Hf Ul &M	TR2ASKO	DELAVSTVO	BO	SE	ODLOČNEJE	KOT	LA-
'	M NADALJEVALO BORBO ZA SVOJE PRAVICE TUDI
v NOVEM LETU IN S TEM BORBO PROTI VSEJ ANE-I H W	KSION1STICNI POLITIKI, KI JE PRIVEDLA NASE MESTO
V TAKO HUDO GOSPODARSKO IN SOCIALNO KRIZO.
OZEMLJE_____________________________________________
~	Cena	20	lir
 ___________________________________________     I	I	**
POZDRAV 1Q QF TRŽAŠKIM SLOVENCEM
Izvršni odbor Osvobodilne fronte o težkem socialnem stanju v Trstu
Poštnina platana v gotovini
Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
V razgovorih za sklicanje konfe renče petih ni bilo novih momentov
(Od t*asega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Od nedavne tiskovne konference veleposlanika dr. Jožeta Brileja, ki je v zvezi s tržaškim vprašanjem poudaril, da je bil v dosedanjih naporih za sklicanje konference dosežen majhen napredek, niso po informacijah iz dobro obvaščenih krogov nastopili nikaki novi momenti. Razgovori se nadaljujejo po diplomatski poti. Ni izključeno, da bodo privedli do pozitivnih rezultatov, kolikor bo italijanska vlada pokazala malo več razumevanja za sporazumno rešitev. Izjave italijanskih funkcionarjev. ki nasprotujejo ukinitvi fašističnih zakonov v Trstu, in poizkus Italije, da prepriča Zahod, da se Jugoslavija vrača v informbirojevski tabor, dajejo sicer zaenkrat le malo upanja, da bo Italija v kratkem opustila svoje nespravljivo stališče.
V protijugoslovanski propagandi italijanskega tiska je posebno značilno vedno intenzivnejše ponavljanje vesti o vračanju Jugoslavije v informbirojevski tabor. Zadnja številka zunanjepolitične revije italijanske vlade »Esteri* je celo «odkrila», da sta dve tretjini jugoslovanskih voditeljev informbirojevci, in da so osmo-oktobrske demonstracije okrepile informbirojevce v Zvezi komunistov Jugoslavije ter vpliv in prestiž Sovjetske zveze. Moskva, poudarja revija »Esteri«, je poskrbela za to. da se v Beogradu zajamči podpora v borbi za STO, kar bi še bolj okre^ pilo informbirojevski pritisk v Jugoslaviji.
Ni težko razumeti kakšen je cilj teh nesprejemljivih in tendencioznih laži in trditev. V Beogradu upajo, da na Zahodu ne bodo nasedli tem prozornim italijanskim insinuacijam in uvideli razliko med italijansko in jugoslovansko doslednostjo v zunanji politiki. Medtem ko Italija stalno izsiljuje Zahod in grozi, da bo spremenila svojo zunanjo politiko, če ne bodo zadovoljene njene zahteve v tržaškem vprašanju, je maršal Tito jasno izjavil, da enostranska rešitev tržaškega vprašanja ne bi imela za posledico spremembo jugoslovanske politike, temveč da bi s takim ravnanjem zahodne sile izgubile zaupanje narodov Jugoslavije.
Za tendenciozno pisanje italijanskega tiska je značilna tudi naslednja podrobnost. Pred dnevi je italijanski tisk objavil, da sta Velika Britanija m Francija sklenili prenehati z dajanjem gospodarske pomoči Jugoslaviji v letu 1954. Na zadnji tiskovni konferenci v Beogradu pa je dr Jože Brilej izjavil, da je bil dosežen načelen sporazum z zahodnimi državami o nadaljevanju gospodarske pomoči Jugoslaviji v 1954. letu. To izjavo dr. Jožeta Brileja je danes potrdil v Beogradu tudi odgovorni predstavnik britanskega veleposlaništva. S tem se je ponovno potrdil stari pregovor, da ima laž kratke noge.
B. B.
Farsa avtonomije Južne Tirolske
TQID*NT «
Rovervio*
MFOMH1MKI I>MBV|
Na današnji dan je leta 1943 umni Nikola Tesla, slavni hrvatski elektrotehnik. Rodil se je v Liki dne 10. VII. 1856.
DANES, sreda 6. januarja
Trije kralji, Dairin Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 8 41 in zaton« ob 18.19. JUTRI, četrtek 7. januarja Valentin, Svetoslav
SE ENA IZMED POSLEDIC OSMOOKTOBRSKEGA DIKTATA! VAŽNA IZJAVA PREDSTAVNIKA ZVIJ
VRTOGLAV PORAST STEČAJEV! POUK V NOVI STAVBI
IN MENIČNIH PROTESTOV zaceTžS™
V mesecu novembru lanskega leta je zaradi gospodarskih te-žav propadlo kar enajst gospodarskih družb in podjetij, pro-testiranih menic pa je bilo kar 2536 v vrednosti 84 milijonov lir
Po 8. oktobru se je paraliziralo vse gospodarsko življenje Trsta. Poročali smo že o visokem številu raznih podjetij, ki so bila zaradi nenadnih finančnih težav prisiljena v oktobru zapreti svoja vrata in razpisati stečaj. V oktobru je to število doseglo pet družb, kar je mnogo, če upoštevamo, da je v istem mesecu 1952 bil samo en stečaj. To število pa se je v novembru več kot podvojilo in je propadlo kar 11 družb. To je do sedaj od 1945. leta dalje najvišja- rekordna - številka propadlih družb.
Ta številka pa ne pomeni edinega žalostnega rekorda, katerega je prinesel Trstu an-glo-ameriški sklep: priključiti Trst Italiji. Obseg meničnih protestov se je namreč tudi v novembru naravnost katastrofalno dvignil. Menični protesti so iz številnih vzrokov in zlasti zaradi slabšanja gospodarskega položaja rasli iz leta v leto: 1948. leta so tako mesečno povprečno zabeležili razni uradi po 410 meničnih protestov v vrednosti 15 milijonov lir, 1949. leta 846 v vrednosti 26 milijonov lir, 1950. leta 1585 v vrednosti 42 milijonov lir, 1951. leta 1.363 v vrednosti 36 milijonov lir, 1952. leta 1636 protestov v vrednosti 39 milijonov lir.
Skok meničnih protestov v prvih povojnih letih je do neke mere razumljiv in ga opravičuje stalno razvrednotenje lire in zlasti obširno povečanje prodaje na obroke. Ko se je ta sistem trgovanja utrdil in razširil, se je tudi število meničnih protestov nekoliko ustalilo in rastlo počasneje.
V preteklem letu se je tako število meničnih protestov gibalo v vseh mesecih okrog 2.000 v vrednosti od 45 do 55 milijonov lir. Poglejmo si to gibanje za drugo polovico preteklega leta nekoliko podrobneje: julij:	2.089 menič-
nih protestov za 54 milijonov lir, avgust:	2.014 meničnih
protestov za 51 milijonov lir, september:	2.020 meničnih
protestov za 45 milijonov »lir, po tem mesecu pa nastane nenaden in izredno močan skok oktober: 2.324 meničnih protestov v vrednosti 67 milijonov lir. Nenaden oster porast števila meničnih protestov pa se nadaljuje in doseže v novembru rekordno število 2.536
pirotestov v vrednosti 84 milijonov lir.
Oktober torej ne pomeni samo slučajne, zaradi političnih vzrokov, nastale panike v tržaškem gospodarskem sistemu, temveč je samo sprožil plaz splošne krize in prisilil celo resna podjetja, do neprijetnega in sramotnega dejanja, da niso plačala menic, saj srečujemo v uradnem spisku oseb in podjetij, ki niso plačale menice, znane in ugledne družbe, ki so lahko zašle samo v trenutne finančne težave.
Vsa ta dejstva pa govore, da je treba za rešitev tržaškega gospodarstva čimprej napraviti odločne korake. Niso to namreč edini podatki in edina dejstva, ki prerokujejo slabo bodočnost Trstu. Stalno pada tržaški tranzitni promet, ladjedelnice so brez naročil in lokalna trgovina je v vedno večji krizi. Brez rešitve teh najvažnejših in najresnejših vprašanj je vsak odločilen korak iz krize nemogoč.
Svarilo komisije
za dodeljevanje stanovanj
Ob dodeljevanju 169 novih ljudskih stanovanj družinam, k: jim je sodišče priznalo pravico do vselitve v nove hiiše, komisija za dodeljevanje stanovanj opozarja, da stanovanjski prostori, ki so jih družine, ki so dobile novo stanovanje, spraznile zato ker so bili spoznana za nevarne, ne pridejo več v poštev za druge družine, ki bi morda omenjene prazne prostore hotele zasesti.
Predpisi za varnost prometa po pločnikih
Da se omogoči nemoten promet v mestu, opozarja mestna občina na člen 27 pravilnika za promet po mestu, ki se glasj:
Med in po snežnih mete-žih od 8. do 20. ure je treba nemudoma odstraniti sneg in led s pločnikov do širine dveh metrov in ju spraviti na rob ceste, vendar tako, da ne ovira tramvaja in pešcev. To so dolžni storiti; a) lastniki hiš za odseke pločnikov pred poslopji, če niso tam trgovine, skladišča itd.;
S SINOČNJE SEJE MIUSKEGA OBČINSKEGA SVETA
ZAČETEK RAZPRAVLJANJA 0 OBČINSKEM PRORAČUNU
Predlog proračuna za 1. 1954 izkazuje le okrog 50 000 lir primanjkljaja • Največji dohodek prinaša občini trošarina
Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta, na kateri so začeli razpravljati o občinskem proračunu za ,e-to 1954. Odsotnih je bilo 13 svetovaicev, občinstva pa sploh ni bilo. Med sejo je župan ponudil svetovalcem, da bi se malo segreli, toplo pijačo.
Po odobritvi zapisnika zad-jije seje so občinski svetovalci pred razpravljanjem o občinskem proračunu sklenili poslati pristojnim oblastem pismo s prošnjo, naj bi se razširil tudi na področje A Tržaškega ozemlja zakon o amnestiji in oprostitvi kazni, ki je bil sprejet v Italiji. Zupan je med -sejo povedal, da namerava občinski odbor organizirati v Miljah umetniško razstavo, da bi tudi na ta način pospešili razvoj turizma.
Nato je odbornik Prodan na kratko obrazložil in utemeljil proračun, ki ga predlaga občinski odbor v odobritev občinskemu svetu. Sledilo je či-tanje raznih postavk proračuna o dohodkih, ki so jih občinski svetovalci z nekaterimi pripombami odobrili. Na sinočnji seji so razpravljali in odobrili postavke o dohodkih ter nekaj postavk v izdatkih. Z razpravo o proračunu bodo nadaljeval! na seji, ki bo v petek ob 19.30.
Občinski proračun miljske občine za leto 1954 predvideva 141,926.336 lir dohodkov; v tej vsoti je vštetih 13 milijonov lir podpore ZVU za kritje deficita občinskega pre-
vozniškega podjetja ACNA, podpora, Jci 3e bila že odobrena Ziro-postavke, ki so tudi vštete, pa znašajo 38,699.800 lir. Efektivni dohodki znašajo skupno 103,178.421 lir, od teh znašajo redni dohodki 89 milijonov 378.421 lir, izredni pa 13,800.000 lir.
Največji dohodek prinaša občini trošarina, namreč 44 milijonov lir, skoraj 6 milijonov več kot v letu 1953. To je pripisati predvsem zvišanju trošarine na električni tok. Zemljiški davek pa prinaša občini 1,371.970 lir letno. Proračun, ki ga predlaga občinski odbor v odobritev predvideva efektivnih rednih in izrednih stroškov za 103,226.536 lir, tako da bi primanjkljaj znašal v letu 1954 skupno 48.115 lir.
b) upravniki trgovin, skladišč itd. pred svojimi poslovalnicami.
Isto so dolžni storiti lastniki terenov, ograjenih ali ne, ki meje na javne ceste.
Vsi navedeni si morajo preskrbeti tudi zadostno zalogo žagovine, peska ali pepela za potresanje po pločnikih v primeru nagle zmrznitve. V lokalih morajo imeti tudi orodje za razbijanje ledu. Proti kršiteljem teh predpisov bodo uvedene globe od 250 do 1000 lir.
Prodajalne drv za brezposelne stalno odprte
Zaradi izrednih vremenskih razmer je občina odredila, da morajo biti vse tri prodajalne drv za brezposelne in upokojence INPS kakor tudi za vojne upokojence in tiste, ki so deležni podpore ECA, stalno odprte ob urah, ki so že določene.
Danes je podpredsednik OF in občinski svetovalec dr. Jože Dekleva skupaj s predstavnikom poverjenega odbora slov. šolnikov prof. Šahom ponovno obiskal predstavnika ZVU in mu še enkrat obrazložil nujnost izročitve novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu v uporabo slovenskim šolam. Predstavnik ZVU je nato povedal, da je bil še pred novim letom po nalogu gen. VVintertona izdan nalog podrejenim prosvetnim oblastvenim organom, naj se s tekočimi deli v novem olskem poslopju začasno preneha s tem, da se bodo dela nadaljevala letošnje poletje, istočasno pa naj se ukrene vse potrebno, da se slovenske šole vselijo takoj v poslopje, tako da se bo s poukom začelo že takoj prvi dan po božičnih počitnicah t. j. jutri 7. t. m.
Spričo izjave predstavnika ZVU izražamo sicer svoje zadovoljstvo, vendar pa po drugi strani nismo mogli zaslediti nobenega glasu, da bi se res že jutr: začel v novem poslopju pouk. Vsekakor pa 'mamo do volj tehtnih razlogov za prepričanje, da bo ZVU kljub poostreni italijanski šovinistični tiskovni kampanji svojo besedo
držala in še v tem mesecu poskrbela, da se bodo slovenske šole v poslopje vselile.
Dr. Dekleva in prof. Sah sta nato še intervenirala za izplačilo posebnega dodatka tudi upravnemu osebju na slovenskih šolah, ki so na občinskem proračunu. Nadalje sta prikazala tudi nepravilno in nevz-diržljivo ter nemogoče ravnanje komisije za tiskanje slovenskih šolskih knjig. V komisiji sta namreč tudi dva člana, ki slovenski sploh ne znata in komisija zaradi tega zadržuje rokopise učbenikov, namesto da bi jih oddala v tiskarno, in so tako odgovarjajoči krediti — menda v višini 6 milijonov lir — ki so bili že davno odobreni, medtem tudi .zapadli. Oba slovenska predstavnika sta tudi zahtevala naj ZVU preneha z monopoliziranim oddajanjem slovenskih učbenikov v tisk samo eni tiskarni, kar povzroča, da so slovenske knjige za 20 odstotkov dražje kot pa bi bile, če bi jih tiskale cenejše tiskarne.
Predstavnik ZVU je obljubil. da bo poskrbel, da se krivice v vseh navedenih primerih odstranijo.
VČEBAJ DOPOLDNE V fiVLI PBVE 6JVHNE SEKCIJE
SVEČANA OTVORITEV SODNEGA LETA 1954
Svečanosti je predsedoval prvi predsednik prof. dr. Ue Litala - Prečitali so sestav vseh sodišč
Včeraj dopoldne je bila v avli prve civilne sekcije svečana otvoritev sodnega leta 1954. Svečanosti je predsedoval dr. prof. Luigi De Litala, prvi predsednik prizivnega sodišča. Prisotni so bili predsedniki in sodniki ter svetniki vseh sodišč, sodnij-ski funkcionarji in številni odvetniki.
Svečanost je bila zelo kratka in so na njej, kot običajno, prečitali nov razpored sodišč, katerih sestav se iz leta v leto spreminja. Sodišča, ki bodo delovala v letošnjem letu, so razdeljena kakor sledi;
PRIZIVNO SODISCE: civilni oddelek: prof. dr. Luigi De Litala, prvi predsednik; Cle-mente Forziati, predsednik oddelka; Scomersi Giovanni, Zetto Riccardo, Rochelli At-tilio, Roatti Giovanni in Scal-fari Cortese Francesco, svetniki.
Kazenski oddelek: Ezio Ar-banassi, predsednik; Wittika Carlo, Nachich Lodovico, Ru-sin Luigi, Ruggeri Guido in Zulmin Guido, svetniki.
TRETJI DAN BURJE IN SNEŽNIH METEZEV V TRSTU IN OKOLICI
SINKI BURJE DO 12§ KR NA URO pri doslej najnižji temperaturi -6,1
Burja podrla 200 tonski žerjav v pristanišču, kar je povzročilo okoli 80 milijonov lir škode ' Ustavljen pomorski promet, zamude vlakov in veliko skrčenje avtobusnega prometa - Mestni promet normalen - Vrsta manjših nezgod • Zvečer je burja pojemala
Val mraza In pihanje burje sta se včeraj nadaljevala z nezmanjšano silo. Prejšnjo noč so sunki burje dosegli višek 128 km na uro; tudi včeraj zjutraj je burja še- divjala s hitrostjo 120 km; njeni sunki pa so se popoldne znižali na 93 km na uro in proti večeru je vedno bolj ponehavala.
Po poročilu meteorološke postaje je znašala včeraj povprečna hitrost burje 50 do 60 km. Včeraj so v Trstu tudi zaznamovali v tej zimi doslej najnižjo temperaturo in sicer 6.1 stopinje pod ničlo. Okoli šeste zvečer je močno snežilo in je burja vrtinčila s snegom, da je bila hoja po ulicah zelo neprijetna. Kasneje po 21. uri je nehalo snežiti in so nudile ulice v središču mesta pravo .pravljično sliko s snegom, neštetimi živobarvnimi lučmi in s svojo samoto. Burja je takrat v središču skoraj popolnoma prenehala, kljub temu pa so bile ulice skoraj prazne, ker so bili pešci in vozila zelo redki. Tudi bari in drugi javni loikalli so bili prazni, v predmestjih. kjer je bilo mnogo stranskih ulic popolnoma temnih, pa so bile marsikje zaprte tudi gostilne in bari. Zaradi burje so bili po raznih ulicah, posebno pa v Ul. Fabio Severo veliki zameti; ponekod je bila tudi poledica, zaradi česar se je marsikdo opotekel in padel. Tudi avtomobilom je polzelo.
Zaradi burje in poledice je bilo seveda precejšnje število nezgod, ki pa k sreči niso bile resnega značaja. Največ škode je povzročila burja včeraj ob 3. zjutraj ko je na pomolu št. 5 v novem pristanišču podrla veliki žerjav skupino z mostom za raztovarjanje. Žerjav, ki je tehta nad 200 ton, se je zrušil na skladišče premoga angleških čet. K sreči ni bilo tedaj tam nikogar. Žerjav je pri padcu jpolomil dva prazna železniška tovorna voza, ena njegova ročica pa je zadela v bok ladjo »Renata« ter napravila v njem precejšnjo luknjo. Skoda znaša okoli 80 milijonov lir.
Zaradi burje so se tudi pre-
Ledolomilec iz Severnega morja? Ne, le navaden vlačilec v tržaškem pristanišču med
včerajšnjim mrazom in snegom.
trgale vrvi, » katerimi je bil privezan na jpomol parnik »Scipillž«; moštvu se je posrečilo, da ga je ponovno pritrdilo. Zaradi velikih valov nista mogla pristati v pristanišču jugoslovanski ladji «Crna gora« in «Solin», ki morata čakati, da se morje pomiri. V Benetkah pa niso mogle iztovoriti blaga jugoslovanske ladje «Zadar», «Reka» in »Zagreb«, ki so zaradi tega zakasnile tudi s prihodom v Trst. Tudi norveška cisterna «Rona» ne more pristati pri pomolu čistilnice «Aquila» in čaka na boljše vreme. Zaradi hude burje tudii še nišo mogli dvigniti iz morja dveh železniških tovornih voz, ki sta zdrknila vanj včeraj pri Skednju.
Zaradi snega in zametov je bfll tudi skrčen avtomobilski
in železniški promet, mnogi vlaki pa so imeli zamude. Na trbiški avtocesti ni. bilo prometa s težkimi kamioni, ki so jih preusmerili na obrežno cesto. Tudi promet na cesti med Bazovico in Drago je bil zaradi snega nekai ur ustavljen. Med Padričami in Bazovico so morali uporabiti snežni plug, da so odstranili na cesti zamet. Danes bo ukinjen promet na raiznih avtobusnih progah, kakor n. pr. med Trstom in Benetkami, Genovo, Vidmom, Bellunom, Padovo, Milanom, Čedadom in na mnogih drugih progah. V glavnem pa so redno vozili vsi mestni tramvaji, avtobusi in filobusi. Tudi milj-ski filobus je redno vozil, pač pa je v Miljslkih hribih manjkal nekaj časa električni tok._ Po popravilu plinskih naprav’ je mestno podjetje zopet red-
Predpisi o vožnji sopornikov na motociklih
Z ukazom ZVU št. 158, ki | stopi v veljavo 30 dni po ob- ! javi v Uradnem listu, morajo j imeti motocikli vseh vrst in i cilindrske vsebine, na katerih se pelje jjoleg vozača še so-jx>tni'k, tudi drugi sedež s primernim opornikom za roke in noge za sopotnika, tako da se ta v nobenem primeru ne opri-jemlje vozača.
Vožnja sopotnika, poleg vozača, na kolesih s pomožnim motorjem, ki imajo od Inšpektorata za civilno motorizacijo izdano potrdilo (certificato di conformita), je prepovedana.
VČERAJ NEKAJ PRED IS. URO V UL. ROSSETTI
EKSPLOZIJA ROČNE GRANATE ODTRGALA MLADENIČU ROKO
Med preiskavo je policija odkrila v sobi, kjer se je zgodila nesreča, večjo zalogo raznovrstnega orožja, katerega izvor za sedaj še ni znan
Včeraj nekaj pred 18. uro je prebivalce poslopja v Ul. Rossatti 27 in.v njegovi bli-
sssrtr-s
Us mšg&ši
Burja je nanesla v nekaterih ulicah večje kupe snega, ki so ga delavci ves dan odstranjevali, da ne bi oviral pro met.
žini presenetila močna zamolkla eksplozija. Dejansko je v omenjenem poslopju v kletni sobi, ki je spremenjena v nekakšno skladišče, eksplodirala v rokah 16-letnega Giovannija Devescovija ročna bomba znamke SIPA. Eksplozija je fantu odtrgala levo roko in mu povzročila še druge hude poškodbe. Takoj po eksploziji so fantu pritekli na pomoč domači, kmalu pa je prišla na mesto tudi ambulanta Rdečega križa, s katero so ponesrečenca odpeljali v »Tržaški sanatorij« v Ul. Rossetti, kjer je bil takoj podvržen kirurški intervenciji.
Pri pregledu so zdravniki razen tega, da mu je eksplozija odtrgala roko, ugotovili še, da so se drobci granate zarili fantu v levo polovico prsnega koša, v sramno kost in v spolovilo. Razen tega ima ponesrečenec tudi močan ži^č. ni pretres.
Na kraj eksplozije je takoj šla tudi policija in ostali kompetentni organi, ki so začeli s preiskavo, med katero so našli v sobi, ki meri 5 X 1.70 m kar majhen arzenal razno-
vrstnega orožja in predmetov, med katerimi; bombo SR/CM prazno, 2 traka za naboje, 3 prazne naboje kal. 7.65, filter za plinsko masko, eno bodalo, posodo smodnika, pištolo na zračni pritisk, flobert in seveda ostanke
eksplodirane bombe. Policija
je zaplenila tudi železno blagajno, katere vsebina pa še' dec so lahko šli domov.
no dobavljalo plin. Burja je napravila tudi precejšnjo' škodo na električnem omrežju v mestu in predmestju. Kot smo še dejali, so bile ulice v predmestjih v glavnem temne, ker so se razbile skoraj vse- žarnice.
Avtomobili Rdečega križa so imeli tudi precej dela, gasilce pa so poklicali na pomoč o-koli 30-krat, v glavnem zaradi malih požarov v dimnikih, visečih oknic in zrahljanega o-meta.
Včeraj ob 2.40 je burja odtrgala z nekega izložbenega okna v Ul. Ghega 3 železni zastor in ga odnesla na cesto. Civilni policisti so zastor odstranili. Nekoliko kasneje pa je burja podrla vso izložbo in razpršila predmete, ki so bili v njej.
Ob 7.55 je rešilni avto RK prepeljal v bolnico 46-letno delavko Ano Riccobon por. Ceppi z Videle št. 1385. Povedala je, da jo je nekaj časa prej v Ul. Vrdela podrl močan sunek burje. Zaradi zloma desnega zapestja se bo morala zdraviti mesec dni. Ob 7.45 je burja podrla na Trgu pri Sv. Ani 16-letnega delavca Petra Frate jz Domus Civica št. 6. Pri padcu si je zlomil levi laket; zato so ga pridržali v bolnici, kjer bo moral ostati 30 dni.
Ob 16.20 je policijski avto prepeljal v glavno bolnico 18-letno Edo Bressan iz Ul. Ovi-dio 4, ki je padla na glavni postaji na tla. V bolnici jo bodo pridržali 15 dni zaradi morebitne poškodbe trtice. Zaradi poledice je še mnogo ljudi padlo in se laže poškodovalo. Večini »o nudili pomoč kar v prostorih Rdečega križa, odko-
PRIZIVNO POROTNIP SODISCE:	Zetto Riccardo, v.d.
glavnega predsednika; Scal-fari Cortese Francesco, cvetnik; Nachich Lodovico, *y.d. namestnika predsednika; flu-sin Luigi, svetnik.
Posebni oddelek za mlada-letne: Janchi Antonio, predsednik; Scomersi Giovanni, Zetto Riccardo, Rochelli Attilio in Ruggeri Guido, svetniki; Costantinides Costantino, stalni zasebni član; Pittoni Luigi, namestni zasebni član.
Sodišče za delovne spore: De Litala Luigi, prvi predsednik; Clemente Forziati, predsednik oddelka; Giovanni Scomersi, Attilio Rochelli, Giovanni Roatti in Scalfari Cortese Francesco, svetniki.
Preiskovalni oddelek:	Jan-
chi Antonio, predsednik; Scomersi Giovanni, Zulmin Guido, Rochelli Attilio in Roat ti Giovanni, stalni svetniki; Ruggeri Guido, Scalfari Cortese Francesco, nadomestna svetnika.
Posebni oddelek za kasačij-ske rekurze: De Litala Luigi, prvi predsednik; Janchi Antonio, predsednik oddelka; Santomaso Vittorio, predsednik sodišča; Forziati Clemente in Arbanassi Ezio, predsednika oddelka; Scomersi Giovanni, Rochelli Attilio, Roatti Giovanni in Scalfari Cortese Francesco, svetniki.
TRIBUNAL; prvi civilni oddelek; Santomaso Vittorio, predsednik; Palermo Carme-lo, svetnik v funkciji sodnika; Franzo Ferruccio in Am-brosi Leone, sodnika; Batte-stin Boris, sodni avditor s sodniškimi funkcijami.
Drugi civilni oddelek: Fal-chi Ruggero, predsednik; Bo-schini Benno, sodnik; Burat-tini Diego in Adelman Della-nave Mario, sodnika.
Tretji mešani oddelek: Ren-zi AI(io, predsednik; Zanetti Ferruccio, Rosano Stefano, T o. nini Pietro in Falzea Altjo, sodniki.
Četrti kazenski oddelek: Fa-brio Antonio, predsednik; O-stoich Florio, svetnik v funkciji sodnika; Raimondi Giuseppe in Pasciucco Alfredo, sodnika; Del Conte Ettore, sodni avditor s sodniškimi funkcijami.
Peti kazenski oddelek: Gnez_
PLANINSKI PLES 16. I. 1954.
da Anton, predsednik; Scam-picchio Matteo in Ligabue Francesco, sodnika; Petri Stefano, sodni avditor s sodniškimi funkcijami.
Sodišče za mladoletne: Ren-zi Aldo, predsednik; Zanet. ti Ferruccio, stalni' sodnik: Scampicchio Matteo, nadomestni sodnik; Mazzoni Me-notti, stalni zasebni član; Grego Aldo, nadomestni zasebni član.
Porotno sodišče; Palermo Carmelo, stalni predsednik!; Zanetti Ferruccio, stalni sodnik; Ostoich Florio, nadomest. ni predsednik; Pasciucco Alfredo, nadomestni sodnik.
Preiskovalni urad: Picciola Guido, preiskovalni svetnik; Trolis Venerio, preiskovalni sodnik; Corsi Egone, preiskovalni sodnik.
Nadzorstveni sodniki:	Pic-
ciola Guido. svetnik.
Urnik za danes
Za danaSnj! praznik Je predsedstvo cone določilo, da bodo vse trgovine zaprte z naslednjimi izjemami:	pekarne
in mlekarne bodo odprte od 8. do 13. ure; cvetličarne od 8. do 13. ure; brivski in frizerski saloni od 8. do 13. ure; mesnice od 6. do 13. ure- slaščičarne in podobne prodajalne od 8. do 21.30.
ni znana.
V kletni sobi je poleg tega bila še orodna miza, ki je Devescoviju služila za razna dela. Preiskava se nadaljuje. Po nekaterih izjavah v bližini stanujočih ljudi se da sklepati, da zanje ni bilo tajno, da ima fant spravljenega precej raznovrstnega o-rožja.
Tatovi ne puste pri miru niti ustanove SELAD
28-letni Pittia Silvano iz lil. Padovan, delovodja pri SELAD, je prijavil policiji, da so tatovi odnesli ponoči z delovnega mesta SELAD v Ul. Vidali 5 nekaj desk in tramov ter rdečih signalnih lučk, zaradi česar je utrpela ustanova 27.00(1 lir škode.
Tudj v jugoslovanski coni STO je bil hud mraz in je snežilo. V Kopru so izmerili 8 stopinj pod ničlo, ni pa bilo burje. Zaradi jjoledice je zdrknil s ceste v jarek na progi Koper - Piran nov avtopulman «Mercedes». ki je utrpel precejšnjo škodo; žrtev pa ni bilo. Promet je po vsej tej cesti trenutno onemogočen. Zaradi neprehodnih cest so ukinjene nekatere proge, in sicer proti Kortam in Umagu, prav tako so ukinili redni avtobusni promet na progi Koper - Ljubljana. Ta promet je bil zaradi tnežnih zametov pri Divači in Senožečah zelo otežkočen in je zato včeraj prišel avtobin L: Ljubljane v Koper s triurno zamudo. Pretrgone so tudi telefonske zveze z Ljubljano, medtem ko so zveze s Postojno zelo elabe.
Danes se poročita v Barkovljah
gdč. Nada Gašperšič in dr. Edi Želko
oba iz uglednih tržaških slovenskih družin.
«Primorski	dnevniki)
novima zakoncema iskreno čestita in želi obilo zakonske sreče.
ZK TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo: danes 6. januarja 1954 ob 15.38 in ob 28- uri v DOLINI
Nušičevo komedijo
V dvorani bo zakurjeno-
V petek 8. januarja 1954 ob 20.30 gostovanje v NABREŽINI
s Cankarjevo farso
u doAtiU
SLOVENSKO - HRVAT-SKA PROSVETNA ZVE-ZA V TRSTU
sklicuje v nedeljo 10. januarja 1x954 ob 8. uri dopoldne lia sedelžu v Ul. Roma 15/jJ svoj,VII, redni letni občni zbor.
Dnevni red:
1. Otvoritev predsednika.
2. Volitev komisij.
3. Poročila:	tajnika,	.od-
sekov, blagajnika.
4. Diskusija.
5. Volitve.
6. Sklepi.
Tajništvo.
( GLEDALIŠČE VERDI)
'V soboto bo prva slavnostna predstava Rossinijeve opere »Viljem Tell«. Opero bo dirigiral Mo-linari - Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali: Paolo Silveri (protagonist.), Disma De Cecco, Mario Filippeschi, Laura Cava-lieri, Bruna Ronchini, Silvio Ma-ionica, Ugo Novelli. Antonio Mas-saria. Prva plesalca Nives Poli-in Grant Mauradoff. Plesalci solisti: Maria De Petrillo, Sonja Marmoglia, Renato Fiumicelli, Di. mit.ry Konstantinov. Zbor ie uvež-bal Fanfani, koreografija Nice Poli, režija Picoi-natd.
Jutri se bo začela prodaja vstopnic za parter in balkone za to predstavo.
Ljudska prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
ima odborovo sejo v četrtek 7. t. m. ob običajni uri.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
šole Glasbene Matice ima naslednjo pevsko vajo v četrtek 7. jan. ob 19. uri v običajnih prostorih.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Danes 6. t. m. bo na željo mlajših članov začetek sestanka za zamenjavo znamk ob 18.30 uri in bo trajal do 21. ure.
Delila se bo revija Nova filatelija štev. 12, kakor običajno vsem članom kluba brezplačno.
Ker bo razstava v dneh 30. in 31. t. m., naročamo članom, da pripravijo svoje prispevke.
Rossetti. 15.00: «Zaliv groma«, J.
Stewart, J. Dru.
Excelsior. 15.00: «Afriški zaklad«, H. Bogart, J. Jones, G. Lollo-
brigida.
Nszionale. 15.00: »Rimske počitnice«, G. Pečk, A. Hepburn. Filodrammat>co. 14.30:	«Skotskl
knez«, E. Fl.vnn.
Arcobaleno. 14.30: «Kruh, ljubezen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigida.
Auditorimn. 15.00,	18.30,	22.00:
«Quo vadiš«, R. TayIor, D. Kerr Astra Rojan. 15.30, 18.20, 21.30: «Naj večja predstava sveta«, J. Stevvart, B. Hutton.
CristaUo. (Trg Perugino) 14.00: »Morje izgubljenih ladij«, J. Derek.
Grattacielo. 14.30: »Cavalleria Ru-
sticana«, A. Quin-n, Kerima. Alabarda 14.30: »Cesarske vijolice«, C. Sevi-lla. L. Marjano. Arisioo. 14.30: »Živio Robin Hood« J. Derek, D. Lynn.
Aurora. 14.15: »Kalifornijska osvojitev«, T. Wright, C. VVi-lde. Armonia. 14.00: «Beli stolp«, A.
VValli, G. Ford.
Garibaldi. 14.00: «Kidd, morski razbojnik«, C. Laughton, Abbott Ideale. 15.00: »Pesem Miss-issippi-ja», R. Middleton, E. Christy. Impero. 15.00:	«Mo5ki, kakšni
podleži«, W. Chiari, A. Lualdb Italia. 14.30: «Cesarske vijolice«,
C. Sevilla, L. Mariano.
Viaie. 14.30: «Tarzan in lovci na slonovo kost«, L. Garker, J. Mac Kenzie.
Kino ob morju. 15.00: «Gusar zelenega otoka«, B. Lancaster, N. Cravat.
Massitno. 14.30: «Cena dolžnosti«, E. Parker, R. Taylor.
Moderno. 14.00: «Na rednik Sam«,
D. Martin, J. Levvis.
Savona. 14.00: «Ježa rdečih vragov«, S. Hayden, B. Russ. Vittorio Ver.eto. 13.30: »Priznam«, M. Clift, A. Baxter.
Azznrro. 14.00: «Reši te kralja«, R.
Valentino, A. Deter.
Belveder«. 14.00: «Sinoyi mušketirjev«, C. VVilde, M. 0’Hara. Marconi. 15.00: «Mo>loh, bog maščevanja«, V. Helfin, W. Handrik. Novo cine. 14.30: Rudniki kralja Salomona«, S. Granger, O. Kerr. Odeon. 14.30: «Kralji-ca brez krone«, D. Darrieux.
Radio. 14.30: «Nezveste», P. Cre-stoy. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Naročnina
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za
jugoslovansko cono Trsta: posamezna štev. din 10.— mesečna naročn. n 210.—
Naročila sprejema knjigarna ((LI-PA11, Koper
Tel. 172.
Skoraj bi zmrznil
20-letna Nela Bertok je prijavila policiji, da je prejšnjo noč izginil njen 50-letni stric Albin Bolčič iz Milj, Ul. Bel-Poggio 117. Sel je ponoči zdoma v mrzličnem stanju. Policija ga je šla iskat in ga našla na pol zmrzlega na polju' na kraju imenovanem pri Bajti v bližini Škofij. Policijski avto ga je prepeljal v glavno bolnico, kjer so mu ugotovili začetek zmrznjenja ter da je bil v vinjenem stanju. Iz bolpice so ga poslali v umobolnico k Sv. Ivanu.
Žeparji v filobusu
23-letna	Liijia	Veselica iz
Sacile v	ItaKji, ki je bila
mimogrede po opravkih v na^ šem mestu, je prijavila policiji, da	so ji	predvčerajš-
njim na filobusu št. 10 ukradli denarnico s 6900 lirami.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 5. januarja 1954 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 9 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: šofer Mirko Juriševič in gospodinja Klora Pa-lombieri, kmet Mason Roscoe Bea-cham in gospodinja lila Ghegia, uradnik Giovanni Franca m šivilja Gisella PaolettJl.
UMRLI SO:	85-letni Matteo
Grabelli, 76-leUi.i Karl Pernarčič, 50-letna Antonija Stok por. Tau-čer, 59-!etni Nicolo Pairenzan, 68-letna Ivana Semič vd. Sedmak. 50-letna Ida Dose por. Sebastianl, 89-letna Anna Candussio vd. Ar-culin, 77-letna Clememtina Bres-san vd. Bregant, 78-letni Ivan Kocman.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernitvl 4; Mtllo, Ul. Buonarotti 11,; Mllzzan, Trg Venezia 2; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah In Ni-coli v Skednju.
VREMENSKO POROČILO
Sinočnje vremensko jjoročilo tržaškega meteorološkega zavoda ob 17. url za včeraj se' glasi: NajviSja temp. -1,6, najnižja - 6,1, ob 17. uri -2,2, zračni tlak 1011.0 milibarov, veter 29 km, sunki vetra do 60 km, vlaga 62 odst., dež 0 mm, nebo oblačno, morje zelo razburkano, temperatura morja 7,7.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
Predvčerajšnjim ob 10. uri je prišla iz Ischanderuma italijanska ladja »Lamone« s tovorom 1250 Ion raznega blaga. Ob 16. uri je priplula iz Genove italijanska ladja »Mongiola« s 5670 tonami ži. ta. Ob 12.30 pa je odplula v Benetke motorna ladja »Europa« s 600 tonami blaga tn 19 potniki.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJhlOSTI Rdeči križ: C( - 68 Gasilci:	2-22
Polici la	3 • 23
SREDA, 6. januarja 1954,
JUGOSLOVANSKA CONA T K S T'A
254,6 m ali 1178 kc
'Poročila v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7,\o Jutranja glasba; 7,30 Pregled stiska; 11.00 Šolska ura: Opazoval sem lisico; 11.30 Cesar Francki Simfonija v d-molu - Dirigent L. vStokowski; 14.30 Od Tri. glava d o: Jadrana; 14.40 Slovenske narodne o zimskem času: 17.00 Zabavno glasbo izvaja orkester Radia Beotgrad; 17.20 Harmonika v ritmu; 97.30 Slovanski plesi; 17.45 Dalmatinske narodne ob mandolinah; 18.00 Poročila’v hrvaščini; 18.15 Pisan spored operne, baletne, labke in revijske glasbe; 21.00 S knjižne potice:	Morv
serrat «Kruto morje«; 21.30 Slovenske domače za' naše poslušalce; 22.00 Vabimo k plesu: 23.00 Zadnja poročila v .italijartščini.
T K S T J».
306,1 m ali 980 kc-sek
8.30 Lahke melodije; 9.00 Slovenski motivi: 9.30 Kipmorna glasba; 10.15 Lepe melodije . lepi-glasovi; 10.30 Čajkovski:	Hrestač: 10.51 Slavni pianisti in violinisti;
11.30 Dramatizirana zgodba: 12.30 Operni dueti; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Kulturni obzornik;
14.20 Popoldanski koncert: 15.00 Bartok: Koncert za orkester: 15.45 D’Indy: «Istar», simfonične variacije; 16.00 Radijski oder - Bekeffi: Neopravičena ura, igra v 13 dej.:
18.30 Smetana: Kvartet za godalni orkester: 20.05 Večerni koncert;
20.30 Lahke melodije; 21.30 Od melodije do melodije; 22.00 Predavanje.
T It N T I .
8.30 Jutranja glasba; 11.30 Komorna glasba; 14.30 Melodije in romance; 17.00 Simto-nični koncert dirigira Theodore Bloomfield; 20.25 Operetni motivi.
s* L O V K A J J A 327,1 m, 202.1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.30, 6.40,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski koncert: 12.45 Zabavna glasba: 13.15 Igrajo veliki in majhni zabavni- ansambli;
14.20 Kulturni pregled; 14.40 Naši zbori in anSambli pojo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Jugoslovanski solisti pred mikrofonom; 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 17.50 Zdravstveni nasveti;
18.00 Zabavne melodi je; 20.00 Al-dous Huxley: Giocondin smehljaj;
21.00 Pester glasbeni spored.
Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista.
ŠIVILJA, praktična vseh moSkih' in ženskih del, hodi tudi na dom. Cene zmerne. Naslov na upravi lista.
RfA SzPBB!,
ADEX IZLETI
16. in 17. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLETI V
LJUBLJANO
ŠTANJEL -BRANIK
DORNBERG -NOVO GORICO
0BR0V0
MATERIJO -PODGRAD
POREČ
17. JANUARJA 1954 IZLET V
DUTOVLJE
TOMAJ
Vpisovanje do 8. t. m; pri «Aciria-Expi;e86», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29248.
— 3 —
6. Januarja IBM
(Lovska zgodba z Bovškega)
Nedeljsko zimsko popoldne sva z očetom sedela v vaški postolni na Srpenici in v prijetni družbi pokušavala zlato kapljico. Zunaj je naletaval sneg, Id je proti večeru bil vedno bolj gost in je kazalo, kot bi kdo bele krpe trgal >n j\K usipal' z neba. Počasi se je stemnilo. Prižgali «o !uč, ki se je toplo razlila po sobi. Vst smo bili zadovoljni, da smo na toplem, zunaj pa je gospodarila zima z vetrom in snegom.
Vrata se odpro in z mrzlim pozdravom zime vstopi kot iz dima naš stari znanec Ivan Trebše, po domače smo mu rekli Rojčič„ Bil je majhne a široke postave, z dolgimi brki, že precej star moiak, Pa tudi star lovec. Vedeli smo, da bo zdaj na vrsti, kaka lepa lovska zgodba in smo se ga zato zelo razveselili. Znal jih je namreč kot i)ih(e daleg naokoli. Prisedel je k naši mizi in kar na hitro popil nekaj kozarcev vina. Najbrž je tako poudaril,
• da je v zamudi in mora nadoknaditi in nas dohiteti. Do-bro kapljico' ima tudi rad. Kot smo vsi pričakovali, se je kmalu odvezal jezik *n na vrsto so prišle vsakovrstne lovske zgodbe. Lovci so itak znani, da radi pripovedujejo, znano pa je tudi to, da se večini lovcev ne sme vsega verjeti, kar povedo. Lovska latovščina pravimo zgodbam, ki so le malo preveč neverjetne. Naš Rojčič je morda kako svojo zgodbo včasih preveč «zabe-li 1» in so bile v glavnem po Serpentci že vse poznane, pa smo jim «vere» dali.
vPovedal vam bom zgodbo iz časov, ko je pri nas bilo še mnogo divjadi, ki je danes že precej iztrebljena. Ce si se včasih povzpel v Skrilo, si videl gamsov, kolikor si hotel, danes ne srečaš nobenega, pa če se še tako nastavljaš»,
Vsi smo poznali Skrilo, strmo in gladko steno, ki je Se dandanes zavetišče za srne in gamse, poznali smo ozko in nevarno stezo, ki kot nekakšna polica vodi skozi steno. Tako živo sem si jo pričaral pred oči, da sem skoraj preslišal začetek zgodbe, ki jo je stari lovec začel pripovedovati.
«Ne vem več točno, kdaj je to bilo, menda okoli leta 1908., ko sem. poslednjič videl od blizu in skupaj toliko gamsov. Odpravila sva se s Solarjem, saj ga poznate; puško na ramo in vsak je imel po dva psa s seboj. Z dnevom sva že bila v Skrilu. Odpeljala sva pse v drugo stran stene in jih tam izpustila, midva pa sva čakala na te) strani, da nama psi pritisnejo divjad pred puške. Kmalu sva začula divje lajanje, ki je pomenilo, da so psi vzdignili rogate in bradate štirinožce, ki jih pa nikakor ni hotelo biti po šteti- Pošljem Solarja, naj gre na drugo stran pogledat, zakaj so psi priredili tak koncert. Da niso morda medveda spodili, sem se pošalil. Solar je izginil po stezi, psi Pa so še kar neprej cvilili in lajali. Tudi jaz bi bil najrajši zavpil. Od lovske nestrpnosti sem cepetal na mestu in klical vse hudiče na kup. Končno pa se nisem mogel več zdržati in sem se napotil tudi jaz po previsni stezi na ono stran stene. Bližal sem se nekoliko sredini, ko se mnenadoma začul, da se mi lajanje psov približu-
je in že zagledam kakih 300 metrov pred seboj čredo sedmih gamsov, ki jih psi v diru podijo proti meni ' V hipu sem spoznal smrtno nevarnost, ki mi je pretila, če me na ozki polici, kjer se nikamor ne morem umakniti, dosežejo gamsi. Od groze so se mi naježili lasje na glavi. Nazaj nisem mogel, ni bilo misliti na to, levo je bila stena, desno pa je v globokem prepadu prežala smrt. Puška mi je mrtva omahnila na roki, saj si tudi z njo nisem mogel nič pomagati. Podrl bi morda enega kozla, zato bi me že takoj naslednji prevrnil v smrt, ki je že vihtela nad menoj svojo koso.«
S pošastno naglico so se gamsi bližali, za njimi pa so drveli psi. In v poslednji sekundi, ko sem se imel že za mrtvega, mi je šinila v glavo rešilna misel. V hipu sem se vrgel podolgoma plosko na stezo, v tem pa so že gamsi šinili v divjih skokih čez mene in takoj za njimi še psi. Kolona je izginila za steno, jaz pa sem se še ves trepetajoč vzdignil in vsedel na stezo. Vsega me je oblil pot in še dolgo nisem mogel k sebi. Res, še danes ne vem, kako sem tedaj ostal živ in pravo čudo je, da nisem popolnoma osivel.»
Dokaj časa smo bili vsi pod vtisom živahnega pripovedovanja, dokler nam niso prazni želodci začeli oznanjati čas večerje
JANKO ROT
& - . ■
mma
VSE ZA REKLAMO!
Reklama je postala danes menda že bolj važna od same kakovosti blaga, ki se skuša z njeno pomočjo raz-pečati. Trgovec ali katerikoli podjetnik, ki bi skušal nadaljevati s svojim delom in bi ne upošteval tega dejstva, je obsojen na polom. Primer tistega Američana, ki je sestavil recept za izdelovanje Co-ca Cole, je poznan. Mož si je namreč umislil recept te pijače, ni ga pa znal izkoristiti. Neki drugi Američan pa, ki je bil bolj «sodobno» usmerjen, je ta recept odkupil za malenkostno ceno. pognal v reklamo več milijonov dolarjev in danes žanje uspehe v milijonih in milijonih dolarjev. In prav gotovo ni Coca Cola tako sijajna pijača, da bi se mogla meriti z drugimi podobnimi pijačami, ki so pa propadle ali pa ostale več ali manj nepoznane. Mož je pač znal!
Toda ni bil samo ta Američan tako «sodoben». Ce se namreč ozremo okoli sebe, nas na vsakem koraku kar bodejo v oči najrazličnejše okusne in neokusne reklame,
Tudi neki francoski knjigarnar je uvidel, da brez reklame ne bo šlo, zato si je u-mislil dokaj tcoriginalno« reklamo. V svojo knjigarno si je postavil robota »Gustava«, ki ga vidimo na sliki, da bi tako pritegnil več »ljubiteljev* knjig, Ce bi se stari francoski literarni klasiki ponovno obudili k življenju in videli, kakšna sredstva mora uporabljati sodobni knjigarnar, da bi pripravil človeka do branja, bi se verjetno slabo počutili, ali pa bi se celo pokesali, da so nekoč ((ustvarjali*.
INEKAJ O .VISOKOPRODUKT1VN1H POLJEDELSKIH PODJETJIH.
KLJUB VISOKI MEHANIZACIJI SOI H OZI SLABO NAPREDUJEJO
O sestanku centralnega ko- stati ((velikanske tovarne« na
sovjetskem podeželju. Medtem ko je bil v obdobju od 1. 1928. do 1. 1932. zabeležen velik napredek glede ustanavljanja sovhozov, setvenih površin kakor tudi proizvodnih sredstev na podeželju, «e je z letom 1935, vloga in mesto sovhoza v celotnem sovjetskem poljedelstvu menjala. Število sovhozov, je začelo padati in velikanska zemljišča se počasi začnejo vračati h kolhozom. Dolgo do-
miteja komunistične partije Sovjetske zveze, ki je bil. lani septembra v Moskvi in ki je obravnaval v glavnem gospodarska vprašanja Sovejtskj zveze, smo precej pisali. Zanimivo pa je, da so na sestanku plenuma zelo malo govorili o sovhozih. Kljub temu pa, da je bilo to vprašanja le mimogrede omenjeno, se je v glavnem govorilo o njihovih pomanjkljivostih in ne uspehih. V zaključnem skle-pu, ki je bil izdan ob koncu sestanka, je bilo o sovhozih rečeno, da «še niso do Stoodstotna mehanizacija, že leta 1950 - Ruska kra>
staii vzorna, visokorentabil- !	,	.	onnn	i-
na socialistična gospodarstva«, va daje cUUU litrov/ mleka na leto, holandska
vili, fdi *je'!prkieiekS poijed?i" j Pa 3801) - Nesorazmerje med plačami in nagradami skih kultur na sovhozih ni-: vodilnih kadrov in plačami osnovne delovne sile
zek In da je nizka tudi pro- I	r
duktivnost živinoreje. Posebej
na, visoko produktivna podjetja in jim je zato dobavljala čimveč mehanizacije. Ze leta 1937. je mehanizacija v sovhozih znašala: za oranje 97 odst., ze sejanje žit 98 odst., za setev bombaža 96 odst., za sajenje sladkorne pese 100 odst,, za žetev žit 95 odst., za ruvanje sladkorne pese pa 100 odst Leta 1950. pa je bilo rečeno, da so vsa poljska dela v sovhozih popolnoma mehanizirana. Vendar pa je treba pri tem pogledati tu Ji
pa sta bili še poudarjena ne-ckonomičnošt in nerentabil-nost sovhozov.
Ce pogledamo novejšo zgodovino Sovjetske zveze in sicer če začnemo z letom 1939. bomo opazili, da te ugotovitve o sovhozih niso nove.
Stalin je leta 1937. na 17. kongresu VKP(b) izjavil: «... če primerjamo velikanska državna sredstva, ki so bila investirana v sovhoze, z današnjimi dejanskimi rezultati sovhozov, dobimo velikansko nesorazmerje na škodo sovhozov...* Stalin je torej že tako rekoč kmalu doživel poraz v svojem načrtu, po katerem bi morali sovhozi po.
bo je trajala borba proti «gi-gantomaniji« in popolni specializaciji, ki sta celo po sovjetskih trditvah slabo delovali na razvoj sovhozov.
V oktobru 1952. je na '9. kongresu VKPCd) Malenkov navedel visoke proizvodne ce. ne žitu, mesu in mleku in pri tem izjavil, da je to glavna šibkost sovhozov. On pr1 tem ni navedel konkretnih podatkov, toda na 20. kongresu KP Bele Rusije je bilo ugotovljeno, da je 53 odst. sovhozov v letu 1951 delalo z izgubo.
Sovjetska zveza je hotela spremeniti sovhoze v vzhod-
r
DOBRE IN SLABE STRANI »POZNE ZRELOST
.J
ALI BREZDELJE POSPESI STARANJE?
Za literaturo o psihologiji ((pozne zrelosti«, to je prilet-nosti, je najbolj značilno skoraj popolno pomanjkanje sistematičnih raziskovanj. Nekatere od na tem področju objavljenih študij temeljijo na pičlih podatkih in slonijo često na neprimerni metodologiji. Poleg tega sploh ni no. benih domnev in teorij, ki dajejo takim študijam šele pravo organičnost, študijam, ki so zato često bolj opisi kot prave in resnične znanstvene razlage. Zato bomo skušali zbrati sliko psiholoških vidikov staranja. Študije na tem področju še niso mnogo napredovale in kasnejša razisk). vanja bodo mordn lahko U trditve korenito spremenile. Poleg tega je treba uvaievati, da imajo sedaj živeče priletne osebe, poleg tega, da čuti njihovo telesno tkivo razmere zadnjih šestdesetih in sedemdesetih let, prav posebna kulturna izkustva Večina sedaj priletnih ljudi jfi doraščala v dobi, ko je bil študij preko osnovnih šol pri-vilegii redkih in v kateri so bile vzgojne metode še zelo zaostale. Umstvene razmere, v katerih so ti ljudje preživeli dober del svojega življenja, so se z drugimi besedami verjetno zelo razlikovale od intelektualnih razmer, v katerih bodo živeli tisti, ki se bodo postarali v prihodnjih 50 letih. Zaradi tega bodo mogoče študije o psihologiji «pozne zrelosti«, ki jih bodo napravili na primer leta 2000, dovedle do precej drugačnih zaključkov kot jih lahko napravimo v sedanjem trenutku. Vpliv kulture na
Proučevanja, ki še niso d^il'2 končnih zaključkov - Ugotovitve, ki pa veljaio le za našo dobo - Učna zmoglihost je ni višku pri 22. letu starosti - Spomin /e ključ do izobraženosti
psihologijo staranja še ni očr. tan.
Tako smo postavili premise, ki osvetljujejo relativizem pojavov, o. katerih nameravamo govoriti, Preidimo zdaj k pregledu zaključkov, do katerih so prišli znanstveniki, ki so raziskovali psihološke pojave v zvezi s priletnostjo.
Iz raznih študij izhaja, ia se ponavljanje slušnih hib povečuje s porastom starosti; zlasti glede visokih zvokov. Znano je nadalje, da je tudi pomanjkljivosti vida češče o-paziti pri ljudeh v višji starosti; Weston in drugi sr nedavno ugotovili, da začne padati hitrost vidnega dojemanja kmalu po tem, ’io je človek dorasel. Ze nekaj časa je tudi znano, da upada «motorna reakcija« postopoma s staranjem človeka To upadanje pride zlasti do izrazi pri nalogah, ki zahtevajo takojšnjo in energično reagiranje, in je bolj očitno pri delu, s katerim se posameznik v svojem življenju ni mnogo ukvarjal ali pa ga bolj zanemarjal.
- Poseben dokaz za dejstvo, da delo znatno prispeva k ohranitvi ročne spretnosti nudijo Milesove študije. V članku z naslovom »Starost in človeška družba« je Milese prikazal, kako so obdržali na mehanično delo navajeni pn-
letnik; popolnoma svojo delovno spretnost m opravljiJ-' li razna montažna dela piav tako hitro kot. odrasli mladi ljudje, pa tudi hitreje kot 50 do 60 let stari delavci, ki niso bilj vajeni enakega dela.
Pri primerjanju ročne spretnosti priletnikov in mladih ljudi moramo upoštevati, da le redko delavci izrabijo vso svojo zmogljivost, in da zato upadanje motorne in čutn-e reakcije ne pomeni nujno tudi upada delavčeve zmogljivosti. Priletni delavec je lahko bolj vesten kot mladi delavec, ima pa lahko tudi večjo spretnost in prisotnost duha pri raznih nujnih polaža-jih; pri izvrševanju zamotanih nalog lahko obdrži svojo delovno kapaciteto kljub upadanju motornih in čutnih reakcij s tem, da ustvari .1 >vo delovno metodo, ki odtehta omenjeno upadmje.
Razni znanstveniki so raziskovali sposobnost odraslih ljudi za uk Thorndike je pri enem od svojih prvih raziskovan; na tem področju našel, da je bilo od 22 let -ko se doseže najvišjo mero učne kapacitete — pa da 45 let upadanje te zmogljivosti rahlo in da povprečno ne preseže splošno 10 odstotkov; nasprotno se je pa po 45 letih to upadanje hitro večalo.
Pri tej točki bi bilo umest-
no pripomniti, da potrjujejo številni poskusni podatki mnenje, da tisti, ki se vse svoje življenje ukvarjajo z raznimi problemi in citajo ali se uče raznih stvari, mnogo bolj ohranijo svojo sposobnost kot tisti, ki imajo drugačno intelektuaino življenje za seboj.
Glede tega je pa treba poudariti, da temeljijo mnogi poskusi glede sposobnosti za učenje, ki so jih napravili s priletnimi osebami, na popolnoma umetnih pogojih, tako da tozadevnih izsledkov ni mogoče dobesedno vzeti za praktične namene Treba je nasprotno upravičeno domnevati, da imajo starejše osebe v primerih z mlajšimi določeno prednost pri učenju.
Sedaj še nekaj pripomb o spominu. Ker je spomin ključ do izobraženosti — saj veže človeka z njegovo preteklostjo in mu omogoča uporabljanje preteklih izkustev za reševanje trenutnih problemov — je usoda, ki jo doživlja spomin v starejših letih, največje važnosti Večina dosedanjih raziskovanj o spominu, je bila žal precej površna. Med drugim navadno niso upoštevali dinamične narave spomina in njegovih odnosov z osebnostjo. V vsakem primeru se pa zdi, da se pojemanje spomina povečuje z
naraščanjem mnemotehničnega kompleksa in da bolj izobražene in razumne osebe doživljajo mnogo manjšo izgubo spomina kot osebe srednje ali manj kot normalne razumnosti
Ce pregledamo izsledke eksperimentalnih raziskav razumnosti, ki so jih napravili s priletnimi osebami, je treba pripomniti, da so ti poskusi, pri katerih se zahteva znatne urnosti, za starejše ljudi precej mučni in pomenijo zato v določenem smislu za nje neko krivico. Res je, da so starejše osebe bolj počasne, vendar često izravna to počasnost večja izkušenost.
K temu bi bilo pripomniti, da dejansko niso ugotovili, če veljajo raziskovalni poskusi z mladimi in odraslimi tudi za priletne in stare ljudi. Tako je na primer lahko poskus značilen, če so ga napravili z učenci neke šole, hkrati pa brez vsakega pomena, če bi ga hoteli u-porabiti za presojo spretnosti, s katero lahko star človek reši določeno nalogo. O-pozarjamo glede tega, da večina psihologov priznava, da navadni raziskovalni inteligenčni poskusi ne pokažejo vseh visokih duševnih značilnosti; tako zlasti ne nudijo možnosti merjenja nekaterih najvažnejših funkcij, kot sta
MA It C, A 19.13: « N a/bližji Stalinov prijatelj, njegov, ncijzvBstnjši učene c in najbolj hraber tovariš»
BERJA
DECEMBRA 1953: € Agent internacionalnega imperializma, izdajalec in vohun, prodan tujim vohunskim službam»
1.
Po Stalinovi smrti je izšel v moskovski «Piavdi» članek, v katerem smo med drugim brali sledeče; «Ves svet se je lahko prepričal, da je slavna zastava miru nošena in Je nadalje visoko razvita, v močnih rokah Malenkova, Berje in Molotova, t. j. najbližjih prijateljev, nezvestejših učencev in najbi-f; hrabrih tovarišev Stalinovih Da, stalinska politika miru je v dobrih rokah.« To je bilo 9. marca lanskega leta. Danes pa je eden izmed tistih treh anajzvestejših, najbolj hrabrih« Stalinovih tovarišev že pokojni in ne da bi bil umrl naravne smrti, ampak so ga »likvidirali* njegovi najožji sodelavci danes Se anajzvestej-ji Stalinovi tovariši«.
2e iz tega je vsakomur inano, da gre za Lavrentija Berjo, kj je bil pred dnevi za zaprtimi vrati obsojen in takoj nato, usmrčen. Poglejmo sedaj, kdo je bil ta
ki je poznana luka in letovišče ob kavkaški obali Črnega morja, v Gruziji. Berja je pripadal plemenu Abkavov, ki povečini živi v planinah in je precej primitivno.
Prvih deset let svojega življenja je Berja preživel v Sukhumu, ki je bilo edino mesto v Abkazu. Tu ni bilo tedaj niti gimnazije ali katere koli nižje srednje šole in zato so otroci, ki so hoteli nadaljevati katero koli šolo, zahajali v cerkvene zavode. Berja je bil poznan Kot izredno nadarjen dijajj in njegovi u-čiteljj so ga zato celo hvalili kot odličnega dijaka. Leta 1915. je imel Berja 16 let in njegovi starši so ga poslali v mesto Baku, kjer je obstajala tedaj neka posebna šola za mehanične konstruktorje. Tam -je Berja preživel več let.
Leta 1917., ko je bilo Berji 18 let, se je začel ukvarjati z revolucionarnim delovanjem. Mladina mesta Bakuja je bila poznana kot zelo borbena. Vo.
»najbližji in najzvestejši« Sta- ajij s0 jo Saumijan in sedanji
fiAllaluimn • m l\lr 4 1	ii	.	   i	—	___•	_
linov sodelavec in hkrati «a-gent internacionalnega >mpe rializma*’
Lavrentlj Pavlovič Berja bi bil v kratkem dovršil 55. leto starosti. Rodil se je namreč 29. marca 189!). letn. Njegovo rojstno mesto Markheuli je le 10 km oddaljeno od Sukhuma,
minister za trgovino v Sovjetski zvezi Nikojan. Toda 1917. leta je bila še * vojna in Berja je bil mobiliziran. Dodeljeno mu je bilo mesto v neki vojaikl enoti, ki je bila poslana na romunsko fronto, V uradnih biografijah,
ko je bil Berja še «veličina», se poudarja, da se je tudi v vojski udejstvoval kot revolucionar ter da je bil odličen govornik, ki je kar vlekel vojake na svojo stran. Ko je Berja prebil nekaj mesecev na fronti, se ja vrnil v Baku, kjer je nadaljeval šolo. In v tem času se je po istih podatkih začel ukvarjati s političnimi problemi mnogo bolj intenzivno.
V tem času se tudi začenjajo njegove prve zveze z Mikojanom, ki je, kot smo že rekli, bil tedaj voditelj revolucionarnega pokreta na tem področju, dočim je bil Berja do tedaj še nepoznana oseba. In vprav Mikojan je bil tisti, ki je začel dvigati Berjo na njegovi lestvici naglega vzpona. Vsa poznejša Berjeva ((kariera« temelji na tistih prvih položajih, ki mu jih je dal Mikojan.
Berja se je začel dvigati v času revolucije leta 1917., toda kontrarevolucija, ki je bila v teh predelih zmagovita je za trenutek zavrla njegov nagel vzpon. Berja se je u-maknil v zaledje. Protirevo-lucionarji so prevzeli oblast v BakuJu in ((likvidirali* 26 komisarjev Bakuja. Berji pa je v teh hudih razmerah u-spelo izogniti se temu in je
ki so bile napisan« v času, prav tedaj z uspehom dokon-
čal šolo ter postal »tehnični arhitekt*.
Mikojan je tedaj s težkim naporom zbiral bolševiške «i-le v Bakuju, ki jih je kontrarevolucija razpršila in zdesetkala, Mikojan je delal strogo po navodilih iz Moskve, medtem ko sta se Saumijan in Džaparidze ločila od njega in poskušala ustvariti neko skupno fronto z ostalimi strankami in prišla tako do neke vrste oblasti. Mikojan pa je stopil v zvezo s Kiro-vim, ki je bil tedaj v Astra-hanu in mu po tajnih kanalih pošiljal bencin. V tem odobju so v Bakuju vladali menševi-ki in tako imenovani «musa-vatisti« t. j, pripadniki neke nacionalistične stranke enakosti. Toda menševiki, kakor tudi musavatisti, so smatrali boljševike za stranko brez večje važnosti. Mikojana so aretirali in ga kmalu nato. tudi izpustili.
Leta 1919. je prišel v Baku Ordžonikidze, ki je bil Stalinov prijatelj in ki je pozneje postal član politbiroja v Moskvi. Ordžonikidze je poskušal z Mikojanom dvigniti upor, vendar mu to ni uspelo iu zato sta z Mikojanom pobegnila iz Bakuja ter se vrnila v Baku šele z rdečo armado. Berja pa je v vsem tem času srditih borb ostal nekako v zatišju. Njegovo de-
lovanje ni bilo niti opazno.
Ko pa so po osvoboditvi Bakuja s pomočjo rdeče armade boljševiki prevzeli oblast, je začel Berja ponovno postajati važen. Takoj je dobil večjo nalogo. Poslali so ga na ilegalno delo v Gruzijo. Tam je imel mnogo prijateljev in znancev in to predvsem med dijaki in vi-sokošolci v Tiflisu, ki so pa bili po veliki večini menše-viško usmerjeni. Tu bi moral Berja delati, toda kmalu so ga zasledili, ga aretirali in tako je čepel nekaj mesecev v zaporu, dokler se ni leta 1920 vrnil v Baku, kamor so ga poslali menševiki s silo. Berja se je vpisal na tehnično šolo, ki je bila ravnokar ustanovljena. Leta 1921 pa Berja obesi šolo na klin in tedaj se začne njegov nagel vzpon in sicer v Ceki t. j. v oddelku notranje državne varnosti, to se pravi v tajni policiji. Kmalu je Berja postal pomočnik šeita. Ceke za Adzerbejdžan.
Glavni sovražnik sovjetskega režima v Adzerbejždanu so bili že prej omenjeni musavatisti, Četudi so boljševiki imeli v ivojih rokah vso oblast v Transkavkaziji, so bile tam razmere dokaj burne in od povsod so prihajale vesti o uporih. Povsem razumljivo, da je zato imela Ceka velik pomen. In zato je Berja postal «važna oseba«. Temu se je Berja oddolžil s tem, da je prav energično «čistil» te pokrajine. Njegov šef Ciadžidze, ki je bil hkrati šef Ceke na vsem tem področju, je bil obtožen, da je(
imel zveze s kontrarevolu-cionarji in zato je bil na kratko «očiščen». Po nekih trditvah je bil vprav Berja tisti, ki ga je zatožil.
Tedanje glavno delo, ki ga je opravljal Berja, je bilo temeljito ((čiščenje« v vrstah dijaške mladine Adzerbejdža-na, ki jo je Berja dobro poznal in zato tudi lahko delal po mili volji.
Toda višji krogi so Berjo kmalu premestili v Tiflis. kjer je bil «bolj potreben«, kajti, po znakih sodeč, se je središče kontrarevolucije in središče zvez s tujino premestilo v Tiflis. Berja je postal tako predsednik ali šef GPU, kot so preimenovali bivšo Ceko, za vso Gruzijo. Le nekaj mesecev pozneje je Berja postal že načelnik GPU za vsa transkavkaška področja. Tudi tu se je pokazal v vsem svojem elementu ter temeljito «čistil» ta področja kontrarevolucionarjev. Zaradi teh podvigov in «uspehov» so začeli Berjo ceniti tudi v Moskvi, Mikojan, ki je bil že tedaj v vrhovih oblasti, je začel namigovati na Berjo in na njegove sposobnosti. Postal je tako nekak njegov zaščitnik in kmalu so Berjo ((potegnili« v Moskvo.
Prve čase so Berjo poslali v neko šolo, da bi si tu pridobil potrebno znanje za «večje naloge#. Ko je dokončal te «šole», se je Berja ustoličil v poznani centrali GPU Lubjanki. Berja je postal tako eden izmed članov ožjega vodstva GPU za vso Sovjetsko zvezo.
na primer ustvarjalna moč in sposobnost presojanja.
Pri študijah psihologije višje starosti niso do zdaj dovolj skrbno upoštevali niti individualnih razlik, ki jih najdemo pri procesu staranja, niti posameznikov, ki ohranjajo svojo telesno in duševno moč skora; nedotaknjeno do zelo visoke staro&ti. Želeti bi bilo, da bi z poglobitvijo študij o teh srečnih posameznikih, uspelo povečati število tistih, ki uživajo te prednosti.
Na podlagi vsega tega menda lahko zaključimo, da so raziskovanja psihologije staranja kljub naraščanju zanimanja za gerontološke študije še vedno preveč pičla in da obsegajo preveč omejeno področje. Le zelo malo vemo o motornih in čutnih variacijah priletnih. Poleg tega tavamo skoraj v popolni temi glede vzrokov najtežjih duševnih motenj v višji starosti.
PLIN IZ NAFTE
Britanski minister za gori- j ški delavci, ki sprejemajo plat
na nekatere konkretne uspehe. Dočim se je povprečni hektarski pridelek bombaža precej zvečal, je ostal hektarski pridelek žit še nadalje zelo nizek. Pridelek žita v ži-torodnih sovhozih je bil v ob. dobju od leta 1937. do 1940. komaj 8.6 do 9.9 centov na hektar, dočim je v letu 1950. dosegel komaj II centov. Za vzorna gospodarstva, kjer je mehanizacija na taki višini, sc te številke zares porazne.
Tudi kar se tiče živinoreje v teh sovhozih je stanje dokaj kritično. Hruščov je v svojem poročilu na septembrskem sestanku plenuma lanskega leta izjavil, da so imeli v letu 1953. sovhozi nič manj kot pol milijona krav maaj, kot pa leta 1935 V letih 1938 1939 in 1940 je dala vsaka krava na sovhozu povprečno 1.737, leta 1949. pa 2.000 litrov mleka (dočim je povprečje na kolhozih le 1.000 litrov). Toda tudi teh 2.000 litrov mleka, ki jih daje povprečje iz leta 1949., je še daleč za povprečjem v drugih kmetijsko naprednih državah, kot na primer v Nemčiji, kjer je povprečje 2.500 litrov, v Veliki Britaniji 2.80i' litrov, v Belgiji 3.400 litrov, na Holandskem pa kar 3.80C litrov mleka na leto. In ta primerjava prav gotovo ne govori preveč pohvalno za toliko opevana «visokoproduk-tivna poljedelska podjetja«, kar naj bi bili sovhozi v SZ-
Popolnima razumljivo bi bilo, da bi se na zadnjem sestanku plenuma, na katerem so obravnavali, kot smo ?.(' rekli, predvsem gospodarska vprašanja, bili pozanimali tudi za vzroke teh neuspehov Toda o tem ni bilo govora. Vzroke neuspehov na sovjetskem podeželju je treba iskati v samih odnesih na podeželju odnosno v vlogi ,ki jo je sovjetska birokracija dolo čila sovhozom.
V sovhozih velja kot v industriji pravilo, da pripadejo vsa osnovna proizvajalna sredstva državi Vse delo na sovhozih odpravljajo najemm-
INadaijeuanJe sledi).
vo in elektriko, Geoffrey Lloyd, je nedavno obiskal novo tovarno za proizvodnjo plina iz ostankov nafte, ki so pretežki, da bi jih lahko u-porabljati kot pogonsko gorivo. Ta tovarna je pričela februarja proizvajati svetilni plin za londonski okraj Sy-denham po procesu, ki ga je iznašla bivša «South Metropolitan Gas Company». Pri dnevni proizvodnji 22.650 kubičnih metrov plina iz ostankov nafte prihranijo letno ka-kih 22.000 ton premoga.
Plin, ki ga dobijo iz težkega olja, ki je ostanek pri proizvodnji bencina in Die-selovega olja, se v ničemer ne razlikuje od svetilnega plina iz premoga. Med znanstvenimi raziskavami, ko so iznašli nov proces, so odkrili tudi nove katalizatorje, ki pospešujejo kemično reakcijo med težkim oljem in paro. Pozneje pa so ugotovili, da lahko te katalizatorje u-porabljajo tudi za izboljšanje plina iz premoga in metana. Raziskave o vplinjenju nafte so dovedle tudi do raznih drugih dragocenih odkritij pri raziskovanju metod za proizvodnjo plinov brez premoga.
Čo od države, Ti d Mavci ne sodelujejo niti pri upravi, i.i-ti pri razdeljevanju dobičkov, ampak samo kot tehnično o-sebje v proizvajalnem procesu. Gla.vna oseba, to se pravi glavni činitelj, ki odloča o vsaki stvari kar se tiče sovhoza, je njsgcv direktor, ki je «najmerodajnejši reditelj in ki osebno odgovarja za delo vsega sovl.oz.iv.
Direktorja postavlja neposredno ministrstvo. D.iekfir ima pravico sprejemati delavce in jih odpuščati. Potemtakem so vprav tisti, ki so soudeleženi pri vsem proizvajalnem krogotoku sovhoza, dejansko le najpreproste:ša najemniška delovna sila, ki ni niti v najmanjši meri zainteresirana na uspehu sovhoza. Pri tem pa je tud; plačilna metoda tako urejena, da niti najmanj ne vpliva kot nekak stimulans ali gibalna sila, ki naj bi osnovno delovno silo vsaj na tak način privedla do večjega zanimanja za uspeh sovhoza. Nasprotne,
učinek, kajti direktor in njegovi najožji sodelavci imajo razmeroma visoke plače, dočim so plače n^/adnih delavcev zelo nizke.
Sisfem plačevanja temelji na dveh predpostavkah, in si. cer na osnovni plači in na nagradah, toda te nagrade ne gredo na račun morebitnega učinka, odnosno na račun večjega ali manjšega pridelka, pač pa na račun prekoračenja norme. To pravilo pa, hi je veljalo v celoti le do 1942 leta, je bilo po vojni le nekoliko spremenjeno, in sicer tako, da so delavci dobili poleg plače tudi nagrado v pridelku, vendar pa le do največ 100 kg žita na leto za preprostega delavca in 133 kg žita na brigadirja traktorske brigade. Seveda so dobili direktorji vse drugačno nagrado, saj imajo pravico poleg že itak mnogo višjih plač dobiti tudi štiri stote žita ter 100 kg mesa,
V zadnjem času se skuša u-stvariti še večja razi '.M med vodečimi kadri in navadnj delovno silo. Direktor sovhoza, agronom in glavni mehanik nekega sovhoza odnosno traktorske postaje imajo pravico nagrade v višini enomesečne plače za pravočasno izvedeno setev, kakor tudi enako vsoto za pravočasno žetev. Ce pa neki sovhoz izpolni ob pravem času setev, žetev ter tudi odda državi določeno ko. ličino žita, mleka, volne in mesa, imajo isti trije funkcionarji pravico na še nadaljnji dve mesečni plači.
Po drugi svetovni vojni, in sicer leta 1947. so izdali še poseben sklep o nagradah vo. dilnim funkcionarjem in specialistom na	sovhozih. Med
drugim so uvedli dopolnilne plače za one specialiste, ki delajo delj časa na sovhozu. Tisti strokovnjak, ki dela na nekem sovhozu od 3 do 10 let, dobi 10 odstotkov dopolnilne plače, kdor pa dela nad 15 let, dobi že 30 odst, dopolnilne plače.
Po izjavah sovjetskega gospodarstvenika fledeljina dobi vodilni kader kakega sovheza tudi nagrade v višini 12 ali celo 24 mesečnih plač. Navaden traktori-t pa sme dobiti največ od 20 do 30 odstotkov vse svoje plače, to se pravi da dobi direktor na leto, v najboljšem primeru seveda, kar 36 mesečnih plač, dočim jih sme dobiti navaden traktorist kvečjemu 16. Poleg tega pa so plače zelo različne, sa| so direktorji dobro plačam, dočim je navaden delavec la slabo plačan. Kot primer za to bomo navedli sledeče: Sovjetski časopis ((Gospodarska vprašanja« iz leta 1951. v svoji 2 številki piše, da so v tihoretskem sovhozu bile izplačane sledeče nagrade: direktor sovhoza je dobil za nagrado 27.500 rubljev, šef agronom 29.500 rubljev', šef inženir 27.500 rubljev, glaviu knjigovodja 16.500 rubljev samo za nagrado Povprečna letna plača delavca pa znaša kvečjemu 6.000 rubljev.
Povsem razumljivo, da te velikanske razlike ne morejo vplivati dobro na osnovno delovno silo na sovhozih in tu bo verjetno vzrok za neuspehe v teh «vzornih» gospodarstvih. Kot smo že rekli, se na sestanku plenuma centralnega komiteja niso spuščali v podrobnosti glede tega, vendar pa so sklenili, da bodo odslej dovolili posameznim sovhoznim delavcem povečati svojo ^fiišnico od 0.15 ha na 0.5 ha in da bodo dali sovhoznemu delavcu posojilo od 5.000 do 15000 rubljev za gradnjo stanovanja ob malenkostnem 2-odst. obrestova-nju za dobo 10 let. Ta ukrep, ki je prav gotovo bil napravljen zato, da bi s lemi olajšavami privezal sovhoznega delavca na sovhoz. je hkrati dokaz, da so bile razmere na sovhozih dokaj težke .n te so vplivale tudi na slab razvoj sovhozov in dosledno s tem na nizko prou/odnjo in slabo rentabilnost teh «vzor-
.	.	.^wu»» I(VI* \\ v *. VJ
sistem plač »na ora,- obraten nih kmetskih gospodarstev«.
Pella na razpotju; uKaj naj oblečem danes?«
(Ja rimtke.ga tx>dmha HI mondo*#
V It KJI K
Vremenska napoved,za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme, burja še ne bo ponehala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila —1.6 stopinje; najnižja —6.1 stopinje.
TRST, »reda 6. januarja 1954
DNEVNIK
RADIO
Opora r jamo vm na sledeče oddaje: Ju*, cona Trsta: 14.40:
Slovenske narodne o rimskem času. — Trst H.: 18.30: Smetana: Kvartet za godalni orkester. — Trst J.; 17/10: Simfonični koncert dirigira Theodore Bloomfield. — Slovenija; 16.00: Jugoslovanski .solisti pred mikrofonom.
Farsa avtonomije Južne Tirolske
ii #
(Nadaljevanje s 1. strani)
na Južnem Tirolskem? Ali ima .sporazum Gruber-De Gasperi, ki je kot dodatek vključen v mirovno pogodbo z Italijo in je na ta način dobil jamstvo velesil, res samo tisti navidezni pomen, kot se v Boznu in Innsbrucku stalno trdi? Priznati je treba, da inozemstvo doslej ni imelo možnosti, da bi si ustvarilo pravo sliko o upravičenosti mnogih pritožb Južne Tirolske, tembolj, ker je glavni podpisnik, to je Avstrija, doslej molčal in ni s tem v zvezi ničesar podvzei v Rimu Tako stališče je navajalo k mnenju, da je tako in tako vse v redu in da so pritožbe samo neodgovorne akcije peščice nezadovoljnežev in puntarjev.
Danes pa je popolnoma jasno, da prejšnji zunanji minister dr. Gruber ni imel dovolj časa, da bi našel pravo rešitev za vprašanje Južne Tirolske v duhu prijateljstva, ker je svojo glavno pozornost posvetil samo in edino sklenitvi državne pogodbe. Vsak korak v Rimu bi Italija slabo sprejela in bi torej skalil odnose med obema deželama. Zaradi tega se je dr. Gruber vedno izmikal sklicanju seje zunanjepolitičnega odbora parlamenta, pred katerim bi moral polagati račun.
Z druge strani pa je doslej manjkala prava iniciativa iz Tirolske Ze večkrat so strankarski prijatelji dr. Gruberja iz Innsbrucka izrazili svoje nezadovoljstvo in kdaj pa kdaj tudi sklenili, da ga je treba vreči, nato pa so se ustrašili posledic in se omejili samo na opominjanje. Tako je šlo leto za letom, na Južnem Tirolskem pa je ostajalo vse pri starem
Vsakdo, ki danes zaide v avtonomno pokrajino Južno Tirolsko in ki je to deželo zadnjič videl še v fašističnem Mussolinijevem času, bo zelo lahko zapadel napaki, da bo pripisoval določen napredek glede enakopravnosti nemškega prebivalstva, do katerega je prišlo po letu 1946, popolni izvršitvi pariške pogodbe. Zal pa zunanji videz vara, zlasti, če se vzame za merilo uporaba obeh jezikov na tem ozemlju Kljub vsem dvojezičnim italijansko-nemškim na. pisom je mogoče na vsakem koraku ugotoviti, da .te enakopravnost Južnih Tirolcev samo fasada. Kako bi bilo sicer mogoče, da niti na glavni železniški postaji v Boznu uradniki pri blagajni ne razumejo niti besede nemško in se preprosto delajo, kot da so gluhi? Tak položaj pa ni samo tu. Italijanske šolske oblasti so na primer označile za provokacijo, ko so nemški učitelji predlagali, naj se nemški šoli «Cairoli» da Goethejevo ime, kajti vse do današnjega dne ne nosi niti ena nemška šola nemškega imena. Prav tako je tujcu, na katerega onapravi-jo vtis velike spremembe« na Južnem Tirolskem, neznana interna uredba vladnega komisarja, s katero je bilo pred nekaj meseci nemškemu u-radu za šolstvo v Boznu prepovedana uporaba nemškega jezika v službenem odnosu z nemškimi oddelki in z nemškim učnim osebjem. To je bila direktiva, ki jo je kritiziral celo predsednik pokrajine.
Ce pa se odračunajo ti zunanji znaki in če gremo v bistvo vprašanja — namreč, V kakšni meri ta avtonomija dejansko deluje — takrat bomo že na začetku preiskovanja naleteli na nekaj grobih pomanjkljivosti. Sporazum Gruber-De Gasperi je bil podpisan v septembru 1946, toda vse do danes, dobrih sedem let od podpisa, niso bile objavljene niti vse odredbe za izvršitev sporazuma. Po objavi statutu Južne Tirolske je De Gasperi dal nalogo komisiji, sestavljeni iz šestih Italijanov (Tridentin-cev) in treh Južnih Tirolcev-Nemcev, naj pripravi odredbe za izvajanje sporazuma. Komisija je to delo dokončala v juniju 1950, toda vlada je pod vplivom šovinističnega državnega svetnika Innocen-tija sklenila, naj se vsa procedura še enkrat obnovi in v ta namen ustanovila poseben medministrski odbor. Ta drugi elaborat je naletel na Južnem Tirolskem na močan Odpor, kar je prisililo De Ga-sperija na kompromis. Sele s težo vsega svojega ugleda se je De Gasperiju končno posrečilo, da je na ta kompromis pristal tudi ministrski svet.
Podobno odisejado so doziv. Ijali tudi ostali zakoni in odredbe v zvezi z izvajanjei.i avtonomije. Za izdelavo volilnega zakona je bilo na primer potrebnih celih .šest let od dneva, ko je notranji minister Scclba odbil prvi volilni zakon, ki ga je predlo-žila južnotirolska pokrajina. Podobno se je zgodila tudi z zakonom o šolstvu, ki je predvideval, da lahko starši pošiljajo svoje otroke bodisi v nemško bodisi v italijunsko šolo. Ker so se Italijani bali, da bodo Ladinci poslali svoje otroke v nemške šole, je bil tudi ta zakon odklonjen. Zakon o priznanju univerzitetnih diplom, ki bi moral po pariški pogodbbi začeti veljati najkasneje do konca leta 1947, je začel veljati šele
v januarju 1952, z izdajo odredb o izvajanju zakona pa so zavlačevali še mesece. Proti odredbam, ki jih je Rim izdal glede ureditve turizma bo Južna Tirolska lahko vložila pritožbo šele pri bodočem ustavnem sodišču v Ri-1 mu. Ti primeri jasno kažejo j splošno resnico, da je bilan- ] ca zakonodaje za Južno Ti- j rolsko zelo pasivna. Pet od skupno sprejetih šestih za-1 konskih načrtov je Rim od- > bil, med njimi tudi obrtni 1 zakon, o katerem je glasilo j predsednika vlade «11 Popo- j io» pisalo, da je «zgleden». 1
Seveda obstajajo tudi druge I metode za spodkopavanje av-1 tonomije in zatiranje narodnostne manjšine. Pariška pogodba ie med drugim predvidevala tudi ponovno priseljevanje optantov iz leta 1943, ki bi se moralo končali leta
1950. Od 80.000 oseb, ki so prihajale v poštev, se jih je doslej vrnilo na Južno Tirolsko samo 20.000, ureditev njihovega položaja pa povzroča precejšnje težave, ker je lastnina optantov v rokah prišlekov iz Južne Italije ali pa italijanske države. Deželna j vlada v Boznu je podpirala nekatere optante z denarjem.
j vendar je dobila zaradi tega ' ukor od državne blagajne v Rimu in je morala prenehati z nadaljnjo pomočjo.
Na drugi strani se množijo poskusi — prav tako kot v Trstu — da se Južna Tirolska poitalijanči z naseljevanjem Italijanov, ki jih spravljajo tja iž najoddaljenejših krajev Italije.
Na Južnem Tirolskem je živelo leta 1910 6.000 Italijanov, 1921 jih je bilo 30.000. leta 1936 približno 60000, leta 1951 pa že 120.000. Izraženo v odstotkih, se je število italijanskega prebivalstva na Južnem Tirolskem povečalo od 2 odst. v Jetu 1910 na 36 odst. v letu
1951. Ni torej težko izračunati. kdaj bodo Italijani dobili Južno Tirolsko popolnoma v svoje roke. Vendar so tudi to očitno zdi šovinistom predolgo in zaradi tega že leta poskušajo razbiti enotnost Južnih Tirolcev, ki se izraža v Južnotirolski ljudski stranki (#Suedtiroler Volkspartein-SVP). Ta cilj so hoteli doseči s pomočjo Južnotirolske demokratične zveze na čelu z dr. Tauberjem, nato s pomočjo dveh tednikov, ki ju subvencionira Rim, in končno s pomočjo neodvisnih list na volitvah. Ob neki priložnosti se je De Gasperijeva demo-kristjanska stranka rv. to se je zgodilo v občini Fnten — združila z bivšimi nacionalsocialisti, samo da bi premagala SVP. medtem ko se je drugič združila s kominformi-sti in neofašisti in je bila pripravljena celo pomagati Togliattijevemu pristašu Bet-tini - Schettiniju pri volitvah v senat.
Nemajhno vlogo v raznarodovanju Južne Tirolske imajo tudi gospodarski momenti. Statistike jasno kažejo, da domače nemško prebivalstvo skoraj sploh ne more računati s tem, da bo dobilo stanovanja v hišah, ki jih zida država. Od 526 stanovanj, ki so bila zgrajena v letih 1949-51, jih je bilo 454 dodeljenih priseljenim Italijanom. Vojni invalidi, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, ne dobijo na Južnem Tirolskem nobene podpore, medtem ko jo dobijo invalidi, ki so sc borili v fašistični vojski.
Prav tako se na Južnem Tirolskem vse bolj širijo italijanske banke. Doslej je Ban-co tli Trento ustanovila v provinci Božen devet podružnic, medtem ko oblasti obenem preprečujejo ustanavljanje nemških kreditnih ustanov.
Največja tragedija, ki jasno ilustrira brezpravnost domačega prebivalstva, se je zgodila v okraju Finschgau. Tu je bil vplivnemu italijanskemu trustu Montecatini potreben kos zemljišča za umetno jezero za hidroelektrarno. Dve nemški vasi — Graun in Roes-sen — sta postali žrtev želje za dobičkom tega privatnoka-pitalističncga podjetja. Samovolja podjetja pa je šla še dalje in je z odvajanjem vode povzročila veliko škodo tudi prebivalstvu ostalih okoliških vasi.
* 4* #
Razumljivo je, da Južni Tirolci danes zagovarjajo mnenje, da predstavlja vsa avtonomija, ki jim je bila dana leta 1946. samo farso, V sedmih letih obstoja te pokrajinske avtonomije je imela Italija dovolj časa, da pokaže svetu, da je s strpno-politiko do narodnih manjših — tudi do slovenske ob Soči in do francoske v dolini Aosta — mogoče zbrisati sramoto, ki jo je prizadejal Italiji Mussolini s svojo brutalno politiko. De Gasperi ni izkoristil te priložnosti, temveč je sumo pokazal, da se je v Italiji v zvezi z imperialističnimi in ekspan-zionističnimi cilji malo kuj spremenlo. Dogodki, ki 'se odigravajo na Južnem Tirolskem od leta 1948, predstavljajo vsekakor resno opozorilo vsem silam, da drugič (Trst!) ne verjamemo več obljubam Italije. Glede na vse to je še mnogo bolj razumljivo, zakaj Jugoslavija noče slovenskih krajev na STO prepustiti pokrajinski avtonomiji takšne vrste, kakršna je na Južnem Tirolskem.
(Iz »Medjunarodne Politike«)
URADNI PODATKI O BREZPOSELNOSTI V LANSKEM LETU NEKAJ DROBNIH VESTI Z VRHA
I gorišlli pokrajini brezposeinejja v Ronkah in v Foljanu ponujajo 22,9% vsega aktivnega nrehhialslva neugodne cene za gabrova drva
15,4%, v Tržiču 22%, v &o vod n j ali 30%,v Ronkah! ^ra^n*e ** P0lra6il° ™i"a škode so že na županstvo - Pevske vaje e rijte tu ko je uradno 10.578 brezposelnih, navaja 8R bodo z0Pet PriželB ' Ko,ibo žasa borao «e žalta,i na elektriko? Trgovinska zbornica 12.095 brezposelnih, to ie 20,7%; Kraška burja je močno za-1 ne naših gabrovih drv so le | bomo leto* nastopili iti po-
•	'w	urna a te rini fnrii	Tl	čl	2	A	I	nranirtA	trza	v	nom	vo	ofA-f	vs/s	I Troonli 1-oVa n ti m in
V Gorici 35,5%- Jledte
Ce bi pogledali v sezname nezaposlenih v goriški pokrajini za leto 1953 bi lahko ugotovili, da se velika rana go-riškega gospodarstva vedno bolj veča in da ji lahko pomaga samo direktna in neodložljiva pomoč osrednjih organov iz Rima, ki so sicer pred volitvami in tudi ob raznih prilikah povzdigovanja «svete obmejne zemlje, mejnika zapadne civilizacije« našli nešteto nepotrebnih besed in neuresničenih obljub, pa vse do danes skupno s pokrajinskimi organi niso storili ničesar, da bi jo dokončno in popolnoma ozdravili.
I-eto 1953 je zaznamovalo v goriški pokrajini po uradnih podatkih 10.378 nezaposlenih (22.9 odst. vsega aktivnega prebivalstva), in sicer po posameznih občinah je bilo stanje sledeče: Gorica 15.4 odst. nezaposlenih, Tržič je imel še višjo številko kar 22 odst., zalem sledijo manjše občine, kjer je bilo nezaposlenih še več kot na primer v Sovod-njah 30.8 odst., v Foljanu 25.5 odst., v Ronkah kar 33.5 odst. Podobno sliko nudijo tudi ostale občine; doberdobska pa ima najviš.ii odstotek nezaposlenih in se njeno stanje do danes ni izboljšalo, marveč poslabšalo, ker ni v tej občini niti enega javnega dela, pri katerem bi se trenutno zaposlili vsaj najpotrebnejši občinski brezposleni.	|
Ti uradni podatki seveda niso pravo merilo obupnega stanja gospodarske neaktivnosti v goriški pokrajini in bi se resničnemu -stanju -nezaposlenosti lahko približali s podatki Trgovinske zbornice, po katerih-je bilo -v preteklem letu v goriški pokrajini 12.095 nezaposlenih prebivalcev kar znaša 26.7 odst, vsega aktivnega prebivalstva. Letos pa se bo število najbrž dvignilo nad 13.000,
lom v delavnici je namreč padel in si poškodoval desno nogo.
Prav tako se je na delu poškodovala tudi 17-letna Bruna Cadeš iz Podgore. Zapo- j slena je v tovarni za izdelo- ! vanje bonbonov v Ulici Se-minario. Ko je upravljala s strojem za zavijanje bonbonov, ji je desna roka nenadoma ušla med zobovje, ki ji je predvsem ranila desni mezinec. Odpeljali so jo v bolnico Brigata Pavia.
nih točkah dnevnega reda, ki so povečini upravnega značaja.
Danes ples za mladino
Danes, v sredo bo v dvorani Zlati pajek ples za mladino. Trajal bo od 21. do 2. ure po polnoči. Deloval bo dobro založen bar.
ZIMSKA POMOČ
Seja
pokrajinskega odbora
Pod predsedstvom prefekta se je včeraj predpoldne sestal pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim in
onemoglim. Odbor je proučeval pobiranje prispevkov za sklad zimske pomoči.
Obnovile zapadle
osebne izkaznice
Goriška županstvo obvešča občinstvo, da so na podlagi člena 3 zakona P. S., osebne izkaznice veljavne za dobo treh let. Zato naj vsi tisti, ki imajo stare osebne izkaznice, poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev, kajti stare izkaznice so neveljavne.
pihala te dni tudi čez našo vas, in jo jo bilo prav- zaradi visoke lege večine domačij ze_ lo močno občutiti. Posebno huda burja je pihala skozi naše gozdove in zaradi slabega vremena smo se držali le v bližini domačih ognjišč. Na srečo smo si pravočasno pripravili potrebno kurjavo, k; ja ne manjka, saj je posebno gabrovih dreves precej. Zvalili smo jih iz gozda na naše domove. toda le v količinah, k: bodo zadovoljile domače potrebe. Za prodajo v Ronke in v Foljan, kamor smo naša drva odvažali prejšnja leta, pa nismo poskrbeli, kajti ce-
SPISEK VOLIVCEV GORIŠKE OBČINE
Več volivk kot volivcev
Preglejte, ali ste na volilnem seznamu
Pred zaključkom starega leta se je zopet sestala občinska volilna komisija, ki šteje skupno z županom 7 članov. Komisija je ugotovila, da je v goriški občini skupno vpisanih 27.669 volilnih upravičencev, od katerih je 15.145 žensk in 12.524 moških; je torej skoraj 3000 volivk kot volivcev. Poleg tega je komi-misija razpravljala tudi o vpisu novih 992 volilnih upravičencev. ki spadajo v listo bodisi zaradi ' potrebne starosti ali pa priselitve v Gorico. Tudi pri teh prevladujejo ženske, ki jih je 520 na 472 moških; 9 oseb pa bo komisija črtala. To delo morajo člani komisije izpolniti do 31. marca, nakar bodo novi volivci vključeni v staro listo. Vsak občan ima možnost ugotoviti, ali je njegovo ime na listi, in sicer v volilnem uradu občinske palače, soba št. 16, do 15. t, m. v dopoldanskih urah.
63-lelni Ferfoglia
hudo padel na obraz
Seja občinskega
upravnega odbora
Včeraj zvečer ob 18. uri se .ie v občinski beli dvorani sestal občinski upravni odbor. Na seji so razpravljali o raz-
HOVA DOtODU GLEDE ZDRAVKiSKE OSKRBE DRŽAVNIH URADNIKOV
ZDRAVNIŠKA OSKRBA državnim upokojencem
Po zakonu št. 841 skrbi za državne upokojence zavod EHPAS
Po zakonu št. 841 iz dne 31. oktobra 1953, ki ga ie priobčil Uradni list z dne 20; de. cembra 1953. so vsi državni upokojenci deležni zdravniške oskrbe zavoda ENPAS,
Poleg tega zakon določuje neka popravila in izboljšave določil glede zdravniške oskrbe državnih uradnikov, in sicer;
a) družinski člani aktivnih državnih uradnikov in državnih upokojencev, zaznamovani v' členu 4 zakona št, 22 iz dne 19. januarja 1942. imajo pra-
vico do zdravniške oskrbe do 21. leta starosti; b) državni u. radniki, ki ne delajo zaradi bolezni, ali ker so se ponesre čili izven dela, imajo pravico do dnevne odškodnine v zriesku 80 odst celotne dnevne mezde v prvih 30 dneh bolezni in v znesku 50 odst. od celotne dnevne mezde za nadaljnjih 150 dni na leto; c) najdaljša doba plačanega bolniškega dopusta 180 dni je po. daljšana za noseče žene, kakor jo določa zakon.
Te odredbe so stopile v veljavo dne 21, decembra 1953.
prenizke, ker nam za stot po nujajo komaj 600 lir, kar je, računajoč trud pri sekanju, posebno ce je drevo na grdem položaju, zatem prevoz z živino, vsekakor premalo in se torej sečnja s ponujenimi cenami ne izplača. Pa tudi poti za prevoz so še vedno zelo sla. be, posebno cesta z Vrha proti Tržiču je še vedno potrebna popravila; prav tako tudi del vaške poti, ki se odcepi od glavne, pred kratkim popravljene ceste, ki vodi iz Sovodenj do Sv. Martina in zatem z majhnim ovinkom zavije v našo vas.
Prošnje za škodo, ki jo je napravila vojska v času trimesečnega bivanja v naši vasi, smo pravočasno oddali, se-aaj.pa čakamo, da se sestane na sovodenjski občini posebna komisija, ki bo določila višino odškodnine; upamo, da jo bomo prejeli še v januarju. Posebno v teh zimskih mesecih potrebujemo pomoč in povračila. kajti v takem mrazu in hladu je onemogočeno vsako delo na prostem.
Naše kulturno življenje, v katerem seveda zaradi posebne lege vasi ne moremo biti zahtevni, bo poživelo prav sedaj v zimskem času. Naš moški pevski zbor, ki je že precej izurjen in ki je moral zaradi posebnega stanja, nastalega po prihodu vojnih enot na mejo, opustiti za nekaj . časa vaje, bo z njimi pričel redno zopet prihodnji petek. Pred prekinitvijo vaj, pri katerih nas je marljivo vadila pevo-vodkinja Paulina Komel iz Gorice, smo upali na skoraj-šen nastop, toda naši računi so bili prekrižani. Upamo, da
kazali kako nam je pri srcu naša lepa slovenska zborovska pesem.
Drugače pa življenje teče svojo pot in se morda nič ne razlikuje od življenja pred petdesetimi leti; čeprav smo v bližini večjih krajev kot so Gorica, Gradiška in Tržič, nam še vedno ne sveti električna luč, kar se ne dogaja niti v visokih vaseh cerkljanskih in idrijskih hribov, kjer se drugače brigajo za potrebe prebivalstva. Električna razsvetljava je sicer obljubljena, toda želeli bi, da se z deli ne bi dolgo odlašalo in da bi z njimi začeli pred pomladjo, kajti 7 električnim tokom bi nam bila omogočena tudi nabava radijskih sprejemnikov in bi bili bolj povezani z ostalim svetom kot smo sedaj, ko dobivamo redno le tedensko časopisje. ostalo dnevno pošto pa le takrat, če koga zanese v Sovodnje, da jo pobere na tamkašnjem uradu. Zatorej bi želeli, da se naše davne sanje o električni razsvetljavi kmalu uresničijo in da tako pride tudi do nas glas o svetovnih dogodkih in uspehih človeške, ga dela.
R I N O
COHSO. 13: ’ tcAfriški zaklad«. J. Jones in G. Lollobrigida.
VERDI. 15: ((Počitnice gospoda Hulota«.
CENTRALE. 15: «Kidd, morski ropar«, barvn; lilm, Gianni in Pinotto.
VJTTORIA. 15: cRobin Hoode.
MODERNO. 15:	«Pepelka»,
barvni film, W, Disney.
KINO STANDREZ. danes ob 17-, 19., 21.: (tCudež Fat ime si.
t"? « Sl
. :
GORIŠKI ŠPORT					
Por	tog	ri	a	ro-Pro Gorizia 2:0 (	:0)
Razbil si je verjetno obe čeljusti
Včeraj se je pripetila huda nesreča 63-letnemu Vittoriu Ferfoglii s Placute štev. 10. Nesrečnež je namreč v svojem stanovanju padel in z obrazom tako močno udaril ob tla, da si je verjetno zlomil obe čeljusti. Odpeljali so ga v bolnico.
Dve nesreči pri delu
Delavec v livarni SAFOG si je poškodoval desno nogo, delavka tovarne bonbonov pa desno roko
Včeraj se je v livarni SAFOG ponesrečil 28-letni delavec Karlo Brešan Med de-
Nepričakovano je Pro Gori-zia morala beležiti v nedeljo na svojem igrišču občuten poraz, ki jo je pustil še nadalje na koncu lestvice. Dobra o-bramba gostov je uničila številne napade goriških napadalcev, goriška obramba pa ie našla v nasprotnikovih napadalcih odlične in odločne nogometaše. Prvi gol so gostje zabili v 11 minuti prvega polčasa, a zaradi goriških protinapadov se je zdelo, da bodo domačini še dosegli izena čenje in morda tudi zmago. A obramba Portogruara ni bila istega mišljenja. V drugem polčasu so gostje začeli znova divje napadati, Goričani so se jim nekaj časa uspešno zoperstavljali, a v 39. minuti so gostje zabili drugi gol.
Za Pro Gorizio so igrali: Guida; Furlan, Mariuzzi; Cla-nia, Bressan, Medeot; Meroi, Pischi, Miotto, Magrini, Medeot II.
Tako se je končala prva polovica prvenstva s Pro Gorizio na zadnjem mestu v lestvici. Vendar pa je Pro Go-rizia v zadnjih tekmah dokazala, da lahko stremi za boljšim mestom v lestvici in k temu mora tudi težiti, če noče priti v nižjo kategorijo. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Trstu proti ekipi San Gio-vanni.
li, Graba, Giuseppin, Poldrugo.
Prihodnjo nedeljo bo -Tu-ventina igrala v Sovodnjah z ekipo Slovrenc in ima mnogo izgledov za zmago. Sedaj je Juventina na 13. mestu na lestvici z osmimi točkami. Pred njo sta Ronchi in Cor-monese prav tako z osmimi točkami, za njo Pro Romuns in Aquila s šestimi točkami.
'! Danes v Florenci trening mladinske reprezentance
FLORENCA, 5. — Tehnični vodja za sestavo državne reprezentance Lajos Czeizler je objavil imena za dvoje moštev, ki bosta jutri nastopili na tukajšnjem občinskem stadionu in iz katerih bo sestavil italijansko mladinsko reprezentanco, ki bo 20. januarja nastopila v Bologni proti enaki reprezentanci Anglije. Moštvo A bodo sestavljali: Stefano, Maldini. Zagatti; Tui-chi, Bernasconi, Jnvernizzi; Conti, Pivajelli, Virgili, Tor-tul, Savioni. V moštvu B pa bodo nastopili; Dreussi; X, Corsini; Masiero, Lavioni,, Corti; Agnoletto, Colombo, Brighcnti, Marini, Lombardi. Razen enega branilca v mo-štvu B pa je še nekaj nesi-gurnih mest.
aaiJiim« j O DAVISOVEM POKALU
Po številu zmag vodijo ZDA
Z zmago 3:2 nad ZDA je Avstralija ohranila Davisov pokal, ki ga ima v posesti od 1. 1950, ko ga je ponovno odvzela Američanom. Dosedanji zmagovalci v tem tekmovanju so bili (navajamo rezultat finalnih dvobojev): 1900: ZDA-Anglija 5:0, 1902: ZDA-Anglija 3:2, 1903: Angli-ja-ZDA 4:1, 1904; Anglija-Bel-gija 5:0,	1905:	Anglija-ZDA
5:0.	1906:	Anglija-ZDA 5:0.
1907; Avstralija - Anglija 3:2. 1908: Avstralija-ZDA 3:2, 1909: Avstralija ZDA 5:0, 1911: Avstralija-ZDA 5:0, 1912; Angli-ja-Avstralija 3:2, 1913: Anglija-ZDA 3:2, 1914: Avstralija-ZDA 3:2,	1915-1918: ni bilo
tekmovanj, 1919:	Avstralija-
Anglija 4:1, 1920; ZDA-Avstra-lija 5:0, 1921: ZDA-Japonska 5:0, 1922! ZDA-Avstralija 4:1, 1923; ZDA-Avstralija 4:1, 1924: ZDA-Avstralija 5:0. 1925: ZDA-Avstralija 5:0, 1926: ZDA-Fran-cij,a 4:1,	1927; Francija-ZDA
3:2,	1923:	Francija-ZDA 4:1,
1929; Francija-ZDA 3-2. 1930: Francija-ZDA 4:1, 1931: Fran-cija-Anglija 3:2,	1932:	Francija-ZDA 3:2,	1933; Anglija-
Francija 3:2.	1934; Anglija-
ZDA 4:1,	1935: Anglija-ZDA
5:0,	1936; Anglija - Avstralija
3:2,	1937;	ZDA-Anglija 4:1,
1938: ZDA-Avstralija 3:2, 1938: Avstralija-ZDA 3:2, 1940-1945 ni bilo tekmovanj; 1946: ZDA-
Avstralija 5:0, 1947; ZDA-Avstralija 4:1, 1948: ZDA-Avstralija 4:1, 1950: Avstralija-ZDA 4:1, 1951: Avstralija-ZDA 3:2, 1952: Avstralija-ZDA 4:1, 1953; Avstralija-ZDA 3:2.
Kot vidimo so doslej največkrat zmagale ZDA (13), nato Avstralija (11), za njo Anglija (10), in svojo zlato dobo je imela tudi Francija, ki je s šestimi zaporednimi zmagami imela v posesti Davisov pokal od 1927 do 1932.
Avstralci in Trabert v iinalu v Adelaidi
ADELAIDE, 5.	—	Lewis
Hoad je premagal Richardso-na (ZDA) s 6:1. 6:2, 6:3; Ken Rosewall pa Talberta s 6:3, 6:3, 8:6.
Tony Trabert je premagal Avstralca Mervyna Roseja s 6:3, 6:3, 6:4 v četrfinalu turnirja za prvenstvo Južne Avstralije. Vic Seixas pa je podlegel Re*u Hartivigu; Avstralec je zmagal s 5:7, 6:3, 6:1, 6:2. V semifinalu bodo nastopili Trabert in Rosesvall ter Uartivig in Hoad.
*
NEW YORK, 5. - Na prvem letošnjpm teniškem turnirju v Madison Square Gardenu Je zmagal Gonzales, ki je v finalu premagal Seguro s 7:9, 6:4,
Igr Trhf.pp!”?-
6:4- Avstralec Frank Sedgman pa je z lahkoto odpravil Dona Budgea s 6:4, 6:2. Gonzales si je z zmage osvojil prvo nagrado, ki je znašala 4000 dolarjev, Segura.pa je dobil 2500 dolarjev, to je šestino vsote, ki jo je lani zaslužil na turneji s Kramerjem, na kateri pa je moral nastopiti v 101 tekmi. Sedgmaou pa je tretje mesto prineslo 1500 dolarjev.
NEW YORK, 5. — Walter Cartier je premagal po točkah v 10 rundah Randyja Sandyja.
DRUŽINSKI DAVEK
V Gorici 215 oseb
z nad milijonom obdavčljivega dohodka
V teh dneh je na občin* skem davčnem uradu precej* žen naval ljudi, ki si ogledu* jejo sezname občinskih, dav-dov, katerim so občani pod* vrženi. Eden od teh seznamov vsebuje imena tistih oseb. ki so podvižene plače* vanju družinskega davka. Teh oseb je 8801 in njihova družinska obdavčenost bo prinesla občini 34,972,434 lir. Vsak obdavčenec bo plačal družinski davek lahko v 12 mesečnih obrokih, in sicer vsakega 10. v mesecu,
Z nad enim milijonom obdavčljivega dohodka je v goriški občini 215 oseb, od ka-'terih je Giovanni Mattiroli prijavil 5.350.000 lir dohodka; nad 2 milijona obdavčenega dohodka imajo Borbolo Mi* schou, ing. Giovanni Prinzi, Ermenegildo Scarel, prot Luigi Sussi, Rudolf Volk ter Francesco Frausin. Ostali 304 pa so obdavčeni na dohodke nad enim milijonom. Številni občani z višjimi dohodki pa nimajo še odmerjenih davkov, ker njihov položaj pregleduje posebna davčna komisija.
Druga dva seznama se nanašata na obdavčenje različnih predmetov:	avtomobile,
klavirje, kuhalnike kave, biljarde itd. Njihovo obdavčenje bo prineslo občini 17 milijonov 699.998 lir.
Povišek družinske doklade
za kmečke delavce
Po zakonu št. 944 od dne 27.12.1953 je družinska doklada za kmečke delavce, začenši s 1.7.1953, povišana po 15 lir za vsakega otroka, 13. lir za ženo, odnosno moža. in 10 lir za vsakega izmed staršev. Zato bo na podlagi tega zakona znašala dnevna družinska doklada za kmečke delavce 60 lir za vsakega otroka, 5o lir za ženo, odnosno moža, in 40 lir za vsakega izmed staršev.
Frizerji danes
Danes, 6- januarja bodo brivnice in frizerski saloni odprti samo v dopoldandlih .urah: -
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24.
Oddaja žita v letu 1953
Kakor po vsej Italiji se je tudi v goriški pokrajini zaključila prostovoljna oddaja žita dne 31. decembra.
Skupna količina žita, ki go jo poljedelci goriške pokrajini prostovoljno oddali znaša 12 tisoč stotov, medtem ko je količina prostovoljne oddaje žita v letu 1952 dosegla komaj nekaj čez 6 tisoč stotov. Kar se tiče oddaje žita za kontingent, je količina oddanega žita v goriški pokrajini dosegla 47 tisoč stotov, kakor je bilo to določeno od ministrstva.
V soboto, 9. Januarja ob 19.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 1«. ort
bo otroška dramska skupina iz Standreža priredila bajko Pavla Golie v treh slikah
Vstopnice so v predprodaji od dane« naprej na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli št. 1 ter v Standrežu pri Miri Pavletičev!.
Sedež) 150 lir — stojiSče 100 Ur — otroci 30 Ur.
Dvorana bo zakurjena. — Vabljeni vsi, posebno pa šolski otroci !
Marianese-Juventina 1:1 (1:1);
Tudi zunanje tekme ne delajo več preglavic Juveijtin-cem. Bleščeči zmagi nad hiv-šim prvakom Postelegrafonici v Trstu sc je v nedeljo pridružilo še izenačenje v Maria-nu proti domači ekipi, ki je
— po stanju na lestvici sodeč
— ena najboljših ekip prvenstva. Prvi gol so dosegli Ju-ventinci s Poldrugom že v 12. minuti, domačini pa so izenačili proti koncu polčasa. Qd Juventincev je bil najboljši Radinja, omembe vredna pa sta Cofolli in Giuseppin.
Juventina je nastopila v sledeči postavi: Stakul; Radinja, Scarlatta; Paulin, Loren-zutti. Velussi; Colavsič, Corol-
.1 u r n
EKSPORT
Zagreb
R I R 4
-IMPORT
V novem letu želimo mnogo uspehov vsem svojim trgovskim prijateljem
Ortcuvorni urednik STANISLAV KENKU - UKEUN1STVO: ULICA MONTECCHJ K 6 Ul. nad - Telefon številka 93-808 In 44-638.	- PojUlt
predal 902	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Siriti! 1 rtolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 23- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podrutri Gorica Ul. 8. Pehico l-II. Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna BOO. polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.937« — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-I„ tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ ■ Trst