja; 2. dame posamezno za mednarodno prvenstvo Jugoslavije in pokaj N j. Vel. kraljice; 3. gospodje v dvoje za mednarodno prvenstvo Jugoslavije; 4. gospodje posamezno, samo za jugosl. igralce in 5. prvenstvo juniorjev. Prijave za turnir sprejema V. Ramer, Beograd, poštni predal 21. Juš Kozak. Šentpeter. Roman, strani 423. Izdala in založila Tiskovna zadruga v.Ljubljanl, 1931. Opremil inž. arh. Janko Omahen. — Naposled smo le dobili že težko pričakovani ponatis Kozakovega velikega ljubljanskega romana »Seutpe-ter«, ki je ko je izhajal v »Ljubljanskem Zvonu« vzbudil mnogo pozornosti. Delo je avtor posvetil svojemu očetu, »Cenl-nenu sinu iz Cunjarjevega rodu«. O romanu, ki je za sedanje slovensko slovstvo svojevrsten pojav, borno še sprego-vorilL Omenimo naj za danes samo to, da je Izdaja krasna, uprav razkošno elegantna in ima Berkopec prav, ko pravi, da so slovenske nove knjige najlepše med vsemi slovanskimi. Svinjski sejem v Mariboru, Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 323, pr-odanih pa je bilo 116 prašičev. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari 50—70 Din, 7—9 tednov 80—100. 3—4 mesece 150—200, 5—7 mesecev 300—400, 8—10 mesecev 420—500,1 leto (550—650, 1 kg žive teže 6—8 Din, 1 kg ‘ mrtve. t*>ie 9—10 Din. — ~9mrr. MarKorsfil V t? C E R N T K (Jufra V Mariboru, 'dne 12. VIII. 193i. m. ZtmcMt V senci femita j 80 »Naj bo» kakor hoče,« je dejal, »mi boittO jutH na sestanku. Možnost nam je dana — izkušajmo jo porabiti dobro . < . makar, če me vžatne Vrag pri tem podjetju* Toda bodimo opreznih »»Edina opreznost bi bila ta, da se spfaViffio nemudoma iz te krčme. Toda trkati Ob taki tiri na druga vrata — to bi vzbudilo morda več hrUpaj bila bi za nas nevarnost, ki se je moramo ogniti.« Po treznem preudarku so se zmenili, da Ostanejo rajši pri »Velikem cesarju Karlu«, fra bodo stražili mehjaje vsi po vrsti, dokler ne napoči drugi večer, ... Noč je minila mirho. Petorica tovarišev se tli getiila M svojega skrivališča; pripravljali so se ve§ dati-ža fcvoj skrajni, predrzni poizkus. Spadakapa je bfttsll VitezoVO in Tribuletovo otožje, Manfred In Lantrte sta Opravila sama to delo, ki ga nista prepuščala nikoli drtigertiil človeku. Ragastan jfe irnel noftlene.k s kfčrharieni in se dogovoril, da bo čakal žvečer ptibtaVljen popotni voz z dvema krepkima konjema, Manfred, Lantne ifi Ragastaft so imeli svoje konje V hleVU. . Spadakapl je bil riaHietiieh posel poStiljona. Za TribUleta sO osedlali konja ŽVestega vitezovega slUge. Okrog osmih švečer šo sedli ža mizo, da se pokrepčajo ža svoje nevarno delo in ža dolgo pot Manfred Iti THbulet sta bila šičef žalostna gosta* toda Vltež ju je pregovoril, da se Vseeno nista bratliia hratte. Ob devetih je bilo V§e pripravljeno. Kočija je stala žapfežena na dvotiSču krčme. Konji so bili osedlati!. Ob poktešetiH je dal Ragastan zfiafnenje za odhod. f ' i Manfred še je vfgel V naročje sVojega očeta, ki ga je objel, rekoč: »Pogum! SteČa. je z nami . . .« Zagnali jo kbhje. SPadakapa je šedel na kbžla ŠVbJe kočije, Vsi so bili oboroženi, ražeti t meči še s pištolami ih krepkimi bodali, Odpfavlll so se ha pot. Kočija se je pomikala počasi. Cetvoriefe jezde« cev ji je sledila. Mesto je ležalo v globokem snu. Noč je bila brezmesečna. Kakor je vse kazalo, je bilo tipanje, da se delo posreči. Bfez nept-llik šb došpeli na pot, ki je tekla ob pafkoVeni flbčiaju. TočHo ob polehajštih se je ustavil Spadakapa deset korakov od malih Vrat. Vsak je pHVežal sVofega kOhja ža pOVodec h kt^kim kolesom. j Zaprežena konja šo privezali k bližnjemu dre* vB&U. • Nato se Je postavila Vfea dfU$ba k Vratom. Globoko hiblčahje je vladalo V pafkit in okolici. In sleherni izmed teh drsnih mJe felisal samo mirno utripanje svojega lastnega srca. XXXVI. Delirij ljubezni. Videli smo, da je vojvodinja Etanpska obvestila Franca^i. da sta Margentina irt Žileta preseljeni v stražni paviljon. Fotografski aparat 13X18 b leseno kamefoi 2 objektiva« tri dvojne, kasete, dobro ohranjen* ce* neno naprodaj. Vprašati Pri sobarici bolela Zamore, Maribor, 3325 Hip nato, ko je odšra vojvodinja, se je prijavil Šansak, in kralj ga jj sprejel. Dospel je bil iz Pariža v najhujšem diru in moral je imeti za kralja sila važne novice, da se je pokazal o belem dnevu s svojim obrazom, ki ga je tako strašno pačila široka rdečkasta brazgotina. »Vendar ste enkrat tu!« je vzkliknil ktalj. »Pri BogOrodnicl, ako me zapuste šč moji prijatelji, mi je umreti od dolgega časa!« Franc L se je zdrznil Ob misli na smrt in dodal sam pri sebi: »Ako bom imel sploh Čas umreti od dolgočasja!« »Sir,« je odgovoril Sansak, »saj imate svoj dvor..i« »Da,« se je porogal kralj, »tolpo hinavcev, ki sl belijo glave, ali bi lizali mehi pete, ali ležali na trebuhu pred mojim sinom! Strašho je, Šansak a resnično; meni je pisana bližnja šftirt. .. Včasih, kadar stbpim nenadoma V stanovanje prestolonaslednika Henrika, vidim skrčene obraze, in molk, ki nastane, rili priča, da ugibljejd, kdo bo naslednik uniirajočega kralja.« Sansak je ždaj pogledal Franca I. Videl ga je bledega in shujšanega; fijegOVe oči so bile obrobljene rdeče, blede lise so še ihu risale na obrazu in v kotih ustnie 3e je kažal izpuščaj, kakor da bi ga popadale, gobe. tePa vehdar Vaše Veličanstvo he izgleda slabo, * je dejal plemič. »Pustimo to!« je rekel kralj in zmajal Z glavo. »Vedel sem, da Si se vrnil k nam . , . Takoj dam obvestiti La Šaterijreja in D’Kseja.,.« »Sir,« je odgovoril Sansak, »Vaše VeličanstVo naj rtii oprosti. Rad bi odšel iž Fontetibloja prej ko ttibgoče. Prišel sem samo javit kralju, da se gode v ParižU Čudhe reči. ..« »Govori,« je dejal kralj osuplo. j »Tak, Vidite sir, pred dvema dnevoma sem ime! povod, da govorim z velikim profosom.« »Z MOttklarjerii?« »Z njim, sir. In^napotil sem se zVečer —- zdaj grem rta ulico le še ponoči. kakor sove — proti veliki prdfosiji. Ali Veste, kaj sem zvedel tam? Da je grof Monklar nenadoma zblaznel in pobegnil iz svojega dvorča;.nihče r|e ve, kaj je z njim!« »Kaj praviš?« »Resnico Vam poročam, sir.« »Ih jaž ne vem o te ničesar! Gotovo so nesli novico k prestolonasledniku!« Kralj je stopil parkrat sem ter tja po svojem kabinetu; obraz mh je gOrel v enem tistih popadov blazne ježe, pred katerim sta se tresla Luver in t^atiz — včasih ttidl vsa vesoljna Franeija. Udaril je s pestjo po dragoceni porcelanasti va-ži Irt jO vrgel s kamina, da se je razbila na tisoč koscev. »Videli bomo,« je zarehčal, »ali sem še kralj, ali he. Šatisak, tl se odpraviš v Pariz z La Sa-tehjrejem iti D’£sejem . . . Samo vam trem še zaupam... Imenujem te velikega profosa. ali slišiš?« Šansak se je naklonil brez radosti. Življenje se je bilo končalo za tega plemiča t dheVom, ko je prenehal biti »lepi Sansak«. . . »Dam ti polno pooblastilo,« je dodal besno kralj, ki je bil začel med govorjenjem pisati in polniti raztie pergamente, »Polasti se velike profosije. Vrzi v Bastiljo mojega velikega kancelarja irt luver-gkega guvernerja . < . Ah! Bomo že Videli . . . ta* koj i,. Mongomeri! ,..« Gardni kapitan je vstopil. »Mongomeri,« je rekel kralj s hripavim glasom, »odpravite le takoj v stanovanje prestolonaslednika in odOhdot v Stanovanje gospe Diane .. .« »Sir,« se je hotel vmešati Sansak. »Tiho! Aretirajte mojega sina! Aretirajte Diano * . . Idite in poglejte, kje sta La Šatenjre in D'Ese ...!« »Sit1,* je dodal Mongomeri ves bled, »v trenutku, ko me je klicalo Vaše Veličanstvo, sem ravno hitel k hjemu, da mu povem ... da ga ob‘ vestim , - •« »O čemi* Tak dajte . . . govorite, gospod!« »Sir, na trati v parku, sto korakov od ribnika, so našli pravkar truplo gospoda D'Eseja, s prsi prej bodenimi skoz in skoz ,,.« »D4Ese je mrtev!« sta viknila kralj In Sansak oba hkrati. Toda učinek te novice na oba moža je bil tako različen. Dočim je Sansak zaklel od gneva in segel z desnjco po mečevem ročniku, kakor da hoče po-iskati sovražhika, prijateljevega morilca, sc je zrušil kralj v svoj naslanjač, kakor da ga zapušča živ* ljenje. »Kdo je ta podlež? ,.»« je zarjul Sansak. »Opro* stite mojo ježo, sir.« »Nič se ne ve!« je odgovoril Moligomeri, Ta hip pa je nastal v predsobi velik hrup. irt komornik Basinjak je planil v kabinet ter zaklicali »Sir! Kakšna strašna novica za Vaše Veličan- ! stVo! Gospod De la Šatenjre je mrtev!« »Mrtev!« je ponovil kralj zamolklo. »Mrtev!« sta vzklikhila Sahsak in Mortgom^rl z vsemi znaki začenjajoče se groze. »Mrtev, Umorjen!« je povzel Basinjak. »Pravkar so prinesli v grad truplo nesrečnega plemiča in ljudje, ki so opravili ta žalostni posel, pravijo, da so našli mrliča v oddaljeni uličici, ki se imenuje ulica Fago.« Mongomeri se je zdrznil, prebledel in zamrmral pri sebi: »Jezik Si dam odrezati, ako se morilec ne imenuje Tribulet!« »Že dobro, Basinjak,« je rekel kralj. »Pusti rtUs same’.« Komornik je odšel. Mongomeri je čakal, sluteč, da Utegne ta novica izpremeniti kraljeve misli. Franc I. je bil zares potrt, kakor da ga je zadela strela. Dvignil je svoje preplašene oči k Satisaku in opazil zdajci gardnega kapitana, ki ga je gledal nepremično. »Naj izvršim. Sir?« »Ne! Tako haj bo, kakor šem rekel . . ; In ne pravite nikomur!« »Oh, šir! . . . Vaše Veličanstvo ve dobro . . .« Mongomeri Je odšel. A Že v predsobi se je poprašal gardni kapitan? »Ali naj bi obvestil prestolonaslednika ... jutrišnjega kralja?« Ko je ostal Franc 1, sam s Šansakorru je vstal in začel spet hoditi po sobi, a zdaj že počasi ln mračno. Plemič je sedaj zapazil, kako zelo je kralj potrt in kakšne strašne izpremembe so se izvršile v njem, odkar ie zapustil Pariz . i .« »Ali naj se odpravim, sir?« je vprašal. »Ne,« je odgovoril kralj s skoraj prosečim glasom. »Ostani . . . Edini, ki mu še lahko SaUpam, si tl!« Kar pa je še posebno preplašilo Franca I.. je bilo vedenje Sansaka samega, Včasih je bil plemič mirno poročal kralju 0 podObttih Okolriostth nasilja .. . Zdaj je molčal . . . »Oh,« je pomislil 8 mrklO bridkostjo. *Torej Je resnica, da sem Obsojen!* Avto iMinervK« 4 eiUttdettki, sedežni v odličnem stanja, fegfctrovan, r*dl ddpeftovaftJa! 0(jneno lia prodaj. Pflfflba 16 MtfoV bencina. VpnriMi pri sobarici hotela Zamtrtd, Maribor, ; . . Špecerijsko triovino ali branjarijo kupim. Ponudb« pod »Do broidoča« na upravo »Več^rnika«* ■ Gambrlnova dvorana, najlopši se«6nati vrt, tzbornt kuhinja, abonma kosilo in vcftirji Din 12.90, Vedno sveže Tschellgi]ev<> pivo, 2264 Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd. v veliki Izbiri In po na]n!žj!h cenah v novo odprti torbarskl delavni«. Sprejema tudi popfavllu, Jbslp Karlo, Ro» pališka ul. 2, ScherbaumOv paviljon. ' 1287 Ceneno na prodaj velik stavbeni prostor, lepa lega. od naprej, na periferiji mesta. — Vprašati' J, Uhler, Pobrežje, Nasipna a! 42 ali g. geometru OčtžKu, Alek* safidrova eesta 63. 2194 Dospel 1« znanstveni Kiromant, Rabljene avto in moto gumi plašče kupuj« v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-v« uU 14. m 1566 Sobo In OfkOfcllkariie, vedno najnovejBi vaerfcl na razpolag izvršuje poeeni, Hitro m okuštie Franjo AtnbreŠKS, Grajska ulica 8 «a kavarno »Astoria^. X ki vsakemu prečita is dlani prošlost, sedanjost, in bodočnost. Ptsete sprejema vsaki dan od 8 dti 12 in od 14 do 19 v hotelu Zamore 11. nadstropje, soba St* 26, Maribor. Ne zamudite priliki, ker ostane v Mariboru dattto nekoliko dni! Samostojno pridno kuharico se išče, prednost imajo 1» one b dolgo« letnimi spričevali poizve se v Tekstil-Bazarju. Maribor, Vetrinjska 15. 2316 Kumarje m vlaganje prodaja vsako količino po Din 4 za kg, Vrtnarstvo Mermolja, St. Ilj pri kolo> dvoru. i 2234 AH H Visle, da pere »Triumf* Pavel Nedog ovratnike take lepo, da istgledaje kot novi? NAJNOVEJŠI ta lesen Ih kllnb M fittvk« drtSH. falcllf s' viillko Ubilo pri TISKOVNI ZAttHUtll. MA' RlBOR, AlehsdttdroVft 6. 13. 21 1 -Ia. MASELJ-POdLIMBARŠKIi na) si jo takoj kupi pri ALEKSANDROVA BRO ZtA lC t Maribor*- Maribora, Tiska Marlboraka tiskarna d. pr*dst»ynlk SIANkU DtlČL-*