Leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za V* leta BO din, za */i leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis	za	trgovino,	Industriio
Številka 52.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tot 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hrani nici v Ljubljani št. 11553.
Ifltaia vsak ponedeljek, ,in®« sredo in petek
Liubliana, sreda 14. maia 1941
rana posamezni venet gtevUW (H,, I
Krali in Cesar
v Alban
Nj, Vel. Kralj in Cesar Viktor Emanuel je prišel v soboto zvečer z letalom v Valono, kjer mu je bil prirejen veličasten sprejem. Nato je odpotoval v Tirano, kjer so mu prvi voditelji albanskega naroda med glasnimi ovacijami prebivalstva izrekli popolno vdanost in zvestobo albanskega naroda ter poudarili veliko veselje vsega albanskega naroda nad njegovim obiskom. Nj. Vel. Kralj in Cesar je nato obiskal razna bojišča v Albaniji ter med drugim posetil tudi mesta Porto Edda, Delvino in Argirokastro.
Po vsej poti je bil navdušeno pozdravi jan od prebivalstva.
Obisk Nj. Vel. Kralja in Cesarja je vnovič zgovorno dokazal, da je albanski narod popolnoma zvezal svojo usodo z italijanskim narodom.
Italijansko volno poročilo
št. 342. poroča:
V vzhodni Albaniji so naše čete nadaljujoč okupacijo zavojevanih ozemelj, dosegle Peč, Prizren, Tetovo, Gostivar in Kičevo.
V Grčiji so dokončale okupacijo Epira, Akarnanije in Etolije ter dosegle Missolungi in Lepanto v zalivu Patras.
V noči na 12. maja so bombni-Sko formacije nemškega letalskega zbora z znatnim uspehom napadle važne objekte na oporiščih Malte.
V Cirenaiki je prišlo do živahnih akcij sprednjih italijansko-nemških čet pri Sollumu in Tobruku. Italijanski in nemški letalski oddelki so večkrat zaporedoma bombardirali oporišče v Tobruku; en rušilec je bil zadet in zažgana so bila skladišča municije ter rezervoarji goriva.
y Vzhodni Afriki se pod veliki-težavami, podžigan od dela in vaora Kr. Vis. vojvode d’Aoste nadaljuje junaški odpor naših čet.
Spremembe območij nekaterih uradov
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil:
_ Začasno se dodeljuje ozemlje litijskega okraja, spadajoče v Ljubljansko pokrajino, ljubljanskemu okraju ter podreja okrajnemu načelstvu v Ljubljani.
Ozemlje krškega in brežiškega okraja, spadajoče v Ljubljansko Pokrajino pa začasno novomeškemu okraju ter podreja okrajnemu načelstvu v Novem mestu.
Občina Radatoviči, dosedaj podrejena sodišču v Jastrebarskem (Hrvatska), se priključi sodnemu okraju Metlika.
Del občine Črni vrh, spadajoč v Ljubljansko pokrajino, se začasno priključi sodnemu okraju Vrhnika in davčnemu okraju Vrhnika.
Občina Primskovo in v Ljubljansko pokrajino spadajoči del občine Sv. Križ pri Litiji, se začasno priključita sodnemu okraju Višnja Sora in davčnemu okraju Višnja gora.
Občina Bučka ter v Ljubljansko Pokrajino spadajoči deli občin Oerklje ob Krki, Leskovec pri Krškem, Raka, Čatež in Velika dolina ter kat. obč. Mršcča vas iz občine Sv. Križ pri Kostanjevici se začasno priključijo sodnemu okraju Kostanjevica.
Občine Kostanjevica, Sv. Križ
Zunanja	trgovinska
Italiie
Iz poroiila ministra Rieeardija
Na seji senatnih odborov za finance, zunanjo politiko, zunanjo trgovino in earine so bili sprejeti vsi zunanji proračuni kraljevine Italije, in sicer z velikimi aplavzi pristojnim ministrom. Zunanji minister grof Ciano je bil odsoten po važnih poslih, ki so v zvezi z novo preureditvijo Evrope po novih zmagah. Še posebni pozdravi pa so bili izročeni Dueeju.
Takoj za sprejetjem proračuna zunanjega ministrstva je prišel na vrsto proračun ministrstva za izmenjavo in valute. Ministru Ric-cardiju so bile prirejene kot Duce-jevemu zaslužnemu sodelavcu prisrčne ovacije. K proračunu je govoril senator Tarotti, ki je zahteval najglobljo vzporeditev dela vseh resorov v smeri gospodarske avtarkije, medtem ko se je referent senator Bianchini odrekel besedi in je visoka komisija prešla takoj k ministrovemu poročilu, iz katerega posnemamo:
Italijanska trgovinska politika je morala večkrat odgovarjati na ukrepe, ki so jih uporabljale nekatere države z nameni, da kakor koli ovirajo njeno trgovinsko ekspanzijo. Na drugi strani pa je bila italijanska trgovinska politika prožna prilagoditev mednarodnim zunanje-političnim dogodkom. Drugače tudi ni moglo biti, ker se v nobeni državi gospodarstvo ne more vladati po neodvisnih zakonih, popolnoma ločeno od ostalega trenutnega položaja. Nasprotno, intimno in trajno mora podpirati politiko. Sedanja organizacija zunanje trgovine in valut sloni naravno na gospodarski dinamiki. Sredstva se zbirajo v petih glavnih ravnateljstvih ministrstva in po izvršilnih organih za periferijo, ki pazljivo izvajajo načela korporativizma. Ta organizacija se še pospešuje v razvoja
Minister je podal pregled dobe, ko je bila Italija še v stanju ne-vojs/kujoče se države, ter pogled na dobo po vojni. Do takrat se morajo imeti jasne ideje in programi, ki ne morejo priti drugače kot iz sporazumov s strokovnjaki nemškega gospodarstva. Ze od lanskega oktobra — je dejal minister — sem imel čast, srečati se v Berlinu z gospodarskim ministrom Rajha g. Funkom in z njegovimi najneposrednejšimi sodelavci. Pri celotedenskih razgovorih in pri iz-, menjavi misli smo dosegli v popolnem sporazumu nekaj sklepov, ki so in ki ostanejo mejniki novega evropskega in euro-afriškega reda.
Razvoj gospodarstva obeh velesil osi in vedno večji promet med njima dokazujeta po zatrditvah merodajnih proučevalcev gospodarskih vprašanj, da avtarkija ne samo ni škodovala narodoma, ki jo izvajata, niti ni zmanjšala prometa, temveč je dosegla popolnoma zadovoljive uspehe.
Ves nadzorovalni aparat nad zunanjo trgovino, uveden zaradi obrambe in zaradi sedanjih izred-
pri Kostanjevici, št. Jernej in Bučka, dalje v Ljubljansko pokrajino spadajoči deli občin Cerklje ob Krki, Leskovec pri Krškem, Raka, Čatež in Velika dolina se začasno priključijo davčnemu okraju Novo mesto.
nih razmer, se bo moral čimprej poenostaviti. Ureditev plačilnih vprašanj bo odvisna od gospodarskega in denarstvenega ustroja, ki so ga ustvarile sile osi. Na vse dežele Evrope razširjeno vzajemno plačevanje (kliring), z ustreznim načinom poslovanja za posamezna politična območja in med njimi, bo — kakor vse kaže — najustreznejše plačilno sredstvo za naše gospodarske namene in za resnične potrebe evropskega gospodarstva. Mi se zavedamo, da se bodo morale nadomestiti velike gospodarske organizacije, bančne, denarne, industrijske, brez podlage starih oblik in ne da- bi žalovali za njimi narodi, ki so jih uporabljali in spoštovali. Od te zavesti je odvisen naš uspeh v bodočnosti.
Valutno kritje vojnega proračuna
Minister je nadalje s praktičnimi primeri o izčrpanosti Anglije in njenega gospodarstva, posebno zaradi pešanja izvoza in zaradi rastoče nabave vojnih potrebščin, prikazal sorazmerno ugodno stanje Italije. Angleški zunanji plačilni primanjkljaj je dosegel že lansko leto 660 milijonov šterlingov ali 40 milijard lir, torej za 260 milijonov šterlingov več ko leto prej in poleg tega je vse blago že za 30—40% dražje, kar pomeni, da se je kljub napihnjenim številkam promet po količini zelo zmanjšal, za 50—60%. Izvoz kot življenjski živec Anglije zamira pod silno blokado in za vojno izda Anglija več
ko 60% svojih skupnih dohodkov. Za prihodnja leta se pa tudi .Zedinjene ameriške države ne morejo nadejati nadaljnjega napredka pri izvozu.
V	zvezi s pripombami senatorjev glede poteka poslovanja je minister še pojasnil to važno vprašanje.
Navzkrižja se seveda ne dajo tajiti, vendar pa stori ministrstvo za izmenjavo in valute v trajnem sodelovanju z ostalimi ministrstvi vse, kar je mogoče, da bi se izločili ali vsaj Čim bolj zmanjšali učinki teh navzkrižij. Zeli si pa vsekakor še večje vzporeditve.
Razpoložljiva zaloga valut je bila 1. januarja 1940 znatna, že za takrat maksimalna; letos 1. januarja pa je bila še več kot trikrat povečana, s čimer je bilo poskrbljeno za kritje precej -dolge dobe s tem načinom plačila. Tik pred vstopom Italije v vojno, torej že lansko leto je sam minister izjavil pri proračunski razpravi senata, da je tretja fronta, gospodarska, pripravljena na vse takratne in prihodnje -dogodke-. Po približno enem letu vojne in po posebno dolgi in junaški zimi more le ponoviti te svoje besede. Viri države same in tisti, ki jih dobiva od prometa z drugimi deželami, krijejo potrebe domače prehrane in industrije ter vojske po vnaprej določenem in metodično izvajanem načrtu porabe in proizvodnje. Zato gospodarska zapora ne more ustaviti za Italijo ugodnega konca vojne.	(Po »Piccolu«.)
Predpisi
glede peke kruka in prodale testenin, riža in moke
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. — Kruh, ki ga prodajajo pekarne, se mora izdelovati iz moke, ki je mešana v razmerju najmanj 30 odstotkov koruze in 70 odstotkov pšenične ali ržene moke.
Člen 2. — Prepovedujeta se izdelovanje in prodaja kruha, pečenega iz same pšenične moke, kakor sta prepovedana tudi izdelovanje in prodaja kruha, ki ima primes jajc, sladkorja, mleka, mlečne moke, olja, surovega masla, masti ali kakršne koli druge primesi oziroma sestavine.
Pekarnam je prepovedana prodaja krušne moke kakršne koli vrste.
Člen 3. — Pšenična moka, čista ali mešana, ržena moka, testenine in riž se racionirajoj Mesečni skupni obrok naštetih
živil je določen na tri kilograme za osebo, pri čemer je potrošnik upravičen, da izmed teh živil izbere po svoji volji in po količinah, ki so na razpolago.
Trgovci smejo dajati potrošnikom zgoraj navedena živila samo, če izroče odrezek živilske nakaznice.
Živilske nakaznice se bodo razdeljevale za drugo polovico meseca maja po občinskih uradih.
Člen 4. — Kršitelji predpisov po tej naredbi zapadejo kazenskim odredbam zakona in se jim hkrati obratovalna pravica začasno ukine, v hujših primerih pa dokončno odvzame.
Člen 5. — Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana 10. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Gospodarske vesti iz Hrvatske
V	pogledu prehrane so v Zagrebu še razne težave. Krušna moka je slaba in Pogod si na vso moč prizadeva, da bi dobil 100 vagonov krušne moke, ki je bila v Medmurju rezervirana za Zagreb. Večje količine te moke bodo dobili oni peki, ki pečejo boljši kruh. Govejega mesa je v Zagrebu dovolj, primanjkuje pa svinjskega, ker ni dovoza iz Vojvodi-
ne. Izostal je tudi dovoz rib in zelenjave iz Dalmacije.
Za moške obleke bodo uvedli izkaznice, prepoved prodaje tekstilnega blaga, čevljev, mila in konserv pa je podaljšana za osem dni.
Izšla je uredba o ustanovitvi hrvatske državne kreditne banke,
ki se bo bavila z vsemi posli državnega denarništva ter bo prevzela tudi posle Državne hipotekarne banke.
Obiski Visokega Komisarja
Eksc. Visoki Komisar je obiskal sanitarno avtokolono ter ostal nekaj časa med šolsko mladino, ki je prišla na pregled. Obiskal je tudi sedež Dopolavora za vojaštvo. V raznih njegovih prostorih je dal navodila za organizacijo in njeno delovanje.
Pri Visokem Komisarju je bil sprejet poveljnik nacionalne gozdne milice general Agostini, ki je prispel v Ljubljano iz Albanije. General Agostini je na Komisariatu dobil podatke o gozdarstvu Ljubljanske pokrajine. Po naročilu Visokega Komisarja je obiskal v bolnišnici ranjene in bolne vojake major Cavallcro ter jim razdelil razna darila.
Podružnica ,Banca d’Italia‘ v Ljubljani
V prostorih podružnice bivše Narodne banke je odprla »Banca d’Italia< svojo podružnico v Ljubljani. To je prvi italijanski denarni zavod v Ljubljani. Nova podružnica je bila nujno potrebna zlasti za urejanje denarnih potreb okupacijske vojske.
Nova carinarnica v šiški
V torek je izačela poslovati na kolodvoru v Šiški nova carinarnica za občinstvo, ki potuje na Gorenjsko. Nameščenci so trije cariniki (dva slovenska in eden italijanski) ter štirje slovenski finančni stražniki. Carinski urad posluje po predpisih prejšnje uprave. Strogo je prepovedano odnašanje živil in blaga iz Ljubljanske pokrajine. 2e prvi dan so organi nove carinarnice zaplenili zaloge živil in sočivja, ki sta jih dva lastnika gorenjskih hotelov nakupila v Ljubljani ter skušala odpeljati s seboj. Na ljubljanskem trgu in v trgovinah se bo močno poznalo poslovanje nove carinarnice, ki bo preprečila izvažanje blaga.
Načrti za tujski promet v Kvarnem
Z Reke poročajo, da je bila tam 10. t. m. konferenca hotelirjev in trgovcev, ki je razpravljala o bližnji tujski sezoni. Komisar dr. Fu-sini je poročal o propagandnem načrtu in o uspehu kvarnerskega paviljona na Milanskem velesejmu.
Debate so se udeležili mnogi podjetniki iz Lovrane in Opatije, ki se nadejajo vse podpore obla-stev, da bi se to leto ugodno poznalo tudi v tujskem prometu Kvarnera.
Novi veliki davki v Angliji
Pred kratkim so stopili v Angliji v veljavo novi zelo hudi davki. Od vseh letnih dohodkov v višini nad 120 funtov šterlingov se mora plačati davek, ki doseže tudi 33 do 50 odstotkov dohodkov. Tako mora n. pr. plačati rodbinski oče, ki zasluži na leto 400 funtov 29 funtov davka. Samec, ki ima isti zaslužek pa plača 111 funtov, 2 šilinga in 6 penijev davka od tega dohodka. Davek je progresiven ter plača n. pr. družinski oče z 2 otrokoma, če zasluži 1000 funtov na leto 301 funt davka. Vlada še vedno obljublja, da bo del tega davka vrnila — okoli 15% — po končani vojni, vendar pa ne več ko 65 funtov od na leto plačanih davkov. Računajo, da bo od novega davka prizadetih nad 2 milijona' ljudi.
Maksimalni cemfr
Veljaven od 12. maja 194f-XfX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe štev. 17 z dne 8. maja 1941-XIX določil naslednje maksimalne cene za prodajo na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago:
a) Na drobno Vrsta- in kakovost	Cena
1. Kruh, testenine, moka, Din Lit. riž, fižol itd.:
Kruh iz enotne moke v kosih:
do 100	g	kg	5,80	1,75
od 100	do	200	g	kg	5,40	1,60
od 200	do	500	g	kg	5,20	1,55
od 500	do	1000	g	kg	5,—	1,50
Navadne testenine iz bele moke	kg	17,50	5,25
Pšenična moka (običajne vrste):
I. ničlarica	kg	9,50	2,85
II. enotna	kg	5,50	1,65
Koruzna moka: fina	kg	4,75	1,40
zdrob	kg	5,50	1,65
Riž	kg	15,20	4,55
Fižol:
nizke vrste I.	kg	9,50	2,85
nizke vrste II.	kg	8,50	2,55
visoke vrste (epre-klar>)	kg	10,—	3,—
Krompir (Oneida) kg	2,50	0,75
2. Olje, maslo, mast, slanina:
Jedilno olje	1	25,25	7,60
Cajno maslo	kg	60,—	18,—
navadno maslo kg	54,—	16,20
Slanina:
sveža	kg	31,—	9,30
soljena	kg	35,—	10,50
prekajena	kg	40,—	12,—
Mast:
navadna mesarska kg	35,—	10,50
tipizirana	kg	37,—	11,10
3. Mleko, sir:
Mleko	1	3,50	1,05
Sir:
Emendolec	kg	47,—	14,10
Trapist	kg	44,—	13,20
4. Sladkor:
Sipa	kg	18,50	5,55
Kocke	kg	20,50	6,15
5. Šunka, salame in klobase:
Šunka:
prekajena	kg	40,—	12,—
kuhana	kg	75,—	22,50
Hrenovke	kg	36,—	10,80
Safalade	kg	32,—	9,60
Šunkarica	kg	40,—	12,—
Klobase:
letne	kg	35,—	10,50
lovske	kg	24,—	7,20
kranjske	kg	48,—	14,40
6. Sveže meso:
a) Volovsko:
prednji del	kg	20,—	6,—
zadnji del	kg	22,—	6,60
Kravje:
prednji del	kg	19,—	5,70
zadnji del	kg	17,—	5,10
Goveje drobovje:
jezik	kg	24,-	7,20
pljuča	kg	8,—	2,40
srce	kg	18,—	5,40
jetra	kg	18,—	5,40
vranica	kg	18,—	5,40
ledvice	kg	20,—	6,—
vampi	kg	10,—	3,—
glava	kg	8,—	2,40
možgani	kg	20,—	6,—
b) Telečje:
prednji del	kg	22,—	6,60
zadnji del	kg	25,—	7,50
Telečje drobovje:
jetra	kg	26,—	7,80
pljuča in srce	kg	18,—	5,40
možgani	kos	10,—	3,—
rajželjc	kg	26,—	7,80
jezik	kg	22,—	6,60
Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25%. Priklada drobovja in kosti ne sme presegati 20 °/o teže.
c) Svinjina:
prednji del	kg	28,—	8,40
zadnji del	kg	31,—	9,30
salo	kg	33,—	9,90
Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25 •/«.
7. Kurivo in milo:
Trboveljski premog,
kosovec	<1	47,—	14,10
Drva:
mehka	m3	110,—	33,—
mehka v kolobarjih po 18 kg	12,—	3,60
trda	m’	220,-	66,—
Cene za drva veljajo za razžagana, postavljena na’ dom kupca. Milo: enoten tip, s 50°/o mastne kisline kg	25,85	7,75
'enoten tip, s 40°/o mastne kisline kg	22,25	6,79
b) Na debelo:
Vrsta in kakovost	Cena
1. Testenine, moka. Din Lit.
riž, fižol itd.
Navadne testenine iz
bele moke	q	1530,—	459,—
Pšenična moka (običajne vrste):
I. (ničlarica)	q	850,—	255,—
II. (enotna)	q	500,—	150,
Koruzna moka:
fina	q	410,—	123,
zdrob	q	475,—	142,50
Riž	q	1266,-	379,80
kg	38,50	11,55
kg	36,—	10,80
kg	30,50	9,15
kg	38,50	11,55
kg	33,50	10,05
kg	22,50	6,75
kg	38,50	11,55
težo:		
kg	13,-	3,90
kg	11,-	3,30
kg	9,-	2,70
kg	11,—	3,30
kg	10,-	3,-
kg	8,-	2,40
kg	16,—	4,80
kg	15,—	4,50
kg	20,-	6,-
kg	18,-	5,40
Fižol:
nizke vrste I.	q	850,—	255,—
nizke vrste II.	q	750,—	225,—
visoke vrste (»pre-klar«)	q	900,—	270,—
Krompir (»Oneida«) q	200,—	60,—
2. Olje, maslo, mast, slanina:
Jedilno olje	q	2225,—	667,50
Slanina:
soljena	q	2980,—	894,—
Mast:
tipizirana	q	3200,—	960,—
3. Sir:
Emendolec	q 3800,- 1140,—
Trapist	q 3600,- 1080,—
4. Sladkor:
Sipa	q	1665,—	499,50
Kocke	q	1840,—	552,—
5. Prekajeno meso, salame, klobase itd.:
Surova prekajena šunka Hrenovke Safalade Šunkarica Klobase: letne lovske kranjske
6. Živina, na živo težo:
Voli:
I. vrste II. vrste III. vrste Krave:
I. vrste II. vrste 111. vrste Teleta:
I. vrste II. vrste Prašiči: nad 100 kg pod 100 kg
7. Kurivo in milo:
Trboveljski premog,
kosovec	t 360,— 108,-
Drva: mehka	m’
trda	m5
Milo, enotno: s 50%> mašč. kisi. q 1950,— 585,— s 40% mašč. kisi. q 1800,— 540,— Opomba: Maksimalni cenik določa najvišjo ceno	za	prodajo	na	debelo
in na drobno.	Sme	pa se	trgovati	po
nižjih cenah kot so v ceniku navedene. Nikdar pa se maksimalne cene ne smejo prekoračiti navzgor.
Cene na debelo se razumejo za blago franko skladišče veletrgovca, vključno embalažo, izvzemši vreče. V maksimalnih cenah ni zapopaden davek na potrošnjo, izvzemši pri moki.
Pri prodaji na debelo je maksimalni cenik obvezen za vse občine v Pokrajini. Pri prodaji na drobno pa jo obvezen v Ljubljanski mestni občini, do-čim velja za vse ostale občine kot smernica pri urejanju cen.
Okrajni načelniki smejo v občinah svojega okraja določiti še nižje cene. Vse popravke cen navzgor morajo predložiti Visokemu Komisarju v predhodno odobritev.
Pričujoči maksimalni cenik mora biti izobešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v ceniku navedeno blago. Nabit mora biti na vidnem in kupcem dostopnem mestu. Razen tega morajo biti na posameznih predmetih, ki so namenjeni za prodajo na malo, listki z oznako cone v dinarjih in lirah.
Vsako kršenje gornjih določb bo zasledovano in bo kršitelj strogo Kaznovan.
Pričujoči cenik je veljaven od 12. t. m. in bo pregledan vsakih 15 dni. V Ljubljani dne 9. maja 1941-XIX. Visoki Komisar: Einilio Grazioli.
100,— 30,— 180,- 54,-
Nova poitna tarifa
Podatki o prometu v Italijo in s kraji Ljubljanske pokrajine
Urejevanje poštnega prometa
Promet ljubljanske pošte, ki je prej dnevno sprejemala po 300, odpravljala pa do 450 vreč pisemskih pošiljk in tiskovin,, se je zaradi vojnih dogodkov tako močno skrčil, da je znašala dnevna odprava glavne pošte nekaj časa samo še kakih 50 vreč. Po zaslugi italijanskih oblasti je ohranila Ljubljana neposredne poštne zveze do Karlovca in na drugi strani do Trsta ter od Trsta po vsej Italiji. Iz Trsta odpravljajo tudi pošiljatve preko meja Kraljevine.
Po hvalevrednem prizadevanju Visokega komisariata bo te dni uvedena direktna poštna ambu-lanca na progi Ljubljana—Split in bomo tako spet zvezani z Dalmacijo. Hrvatska država bo v kratkem odprla poštni promet preko svojih meja, kar bo omogo čilo obnovo poštne zveze Ljubljane s hrvatskimi in tudi s srbskimi kraji
V vrsti drugih nujnih vprašanj, ki jih je s svojimi odloki uredil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, je bilo te dni urejeno tudi vprašanje nove poštne tarife za poštni in brzojavni promet z Italijo, ki je enaka poštni in brzojavni tarifi, veljavni za Ljubljansko pokrajino.
Po novi poštni tarifi je izključen poštni promet z Anglijo, njenimi dominioni in posestmi, z Grčijo, Egiptom, Irsko in Islandijo. V te države oziroma pokrajine ne moremo torej pošiljati nobene vrste poštnih pošiljk, niti jih iz teh držav prejemati.
POŠTNE PRISTOJBINE Pisma in zalepke: v krajevnem prometu do 20 gr teže 1-50 Din (0-45 Lit.), nad 20 gr teže pa je za pisma in zalepke pristojbina za krajevni promet enaka pristojbini za medkrajevni promet. V medkrajevnem prometu velja za pisma in zalepke naslednja pristojbina:
gramov din lir do 20 = 2 (0-60)
20— 50 = 3 (0*90)
50— 250 = 4 01*20)
250— 500 = 6 (1-80) 500—1000 = 12 (3-60) 1000—2000 = 18 (5-50)
Dopisnice državne in zasebne izdaje in razglednice: v krajevnem in medkrajevnem prometu 1 din (030 lire).
Posetnice: če ne vsebujejo več kakor 5 vljudnostnih besed 0 50 din (015 lire), če pa vsebujejo več kakor 5 besed 1 din (0'30 lire).
Razglednice s čestitkami za božične in velikonočne praznike in za novo leto: če ne vsebujejo več kakor 5 besed 0'50 din (015 lire), sicer pa 1 din (0-30 lire).
Za tiskovine veljajo naslednje pristojbine:
gramov din lir do 50 = 0-50 (0 15)
50— 100 =	1—	(0-30)
100— 250 =	1-50	(0-45)
250— 500 = 2-50 (075) 500—1000 = 4— (1-20) 1000—2000 = 7'— (2-10) 2000—3000 = 10— (3-—) Izjema so tiskovine za slepce, ki zanje velja posebna tarifa, in sicer za vsakih. 1000 gr teže 0-25 din (008 lire), največja dopustna teža pa je 7 kg, dočim je pri navadnih tiskovinah največja dopustna teža samo 3 kg.
Časniki in časopisi se dele v dve skupini. Prva skupina obsega dnevnike in periodične publikacije, ki prinašajo vesti, če so naslovljeni na posamezne naročnike, znaša tarifa:
gramov din lir do 110 = 0 08 (003) 110—200 = 0 18 (0 06) 200—300 = 0-30 (0 09) 300—400 = 0-40 (0 12) 400—500 = 0-50 (0-15)
Če so v prvi skupini časnikov in časopisov izvodi v svežnjih naslovljeni na prodajalce, pa velja za posamezni izvod tale tarifa: gramov din lir do 110 = 0*03 (0 02) 110—200 = 0 06 (0-03) 200—300 = 0 12 (004)
300—400 = 0*16 (005)
400—500 = 0*20 (0 06) Druga skupina časnikov in časopisov, ki prinašajo poučne, zabavne ali strokovne članke, ima svojo posebno tarifo, če so listi iz te skupine naslovljeni na posan mezne naročnike, velja za posamezni izvod naslednja tarifa: gramov din lir do 110 = 0 10 (0 03) 110—200 = 0 20 (0 06) 200—300 = 0*30 (009) 300—400 = 0*40 (012) 400—500 = 0*50 (0 15)
Če so v drugi skupini časnikov in časopisov izvodi v svežnjih naslovljeni na prodajalce, pa velja za posamezni izvod tale tarifa: gramov din lir do 110 = 004 (002) 110—200 = 0*08 (003) 200—300 = 0*12 (004) 300—400 = 0 16 (0 05)
400—500 = 0-20 (0 06) Prodajalci, ki časnike in časopise prve ali druge skupine kot neprodane vračajo upravništvom, plačajo za posamezni izvod naslednjo pristojbino:
gramov din lir do 110 = 004 (002) 110—200 = 0*08 (0 03) 200—300 = 0*12 (004) 300—400 =r 0 16 (005) 400—500 = 0-20 (006) Knjižni oglasi: za vsakih 100 gr teže 0*10 din (003 lire), največja dopustna teža pa je 500 gr. Poslovni papirji: do 100 gr teže
2 din (0*60 lire), od 100 do 250 gr 3-50 din (0*75 lire), od 250do500gr
3 din (0-90 lire), od 500 do 1000 gr
4-50 din (1-25 lire), od 1000 do 2000 gramov pa 7*50 din (2*25 lire).
Vzorci brez vrednosti: do 100 gr teže 1 din (0-30 lire), od 100 do 250 gramov 1-50 din (045 lire), od 250 do 500 grpa 2-50 din (0-75 lire).
Za mešane pošiljke (tiskovine, vzorci brez vrednosti in poslovni! papirji) velja poštna pristojbina kakor za poslovne papirje. Za tiskovine in vzorce brez vrednosti, če jih pošiljamo v skupnem zavitku, velja pristojbina kakor za vzorce brez vrednosti, če pa je zavitek težji kakor 500 gr, velja zanj pristojbina kakor za tiskovine.
Priporočnina znaša za pošiljke vseh vrst poleg navadne pristojbine še 5 din (1*50 lit).
Ekspresnina znaša za pošiljke vseh vrst poleg navadne pristojbine še 4 din (1*20 lire).
Odkupna pristojbina znaša poleg navadne pristojbine in pripo-ročnine še 1 din (0-30 lire).
Zahteva za vrnitev pošiljke in izpremembo naslova: 7 din (210 lire).
Povratnica: 5 din (1-50 lire).
Poizvednica: v krajevnem prometu 650 din (1*95 lire), v medkrajevnem prometu pa 7 din (2*10 lire).
Poštno ležeče: za pisma in dopisnice poleg navadne pristojbine še 1 din (0-30 lire), za priporočene pošiljke pa 2 din (060 lire).
BRZOJAVNE PRISTOJBINE
Navadne brzojavke: do 10 besed 10 din (3 lire), za vsako nadaljnjo besedo pa 1 din (0-30 lire). Potrdilo o prevzemu brzojavke je brezplačno.
Nujne brzojavke: dvojna pristojbina kakor za navadne brzojavke.
Novinarske brzojavke: polovična pristojbina kakor za navadne brzojavke, najmanjša pristojbina torej 5 din (1-50 lire).
Plačan brzojavni odgovor: kakor za navadno brzojavko, nujni plačani odgovor pa kakor za nujno brzojavko.
Ponavljane brzojavke (TC): polovica pristojbine za navadne brzojavke.
Brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke: kakor za navadno brzojavko, nujno brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke pa kakor nujna brzojavka.
Brzojavke z več naslovi: za prepis brzojavke do 50 besed 10 din (3 lire) za vsakih nadaljnjih 50 besed ali del od 50 besed pa enak znesek.
Dostava brzojavk po posebnem slu: za vsak kilometer ali del kilometra razdalje podnevi 10 din (3 lire), ponoči pa 20 din (6 lir).
S temi pristojbinami je v glavnem uravnan naš poštni in brzojavni promet. Nekateri naši listi so objavili novo poštno in brzojavno tarifo precej pomanjkljivo in smo zaradi tega prepričani, da bomo z našo točno in pregledno tarifo ustregli vsem našim naročnikom, zlasti pa poslovnim krogom.
Mogočna zdravilna moč narave
s j sa posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
»Službeni list«
za Ljubljansko pokrajino
z dne 10. maja je objavil: Razglas Duceja z dne 4. maja 1941-XIX: Predpise glede ]X>slovanja monopolov na ozemljih, zasedenih po italijanski vojski — Naredbe Visokega komisarja: Predpise glede cen blaga, storitev in najemov — Dolžnost prijave zalog nekaterih življenjskih potrebščin — Predpise glede peke kruha in prodaje testenin, riža in moke — Spremembo območja nekaterih okrajnih načelstev, sodnih okrajev in davčnih okrajev.
v	barva, plesira in
Ze v 24 urah stje"
itd. Skrobi in gvetiolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Seienbnrgova ni. 8 Telefon it. 22-72.
Doma in po sveti
Italijanska Kraljica in Cesarica je poslala civ. komisarju za črno goro 250.000 lir za dobrodelne namene v črni gori.
Italijanski oddelki so se izkrcali tudi še na otokih Keos, Siphos in Syros ter so s tem zasedeni od Italijanov vsi otoki iz skupine Ci-kladov.
Univ. prof. dr. Luigi Salvini, glavni inšpektor ministrstva za zunanje zadeve v Rimu, je prišel v Ljubljano ter stopil v stik z našimi kulturnimi delavci. Nadalje je prišel v Ljubljano dr. Giovanni Maver iz Rima, ki je eden najbolj znanih italijanskih slavistov. Oba odlična italijanska kulturna delavca iskreno pozdravljamo.
Kancler Hitler je sprejel v navzočnosti zun. min. v. Ribbentropa predsednika francoske vlade Darlana.
Iz Berlina poročajo, da so nemške podmornice v zadnjih dnevih potopile 13 sovražnih ladij s skupno nosilnostjo 76.000 ton.
Rudolf Hess, namestnik Hitlerja, je v duševni zmedenosti v soboto 10. maja zvečer odpotoval z letalom v neznano smer. Ker je Hitler strogo prepovedal Hessu zaradi njegove bolezni, da bi se udejstvoval kot letalec, so bili aretirani pribočniki Hessa, ker niso niti preprečili niti javili, da je Hess prekršil Hitlerjevo zapoved. Prvo berlinsko poročilo o tem dogodku je javilo, da je treba računati s tem, da se je Hess zaradi svoje zmedenosti smrtno ponesrečil. Po zadnjih vesteh pa je Hess pristal v Angliji. Pri Glasgowu je skočil s padalom iz letala, ki se je razbilo. Hess je bil pri pristanku živčno izčrpan.	,
Nemška razmejitvena komisija je prišla v Zagreb. Komisija naj izvede razmejitev med Hrvatsko in slovenskimi kraji, ki so jih zasedli Nemci. Uveljavi se bivša štajersko-kranjskd-hrvatska meja. Glede razmejitve med Hrvatsko in Srbijo še ni nič določenega.
Na Spodnjem štajerskem se zaenkrat ne bo ustanovila narodno socialistična nemška delavska stranka, temveč bo edina politična organizacija za -Spodnje štajersko »Steyrischer Heimatbund« čigar vodstvo je prevzel Franz Stelndler.
Hrvatska emisijska banka sč ustanovi v Zagrebu. Banka bo prevzela vse posle bivše Narodne banke ter bo pod nadzorstvom gospodarskega ministrstva.
Diplomatski odnošaji med Hrvatsko in Romunijo bodo po izjavi drž. podtajnika za zunanje zadeve dr. Lorkoviča urejeni v najkrajšem času.
Občinski svet v Znoimu je prekrstil bivšo jugoslovansko ulico v Marburger-Strasse. Mariborski politični komisar se je mestu za pozornost zahvalil ter sporočil, da ste bo ena mariborska ulica, ki še nima imena, imenovala Znaimer-gasse.
Bolgarska vlada je imenovala za
guvernerja Tracije bivšega ministra Kožuharova, za bitoljsko pokrajino bivšega ministra Pavlova in za skopljansko pokrajino Antona Kozarova.
Z nemškim posredovanjem je bila sklenjena med Belgijo in Sovjetsko unijo trgovinska pogodba, po kateri bo dobila Belgija iz Rusije 225.000 ton žita ter 600.000 ku-bikov jamskega lesa, Rusiji pa bo dobavila 300.000 ton premoga, fotografski papir, opeko in cement.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/„ll Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
radenski zdravilni vrelec
Matega s rdeCIml srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in nžitekl
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.