538 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
besede kot so Confection, couture ali chic in jih zamenjali z Konfektion, Hauptmode ali Schick. Nem{ka
vlada je sestavila listo prepovedanih luksuznih dobrin, na kateri so se zna{li tudi luksuzna obla~ila,
kozmetika in parfumi. Dr‘avni muzeji in in{tituti so pospe{eno nadaljevali z nedokon~anim projektom
ustvarjanja lastne »nem{ke mode«, o~i{~ene od francoskih vplivov.
Seveda so izjeme obstajale. Razkorak med tistim, kar je bilo del javne propagande in realnostjo, je
bil opazen. Nem{ki modni ~asopisi, kot na primer Die Dame, so poleg objavljenih prispevkov in foto-
grafij o nem{ki no{i Dirndl, {e naprej objavljali tudi zadnje francoske ali angle{ke modele. Tudi »prva
dama nem{kega tretjega rajha« Magda Goebbels je bila pravo nasprotje vizualne propagande, ki jo je
vodil njen mo‘. Vedno je bila skrbno urejena, na{minkana, nalakirana in je ve~krat na dan zamenjala
svojo toaleto.
Tudi Adolf Hitler je kazal dva obraza. Na eni strani se je v ve~ini javnih govorov pojavljal z ‘enska-
mi, oble~enimi v Dirndl, ki niso pile alkohola, kadile ali uporabljale kozmetike in katerih osnovna
naloga je bila rojevanje otrok. Osebno pa so mu bile v{e~ predvsem vitke, elegantne, lepo oble~ene
‘enske. Tako se je navdu{eval nad pevko Marlene Dietrich, ki je kadila, nosila hla~e in ‘ivela v Zdru‘enih
dr‘avah Amerike, nad krhko re‘iserko Leni Riefenstahl …
Prvi cilj v doseganju pravega nem{kega videza je bil osnovan na podlagi nacionalnega tekmovanja,
drugi pa na podlagi rasnega vpra{anja. Med tem, ko je bil Pariz v za~etku dvajsetega stoletja svetovni
center haute couture, je Berlin postal svetovni center Konfektion. Irene Gunther skozi podatke govori o
dejstvu, da so Judje v svojih rokah dr‘ali skoraj 50 % vse nem{ke konfekcijske industrije. Ta veja
industrije je v prvi polovici 20. stoletja postala pomemben del nem{kega gospodarstva.
Judje so bili tudi lastniki ve~ine nem{kih veleblagovnic, kjer so prodajali internacionalno modo in
druge luksuzne predmete. Ko se je za~elo s propagando proti francoski modi in kozmetiki, so na Jude
zvalili glavni del krivde za to, da so bile Nemke »oku‘ene« z vulgarno francosko modo. Eden glavnih
namenov nacisti~ne politike je tako postal »o~istiti« nem{ko modno industrijo vseh Judov.
V tretjem rajhu so se tako nacisti skozi vsakdanje ‘ivljenje in preko propagande vme{ali tudi v
modo, kjer so poleg nareka o tem, kaj oble~i, obra~unali tudi z dolgoletnimi resni~nimi in nami{ljenimi
rivali, Judi, Francozi, Angle‘i. Vendar jim klub temu ni uspelo ustvariti edinstvene nem{ke mode. Vzro-
ke za to avtorica i{~e skozi celo knjigo in jih tudi ustrezno argumentira. Po vrsti kulturnih {tudij o modi
v totalitarnih re‘imih smo na to temo dobili {e odli~no zgodovinsko {tudijo, katere avtorica je pregleda-
la {tevilne arhive v Nem~iji in Zdru‘enih dr‘avah Amerike in svoje ugotovitve tudi ustrezno predstavi-
la. [tevilni viri dajejo sami knjigi poleg zanimivosti tudi toliko ve~jo kredibilnost.
M a j a  G o m b a ~
M e t k a  G o m b a ~, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst
1944–1947. Organizacijska shema ljudske oblasti. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2003. 279
strani.
O problematiki Slovenskega primorja in Trsta je bilo ‘e veliko napisanega. Zgodovinarji, pravniki
in drugi so svojo pozornost posve~ali tudi delovanju Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora
(PNOO) za Slovensko primorje in Trst, a le v toliko, v kolikor je njegovo delovanje zadevalo vpra{anje
dr‘avne pripadnosti tega obmo~ja oziroma mednarodna in lokalna prizadevanja za dolo~itev nove meje.
Vendar pa zgodovine ne ustvarjajo le politiki, diplomati in vojaki, ampak tudi povsem navadni prebival-
ci mest in vasi, njihove ‘elje in strahovi, pri~akovanja in razo~aranja. Zato so tudi raziskave vsakdanjega
‘ivljenja neobhodno potrebne, ~e ‘elimo, da del~ki neke sestavljenke postanejo celotna zgodovinska
zgodba. Prav to pa je imela v mislih Metka Gomba~, odli~na poznavalka novej{e primorske zgodovine.
Zamisel, da bi napisala knjigo o prelomnem obdobju Slovenskega primorja in Trsta, se ji je porodila ob
njenem osnovnem delu v Arhivu Republike Slovenije, to~neje ob urejanju arhivskega gradiva organov
tako imenovane ljudske oblasti na obmo~ju Slovenskega primorja in Trsta v letih 1944–1947. Tako po
vsebini kot koli~ini izjemno bogato gradivo nudi svojevrsten izziv, ki ga je avtorica takole razumela:
»Kljub izredno bogati arhivski dedi{~ini je zgodovina delovanja PNOO pri raziskovanju povojnega
dogajanja ostala v senci diplomatskega in politi~nega zgodovinopisja. Obravnavanje zgodovine
539ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
vsakdanjega ‘ivljenja v Slovenskem primorju je torej metodolo{ko ostrenje zornega kota nad dogodki,
ki so bili usodni za dolo~anje dr‘avne pripadnosti tega dela slovenskega prebivalstva.« (str. 14).
Naloga, ki si jo je zadala, nikakor ni bila enostavna. Njeno delo namre~ zajema ~as od jeseni 1944,
ko so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne, in nemirna prva povojna leta, ki so bila za prebivalce tega
obmo~ja {e posebej razburkana. Zaklju~uje se s februarjem 1947, ko je bila podpisana mirovna pogod-
ba z Italijo, usoda obravnavanega ozemlja pa kon~no odlo~ena. Organi »ljudske oblasti« so bili vzpo-
stavljeni na vsem slovenskem etni~nem ozemlju, ki je bilo po 1. svetovni vojni priklju~eno Italiji.
Njihova struktura je bila {iroko razvejana, povrh vsega pa se je {e pogosto spreminjala. Vse to je seveda
vplivalo tudi na arhivsko gradivo, ki so ga ustvarili: »Stanje gradiva, njegova ohranjenost in obseg,
odsevajo ~as in pogoje dela, v katerih je to gradivo nastajalo. Pogoste organizacijske spremembe, usta-
navljanje in ukinjanje mnogih institucij, prena{anje kompetenc itd., vse to je zahtevalo hitro ukrepanje,
povzro~ilo je prestavljanje in me{anje gradiva, razna{anje spisov in prav ta utrip ve~nega gibanja in
spreminjanja dobi raziskovalec ob prebiranju dokumentov, ki o‘ivljajo ~as in dogodke v letih 1944–
1947 na Primorskem.« (str. 13–14) Brez poznavanja teh sprememb, predvsem pa vzrokov, ki so jih
povzro~ili, nikakor ni mogo~e razumeti vsebine dela PNOO in njemu podrejenih organizacijskih enot.
Zato ni ni~ ~udnega, da se je avtorica osredoto~ila na organizacijska vpra{anja, o ~emer govori tudi
podnaslov monografije.
Uvodnemu poglavju, ki predstavi zgodovinske dogodke v zvezi z dolo~anjem jugoslovansko-ita-
lijanske meje od Rapallske pogodbe leta 1920 do 10. 2. 1947, ko je bila v Parizu podpisana mirovna
pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sledi najobse‘nej{e poglavje, ki podrobno predstavi upravno-terito-
rialno razdelitev in organizacijsko strukturo oblastnih organov na ozemlju, ki ga je pokrival PNOO za
Slovensko primorje in Trst. Ustanovljen je bil z odlokom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 28.
8. 1944 in izvoljen 15. 9. 1944 v Velikih Lazah pri ^epovanu. V njegovem okviru so delovali odseki za
prehrano in trgovino, kmetijstvo, obrt in industrijo, gozdarstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, promet,
gradnjo in obnovo, finance, prosveto, sodstvo, izgradnjo narodne oblasti, notranje zadeve, statistiko in
personalni odsek, poleg njih pa {e javni to‘ilec, Narodna za{~ita, Komisija za upravo narodne imovine,
Komisija za ugotavljanje zlo~inov okupatorja in podru‘nica Denarnega zavoda Slovenije za Primorsko.
Teritorij, ki ga je obvladoval PNOO, je bil razdeljen na zahodnoprimorsko, severnoprimorsko, sre-
dnjeprimorsko, ju‘noprimorsko in tr‘a{ko okro‘je z ustreznim {tevilom okrajev. Maja 1945 se je PNOO
preselil v Trst in 6. 5. 1945 uvedel novo upravnoteritorialno razdelitev. Ustanovljeno je bilo tr‘a{ko
okro‘je, ki ga je sestavljalo 9 okrajnih narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Ustanovljen je bil tudi
Mestni osvobodilni svet Trst, ki ga je sestavljalo pet rajonskih, en okrajni in deset krajevnih NOO. Po
podpisu beograjskega sporazuma 9. 6. 1945 je bilo Slovensko primorje razdeljeno na cono A, ki jo je
upravljala Zavezni{ka voja{ka uprava in cono B, ki jo je upravljala Voja{ka uprava jugoslovanske ar-
mije. V naslednjih poglavjih je prikazano delovanje tistih organov ljudske oblasti, ki so delovali na
obmo~ju cone A.
Predstavitev organizacije in delovanja tako PNOO kot okro‘nih in okrajnih NOO je razdeljeno na
ve~ okvirnih vsebinskih in ~asovnih sklopov. Opozoriti pa je treba, da niso vsi okraji enako podrobno
predstavljeni, odvisno pa~ od poteka dogajanja na posameznem obmo~ju in od ohranjenosti gradiva.
Pri nekaterih NOO je v posebnem razdelku predstavljena {e posebna manifestacija, ki je pod geslom »S
Titom do zmage« potekala od 1. oktobra do 30. novembra 1946 in je bila zami{ljena kot tekmovanje
med ljudsko in zavezni{ko upravo. O zmagovalcu ne bi smelo biti dvoma: »Pod Titovo zastavo naj bi
bili torej ljudje bolj{i v politiki, gospodarstvu in kulturi. Zlasti so poudarjali veliko solidarnost prebi-
valstva na podro~ju obnove, kmetijstva in zadru‘ni{tva, delo pa je zajelo {e podro~je trgovine, obrti,
industrije in tudi komasacijo okrajev ter volitve v NOO.« (str. 164).
Kako pa je bilo v resnici? So si ljudje sploh ‘eleli »ljudsko« oblast? V kolik{ni meri so jo podpirali?
Metka Gomba~ je sku{ala odgovoriti jasno in nepristransko, zgolj na podlagi spoznanj, ki jih ponujajo
zgodovinski viri. Ti so izrisali ve~plastno, barvito in razgibano sliko, ki je avtorici narekovala tak{no
ugotovitev: »Podpora ljudski oblasti s strani prebivalcev cone A Julijske krajine se je po okrajih razliko-
vala in je bila kljub vsemu odvisna od raznih faktorjev. Tako je na konsenz nedvomno vplival socialni
status prebivalcev in njihova blaginja. V Krminu je na primer bilo najemno razmerje za kmeta veliko
ugodnej{e kot kolonat in je kmet obljubam o socialnih spremembah zato prisluhnil dosti manj kot
italijanski delavec ali kolon v Brdih. Med Slovenci je imela ljudska oblast ve~insko podporo.« (str. 268)
540 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Specifi~na situacija je bila v mestih. Iz poro~ila, ki govori o politi~ni situaciji v Trstu, lahko med dru-
gim razberemo, da je bil industrijski, finan~ni in trgovski kapital za »italijansko re{itev«, ~eprav je ta
del prebivalstva gledal z neko simpatijo tudi »na internacionalizacijo mesta«, da so prebivalci predme-
stja ve~inoma podpirali priklju~itev k Jugoslaviji, da so bili najbolj gore~i nasprotniki Jugoslavije pri-
padniki »demokristjanske stranke«. Mestni odbor Slovansko-italijanske antifa{isti~ne unije v Gorici pa
je 3. 3. 1946 pred prihodom mednarodne razmejitvene komisije izdelal tak{no karakteristiko: »Gorica
{teje skupno 30.000 prebivalcev: 10.450 S. (lovenci), ostalo Italijani. Je izrazito malome{~ansko mesto,
imamo le okoli 2.500 delavcev, prevladujejo trgovci, intelektualci in mali obrtniki. Kljub temu, da so
prvi organizatorji OF pri{li v Gorico ‘e septembra 1941 se je na{a organizacija razvila precej pozno in
to prav zaradi socialnega sestava mesta samega ... Sedaj imamo organiziranih 90% Slovencev (v mestu)
in 15% Italijanov, del ostalih Italijanov je neopredeljen, drugi pa so v CLN-u, ki je izrazito nacional-
{ovinisti~na organizacija in vodi vse delovanje reakcije ...,« (str. 197).
Kljub razlikam pa avtorica ugotavlja, da je bila na splo{no podpora »ljudski oblasti« kar precej{nja.
Zato je bil ukaz Zavezni{ke voja{ke uprave iz avgusta 1945 o odpravi te oblasti in uvedbi nekdanje
italijanske uprave marsikje te‘ko izvedljiv. To so opazili tudi nekateri zavezni{ki oficirji, ki so mar{alu
Haroldu Alexandru, guvernerju Julijske krajine, predlagali, naj v coni A uveljavi me{an sistem uprave,
ki bi na slovenskem pode‘elju ohranil NOO, v italijanskih mestih pa uvedel staro italijansko admini-
stracijo. Alexander je njihove nasvete le deloma upo{teval.
Metka Gomba~ je v svojem delu natan~no in sistemati~no predstavila organizacijsko strukturo
»ljudske oblasti« in je s poglobljeno primerjalno analizo arhivskih dokumentov, ki so vezani na delo-
vanje PNOO, nanizala tudi celo vrsto {ir{ih spoznanj. [e posebej pomembna je ugotovitev, da so zavez-
niki prav na osnovi »vsesplo{nega vseljudskega gibanja v Slovenskem primorju dolo~ili meje dosti bolj
proti zahodu, kot so mislili na za~etku.« (str.14).
Knjiga je iz{la v letu 20031 in ‘al ni vzbudila tolik{ne pozornosti, kot bi si zaslu‘ila. V dana{njem
~asu, ko nam italijanska dr‘ava ka‘e vse prej kot prijazen obraz, je obravnavana problematika {e pose-
bej aktualna, zato tovrstnih del nikakor ne ka‘e prezreti!
M a t e j a  J e r a j
A n g e l a  Vo d e, Skriti spomin. Ur. Alenka Puhar. Ljubljana : Nova revija 2004. 392 strani.
Angelo Vode, u~iteljico, defektologinjo, prevajalko, organizatorko ‘enskega gibanja v prvi Jugo-
slaviji, socialistko in eno prvih komunistk v Sloveniji, po 2. svetovni vojni pa politi~no zapornico, je
Alenka Puhar neko~ ozna~ila kot »neosebo«, kot nekoga, ki v javnem ‘ivljenju ne obstaja. Danes tega
ne moremo ve~ trditi. Maja 1999 je Slovenska matica organizirala simpozij o njenem ‘ivljenju in delu,
referati pa so bili objavljeni dve leti kasneje v knjigi z naslovom Usoda slovenskih demokrati~nih
izobra‘encev. V letih 1998-2000 so pri zalo‘bi Krtina iz{le 3 knjige njenih del z obse‘nimi uvodnimi
{tudijami. Prostor pa je dobila tudi v drugih publikacijah, na primer v zborniku Splo{no ‘ensko dru{tvo,
ki ga je leta 2003 izdal Arhiv Republike Slovenije. O njej je bila napisana {e cela vrsta prispevkov v
razli~nih ~asopisih in revijah, za kar ima veliko zaslug prav urednica pri~ujo~e knjige. Kljub temu ima
obravnavano delo {e posebno vrednost. Na tem mestu so namre~ prvikrat objavljeni spominski zapisi,
v katerih je Vodetova razkrila kriti~ne poglede na slovensko dru‘bo socialisti~ne dobe. Javnosti, vsaj
tak{ni, kakr{no je poznala, niso bili namenjeni. Nasprotno, pazljivo jih je skrivala pa tudi po njeni smrti
1 Opozoriti je tudi treba, da je Metka Gomba~ napisala {e celo vrsto prispevkov, v katerih je `ivljenje prebival-
cev Slovenskega primorja in Trsta dodatno osvetlila. Naj na{tejemo le nekatere: Sodstvo v Slovenskem primorju
1944–1947 (v: Pravo-zgodovina-arhivi, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2000, str. 241–267); Ljudsko {tetje v
Julijski krajini z dne 1. 10. 1945, Arhivi, Ljubljana 2003, str. 179–186; Krajevni narodnoosvobodilni odbor Gabro-
vec, 1945–1947 (v: Boris [trekelj, Gabrovec: ob 30-letnici postavitve spomenika NOB, Gabrovec 2003, str. 83–93);
Okrajni narodnoosvobodilni odbor Nabre`ina 1945–1947 (v: Oto Luthar, Jurij Perov{ek, Zbornik Janka Pleterskega,
ZRC SAZU, Ljubljana 2003, str. 461–474 ).