GLAS LETO XX. ŠT. 46 (960) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Mara Černic o posvetu o okolju Tudi vsakdanja dejanja vplivajo na okolje GORICA www.noviglas.eu Advent je tu! Knjižne novosti pri Goriški Mohorjevi družbi Branje, ki rojeva življenje etošnje leto je bilo polno sonca, sadeži so bogati. Ko vanje ugrizneš, začutiš sonce, začutiš nekaj lepega in svetlega”, je v ponedeljek, 23. novembra, na krstni predstavitvi štirih knjig Goriške Mohorjeve družbe de- jal predsednik založbe, msgr. Renato Podbersič. / str. 9 DD “L a podlagi posled- njih želja grofice Janje Auersperg je bila po njeni smrti ustano- vljena kulturna nagrada, poimenovana po njej in soprogu, grofu Emilu. Na- men priznanja je vsako le- to ovrednotiti hvalevred- no delo, v katerem razi- skovalec obravnava ali znanstveno tematiko ali zgodovinopisje ali pa slo- vensko književnost v Fur- laniji Julijski krajini. Na tiskovnem srečanju, ki je bilo v petek, 20. novem- bra, v kavarni San Marco v Trstu, je kuratorka nagra- de in velika prijateljica po- kojne grofice Janje, Patri- zia Cutrupi, čestitala Tatjani Rojc, ki je sedela ob njej. Nam vsem dobro znana esejistka ter proučevalka slovenske književ- nosti in komparativistike na- sploh je nagrado prejela za mo- numentalno biografijo o Borisu Pahorju z naslovom Tako sem živel. Stoletje Borisa Pahorja. Le- ta 2013 je ob stoletnici tržaškega pisatelja Cankarjeva založba – Mladinska knjiga zaupala prof. Rojčevi sestavo zajetne monogra- fije. Delo odlikuje inovativen pri- stop, ki se razprede na podlagi večplastne pripovedi, v kateri so poleg izvirnega besedila prof. Rojčeve prisotni tudi neposredno pričevanje samega Pahorja, izbor kritičnih analiz o njegovem delu in iz pisateljevih literarnih del ter vsebinsko bogati in dragoceni fo- tografski utrinki. Knjiga je zatem nekoliko prikrojena za potrebe italijanskega tržišča izšla v prevo- du pri založbi Bompiani z naslo- vom Boris Pahor. Cosi' ho vissu- to. Biografia di un secolo. / str. 11 IG N Tatjana Rojc prejemnica nagrade Auersperg Za tkanje kulturnih vezi! TRST Foto IG Kot smo že večkrat pisali, so nas letos zelo prizadeli finančni rezi s strani Republike Slovenije in Dežele Furlanije Julijske krajine, zato pozivamo vse tiste zveste naročnike in naročnice, bralke, bralce ter prijatelje Novega glasa, naj nam ostanejo blizu. Sporočamo pa tudi, da nam lahko pomagajo tako, da v sklad za izdajanje našega tednika darujejo denarna sredstva na naslednja računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643 SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 Čedajska banka: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280 SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C Že vnaprej se zahvaljujemo in vam vsem kličemo: “Ostanite nam zvesti tudi v prihodnje”! Ostanite nam zvesti! aslednji teden naj bi se v Parizu začela pomem- bna podnebna konferen- ca, na kateri naj bi pred- stavniki skoraj 200 svetov- nih držav sklenili nov pro- tokol v iskanju rešitve za omejitev izpustov toplo- grednih plinov. Ti namreč povzročajo globalno segre- vanje, ki grozi z zelo resni- mi posledicami, kot so npr. potopljena mesta, uničujoče poplave, vročin- ski valovi in drugi. “Tokrat gre za to, da dosežejo spo- razum glede omejitve dvi- ga temperature za največ dve stopinji Celzija”, nam je v mikrofon povedala Mara Černic, podpredsednica go- riške Pokrajine, ki je obenem od- bornica za okolje in zato posebno občutljiva za te teme. Goriška Po- krajina se je vklopila v kočljivo razpravo o podnebnih spremem- bah s posvetom, ki ga bo priredila v petek, 27. novembra, v konfe- renčnem središču na Tržaški uni- verzi v ul. Alviano v Gorici. Začel se bo ob 9.30, končal ob 12. uri, namenjen pa je v prvi vrsti višješolcem in upraviteljem. “Do- govor je bistvenega pomena! Zadnji je bil znani kjotski proto- N kol. Zdaj bo problem ta, ali bodo našli kompenzacijo med potreba- mi in interesi industrijskh držav ter držav v razvoju. Države v raz- voju bodo namreč še naprej ustvarjale toplogredne pline, morda so pa le pripravljene zmanjšati svoje izpuste, če bi in- dustrijske države to primerno ovrednotile”. Znano je namreč, da glavnino okoljskega one- snaževanja povzročajo bogate države. / str. 14 DD foto dpd Svet okrog nas 26. novembra 20152 Povejmo na glas Otroci potrebujejo lepši svet Pomembno srečanje v Porabju in Prekmurju V ospredju slovenska in madžarska manjšina torek, 17. novembra 2015, si je minister za Slo- vence v zamejstvu in po svetu in predsedujoči slovenski delegaciji, Gorazd Žmavc, skupaj z ministrskim poverjenikom, od- govornim za razvoj sosednjih po- litik pri Ministrstvu za zunanje za- deve in trgovino Madžarske in predsedujočim madžarske dele- gacije, Ferencem Kalmá- rom, ogledal institucije slovenske manjšine v Po- rabju in institucije mad - žarske manjšine v Prek- murju. V Porabju sta si obe dele- gaciji ogledali Slovenski kulturno informacijski center Lipa, v katerem delujeta časopis Porabje in Radio Monošter, obe Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih in Gornjem Seniku. Zatem je sledil ogled Slovenske vzorčne kmetije, ki je projekt, fi- nanciran izključno s stra- ni Republike Slovenije, in sedež Državne slovenske samouprave v Gornjem Seniku. Sledil je ogled institucij madžar- ske manjšine v Prekmurju, kjer sta si delegaciji ogledali Etno- loško hišo v Domanjševcih, tri Dvojezične osnovne šole v Pro- senjakovcih, Genterovcih in Len- davi ter sedež Pomurske madžar- ske samoupravne narodne skup- nosti. Na vseh institucijah so bili V obema delegacijama predstavlje-no njihovo delovanje, dosežki innekatera odprta vprašanja. Ob koncu srečanja sta se delegaciji dogovorili o poteku 15. zasedanja slovensko-madžarske mešane ko- misije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manj šine v Madžarski. Predsedujoča sta ob koncu zase- danja podpisala tudi zapisnik seje in izpostavila vlogo obeh manjšin pri dobrih meddržavnih odnosih. Minister Žmavc je poudaril, da so pogovori potekali v duhu prija - telj skih odnosov med obema dr - žavama, da so manjšinska vpra - šanja spodbuda za hitrejši razvoj medsosedskih odnosov, obenem pa dajejo velik prispevek k politi- ki razvoja regije znotraj obeh držav, ki v tem evropskem prosto- ru pomenijo novo kakovost tudi v prihodnosti. V nadaljevanju je izpostavil, da je skupna komisija ocenila, da sta dve desetletji us - peš nega sodelovanja med Repu- bliko Slovenijo in Madžarsko na področju pravne zaščite narodnih manjšin izredno pomembni. Ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da sta bili avtonomni narodni skup- nosti na neformalnem srečanju predsednikov vlad 6. novembra letos prepoznani kot pomembna stebra dvostranskih odno- sov v prihodnje. Dejal je: “Pripisujem velik pomen nadaljnji us kladitvi gospo- darskih in infrastrukturnih naložb na slovensko madžarskem vlad nem vrhu januarja 2016 v Lju- bljani, ki bodo odločilni tu- di za prihodnost slovenske madžarske narodne skup- nosti na o beh straneh me- je. Prav tako pozdravljam uresni če vanje načrtov obeh narodnih skupnosti na področju kulture in go- spodarstva ter ugotavljam, da je to prispevek celotne regije, kar kaže tudi na nji- hovo pozitivno vlogo v evropskem prostoru”. “Prijatel- jske vezi, vzpostavljene na med- sebojnem zaupanju, razumevan- ju in dialogu so omogočile zno- traj okvira medvladne manjšin- ske komisije odprto in iskreno, v večini primerov us pe šno obrav- navo bistvenih vpra šanj, ki zade- vajo narodne manj šine”, je ob koncu delal minister Žmavc. rad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sodelovanju s Filo- zofsko fakulteto Univerze v Lju- bljani v prostorih fakultete v to- rek, 17. novembra 2015, pripravil konferenco SLOVENSKI MOŽGANI krožijo prek meja – Slo- venski razi- skovalci zunaj RS se predsta- vijo. Da je bila to- vrstna konfe- renca potreb- na in dobro- došla, potrjuje podatek, da se je je kljub ter- minu sredi delovnika udeležilo oko- li 70 raziskovalcev, dodiplom- skih in podiplomskih študen- tov, profesorjev; na njej so bili prisotni tudi številni mediji. Njen cilj in namen je bila predvsem sama predstavitev slovenskih raziskovalnih usta- nov, ki delujejo zunaj Republi- ke Slovenije - razen nekaterih izjem so te namreč v slovenski strokovni in širši javnosti sko- rajda nepoznane. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si prizadeva za krepi- tev sodelovanja med slovenskimi raziskovalci, znanstveniki, profe- sorji ali tudi študenti, ki delujejo “znotraj” in zunaj meja Sloveni- U je, saj tovrstno znanstvenorazi-skovalno sodelovanje lahko bi-stveno pripomore k ohranjanju vezi z matično domovino in s tem k ohranjanju slovenske iden- titete med najvišje izobraženimi rojaki zunaj meja Slovenije, kot tudi h kre- pitvi tako ime- novanega “kro - ženja možga- nov” kot alter- nativi vse večje- mu izseljevanju najuspešnejših mladih oziro- ma “begu možganov”. To so bile tudi besede, ki jih je v nagovoru ob odprtju konference navzočim namenil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. V dveh sklopih se je predstavilo skupno trinajst ustanov: Inštitut za slovensko izseljenstvo in mi- gracije ZRC SAZU, Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašan- ja, Ljubljana, Slovenski razisko- valni inštitut (SLORI), Trst, Slo- venska narodna in študijska knjižnica, Trst (Odsek za zgodo- vino in etnografijo), Inštitut Ur- bana Jarnika, Celovec, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Celo- vec, Slovenska študijska knjižni- ca, Celovec, Društvo v tujini izo- braženih Slovencev (VTIS), Ame- rican-Slovenian Educational Fundation (ASEF), San Francisco, Society for Slovene Studies (SSS), ZDA-Ljubljana, Slovensko-av- stralski klub akademikov, Mel- bourne, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljubljani in Svetovna mreža akademikov Univerze v Ljubljani. Doberdob Dane Zajc in Aleksa Ivanc – Olivieri Novem glasu sta 19. no- vembra bili omenjeni dve osebi, ki sta povezani z Doberdobom. To sta literat g. Dane Zajc in akademska slikarka ga. Aleksa Ivanc – Olivieri, oba žal pokojna. V Doberdobu sta izšli dve Zajčevi knjigi, za kateri ima največ zasluge ga. Jolka Mi- lič! Našim zamejcem, tudi “on- strancem”, to sicer ni veliko zna- no, ker pač to ni izšlo v Trstu ali Gorici. Na nobeni predstavitvi ni bilo nobenega zamejskega profesorja slovenščine, saj to imajo za kraški balast, bili pa so iz Slovenije in Avstrije. - To so stare iskrice, ki ne rabijo ponov- nega zanetenja. Ob deseti obletnici smrti Daneta Zajca je bil 20. oktobra 2015 v Cekinovem gradu v Ljubljani simpozij z naslovom: Si Videl. Nastopilo je kar enajst predava- teljev s kratkimi referati. Prvi je nastopil dr. Janko Kos. Njegov referat Pesništvo in resnica je bil v glavnem usmerjen v NOB. Na- stopili so še: Niko Grafenauer, dr. Lado Kralj, dr. Boris A. Novak, dr. Jurij Petkovšek, dr. Igor Sak- sida, dr. Tomaž Toporišič, dr. De- nis Poniž, dr. Brane Senegačnik in ddr. Igor Grdina. Celoten sim- pozij je vodila in ga tudi sklenila Zajčeva vnukinja dr. Neža Zajc. Ko sem tako poslušal referate in opazoval to slovensko literarno smetano, se z marsičim, kar je bilo povedanega, nisem strinjal, zato sem pri debati dvignil dva prsta – kot šolarček – in dobil be- sedo. Predstavil sem se, da sem samo bralec in ne literat, da pri- hajam iz skrajnega zahodnega dela slovenstva v Doberdobu, za- to bi rad nekaj pojasnil. Seveda so me že cel čas malo po strani gledali, ker sem bil nepoznan, kar je bila zame posebna zabava. Pojasnil sem, zakaj so Danetove pesmi iz njegovega zadnjega življenjskega obdobja tako tem- V ne – poesia nera -, to zato, ker jepesnik zadnja leta pred smrtjodoživel dvojno razočaranje, naj- prej življenjsko in potem še po- litično, saj si je osamosvojitveno Slovenijo predstavljal drugačno, kot je. Med predavanjem so ime- li pripombo na Danetov Križev pot, ki je najprej izšel v Perspek- tivah. Ocenili so ga za nič kaj po- membnega, (dr. Boris A. No- vak), zato sem pripomnil: “Raz- pravo o Danetovi religiozni liriki prepuščam drugim, da pa je Da- netovo besedilo Križevega pota, ki je izšlo v likovni opremi Alek- se Ivanc – Olivieri v dvojezični izdaji, dobilo svoje bistvo”. Izka- zalo se je, da te knjige sploh ne poznajo kot tudi ne Zajčeve pe- sniške zbirke Ljubezen in smrt, čeprav sta obe knjigi dostopni v NUK-u in vsaj v treh ljubljanskih knjižnicah kot tudi na internetu. - To me je razočaralo, kajti, če kdo, ki mu je literatura poklic, ne spremlja, kaj izide, ali pa vsaj ne pogleda na seznam, kaj je mogoče novega o avtorju, ki mu je namenjen simpozij, pa na ka- terem celo sam sodeluje, takšen literat pusti v bralcih čuden vtis. Prijetno pa me je presenetila g. dr. Neža Zajc – pesnikova vnu- kinja z zaključnim referatom Poetika in vera Daneta Zajca. Izrekla je slavospev obema našima pesniškima zbirka- ma, tega nam do sedaj ni poklonil še nihče. O Aleksi Ivanc – Olivieri je bila v Ljubljani čudovita razstava v galeriji Srečišče, od 2. 11. 2013 do 13. 1. 2014, pri kateri sem tudi sam sodeloval, ker sem eden od redkih, ki so s sli- karko imeli stike. V katalo- gu k razstavi je omenjeno, kje vse so bile njene razsta- ve, in še posebej so napisa- li: “Stalna postavitev Križev pot v cerkvi sv. Martina v Doberdobu-Italija”. Ob tem bi rad pripomnil, da sem pred leti napisal obširen članek o slikarki Aleksi za goriški list, ki pa ni bil objavljen. Tja sem poslal tekst in tri slike. Nekega dne, davno je že od tedaj, sva z g. Voj- kom Makucem šla na kavo v eno od goriških kavarn. Za pultom je bilo dekle iz njegove župnije, ki je bila nekdanja moja dijakinja. Ko vstopiva, naju pozdravi in reče: “Profesor imam nekaj za vas”! Oba sva obstala, kaj neki? Dekle privihra z nekimi zmečka- nimi papirji in reče: “Oni tam – pokaže na mizo –, ki je pred va- ma odšel, je to bral, potem pa zmečkal in vrgel v koš. Ker sem videla vaš podpis, sem shranila, da vam to ob priložnosti vrnem”. Bil je to tisti moj zapis o Aleksi. - Tudi to je del naše za- mejske stvarnosti, kjer oblastni posamezniki imajo še vedno v rokah škarje in platno … Če v za- mejstvu nismo bili deležni obšir- nega zapisa o slikarki Aleksi, so ga z veseljem objavili drugje. Ambrož Kodelja rejšnji teden sta bila kar dva dneva po- svečena otrokom, in sicer svetovni dan otrokovih pravic in evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Tega je na pobudo Slovenije - kar si lahko štejemo v čast - maja letos sprejel Svet Evrope, točno 18. novembra pa je bil obhajan prvič. Razlog, zakaj posvetiti tolikšno pozornost tej pereči problematiki, je pravza- prav zelo žalosten in v nasprotju s sicer preti- rano dobrim mnenjem o nas samih. Ker pa gre za blagor otrok ali vsaj njihovo večjo zava- rovanost, bomo nemara neprijetna dejstva vendar sprejeli in jih po možnosti, vsaj upati je tako, zmanjšali na najnižje možno število. Po uradnih podatkih je namreč v Evropi vsak peti (!) otrok žrtev spolnega nasilja, pri čemer velja dodati, da gre pri tem tudi za mlajše in starejše mladoletnike do 18. leta. V Sloveniji beležimo vsako leto okrog dvesto tovrstnih kaznivih dejanj nad mlajšimi od 15 let. Zani- mivo je, da jih kar 90% odstotkov zaradi stra- hu in sramu pred javnostjo ni neposredno pri- javljenih policiji, in to dokazuje za prizadete družine dodatno breme: bolje je potrpeti in molčati, ker takšna ali drugačna skupnost ob takih dogodkih ni v pomoč. Podobno je ob nasilju nad ženskami, čemur je posvečen včerajšnji svetovni dan. Da se vrnemo k otro- kom. V treh četrtinah primerov je storilec ose- ba, s katero je otrok pogosto v stiku, gre torej za sorodnike, učitelje, trenerje, družinske pri- jatelje, kot navaja poročilo. In ob vseh teh po- datkih se zavemo, koliko nasilja je med nami in kako se to nasilje ne ustavi niti pred otro- kom. Kako mnogo je potemtakem tistega, kar v človeku še ni poduhovljenega, in kadar je temu tako, na levo in na desno razsajajo na- goni, ki si hočejo zadostiti. Vsak peti otrok ozi- roma mladoletnik je v Evropi žrtev nasilnega, rušilnega posega v osebnost, to je vsekakor grozljivo. In ker tega nočemo videti in vedeti, si osupljivo počasi utira pot odkritega pogo- vora z otroki, ki jih o tej nemali nevarnosti velja na vsak način opozoriti. Kakšna so pri- bliževanja možnih storilcev in kako nujno je, da o njih otrok takoj pove staršem. Posledice spolne zlorabe namreč zapustijo v mladi duši travmatične posledice, ki lahko trajajo vse življenje. Močno spodmaknejo ali celo ra- zrušijo odraščajočo osebnost, tako ali drugače je izmaličena samopodoba, okrnjeno je samo- spoštovanje, onemogočen je zdrav in lep od- nos do spolnosti in zelo težko se je iz teh poškodb izvleči. Odvisno od značaja, nastopi ali velik občutek krivde za nekaj, za kar priza- deta oseba sploh ni kriva, in krivda, kot vemo, usodno spreminja potrebno samozavest v ne- nehno negotovost in nemoč, ali pa postane spolno zlorabljen otrok agresivna osebnost, ki se potem vsepovprek povračilno maščuje nad vsemi. In preprosto pretresljivo je, kako so spolne zlorabe le ena od treh najbolj uničujočih oblik nasilja nad najmlajšimi. Dru- gi dve sta, če otroke tepemo ali jih zapustimo. Janez Povše P Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenski raziskovalci v tujini Ferenc Kalmár Aktualno 26. novembra 2015 3 57. revija pevskih zborov Cecilijanka 2015 Petje bogati naš kulturni prostor ZSKP ako naj bi si Slovenci (vsaj na Go- riškem!), ki nam je bila pregovorno pesem položena v zibelko in naj bi nas spremljala do groba, predstavljali dneve okrog praznika sv. Cecilije, zavetnice cerkve- nega petja, brez zborovske revije Cecilijanka? Res bi v novembru zevala čudna praznina. Ta priljubljeni pevski dogodek, ki vselej prikliče v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bra- tuž v Gorici veliko domačega občinstva, je bil tokrat že 57. leto zaporedoma. Korenine Ce- cilijanke, ki kljubuje vsem vetrovom in časov- nim muham kot kak trdoživ viharnik na skal- natih strminah, segajo v l. 1958, ko si jo je zami- slil izredno zaslužen pe- vovodja, glasbenik in vnet kulturnik prof. Mirko Filej (1912-1962), skupaj z goriškim Slo- venskim kulturno pro- svetnim društvom. Od tedaj se je revija razvijala in se bohotila ter iz leta v leto povzpenjala na višjo kakovostno raven. Kot je v navadi, je tudi letos potekala v dveh dneh, v soboto, 21. novembra, in v nedeljo popoldan, 22. novembra 2015, na sam go- dovni dan sv. Cecilije. Že pred več leti so si organizatorji, Zveza slovenske katoliške pro- svete iz Gorice, zamislili, da bi vsakič posvetili Cecilijanko kakšni osebnosti, ki je zapustila globoko glasbeno sled v naši skupnosti. Letos so izbrali skladatelja in zborovodjo Ubalda Vrabca ob 110-letnici njegovega rojstva. Rojen je bil namreč 11. decembra 1905 v Trstu, umrl pa 27. januarja 1992. Večni pokoj uživa na po- kopališču v Rodiku pri Kozini. Vrabec je bil in je med pevskimi sestavi zelo priljubljen skladatelj, ki nam je zapustil ničkoliko izvir- nih zborovskih skladb, tudi nabožne vsebine, za različne vokalne sestave. Pisal je za otroške, mladinske in odrasle zbore. Zložil je kakih 90 priredb ljudskih pesmi za zbore, več sloven- skih maš, pa tudi simfonična dela, kantate, komorne, instrumentalne skladbe in celo opero. Naj pri tem omenimo vsaj tri njegova zelo znana skladateljska dela, to so Prešernova Zdravljica, živahni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Iz l. 1986 je njegova opera Tolmin- ski punt, katere krstna izvedba je bila v Gorici l. 1989. Za svoj ogromni skladateljski opus je prejel veliko nagrad in priznanj (2. nagrada Zveze kulturnih društev l. 1959; 3. nagrada natečaja Premio Trieste 1967 za Kratko sim- fonijo; Gallusova plaketa za delo z zbori, saj je bil tudi zelo dober zborovodja; skupno priz- nanje SPZ in ZPZP, spominska kolajna GM in ZCPZ iz Trsta). Da zbori še vedno zelo radi segajo po njego- vih skladbah in prired- bah, je bilo razvidno tudi iz programskega lista letošnje Cecilijan- ke, saj je večina zborov uvrstila v svoj spored treh pesmi vsaj eno ali dve ali celo kar tri nje- gove. Uvodne misli pred koncertoma sta spre- govorili v soboto Ka- ren Ulian, mlada pred- sednica PD Vrh Sv. Mihaela, v nedeljo pa predsednica ZSKP Franka Padovan, ki je opo- zorila na vlogo zborovskega petja in na po- men Cecilijanke, ki vsakič “daje pevcem pri- ložnost, da spoznajo delovanje in uspehe dru- gih zborov”. Njen pomen je tudi v tem ”da se vsako leto srečujemo na njej in skupaj uživa- mo ob poslušanju slovenske pesmi”. Nekaj besed je namenila Ubaldu Vrabcu, “najpogo- steje izvajanemu skladatelju, kar je pravzaprav lahko za skladatelja najvišje priznanje”. Ob bežnem pregledu njegovega dela je citirala njegovo izjavo: “Najprej sem bil pevec v zbo- ru, šele nato pevovodja. Skoraj mi ne gre v glavo, da bi kdo mogel biti uspešen pevovod- ja, ne da bi bil sam kdaj tudi zborovski pevec”. Karen Ulian, članica DVS Bodeča Neža in pe- vovodkinja otroškega zbora z Vrha Sv. Mihae- la, je poudarila veliko vrednost, ki jo ima pri nas petje v zboru, saj nam “pomaga, da vztra- jamo pri vrednotah, ki so potrebne za ohran- janje slovenskega jezika in kulture. Pevci, ki vztrajno utrjujemo zborovsko pot, bogatimo svoj kulturni prostor”. Zatrdila je, da čim bolj si pevci prizadevajo, da dosegajo dobre rezul- tate, tem večji sta zadovoljstvo in zadoščenje, ki iz tega izvirata. Povedala pa je tudi, da v zborih niso le nadarjeni in izučeni pevci, “Vsi pa vemo, da petje združuje”. Zato ni toliko pomembno, s kakšno željo in namenom kdo pristopi k zboru, pomembno je, da poješ, da se čim bolj potrudiš in da deliš z drugimi iste občutke, saj “vsak pevec je pomemben, ker daje zboru svoj doprinos. Gotovo pa je, da – čeprav nekatere več, druge manj – pevce k zborovstvu ženejo ljubezen do petja in tisti trenutki, ki se porajajo, ko skupaj zapoješ, na odru ali na zakuski. Največji užitek je takrat, ko pesem zapoješ ubrano in se v harmoniji vseh glasov ustvari očarljiv trenutek. Medtem ko poješ, pozabiš na vse, in če poješ z dušo, se dotakneš ne samo poslušalčevih ušes, am- pak tudi njihovega srca”, je povedala Karen. Na letošnji Cecilijanki je nastopilo sedem- najst zborov iz Goriške, Tržaške, Benečije, Ka- nalske doline in Slovenije. Ob njihovem iz- vajanju je bilo opazno, da so se za Cecilijanko vestno in skrbno pripravili; nekateri so se tako osredinili na tehnično plat, da je le-ta malce zasenčila čustveno sporočilnost izbranih skladb, katerih izbor je bil kar raznolik. Tudi letos je marsikateri zbor segel po pesmih iz ljudske zakladnice v priredbi znanih sklada- teljev. Nekateri pa, ki si želijo razpirati nova pevska obzorja, so posegli po tujih avtorjih in zahtevnejših skladbah, čeprav zveni čudo- vito tudi s srcem zapeta najbolj preprosta ljud- ska pesem. V soboto so številno publiko s svojim petjem razveselili: MePZ F. B. Sedej, Števerjan (Alek- sandra Pertot) s tremi Vrabčevimi pesmimi; Vokalna skupina Decanters, Moš, ki je nastala lani in je postregla tudi s hudomušno pesmijo Maca in Felix Jožeta Potrebuješa; Združeni zbor Nediške doline (David Tomazetič), zelo dobrodošel gost; MoPZ Mirko Filej, Gorica (Zdravko Klanjšček), ki je izbral tudi Ljubavne pesmi iz Rezije v priredbi Rada Simonitija, ki so nam ostale v spominu v mojstrski izvedbi Slovenskega okteta; Komorni zbor Grgar, No- va Gorica (Andrej Filipič), Vokalna skupina Sraka, Štandrež (Patrick Quaggiato); MePZ Lojze Bratuž, Gorica (David Bandelj), ki je po- leg zahtevnega programa za dodatek odpel še čustveno obarvano Kje so tiste stezice. Napo- vedana Vokalna ekipa Svrž – Na Gori, Bilčovs iz Koroške (pevovodja Alex Schuster) je mo- rala odpovedati obisk na Goriškem zaradi snežnih razmer v Avstriji. V nedeljo so se zvrstili MePZ Štandrež (Goran Ruzzier), ki je eno pesem zapel ob klavirski spremljavi Martine Valentinčič; ŽePZ Prosek- Kontovel (Marko Štoka); MePZ Rupa-Peč (Zu- lejka Devetak); MoPZ Fantje izpod Grmade, Devin (Herman Antonič); MePZ Mirko Špa- capan, Podgora (Peter Pirih), CePZ iz Ukev (Oswald Errath), ki je prišel spet na to revijo po več desetletjih; MoPZ Štmaver (Nadja Ko- vic); MoPZ Skala, Gabrje (Zulejka Devetak), MePZ Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič), ki je temperamentno odpel vse tri pesmi, od katerih sta bili dve markantni Vrabčevi (Samo milijon in Rdeč zaton); DVS Bodeča Neža, Vrh Sv. Mihaela, ki je že pravi pevski zbor - število pevk je v zadnjem času kar poskočilo! -, je pod vodstvom Mirka Ferlana (Gershwinovo pesem I got rythem so ritmično poudarili bas kitara Davida Šuligoja in tolkala Patricka Quaggiata) s svojimi ubra- nimi, kultiviranimi glasovi spet osvojila občinstvo. Njihova izvedba pesmi Skrivnost Andreja Makorja je bila pravi mali spektakel ob gibih pevk, ki so se preobrazile v “čarov- nice” in ponovno dokazale, da se ob vrhunski pevski izvedbi tudi ra- de poigrajo. Seveda so bile deležne dolgotrajnega, skandiranega plo- skanja, tako da so podarile še doda- tek. Med, predvsem v nedeljo zelo številno publi- ko, so bili na večernem ali popoldanskem koncertu navzoči Irena Vadnjal, sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk, Marij Ma- ver, predsednik SP iz Trsta, Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, Franka Žgavec, pred- sednica KCLB, Walter Bandelj, predsednik SSO, Marilka Koršič, svetnica na goriški občini, Karlo Brešan, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Gorico, Damjan Pau- lin, predsednik KTD, Lorena Fain, predsedni- ca USCI za goriško pokrajino, štandreški de- kan Karel Bolčina, sovodenjska županja Alen- ka Florenin in števerjanska županja ter pred- sednica ZSKP Franka Padovan. Letos so se izmenjavali kar trije napovedoval- ci, že zelo izkušena Martina Valentinčič in mlada Katja Terčič, članica goriške mladinske gledališke skupine O’Klapa, ter Tadej Luk- man, član števerjanske Dramske družine. Spo- minski dar in šopek cvetja so dirigentom, v imenu prirediteljev, poklanjala ljubka deklet- ca Liza Paulin, Tina Balta in Janina Marušič. Letošnji Cecilijanki je mlada tehnična ekipa Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerja- na dala povsem novo, bolj dinamično odrsko podobo: na levi in desni strani odra sta se vrtela “kaleidoskopa” – logotip Cecilijanke - kot simultani projekciji na dve platni iz dveh projektorjev. Do- brodošla novost je bila tudi malce drugačna osvetli- tev, ki je pozor- nost namenila najprej napove- dovalcem, nato pa postopama nastopajočemu zboru, tako da je razbila tradicio- nalno “stati čno” osvetlitev zborov- skih revij. Zve za slovenske katoliške prosve- te se prisrčno zahvaljuje vsem pevcem in pevovodjem, ki so s svojim petjem požlahtnili letošnjo Cecili- janko in kljub vsakovrstnim sodobnim va- bam vztrajno gojijo slovensko petje, pa tudi vsem včlanjenim društvom, ki prispevajo k splošnemu dobremu poteku revije, in tehni- kom Dramske družine iz Števerjana. Ne na- zadnje gre zahvala goriški občini in pokrajini za pokroviteljstvo, Javnemu skladu za kultur- ne dejavnosti Republike Slovenije, Fundaciji Goriške hranilnice in Zadružni banki Dober- dob in Sovodnje za finančno podporo, pa tu- di Svetu slovenskih organizacij za sodelovan- je. Oba dneva je spored snemala ekipa Radia Trst A, tako da bomo skladbe, ki smo jih poslušali v živo, lahko podoživljali po ra- dijskih valovih. Iva Koršič K Naši študentje v Ljubljani / Sandi Paulina Mesto, ki ponuja neskončno možnosti! Ime... Sandi Paulina Študij... Mednarodni odnosi na Fakulteti za družbene vede Doma si iz... Prečnika Najraje... dobra hrana! (smeh) Sandi, čemu se dejansko po- svečaš pri svojem študiju? Študij mednarodnih odnosov daje veliko pozornost človeko- vim pravicam in mednarodni skupnosti. Od krivamo, kaj je pravzaprav med narodna skupnost, kako deluje varovanje človekovih pra- vic, varovanje manjšin. V pro- gramu imamo tudi dva jezika, jaz imam itali- janščino in an- gleščino. Izven študija pa se u - čim še arabščino, francoščino in japonščino. Tudi prava je precej, državnega, ev - ropskega in med- narodnega. Že veš, ali bi po prvi stopnji študija rad nadaljeval v Ljub - ljani ali kje drugje? Rad bi nadaljeval v Rimu na di- plomatski akademiji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Ita- lije. Rad bi postal diplomat. Tudi na Fakulteti za družbene vede imate zelo veliko obštu- dijskih dejavnosti. Povej nam kaj o tem. Ja, imamo veliko klubov. Moja študijska smer kot taka nima svojega kluba. Smo pa “medna- rodniki” aktivni v drugih klubih in pri drugih projektih, recimo pri mednarodnih sodelovanjih. Jaz sem bil zelo angažiran pri projektih o človekovih pravicah, vezanih na pravice istospolno us merjenih. Vodil sem tudi okroglo mizo o Palestini in apar- theidu v razmerju do Palestin- cev. Imamo tudi pevski zbor, ve- liko projektov, predavanj in praks, ki jih promovira Evropska unija, pa tudi razna predavanja z diplomati. Se pravi, da ste neposredno v stiku s poklicem, s terenom? Absolutno. Profesorji so zelo ak- tivni, kar se tega tiče. Iščejo pre- davatelje, ponujajo specifične prakse. Če vidijo, da te zanima, te podpirajo. Si se že udeležil kakšne speci- fične prakse? Ne, tega še ne. Če mi bo uspelo, bi želel na prakso v Evropski par- lament. Sedaj delam na Mini- strstvu za notranje zadeve. Uk- varjam pa se s klippingom, pre- biramo razne članke in jih po- tem usmerjamo odgovornim vladnim ministrstvom in službam. Vem, da si bil med ustanovni- mi člani Kluba zamejskih štu- dentov v Ljubljani. Kako je do kluba sploh prišlo? Klub je ustanovila peščica štu- dentov marca 2015. Zamisel se je že dolgo rojevala. Od marca do zdaj smo komaj začeli nasta- jati, ker je veliko treba narediti, veliko je papirjev. Treba je nabra- ti veliko denarja, pri tem imamo malo težav, moram priznati. Bili pa smo prisotni na Škisovi tržni- ci, to je dogodek, ki se zgodi en- krat letno in na katerem se pred- stavijo vsi slovenski študentski klubi. Načrtujemo razna sodelo- vanja, npr. s Slovikom, z dogod- ki tako v Ljubljani kot v Trstu in Gorici. Želimo biti opora zamej- skim študetom, istočasno pa raz- vijati znanje o zamejstvu med Slovenci. Želimo biti tudi opora tistim, ki se odločajo za vpis na univerzi v Ljubljani, ker smo se sami ukvarjali z določenimi do- kumenti in z zakomplicirano- stmi, ki jih povzroča preskok iz italijanskega šolskega sistema v slovenskega. Nudimo tudi sveto- vanje. Kontaktirate z nami lahko za katerokoli vprašanje glede iz- bire fakultete. Glede tega bomo konec novembra priredili srečanje za zamejske maturante. Povabili bomo razne govorce, dijakom bomo predstavili fakul- tete in celoten postopek vpisa. Mislim, da imamo trenutno okoli 40 članov, čeprav je zamej- skih študentov v Ljubljani veliko več. Kje vas lahko najdemo? Najlažje na Facebooku, vtipkate Klub zamejskih študentov in všečkate, kot se temu reče (smeh), ali pa nam napišete mail na naslov klubzamejskihstuden- tov@gmail. com. Sandi, sam si ponosen Kraševec. Kaj pogrešaš Kras in naše morje? Ja. Še najbolj pogrešam morje. Moram priznati, da, ko sem bil še dijak in sem se vsako jutro vo- zil v šolo, sem dvakrat na dan vi- del morje in zdaj, ko ga ne vi- dim..., prav boli duša! (smeh). In ko ti včasih Ljubljančani rečejo: “Saj imamo reko”!, jih sa- mo pogledaš! (smeh). Ja, po- grešam morje in tisto modrino, tisto neskončnost, ki jo vidiš z našega kraškega roba. Kaj pa najbolj ceniš v Ljublja- ni? Svobodo! Kar je včasih lepo, včasih grdo, je to, da se v zamej- stvu vsi poznamo. In včasih je res težko. Ljubljana je vsekakor tako mesto, ki ponuja ne- skončno možnosti. Tu si ustvar- jaš svoje življenje, je zelo prijet- no, moram priznati. Opažam, da spoznavam veliko ljudi s celega sveta, in to je res fascinantno... Torej ceniš ta utrip prestolni- ce... Ja, točno to. In kar je še posebej lepo, je, da je Ljubljana prestol- nica, pa je istočasno tudi ma- jhna. Čutiš se še vedno objet, po drugi strani pa si svoboden, da razpneš svoja krila, bomo poe- tično povedali! (smeh) Lucija Tavčar Cerkveni pevski zbor iz Ukev, ki ga vodi Oswald Errath (foto DP) MoPZ Mirko Filej iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka (foto dpd) Kristjani in družba26. novembra 20154 Spomin na sv. Nikolaja Tavelića Dialog z islamom KOPER rvaška maša pri Sv. Ani v Kopru je minila med razmišljanjem o odnosu med krščanstvom in islamom. Hrvaška katoliška misija je pripravila peto mašo v čast godovnjaka Ni- kola Tavelića, ki je 14. no- vembra 1391 v Jeruzalemu raje kot prestop v islam iz- bral smrt. Svetnik je postal razmeroma pozno, šele leta 1970. Po delu med bogomili v Bosni se je odločil za pot v Sveto deželo, kjer je delal v romarskem gostišču pri Božjem grobu. Po mučenju z dvema sobratoma frančiška- noma je voditelj Saracenov zahteval, da prestopijo v mu- slimansko vero. Ker so to za- vrnili, so jih prepustili linču množice, ki jih je pokončala z meči. H Maša pri koprskih frančiška-nih je bila le nekaj ur po te-rorističnem napadu v Parizu, Cerkveni in družbeni antislovar (11) J kot JEZA tokratni rubriki se bomo dotaknili jeze, čeprav bi se lahko česa drugega ali tudi koga drugega, kot recimo tu- di velikega moža, ki je nosil jezo kot priimek, govorim seveda o Francu Jezi. Bogoslužno leto gre k svojemu koncu, november je mesec spomina na rajne, zato je na mestu tudi starodavni spev Dan jeze, Dies irae, če povemo bolj znano ime, ki je latinsko. Ti- sta jeza je seveda drugačne nara- ve, ker je to tisto ogorčenje, ki mora biti, je torej “dobra jeza”, ki obsoja slabo ravnanje, izraz pravičnosti. Božja jeza, ki je torej tu mišljena, je izraz najvišje pra- vičnosti. Tisto, kar opažamo okrog nas, pa je tista slaba jeza, ki tudi spada med sedmerico glavnih grehov. Zanimivo delo, ki obravnava te glavne grehe, je knjiga 7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge, ki je izšla pri založbi Emanuel že leta 2011, la- ni pa so jo ponati- snili. Veliko, res veliko je te jeze naokrog, te agre- sivnosti in de- strukcije, precej manj mirnosti, preudarnosti, po- trpljenja. Res je tu- di, da danes veli- kokrat ne gre le za “kratko blaznost”, kot so jezo oz- načevali v antiki, temveč se zadeva kopiči in kopiči, enkrat pa ek- splodira. Morda je, ko že govori- mo o jezi, danes veliko več prav tega kopičenja, potuhnjene jeze, kot je že tako ali tako veliko in preveč te potuhnjenosti. Soočen- ja nas je v tem potuhnjenem sve- tu strah, žrtve tega pa smo po malem postali že vsi. Tako ni nič čudnega, da se potem jeza in agresivnost kažeta drugod, da udarita iz ozadja, kot se, recimo, dogaja na cesti. Mnogi se po- služujejo določenih športnih in fizičnih aktivnosti, da bi svojo je- zo sprostili, a navadno večjega uspeha ni, ker še zdaleč ne gre le za fizično ali čustveno zadevo – V žal mi je, a jeza je več kot čustvo.Premalo smo že nasploh pozornina duhovno razsežnost človeške- ga bitja, zato pa mislimo oz. si domišljamo, kako bomo vse rešili, če bomo bolj poskrbeli zase v psiho-fizičnem smislu, kot rečemo, nič pa ne naredimo na duhovni ravni. Tako torej ostaja- mo, poleg vsega drugega, tudi jezni. Že res, da je jeza nekaj na- ravnega, ni pa nekaj spontanega, saj se sproži takrat, ko smo napa- deni, ko ni zadoščeno pravici, ko le-ta ni spoštovana, ko smo užal- jeni. Aristotel in Avguštin sta go- vorila o jezi kot maščevalnosti oz. kot o tisti, ki išče povračilo. Živi- mo v svetu in družbi, kjer je veli- ka, če ne celo prevelika občutlji- vost za pravičnost oz. za pravico. Vsakdo se ima za upravičenega za nekaj, zato pa smo potem jez- ni, če se ne zgodi po naših pričakovanjih. Že pri črki H smo govorili o tem občutku upra- vičenosti, ko bi morali raje imeti občutek oz. odprtost za dar. Vse je danes postalo tako samoumev- no, do vsega smo upravičeni, imamo pravico. Tako smo potem jezni na delovnem mestu, ker smo upravičeni do večje svobode pred šefom in kolegi. Doma sem upravičen do miru, ko pridem iz službe, do tega, da otroci uboga- jo, da je obrok na mizi, če govo- rimo za moške. Žena je upra- vičena do tega, da pride njen mož takoj domov, da jo kdaj ven- darle pogleda, da ji kdaj tudi po- ve, da jo ima rad, da je kaj pozo- ren do nje … V enem od naših za- pisov smo govorili tudi o upra- vičenosti do otroka danes. Gorje, v glavnem, če so nam pravice kratene oz. če nam je kratena le ena od njih. Načeloma ne bi ime- li nič proti jezi, če ni zadoščeno pravičnosti ali pravici, vendar pa je treba tudi vedeti, o kakšni in kateri pravičnosti in pravici ter pravicah govorimo. So različne ravni – nadnaravna, naravna, po- tem pa tudi subjektivna pra- vičnost ali pravica ter pravice, ki spet lahko veljajo za neko skupi- no ali posameznika. Guareschi- jev don Camillo je znal lepo, se- veda v luči vere, razlikovati med različnimi ravnmi pravičnosti: “Pred Bogom nimamo nobene pravice, temveč samo dolžnosti. Bog ima do nas pravico, mi do njega samo dolžnosti”. Tako se potem velikokrat jezimo, ker mi- slimo, da smo bili do česa upra- vičeni, pa nam je to bilo krateno, nismo pa pogledali, ali smo do konca naredili v danih oko- liščinah svojo dolžnost ali svoje dolžnosti. Jezus se je jezil na fari- zeje in pismouke, nebeški Oče se je jezil na ljudi, a Bog je Bog, svo- je je naredil, pričakovati pa je bi- lo, da svoje nare- dijo še ljudje, da torej izpolnijo dolžnost. Kako težko jo je nare- diti, napraviti svoje delo, služiti. Potem se pa jezimo. Pa da ne bomo omen- jali le krščanskih zadev, lahko citi- ram hindujskega misleca Tagore- ja, ki velja za ute- meljitelja sodobnega hinduizma: “Spal sem in sanjal, da je življenje veselje. Zbudil sem se in videl, da je življenje dolžnost. Delal sem in spoznal, da je dolžnost vesel- je”. Veliko je torej te neupra- vičene jeze in agresivnosti vse naokrog, premalo poglabljanja v življenje in življenja, premalo de- la – na sebi, kakor tudi za to, da naredimo, kar smo dolžni. Pre- malo občutka za dar, posledično pa tudi odprtosti. Verjamem, da, če bi bilo več tega, bi bilo okrog nas precej manj pričakovanj za vsako ceno, tekmovalnosti, jeze, agresivnosti, nasilja. Andrej Vončina POGLED NA RANJENEGA ZDRAVNIKA Jezus je delal čudeže že od začetka svojega javnega delovanja, ozdravljal je ljudi in iz- ganjal hudobne duhove. Ljudje so ga čutili kot zdravnika telesnih, duševnih in duhov- nih bolezni. Odrešenje je bilo njegovo po- slanstvo, da je pomagal ljudem, da so zažive- li kot celovite osebe. Evangeliji poročajo, ka- ko se je Jezus približal ljudem z občutljivo- stjo in spoštovanjem, dotaknil se jih je, kjer je bolelo, in jim pokazal svojo sočutno lju- bezen. Predvsem se ni bal 'umazati rok' z boleznijo in umiranjem, kar je tedaj pome- nilo obredno nečistost. V nočnem pogovoru z modrim učiteljem Ni- kodemom je Jezus predstavil svojo smrt, da ga bodo dvignili na križ, podobno, kot je Mojzes postavil na drog bronasto kačo, da so od kač pičeni ljudje ozdraveli. Križ predsta- vlja pogled na ranjenega zdravnika, ki ga je ranila in umorila človeška hudobija, Jezus pa je strup tega zla spremenil v zdravilo in moč za novo življenje. Pri Grkih je veljalo, da je mogel zdraviti druge le tisti zdravnik, ki je bil tudi sam bolan in je trpel. Odrešen- je je ozdravljenje. Ko gledamo Jezusovo žrtev za nas in naš greh, smo ozdravljeni od smrti in ran, ki jih je v nas povzročila hudo- bija. V Jezusovi smrti tako umre naš stari človek in se rodi nov, ki ima svoj temelj v njegovi ljubezni. Evangelist pravi, da, kdor gleda Jezusa na križu in veruje vanj, je prestopil smrt in ima večno življenje. Pomembno je, da ne po- dležemo tragičnosti vsakdana in brezizhod- ni samozadostnosti, ampak gledamo Božjo ljubezen v Jezusu. Tedaj se naše krhkosti, grehi, bolezni in kompromisi prežamejo z njegovo sočutno ljubeznijo in so ozdravlje- ni. Nič več nas ne more uničiti, niti smrt ni- ti bolezen. Ljudje brez vere v Kristusa ne doživijo te bližine in ozdravljenja. Jezus je prišel na svet in živel naše človeško življenje, da bi polno živeli svojo človeškost in se uresničili. Po svojih milostih in zakra- mentih deli službo sprave, odpuščanja in razsvetljenja, da se spreobračamo in že v tem minljivem svetu živimo večnost, ki ne bo minila. Tudi danes je Jezusovo sočutje najbolj primerno oznanilo za tolike drame, nemoči in bolečine ljudi. Bog, ki trpi in joče s človekom, je sprejemljiv za ljudi, ki so se oddaljili od njega in ga ne poznajo. Rane in trpljenje, pa tudi greh in krhkost, so pri- ložnost za srečanje z njegovo ljubeznijo in za nov pogled na sebe in druge. GLEDATI SKOZI POGLED (10) Primož Krečič ki je zasenčil migrantsko kri- zo. Mašnik Boris Čobanov je o vsem tem govoril med pri- digo. Poudaril je, da je v isla- mu veliko nasilja in da so ga zato nekateri označili za sa- tansko delo, vseeno pa je drugi vatikanski koncil odprl dialog z muslimani. V Slovenski Istri je hrvaškega prebivalstva kar desetina, kar je v Sloveniji najvišji delež. Število uradno deklari- ranih Hrvatov je sicer na zadnjem popisu upadlo in se skorajda prepolovilo. Hrvaška manjšina ima nekaj- krat letno mašo z druženjem, aktivno pa deluje tudi hrvaško kulturno društvo Istra v Piranu. Največ sode- lujejo z društvi iz Hrvaške Istre. Tudi to- krat so pri maši gosto- vali pevci cerkvenega zbora iz Novigrada. Tino Mamić isijonar Pedro Opeka je v New Yorku sklenil svojo zadnjo tur- nejo, ki ga je zanesla najprej v Slovenijo, potem v Rim, na koncu pa še v ZDA, kjer je imel mašo v cerkvi sv. Ci- rila na Manhattnu. Newyorški Slovenci so mu pripravili še sprejem, na katerem je opisal svoje delo z najrevnejšimi pre- bivalci Madagaskarja. Opeka je v pogovoru za STA dejal, da gre po navadi trikrat na leto v Francijo, nek- danjo kolonialno vladarico Madagaskar- ja, kjer za svoje delo dobi največ denarja. S Francijo je povezan, ker je tam tudi ne- kaj časa študiral. Zdaj je že tako znan in priljubljen zaradi svojega delovanja, da mu tudi letalska družba Air France pri- speva vozovnice. “Po vsoti največ denarja dobim v Fran- ciji. Sorazmerno po številu prebivalcev pa bi bila Slovenija prva. Slovenci so do- bri ljudje, in ko dajo, resnično dajo, pa ne majhne vsote”, je povedal leta 1948 v Argentini rojen lazarist, ki si je za svoje delo z reveži na Madagaskarju zaslužil najvišji priznanji Francije in Slovenije, večkrat pa je bil tudi nominiran za No- belovo nagrado za mir. Svojo zadnjo turnejo, ki je postala tudi turneja za zbiranje finančne podpore, je začel v Sloveniji pred tremi tedni, kamor je bil povabljen na misi- jonsko nedeljo. New yor - škim Slovencem je opisal, da so ga izjemno lepo in navdušeno sprejeli, še po- sebej pa si je zapomnil polno halo Tivoli. “Ne vem, zakaj je toliko zani- manja. Kjerkoli sem bil, so bile polne cerkve”, je dejal. Iz Slovenije se je odpravil v Rim na povabilo patrov kapucinov, ki so želeli slišati nekoga, ki dela z re- veži. Od tam je odletel v New York, kjer mu je laza- ristična univerza St. Joh- n's na posebni slovesno- sti v hotelu Waldorf Astoria podelila po- sebno priznanje Spirit of Service. Predstavnik Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Ivan Kamin je po- vedal, da je bila pot uspešna, saj je zbral kakih 150.000 dolarjev. “Zbiranje denar- ja se je delalo sproti. Nisem pri šel samo zara- di tega. Ampak, ko Slovenci vidi- jo misijonarja, ta koj razumejo, da mu morajo pomagati. Vsi slovenski misijo- narji delamo med revnimi ljudmi. Slo- venci hočejo pomagati, ker vedo, da ta denar pride do najbolj revnih ljudi”, je dejal Opeka. “Danes kon ču jem turnejo, tri tedne vsak dan, ampak nisem se počutil utru- jenega. Povsod je bil tak lep bratski spre- jem. Kako se bom počutil u tru jenega, če me ljudje sprejemajo z odprtimi rokami in nasmehom. Mi dajejo moč in lahko rečem, da kar ska čem od veselja”. Madagaskar je prvič obiskal leta 1970 in tam nekaj časa opravljal poklic svojega očeta, argentinskega Slovenca, ki je po- lagal opeke. Po posvetitvi za duhovnika v Buenos Airesu, od koder pozna tudi sedanjega papeža Fran či ška, se je vrnil na Madagaskar, kjer je leta 1989 postal direktor semenišča v prestolnici Anta- nanarivo. Tam je na velikem od lagališču smeti videl ljudi, ki so se preživljali z brs - ka njem po odpadkih in tam tudi živeli. Zanje je ustanovil nepro- fitno organizacijo Aka- masoa (dobri in zvesti prijatelji), ki je z leti pre- rasla v mesto s 26.000 prebivalci, okrog 30.000 ljudi pa na leto pride mi- mo in dobi pomoč. “Po- magamo najbolj revnim ljudem na cestah, na smetišču. Najprej morajo dobiti hrano, potem de- lo, stanovanja, vodo, šo - le, ambulante. To so bili povsem zapostavljeni lju dje, odpadki družbe. Nihče jih ni maral”, je povedal Opeka, ki pravi, da ne odklonijo nobene- ga, ki potrebuje pomoč. “Sami gradimo naše mesto. Imamo kamnolome, v njih dela 800 žensk. Ven- dar z dolarjem na dan ne morejo živeti. Bencin je na Madagaskarju dražji kot v ZDA. Zato potujem, da kaj prinesem, ker skrajna revščina ni usoda. Skupaj ima- mo 3000 delavcev, ki jih moramo plačati. V šolah imamo 13.000 otrok in z delom, šolo in disciplino premaguje- mo revščino. Zaupal sem revežem, da se lahko postavijo na svoje noge. Brez dvo- ma, da so me kakšni ogoljufali, vendar jim oprostim”, je dejal Opeka in dodal, da ni enostavno. “Ko gremo na banko po denar, vedno zamenjamo dan, avto in šoferja. Že tri- krat so nas oropali. Ni lahko in tvegamo življenje. Naše orožje sta zaupanje in ve- ra v revne”, je dejal Opeka in dodal, da jim vlada Madagaskarja nekoliko poma- ga. Pred kratkim se je odločila, da bo plačevala polovico od 300 učiteljev nji- hovega mesta. Opeko so prebivalci Madagaskarja ali Malagasi že sprejeli za svojega, celo do te mere, da ga otroci ne prepoznajo kot belca ali tujca. “Pred leti je na primer 6- letna deklica opazila, da imam bele no- ge in je presenečeno ugotovila, da bi bil lahko belec. Ko sem to povedal med pri- digo pri maši, se je 8000 ljudi prisrčno nasmejalo”, je povedal Opeka, ki bo svo- jim faranom razlagal o tem, kako lepo so ga sprejeli po svetu in kakšne darove jim prinaša. Pater Opeka letos ni dobil Nobelove na- grade za mir, vendar pa pravi, da zaradi tega ni nič razočaran. “Vem, da je to po- litična stvar”, je dejal in poudaril, da je pomembno delo. “Meni ljudje že naj- manj deset let dajejo Nobelovo nagrado s tem, ko darujejo, da lahko delam na- prej”, je dejal. M Ob koncu turneje po svetu Pedro Opeka: Slovenci so zelo radodarni in dobri ljudje Goriška26. novembra 20156 Martinovanje Slovencev iz Laškega v Goriških Brdih Kot vsako leto sta društvi Jadro in Tržič iz Laškega pripravili ob sv. Martinu izlet in seveda tradicionalno martinovanje. Tokrat so se v soboto, 14. novembra 2015, iz Ronk odpeljali v Goriška Brda. Na poti so se ustavili pri Marijini cerkvici na Prevalu v Mošu, ki je bila zgrajena l. 1700 in je bila nedavno restavrirana. Cerkvica stoji na obrobju manjših jezerc oz. stoječih voda, ki jih obraščata trsje in drugo močvirsko rastje. Po nek da - njem mejnem pre - hodu pri Vipolžah so se pripeljali v Slovenijo in si tu ogledali obnovljeno Vilo Vipolže, ki jo obdaja lep park z najstarejšimi cipresami na Slovenskem. Izletniki so si pod strokovnim vodstvom profesorja in zgodovinarja Petra Stresa ogledali grajsko dvorišče in pritličje, pri tem pa jih je prof. Stres seznanil s krajevno zgodovino in zanimivostmi. Postanek so imeli tudi v bližnji Medani, kjer so obiskali rojstno hišo, preurejeno v muzej, pesnikov Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta. Pomolili so na njunih grobovih in se ob tem spomnili nanju z branjem njunih pesmi. Seveda niso mogli niti mimo župnijske cerkve v Biljani, ki slavi po svoji častitljivi starosti. V nadaljevanju poti jih je očaralo Šmartno s svojim zelo dobro ohranjenim obzidjem, ki priča, da je bilo Šmartno čvrsto utrjen protiturški tabor. V njegovem jedru so tipične hiše, strnjene okrog cerkve sv. Martina. Cerkveni zvonik je bil pravzaprav nekdanji stolp utrdbe. V Gonjačah, kjer so izletniki imeli okusno Martinovo kosilo v domačem gostišču, so šli tudi na ogled razglednega stolpa, ki je bil zgrajen v spomin na 315 žrtev druge svetovne vojne. Nad Kojskim je njihovo pozornost pritegnila cerkvica sv. Križa, na edinstvenem razgledišču - baje je od tod italijanski kralj opazoval boje na soški fronti. V Božjem hramu je 500 let star lesen krilni oltar, najboljše ohranjen poznogotski oltar v Sloveniji. Poleg tega so si ogledali naravno čudo, sotesko potoka Kožbanjšček s koriti. Po v dobrem razpoloženju preživelem dnevu jih je na poti domov rujna kapljica zvabila še v klet Joška Mavriča v Šlovrencu. Dobrovo / Knjiga o ledinskih imenih na območju Medane V okviru Gradnikovih večerov bodo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri na gradu Dobrovo predstavili knjigo Na medanskem griču/In monte Medani Vlada Klemšeta. Obravnava ledinska imena v Medani in sosednjih krajih in prinaša izsledke večletnega raziskovalnega dela avtorja in sodelavcev. Zgodovinski okvir je prispevala zgodovinarka Tanja Gomiršek, prispevek o značilnostih medanskega govora pa dr. Danila Zuljan Kumar. Knjigi je priložen tudi zemljevid v merilu 1:7500 z okrog 200 imeni, ki ga je izdelal Matjaž Klemše. Priznanje števerjanskim igralcem na 23. Novačanovih gledaliških srečanjih Dramska družina SKPD F. B. Sedej je s Plautovo komedijo Aulularia v režiji Franka Žerjala v petek, 20. novembra, nastopila na festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin 23. Novačanova gledališka srečanja 2015 v priredbi KUD “Zarja” Trnovlje - Celje. Selektor letošnjega festivala, igralec in režiser Vojko Belšak, je v finalni del tekmovanja od 20 prijavljenih skupin uvrstil 5. Poleg števerjanske skupine so se v preteklih dneh celjski publiki predstavili še KUD Fofite' Medvode s komedijo M. Frayna Hrup za odrom v režiji B. Kraljeviča, Gledališko društvo Cuker teater Portorož s komično farso I. Cankarja Slike po dolini šentflorjanski v režiji in priredbi K. Murari, KD Janez Jelen Notranje Gorice s komedijo F. Šehovića Kurbe v režiji J. Jamnika, Mlajša gledališka skupina KPD “Planina” Sele iz Avstrije s satirično dramo s songi B. Brechta Opera za tri groše v režiji M. Krištofa. Na svečani slovesnosti v soboto, 21. novembra, so organizatorji podelili, kot po razpisu, le eno nagrado, in sicer priznanje za najboljšo predstavo po oceni občinstva. Prejemnica je števerjanska Dramska družina za uprizoritev Aulularie. Na odru je priznanje iz rok predstavnika JSKD RS Matjaža Šmalca prejela organizacijska vodja števerjanske dramske družine Ilaria Bergnach. Sanja Vogrič pa je bila za upodobitev Lara, hišnega boga, izbrana za najboljšo igralko večera. V dramski družini se veselijo ponovnega pomembnega priznanja, ki vsem igralcem in zaodrskim delavcem pomeni dragoceno povratno informacijo za kakovostno opravljeno delo. Po decembrskem premoru bodo igralci spet stopili na oder 17. januarja, in sicer v SNG Nova Gorica, teden kasneje, 24. januarja, pa v Slovenj Gradcu. Več informacij na http: //www. sedej. org/dramska-druzina/aulularia-sezona- 20142015/ Štiri nove knjige naših avtorjev v italijanskem jeziku V konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice so v sredo, 18. t. m., predstavili štiri dvojezične knjige, ki so jih izdali v sklopu projekta čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija Jezik - Lingua. Nomadi brez oaze Borisa Pahorja, Četverorečje Alojza Rebule, Leta genijev Marka Kravosa in Cirkus Alda Rupla je ob prisotnosti dveh avtorjev in prevajalke Marine Clerici predstavljal Andrea Bellavite. Kratke Predstavitev Rebulovega zbornika 2 v Katoliški knjigarni Temeljita znanstvena monografija Katoliški knjigar- ni v Gorici je bila 17. novembra predstavitev Rebulovega zbornika 2 s podnaslo- vom Ob pisateljevi devet- desetletnici, ki ga je uredi- la prof. Marija Pirjevec in je nedavno izšel pri Za- ložbi Mladika, sopriredi- telju prijetnega literarnega srečanja. V času, ko je pisatelj Alojz Rebula lani praznoval svoj 90. rojstni dan, je Slavi- stično društvo Trst-Gori- ca-Videm v sodelovanju z Društvom slovenskih izo- bražencev priredilo na Opčinah njemu posvečen simpozij. Zvrstilo se je kar nekaj govorcev, ki so z jezikovne- ga, literarnega, filozofskega, slo- govnega in drugih vidikov osve- tlili pisateljev opus. Vsa preda- vanja je prof. Pirjevčeva uredila v zbornik, nekateri prispevki so bili še dopolnjeni oz. dodani. Prvi Re- bulov zbornik, ki ga je uredila prof. Lojzka Bratuž, je izšel ob av- torjevi 80-letnici, zato se je za- ložnikom zdelo prav, da se ugled- nemu pisatelju poklonijo - s pra- vo znanstveno monografijo - tudi ob 90. obletnici, je uvodoma po- vedala predstavnica Mladike Na- dia Roncelli. Prof. Pirjevčeva je povedala, da je Rebula s svojim pisateljskim de- lom “opazno zaznamoval sloven- sko književno ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja ne le na Tržaškem in Goriškem, temveč na zemljevidu slovenskega kul- turnega prostora sploh”. V njego- vih delih ne gre samo za regio- nalno problematiko; Rebula se je že od začetka svojega pisanja znal usmeriti k univerzalnim duhov- nim temam, k vprašanjem člove- kove svobode in nesvobode, stra- V hu in poguma, življenja in smrti, predvsem pa smisla in niča. Zanj je značilno, da ostaja vseskozi za- vezan slovenstvu, vendar hkrati tudi odprt drugim kulturam, odprt svetu. “Gre za izjemnega pisatelja, lahko smo samo pono- sni, da se je rodil v našem ožjem prostoru”. Zbornik prinaša 13 znanstvenih in esejističnih besedil vidnih lite- rarnih zgodovinarjev, pisateljev, publicistov. Deset študij so napi- sali strokovnjaki s področja filo- zofije, literarnih ved in jeziko- slovja, zraven so še tri spominska pričevanja. Martin Brecelj, Igor Škamperle in Jadranka Cergol so, vsak s svojega zornega kota, osve- tlili Rebulov pogled na svet, ka- kor ga je avtor razvil ob soočanju s klasično antično in moderno evropsko filozofsko mislijo. V drugem sklopu so se Aleksander Skaza, Milica Kravos in Tatjana Rojc osredotočili na literarna in teoretska vprašanja. V tretjem krogu razprav je prof. Pirjevčeva izpostavila tekst Martine Ožbot in svojega: obe sta posvetili po- zornost Rebulovemu odnosu do slovenskega jezika, ki ga pisatelj razume kot nezamenljivo ustvar- jalno sredstvo, s katerim izpove- duje svojo bit in mišljenje. Ured- nica je v svojem prispevku skušala posebej začrtati Rebulovo “jezikovno pot” od začetne ujeto- sti v kulturno nezadostnost lokal- ne govorice rodnega Šempolaja, nato skozi travmatično izkušnjo, s katero se je moral soočiti v itali- janski šoli, in nazadnje pot, ki ga je peljala k odkrivanju visoko kul- tivirane slovenščine, kakršno je spoznaval postopoma. Urednica je naposled omenila še Mirana Košuto in Zoltana Jana, ki sta se pomudila ob pisateljevem kom- pleksnem in ne vedno lahkem srečanju z italijanskim intelek- tualnim miljejem. Osebna spominska pričevanja so napisali Boris Pahor, Miroslav Košuta in Jože Horvat. “Rebulov zbornik je s svojo bogato in mno- govrstno vsebino pomemben prispevek k spoznavanju in vred- notenju tega izjemnega pisatel- ja”. Ne gre samo za poklon ob častitljivem jubileju velikega be- sednega umetnika in misleca, temveč za znanstveno publikaci- jo, ki dopolnjuje poglede na Re- bulovo delo, je sklenila prof. Ma- rija Pirjevec. Zoltan Jan, ki je za zbornik napi- sal študijo o odmevu Rebulovega prevoda Kocbekovega partizan- skega dnevnika med Italijani, je omenil, da se ob tem pojavljajo tri pomembna vprašanja: odnos Rebule do itali- janske kulture, odnos Kocbek-Rebula in nje- gova osebna podoba. Dnevniki so bili zelo obsežni, Rebula je zato pripravil izbor teh pričevanj. Kocbek pa se z izborom ni strinjal: hotel je, da bi se v itali- janščini objavili dnev- niki, ki opisujejo poli- tično dogajanje v Slove- niji, “Rebula pa je kot pisatelj in katolik izbral nekaj čisto drugega”. Odnosi so se tako preki- nili. Dnevniki so izšli le- ta 1974, imeli so neki odmev, “je pa ostal priokus nedokončane- ga”. Po nekaj letih je v Bologni izšel obširnejši izbor, vključno z nekaj poezijami, “ki pa ni odme- val”. Rebula pri tej izdaji ni sode- loval, zaradi svoje načelnosti pa se je odrekel tudi izdaji prevoda svojega dela, pa čeprav je že bilo že pripravljeno za objavo. Martin Brecelj je Rebulo označil za “izjemnega duha, ki izžareva željo, da bi stvarem prišel do dna, ter naravnost hlepi po dobroti in lepoti”. Njegova “ranjenost z Ab- solutnim” pomeni Breclju izziv, s katerim se skuša kritično soočati in ob katerem se je tudi sam obli- koval. Na lanskem simpoziju je obravnaval Rebulovo razmerje z Nietzschejem, “ki je odbojno, a hkrati globoko”. Rebula je Nietz- scheja zanikal, in vendar je ostal od njega dialektično pogojen. Nietzsche je zaznamoval Rebulo- vo ponovno odkrivanje krščan- stva v zrelih letih, ki pomeni ne- kakšno dialektično zanikanje Nietzschejevega oznanjevanja smrti Boga. / DD Kulturni dom Gorica Nenavadna učna ura slovenščine akšne “gledališke” učne ure slovenskega jezika ni- smo še videli! V četrtek, 19. novembra 2015, je bila v go- riškem Kulturnem domu svoje- vrstna predstava Kako postati Slo- venci v 50 minutah (Come di- ventare sloveni in 50 minuti) v sklopu goriške abonmajske kam- panje Slovenskega stalnega gleda- lišča Trst. Predstava je bila obe- nem ena izmed prireditev 18. Fe- stivala socialnega gledališča Gle- dališče drugačnosti /Altre espres- sivita’/Altris espressivitats, ki ga prireja odborništvo za izo- braževanje, enake možnosti in voluntariat Goriške pokrajine, za katero je zadolžena Ilaria Cecot. Na večeru je v imenu pokrajine Gorica spregovorila usklajevalka ekipe, ki vsako leto izpelje ta pro- jekt, Marjeta Kranner, poleg Vita Daloja, ki je z Enrico Gasparinic umetniški vodja tega posebnega festivala, ki poteka od 14. do 28. novembra 2015 in ponuja v raz- nih krajih naše pokrajine različne kulturne dogodke, pa tudi delav- nice o gledališču. Organizatorji upajo, da ne bo z ukinitvijo po- T krajin zamrl tudi ta festival, ki tu-di zaradi svoje jezikovne in izraz-ne raznolikosti pripomore k raz- misleku o drugačnosti in k po- trditvi, da je drugačnost pravza- prav bogastvo. Večer, na katerem je bilo bolj ma- lo gledalcev – prisotna je bila predvsem italijanska publika, ki ima dober odnos do slovenske kulture in jezika in bi ju rada po- bližje spoznala -, so priredili SSG, združenje CISI iz Gorice, v sklopu omenjenega festivala, Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž v sklopu abonmaj- ske kampanje SSG: vse je bilo pod pokroviteljstvom Goriške pokra- jine. Dvojezična predstava sama je na- stala v sodelovanju SSG, kultur- nega društva Raz/seljeni in Gla- sbene matice, pa tudi Primorske- ga dnevnika in Slofesta, saj je bila premierno uprizorjena prav na tej manifestaciji 18. septembra le- tos na Borznem trgu v Trstu. Tekst so napisali Sabrina Morena, ki je podpisala tudi režijo, Martina Ka- fol, Martin Lissiach in Daniel Dan Malalan, ki smo ga do pred kratkim poznali kot Danijela Ma- lalana. Morena se je za uprizori- tev zgledovala po besedilu Laile Wadia Kako postati Italijani v 40 minutah. Žanrsko je predstavlje- na v slogu slide-showa, v katerem se pretakajo besede, podobe, vi- deo projekcije. Kot gost na skypu – na video posnetkih - nastopa Alessandro Mizzi. Iz harmonike, ki jo v živo igra Boštjan Zavnik, se oglašajo predvsem znane slo- venske ljudske pesmi. Voditelj vsega tega in pravi showman je igralec Danijel Malalan, ki, ko- mično preoblečen v Lepo Vido, ki pere plenice v pralnem stroju (tudi ona se je pač modernizira- la!) in sanja, da bi odšla kam dru- gam …, v humornem ključu raz- kriva jezikovne posebnosti slo- venščine. Pri tem opozarja na pravilno izgovarjavo določenih besed, ki lahko pomenijo z dru- gačnim naglasom čisto nekaj drugega. Zaradi tega lahko nasta- nejo kar smešne situacije in ne- sporazumi. Predstava vsebinsko nagovarja predvsem italijanskega gledalca, ki ob Malalanovem du- hovitem izvajanju izve nekaj slov- ničnih pravil, kako se pravilno iz- govarjajo posamezne črke in be- sede brez samoglasnikov, pa tudi to, da je dobro poznati vsaj nekaj slovenščine predvsem, ko gre v nakupovalne centre in turistična oz. termalna središča v notranjo- sti Slovenije. Seveda je poznavan- je jezika koristno tudi za bolj pri- jetno obiskovanje osmic, raztre- senih po kraških vaseh … V malce le preveč razvlečeni predstavi se zvrsti kar nekaj zabavnih pri- zorčkov, v katerih se svojim sla- bostim s ščepcem samoironije lahko nasmejijo tudi slovenski gledalci. / str. 14 IK Foto DP Daniel Dan Malalan in Boštjan Zavnik M. Brecelj, M. Pirjevec in Z. Jan Goriška 26. novembra 2015 7 Peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Poplačana dobrota ezadržljiv klic pravljic je v ponedeljek, 16. no- vembra 2015, zvabil v mladinsko sobo Feiglove knjižni- ce v Gorici okrog 40 zvedavih ci- cibanov, ki so kot vsakič napol- nili z veseljem in razigranostjo ta prijazni prostor, poln privlačnih ilustriranih knjig. Ko je zabrlela svečka in ko so se drobno oglasili zvoki lire, na katere je nežno me- lodijo ubirala Tadeja Faganel, in ko se je zaslišala tiha pesmica, so obmolknili in kot začarani spremljali pravljico Zvezdni to- larji, ki je izšla izpod plodnega peresa izrednih pravljičarjev, bra- tov Grimm. V čarobni svet pra- vljic sta male poslušalce popeljali omenjena Tadeja in Kristina Pa- hor Stanič, vzgojiteljici Waldor- fskega vrtca v Bukovici, ki vselej znata ustvariti tako pomirjujoče ozračje, da v njem zasanjajo še prisotne mamice. Nizek odrček se je spremenil v prizorišče, na katerem je zaživela drobna lut- kovna igrica. V njej je bila prota- gonistka nadvse darežljiva in do- brotljiva deklica. Ko se je v zim- skem dnevu sprehajala, se ji je najprej zasmilil ubogi fantiček: N lačen je bil in dala mu je kos kru-ha. Po poti je posamično srečalaše nekaj otrok, ki so jokali, tudi zato, ker so bili premraženi, zato jim je radodarno podarila najprej svojo kapico, nato jopico, krilce, nazadnje pa še srajčko, ko je že zašla v gozd in se je stemnilo. Čisto gola je stala med drevesi in mraz ji je bilo, takrat pa so se nanjo z neba usule svetle zvezdi- ce: bili so pravi zlati tolarji! Kar naenkrat je imela na sebi novo srajčko iz najsvetlejšega platna in bila bogata vse svoje žive dni. Pregovor pravi, da je dobrota si- rota. No, tokrat ni bilo tako. Ra- dodarna deklica je bila po- plačana. Mali obiskovalci pravlji- ce pa so bili deležni zlato sre- brnih čokoladnih evrčkov – zanje je poskrbela knjižničarka Breda - , s katerimi so se posladkali. Nato pa so se strnili okrog Tadeje in Kristine ter z njima ustvarjali kar- tonaste zvezdice na mali “risarski delavnici”. Naslednje snidenje s pravljico v Feiglovi knjižnici bo v ponedel- jek, 30. novembra 2015, ob 18. uri. IK Ob 150-letnici rojstva Poklon pisatelju Ivu Troštu petek, 6. novembra, so se prebivalci Orešja in Cola poklonili do- mačinu, pisatelju, učitelju in zborovodju Ivu Troštu (1885- 1937) ob 150-letnici njegovega rojstva, s postavitvijo spomin- ske plošče na pročelje hiše, v kateri se je rodil (pri Nackovih). Ker je že v otroštvu kazal veselje do učiteljskega poklica, je leta 1880 šel v enoletni pripravljal- ni tečaj v Kobarid, učiteljišče pa je z odličnim uspehom končal v Kopru, tu se je naučil tudi ita- lijanščine, kot samouk si je poz- neje osvojil še znanje češčine. Poučeval je v različnih krajih po Sloveniji, najraje pa v bližini rojstnega kraja. Povsod, kjer je bil v službi, je gojil tudi sadjar- stvo in vrtnarstvo, se posvečal glasbi, vodil cerkvene in pro- svetne pevske zbore, humani- tarna in naravoslovna društva. Posvečal pa se je tudi pisatelje- vanju. V vseh svojih zapisih, pripovedih, ljudskih povestih lahko zabeležimo njegovo na- vezanost na rodno zemljo, na Vipavsko dolino, še posebno na njegov gornji konec. Številni njegovi pripovedni sestavki so V bili uvrščeni v šolska berila. Naslovesnosti je o njegovem lite-rarnem delu spregovorila Mari- ja Koren Bajc. Na svečanosti je pozdravil tudi podžupan Občine Ajdovščina Alojzij Klemenčič, pranečakinja Maria Gerljevič Damiani, ki je bila pobudnica za poklon pra- stricu Ivu Troštu in je prišla s Sicilije, pa je prebrala nekaj družinskih spominov in se zau- stavila ob pomenu njegove du- hovne zapuščine in človeških vrednot, ki jih beležimo v vseh njegovih zapisih. Pozdravili pa so še predsednik društva Raz- potje s Cola Mitja Benčina in ravnatelj šole Rajko Ipavec. Na svečanosti so sodelovali učenci osnovne šole s Cola z zborov- skim petjem, z branjem odlom- kov iz pisateljevih del, z ljudski- mi plesi, z gledališkim prizo- rom in z nastopom glasbeni- kov. Prisotne so bile tudi vnukinja Beba Trošt Korenčan in nečakinja Silva Trošt Velikonja ter pranečakinje Marija in Fran- ka Žgavec. Praznično vzdušje je obogatil tudi krasen sončen je- senski dan. Obvestila V sredo, 2. decembra 2015, ob 18. uri bo v galeriji Družina na Krekovem trgu 3 v Ljubljani odprtje slikarske razstave olj Trpeča metamorfoza, Andreja Kosiča. Razstavo bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Dela bodo na ogled do 31. decembra 2015, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vljudno vabi člane in prijatelje na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Prodajamo več vrst domačega mladega vina. Tel. št. 0039 3391997101. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 27.11.2015 do 3.12.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 27. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 28. novembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 29. novembra, ob 21. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 30. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 1. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 2. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Franc Jeza, strastni iskatelj resnice - Izbor melodij. Četrtek, 3. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ vabita na 10. KONCERT V SPOMIN NA BERNARDKO RADETIČ z grškimi, slovenskimi in furlanskimi narodnimi pesmimi v priredbi Marca Sofianopula izvajajo: Enza Pecorari - sopran Mirjam Pahor - mezzosopran Martina Gereon - kitara Glasbeni spored dopolnjuje izbor pesmi Ljubke Šorli, Celsa Macorja in Silvia Dominija sobota, 28. novembra 2015, ob 21. uri cerkev sv. Nedelje v Selcah (Ronke) V kavarni Massimiliano v Krminu bo v soboto, 28. novembra, ob 18. uri odprtje fotografske razstave. Član Fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja fotografije, ki jih je posnel s camero obscuro v Parizu pred leti in po Krminu v prejšnjih tednih. Črno-bele fotografije so izdelane v tradicionalni tehniki od posnetka na film srednjega formata do povečave na baritni srebroželatinasti papir in prikazujejo urbana okolja iz avtorjeve priljubljene mišje perspektive. Vabljeni na odprtje in zdravico! Marko Vogrič razstavlja v Krminu Hvaležnica in Martinovo v Štandrežu Bogoslužna slovesnost, koncert in druženje e sobotno pritrkovanje je naznanjalo, da bo nedelja, 15. novembra, slove- snejša, kot so navadne nedelje. To nedeljo so v Štandrežu namreč praznovali zahvalni- co, ki je bila od nekdaj pose- ben dan, saj so bile štandreške družine odvisne od pridelkov, ki so jim jih dajale lepo obde- lane njive. Danes je obdelane zemlje malo, še manj pa je kmetov. Kljub temu je zahval- na nedelja zelo občutena in doživeta. Nekdo se je pošalil, rekoč, da čim manj je kmetov, tem več je v Štandrežu zelen- jave in drugih pridelkov. In res smo na trgu pred cerkvijo lahko občudovali lepo okrašen in obložen voz z raz- nimi darovi zemlje; na njem se je šopiril rejen puran (pičulat), ki je simbol Štan- dreža. Voz so pripravili sinovi kmetov, ki še vedno ljubijo do- mačo zemljo in njene pridelke. Zahvalna nedelja se je začela s slovesno mašo, pri kateri sta so- delovala mešani zbor na koru in otroški v prvih cerkvenih klo- peh. Ob številnih strežnikih, od katerih so bili nekateri v skavt- skih krojih, je domači župnik Ž Karel Bolčina med pridigo pou-daril, da moramo stalno izražatihvaležnost ljudem, ki z nami de- lijo življenjske poti, in Stvarni- ku, ki nam je vedno ob strani. Pri darovanju so otroci prinesli pred oltar košarice z razno ze- lenjavo in s sadjem. Po sveti maši je na trgu najprej zapel nekaj pesmi otroški cer- kveni zborček pod vodstvom Lucrezie Bogaro in ob spremlja- vi Tiziane Zavadlav na harmo- nij. Župnik je nato blagoslovil poljske pridelke, koruzni kruh in vino ter kmetijske stroje. Šte- vilni udeleženci so bili deležni koščka kruha in nazdravili so s kozarčkom blagoslovljenega vi- na. Otroci pa so posedli po trak- torjih in se na njih zabavali in se “važili”, da so izkušeni vozniki. V soboto zvečer je Prosvetno društvo Štandrež pripravilo tra- dicionalno martinovanje, na ka- terem ni smela manjkati ajdova polenta, ki se je vsem prav do- bro prilegla. Kuharjem je uspelo pripraviti res okusno polento in omako. Izkušeni fotograf Viktor Selva je prikazal zanimive foto- grafske posnetke iz Jordanije in Sirije. Občudovali smo predv- sem kraj Petra v Jordaniji in rim- sko mesto Palmira v Siriji, pre- den so ga islamski skrajneži poškodovali. V nedeljo, 15. novembra, je bil v župnijski dvorani Anton Gre- gorčič tudi Martinov zborovski koncert, ki ga je organiziralo Prosvetno društvo Štandrež in na kateren so nastopili trije zbori. Program je začel domači mešani zbor pod vodstvom Go- rana Ruzzierja. Med izva- janjem zbora je napove- dovalka Andreja Bizjak povabila prisotne k mi- nuti molka v spomin na nedolžne žrtve terori- stičnih napadov v zad- njih dneh. Del programa je na klavir spremljala Eva Dolinšek. Sledil je mešani zbor Obalca iz Kopra pod taktirko Sonje Mezgec. Program je končal Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka in Konto- vela, ki ga vodi Goran Ruzzier. Lep zborovski večer se je nadaljeval v spodnjih prosto- rih župnijskega doma, kjer so zbori, ob dobri jedači in pijači, podaljšali koncert, ki je trajal več kot tisti v zgornji dvorani. Podoben koncert so trije omen- jeni zbori izvedli 18. oktobra v Središču Rotunda v Kopru. DP Foto DP Kultura26. novembra 20158 ot smo napovedali v prejšnji šte- vilki našega tednika, objavljamo tehtne in poglobljene besede, s katerimi je dr. Verena Koršič Zorn orisala življenjsko in ustvarjalno pot priznanega likovnega ustvarjalca, dobitnika Prešer- nove nagrade, akademskega slikarja An- dreja Jemca, predvsem pa vsebinske raz- sežnosti njegovih umetnin, na zelo do- bro obiskanem odprtju razstave Med tu- kaj in onkraj, v torek, 10. novembra 2015, v galerijskih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratužv Gorici. Razstava, ki je na- stala ob sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala kot spremljevalni dogodek Medna- rodnegsa festivala sodobne gla- sbe Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči in predstavlja okrog 32 Jemčevih del velikega in manjšega formata, risb in akril- nih slik na platnu, nastalih v zadnjih dveh desetletjih, bo v KCLB na ogled do 26. januarja 2016. Spoštovani, goriški ljubitelji umetnosti se lahko upravičeno čutimo počaščene, da imamo nocoj v našem kulturnem hra- mu tako eminentnega gosta, kot je umetnik Andrej Jemec. Mislim, da še nismo doživeli obiska človeka, ki bi v sebi združeval vsestranskega ustvar- jalca, pedagoga, člana Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti in dobitnika naj- višjega slovenskega kulturnega priznanja Prešernove nagrade. Razstava je bila zasnovana v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka in je bila v manjšem in nekoliko drugačnem obsegu na ogled kot spremljevalni dogodek gla- sbenih Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči. Andrej Jemec se je s svojim opusom že zapisal v slovensko in svetovno umetno- stno dediščino. Njegova dela so na ra- zličnih mednarodnih likovnih priredit- vah dosegla številna najvišja priznanja in odličja in našla domovanje v pomem- bnih svetovnih likovnih zbirkah. Jemčeva umetniška pot se je začela obli- kovati še pred vpisom na novoustanovlje- no Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in je po umetnikovih besedah popestrila sošolcem marsikatero sred- nješolsko urico z duhovitimi domislica- mi v šolskem časopisu. Pot akademijske- ga študija se je odvijala v nelagodnem, če že ne v napetem vzdušju, saj je povsod prisotna socialistična ideologija vsiljevala svoje poglede in načela tudi v umetniško ustvarjanje. Umetniku je uspelo vztrajati v svojem doslednem odnosu do svobode misli in izražanja in potegniti za sabo tu- di nekaj kolegov, ki so zanesljivo usmer- jali slovensko umetnost v širše razglede svetovnega umetnostnega dogajanja. Med njegovimi profesorji so bili pomem- bni predvsem Marij Pregelj, Gabrijel Stu- pica, Riko Debenjak in Božidar Jakac. Štu- dijske, poklicne in življenjske izkušnje si je pridobival tudi v tujini, npr. v Italiji, Franciji, Angliji, Nemčiji in spoznaval po- membne osebnosti, npr. Peggy Guggen- heim, ajdovskega rojaka Vena Pilona, ki mu je omogočil srečanja z znanimi umet- niki, npr. z Maxom Ernstom. Posebna privlačnost grafičnega ustvar- janja je Jemca zasvojila tudi z nastankom Mednarodnega ljubljanskega grafičnega bienala in ljubljanske grafične šole, ki je slovensko grafiko dvignila v sam vrh sve- tovnega grafičnega dogajanja. V tej teh- niki je Jemec dosegel izjemne uspehe in tudi prvo pomembno mednarodno na- grado v Tokiu. Sicer umetniku ni tuja no- bena tehnika; ustvarja v akrilu, akvarelu, različnih grafičnih in risarskih tehnikah, tapiseriji, v kiparstvu, mobilnih objektih, oblikovanju stekla... Po študiju na akademiji ga je ustvarjalno raziskovanje vodilo v abstraktno izražan- je v širokem pomenu, z občasnimi rahli- mi odkloni, v katerih zasledimo tudi fi- guralno podlago. Na ogled postavljena dela zajemajo izbor risb in akrilnih slik na platnu, nastalih v zadnjih dveh dese- tletjih umetnikovega ustvarjanja. Naslov razstavi Med tukaj in onkraj je prišepnila ena razstavljenih slik in tematsko za- mejuje prostor, na katerega se nave- zujejo izbrana dela, različna po for- matu, a z nezmanjšano izrazno močjo. Človek se v bistvu stalno gi- blje po robu, rahel odmik ga lahko zanese na eno ali drugo stran, v do- bro ali zlo, v življenje ali smrt, v na- ravno ali nadnaravno, zato je iskanje ravnotežja bistvenega pomena. Vsa- ka slika ima svojo zgodbo, nič ni slučajno, tu ni prostora za lar- purlartizem, vsaka poteza ima svoj pomen, a gledalcu dopušča večplastno branje. Umetnik vidi svet in ideje v barvi in svetlobi. Potek njegove ustvarjalnosti je barvno svetlobna simfonija, ki se razleti v tisoč in en ton, od ka- terih se vsak navezuje na dušev- ni vzgib, domišljen izraz, pre- tehtano misel, vzklik radosti, bolečino in žalost, začudenje, hrepenenje... Jemčev barvni in barviti svet nas nezavedno om- reži, ob podpori naslovnih na- migov pa se nam odpira široka umetnikova notranjost, polna občutij in skrivnostnih poti, ki jih av- tor premišljeno odkriva z barvo, po- tezami in številnimi simboli in alu- zijami. Umetnik nam v izbruhu bar- vne evforije ali zadržane in mestoma presunljivo temačne barvne lestvice razgalja svoja intimna doživetja in doživljanja, paleto občutkov ob zaz- navanju dogodkov velike in male zgodovine, globino duše, pa tudi strah in občutek nebogljenosti pred skrivnostmi vesolja in večnosti, npr. v delih Skrivnosti in Nočna prikazanja. Izjemen opazovalec in analitik človekovih dejanj in misli s preroško jasnostjo presoja in ocenjuje, tu- di s kritično ostjo, različne družbene pre- mike in jih prestavlja v učinkovite barvne kompozicije, kot je npr. Titova cesta, na- stala ob nostalgičnem oživljanju prete- klih idolov. Številna umetnikova dela lahko beremo v dobesednem ali metafo- ričnem ključu. Križ je lahko le križ ali pa simbol neznosnega trpljenja ob spomin- janju na našo še nerazčiščeno polprete- klo zgodovino. Na človekovo krutost se navezujejo tudi nekatera druga dela, npr. Posušena kri, Masaker, Sledi nasilja, pri katerih so barve, način njihovega na- našanja in moč poteze izredno povedni element. Za menoj sta monumentalni, vsebinsko dramatični deli Noč in Apoka- lipsa-Ogenj, dim in pepel (modri plamen na žerjavici), ki pa se prek temne slike V znamenju križa-Kočevski Rog umirita v prosojno nedolžnost Rahlega dotika be- line, v katerem se avtor razneži v svetlob- nem odsevu. Pomemben element v Jemčevih delih je narava; njen dotik zaigra na različne stru- ne: oglaša se zadržano, kot spomin iz pre- teklosti, glasno kot strasten opoj barvne- ga razkošja v Svetlobi lagune, ljubkoval- no kot intimno spogledovanje z otroškim “poljedelskim načrtom” v Aleksandro- vem jagodnem vrtu, kot igriv in nagajiv spomin s Sinjega Vrha v Burji, trdno in kleno kot sklenjena skulptura v Krošnji. Spoštljiv slikarjev odnos pa si je pridobila častitljiva lipa, ki kraljuje sredi Prešernove Vrbe: kljub zimski belini z zelenimi za- metki dokazuje svojo živost in vztrajnost; nam Slovencem zunaj matičnih meja je ta simbolni odtenek še posebno pri srcu. Med razstavljenimi deli je tudi ciklus risb z grafitnim svinčnikom, ki tematsko zao- krožuje nekatera dela v akrilu. S svojo ostro, nervozno črto te drobne umetnine nakazujejo vsebinsko vznemirljivo tema- tiko, ki jo lahko označimo kot sad avtorjevih kritičnih razmišljanj o človekovi ne- spameti, duhovni revščini in nepopisni krutosti, ki je v ne tako oddaljenem času prestopila vse meje člo- veškega dostojanstva in se pogreznila v blato najokrut- nejših zločinov. Nekatere ri- sbe so opremljene tudi z zgovornimi napisi, ki iro- nično pojasnjujejo prikaza- no tematiko. Sprehod med razstavljenimi deli nam odkriva tenkočut- nega umetnika, ki v sebi združuje nežno, lirično, in krepko, epsko prvino: ena umetniku prišepetava pe- sem v lazurnih tonih, druga pa ga nagovarja s pastozni- mi potezami in odločnimi zamahi, z nanosi barvnih plasti, v katerih je igra sve- tlobnih kontrastov močna in pronicljiva. Ob njegovih barvno eksplozivnih umetninah se roje- vata veselje in optimizem, umirjeni bar- vni odtenki pa vabijo k razmišljanju. Prepričani smo, gospod akademik, da bo- do Vaša dela, polna duhovnih in etičnih sporočilnosti, oplemenitila tukajšnjo slo- vensko skupnost, sosednemu narodu pa odstrla pogled v življenjsko moč sloven- ske ustvarjalnosti. K Radio Trst A bo v nedeljo, 29. novembra, ob 12.00 predvajal drugo radijsko srečanje z dr. Kar - lom Bonuttijem, zaslužnim pro - fesorjem ekonomije na Cle ve - land State University- Državni univerzi v Clevelandu in častnim konzulom Republike Slovenije v tem mestu, ki mu zaradi veli ke - ga števila tam živečih Slovencev pravijo tudi “ameriška Ljubljana”. V prvi oddaji je ugledni diplomat pripovedoval o svojem otroštvu v Bukovici, o šolanju v go riškem malem semenišču in o štu dent - skih letih v švicarskem Fribourgu. V drugi oddaji pa bo govor predvsem o Bo - nuttijevem aktivnem družbenem udej - stvo vanju in kulturno-prosvetnem de lo va - nju v slovenski clevelandski skupnosti. Beseda bo tekla tudi o izmenjavi štu dij - skih programov, profesorjev in študentov med Clevelandsko državno uni - verzo in Univerzo v Ljubljani, saj je to plodno sodelovanje, kate re - ga začetki segajo v zgodnja o - sem deseta leta prejšnjega sto - let ja, zaživelo prav po Bonuttijevi zaslugi. Znani in mednarodno uveljavljeni goriški rojak bo obu - dil spomine tudi na čase, ko se je kmalu po svojem prihodu v ZDA močno zavzel in s svojimi priza de va - nji odločilno pripomogel, da je med ame - riškimi Slovenci stekla uspešna nabirka denarnih sredstev za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Glede na to, da se je med snemanjem nabralo veliko zanimivega gradiva, bodo poslušalci lahko prisluhnili tudi tretji oddaji, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. novembra, ob 14.10. Radijska srečanja z dr. Karlom Bo nuttijem je pripravila urednica Ines Škabar. Dr. Karl Bonutti – Druga in tretja oddaja Razstava del A. Jemca v KCLB / Predstavitev dr. Verene Koršič Zorn Med tukaj in onkraj Andrej Jemec in dr. Verena Koršič Zorn (foto dpd) red kratkim sva se s kole- gom Aljošo, ki je že dese- tletja aktiven v krogih so- dobne umetnosti, zapletla v po- govor o potrebi po prostorih v kulturi. Njegovo mnenje, nekoliko ra- dikalizirano za potrebe diskusije, je, da kultura ne potrebuje več fizičnih pro- storov, da se je ta premaknila v virtual- nost in tako postala vsem dostopna, ka- darkoli in kjerkoli. Nove generacije naj namreč ne bi iskale kulture (ali kakršnekoli druge novosti in zanimi- vosti) v določenih, temu namenjenih lokacijah, temveč te v skladu z njiho- vim zanimanjem že toliko prej najdejo prek virtualnih kanalov. Prostori kul- ture (kot bi lahko rekli analogno v ve- liki meri drži tudi za izobraževanje) ne zasedajo več ekskluzivnosti, prek kate- rih naj bi se kultura širila med ljud- stvom, saj se disperzno že širi prek no- vih medijev. Takšni prostori zato danes v veliki meri predstavljajo nepotreben strošek in s tem tudi odhajanje sredstev za kulturo iz programov v “beton”. Seveda se z argumentom deloma strin- jam. Obsedenost z grajenjem in prena- vljanjem, ki jo pri nas gojimo že dese- tletja, je velik krivec za ne ravno dobro delujočo kulturno sfero. Spomnimo se na primer, kako je MONG pred nekaj leti financirala študijo (!!) gradnje no- vega kulturnega kompleksa v višjem znesku, kot je dala prek razpisov na vol- jo za kulturne projekte in programe. Sam sem namreč daleč od kakšnega promotorja gradnje katedral in spome- nikov kulturi, ki najbrž služijo le ba- hanju občinskih veljakov in priskrbitvi kakšnega delovnega mesta za “za- služne”. Dejstvo je, da se marsikateri župan lažje pohvali z lepo in novo zgradbo kot pa s funkcionalno kultur- no sfero. Še več, sam sem v veliki meri kritičen do obstoječih kulturnih pro- storov, ki, zaradi inercije in navajenosti, največkrat ne znajo zaznati pomembne premike v družbi in zato ne zmorejo ustrezno služiti svojemu poslanstvu. In vendar je potrebno poudariti po- membno vlogo, ki jo – onkraj golega posredovanja vsebin – znotraj evrop- skih mest zasedajo kulturna središča in drugi prostori kulture. Na tej točki mo- ramo, sicer nekoliko rokohitrsko, nare- diti razlikovanje med umetnostjo in kulturo. Umetnost je v osnovi produkt: knjiga (oz. njena vsebina), slika, per- formans, koncert. Za uporabljanje umetniškega produkta praviloma ne potrebujemo nujno posebnega prosto- ra. Kultura pa je širši pojem. Kultura – ravno tako kot v kmetijstvu – označuje gojenje, specifično go- jenje na določenem prostoru v skladu s potrebami in zasledu- joč splošno blaginjo tega pro- stora. Zato je kultura, v nasprotju z umetnostjo, vedno lokalizirana. In sko- zi svoje vsebine goji v prvi vrsti človeka, svobodnega občana. K temu razmišljanju me je spodbudil tudi nedeljski obisk nekega prostora, ki je ravno na drugem polu kulture: trgov- skega centra Qlandia. Saj, ne da bi imel načelno kaj proti trgovskim središčem, sploh pa ne proti temu, da ljudje imajo delo in da si lahko privoščijo hrano in obleke. Vendar opazujoč gibanje in ob- našanje obiskovalcev, se mi je zasvetila ideja, da bolj kakor kdaj, ravno v no- vem času periferna mesta po Evropi po- stajajo podobna takim centrom. Trgov- ska središča, ki so nekakšna mesta v mestih, niso v pravem pomenu prostor druženja, temveč s svojo hrupno gla- sbo, presvetljenostjo in razkošno po- nudbo (pomislimo le, kako bi naše no- ne, ko so bile mlade, doživljale takšen prostor) delujejo kot instantno ugodje (ali, če smo bolj kritični, mašilo) vsem našim čutilom. Zdi se, kot da je vse, kar je tam, le zaradi nas in da vse vdira di- rektno v nas. Temu primerno se ob- našajo tudi obiskovalci: razdraženi so, ko morajo čakati v vrsti ali ko ne dobijo izdelka, ki so si ga zaželeli, zahtevajoči so, marsikdaj vulgarni ali cinični. Velik dotok italijanskih obiskovalcev se, ra- zen tega, da je Erjavčeva ulica postala neke vrste obvoznica, sploh ne pozna znotraj mesta in ne pripomore prav k ničemur, da bi se prebivalci z obeh stra- ni meje boljše poznali ali se med seboj zbližali. Vstopijo v ta abstraktni prostor, ki nima nikakršne zveze z okolico, ku- pujejo izdelke iz Bangladeša ali Pakista- na po neki abstraktni modi, jedo ab- straktno, obdelano hrano. Tako tudi življenje v mestih postaja vedno bolj abstraktno. Ljudje zahtevajo, kar se jim zdi, da jim pripada, zapirajo se v hiše, edino, kar jih še veže na območje, je nekakšen strah pred abstraktnimi tujci, ki bodo prišli in jim ukradli njihov ab- straktni “način življenja”. Kulturni prostor pa je, nasprotno, oro- pan nujnosti, pa naj bo ugodje ali delo. Je prosti čas v pravem pomenu, saj je osvobojen neposredne uporabe, in je zato čas, ki si ga sami namenimo, ki si ga sebi odtrgamo. Vstop v takšen pro- stor pa je vedno srečanje z drugim: tako z vsebino, z razmišljanjem, ki ga je av- tor pretopil v umetniško delo, kot tudi, kar ni zanemarljivo, z drugimi obisko- valci. Zato tudi, v nasprotju z umet- niškimi puritanci, zagovarjam odprtja in zakuske. Ravno v teh formalnih do- godkih se dogajajo prava neformalna srečanja med različnimi občani, se do- gajajo pogovori, razmisleki, kritike, se izmenjujejo pogledi na umetnost, lite- raturo, politiko in ravno tu se formira tisto, kar bi lahko imenovali scena, ti- sto, kar vsebuje vse posameznike, ven- dar je več od vsakega posameznika, in po čemer mesto postaja specifično, drugačno od drugih mest, in ravno v tej specifičnosti ima svojo pravo vred- nost. Lahko bi seveda povedali še kaj o učin- kih, ki jih imajo takšni prostori na me- sta: kako lahko oživljajo mrtve dele me- sta, kako praktično vsak turizem (razen športnega ali igralništva) temelji na kulturi in kako so nekatera mesta zgra- dila celotno ekonomijo na majhnih, samoniklih kulturnih središčih (Berlin je nedvomno najlepši primer tega). Po- membno je to, da Evropa, kot si jo predstavljamo še vedno danes, temelji na tem kvalitetnem prostem času, na tej svobodi in unikatnosti posamezni- ka, ki se oblikuje ravno skozi takšna srečanja in sestavlja identiteto mesta. Ko mesto ne goji teh malih otokov “neuporabnosti”, izgubi vse to, posta- ne takšno kot tisoče kitajskih mest. Me- sto brez kulture nima identitete, je ab- straktno. V najboljšem primeru je trgovski center, v najslabšem delovno taborišče. Miha Kosovel P Pisma iz druge GoriceProstor in kultura Kultura 26. novembra 2015 9 Knjižna zbirka GMD za leto 2016 Branje, ki rojeva življenje pozdravnem nagovoru zbranim v Galeriji Ars na Travniku v Gorici - med njimi so bili tudi dr. Karl Bonutti, nekdanji veleposlanik RS pri Sve- tem sedežu, sovodenjska županja Alenka Florenin in pokrajinski taj- nik SSk Julijan Čavdek - se je zah- valil avtorjem, ilustratorjem, lek- torjem in vsem prijateljem Mo- horjeve družbe. Letošnjo “sončno zbirko” sestavljajo Koledar za leto 2016, ki obsega nad 350 strani, knjiga Ptičje kvatre izpod peresa Danijela Čotarja, ki jo je moj- strsko ilustriral Matej Susič, zbirka štirih pravljic Mire Zelin- ke Kraljestvo morja z bogatimi ilustracijami Jasne Merku' in življenjska pripoved g. Stanka Sivca Skozi ogenj. “Zbirka naj bo vsem nam bogat doprinos k našemu notranjemu zorenju”, je dejal msgr. Podbersič. Koledar za leto 2016 O Koledarju, osi zbirke, je nje- gov urednik in tajnik GMD Marko Tavčar povedal, da je le- tos posvečen Benečiji (prav ta- ko kot stenski Naš koledar). Skozi 12 mesecev nas spremlja- jo fotografije o nekaterih ljud- skih navadah, od koledovanja mimo pustovanja do devetice v adventnem času. Ob 150-letnici plebiscita so Benečiji posvečeni tudi trije tehtni članki, ki so jih prispevali Ezio Gosgnach, Riccar- do Ruttar in Giorgio Banchig. “To- rej poklon Benečiji in tam- kajšnjim ljudem, ki že 150 let vztrajno in odločno stojijo na po- ložajih, da ohranjajo slovensko besedo, pesem in kulturo”. Pri Ko- ledarju je letos sodelovalo več kot 60 avtorjev, ki so osvetlili različne vidike življenja naše narodne skupnosti, prispevali spominske zapise, poročila o delovanju zvez, ustanov, društev. Zbornik je zato “dokument časa, ljudi in razmer, v katerih živimo”. Koledar in osta- le knjige v letošnjem letu ne bi izšle, je še povedal Tavčar, ko ne V bi se avtorji, ilustratorji in sode-lavci odpovedali honorarjem, kaj-ti Zadruga Goriška Mohorjeva doživlja hudo krizo zaradi krčenj finančnih sredstev. Goriška Mo- horjeva družba jim je iskreno hva- ležna, da “tudi na tak način pod- pirajo založbo, ki je v tem prosto- ru prisotna več kot 90 let”. Kole- dar in zbirka “potrjujeta širino in odprtost, ki jo je GMD vedno iz- kazovala”, je še dejal Tavčar. V zborniku, ki ga je natisnila Tiskar- na Budin, sta namreč objavljeni tudi pregled stanja slovenskega šolstva v zamejskem prostoru, ki ga je pripravil Slori, in natančna bibliografija knjižnih izdaj v mi- nulem letu, ki jo je pripravila knjižničarka NŠK Ksenija Majov- ski. Ptičje kvatre Danijel Čotar se je - deset let po izidu uspešnice o sirarstvu - letos predstavil kot občutljiv in duhovit opazovalec življenja v naravi. Knji- ga prinaša naravoslovni opis 32 ptic, zraven pa življenjsko zgodbo s polno mero zdrave ljudske mo- drosti. Avtor uvodne besede Jurij Paljk je v ponedeljek povedal, da je Čotar danes “dejansko edini so- dobni nadaljevalec slovitega Fra- na Erjavca”. V današnjem svetu, ki se je umaknil od narave, “smo vsi potrebni čudovitih pripovedi o živalicah”. Če Erjavec ne najde več poti do bralca zaradi zastare- lega jezika, to za Čotarja ne velja, saj je njegov jezik sočen in lep. Pri- povedi o ptičkih, ki so prispodoba našega življenja, pričajo o tesni povezanosti pisca z zemljo, našim človekom in izročilom. Ptice je upodobil Matej Susič v tehniki ak- varela, ki “je zelo zahtevna in naj- bližja poeziji”, je dejal Paljk. Med drugim je poudaril razliko med pravljičnimi upodobitvami Jasne Merku' in pa Su- sičevimi podobami, ki so morale odgovar- jati natančnim navodilom avtor- ja; ta je namreč prej znanstvenik kot pripovedovalec. Čotar je pripomnil, da je Susič pri- den akvarelist, da pa ni bil vajen naravoslovne ilustracije. “Tu ni dovolj umetniška žilica, treba je biti tudi natančni. Dovolj je, da je zgrešena poteza, črta, krivulja in žival ni več tista. To je bil zanj velik izziv... Koliko truda ga je stalo, ne vemo. Mislim, da ga je stalo pre- cej. Nazadnje se mi zdi, da je na- logo opravil odlično”. Čotar se je zahvalil Paljku za ugodne sprem- ne misli, prof. Majdi Cibic in prof. Mariji Češčut za jezikovne nasve- te, tiskarni Grafica Goriziana, ki se je dela lotila profesionalno, “svo- jim domačim” pa za to, ker so mu sproti reševali težave na računal- niku. “Kot otrok sem bil pastir na Krasu”, je še povedal avtor, ki je med počitnicami pri sorodnikih pasel krave vse do 16. leta. “Časa za občudovanje narave je bilo še in še”, a otroci se takrat o naravi niso veliko naučili, ker odrasli ni- so imeli do otrok takega odnosa, kot ga imajo danes. “Niso imeli časa za otroke. Videli so samo de- lo, delo in delo”. Resneje se je za ptiče začel zanimati v zrelih letih, ko je imel možnost si priskrbeti dober daljnogled, fotografski apa- rat, teleobjektive in registrator za snemanje petja. Z vsemi temi pri- pomočki se je lahko ptičem bolj približal, “kajti ptiči nočejo, da se jim človek približa”. V slogu Frana Erjavca - “čeprav se ne mislim ni- kakor primerjati z njim, saj je v svojem slogu neprekosljiv moj- ster” - je opisom ptic dodal kakšno svojo zgodbico, anekdoto, pripe- tljaj, ki se mu je zgodil v zvezi z eno ali drugo ptico. Knjiga je na- pisana tako, da bi bila privlačna za otroke in odrasle, “upam, da mi je uspelo”. Zakaj pa tak naslov? “Kvatre so bile nekoč posebna ver- ska pobožnost, ki se je ujemala z začetkom letnih časov... Večina ljudi danes niti ne ve, kaj ta beseda pomeni. Meni je zelo simpatična in sem jo skoraj nalašč potegnil iz pozabe za svojo knjigo”. Ptiče je namreč razdelil v štiri skupine in jih postavil v štiri letne čase. Kraljestvo morja Knjigo pravljic, ki jih je napisala Mira Tavčar Zelinka (1932-2010), doma iz štajerske dežele, ilustrira- la pa Jasna Merku', je v Gorici do naj se, po tako krutih, krvavih dogodkih v Parizu in drugod po svetu, ne bi bal “črnega moža”, neznanca, tuj- ca, še posebno, če v svojih rokah drži morilno orožje in strelja v nič hudega sluteče ljudi, ki bi radi le v miru uživali svoje proste urice? Težko je v takem duševnem razpo- loženju iskati dobro v človeku, iskati v njem tisto človečnost, po kateri vsi hrepenimo, da bi za- vladala med nami (utopične žel- je?). Vse nas namreč vodi v smer ksenofobije, ki se ji je težko izo- gniti. Ustvarjalci svojevrstne predstave, pravzaprav dramsko plesne etu- de, kot so jo poimenovali, Kdo se boji črnega moža, ki je krstno izpovedala svoje poglede na tuj- ce in tujstvo, migrante in migra- cijo, v četrtek, 12. novembra 2015, na velikem odru Sloven- skega narodnega gledališča Nova Gorica kot zunaj abonmajska gledališka ponudba, gotovo si niso mislili, da bo izbrana tema tako trpko aktualna in da se bo tako ne- posredno tikala te naše tako zelo ranljive Evrope. Tega našega “sta- rega kontinenta”, prepojenega z antiko in visokimi mislimi velikih modrecev, ta kontinent, ki je san- jal o bratstvu med narodi in je zato odpravil vse svoje notranje meje, a jih sedaj ob zmeraj novih valo- K vih migrantov v strahu pred nez-nanim, ki lahko ob tem nastopi,spet postavlja v obliki bodečih pre- grad in zidov. Smilijo se nam množice ljudi, ki bežijo iz vojnih žarišč, a žal so med njimi gotovo tudi “potuhnjeni” črni možje, ki sejejo strah in teror s svojimi okrutnimi dejanji. Zato se v nas prebuja prastrah pred vsem tistim, kar nam je tuje, neznano, pa tudi vselej v nas prisoten strah pred smrtjo, ki preži na vsakem koraku. Tudi zato, ker se več krat čutimo za- puščene, osamljene, nesprejete v tej razčlove če ni družbi. Še v lastni družini se človek lahko po čuti sam, vsem tuj. Re žiser, igralec in koreograf Ivan Peternelj, ki se je v novogoriškem gledališču to- krat prvič predstavil kot režiser in ki je bil za svoje ustvarjalno delo mnogokrat na- grajen – tudi z Žu pančičevo nagra- do, najvišjo nagrado, ki jo podel- juje Mestna ob čina Ljubljana za umetniško ust varjanje, in drama- turginja Tereza Gregorič iz SNG Nova Gorica sta iz besedil znanih domačih in tujih avtorjev, Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Boštjana Videmška, Charlesa Bau- delaira, In- gmarja Ber- gmana, Willia- ma Shakespea- ra in Alberta Camusa stkala svojevrstno uprizoritev, v kateri ima sre- diščno mesto beseda s svojo sporočilno močjo. Ta naj nas vodi do člo- večnosti, do humanosti, ki nam velikokrat pri- manjkuje. Izbrani teksti, ki so jih z dokajšnjo izrazitostjo in pogloblje- nim žarom podajali - in pri tem lahko svobodno interpretirali in jim vdahnili tudi svoje čustveno razpoloženje ob vsebinski spo- ročilnosti - igralci Marjuta Slamič (Ona, Reka, Smrt), Gorazd Jako- mini (Tujec, Volk, On) in Ana Fac- chini (Poeta), so zvezili zelo li- rično, poetično tkanino, ki jo je še poudarjala izrazna moč svetlobe in zatemnitve (mladi oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc) v glavnem golega odra, odetega v črne nianse (scenografija AVGUS). Poetično ozračje, z vznemirljivimi odtenki vred, sta nedvomno ustvarjala tu- di plesalca in koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia (Senci) na glasbo Mitje Vrhovnika Smrekarja. Njuni telesni gibi so večkrat bolj zgovorni kot vsaka izražena bese- da. Skrivnosten ton celoti so dajali tudi kostumi v črnih odtenkih po zamisli Barbare Stupica. Nekateri prizori so bili res enkratni; Shake- spearovi verzi so iz ust Gorazda Ja- kominija izzveneli v vsej svoji ar- haični veličini. Tudi Marjuta Sla- mič in Ana Facchini sta vzbudili v gledalcu kar nekaj emocij. V poetično ozračje so sicer “trdo” realistično zarezali izvlečki iz slo- venskega zakonika o tujcih, njiho- vih pravicah in še marsičem, izrečeni v hladnem, drdrajočem tonu. Bolj sprejemljiv je bil inter- mezzo, ki so ga ustvarili citati iz enciklopedije o migracijskem toku ptic, ki se kot selivke vedno znova odpravljajo na dolgo pot čez mor- je, pa se spet vračajo k nam. Pri tem je plesna izraznost spet očar- ljivo napolnila oder. Sploh je bila ta svojevrstna dramska “simfoni- ja” prepojena z zvoki, pesmijo, simbolnimi segmenti, ki so se brez dvoma dotaknili gledalčeve no- tranjosti, v kolikšni meri, pa naj vsak zase presodi. IK predstavila avtoričina nečakinja Tanja Rebula. Povedala je, da je zanjo vsak izid knjige na neki način začetek novega življenja: “V rodbini, v katerim sem živela, je bil to vedno znanilec pomladi, tu- di če je bila jesen ali zima”. Mira Tavčar je bila zelo povezana s se- stro Zoro: “Moja mama jo je spod- budila k pisanju pravljic”, je pove- dala Tanja Rebula. Njen ded je hčerki Miri bral knjige na glas, ko je bila zelo bolna: “Zelo me je ga- nilo, ko sem izvedela, da je ure in ure bral iz Mohorjevih knjig, do- kler ni ozdravela. Branje na glas rojeva življenje preko besede, pre- ko ljubezni, ki je dana človeku, ki bere na tiho ali na glas”. Od tete Mire se je Tanja Rebula “naučila nekaterih nenavadnih potez, kot so velika vedrina, optimizem, hu- mor, odnos do življenja, tudi ko mogoče ni vedno vse idealno. To je razvidno tudi iz njenih pra- vljic”. Ob peti obletnici njene smrti je nečakinja čutila kot po- slanstvo, da bi ovrednotila njeno zapuščino. Želela je namreč, da bi pravljice, ki so jih pogosto brali na Radiu Trst A, prišle med otroke. Ogromno jih je še neobjavljenih. V tetinem pra- vljičnem svetu je veliko lepote, topli- ne in srčne kulture, veliko hrepenenja po dobrem in le- pem, ki ni naivno! Zato “začnimo spet verjeti v zma- go dobrega, tudi odrasli to potre- bujemo”! “Vsako rojstvo knjige je nekaj dra- gocenega. Ko doživljaš besedo, se vanjo utopiš”, je dejala Jasna Mer- ku''. Čeprav je njena najljubša žival ptica, zaradi česar bo “gotovo slastno prebrala Čotarjevo knji- go”, je pa voda njen element. Z ve- likim veseljem je zato sprejela ta izziv. Avtorice ni spoznala, a pri delu ji je bila ob strani, kot bi ji pripovedovala pravljice. “Svet pra- vljic je svet vrednot in simbolov, narava pa dodatno ponuja pri- ložnost srečanja z duhovnim sve- tom”. Zato je z ilustracijami skušala “posredovati te vrednote, ki so tiste, ki nas osrečujejo in nam dajejo smisel v življenju”. Skozi ogenj Gre za pričevanje, življenjsko pri- poved primorskega duhovnika Stanka Sivca, doma z Livka pri Ko- baridu, ki so ga kot študenta teo- logije zaznamovale politične raz- mere v nekdanji Jugoslaviji ob koncu druge vojne. Avtor je pove- dal, da “ptički svobodno letijo brez državnih meja”, v kraljestvu morja so tudi svobodna bitja. “Bit- je, ki je vrhunec, krona našega bi- vanja na svetu, ki je Božja podoba, ki naj bi bilo najbolj svobodno, pa je večkrat najbolj zasužnjeno... Mi Slovenci smo to krepko občutili in posledice čutimo tudi danes”. K pisanju ga je spodbujal upokojeni vipavski župnik g. Boris Čibej, je povedal Sivec; za njim še dr. Mi- roslava Cencič, prelat Renato Pod- bersič starejši in prof. Renato Pod- bersič ml., “ki je bil tako navdušen nad tem mojim otrokom, ki sem ga spočel v poznih letih”. Za izda- jo knjige se je zahvalil Mohorjevi, zlasti Mirjam Simčič, “ki je do- jenčka negovala”. In je izšla knjiga Skozi ogenj, psalm 66, prava hra- na za življenje... “Nikdar v življen- ju si nisem mislil, da bi kaj napi- sal”, čeprav ga je kot otroka “z le- po in krepko slovensko besedo” očaral g. Jožko Kragelj. “To je bila iskrica, ki je dolgo tlela”. Sivec je z drugimi duhovniki preizkusil za- por in samico, prisilno delo in sodni proces, ker je “ljubil domo- vino in vero”. Časi “so se spreme- nili, a človek še vedno ni svobo- den. Božja podoba je še zmeraj pod udarom. To je tragedija... A pred nami je večnost, to je lepo, to je rešitev. Hvala Bogu”! Uvodno besedo je v knjigi napisa- la Mira Cencič, hvaležna, da je g. Sivec v samo nekaj mesecih “dal na papir, kar je nosil v sebi, kar ga je mučilo ponoči”. Dočakal je, da bo lahko tudi mladi rod prebral in spoznal obdobje, predvsem pa “veličino tistih ljudi, ki so zdržali, ki so imeli v sebi toliko moči, upanja, ljubezni in razumevanja, da so ostali pokončni, v zgled vsem nam in prihodnjim rodo- vom”. / DD SNG Nova Gorica / Premiera: Kdo se boji črnega moža Strah ima velike oči V okviru Tedna Karitas so minuli petek na dvorcu Zemono pri Vipavi odprli prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala avgusta na Sinjem vrhu v 21. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas z geslom: “Veselite se življenja”! Izkupiček od prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom. Številne zbrane so na Zemonu nagovorili: ravnatelj Škofijske karitas Koper Slavko Rebec, ajdovski župan Tadej Beočanin ter vipavski župan Ivan Princes. Predstavitev projekta Umetniki za karitas in udeležencev je povezovala Nataša Ličen, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in vodja gibanja Jožica Ličen sta v pogovoru z njo spregovorili o gibanju Umetniki za karitas. S petjem je večer obogatil Komorni zbor Limbar iz Moravč. Razstavo je odprl Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Udeleženci kolonije iz Slovenije: Barbara Demšar, Črtomir Frelih, Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen Smodiš, Lucija Stramec in Veljko Toman; iz tujine: Marija Efremova (Rim), Brigitte Kollegger (Graz) in Tanja Tanevska (Skopje). Razstavljena so bila tudi dela strokovnih sodelavcev in darovalcev. V mesecu decembru bo razstava tudi v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Marjuta Slamič in Nastja Bremec Umetniki za karitas 2015 S. Sivec, T. Rebula, J. Merku’ in D. Čotar Tržaška26. novembra 201510 Slovensko dobrodelno društvo / 29. Razpis natečaja “Mihael Flajban” V spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos, 29. leto zaporedoma, razpisuje natečaj za študijske nagrade, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine. Redni razpis: Maturantu ali maturantki, ki se je letos vpisal oz. vpisala v prvi letnik univerze, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno študiral. Komisija bo o tem odločala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih izpitih. Prosilci morajo do 15. januarja 2016 poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00) te dokumente: a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo, ki naj vsebuje osebne podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.; b) potrdilo ISEE; c) potrdilo o vpisu na univerzo; č) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno; d) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova. Prejemniki nagrade iz prejšnjih let morajo do 15. januarja 2016 predložiti potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih ter fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdilo o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2015-16. Enkratne nagrade: Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo eno ali več enkratnih nagrad (“una tantum”) tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri čemer bo upoštevalo njihove zasluge in potrebe. Prosilci za enkratne nagrade, ki niso vpisani v prvi letnik univerze, naj prošnji, ki jo morajo oddati do 15. januarja 2016, priložijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE, fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdilo o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2015-16. Upravni odbor SDD je imenoval ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala vse predložene prošnje ter na podlagi dokumentov in notranjega pravilnika sestavila prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice določil dobitnike nagrad. Njegove odločitve so dokončne in brezprizivne. Za akademsko leto 2015-16 znaša Flajbanova nagrada 1500 evrov za prvi letnik in po 1500 evrov za vsak poznejši redni letnik, enkratne nagrade “una tantum” pa znašajo po 500 evrov. Svet slovenskih organizacij se je seznanil s stanjem na Stadionu 1. maj V prejšnjih dneh je na deželnem sedežu Sveta slovenskih organizacij potekalo srečanje na temo prihodnosti Stadiona 1. maj v Trstu. Deželni predsednik SSO Walter Bandelj, tržaški pokrajinski predsednik SSO Igor Švab ter odborniki Ivan Peterlin, Ivo Corva in Marij Maver so se podrobno seznanili z zgodovino, s sedanjim stanjem in potrebami ter z načrti za prihodnost te osrednje slovenske športne strukture v mestu Trst. O tem so spregovorili nova predsednika ŠZ Bor Gorazd Pučnik in KK Bor Igor Kocijančič ter predsednica društva Škamperle Milica Kravos. ŠZ Bor, društvo Škamperle in družba Slovenska matica so namreč lastniki družbe SIS (Societa' impianti sportivi), ki upravlja Stadion 1. maja. Pučnik, Kocijančič in Kravosova so podčrtali zgodovinski pomen, ki ga ta športna struktura ima za Slovence in sega v prva povojna leta, kot tudi obsežnost in uporabo, saj poleg slovenskih športnih društev imajo na Stadionu 1. maja redno telesno vzgojo dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol v Trstu. Gre torej za prostor, kjer se vsakodnevno zbira veliko število uporabnikov, ki so v glavnem mladi. V tem trenutku je največji problem te športne strukture pridobivanje sredstev, ker gre za privatno lastnino. Z leti so postala vse bolj neodložljiva večja obnovitvena dela, ki so nujno potrebna zaradi dotrajanosti stavb. Zato bi bili potrebni pomembna začetna naložba in uvrstitev športne strukture med primarne organizacije, kot so ostali domovi. Stadion 1. maj je namreč za Slovence tako iz Trsta kot iz bližnjih vasi in občin strateško središče. Vsi trije predstavniki upravitelja Stadiona 1. maj so predstavnikom Sveta slovenskih organizacij priznali, da ne bo mogoče upravljati strukture le z javnimi sredstvi, če bo do teh prišlo. Zaradi tega so pomislili na sodelovanje z drugimi slovenskimi ustanovami in na boljše trženje prostorov. Predstavniki Sveta slovenskih organizacij so se Pučniku, Kocijančiču in Kravosovi zahvalili za razpoložljivost. Poudarili so, da je nedvomno Stadion 1. maj pomemben za celotno slovensko narodno skupnost na Tržaškem, kot to pričata njegova zgodovina in to, da ga sedaj uporablja slovenska mladina. Vprašanje vzdrževanja imovine je z leti postalo zelo zahtevno; SSO ga obravnava tudi v zvezi s stavbami, ki so last oziroma jih upravljajo nekatere članice na Goriškem in Tržaškem. Kratke ivljenje Kornela Abela, av- stro-ogrskega pisatelja in majorja, je v svoji tragiki res posebno in zgovorno, saj se v njem zrcali lep del zgodovine srednjeevropskega prostora prve polovice dvajsetega stoletja. Njegova usoda je pred petnajsti- mi leti močno prevzela goriškega profesorja in raziskovalca Daria Frandoliča, ki si je močno priza- deval za prevod Abelovega epi- zodnega romana z naslovom Kras, knjiga o Soči v slovenščino. Lik pisatelja in avstro-ogrskega vojaka na spodnji soški fronti v prvi svetovni vojni je v sodelo- vanju z bratrancem na Dunaju raziskal tudi z biografskega gle- dišča, kar je nato prelil v izvirno publikacijo. Frandolič je bil gost Društva slovenskih izobražencev v ponedeljek, 16. novembra, in je občinstvu spregovoril o Abelo- vem življenju in literarnem delu, ki je prvič izšlo leta 1934, v slo- venščini pa na prizadevanje društva Rat-Sloga-PromosKultu- rE leta 2007. Kornel se je rodil leta 1881 v šte- vilni judovski družini iz Budim- pešte, člani katere so ob prihodu na Dunaj opustili židovsko vero in postali kristjani. V družini je bilo veliko kulturnih osebnosti, na primer stric Ludwig Hevesi, umetnostni kritik in novinar, teoretik dunajske secesije. Na začetku prve svetovne vojne je bil kot vojak na Balkanu, nato na Tolminskem. Leta 1915 je bil kot izvedenec za utrdbe zadolžen za nadzor postaje pri Sv. Luciji: v oporoki je pustil zapisano, da bi Ž po smrti rad počival ravno v temkraju. Premeščen je bil leto za-tem v Nabrežino, nato pa na do- berdobski Kras, kjer je njegova enota nadzorovala področje Ko- stanjevice, Medjevasi in Jamelj. Zadnja leta vojne je preživel na vojaškem poveljstvu na Dunaju, a se predčasno upokojil. Poročil se je z dekletom iz bogate nemške družine in z njo preživel vsa nadaljnja leta vse do nastopa nacizma, dokler se leta 1938 zanj začnejo problemi. Čeprav je Abel opravljal častno mesto kot pred- sednik nemško-avstrijskega združenja in se zavzemal za pri- ključitev k Tretjemu Reichu, so njegove judovske korenine velja- le več od njegovega družbenega angažmaja. Umaknil se je zato v Weimar, nato se je za Kornelom Abelom izgubila vsakršna sled. Niti žena, ki je med vojno storila samomor, ni vedela, kaj je z njim, nekateri podatki pa vendar kažejo na dokaj skrivnostno plat njegove osebnosti, češ da je so- deloval z britanskimi tajnimi službami. Na večeru v Peterlinovi dvorani so poleg prof. Frandoliča sodelo- vali tudi dijaki šole Jožefa Štefa- na. Maja Devetak, Nejc Kravos, Vera Sturman, Solange Degen- hardt in Robert Cotič so brali odlomke iz Abelovega romana. Lani so bili namreč nekateri iz- med teh soudeleženi pri projektu S Kornelom Abelom po poteh prve svetovne vojne po dober- dobskem Krasu. Frandolič je razčlenil tudi literar- no razsežnost tega dela, ki je ime- lo dokaj zapleteno usodo. Knjiga o Soči je izšla že leta 1934. Vzrok za pozen prevod pa moramo iskati na več področjih. Na spletu smo našli nekatere zanimive po- datke, na podlagi katerih izvemo, ajbrž sem tudi sam lju- bil Veroniko, zato je ce- lotna zgodba zadobila bolj človeško razsežnost. Tako je dejal Drago Jančar na predstavitvi italijanskega pre- voda svojega uspešnega roma- na To noč sem jo videl, ki je bi- la na sedežu Srednjeevropske pobude v sredo, 18. novembra. Knjigo, ki v italijanskem jeziku nosi naslov Stanotte l’ho vista, je izdala založba Comunicar- te. Veronika Zarnik je nevidna junakinja zgodbe, ki ima re- snično zgodovinsko podlago. Njen lik se poraja v mislih in željah petih likov, ki so vsak na svoj način bili vezani na to skrivnostno, samo- svojo, šarmantno, svetovljansko, visoko meščansko mlado gospo. Dejstvo, da so bralci lepo sprejeli tako zahtev- no zgodbo, ki obravnava tudi ključne trenutke slovenske pol- pretekle zgodovine, pomeni, da jih je nagovarjala predvsem zaradi svoje človeške plati. Najbrž se bodo prav zaradi tega (in tudi zaradi pripovedne na- petosti) tudi italijanski bralci zatopili v zgodbo, ki obravna- va dokaj krajevno tematiko, je pa zaradi Jančarjeve mojstrske pisateljske spretnosti pridobila univerzalno razsežnost. Tega N so se že zavedali francoski,nemški in tudi finski bralci, kiso v prevedenih različicah že izkazali naklonjenost Jančarje- vemu romanu. Pripoved se po mnenju preva- jalke dela Veronike Brecelj vse- binsko docela uvršča v Jančar- jev opus, ki se oplaja ob člo- veških in zgodovinskih dina- mikah srednjeevropskega pro- stora. Pisatelja pa velika zgodo- vina ne zanima, raje raziskuje zgodbe malih ljudi, ki skozi li- terarno prizmo izpričujejo svo- jo človeško naravo. Na srečan- ju, ki ga je podprl tudi konzor- cij Slovik, je poleg avtorja in prevajalke spregovoril tudi Mauro Rossi, odgovorni pri za- ložniški hiši tržaške univerze, ki je pripoved razčlenil z vse- binskega vidika. Gre za neke vrste glasbeno partituro, ki se na podlagi pisateljevega stili- stično mojstrskega dirigiranja razprede s pripovedjo petih ‘podjunakov’, ki so tako ali drugače ve- zani na Veroniko. O njej najprej pripove- duje njen nekdanji ljubimec, srbski oficir jugoslo- vanske kraljeve vojske, ki se je leta petinštirideset znašel v ujetniškem taborišču v Palma- novi; zgodbo nadaljuje njena bolehna, ostarela in umsko šibka mati, ki z največjo grozo čaka na vrnitev hčere, poto- pljena v spomine in blodna od negotovega upanja; o njej go- vorita zdravnik nemške okupa- cijske vojske, ki bolj kot o Veroniki pri- poveduje o vojnih dogod- kih, zaradi ka- terih je njego- va zgodba od vseh najbolj objektivna in hladna. Pripo- ved nadaljuje družinska go- spodinja, ki že nakazuje na tragičen konec zgodbe. Sklep- no dejanje je Jančar zaupal partizanu Jeran- ku, ki je zaradi napačnega domnevanja sprožil verigo do- godkov, ki so mu usodno zaz- namovali mladost in zaradi ka- terih si še vedno ni zmožen priznati krivde in sprejeti od- govornosti za svoja dejanja. “Vsi govorijo o Veroniki, a v re- snici govorijo o sebi, o svojih zgodovinskih, eksistencialnih, psiholoških ruševinah”, je de- jal Jančar, ki zagovarja vsakega izmed njih, saj poskuša razu- meti njihove dileme in stiske. Strinjal se je z besedami Maura Rossija, ki je roman opredelil za ‘zgodbo strahov’ v širokem pomenu besede, kjer postane- jo strahovi nosilci bolj ali manj prikrite krivde. Debatnemu trenutku se je pri- družil urednik kulturnih strani dnevnika Il Piccolo, ki je roma- nu namenil v časopisu poglo- bljeno analizo. Iz občinstva se je oglasil časnikar Guido Bot- teri, ki je zaradi težave s strani italijanskega bralca pri branju izvirnih grafemov (nekaj izra- zov je namreč prevajalka ohra- nila v originalni obliki) predla- gal, da bi romanu dodali ustre- zen slovarček. Umestna je bila replika Veronike Brecelj, ki je dejala, da je izvirno obliko na- lašč ohranila zato, ker mora tu- di italijanski bralec storiti “ko- rak naprej” k spoznavanju slo- venskega besedišča: takega po- misleka namreč ne bi bili de- ležni v primeru, da bi izvirne besede pripadale literarnemu delu francoske, angleške ali nemške zakladnice. Prijatelju Dragu Jančarju je svoj pozdrav prinesel tudi pisatelj Boris Pahor. Spomnil se je ob- dobja, ko je Jančar še kot štu- dent sodeloval z revijo Zaliv in bil z njo na isti intelektualni in nazorski dolžini. Tega v domo- vini mu niso odpustili in mu zapis v Zalivu očitali. “Boris Pa- hor se je spomnil stvari, na ka- tere sem skorajda pozabil”, je dejal Jančar. Spomnil je, da sta bila takrat Trst in Pahor veliko bolj odprta od Slovenije. “Ne vem pa, če je tisto zatiralno doživetje vplivalo na mojo li- teraturo, res pa je, da se vse to, kar človek živi, na tak ali dru- gačen način vedno vrača …” IG Prevod Jančarjevega romana Odslej je italijanska kultura bogatejša KNJIŽEVNOST da sta pri zapletih imeli politika in ideologija ključno vlogo. Ko je bil leta 1934 Hitler v Nemčiji na oblasti, je bi- la knjiga prepovedana, ker je imel njen avtor ju- dovske korenine. Knjiga je izšla pri založbi Pustet v Salzburgu in doživela tri ponatise. Prodanih je bilo približno 10 tisoč knjig. Hkrati je od leta 1934 dalje usoda pisatelja Kornela Abela zadobiva- la tragičen okvir. Po drugi svetov- ni vojni je bila knjiga paradoksal- no spet prepovedana, ker je izšla v obdobju nacionalsocializma. V nemškem kulturnem prostoru so zato na to knjigo povsem poza- bili. Prvič je v italijanščini izšla že davnega leta 1935 v Milanu, drugič pa leta 2001. Kornel Abel nam je v knjigi pustil prvovrstno pričevanje, ki ima li- terarni in zgodovinski pomen. V 12 epizodah zaživijo pred nami naši kraji, ki jih je znal avtor moj- strsko opisati. Pri opisu glavnih junakov ne pozabi usmeriti po- zornosti tudi na brezimne vojake in celo dezerterje, do katerih ima sočuten odnos, saj se zaveda, da so prav ti največje žrtve vojne: žal veliko izmed teh ni bilo deležno ‘krščanskega pokopa z grobom, križem in blagoslovom’ - je zapi- sal. Abelov roman je spisan v rea- lističnem slogu, ki pa ne zaide v naturalizem: vsebina je zgodo- vinska, obdelava vsekakor literar- na, v kateri zaživijo zlasti kraji in narava. V delu je po večini iz- puščen opis kraških ljudi, ker je bila večina mož mobiliziranih. Frandolič je Abelov slog vzpore- jal s Hemingwayevim, čeprav je manj časnikarski. “Dialogi v ro- manu pa ohranjajo še danes tisto svežino, ki jo lahko ohranijo le besedila velikih pisateljev”. IG Društvo slovenskih izobražencev Skrivnosten lik Kornela Abela Foto Damj@n Drago Jančar odgovarja Veroniki Brecelj (foto Damj@n) Tržaška 26. novembra 2015 11 Obvestila Tržaško knjižno središče TS360 vabi na srečanje z argentinsko pro - zaistko in scenaristko, potomko slovenskih izseljencev, Alejandro Laurencich, avtorico v slovenščino prevedenega romana Pusti me pri miru. Z njo se bo pogovarjala pre - vajalka, Mojca Jesenovec. V če tr - tek, 26. novembra, ob 17. uri v Tr - ža škem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. Tržaško knjižno središče na O ber - dankovem trgu 7 vabi na ogled raz stave stolov Sunrise design vsak dan med obratovalnim ča - som, od ponedeljka do sobote od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. Slovenska maša v ul. Risorta 3 je vsak četrtek ob 9. uri. TS360 vabi na srečanje z ar gen - tinsko prozaistko in scenaristko, potomko slovenskih izseljencev Alejandro Laurencich, avtorico v slovenščino prevedenega romana “Pusti me pri miru”. Z njo se bo po govarjala prevajalka, Mojca Je - senovec. V četrtek, 26. novembra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem sre - dišču na Oberdankovem trgu 7. Glasbena matica s pokro vitelj st - vom Generalnega konzulata RS v Trstu vabi na predstavitev zgo do - vinske monografije “Trst. Umet no - stni izraz ob nacionalnem vpra ša - nju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja”, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. Darovi Za kapelico Kraljice miru na Ka - tinari: v spomin na moža Bertota daruje žena Grazia 50 evrov. Voščilo V teh dneh slavi na Opčinah pomemben življenjski jubilej gospa SREČKA ČERNE ARTAČ, zvesta in pozorna bralka Novega glasa. Z njo se veselimo vsi domači, sorodniki, znanci in prijatelji od blizu in daleč. Želimo ji, da bi še dolga leta v zdravju, miru in zadovoljstvu uživala ob lepi slovenski pisani besedi in preživljala mirne ter vedre dneve v krogu svojih dragih. Sv. Marija od zdravja “Potujmo v Marijinem srcu za Jezusom” SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE otujmo v Mariji- nem srcu za Jezu- som”. S to željo je župnik v Sv. Antonu pri Ko- pru, g. Franc Prelc, nagovoril slovenske vernike, ki so se na dan Marijinega darovanja, 21. novembra, na povabilo Slo- venskega pastoralnega sre- dišča zbrali v tržaškem sve- tišču, posvečenem Božji Ma- teri, da bi pri slavnostnem slo- venskem bogoslužju ob mo- litvi in petju Združenega zbo- ra ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta zaupali Božji Materi “P svoje zdravje in zdravje svojihbližnjih. Praznik Marije odzdravja ima v tržaški verski sredini globoke korenine, ki segajo v obdobje izpred pol- drugega stoletja, ko je leta 1849 tedanji škof Bartolomej Legat imel slovesno pontifi- kalno mašo: daroval jo je v imenu celotne mestne verske skupnosti, da bi izrazil materi Mariji hvaležnost, ker je ravno takrat, v začetku novembra, kuga končno popustila svoj smrtonosni objem. Takratne zdravstvene oblasti so zaman skušale vsaj omejiti strašno širjenje bolezni, ki je zahteva- lo na stotine žrtev. Prošnje vernikov pa je uslišala Marija. G. Prelc je v svoji homiliji po- vabil vernike, naj srčno iščemo Marijo in njeno podo- bo v vsakodnevnem življenju. Naj nam ostane zgled za to, kar je dala svojemu sinu Jezu- su, od jasli vse do Kalvarije. V njenem obličju naj se ne zrca- lijo le obrazi in dejanja naših žena in deklet, ampak tudi početja moških in fantov: “Marija je zgled za vse nas”, je posvaril. G. Prelc je posle- dično razmišljal o družini, ki jo je Jezus hotel obdariti z za- kramentom in darovi Sv. Du- ha”. Duhovnik je zaželel, da bi družina in njeni člani ne bili zgolj telesno zdravi, tem- več naj bi zdravje ohranili v duhu in v odnosu do bližnje- ga, do občestva. “Družina naj torej postane vidna pojava ne- vidne Svete Trojice”. IG Nagrada za zahtevno delo “Najprej naj povem, da je zame to priznanje predvsem veliko presenečenje. Vesela sem predv- sem, da sem nagrado prejela za tako zahtevno delo. Sestava mo- nografije Borisa Pahorja je zahte- vala poldrugo leto težkega proučevanja in pisan- ja. Počaščena sem, da mi je naš pisatelj zau- pal svojo življenjsko zgodbo in da mi je pri delu pustil proste ro- ke. Nagrado čutim tu- di kot spodbudo za prihodnje tkanje vezi med večinskim in manjšinskim naro- dom. Naj bo to tudi popotnica za to, da bomo kot pripadniki naše manjšinske skup- nosti postali vse bolj prepoznavni v Slove- niji, v Italiji in Evropi”, je dejala Rojčeva, ki jo Pahor ima za naj- globljo poznavalko njegovega opusa. Rojčeva pa nam je v isti sapi zaupala še posebno zadovol- jstvo, ker je nagrada posvečena njeni nekdanji profesorici, Janji Auersperg. “Nanjo me veže ne le poseben šolski spomin, ampak tudi posebno čustveno doživetje. Dolga leta sva si namreč dopiso- vali, najina korespondenca se je miljeja. Emil Auersperg iz plemiške družine Tur- jaških grofov se je rodil v Ljubljani leta 1916, kjer je opravil vso študijsko pot, vse do univerzitetne diplo- me v pravu. Med nemško okupa- cijo mesta ga je leta 1944 Gesta- po aretirala in mučila: izpuščen je bil le zaradi očetovega posre- dovanja. Janja Novak se je rodila leta 1922 v Mariboru v kulturno bogati družini. Leta 1936 se je preselila v Lju- bljano in do- končala znan- stveni licej (med njenimi profesorji je bil tudi slavni An- ton Sovre'). Za- radi italijanske okupacije se je jeseni 1941 od- selila v Milan, kjer je obiskova- la leposlovno fakulteto držav- ne univerze. V Milanu je tudi sodelovala v partizanskem in protifašističnem gibanju. Diplo- mirala je leta 1944, nato je odšla v Ljubljano, da bi se poročila z Emilom. Okolje je bilo v sloven- ski prestolnici prenapeto, zato sta se zatekla v Milan. V tem kraju sta izvedela, da je nacionalizacija jugoslovanskega režima spravila v težave Emilove starše, ki so se nato nastanili v Krminu. V fur- lansko mesto sta nato prispela tu- di mlada zakonca, ki sta začela poučevati na slovenskih šolah v Italiji. Zaradi nerešenega statusa sta bila brez državljanstva, zaradi česar sta morala iz leta v leto pro- siti za obnovo učne pogodbe. Znana sta bila zaradi visoke izo- brazbe in kulturne razsežnosti. Emil je poučeval nemški jezik in književnost, Janja pa se je po- svečala slovenščini, latinščini, zgodovini in zemljepisu. Zaradi svoje jezikovne kompetence (poznala je tudi italijanščino, nemščino, srbščino, francoščino, angleščino, razumela je ruščino, v Milanu pa se je začela učiti tudi arabščino) je poučevala tudi na Visoki šoli za tolmače in preva- jalce in sodelovala s program- skim oddelkom Radia Trst A. Leta 2003 je umrl Janjin soprog, leta 2013 pa je sama za vedno zatisni- la oči. Nagrado bodo prof. Tatjani Rojc slavnostno izročili v nedeljo, 29. novembra, v Gradu Spessa pri Koprivnem (Gorica). Slavnostni nagovor bo ob tej priložnosti imela Elisabetta Sgarbi, za- ložniški direktor pri založbi Bompiani. Napovedana je tudi prisotnost Borisa Pahorja. Prof. Rojčevo smo ob boku ti- skovnega srečanja vprašali še za njene prihodnje načrte: “Ne bi jih znala še docela opredeliti. Go- tovo se bom tako ali drugače lo- tila svojega ljubljenega Kosovela. Obenem snujem tudi načrte za sodelovanje z založbo Treccani iz Rima”. a odru Marijinega do- ma na ul. Brandesia se je v nedeljo, 15. no- vembra, spet zavrtel Gledališki vrtiljak. Na vrsti je bila igra Pe- ter Strah, ki so jo oblikovali čla- ni Gledališča iz desnega žepka iz Ljubljane. Režiser postavitve, Boštjan Štorman, ki je poskrbel tudi za scenografijo in kostu- me, je mladim gledalcem in njihovim staršem predstavil zgodbo o malem Petru, ki izha- ja iz prav posebne družine, … družine strahov! Zgodba se do- gaja v hotelu Strahovlad, kjer se dogajajo prav posebne stvari. Perovi predniki veliko pričaku- jejo od njega, saj zahtevajo, da postane najstrašnejši strah v rodbini strahov. Kaj pa, ko je malega Petra strah … Zgodba se nepričakovano, si- cer pozitivno razplete, ko v ho- tel pride zdravnik dr. Korajža, ki skuša s svojo napravo - stra- holovom - uloviti vse strahove. Režijo prijetne predstave, v ka- teri so se spojili muzikal, lutkar- stvo in igra, je podpisal Boštjan Štorman, ki je hkrati poskrbel še za scenografijo in kostume. Občinstvo je nastop igralke Lu- cije Širović res navdušil, prav tako je prisotne prevzela tudi glasbena kulisa Gorana Završnika. Postavitev je bila di- namična tudi zato, ker so nasto- pajoči na prijeten načina inte- ragirali z malim občinstvom, ki ga ni bilo nikakor strah! Najbrž so se malčki opogumili že pred predstavo, saj so z animatorko Petro, članico ŠC Melanie Klein, risali ‘strašne strahove’. V domači režiji pa bo letos, prav v nedeljo, 6. decembra, mi- klavževanje: člani Slovenskega odra - Radijskega odra bodo namreč otroško publiko nav- dušili s predstavo Čudežno da- rilo. N začela ob težki izgubi v moji družini in se končala šele z nje- nim večnim odhodom. Prof. Jan- ja Auerperg je bil svetel lik moje (in ne samo moje) mladosti, ker nas je v šoli učila zlasti vsestran- skega pogleda na literaturo, umetnost in zgodovino”. Besede Tatjane Rojc so bile še kako ume- stne, saj sta bodisi Janja bodisi Emil Auperspeg vzgojia kar nekaj generacij zamejske mladine. Emil in Janja Auersperg Podobo zakoncev Auersperg je med novinarskim srečanjem ganjeno začrtala kuratorka na- grade, Patrizia Cutrupi. V njihovi rodbini se namreč zgošča del pre- teklosti slovenskega prostora in srednjeevropskega kulturnega Foto IG ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov PESEM JESENI 2015 sobota, 28. novembra 2015, ob 20. uri gledališče F. Prešeren v Boljuncu Gledališki vrtiljak Peter Strah in njegov … strah Foto Damj@n Tatjana Rojc prejemnica nagrade Auersperg Za tkanje kulturnih ... S 1. STRANI Duhovniki g. Klemen Zalar, g. Franc Prelc in g. Franc Vončina (foto IG) Edi Race vodi Združeni zbor, hkrati tudi petje vernikov (foto IG) Videmska / Aktualno26. novembra 201512 Kanalska dolina potrebuje sistemsko rešitev za slovenski pouk V katerem predalu tiči prošnja za trijezično šolo? udi letos bo velik delež sredstev za poučevanje slo- venščine v otroških vrtcih in osnovnih šolah v Ukvah, Žab- nicah in na Trbižu prispevala Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. Trbiškemu večstopenjskemu Za- vodu Bachmann bo Gorska skup- nost namenila petnajst tisoč evrov. Večstopenjski Zavod je že pripra- vil načrt, da bi sredstva izkoristil. Sredstva so iz deželnega zakona za slovensko manjšino, sicer iz vsote, ki je namenjena krajevnim jezikovnim različicam slovenske- ga jezika. Zavod Bachmann je že objavil razpis za učno osebje in po najboljših časovnih predvide- vanjih naj bi se poučevanje začelo že konec novembra. S tem da sredstva posreduje Gorska skupnost, je postopek počasen, saj mora šola sprožiti javne po- stopke, v okviru katerih mora biti vse skrbno obračunano. Poučevanje naj bi potem trajalo do konca leta v otroških vrtcih in osnovnih šolah v Ukvah, Žabni- cah in na Trbižu. Šolska upraviteljica Lucia Negri- sin je vsekakor zagotovila, da bo pouk, ko se bo pričel, redno po- tekal vse do konca šolskega leta. V vrtcih in osnovnih šolah naj bi poučevanje sloveščine steklo red- no kot za ostale predmete. To ne T bi bilo izvedljivo, če bi razpola- gali samo s tri tisoč evri, ki so bili na razpolago septembra. “Pomembno je, da se pouk začne”, menijo tako starši in družine kot oblast in javno mnenje. Vsekakor je že nekako prišlo v navado, da se ta problem pojavi vsako leto. Občinski upra- vi Naborjet-Ovčja vas in Trbiž sta že pred leti vložili prošnjo za tri- jezično šolo. Nihče še ni pojasnil staršem Kanalske doline, kje se je ustavila ta prošnja, ki so jo vse kulturne ustanove, tako nemške kot slovenske, predstavile naj- višjim oblastem. V Kanalski do- lini vsekakor upajo, da bo prišla rešitev, vsaj kar se tiče poučevan- ja krajevnih jezikov. “Naša občina si prizadeva, da bi ponudila čim večjo podporo po- budam, ki so kulturnim društvom v prid, pa še posebej vsemu, kar je v prid poučevanju jezikov v naši šoli. Pravo boga- stvo ozemlja, na katerem živimo, je večkulturnost. Na tem po- dročju imamo še veliko dela; naša je le majhna občina in, kot sem že večkrat ponavljal, sami ne moremo doseči veliko. Iz teh ra- zlogov smo za pomoč prosili Svet slovenskih organizacij in upamo, da bomo lahko dosegli cilj trije- zične šole na našem ozemlju”, je povedal naborješki in oški župan Boris Preschern ob nedavnem odprtju sedeža združenja don Mario Cernet v Ovčji vasi. “V Kanalski dolini že stoletja pre- biva tudi slovensko ljudstvo, že stoletja govorimo slovensko in upam, da bomo govorili sloven- sko še v prihodnosti. Zahvaljujoč se nekaterim osebam in tudi vztrajnosti vaškega prebivalstva, smo ohranili slovenski jezik na cerkvenem področju - tudi cer- kvenega petja - in v domačih na- vadah. Skoraj samo v Ukvah se lahko danes še vedno sliši sloven- ska beseda po cestah in v barih. Naša je naloga – in v tem smislu sem jaz prvi odgovoren za to –, da si prizadevamo, da se bo to ohranilo”, je poudaril Preschern. Luciano Lister Dario Simaz in njegov dokumentarni film Moja Nediža “Skrbeti moramo za naše doline in jih čim lepše prikazovati” ediža se rodi v Italiji pri Prosnidu iz srečanja dveh potokov, teče skozi Breginjski kot v Sloveniji, nato se vrne spet v Italijo med Robičem in Štupico. Po 60 kilometrov dol- gi poti se sreča s Terom v Laškem. Od začetka do konca teče pod de- vetnajstimi mostovi. Moja Nediža – Storia di un fiume pieno di storia je naslov doku- mentarnega filma, ki ga je Dario Simaz posnel o naši priljubljeni reki. Je zgodba o poplavah (tiste iz prejšnjega stoletja so pustile znak na zidu gostilne pri Škofu v Podbonescu; najhujša poplava je leta 1327 popolnoma uničila ce- sto iz Kobarida do Čedada) in o zgodovini krajev, skozi katere teče. Za posnetke, režijo in mon- tažo je poskrbel sam Simaz, ki je tudi lepo in s poetičnimi ma- vričnimi barvami razložil to, kar vidimo. Dokumentarec, ki mu je novinarka Katja Roš dodala pod- napise v slovenščini, so prvič predvajali sredi oktobra na Livku ob planinskem burnjaku. Ob tisti priložnosti so bile na livški šoli tudi razstavjene fotografije Daria Simaza; prav njega smo prosili za pogovor. Kaj vsega prikazuje ta doku- mentarec in komu je namen- jen? Dokumentarec prikazuje Nedižo od njenega izvira do kraja, kjer se izgubi v Furlaniji. Oriše celo pot reke, zgodovino in vse to, kar je povzročila, ko so bile poplave. Ne bi znal povedati, komu je na- menjen, ker to delo ni samo zgodba, kot tudi ni samo doku- mentarec, je oboje. N Kje bodo še predvajali vašfilm?Dejali so mi, da bi ga bilo treba predvajati po šolah, saj govori o naših krajih, pa tudi v Sloveniji. Dokumentarec ima zares veli- ko vrednost, ker s sliko in be- sedo pripoveduje o svetu okrog nas, o kulturi in nava- dah naših ljudi. Ali ste posneli tudi druge filme? Pred tem sem že pripravil druge dokumentarce, v katerih prikazu- jem naše ljudi, kraje in navade. Tako so se rodili dokumentarci Muoj kries, Muoj rod, Pot Koder- jana, ki govorijo o zanimivih po- tokih, ki jih imamo v Nediških dolinah. Potem so tudi filmi, ki prikazujejo cerkve in vasi v Ne- diških dolinah in so opremljeni z glasbeno podlago. Kar pa mi je najbolj pri srcu, je fotografija. Kaj najraje fotografirate? Vse tisto, kar je lepo. V zadnjem času sem fotografiral vinograde in njihove jesenske barve. Sedaj sem končal ta cikel, ki sem ga začel lani, in moram reči, da so slike lepe. Fotografija je tudi ek- sperimentiranje s pomočjo teh- nologije. Začel sem z rožami, ko je pomlad, je prav zanimivo. Na- vadno ne fotografiram razgledov, pokrajin. Raje skušam ujeti po- drobnosti v tem, kar vidim okrog sebe. Veliko teh fotografij ste dali na spletno stran Matajur. com, ki na internetu razkriva veliko zanimivosti in informacij o svetu, navadah, zgodbah in zgodovini naših krajev … Ni prav tako, ker fotografije, ki jih uporabljam za razstave, ne dam na spletno stran. Matajur. com sem odprl pred dvajsetimi leti. Bila je to prva spletna stran iz naše doline in na njej je lahko vsakdo, tudi turisti, ki so želeli spoznati naše kraje, dobil veliko stvari. Kaj mislite, da bi se moralo na- rediti na našem ozemlju, da bi ga izboljšali in priklicali k nam več turistov? To je težko vprašanje in nanj ne bi znal odgovoriti. V Soški dolini so se bolj zanimali za turizem in ga bolj razvili. Prikličejo turiste s celega sveta. Njihovi kraji so zares lepi. A tudi mi imamo take, kakor Matajur in reke, ki so prav lepe. Spomladi jih prehodim vse, ker cvetejo rože, ki so zares zanimive za fotografijo. Mislim, da bi mo- rali bolj skrbeti za naš svet in ga na pravi način predstaviti, upo- rabljati več spleta in postati bolj gostoljubni. Čeprav moram reči, da tu ne manjka gostoljubnosti. Spominjam se, da, ko sem bil še majhen in je prišel kdo v našo hišo, smo ga najprej vprašali, če bo kaj jedel ali kaj popil. Larissa Borghese Avtobiografija Milana Gregoriča Spoved v obliki knjige polni dvorani koprske- ga samostana sv. Ane, kjer je bil po drugi sve- tovni vojni dolga leta zapor, danes pa deluje Rotunda, je svojo avtobiografijo predstavil znani primorski kulturnik in publicist Milan Gregorič. “To je oblika moje spovedi, ki sem jo napisal, ko sem bil poldrugo leto priklenjen na posteljo in sem delal obračun svojega življenja”, je dejal na začetku. Obiskovalci so prisluhnili besedam priljubljenega istrskega pisatelja Marjana Tomšiča: “Milan Gregorič je doživel usoden urok tisti hip, ko mu je sošolec kar tako, iznenada in brez po- voda (vzroka) rekel pred pričami, mu cinično in ka- kor mimogrede vrgel v obraz: Duševni invalid! Milan Gregorič se je po tem kačjem piku boril s stru- pom zla in strašne človekove hudobije desetletja, in še danes ta boj ni končan. Črna beseda, izrečena v natančno do- ločenem trenutku, na usod- nem kraju in izrečena na uso- den način, takšna beseda ubija ali pa povzroči bolečine, ki vse življenje ne minejo”. Tomšič je Gregoriča označil za večnega bojevnika: “Zato njegova avto- biografija tudi ima naslov: Sta- ti v areni! stati in obstati, kot je zapisal Primož Trubar”. Pisa- telja, ki je s svojimi romani Slo- vencem približal usode Šavrink in Aleksandrink, je Gregoričeva zadnja knjiga prevzela: “Ko sem bral te strani, mi je zapiralo sapo, komaj sem se prebil iz groze psihičnega križanja na ono drugo, sve- tlejšo stran”. Tomšič je nadal- V jeval: “In vselej se je ta nena-vadni, čudežni mož odločil zatežjo pot, za pot po strmini in po nevarnih skalah gor, gor in proti vrhu. Naj kakor David za- lučam kamen v glavo do zob oboroženega (in v oklepu se skrivajočega) Goljata? Tako se je spraševal, ko ga je črvičilo; in vselej je vstal, je spregovoril, je napisal in objavil, se je podal v boj za resnico, za ponižane in razžaljene. Seveda je bila cena takšnega življenja, takšnih ja- snih in ostrih odločitev, zelo visoka, po svoje strašna. Plačnik ni bil samo on osebno, plačniki so bili tudi njegovi bližnji, tisti, ki jih je najbolj lju- bil. Pa vseeno ni nikoli zatajil, nikoli umolknil. Ker je vedel, morda nezavedno, da gre v tem boju za nekaj, kar presega čas, vrednosti in razsežnosti tega vidnega, otipljivega sveta”. Gregorič je v domačem okolju spregovoril tudi o svoji posebni ljubezni, Trstu in zamejstvu. O tem ga je povprašal Sergij Pa- hor in omenil njegovo dolgo- letno sodelovanje med tržaškim Društvom slovenskih izobražencev in Kulturnim klubom Istra. Gregorič je od- vrnil, da je Primorska zanj sku- pen kulturni prostor, ki ga je treba tako tudi živeti. Peterlinov in Meškov nagraje- nec Gregorič je bil pobudnik za ustanovitev osrednje istrske na- grade za kulturo, poimenova- ne po duhovniku in pesniku Alojzu Kocjančiču. Večkrat je bil tudi sam predlagan za pre- jem nagrade, kar je komisija odobrila, zapletlo pa se je v občinski politiki. Publicist Sil- van Prodan je jasno povedal, zakaj je prišlo do blokade: “Obakrat se je ustavilo v Izoli”. A Prodan je bil še bolj konkre- ten in ljudi spravil v smeh: “Ve- deti moramo, da danes Koc- jančičeve nagrade ne bi mogel dobiti celo sam Alojz Koc- jančič”. Prekmurec, ki živi v Zaplani pri Vrhniki, Štefan Skledar, je zato na večeru začel akcijo za po- novno nominacijo. Začel je zbirati podpise, da bi Koc- jančičevo nagrado dobil Milan Gregorič. TM Zveza Slovencev na Madžarskem Slovesna obeležitev 25-letnice obstoja veza Slovencev na Madžar- skem je v nedeljo, 8. no- vembra 2015, v Monoštru obeležila 25-letnico obstoja. Praznovanja se je udeležila tudi ministrica za kul- turo Julijana Biz- jak Mlakar. Zahva- lila se je vsem, ki si že desetletja pri- zadevajo za obstoj slovenskega ma- ternega jezika in slovenske kulture med Slovenci, ki živijo na Madžar- skem. “Skrb za kulturno raznolikost, za materne jezike in za varovanje kul- turne dediščine je skupen cilj, h kate- remu so se zaveza- le vse države Evropske skupno- sti”, je spomnila Bizjak Mlakarjeva. Po njenih besedah se na mini- strstvu zavedajo, da bo za iz- boljšanje stanja na področju ma- ternega jezika v Porabju potreb- na večja skrb za materni jezik v vrtcih, šolah, knjižnicah, v družinah in drugod. To zahteva tudi izdatnejše financiranje Po- rabskih Slovencev s strani obeh Z držav, Madžarske in Slovenije,kar bi vsekakor morala biti po-membna naloga obeh držav v prihodnje. Ministrstvo za kulturo si prizade- va skrbeti za Porabsko slovensko skupnost v okviru svojih pristoj- nosti, prav tako je ministrstvo okrepilo sodelovanje z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica je izpostavi- la, da Slovenija zgledno skrbi za manjšine in etnične skupnosti, ki živijo v Sloveniji, premalo pa je uspešna pri zahtevah od dru- gih držav, da bi tudi druge države enako dobro skrbele za Slovence, ki živijo izven matične države. Zveza Slovencev na Madžarskem od leta 1990 prireja razne progra- me, koordinira in financira de- lovanje amaterskih kulturnih skupin v Porabju, podpira delo- vanje društev Slovencev v Bu- dimpešti in Sombotelu ter delo- vanje skupnosti Slovencev v Mo- sonmagyarovaru in sodeluje s slovensko državo in lo- kalnimi sa- moupravami. Pomaga tudi vrtcem in šolam ter cer- kvam. Zveza dobro sodelu- je s kulturni- mi institucija- mi v Sloveniji in krovnimi organizacija- mi Slovencev v Avstriji, Ita- liji in Hrvaški. V zvezi, ki jo že 25 let vodi Jože Hirnök, se močno za- vedajo pome- na maternega jezika za narodno zavest, zato izdajajo časopis Po- rabje, vodijo radijsko postajo Monošter v slovenskem jeziku in krepijo pomen slovenščine v na- rodnostnih šolah in vrtcih. Od leta 1998 v Monoštru deluje Slo- venski kulturni in informativni center. Ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar je prisrčno pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök Milan Gregorič in Tino Mamić Slovenija 26. novembra 2015 13 Plave / Vabilo k maši za vse žrtve prve svetovne vojne Sveta maša bo dne 29. novembra 2015 ob 15. uri v delno obnovljeni vojaški cerkvici sv. Alojza iz 1. svetovne vojne v Plavah pri nekdanjem vojaškem pokopališču. Mašo bo daroval gospod župnik Cvetko Valič iz Kromberka. Dostop do cerkvice: 10 km iz Nove Gorice proti Tolminu, pozornost pri znaku za omejitev 60. Od znaka do gostilne Dermota je 400 m, še naprej 100 m se zavije levo na stransko makadamsko pot, ki pa ni vidna od daleč, ker je ozka in gre zelo poševno in v isti smeri kot glavna cesta. Po tej poti je 300 m do začasnega parkirišča na travniku. Še naprej 100 m je cerkev sv. Alojza, kjer bo maša. Dostop iz smeri Tolmina: V Plavah na križišču za Goriška Brda se pelje naprej v smeri Nove Gorice še ca 50 m in pri rumeni hiši se zapelje desno z glavne ceste navzdol. Od tu do cerkvice je ca 600 m - pot pa pelje v smeri Soče. Tu bo označeno začasno parkirišče. Priporoča se športna obutev za hojo po travi. Župnija Dutovlje / Srečanje ob pripravi na sv. birmo Naslov “Gremo mi po božje” je vabil mlade fante in dekleta v starosti od 13-14 let v župniji Dutovlje na srečanje ob bližnji pripravi na prejem zakramenta sv. birme. Župnik Bogdan Špacapan je skupaj s starši povabil mlada zakonca Polonco in Tomaža Sokol iz zavoda iskreni. net, da sta najstnikom pričevala o načrtu, ki ga ima Bog pripravljenega za fante in dekleta. Mladi so bili navdušeni nad iskrenostjo in pristnim pogovorom, v katerem sta jim zakonca odstirala svoje življenjske izkušnje na poti mladostnega zorenja v ljubezni vse do poroke. Slišali so o razlikah med spoloma, o ljubezni in kako jo doživlja fant oziroma dekle; opozorila sta jih na nevarnosti potvarjane resničnosti v medijih in na internetu. V štiriurnem programu, v katerem je bila v manjših skupinah tudi priložnost za pogovor in refleksijo, so tako pridobili neposredne informacije o krščanskem nauku za življenje. Gre za program, ki ga priporočajo tudi smernice zadnje škofovske sinode o družini, naj zakonci postanejo subjekti v pastorali mladih in družine. Zato smo lahko navdušeni, da taka ponudba programov v naših krajih že obstaja in jo je smiselno razvijati in podpirati, saj resnično nagovarja današnje mlade. / jba Kratke V tedniku Družina Prospekt Koalicije Za otroke gre z vabilom za udeležbo in glasovanje na družinskem referendumu Mogoč prihod in naselitev večjega števila migrantov, tveganje in nevarnost za Slovenijo! udi v Sloveniji zelo odme- vajo teroristični napadi islamskih skrajnežev v Pa- rizu in na drugih območjih, toda gre pretežno za načelna in že večkrat prej povedana stališča in ugotovitve, ki zato ne vsebujejo praktičnega naboja in spodbud za kon- kretne akcije in ukrepanje v državi. Vlada, njena koali- cija in celotna leva opcija pa se še ved- no sprenevedajo in ne izražajo svojih stališč do prebežni- kov in celotnega stanja na domačem političnem prizo- rišču. Vendar delu- jejo zelo premete- no, pogosto kar gro- bo in prefinjeno, saj tudi težijo, da se kažejo in potrjujejo kot lojalni izvajalci politike EU. Razmere v Sloveniji skoraj na vseh področjih ostajajo kritične in, zaradi obstoječih razmerij moči med taboroma koalicije in opozicije, težko rešljive. V obdob- ju sedanje vlade Mira Cerarja ni bila na nobenem področju izve- dena kakršna koli reforma, na vsa pomembna mesta v izvršil- nih organih oblasti pa so posta- vljeni preverjeni funkcionarji, všečni sedanji oblasti. Vlada in koalicija sicer morata dopuščati sklicevanje parlamentarnih teles na zahtevo opozicije, vendar nje- ne pobude in predloge, pa naj bodo še tako koristni in dobri za državo, po razpravi na sejah vse- lej zavrneta. Državni proračun za naslednji dve leti je, denimo, sprejet in je deležen mnogih kri- tik iz gospodarstva, toda poslanci koalicije niso sprejeli niti enega spreminjevalnega predloga opo- zicije. Na končnem zasedanju T državnega zbora, namenjenemobravnavi proračuna, so poslanciopozicije spraševali finančnega ministra Dušana Mramorja o marsičem, tudi o tem, kje bi država dobila sredstva za vzdrževanje migrantov, ki naj bi kmalu v večjem številu prišli in se za dalj časa naselili v Sloveniji. Finančni minister, ki je bil nav- zoč v dvorani, je kljubovalno zrl v tla in ni odgovoril na nobeno vprašanje. Takšno obnašanje, ki kaže tudi na zmanjševanje demokracije v državi, ki ima po ustavi status parlamentarne demokracije, je zelo všeč poslancu stranke Združena levica Mihu Kordišu, ki celo poziva k začetku revolucio- narnega nasilja v Sloveniji. Obla- stnikov ne zanima, da Slovenija velja za edino preostalo sociali- stično državo v Evropi, in se tudi ne vznemirjajo zaradi tega, da sta nas v zadnjem času po uspehih in razvoju prehiteli tudi Češka in Poljska, državi torej, ki sta nekdaj zaostajali za Slovenijo. Koalicija veliko političnih puščic v zad- njem času znova usmerja zoper Janeza Janšo. Ponovno je neva- ren, ker je že pred tremi meseci predlagal ukrepe za zajezitev pri- hajanja valov migrantov v Slove- nijo, pa sta ga vlada in večina me- dijev ignorirali. Zdaj pa se ista vlada Mira Cerarja Bruslju dobri- ka in poskuša dokazovati, da je Sloveniji uspelo zavarovati svojo mejo s Hrvaško. Za zavarovanje te meje so sicer zdaj mobilizirali okoli tisoč pripadnikov rezervnil sil slovenske vojske, mejo med Slovenijo in Hrvaško pa naj bi vzdolž celotne dolžine, ki znaša okoli 450 km, zavarovali z ograjo iz bodeče žice. Vlada pa molči o tistem, kar bo nemara postalo največje breme Slovenije za daljše obdobje. Boji- mo se, da se bo iz množice mi- grantov, ki bodo po uradnih na- povedih v naslednjih petih letih potovali po svetu, na tisoče, ali še več, odločilo, da se naselijo in za dalj časa ostanejo pri nas v Slove- niji. Vlada ni dovolj odločna, da to prepreči, pri čemer pa bi stroški za vzdrževanje enega be- gunca znašali okoli 10.000 evrov letno. Plačevati bi jih seveda mo- rali slovenski davkoplačevalci. Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor o priha- janju in mogoči trajni naselitvi množice migrantov v Sloveniji nočeta govoriti, pač pa je pred- sednik vlade grobo obsodil poli- ciste, ki so se odločili za stavko. Zahtevajo višje plače in rešitev drugih težav, ki tarejo policiste in njihove dejavnosti. Miro Ce- rar je policistom za- brusil, da je njihova stavka neodgovorna, nedostojna in sramot- na ter da gre za izsilje- vanje države, česar pa ne bo dovolil. V časni- ku Delo so zapisali, “naj premier svoje trditve razloži polici- stom, ki v dvanajstur- nih izmenah na meji z begunci delajo za 800 evrov na mesec ali pa celo za manj”. Policisti, člani obeh obstoječih sindikatov, ki stavkajo, so od predsednika vlade zahtevali, da se jim javno opraviči za svoje iz- jave. Miro Cerar odgovarja, da te- ga ne bo storil. Med bogato in raznoliko kroniko vsega, kar se dogaja v Sloveniji, so čedalje bolj očitne tudi pripra- ve političnih strank in civilno- družbenih gibanj na družinski referendum, ki bo, kar smo že ne- kajkrat sporočili, v nedeljo, 20. decembra. Koalicija Za otroke gre je novi številki slovenskega kato- liškega tednika Družina priložila prospekt, v katerem slovenske volivce vabi, da se udeležijo refe- renduma in glasujejo zoper spor- ni zakon. Predlagajo tudi, naj vsak udeleženec referenduma pridobi še vsaj pet volivcev, ki bi glasovali proti sedanjemu zako- nu, “ki jemlje zakonsko zvezo moža in žene”. S tem bi pridobili dodatne glasove, ki bi jih uvrstili k 345.000 glasovom, kolikor jih ulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je povabilo v Miren zanimi- vega gosta. Gospod Vlado Klemše se je rodil v Mirnu leta 1946. Takrat so bili ti kraji še v tako imenovani coni A. Kasneje, ko je bila meja med Italijo in Ju- goslavijo začrtana, pa je njihova hiša spadala v Italijo. Gospod Klemše je upokojeni novinar Primorskega dnevnika. Poleg službe pa se že dolgo časa ukvarja z mnogimi zanimivimi zadevami. Letos pomladi nam je predstavil, kako so doživljali 1. svetovno vojno na naših tleh navadni vojaki. Tokrat nam je ponudil pogovor o ledinskih imenih v našem okolišu. Kaj so ledinska imena? Poeno- stavljeno povedano, so to imena njive, travnika, gozda (po SSKJ), vodne površine (vodna ledinska imena), vzpetine (gorska ledin- ska imena), pot in deli poti (po Wikipediji). Poimenovanja so se prenašala z ustnim izročilom. Navadno so bila povezana z življenjem kmeta. Tista imena, ki so se pogosteje uporabljala, so K ostala živa v zavesti ljudi še da-nes. Mnoga so se pozabila, ne-katera jezikovno nekoliko pre- drugačila. Morda se bo iznašlo tudi kako novo ledinsko ime, kdo ve? Vlado Klemše se je za svoje razi- skovanje poglobil v številne do- kumente, ki so na voljo v arhi- vih. Pravi, da ko odpreš eno ok- no, se prav hitro pojavijo nova okna in okenca, ki bi jih bilo vredno raziskati. Sam se je odločil, da bo sledil osrednjemu oknu in ostalo “pustil za dru- gič”, saj je zanimivega gradiva res veliko. Oprl se je na tri kata- stre: tistega, ki ga je uvedla cesa- rica Marija Terezija = terezijanski kataster, jožefinski (uvedel ga je Jožef II.) in franciscejski. Fran- ciscejski je po nastanku zadnji in sega v 1. polovico 19. stoletja. Stanje na terenu so popisovali geometri, uradnik in predstoj- nik občine, na katero je mejila (povzeto po Wikipediji). Klemše je poudaril, da je bilo med po- pisovalci verjetno malo Sloven- cev. Dopušča možnost, da so za- to nekatera ledinska imena za- pisali po svo- je, kot so jih pač slišali tuje govoreči po- pisovalci. Poudaril je, da lahko ob- staja še kaka druga razlaga posameznega le- dinskega imena od njegovega, da pa on ne ve zanj. Poslušalce je spomnil, da so si ljudje posa- mezno ledinsko ime marsikdaj po svoje razlagali in nima zveze z dokumenti, ki so na voljo za raziskovanje. Sprehodili smo se po ledinskih imenih v Mirnu in njegovi oko- lici. Naj natresem nekaj zanimi- vosti. Črepula – to je področje naspro- ti nekdanje papirnice Redis oz. hiše Saksidovih in Petejanovih. Razlaga: kmetje so morali napo- jiti živino, preden so jo peljali past oz. po paši. Živina je prišla do reke Vipave – vode, kjer je vo- do črpala. Od tod ime Črepula. Županca – je njiva, ki jo je dobil v obdelavo župan, dokler je županoval. Ko je neka oseba prenehala biti župan, je ista zemlja prešla v roke novemu županu kot nagrada za njegovo delo. Grive - danes je na tem področju športni park Grive. Ta del pokra- jine je bil pust, primeren samo za pašo. In res naj bi se tu tudi paslo veliko živine. Po eni od možnih razlag naj bi ljudje na tem področju videli grive živali, ki so se pasle. Od tod torej poi- menovanje Grive. Japnišče – to je spodnji del Mir- na tik pod Krasom. Znano je, da je bil tam kamnolom in so žgali apno. Apnu pa rečemo v na- rečju japno – torej poimenovan- je Japnišče. Pr Grabci – to je tisti del Mirna, ki se nahaja pod Krasom na me- ji z Italijo. Poimenovanje je do- bil po družini Grabici. Ta družina se je kasneje preselila v Gorico. Najbrž se še kdo od bralcev tega sestavka ukvarja z ledinskimi imeni. Bilo bi zanimivo, če bi kaj več o tem objavili v občin- skem glasilu. Marta Pavlin KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje Pogovor z Vladom Klemšetom o ledinskih imenih v Mirnu bo najmanj potrebnih za uspeh referenduma. Zanimivo, aktualno, poučno! “France Bučar je bil važen osa- mosvojitelj, velik človek in kri- stjan, toda zaradi preganjanja, ki ga je doživel, se toliko bolj lahko čudimo nekaterim njegovim de- janjem”. Tako je v komentarju z naslovom Zavezništvo med Združeno levico in Islamisti, ob- javljenem v novi številki revije Ognjišče, zapisal njen odgovorni urednik in pisatelj Božo Rustja. Potem je nadaljeval: “Omenjena dejanja so dosegla vrh v spokor- nem romanju na ljubljanski Ma- gistrat, v katerem so šli stari fan- tje ponižno prosit (kako po- niževalno) Zorana Jankovića, naj prevzame oblast v Sloveniji. Ude- ležil se ga je tudi France Bučar. Človek se sprašuje, ali mu je bilo tega treba. Najbrž pa je pri Bučar- ju šlo za globljo stvar. Bil je ude- leženec revolucije. V njej je sode- loval kot član enot, ki so opravile nečastna dejanja. Vsakdo, ki je bral njegov življenjepis, je opazil vrzel, ki zija v njem po koncu voj- ne. Če sledimo takim življenjepi- som, v tistih letih ni nič delal, ne vemo, če je sploh obstajal. Ljudje vedo povedati marsikaj, kar je počel v tistih letih, a nihče mu ni ničesar dokazal. Še najmanj ka- kega zločina. Ostaja pa dejstvo, da je bil France Bučar del 'tova- rišije', ki je bila največkrat pove- zana na osnovi krvi. Običajno prelite krvi nedolžnih. France Bučar bi lahko udaril po mizi in javno razkril, če so ga izsiljevali s preteklostjo. Osramotil bi lahko izsiljevalce in povedal resnico, najbrž neljubo zanj, a še bolj za tiste, ki naj bi ga prisilili v do- ločena dejanja. Lahko bi ta dejan- ja tudi javno obžaloval. Na ta način bi še bolj zablestela njego- va veličina”. Marijan Drobež GORIŠKI MUZEJ KROMBERK v sodelovanju z GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO vabi na predstavitev knjige dr. Karla Bonuttija MED IZBIRO IN ZGODOVINO Spomini goriškega Slovenca Z avtorjem se bo pogovarjal nekdanji generalni konzul Jože Šušmelj Grad Kromberk, v torek, 1. decembra 2015, ob 20. uri Aktualno26. novembra 201514 NATUROPATSKI NASVETI (90)Erika Brajnik KAKO HRANIMO VEZIVNO TKIVO Vezivno tkivo, lahko bi mu tudi rekli vitalna mreža, je tkivo, ki se prepleta skozi celotno naše telo. Vsi organi, kosti in mišice so vezani skupaj z vezivnim tkivom. Minerali, vi- tamini in ostala hra- nila pridejo do orga- na preko vezivnega tkiva. Toksini, hor- moni, celice imun- skega sistema in dru- gi pomembni gradi- telji našega telesa so v vezivnem tkivu. Zdravje vezivnega tkiva predstavlja zdravje telesa. Or- gan, ki po tradicio- nalni kitajski medicini energetsko krepi ve- zivno tkivo, je vranica-slinavka. Vranica skrbi, da bo vezivno tkivo prožno, elastično, pravil- no hidrirano, mehko itd. Zunanji znaki slabo hranjenega vezivnega tkiva oz. energetsko šibkega organa vranica slinavka so po TKM: celulit, strije, gube, bolečine, krčne žile, plešavost idr. Vezivno tkivo pljuč zagotavlja prožnost, če prožnosti ni, se lahko pojavi bo- lečina v tem predelu. Ko srčna mišica po- pušča, je dokazano, da je vezivno tkivo poškodovano. Vezivno tkivo črevesja se odzi- va in vpliva tudi na sindrom razdražljivega črevesja. Mielinska ovojnica je sestavljena iz treh plasti vezivnega tkiva, ki prekrvavijo možgane. Revmatoidni artritis je patologija vezana na poškodbo vezivnega tkiva. Vezivno tkivo je kot mreža, ki povezuje vsak delček našega telesa. Prožnost vezivnega tkiva ohranjamo z gibanjem, masažo in predvsem s pravilno prehrano! Hrana, ki krepi vranico in ta po TKM energet- sko napaja vezivno tki- vo, je predvsem proso, ker vsebuje veliko sili- cija. Proso predstavlja zdravilo za vezivno tki- vo. Tudi njivska presli- ca vsebuje veliko silici- ja in hrani vezivno tki- vo. NATUROPATSKI JEDIL- NIK ZA KREPITEV VEZIVNEGA TKIVA Zajtrk 6.00 – 8.00: prosena kaša, cimet, bru- snice, riževo mleko – presličin čaj Malica 10.00: sveži ananas Kosilo 12.00 – 14.00: prosena kaša, piščanec/puran/ riba, bučke/koromač, leča, solata/radič Malica 16.00: jajce, ajdov čaj Večerja 18.00: jota s proseno kašo – janežev čaj Jedilnika se 100% držite teden dni, takoj vam bo bolje, bolečine bodo izginile, tkiva bodo bolj prožna. Iščimo zdravje! www. saeka. si Pester novembrski in decembrski program Vrsta koncertov in likovna razstava KULTURNI DOM GORICA ot vsako leto se bo v no- vembru in decembru zvrstilo v goriškem Kul- turnem domu kar nekaj pomem- bnih kulturnih prireditev, s kate- rimi prireditelji želijo spomniti, da je pred 34 leti (1981-2015) začel delovati ta slovenski kultur- ni hram, ki od odprtja dalje želi biti stičišče kulturnih re- alnosti, prisotnih v našem obsoškem mestu. V četrtek, 12. novembra 2015, so na tiskovni kon- ferenci predsednik KD Igor Komel in sodelavci Joško Vetrih, Kristina Di Dio in Andrej Pahor bolj podrobno predstavili dva dogodka, od katerih je eden že mimo, saj je bilo odprtje razstave del fur- lanskega slikarja Evarista Ciana v sredo, 18. novem- bra 2015. Slikar Cian, ro- jen v Rudi l. 1948, živi in dela v Vidmu. Že v študentskih letih se je začel zanimati za sli- karstvo in to svoje veselje kot sa- mouk goji še danes. Kot je pove- dal likovni kritik Joško Vetrih, ki je o umetniku spregovoril na sa- mem odprtju razstave, je Cian v mladih letih sodeloval z znanim italijanskim slikarjem in pisatel- jem Zigaino. Od 70. let dalje je sodeloval na mnogih skupinskih razstavah in imel tudi vrsto sa- mostojnih razstav v raznih itali- janskih mestih. Pred nedavnim je razstavljal v Trstu in goriška predstavitev njegovih stvaritev nekako dopolnjuje tržaško. Ker se je izoblikoval v furlanskem okol- ju, je tu črpal tudi navdih. Tako so njegove priljubljene teme prav krajinski motivi iz Furlanske nižine, s stoletnimi murvami, trtami, vinogradi. Znan pa je tudi po svojih portretih tukajšnjih osebnosti (npr. režiserja Macedo- nia), avtoportretih, pa tudi po sli- kanju domačih ljubljenčkov, mačk in psov, pa še krokarja Gre- K goria, ki se pojavlja marsikdaj nanjegovih platnih. Teme iz njego-vega prvega ustvarjalnega ob- dobja, ki so ga označevali tem- nejši barvni toni, se kot spomini pojavljajo tudi v njegovem zdajšnjem ustvarjanju, pri kate- rem sta opazna uporaba bolj pre- finjene tehnike in večji kromat- ski razpon. Na razstavi je na ogled kakih 30 njegovih del; od- prta bo do 9. decembra 2015, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter med kulturnimi prireditvami. V petek, 27. novembra 2015, bo ob 20.30 osrednji novembrski dogodek: v veliki dvorani go- riškega Kulturnega doma bo kon- cert ob 70. obletnici osvobodit- ve. Na večeru se bodo pesmi pre- pletale z gledališko besedo. Poleg slovesnega tona, ki ga bodo dale borbene partizanske pesmi, ki so bodrile mlade, boreče se za svo- bodo v hudih nacifašističnih časih, se bodo oglasile tudi in- timnejše strune kot spomini na razpoloženje, ki je velo med osvoboditvijo. Svoj delež bodo vsebini dali tudi članki, pisma, fotografije … Večer bodo soobli- kovali vokalna skupina Danica z Vrha Sv. Mihaela, ki jo vodi Jana Drassich, moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža in godba na pihala Kras iz Doberdoba, ki ju vodi Patrick Quaggiato, ter ljubi- teljski gledališki igralec Robert Cotič. Prireditev sta si zamislila in zrežirala Kristina Di Dio in An- drej Pahor. Na večeru, ki nosi na- slov Biseri svobode, bodo pred- stavili tudi zgoščenko omenjenih pevskih sestavov in godbe, Biseri svobode - Melodije partizanskih pesmi ob 70-letnici osvoboditve. Večer prirejajo Kulturni dom, kulturna Zadruga Maja (v sklopu projekta Across the border), Kul- turno društvo Danica z Vrha, pod pokroviteljstvom SKGZ, ZSKD, občine Sovodnje ob Soči, goriške pokrajine in dežele FJK. Mesec december bo ves praz- nično obarvan v sklopu progra- ma Go-Gospel 2015. V sredo, 16. decembra, bo nastop vokalno in- strumetalne skupine iz Bolgarije Bisserov sisters, ki spada tudi v abonmajski program SSG. V četrtek, 17. decembra, se bo pred- stavila italijanska skupina Cad- mos ensemble & Le pleiadi. V sredo, 23. decembra, bo v Kultur- nem domu nastopil slavni zbor Duhovenstva Metropolije iz Sankt Peterburga. Vmes pa bo v Novi Gorici v ponedeljek, 21. de- cembra, koncert črnskih duhov- nih pesmi, ki jih bo zapela sku- pina Anania “Markey” Montague & Fellowship iz ZDA. IK ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 24. novembra, ob 14. uri. Šaljive pripombe in opazke letijo tudi na račun tega, kako smo si Slovenci različni – zamejci in Slovenci iz osrednje Slovenije. Ob tem se igralec zaustavi še ob bogastvu narečnih odtenkov. Vse je seveda primerno zabeljeno z več kot kančkom humorja. Nekaj je v predstavi tudi “resnejših”, čustveno obarvanih literarnih utrinkov, ko se Malalan zresni in interpretira verze Srečka Kosovela, Miroslava Košute in Iga Grudna, naših tankočutnih pesnikov, ki jim je navdih vlila prekrasna kraška pokrajina. Ker je Malalan tudi zelo dober pevec, nekaj pesmi tudi učinkovito zapoje. Predstava je že obredla nekaj društev v zamejstvu in jih bo gotovo še, saj je neposredna in vpleta v samo izvajanje tudi gledalce, predvsem italijanske prostovoljce, ki s kupico v roki – ponudi jim jo seveda Malalan – ob njegovi spodbudi skušajo za njim čim bolj pravilno izgovoriti slovenske črke, besede in celo zapeti pesem Marko skače v slovenščini in v italijanskem prevodu. Pri tem pomaga vse občinstvo. K uresničitvi predstave sta pripomogla še Tomaž Scarcia za video, za slide pa Francesco Paolo Cappellotto. Primeren kostum za lepo Vido je izdelala Silva Gregorčič. S 6. strani / Nenavadna učna ura ... Mara Černic Tudi vsakdanja ... S 1. STRANI rečanje bo torej zelo zahtev- no, je pa za prihodnost našega planeta zelo po- membno. Dvig temperature bi povzročil nadaljnje topljenje ledu na Grenlandiji, Antarktiki in dru- god, zaradi česar bi se znatno zvišala gladina svetovnih ocea- nov. Že z dvema stopinjama Cel- zija več tvegajo končati pod vod- no gladino območja, kjer živi do 280 mili- jonov ljudi, opozarja- jo strokovnjaki. Osnovno sporočilo petkovega goriškega posveta je odbornica Mara Černic strnila v misel, da katero koli dejanje našega vsak- dana lahko vpliva na okolje. “Včasih misli- mo, da so višanje temperature, čudne podnebne spremem- be, onesnaženost itd. zadeve, na katere ne moremo vplivati. Ker pa na Zemlji živi se- dem milijard oseb, način življenja prebi- valcev še kako vpliva na okolje”. Zavedati se torej moramo, da ni vseeno, če puščamo, da iz pipe teče več vode, kot je potrebujemo, da ni vseeno, če po nepotrebnem puščamo prižgane luči ali če vedno upora- bljamo avtomobil, ko pa bi se lah- ko peljali s kolesom ali šli peš itd. “Tudi take in podobne konkretne zadeve vplivajo na okolje, v kate- rem živimo”, nam je povedala Mara Černic. Na posvetu z naslovom Kakšno vreme se jutri obeta Gorici bo po pozdravih oblasti imel uvodni poseg Stefano Micheletti, direktor Deželne meteorološke opazoval- nice ARPA FVG; govoril bo o pod- nebnih spremembah v naših kra- jih, o zelo deževnih obdobjih, na- livih, ki so pogosti in kratki ter marsikje spodjedajo tla. “Danes so si strokovnjaki edini glede tega, da so podnebne spremembe sad človeških dejanj. Obstajala je teo- rija, da so spremembe ciklične, da se pač pojavljajo v času. Sedaj pa je znanstveno dognano, da zanje nosi odgovornost človek”. Po uvodnem orisu vremena in nje- govega razvoja bo Sebastiano Cac- ciaguerra, načelnik Deželne službe za enegetiko, postavili pod drobnogled energetski načrt Dežele Furlanije Julijske krajine: “Dežela FJk je letos izdala prvi energetski načrt, pomemben do- kument, ki postavlja okvir, kako naj se razvija industrijska dejav- nost glede na porabo energije in iz katerih virov je treba energijo pridobivati. Črpamo jo namreč iz S tradicionalnih virov, kot sta npr.petrolej in plin, obstajajo pa tudiobnovljivi energetski viri: v naši deželi prihajata v poštev zlasti sončna in vodna energija. Ener- getski načrt torej obravnava pri- dobivanje električne energije in njeno porabo v industrijskem sek- torju, v premikanju oz. mobilno- sti, kmetijstvu in drugih pano- gah, ki so energetsko intenzivne in je zanje pomembno najti alter- nativne vire”. Na posvetu bo tudi okrogla miza o vzrokih in posle- dicah podnebnih sprememb, pri kateri bodo sodelovali štirje stro- kovnjaki: za okoljsko organizacijo Legambiente FVG Andrea We- hrenfennig, v imenu goriške nadškofije teolog Franco Gisma- no, ki bo spregovoril o papeževi encikliki Laudato si’, Massimo Santinelli, upravitelj podjetja Bio- lab, ki proizvaja in predeluje hra- no na biološki način, in direkto- rica oddelka za oceanografijo Državnega inštituta za oceanogra- fijo in eksperimentalno geofiziko Paola Del Negro; slednja bo spre- govorila o tem, kako je morje po- vezano s podnebnimi spremem- bami. Eden velikih problemov je t. i. mobilnost, kako se prevažajo ljudje in blago po kopnem, je podčrtala naša sogovornica. “V Italiji bi se morali odločneje opre- deliti za železniške tire in ne za ce- stni promet, to pa zaradi varnosti in onesnaževanja”. Druga po- membna tema je kmetijstvo, saj intenzivno kmetijstvo povzroča hudo onesnaževanje. Širši javno- sti pa je morda manj znano to, da “bodo podnebne spremembe vedno bolj povzročale nove migrantske tokove: zaradi globalnih klimat- skih sprememb se nam- reč gladina oceana v subtropskem delu Zem- lje počasi dviguje in bo- do zato nekateri otoki v naslednjih desetletjih vedno bolj nenaseljivi”, ne bodo več primerni za bivanje. To velja zlasti za nizko ležeče otoke, kate- rih prebivalci tvegajo postati t. i. 'podnebni begunci'. “V teh letih in še zlasti zadnjih mesecih doživljamo begunski val, do katerega prihaja iz geopolitičnih razlo- gov; v prihodnje pa bo- do prihajali begunci tu- di zaradi podnebnih raz- mer”... Odličen okvir daje razpravi pa- peževa enciklika, nam je še pove- dala odbornica: “Ta jasno govori o vrednoti spoštovanja okolja, ki pomeni hkrati spoštovanje dru- gega”. S posvetom pa se “delo” ude- ležencev ne bo končalo. “Ideja je ta, da bi študentje na posvetu pre- jeli osnovne informacije in iz- točnice, ki jih bodo obravnavali vse leto ter nato, maja meseca, predstavili svoje izdelke na do- ločeno temo”. Vabljene so bile vse goriške višje šole, italijanske in slovenske, pri- javile so se skupine iz vseh polov, je zadovoljno ugotovila odborni- ca Mara Černic. Aktualno 26. novembraa 2015 15 Zadnje čase gre vse še samo navzdol ... (1) Veter v laseh adnje čase imam navado, da hodim zelo pozno spat. In da seveda sedim za računalnikom, brskam po inter- netu ali klepetam po skypu in preko socialnih mrež. Zjutraj pa se prebujam utrujena in nepre- spana. Pa kaj hočemo. Skoraj vse podatke in novice, ki jih potre- bujemo, lahko najdemo na sple- tu. Virtualna mreža pa je tudi na- jhitrejši in najbolj udoben način, da komuniciramo s prija- telji, ki so daleč. Naši očetje so se pozno v noč vračali iz gostilne, mi sedimo do jutranjih ur pred ekranom. Cilj je pa vendarle po- doben: druženje in klepet. Tudi minuli petek, ravno na Fa- cebooku sem že navsezgodaj zju- traj izvedela, da je bil to zloglasni petek trinajstega, je računalnik ostal prižgan do poznega. Ura je, ko skoraj vsi spijo, jaz pa še ved- nom berem sporočila prijateljev in najbolj nenavadne novice. Zadnja, ki mi je ostala v spomi- nu, je fotoreportaža o črni muci, ki si je za dom izbrala mejni pre- hod Sečovlje. Muca v naročju policaja, muca med kolono av- tomobilov in muca na soncu pred policijsko kabino, mi je ukradla kar nekaj nasmehov. Ko- nec koncev znajo biti ljudje še nežni in prijazni, sem pomislila. Pa tudi to, da je svet kljub vsemu lep, mi je prišlo na misel. Samo zaradi črne muce in prijaznih policajev. Potem je skupni zid socialne mreže nenadoma preplavila no- Z vica o Parizu, kjer naj bi v števil-nih eksplozijah umrlo nad stoljudi. Francija je zaprla svoje me- je, ljudje preplašeni bežijo po uli- cah in iščejo zatočišča. Izredno stanje. Vojna. Kri. Pokol. Moja prva misel je bila, kako neoku- sna je ta lažna novica. “Bufala” pravijo Italijani takim novicam s posrečenim imenom. To o za- prtju meja, o mrtvih na več kon- cih mesta, o streljanju na mladi- no, to je lahko samo senzaciona- listična lažna novica. Spet nek- do, ki se gre znanstvene fantasti- ke, da bi videl, kako ljudje odrea- girajo. In še ob tako pozni uri. Ko sem to brala, je bila namreč polnoč, morda celo nekaj minut čez. Pa vseeno pogledam še na spletno stran italijanske televizi- je, Rainews... Pokol v Parizu ni lažna novica... Ko kličem moža, ki je že v postelji, se mi trese glas in v grlu me duši. V Parizu je nad sto mrtvih, mi na spletu komen- tiramo, skušamo razumeti, jočemo, vpijemo, iščemo razla- ge, ki je ni... Zakaj, kako, čemu... Atentat, katerega žrtve so bili predvsem mladi fantje in dekle- ta, je udaril med nas, Evropejce, ravno v trenutku, ko smo že itak zmedeni in razklani. In nas ranil ravno tam, kjer smo najbolj občutljivi. Za našo svobodo gre, za naš način življenja, za nekaj, čemur pravimo zahod in kamor spadamo. Ko so povsod zaplapo- lale francoske zastave in je bilo po televiziji in po trgih slišati marsiljezo, so nekateri pripom- nili, da smo ta- ko občutljivi samo, ko so žrtve Evropejci. Ne opra- vičujem tega, med prvimi sem bila, ki so na spletu spre- govorili o kur- dih in mladih ženah, ki so prijele za mi- traljeze in so bile zaradi tega posiljene in ubite, o 147 študentih, kri- stjanih, ki so bili barbarsko ustreljeni v Ke- niji in ni o njih skoraj nihče pi- sal. To, da ne opravičujem, pa ne pomeni, da ne razu- mem in da ni- sem tudi jaz med tistimi, ki se bojijo za ta svoj vsakdan. Ta naš vsakdan, ta naš svet, je kljub vsem problemom lep in predv- sem naš. In zanj imamo kljub pritiskom, cenzuri, noremu ob- davčevanju in vse strožji kontroli s strani držav občutek, da ga lah- ko živimo svobodno. Tako kot hočemo. In da smo srečni. In da lahko izbiramo lastno pot. Za neko povezanost, neko empa- tijo gre. Najhuje je, ko bomba odjekne blizu tvojega doma in ko v žrtvah vidiš sebe. V šoli nam je bila Francija simbol svo- bode, tisti egalite', liberte', fra- ternite' smo ponavljali vsi. Lepe besede, ki smo jih pisali po klo- peh, po zvez- kih, po dnev- nikih. Ko si mlad, si lahko samo revolu- cionar, dru- gače nimaš srca. Če pri petdesetih še vedno verja- meš v revoluci- jo, mi je govo- ril prijatelj, po- meni, da ne razmišljaš. A vseeno, zahod- njaki smo san- jači in idealisti. Vsaj tisti, ki se ne ukvarjamo s politiko. O Parizu smo v teh dneh veli- ko pisali, govo- rili, razmišljali. Podobno kot enajsti septem- ber v New Yor- ku bo tudi Pa- riz še bolj spremenil naše življen- je. V slabše seveda, a itak vsi ve- mo, da gre pot že več let samo in nepretrgoma navzdol. Kar mi je od tega atentata najbolj ostalo v spominu, pa so obrazi mladih žrtev... tako podobna sem jim bi- la, ko sem bila študent. Tako bli- zu so tistemu, čemur pravim moj svet in moj vsakdan. Poleg teh mladih, nasmejanih obra- zov, med katerimi je dekle iz Be- netk, se mi je v spomin vtisnilo še pismo nekega Francoza, An- toina Leirisa, ki se je pojavilo na Fb-ju. Antoine je v atentatu izgu- bil ženo, mater komaj 17 mese- cev starega dečka. Ljubil jo je nad vse, to je čutiti iz vsake na- pisane besede. Prijateljica Lucia, ki je prva objavila sestavek, na- slovljen neznanim teroristom, je zraven objave še zapisala, da, če ima pojem, ki mu pravimo “za- hod” sploh kak smisel, moramo ta smisel iskati ravno v pismu mladega moža in očeta. / dalje prihodnjič Suzi Pertot Škoda za zamujeno priložnost Nesrečen razplet, nov začetek? lovenskim nogometašem naposled ni uspel veliki met – uvrstitev na Evrop- sko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Franciji. Reprezentanca selektorja Srečka Katanca je po tretjem mestu v kvalifikacijski skupini E za Anglijo in Švico imela, kot znano, dodatni tek- mi proti Ukrajini: v Lvovu je iz- gubila z 2 proti 0, pred tednom dni pa je v Mariboru v osred- njem športnem dogodku tega obdobja v širši okolici igrala neodločeno 1 proti 1. Namen tega se- stavka je predv- sem nanizati ne- kaj ugotovitev po razpletu, ki po- meni neuspeh, a hkrati določen mejnik in morda nov, vzpodbu- den začetek. O tem, kar je bilo, je bilo v medijih povedano malo- dane že vse. Euro 2016, 15. celinsko prvenstvo, bo prvič domena 24 in ne več 16 izbranih vrst, tako da so bili tu- di kriteriji za uvrstitev nižji (prvi dve iz vsake kvalifikacijske sku- pine neposredno in tretja v play-off), kljub temu pa se Slo- veniji namera ni izšla. V sloven- skem taboru si še grizejo nohte zaradi usodnih porazov v pred- tekmovanju proti Švici (3: 2 v gosteh, potem ko so še deset mi- nut pred koncem vodili z 0: 2!) in nato v razigravanju v Ukraji- ni (2: 0). Povratno srečanje v Ljudskem vrtu je bilo čisto dru- ga zgodba, naši so vodili že po S desetih minutah z golom kape-tana Cesarja in nato dolgo časaoblegali ukrajinska vrata. Ko bi zmagali z 2: 0 in izsilili po- daljšek, bi prav nič ne ukradli, gol gostov pa je padel iz proti- napada v sodnikovem dodatku, ko so domači napadali že z enaj- stimi možmi. Skratka, brez srečnega konca, toda z do- ločenimi okrepljenimi gotovo- stmi. Najprej to, da je Srečko Katanec še enkrat dokazal, da je pravi mož za reprezentančno klop in bo – če ne bo prišlo do velikih presenečenj – na čelu moštva z državnim grbom tudi naslednje leto, ko se začnejo kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2018. Ko- nec nekega tekmovalnega cikla terja tudi določene dokončne odpovedi reprezentančnemu dresu, ki so jih ti obelodanili že takoj po tekmi v Mariboru. No- vica je predvsem ta, da se posla- vlja sijajni vratar Samir Handa- novič, ki je pri 31 letih sicer vse prej kot star. Odlični Jan Oblak pa je tu za prihodnje desetletje zanesljiva, če že ne enakovred- na zamenjava. Bolj ali manj pričakovano pa je bilo slovo tro- jice Mišo Brečko – Zlatan Ljubi- jankič – Nejc Pečnik, ki je – tako kot Interjev čuvaj mreže – ogromno dala reprezentanci. Odhodi v vsakem primeru menda ne pomenijo, da bo se- lektorjev izbor v prihodnje obu- božan, prej nasprotno. Svoje mesto v selekciji so utrdili pred- stavniki mlajše generacije (neka- teri sicer medna- rodno že zdavnaj preverjeni), kot so Kevin Kampl, Rene Krhin, Josip Iličič, Dejan Laza- revič, Roman Bezjak, že omen- jeni Oblak, ob tem, da nekateri veterani, kot so kapetan Cesar, Valter Birsa, Mili- voje Novakovič in še kdo drug, niso izrekli zadnje be- sede. Katanec ima zagotovo že jasne pojme, kako naprej, upati je, da bosta zaupanje in podpora No- gometne zveze Slovenije vse- skozi stvarna in dosledna. Torej, res škoda, da Jokiča in soigral- cev ne bo prihodnje leto na EP (gre nedvomno za zamujeno ugodno priložnost), toda osno- va, na kateri naj se gradi repre- zentančna enajsterica za pri- hodnost, je – ne glede na naza- dovanje na Fifini jakostni lestvi- ci, ki pomeni bolj malo - vseka- kor trdna. HC TAKO PAČ JE! Minuli ponedeljek sem zgodaj zjutraj peljal iz Nove Gorice proti Gorici in sem na krožišču pri Rdeči hiši v mrazu grdega novembrskega jutra uzrl dva migranta, prebežnika, prišleka, izseljenca ali prisel- jenca, kot ju pač želite imenovati, kako sta sedela na kamnu pri policijski kasarni in skušala telefoni- rati neznano kam. Bila sta slabo oblečena in temne polti, a nista bila zamorca, ugibal sem torej, da sta najbrž ali Kurda ali Afganistanca ali pa Pakistanca, miselno sem pač sledil temu, kar poročajo krajevni dnevniki, ko vsakodnevno pišejo o težavah go- riških oblasti s temi reveži, ki v svetu, daleč od svoje domovine, iščejo svoj prostor pod soncem. In sem se iskreno, zgodaj zjutraj, ko še nisem “po- polnoma na polnih obratih”, zavedel, da se ne mo- rem, vsaj za zdaj se še ne morem in upam, da bo to še trajalo in trajalo leta!, zateči k tistemu pogubne- mu “Tako pač je”!, ki kar kliče po porazu, vdanosti v usodo, k brezbrižnosti in odraža stanje cenene udobnosti, v kateri ni prostora za drugega in še manj za drugačnega. V uredništvu sem v jutranjih urah med agencijski- mi vestmi prebral zapis o tem, kako so v Berlinu minuli konec tedna nastopali na nekem pre- stižnem literarnem branju sami slavni pisatelji, in to v prid migrantom, prišlekom, beguncem. Med povabljenimi je bil tudi naš pisatelj Drago Jančar, “ki je med drugim povedal, da z grenkobo opazuje današnjo Evropo. Do nedavnega je mislil, da so žičnate ograje v Evropi preteklost”. Tako je pisalo v vesti Slovenske tiskovne agencije. V vesti je bilo tudi omenjeno, da je Drago Jančar “izkazal spoštovanje nemški širokosrčni politiki do beguncev”, kot je bi- lo tudi zapisano, da “je izrazil upanje, da se bo zdaj že znamenita misel kanclerke Angele Merkel 'zmo- gli bomo' uresničila”. Agencijska vest je še poročala, da je na večeru, ka- terega izkupiček je šel v dobrodelne namene za be- gunce, nastopila tudi “nobelovka, romunsko- nemška pisateljica Herta Müller, ki je v intervjujih večkrat poudarila, da je bil diktator Nicolae Ceau- sescu nor, zaradi njega je bilo nore pol Romunije in zaradi njega je ona sama zlomljena oseba. Kot je povedala na dobrodelnem večeru, bi kdaj raje pi- sala lahkotneje, z ironijo, a so zgodbe pretežke, pre- več je uničena, da bi lahko zavzela primerno di- stanco”. Nadalje sem v agencijski vesti prebral še, da je svojo begunsko zgodbo predstavil tudi pisatelj Bahman Nirumand, ki je v 60. letih pribežal iz Irana. Niru- mand ne verjame, da kdo domovino zapusti pro- stovoljno”. Prav te besede so se me najbolj dotaknile, če seveda tokrat ne bi pisal o tem, kar me pri Herti Müller najbolj privlači, saj sem o njenih knjigah in njenih temah že večkrat pisal. A naj bo še enkrat, tudi to- krat rad ponovim, da je Herta Müller izjemna pisa- teljica prav zato, ker presunljivo naporno piše o vedno isti zgodbi, o svojem trpljenju pod pritleh- nim nasiljem Ceausescujevega režima, a to tako osebno, da je to lahko tudi pripoved slehernika, ki noče izgubiti lastnega obraza v vsakodnevnem ba- nalnem nasilju diktatorske družbe, ki načrtno briše razpoznavnost in seveda posebnost vsakega posa- meznika. Herta Müller piše tako, da te ob branju vse boli, njeno pisanje je zgoščeno, kleno, zabolijo te njene tišine, še bolj naravnost kričeč molk, mo- goče ta še veliko bolj zaboli, kot pa njeni srhljivi opisi “banalnosti zla”, kot je to genialno posrečeno poimenovala filozofinja Hannah Arendt, ko je šele med spremljanjem procesa proti nacističnemu zločincu Eichmannu spoznala, da je pravzaprav zlo banalno, a tudi in prav zato zlo. Bahman Nirumand je pisatelj, čigar leposlovnih in filozofskih, socioloških del nisem nikdar bral in jih najbrž tudi ne bom. Na spletu sem prebral njegovo življenjsko zgodbo, je namreč sin zelo premožnih staršev, ki je študiral v Nemčiji, kamor je po vrnitvi v Iran pobegnil pred zaporom že leta 1965; zamislil sem se v tisto njegovo trditev, ki jo je izrekel v Ber- linu na branju za begunce, da po njegovem mnenju nihče noče zapustiti domovine prostovoljno. Jasno je, da sem to novico prebral skozi svoje oči, kot bere vsakdo vsako novico skozi svoje oči in sko- zi lastne izkušnje. Tudi književnost in vso umetnost doživljam, jemljem osebno, saj me drugačen način ni nikdar zanimal. In sem tudi, pa naj to zveni še tako neskromno in obešenjaško, prepričan, da ima- jo v svetu umetnosti povedati nekaj le tisti, ki pišejo iz lastnih izkušenj, dajo v svoje pisanje, v svojo gla- sbo, v svoje slikanje, kiparjenje, v svojo umetnost torej, same sebe, svoje trpljenje, izkušnje, sanje, svo- je veselje, svojo dušo. In nas tako osvojijo zato, ker njihova življenjska usoda, zgodba, postane del nas, pravzaprav postane njihova zgodba tudi naša zgod- ba, univerzalna, nas zaradi tega tudi nagovarja in tako osvoji. In se zgodi tisti čudež, ki je mogoče še najbolj lasten lirični poeziji, ko bralec ob prebiranju vrhunske pesmi lahko sam pri sebi vzklikne: “Kako lepo, kako lepo, tako to je, prav tako!, tako bi tudi sam napisal, tako tudi sam čutim”! Ko sem v avtu, ki se je med potjo iz Ogleja do Nove Gorice lepo segrel, peljal mimo dveh beguncev- prišlekov, ki sta tam sedela, s hrbtom obrnjena proti cesti, v mrazu, me je zabolelo. Zaradi lastne, svoje nemoči in zato, ker se nočem še vdati, ker nočem pristati na tisti sramotni “Tako pač je”!, ki ne do- pušča nobene možnosti, nobene rešitve. Prav je povedal Bahman Nirumand, ta iranski pi- satelj, ki ga ne poznam. Sam mu s svojo življenjsko zgodbo, v vsej svoji skromnosti, a tudi neponovlji- vosti in enkratnosti, lahko samo pritrdim, kot mu lahko pritrdim tudi v imenu obeh beguncev-prišle- kov, ki sta svojo intimo v ponedeljkovem mrzlem jutru iskala na javnem mestu ob krožišču pri Rdeči hiši tako, da sta meni in vsem drugim, ki smo pel- jali skozi krožišče, kazala hrbet. Pomislil sem, da sta najbrž skušala telefonirati domov. Najbrž. Ali pa sta skušala telefonirati prijateljem, znancem morda, ki so že našli kje v svetu, na mrzlem Severu najbrž, košček sveta, kjer skušajo na novo zaživeti v miru. Minulo soboto smo v lepem dvorcu na Zemonu pri Vipavi odprli likovno razstavo Umetniki za ka- ritas, bil sem povabljen, da razstavo odprem, najbrž predvsem zato, ker sem pri tem lepem gibanju že od samih začetkov in skušam dejavno pomagati, da se zbirajo sredstva za na rob potisnjene ljudi, da se deli lepo in dobro umentikov, ki pomagajo tako, da darujejo svoja dela. Hvaležen sem lepim ljudem, ki se okrog tega gibanja zbirajo, še posebno Jožici Ličen in Anamariji Stibilj Šajn, da so me povabili. Povedal sem priložnostno misel in povabil prisot- ne, naj kupijo umetniška dela in tako pomagajo. Ko me je prijazna kolegica Rosana Rijavec po od- prtju prosila za intervju za radio Robin, me je vprašala, zakaj je treba pomagati, sem odvrnil: “Moramo pomagati zato, ker moramo biti na strani šibkih, na strani odrinjenih, na rob potisnjenih. In to predvsem zato, da sami ostanemo ljudje”! JURIJ PALJK 23 Srečko Katanec Aktualno26. novembra 201516 adaljujemo objavo prispevkov mladih predavateljev na le- tošnjih študijskih dnevih Draga. Tokrat je na vrsti razmišljanje Jerneja Ščeka, ki je že velikokrat napisal kaj teht- nega za naš tednik. Mladi, stari, odrasli. Mlajši odrasli, naj- stniki, otroci, večni otroci. Drugače mla- di. Večno mladi. Plešasti? Ne, različno počesani. Neumni? Ne, po svojem razo- deti? Neopredeljeni? Ne, radikalno rela- tivni. Angažirani – idealisti. Zavedni – puritanci. Humanisti – humoristi. Inte- lektualci? Predpotopni. Vsak izmed nas gleda na svet okrog sebe, torej na sebe preko sveta, preko katego- rij. Predstavljajte si očala zelene barve, ki jih ne moremo sneti. Svet se nam kaže skozi leče, ki smo jih prejeli dedno, ki pa jih s pridom, da ne rečem z dobro voljo, vsakodnevne vzgoje oblikujemo, brusimo. Nekateri misleci so bili pre- pričani, da jih celo modrec, razumnik, nikdar ne more sneti – nemški idealist Kant, na primer. Drugim je intelektualni pogum veleval, naj stopijo globlje in majin pajčolan sveta predstav premaga- jo: spomnimo se na Schopenhauerjev koncept Volje do življenja, antično Pla- tonovo zgodbo o votlini in iluzornih sencah, kdor je bolj filmsko navdah- njen, pa naj si privošči višek trash-vesol- jske filmografije iz 80. let – dramo They live, Oni živijo režiserja Johna Carpen- terja. Nalašč sem izbral nedvomno kriptičen, pa tudi ne-ekološki uvod zato, da bo od zdaj dalje vse lažje. Prva dobra novica: z očali se lahko igramo. Lahko zamenja- mo leče, okvir in, čeprav za kratek čas, poskušamo na stvari gledati drugače. Za- kaj? Zato, da bomo kaj razumeli, da bo- do sence vse bolj konkretne. Zato, da bo- mo postajali, dan za dnem, res ljudje. Človek, ki se z očali niti enkrat ne poi- gra, postaja senca, ki jo gleda. Njegova človečnost bledi, postaja avtom, robot, tujec samemu sebi in naravi, ki nas va- ruje. Ker sem v življenju prebral manj, kot bi rad in kot bom vselej zmogel, nimam dokončnega recepta za tak preizkus člo- večnosti. Poznam pa enega od načinov, kako se lahko preizkusimo, postavimo na kocko, to je v dvom, ki osvobaja, raz- mislek, ki krepi, vprašanje brez odgovo- ra z veliko začetnico, ki nas dela člo- veške. Tej poti pravimo ljubezen do učenja. Filozofija. Urugvajski novinar in literat Eduardo Galeano je ob koncu devetdesetih let de- jal: “Približam se mu za dva koraka, od- dalji se za dva koraka. Prehodim še deset korakov in horizont se jih za deset od- makne. Kolikor bom hodil, toliko se bo oddaljil. Čemu torej služi uto- pija? Prav temu služi, da hodimo”. Človek lahko hodi na več načinov: fizično in duhovno, predvsem pa z razumom. Sprehajati se z razumom pomeni učiti se. Spraševati, brskati, dvomiti, poizvedovati. Ostati ra- zočarani, postajati nemirni, torej minljivi, nezaključeni, nesklenjeni. Postajati torej res človeški. Neumo- ren, morda prav moteče trmast hu- manist sem. In nikdar ne bom ne- hal trditi, da je med ljudmi najbolj človeški vedoželjnež. Tisti, ki ga za- nimajo nove stvari, kdor se, na krat- ko, rad uči. “Neraziskanega življenja ni vredno živeti”, je Platon Sokra- tovo izjavo zapisal v vrstički 38a Apologije. Študijski dnevi Draga so in bodo na najbolj osnovni ravni aktualni torej zato, ker človeku širijo obzorja. Pri- bližujemo in odmikamo se jim vedno znova, a vsakič, iz leta v leto, smo vedno močnejši, boljši. Drugi argument o zimzelenosti Drage ponujajo sociologi. Živimo v družbi, ki ji pravijo post-industrijska ali bolj na- tančno informacijska. Torej v habitusu, kjer je intelektualno delo najpomem- bnejše. Informacija je postala osnovna surovina, ki jo zastopa razmah kvartar- nega sektorja, izobraževanje postaja neobhodno potrebno zato, ker nam edi- no znanja ne more nihče vzeti. V dina- mičnem, tveganem, prosto po Bauman- nu, tekočem kontekstu se vrednotni ko- ordinatni sistemi krhajo, vsakdan posta- ja negotov, začasen. Danes najbolje preživi tisti, ki dinamičnosti odgovori z dinamičnostjo. Piramidalna industrijska družba je bila razmeroma statična: cilj šolanja je bila pridobitev poklicnega znanja, ki je zadostovalo za celo življen- je. Uspeh se je meril po količini in zah- tevnosti dela. Tej strukturi se danes po- stavlja nasproti vrtinec centripetalnih in centrifugalnih družbenih sil spremin- janja, kjer je osnovna surovina uspeha intelektualni kapital: večstranska uspo- sobljenost, avtonomnost delavca, aktiv- nost in ažurnost znanja, specializacija, osebnostna in komunikativna orodja. Programi za andragoško izobraževanje odraslih na podlagi t. i. teorije spre- memb dokazujejo, da je vseživljen- jsko učenje nujno potrebno vsem za preživetje. Za službo, blagostanje se- be in otrok, nov avtomobil ali ame- riško univerzo za sinove? Da, tudi, a ne samo: tudi zase, za lastno člo- veškost. Učenje, ki krepi kompetence za socialno varnost in intelektualni kapital, ni popolna zgodba. Tu sem parnasističen (l'art-pour-l'artovski): učimo se zase, ne za-to-da-bi to-in- to: potem bo vsekakor iz moke po- trebno kaj zamesti. Spretnosti bodo vedno zamenjale nove spretnosti, vedoželjnost in ustvarjalnost človeka pa nihče in nič! Za konec še tretji argument, ki ga po- nuja srce. Prevrednotimo vrednote je stavek Friedricha Nietzscheja, večnega nezadovoljneža, ki kljub ra- dikalni kritiki tradicije potrjuje samo eno: brez njih se človeško ne da! Štu- dijski dnevi Draga tiraniji izbire da- našnjega dne odgovarjajo preprosto: zbi- ramo se, ker nas zanima, kdo smo in ka- ko se premikamo znotraj prostorskih in kulturnih koordinat. Modne muhe bo odpihala že jesensko-zimska kolekcija, nas pa nihče, če bomo znali gledati da- leč tisto, česar še nimamo, in blizu tisto, kar že imamo, pa ga ne vidimo. Jernej Šček N Trst / Pala Rubini V vojnih časih Scorpions še vedno pojejo o svobodi, miru in ljubezni soboto, 14. novembra, sem se zjutraj zbudila z občutkom, da, kar se je zgodilo v Bataclanu, sploh ne more biti res. Kar se je zgodilo v Parizu, kjer je veliko ljubiteljev glasbe poslušalo rock-blues kon- cert Američanov Eagles of death metal, bi se lahko zgodilo v tržaškem Pala Rubini, kjer so v petek zvečer stopili na oder Scor- pions. Ko sem v Trstu, skupaj z vsemi 4000 prisotnimi, nič hudega sluteč, pela uspešnico Winds of change, pe- sem, ki govori o upanju v boljši svet, so mladi kot jaz umirali pod streli fanatikov. Ne mo- rem opisati vseh občut- kov in misli, ki me bre- menijo: žalost, strah, jeza... V srcu imam tudi občutek krivde, ko po- mislim, da sem veselo uživala ob poslušanju pesmi, ki so ustvarile zgodovino rock glasbe, istočasno pa je v Parizu nastajala tragedija. Vse to me je prevzelo bolj kot vse druge grozote, ki se vsak dan dogajajo po svetu, enostavno zato, ker je Bataclan blizu, ker na tistem koncertu bi lahko bila tudi jaz. V Trstu smo res uživali v glasbi. Rock skupina iz Hannovra, ki je nastala leta 1965, praznuje letos petdeseto obletnico svoje glasbe- ne poti. Ob tej priložnosti je izšla njihova osemnajsta plošča, po- sneta v studiu, tržaški koncert pa spada v svetovno turnejo z na- slovom Return to forever (Nazaj v večnost). Pred skupino Scorpions so občinstvo segreli Tržačani Rhap- sody of fire, ki sta jih l. 1993 ustanovila kitarist Luca Turilli in klaviaturist Alex Staropoli. Nji- hova prva plošča, iz leta 1997, je elegantna zmes power metal in klasične glasbe: navdih so nam- V reč našli v skladbah Paganinija,Vivaldija in Bacha, bili so izvirni,in to jim je v kratkem času pri- neslo svetovni uspeh in več kot milijon prodanih plošč. Petkov nastop skupine Rhapsody je bil kratek: po uvodni skladbi z njihove druge plošče Simphony of enchanted land (1998) so nas razveselili z uspešnico Emerald Sword, ki nas je v mislih peljala v čudežen čas in kraj, kjer živijo zmaji, vitezi in princese – iz tega sveta so zgodbe, ki nam jih tržaška skupina pripoveduje. Sle- dila je prva pesem v italijanščini Lamento, naslednjo pa so posve- tili pred kratkim preminulemu hollywoodskemu igralcu Chri- stopherju Leeju, ki je z njimi po- snel nekatere dele pesmi. Z Dawn of Victory, ki je izredno navdušila občinstvo, so se poslo- vili in po prvih 45 minutah gla- sbe so tehniki začeli pripravljati oder za skupino Scorpions. Za ogromno kuliso, na kateri je bil naslikan logo nemške skupi- ne, so začeli montažo izjemno lepe scene. Ob spremljavi prvih not pesmi Going out with a bang se je prikazal velik oder s svojimi mogočnimi ekrani, na katerih so bile barvne, skoraj tri- dimenzionalne podobe. Kitarist Rudolf Schenker in pevec Klaus Meine, oba 67-letnika, se nista ustavila niti za trenutek, med ce- lotnim koncertom sta plesala in skakala kot mladostnika. Zaigrali so stare uspešnice in nove sklad- be z zadnje plošče. Tudi drugi “mlajši” člani skupine (tudi ti imajo že vsi okoli šestdeset let) so med celot- nim koncer- tom obdržali izjemno hiter in energičen ritem igranja in nastopanja na odru. Kitara Mat- thiasa Jabsa in bas Pawla Ma- ciwode sta se krasno vključila v igranje bob- narja Jamesa Kottaka, prave- ga posebneža, ki je izrabil vsako priložnost, da si je slekel majico in občinstvu pokazal svoje teto- važe (na hrbtu ima ogromen na- pis Rock and Roll Forever in to že veliko pove o njego- vem načinu življenja). Med tako imenovanim “Kottak Attack” so se bobni, ki so bili pritrjeni na veliko ploščo in so vi- seli na verigah, dvignili visoko, skoraj do strehe dvorane, in od tiste iz- jemne višine nam je Kottak podaril solo. Vsa- kokrat, ko je udaril na boben, se je na ekranih pokazala naslovnica ene izmed plošč, ki jih je skupina Scorpions izdala v svoji petdesetletni karieri: nastal je vi- zualen prikaz celotnega njihove- ga dela. Na koncu je Kottak vsem prisot- nim nazdravil s kozarcem piva, bobne so spustili na oder in Scorpions so spet nastopili v pol- ni zasedbi. Tudi Klaus Meine je v eni sami sapi popil veliko pivo, nato se je koncert lahko nadalje- val z zadnjimi tremi pesmimi in končal s hitom Big city nights. Scorpions so se nato zahvalili tržaškemu občinstvu, lepo poz- dravili in voščili lahko noč. Odšli so z odra, a vsi smo dobro vedeli, da se šalijo, saj nas niso mogli za- pustiti, ne da bi zaigrali svojih najbolj znanih: Still loving you in Rock you like a Hurri- cane. Po ne- kaj minutah so se končno vrnili in med ovacijo končali na- stop. Z mojega na- smeha, z obrazov vseh fanov dobre rock glasbe, ki so bili v pe- tek zvečer v Pala Rubini, je bilo razvid- no, da smo se sprostili in na zdrav, lep način skupaj uživali med koncertom. Veselo, a ureje- no smo zapustili dvorano in se vrnili k avtomobilom. Ta lepi večer mi bo celo življenje ostal v mislih in srcu, saj se je moje veselo in zadovoljno vzdušje skvarilo že po poti iz Trsta domov, ko sem v avtu od- prla radio in izvedela, kaj se je istočasno dogajalo v Parizu. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da bi med mladimi ljubitelji rock glasbe, ki so v Bataclanu tako kruto in nesmiselno izgubili življenje, lahko bila tudi jaz. Ko je novinar po radiu končal svoje poročanje, sem izbrala dru- go radijsko postajo in zaslišala prve note pesmi Neila Younga “Rocking in a free world. Nobe- na druga pesem ne bi bila bolj primerna v tistem trenutku: vze- ta je s plošče Freedom, ki je na- stala leta 1989 in poje proti voj- ni, o svobodi in pravičnosti, o tem, kako se ne smemo vdati strahu. Res je, s svojim strahom hranimo skrajneže, ki nas s kru- tostjo in terorjem hočejo podjar- miti in nam vzeti svobodo, zato se ne smemo skrivati v naših hišah, še vedno moramo verjeti v boljši svet. Scorpions so že v času hladne vojne peli: “The world is closing in And did you ever think That we could be so close, like brothers, The future is in the air I can feel it everywhere Blowing with the wind of change. ” Katja Ferletič več slik na www. noviglas. eu Posegi mladih predavateljev na letošnji Dragi Vedoželjnosti nam nihče ne more vzeti Foto Manuel Demori Foto Manuel Demori