Stey. 184. POLITIČEN LIST I NAHOD. Leto XXXII, W79dniitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod če« dvorišče nad llalcarno), % urednikom je mogoče govoriti le od —12. ure dopoldne. Kltkepiai a« ne vračajo; nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo. Vredniikega telefona iter. 74. V Lijubljani, v/Soboto, 18. avgusta 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln prainike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«' sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvn prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah 5tev j, Vfprejema naročnino, inserate In reklamacij«. -I a ■ c ratl se računajo enostopna petitvrsta (dolilna T2 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, »a trlkral 9 b, za več kot trikrat 9 b. V reklamnih noticah alane enostopna garmondvrila M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popnil. Vpramlikega telefona iter. r88. In kaj za sedaj? i. Članki moji o zboljšanju učiteljskih plač so zbudili mnogo zanimanja. Pripisujem to važnosti predmeta. Nikakor ne bodem presenečen po obilici raznovrstnih odgovorov in ugovorov, baš nasprotno: saj sem jih izzival namenoma, kajti to je bilo najboljše sredstvo, primorati in prisiliti širšo javnost, da se intenzivneje bavi s perečo zadevo ter uglobi v veleznamenito to vprašanje. Cehi ostra polemika mora tu le koristiti stvari, Zgolj z jedno samo izjemo: polemika ne bi smela biti tako nepremišljena in nerazsodna, tako prozorna in plitva kakor ona, kojo je bilo čitati v sobotni številki „Slov. Naroda" z dne 6. avg. t. 1. pod naslovom: „Šuk-ljej ev račun." Cenjeno glasilo naprednega razumništva slovenskega preludovalo je dotičnemu članku že par dni poprej z zasoljeno notico, da sem jaz, izračunši zvišek deželnega obreme-nenja za šolske namene v dobi 1867—1901. z 7066°/0, se le — 7066 krat zlagal! In tudi v uvodnem članku, posvečenem mojemu umovanju, čitati je na raznih mestih, da ves moj „račun ni drugega, kakor laž in sleparija." Predbaciva se meni, da „vedoma lažem in sleparim" ter kar je jednakih ljubeznji-vostij več, od katerih mrgoli »Narodov" uvodnik. A vse to zgolj radi tega, ker v uredništvu v „Narodni tiskarni" baje niti razumeli niso, kaj pomeni naslov mojim člankom, kateri se glasi „Učiteljske plače na Kranjskem in deželne finance." Nevednost gotovih krogov sega tako daleč, da niti obsega tega v narodno politični vedi baš tako kakor v praktični politiki povsem vstaljenega pojma ne pojmijo. Govoreč o deželnem obremenenju, o deželni potrebščini itd. moral sem misliti zgolj na gospodarstvo z deželnimi sredstvi, osredotočeno v deželnem zboru in deželnem odboru, nikakor pa ne na skupnost posameznih zasebnikov, tvarjajočih deželno prebivalstvo ter na njih zasebno gospodarstvo. Vsakemu mislečemu človeku je to moralo biti jasno na prvi pogled, saj bi sicer cel6 šolska potrebščina za leto 1901. morala biti izračunjena mnogo višje nego 1,050.000 K. Ako bi se namreč hotel ozirati tudi na šolska bremena posameznih občin, dodati bi bil moral ves ogromni trošek za šolske zgradbe isto tako, kakor nemalo potrebščino za šolske stvarne potrebščine, katere tudi po obstoječih zakonih ne zadevajo deželnih financ, temveč zgolj finance pojedinih šolskih občin. Primerjal sem tedaj po vsej pravici le normalno šolski in deželni zaklad iz 1. 1867. z istima zakladoma 1. 1901. Da je tako pr>-merjevanje jedino pravilno ter primerno današnji znanstveni metodi, razvidno je iz tega, da se tudi c kr. centralna statistična komisija v znani svoji publikaciji o gospodarstvu posameznih avstrijskih dežel izključno poslužuje te jedino mogoče in znanstveno dopustne oblike pravilnega primerjanja. A sebi v prilog moram se sklicavati še na drugo avtoriteto, na veljaka, koji glede absolutne zaupnosti pri cenjenem občinstvu „Slov. Naroda" mnogo več izda nego predsednik državnega statističnega urada, slavni dr. I n a m a - S t e r n e g g in vsi njegovi sotrudniki. Ta znanstveni veljak je — dr. Ivan Tavčar sam! Kako pa je ta ved-nostna veličina bil izračunal ves državni trošek za ljudsko šolstvo na Kranjskem ? Po vsej pravici, držeč se namreč dotičnih nastavkov državnega proračuna, zgolj bore z 2600 K. In vendar zna vsak ljubljanski šo-larček, da znaša samo potrebščina za obe, od države na Kranjskem vzdržani c. kr. vad-nici, katerima sigurno nihče ne bode odrekal značaja ljudskih šol, brezdvomno več nego bagatelo 2600 K. Žal, da v politični stroki treba slehernemu sodelovavcu, bodisi celo tako obsežnega duha kakor dr. Ivan Tavčar — vsaj nekoliko baviti s pre- suhoparnim gradivom, kakor ga nahajamo v neskončnih številkinih vrstah državnih proračunov in računskih sklepov. Da bi bil dr. Tavčar le nekoliko pogledal v do-tično tvarino, izvedel bi takoj, da znaša za tekoče leto državna proračunjena potrebščina zgolj za plače in službene doklade šestih stalnih učnih sil na onih dveh ljudskih šolah, združenih z učiteljiščema, brez vseh drugih izdatkov v iste ljudsko - šolske namene primerno visoko svotico 23 65 0 K! Navzlic temu imel je prav dr. Tavčar s svojim računom, kateri je po svoji metodi docela kongruenten z mojim, od „Šl. Naroda" tako ljuto napadenim; kajti za statistično razmo-trivanje vezan je preiskovalec na sistematiko državnega proračuna, na njegovo šematično razvrstitev, preko katere ne more, niti ne sme. — S tako otročjimi ugovori se mi tedaj ne pride do živega, pač pa priznavam drage volje, da se po vsej pravici da očitati mojim predlogom neka, in sicer velika nedo- « t a t n o s t. -'' Po mojih nasvetih bi se namreč utegnilo v šolske namene skup spraviti kakih 300.000— 400.000 K na leto, ne da bi trebali v to svrho le za odstotek zvišati naklado na direktne davke. Izrecno naglašam, da se po mojem mnenju poleg od mene priporočanih virov dad<5 še izumiti ter izkoriščati drugi, kajti moje naštevanje je zgolj eksemplifikativno. Ali lahko se mi oporeka: „Da, verjamemo, da se bode na ta način denar dobil, toda — kedaj?!" In temu ugovoru bi i jaz moral pritrditi v toliko, da bi pač poteklo nekoliko let, preden se pokaže popolni gmotni učinek nasvetovanih sprememb in novih naprav, Uže ta okolnost zavira, da potrebuje morebiti sleherni mojih predlogov v svojo izvršitev deželni zakon. Dokler se tak zakon priredi, sklene in od Nj. veličanstva potrdi, gre mnogo časa v izgubo. Najprej bi se pač mogla doseči sprememba deželnega zakona o normalno-šolskih zapuščinskih doneskih, ali žalibog je baš iz tega predloga najmanj dohodka pričakovati za deželno blagajno. Povprečno zvišanje deželnih dohodkov od zapuščin baje ne bode presegloj>yote 30 0C 50.000 K na leto, in tak priraste&Stkt^ntfet izgine proti zvišanju potrebščine za boljše učiteljske plače. Dalje, reforma zakupninske sisteme na Kranjskem, od katere si največ nadejam, potrebuje v svojo izvršitev sila zamudnih in težavnih pogajanj, ne glede na to, da se denarni efekt dotične spremembe sploh ne da preje konštatovati nego po preteku jednega zakupninskega leta po dejanski uvedbi celotnega dež. zakupa. Kar se pa tiče osnove dež. zavarovalnice, tudi če so v to svrho uže izpolnjeni vsi zakonodavni in stvarni pogoji, bode vendar-le s prva zel6 pičla z dotičnimi pribitki in čistimi dobički. Da, še več, sestava celega zavarovalnega aparata ter osi-guranje ostalih potrebščin provzročalo bode v začetku toliko troškov, da bode bilanca prvega upravnega leta bržkone končala s pasivnim saldom, ne glede na to, da bodo dosedanji zavarovanci mogli k deželnemu zavodu prestopati itak le po poteku njihovih zavarovalnih pogodeb z zasebnimi zavarovalnicami. Tedaj, kakor sem do duše uverjen o plodovitosti in izvršljivosti svojih predlogov, temu ne oporekam, da so „ein \Vechsel auf lange Sicht." Učiteljstvo pa zahteva nemudoma zboljšanje svojega gmotnega položaja, in hladnokrvni pogled na naše ljudsko šolstvo sili tudi onega, kateri kakor jaz, prav kritično soja isti-nite uspehe njegove, da resno misli na nujno pomoč. Treba torej skrbeti za prehod, dokler se ne zagotovi popolni učinek nasvetovanih naprav in določil. Učitelji vprašajo: „In kaj za sedaj?" Odgovor bodo dobili v mojem zadnjem članku. Na Kamnu, avg. 1904. Fran Šuklje. LISTEK. Z Račja per Štajnprik. Naj Be jem pa nkar na feržmaga, de tud jest nejkaj od teh naSeh purgarjav u jeh cajtenge pišem, pa za duobr nej guor vzamejo. Se zaatoup, de na znam taku lpu pisat, kuker kak kanclisk šribar al pa kakšn derehtar k zmjeram na pjont sedi pa šriba, pa bo žje gveral, sej glih taku zarukan pa mi purgari tud nejsmo kuker kakšen Kum lanc tamle guor. Dj se le zastuop pa je duobr, jelte de ? Pa nkar naj na zamjerjo, de tu muoje pisaje enmal s tuo nemško špraho mej-šam, pa sej vejo kaku grje, sej derguotper purgarjth tud nej lejpfie, pa še per vas v Lblan se na muorte glih pestavt, sej vejm. Zdej, kso bli tist Pejmci per vss, so ani taku šinfal čez Lblančane, de muorte vesjel bit, de jeh reiumejl nejste. Rjekl so, de so jeh Iblanak gaspudjo k sjeb povabil, satu de b jem pokazal, ktku de je v Lblan vse lpu naruodn, kso pa kje peršl, so pa vidi, de povsuod ta nemška šnraha regiira jen de vsa gaspuoda po nemšk govaii, frajle jen fantje, foterji jen frave. Ča kak račensk purgar na suojo hišo kej nemškega abejs, na pergliho Šumaher al kej tsega, naprav tu zatu de pokaže, de se per jem tud na bol ta noblo vižo štifla-telni za gaspude jun za frave dejlajo, nemšk se pa per jem neč na govari. H vječm ke-der grje kak purgar h Gmajnarc ano kru-gelco pjera spit rječe rat kakšno nemško beaejdo če jo zna, zatu de pokaže de ja tud purgarsk pa de ma tud pravico v nemšk aštari pjer pit, pa de ga rajš v ta gasposk čimer spitje, de mo nej trejba glih per kum-lanceh sedejt pa tistga pjera pit k ga samu kumlansk želuodc prenjese. Z,atu k muorete vejdet de per Gmajnarc je ta narbol ubrajtana eštarija, vse druge vkep nejso na pu tulk štmane. Tam majo zmjeram friScn pjer, pa bol nobel je. Z »tu grjejo purgari nairajš kje, pa tud kumlanc kedor pridejo v Rači, grjejo simu h Gmajnarc pa se ga čas taku nalejzejo, de ga komej damov pervlejčejo. Pa jem tud žiber povejm, kam de tu pjele. Tu pjele kje, do Rje Gmajnarc« zdej ano grejšino kpi!», kum- lano so pa vsi zadovžjen pa zmjeram bol dal grjejo. Zdej bo pa fajmoštri per jeh začel prid-gvat zuper tu pjančvaje, pa neč kej ne apravjo, zatu k farmani take pridge neč kej na abrajtajo. Zdej pa fe bolj pjejo, zatu k pravjo: Buomo pa mi bol pil, če ga ga-spudje na buojo, kaj buo pa s pjačo drgač? Jedn jam je pa še taku povejdov: »Vejo kaj ani, ani tejga nejso guor spravi, pa ga tud dol na buojo. Naj le per mjer pstje*. Čas jem je pa vender perdjeleč v Rači peršpenojerat pjer pit, zatu uespataku zmi-sl, de se zdej guor per jeh povsod pjer tuoč, pjer se pa ad Gmajnarce u fiašah da-biva. Pa govare, de Gmajnarca tist pjer k u faselneh astane u flaše potuoč pa kumlan-cam preda. Jest pa tejga na mucrem za-gvišat. Samu an kumlanc mje pravu, de je tist pjer taku kisu, pa de ga zmjeram ad jega po trebuh kuole. Gvišnga pa neč ni vejm. Sej majo pa tud rajš če je enmal bol kisel, pa če enmal kuole. Ani vse rad pi> jejo, de voda nej, če je pa bol pstu pa kisel pa še rajš, zatu k več zalježe. Scsr se pa tud per Gmajnarc v slsvenj- ski šprah postrejže, kmjetam zmjeram, pur-garjam pa tud, če glih kdu pogjerva. Jen-krat kso must žegnal je vona ano vjelko bjertšalt napravla kar na frej plač, pa de-kljete so v narodneh nošah kjelnarle pa »ehte frankfartar birštelce« perdajale. Per i as je še velik druzeh uštari, kso bol slavenjske, pa na grjejo ta' imeti še atUnt naj prinese 1 K 40 v ved. To bi znašalo skupaj nekako še nad 20 K. Otroci so čakali in čakali, kdai bodo dobili naročene stvari, ki so jih že plačali naprej, a at antov in zvezkov kar ni hotelo biti. Samo ob sebi je umevno, da so začeli g učitel|a izpraševati, kdaj bodo dob li svoje stvari. Izgovor je pa debe', če ga tudi pes na repu prinese. In kaj jim res pove g. učitelj ? Pravi, d« je zvezkov že precej nakupi', pa da — risum teneaVs amici — da mo jih je 20 podgana snedla. Ubogi šolarčeb, ki bi se bil prikazal s tem izgo« vorom pred svojim g. učiteljem, kadar bi prišel brec naloge v šolo 1 Spet so čakali ubogi učenčki in se dali nekaj časa odpravljati s takimi in enakimi odgovori. Ker pi le niso jenjali izpraševsti po zveskilx in atlantib, se je Božiču že tudi zdelo sitno, vedno „gruntatia novih izgovorov; zato je pa segel po nekem drugem sredstvu — za odgovor je namreč začel otroke pretspati, dasi je to po novih postavah prepovedano, češ, da ni več ^napredno". No, v svojem prevelikem »ajfru" je g. Božič tudi to pozabil, dasi je sicer zelo napreden. Tako se je po go tilnah javno baha1, da ne veruj« v Boga. In tak učitelj naj vzgaja otroke? No, učencem seveda ni kazalo drugega, kot molčati in mirno čakat1, češ, morda le še kaj pride odkodi. Tako je prišel konee šolskega leta, a otroci še vedno niso imeli zvezkov, niti atlantov. Ker so videli, da je vsa Btvar že preneumna, so prosili g. učitelj*, naj jim vrne denar. Gotovo so bili za to upravičeni. No, namesto odgovora so bili zopet tepeni. Kje so bile takrat že tiste kronce, kaj ne, g. Božič? Toda vaše pa le niBo, nikar ne mislite 1 Mimogrede pripomnimo, da se že otroci sami izgledujejo nad ne baš prelepim ve denjem svojega g učitelja. Tako pripovedujejo, da so videli nekoč g. učitelja, ko so šli tako težko po cesti, da sta jih morala dva opirati, dasi ni bilo nikjer slišat', da bi si bili zlomili nogo! Kaj ne, lep zgled! Sicer bi pa vedeli Sentvidci o tem še marsikaj povedati... Doslej še menda ni bilo slišati, da bi morali ubogi kmetiški otroci zbirati denar za namene svojega učitelja. Kakor čujemo, je g. nadučitelj pri neki priliki kazal g. katehetu paragrafe disciplinar nega reda, ko je hotel med učenci nabrati majhen prispevek v neki pobožni namen, češ, da učencen sploh ni dovoljeno zbirati denarja. V kakšen namen pa je uporabil Božič imenovano zbirko, to ve povedati marsikdo v St. Vidu, ki Božiča posna. G. nadučitelj, kje so pa zdaj tisti paragrafi? Sicer pa mislimo, da ime ,nadučitelj" pomeni ne koga, ki naj bo n a d u č i t e 1 j i, in ki ima torej dolžnost, jih nadsirat', če se ne ravnajo po paragrafih Zadevo samo pa priporočamo v razmišljanja slavnemu dežel nemu šolskemu svetu! Ce pa temu ne bo dišalo, jo pa morda utegne ado priporočiti ša kakšni drugi oblasti. . . Socialno stvari. . .Tl- SOC Splošnjo osrednjo zvezo proti alkoholu »o ustanovili v A (toni. Z.ezi je pristopilo 20 nemSk'h abstinentnih društev, katera štejejo 60 000 «lanov in 11 zmerno-stnih časopisov z 12 000 naročniki. Zveza si je stavila zadačo, uplivsti na zakonodajo in javno mnenje, nadzorovati pijače in bode Uitmovila tajništvo za abstinenco. Razvila bode tudi agitacijo za abstinenčno idejo. src Napredovanje delavske stranke v Avstraliji, v "VValesu v južoi Avstraliji, so bile pred kratkim splošne volitve, ki so izpadle ugodno za sedanje avstralsko delavsko ministrstvo. Pri teh volitvah so tudi prvič volile ženske. soe Gospodinje in služkinje na Angleškem Iz Londona poročajo, da se je ustanovilo tam društvo gospodinj in služkinj. Na čelu »Domestic Service Union", ki prične delovati s septembrom, stoji Alice Archer. Društvo bode imelo dva oddelka, prvi bo za gospodinje, drugi za služkinje. Vsak oddelek voli odbor in oba odbora se bosta posvetovala o skupnih zadevah. Vse služkinje stare nad 16 let zamorejo pristo piti k temu društvu. Vsak oddelek bo zo Nemškutarije mamo per nas še na ejente. An foter so ankret rjekl, deb jo rad perdal, pa če jo buomo taku perdajal je žje ankol perdal na buomo. Jest jem buom še ano perghho povejdav: — Jankret je k nam paršu an pjontar, k je znav pra duobr sla vejnBk, pa je rjeku de je Neme. Pa je tist gaipud pjontar paršu per male per krugelc pjera vkop s ta drugm pjontari pa avkman, kso bli vsi slavejnsk. Pa nej votu z abjenem ubjene naše besejde spregovuort. Puokli ga je pa jedn uprašav, sakaj de nuoče ž njim po slaoejnak govuort, un je pa rjeku: »Vi-sens tos ket keken mojne Principjen.« Kso pa ta drug gaspudje avkman pa pjontari tu Slišal so se pa taku ustraši, de so kar po nemšk začjel govuort Vejo kaj gaspud cajtengsderektar? — Jest sam an mejhen purgar, k na pridem v tako drušno. Čeb pa mjen kdu taku pavejdo, jem pa vendr žiher povejm, ž jim napravo. Jeat b ga sts lejvo roko ad sprejd za vrat perjev, in b mo pokazu, de so naš kvjedr venderle še hujš, kukar pa jeh principi. Zdej se per nas žje dobje po štacunah slavejnske bigelce al pa slavejnske ansihts karte, če jeh glih kdu pogjerva, drgač dajo pa kar nemške. Jest pa mislem, deb per nas štacnari nemškeh takeh rči še mejt ne smeji. K sem jest jenkrat tam v Filah, k sem bio na rajž, pogjervo slavejn-skeh bigele, bo me taku gljedal kukar Krišfiev ravbar. Če ne buomo Nemcem vsga glih taku povračal, kuker oni nam, se nabuojo nkol manjere naučil. V Filah al pa kje drgje, kjer je več Nemcev, b slavejnBk štacnar al pa bjert, jo mogu prec pobrat, per nas pa Gmajnarca narbulš gfeft dejla. Vejste kaj? M j ene pa že ruoka boli, k nejsem vajen pisaja, pa fruštkoat sem mdi. Jeh pa pruosm, deb tule glih taku nadrukal v cajtengah, kaker sem napisuo, puokli buom pa še andrukrat kaj napisuo, če buo jem ustrejžn, pa če se našm purgarjem ne za-mjerm. Saj nejim vuotu neč slabga strit, ampek samu taku anmal napisat, deb tud tam vejdl, kaku per nas grje. pet razdeljen v tri razrede. Štabe gospodinje bodo sapi8ovali v »trno knjigo«. Društvo bo urejevalo plače, delavni čas in razne pogoje. Vse članice morajo imeti službo, ako jo pa katera Blučajno nima, dobi podporo iz društvene blagajne. Gospodinje, ki so članioe tega društva, bo društvo preskrbovalo s služkinjami. Koroške novice. k V Libučah pri Pliberku so imele dne 7. avgusta ntmške požarne brambe svoje velite vaje in potem v gostilni gosp. Scheliessniga (') plesni venflek. Zvečer, .ko so se kmetje vračali od političnega shoda na Poljani, so jih srečevali tropi pijanih »tajeiberkarjev«, ki so divje krulili svoje pesmi. 8lovenoi, ali vidite, kdo hoče vašo korist, ali tisti nemčurji, ki napravljajo plesne venčke ali oni slovenski poslanci in gospodje, ki vas na političnih shodih pouču jejo? Zapomnite si to za dan volitev 1 In zapomnite si tudi gostilno p. d. Hrasta, na kateri je vihrala frankfurtarisa 1 k Prevaljska iola se ponaša s svojimi uspehi lahko pred celim svetom. Nedavno sem imel čast govoriti z nekim mla deničem. ki je obiskoval osem let ta čudež vseh izobraževališč. In veste kaj se je naučil? »Nemški čitati znam, a razumem ne, slovenski bi razumel, a čit»t ne znam!" G Palla, lahko ste ponosni na svoje izvrstno izobraževala če! k Pliberiki Vsenemci se strašno jezijo, ker so bili Slovenci tako predrzni, da so č. g. novomašniku lf. Gliniku zapeli za podokoico dve slovenski pesmi. Čast nem škegs mesta, katero so povzdignili celovški Nemci s svojim obiskom, je omadeževana, bicer pa je to res, kar je rekel neki odkritosrčen Nemec: »Kaj se bomo jezili, saj su v Pliberku itak samo Slovenci!« k V bmihelu pri Pliberku so vendar enkrat dobili slovenskega učitelja, gospoda Svikaršic«. k V Libučah potdravljajo otroci tujce b »Heil« klici. To je že preveč arogance 1 Slovenci, ali spite, da pustite vašim otrokom »Heil« klicati? Ali se morda tega učijo v libuški šoli ? Treba poizvedeti 1 k Požar v Smohorju je povzročil 9 letni deček Stefanel, ki se je igral z žvep-lenkami. Štajerske novice. š Radi železniške nesreče v Sto- reh dne 11. in 12 novembra 1. 1. so se mora'i pred sodiščem v Celju zagovarjati strojevodia Henrik Meuer, Vencel Rryz in Jurij Riedl Meuer je bil oproščen. š Dva konja je ubila strela v Ma renbergu Janezu Gratzeiju. š Nesreča Z Dobne: Jožef Cvetko, 56 let star kmet, je bil 10. t. m. dopoludne od železniškega vlaka, katerega ni zapazil, povožen in zmečkan. To je velika žalost za ženo in sinove, katerih eden je v službi ce-sarke straža na Dunaiu š Utonil je v Dravi pri Leitersbergu viničarjev sin Alojzij Eferl š Izgubil je v Mariboru pri shodu nemškega učiteljeva neki učitelj izReichen berga 480 kron. D bil jih še ni. š Razstave vajeniških del v Mariboru ne bo. Mojstri se niso dovoj po trudili. š V radgonskem okraju je 9 t m. vihar s točo v mnogih občinah v par mi nutah uničil vse pridelke. Stari ljudje pravijo, da takega viharja ni bile že 60 let. Vihar je ruval drevje. š Pokojnina za psa. V drugi polo vici preteklega meseca |e pobegnil gospe H. v Hočji precej star psiček *Linzi«. Zaman so bili vsi lepaki po mariborski okolici, na katerih je gospa obljubovala nagrado tistemu, kdor ji psička pripelje nazaj. Psička ni bilo. Ta pes je bil nekoč last neke premožne gospe, ki je zapustila ustanovo, iz katere je gospa H. dobivala za preskrblje-vanje psa 4000 gld. na leto. Ker je umrla gospa določila, naj se ta svota izplačuje vsakoletno do psičkove smrti, je bila žalost po izginolem psičku tem večja. Te dni bo končno psička vendar le dobili v Slovenskih goricah pri žagi grofa d' Osanyja. Tisti, ki je psička prinesel nazaj, je dobil 140 K. š Radi stričeve dedičine zblaznel V Velikem Obrešu pri Brežicah je živel 241etni posestnikov sin Mihael Polovič v domišljiji, da mu bo njegov stric Jožef Polovič, posestnik v Obrešu, sapustil svoje malo posestvo. Ko je stric nedavno obolel, je Mi hael govoril samo o svoji dedflčini. Ker je pa stric ozdravel, je to na Mihaela tako vplivalo, da je zblaznel. Prepeljali so ga v blaznioo. š »Sokola* ustanove v Brežicah, š Umrl je v Mariboru upokojeni višj sprevodnik tužne železnice Franc Ko 1 e n c v 72. letu svoje dobe. Jeseniške novice. Vedno lepie sadove rodi napredno izobraževalno društvo. V nedeljo je prinesel piemonoša v župnišče pismo z naslovom: »Jeseniški farji — Hir«. Seveda ga nihče ni sprejel in romal je nazaj na pošto, kjer čaka, da pride napredni pisec in ga vzame nazaj. Ce pride? . . . Da ze poznamo. V naprednem delavskem izobraževalnem društva so redni člani: dimnikar Šoberl, f itograf Paulin, dacar Gela, polioaja Snoj in Koritnik, uSitelja Fabinc in aalberger, tovarniški pisar Trojar. Odpadnik, dvainštirideseti na Jesenicah, je Franc F/attnig. pisar pri podjetništvu Madile, rojen v Celovcu 21. januarja 1878 Odpad je naznanil 1. avg. 1904. Ju-deževih grošov, pravijo, da je dobil 200 K. Mladi Pfhun si mane roke. Ze si je zbral dve novi žrtvi. Opoldne ju bodi čakat, da ju brž vzame „hoptt in sladkoprijazno vabi s seboj. Dokler bo take pobiral kot dosedaj, mu jih privoščimo. A če se spravi on ali kdo njegovih na naše vrle slovenske fante, — potem naj se pa Ie pripravi. Neki Schmutz, ki je še katoličan, je obetal slovenskemu fantu 200 K, če odpade. Schmutz, le lepo pri miru bodi, da ne naletiš! Zlato poroko bosta obhajala v torek Jožef Primožič in Marija roj. Rasingar s Hrušioe. On je star 81 let, ona pa 79. Na mnoga leta še! Ribjek diši železnici. V torek je eel dan komisija imela opraviti z njim. Sklenila je, da tretjino vode iz Ribjeka vzame železnica za napajanje strojev Jeseničani so razburjeni. Kje bomo prali ? S čim bomo gasili v suinju pežara? pravijo. Splošno je ugovarianje zoper razlast tev Ribjeka. Rdečo vodo morajo piti Jeseničani po vsakem obilnejšem dežju. Ilovica, ki jo je odkril kamnolom na Miroi, prihaja z nalivi v vodovod. Pravijo, da je ta voda zelo redilna. Dober tek! Cena meia tudi tu ni padla, čeravno se je snitala cena živini Kako so lansko leto mesarji biteli zviševati ceno, vsak mesec so poskočili, od 104 h za kilo govedine so poskočili na 140 h, torej za 34 in pol odstotkov! Menimo, da bi slavno c. kr. okrajno glavarstvo lahko kaj ukrenilo v prilog kon-sumentom, kakor je n. pr. v Kamniku. Zakaj IO policaji? Tone: Peter, po vej no, zakaj Bmejo v templu vedno plesati brez licence? Kaj delajo policaji, da nikoli ne vidijo in ne slišijo dinndaja v templu? Peter: Po klerikalnih gostilnah hodijo, ali bo zaprta ob polioijski uri, pa ne morejo vsega videti in slišati. Zakaj ze toliko pleše in vpije po gostilnah? Z*to ker je župan gostilničar in gostilničarji so skoraj vsi odborniki Loške novice, 1 Hudo neurje je bilo zadnji torek popoldne v Inš&i okolici. Po Gabrovem, Breznici in v Bodovljah je vse t^Ča skle-stila. drugod je pa strela strašila Neurje bi kmalu zahtevalo svoio žrtev; 801etna Marija Pušar je v gozdu nad Puštalom proti Sv. Andreju delala butare. Kar naenkrat Be vlije luda ploha, na to se pa vsuje toča ter se drvi po strmem kolovozu, ki je obdan od obeh strani od strmih bregov, kot močan ludournik v dolino. Toče je bilo toliko in bila je tako debela, da je vodi pot zajezila. Čez nekaj časa pa voda ta jez iz toče pro dete ter drvi s toliko večjo silo navzdol, da naenkrat na tla podere prej imenovano ženico, ki je hitola po potu domov. Reva se ni mogla ustaviti vodni sili, ki jo je drvila s kamnjem in blatom v dolino, kjer jo je skoraj do ust zasula. K sreči je prišel sin mater iskal in jo rešil gotove smrti. Potegnil jo je iz kamnja in blata ter jo nesel domov. Ker je pa bila po vsem životu in tudi po obrazu močno pobita ia nekaj časa v nezavesti, morali so jo takoj prevideti. 1 Huda ura Je bila tudi v sredo dopoludne. V torek je treščilo v cerkev sv. Lorenca, a vžgalo je ni, v sredo dopoldne je pa v mestu nekam treščilo in tri OBebe na spodnjem trgu malo omamilo. Najbrže jih je zadel puh, ki je prišel po električni žici. Tudi na GodešSu je treščilo v neko hišo in tri osebe omamilo. 1 Občinski svet je v zadnji seji sklenil, da napravi ob cesti mimo Balanta in Burdycha kanal. Nekaj bedo prispevali mejaši, ki bodo imeli največ koristi od njega, nekaj bo prispeval eestni odbor, ker bo kanal ob deželni cesti, drugo bo plačalo mesto 1 Potrebo klavnioe smo čutili posebno zadnje tedne v tej vročini. Pač marsikdo je vzdihnil: Kedaj se že bo začela zidati 1 Kakor vse kaže, ne bo letos z zida njem nič. Torej potrpljenje za enkrat in če treba — robec pod nos! 1 Veliki shod ▼ Cerngrobu bo na angeljsko nedeljo. Za petdesetletnico, odkar je bil nauk o brezmadežnem spočetju Matere Božje proglašen kot verski nauk, se je sklenilo, da se takrat vse župnije loške de kanije snidejo v Cerngrobu in tam počaste Mater B~>žio. Zjbero sa verniki pri materi Dalje v prilogi L fari v Stari Loki in od tam gredo v proce •iji v Carngrob, kjer bo slovesna sv. maša. Zanimanje sa to slovesnost je povsodi ve liko in nadejati se je velike udeležbe. Pridigi bosta hkrati dve, ena v cerkvi, druga sunaj cerkve. Kakor se čuje, se utegneio tudi milostni knez in škci te slavnoiti udeležiti. I Lekarna je sedaj v kapucinskem predmetu v novi lični hiši g. Burdycha. I Novo prodajalno je odprla gospa F. Papa, Boprtga g. nadučitelja v lastni hiši. V zalogi ima potrebne papirne predmete, molitvenike, rožnevence itd. Prav na meBtu )e nova prodajalns, vsaj ne bo treba za vsak papir v Ljubljano pošiljati. Priporoča se po zmernih cen* h. 1 Glavna napeljava elektrike po mestu je dovršena. V uršulinskem samostanu je napeljana tudi že po notranjih prostorih, v cerkvi se pa dovišuje. 1 Zidanje v meBtu. Na gaBilnem domu nainanja smreka, da je dozidan že do vrha. — Hiša Mlinarjeve Katrice bo skoro dovr šena. — V kapucinskem samostanu zidajo nov cvetličnjak. — Slikarija v nunski cerkvi in na pročelji bode v kratkem dovršena. — Lavdonr>«a hiša j« dodelana. 1 Uršulinski samostan bo svoj vrt na strani preti »Kranoeljnu«, kjer pelje »pot za grad«, znatno razširil, Kupil je svet, da prestavi vrtno ozidje. Seveda bo moral spe ljati sedaj novo pet za grad, ker bo stara nemogoča. Pot že delajo. 1 Konjsko bolezen z imenom »Bmr-kavost* je neko kljuse zaneslo v okolico, najbrže iz Podbrda, kjer so menda ustrelili zavoljo smrkavosti že devet konj. Veliko neprilik in škode imajo zavoljo bolezni nekateri gospodarji, ki morajo hleve na novo cmetavati in razne stvari odstranjati. 1 Luči manjka na poti od Feška do Vincarjev. Mislili smo, da bodo tudi sem napeljali električno luč, ker Vincarje spadajo k mestni občini in plačujejo davek. — Tudi ograja ob strani proti vodi je slaba. — če se v prihodnje tukaj še kdo zvrne v Soro, — kakor se je pred kratkim — se ne bomo nič čudili. 1 Za zabavo tnjoem skrbi domača godba, ki prirej koncerte v raznih gostilnah, n. pr. pii Žoržu, v kavarni ia na Ste-marjih. 1 Podružnica je prenovljena pri sv. Filipu in Jakopu Podobar in slikar Ivan Puc je popravil oltarje in stene pobarval. Notranjščin* cerkve je sedaj prav prijazna. Rusko - japonska vojska. Poloiaj Port Arturja. Kapitan Brandley, katerega ladja „Hip-sang" je bila od Rusov potopljena in ki je Še-le dne 2. avgusta imel zapustiti Poit Artur pripoveduje, da je v Port Arturju še dovolj živil. V mestu ni bede. Listniki so jako elegantni. Disciplina čet je izborna. Nobenega pijanca ni videl. Trgovine dobro poslujejo. Dae 2 avgusta je bilo mesto še nepoškodovano. Kapitan »Retvisana« mi je dejal, da je v trdnjavi hrane za tri leta. Od 2. avgusta Be je položaj nekoliko spremenil, ker Japonci z Volčje gore obstreljavajo mesto. Kakor pripovedujejo ruski častniki, so Japonci včeraj teden pričeli tridnevno obstreljevanje Port Arturja. Japonske granate so kar deževale v mesto. Vkljub temu so ostale prodajalnice v mestu zaprte le prva dva dni, a tretji dan je bil promet v mestu že reden. Rusi so % bajoneti napadajoče Ja ponce odbili na celi črti. Japonske izpuge so bile egremne. Mal požar v mestu so kmalu pogasili. Kapitan ladje »Rešitelnij" izjavlja, da Japonci ne bodo zavzeli nikdar mesta. Okolica je posejana z mrliči, a ruske izgube so bile majhne. Pred tremi dnevi bo Japonci napadli vso glavno črto utrdb. Japonska pehota ta se je navalila neustrašeno z bajoneti, Rusi so se branili tudi z bajoneti in uničeni ao bili celi polki. Rusi so po boju zaspali pri topovih, Steselj je pa jesdaril okoli čet in jih bodril k nadalnjemu naporu. Ko je napočil dan, so Japonci s svojimi rezervami napadli Ruse in jih vrgli nazaj. V neki utrdbi sta od 200 mož ostala le dva živa. Več kot polovica meštva je popadala zaradi prevelikega napora. V torek so Rusi nenadoma napadli T a k u š a u. Lezli so po skalah in ob gori. Porazili so japonske prednje straže in pričeli nadalnji boj. Ruski napad je pod pirala mornarica. Končno so R u b i zavzeli T a k u š a n. Klanje je bilo grozno. Pred Port Arturjem je 100.000 Japoncev, a dobivajo vedno pomoč. Topovi grome po noči in po dnevi. Požarna bramba v Port Arturju je vedno v službi, da uduši ogenj, ki ga povzročajo japonske granate. Civilno prebivalstvo je že skoraj vse zapustilo mesto. Vol5ja gora. Volčja gora, ta važna postojanka, ki so jo vzeli Japonci, je oddaljena od Port Ar- turja 8 vrst, to je 8 Va Ta gora stoji na samem, tako nekako, kakor Šmarna gora nad Ljubljano, in sicer ravno severno od Port Arturja. Pod njo gre železnica v Port Artur na eni strani, na drugi pa gre glavna cesta. Z Volčje gore se vidi v portartursko pristanišše na jugu in v Lujizin zaliv na zapadu. Med Volčjo goro in Port Arturjem se soteska zožuje, ker je na eni strani Dra-konov hrib (Zmajev hrib), na drugi pa Ka-nomina gora. Skozi to sotesko se pa lahko vidi in strelja z Volčje gore proti Port Arturju. Položaj je torej /ak, kakor če bi sovražnik s Šmarne gore streljal dol v Ljubljano. Ako imajo Japonci na Volčji gori dobre topove, lahko razbijejo s te gore vse mesto in vse, kar je v pristanišču. Zato je moralo rusko-' brodovje za vsako ceno zapustiti Port Artur in poizkusiti svojo srečo na širokem morju v odkriti bitki. Knez Uhtomskl o vojski Neki japonski žurnalist, imenom Onishi, govoril je o vojni na sestanku novinarjev v St. Louisu z ruskim knezom Uhtomskim ki je glavni urednik „Peterburških Vjed6mo-sti." Knez se je izrazil: „Sedanja vojna je za obe vojujoči se državi velike škode in od nevtralnih držav bo imela samo ena velike koristi. Po sklepu miru se bosta obe državi nadalje sovražili in misel po maščevanju podedovali bodo nasledniki. To je vsega obžalovanja vredno. Vzrokov vojne je jako mnogo." Velik pogrešek Rusije je bil, da ni podpirala kratko pred revolucijo in po isti začetka civilizacije na Japonskem in ni dopuščala, da bi bili Japonci spoznavali resnične razmere Rusije. Anglija in Amerika sta pomagali prav mnogo Japoncem pri civilizaciji, radi tega je prišlo prav mnogo Japoncev v Ameriko in na Angleško; ti so prav dobro spoznali razmere teh držav, medsebojni promet je postal živahen, iz česar so nastali prijateljski odnošaji. Da ni tudi Rusija tako delala, obžalujem. Oni Japonci pa, ki so bili na Ruskem več časa in ki so natančno spoznali ruske razmere imajo do Rusov velike simpatije, ali škoda, da je njih število le majhno. Drugi vzrok vojne je nasprotovanje Japoncem, da bi bili zasedli poluotok Ljaotun, za časno zasedenje, oziroma ker je Rusija vzela v najem Port Artur itd. Oni, katerega zadene krivda, da se je pričelo deliti Kitajsko, je Nemčija. Le na prigovarjanje Nemčije, je Rusija tako postopala, kar se mora naravno smatrati za velik pogrešek ruski državi. Ob istem času ni imela Rusija nikake misli, da bi si bila prisvojila del Kitaja, vzlasti je bil takratni finančni minister vedno proti temu. A lepe besede Nemčije so premotile Rusijo, da je stegnila roko po pred njo ležečim plenom. To je pogrešek, katerega ni več mogoče popraviti. Dasi je Nemčija glavni krivec, da se je zmotila Rusija, ne smem biti jezen na Nemčijo, ker Rusija je sama kriva, ako je sledila nemškim priporočilom. Tako bi bili tudi Vi sami krivi, ako bi Vam jaz sedaj ukazal, da bi skočili skozi okno in bi Vi mojemu svetu sledili." Ko je Onishi vprašal kneza, kaj misli on, kaj se bo zgodilo, če podleže v tej vojni Japonska, odgovoril je knez: „Potem se polasti Rusija Mandžurije in Koreja ostane samostojna država. Ne Hok-haie, ne Sušime in sploh nikakega drugega dela japonske zemlje ne bomo od njih zahtevali, ker nam zadošča otok Sahalin. Japonska ima čez 45 milijonov prebivalce»; z deželo, ki je močno obljudena, ne moremo nič pričeti." Na vprašanje, kaj bi bilo, ako bi bila Rusija premagana, odgovoril je knez: „Če tudi izženejo Ruse iz Koreje in Mandžurije, se Rusi ne udajo. Če je padlo pol miljona naših vojakov v Mandžuriji do zadnjega moža potem pošljemo zopet pol miljona vojakov, ker denarja in vojakov imamo zadosti. Za vse to potrebna sredstva poravnamo lahko sami in radi tega ni mogoče odločiti, koliko časa bo trajala vojna in kedo bo zmagovalec. Kedo zmaga, je vseeno, samo eno je gotovo, da ne bo mogoče izplačati tako velike vojne odškodnine, kakoršno je dobila Nemčija od Francoske." Nadalje je še rekel knez: Resnica je, da imajo Angleži in Ame-rikanci velike simpatije do Japoncev in da so simpatije Nemčije deloma na japonski in deloma na ruski strani. Francozi so s svojimi simpatijami na naši strani, a nimajo nikakih misli, da bi nam z orožjem pomagali, kar pa tudi mi samoumevno nikakor ne želimo." Japonsko napredovanje. V letnem poročilu japonskega finanč nega ministra priobčuje v Londonu živeči Japonec Singoro Tekajši razne podatke o iaponskem napredku v zadnjih letih. Pred 30 leti je imela Japonska 33 miliionov prebivalcev, prejšnje leto pa 46,305 000 prebi-valoev. V tej dobi se je tudi število tovarn ia železnic znatno pomnožilo. Pred 30 leti je bila na Japonskem le železnica iz Tokia v Jokohamo, dolga 18 angleških milj. Leta 1883 je bila ta železnica dolga 170 milj. Tvoriti so se pričele tudi razne družbe za zidanje železnic. Sedaj imajo na Japonskem že veliko železnic v dolžini 4500 milj, od ksterib je 1850 milj državna, 3150 pa zasebna last. Trgovina se je zelo razvila po vojski s Kitajsko. Najboljši njeni odjemalci so Združene države. Od tujih držav kupuje Japonska pred vsem bombaž in riž. Se pred malo leti je Japonska doma pridelala zadosti riža, toda zadnja leta se je prebivalstvo tako pomnožilo, da mora uvažati riž iz tujine. Izvaža Japonska večinoma svilo. Največ proda Japonski angleška Iadija, nato slede Anglija, Kina, Amerika in Nemčija. L. 1903/04. je imela Japonska rednih izdatkov 490 milijonov mark, iz zvišanja davka za 124 mi lijonov mark in drugih zakladov. Važno pa je, da so vojna bremena tako ratdeljena, da jih bodo plačevali premožnejši Japonci. Tudi ne bodo ta bremena nič ovirala razvoja obrt'. Le dvakrat je imel od leta 1867. narodni proračun primanjklaj, in sicer leta 1871. 14 569,700 mark in 1874 17 647.960 mark. Preostanka pa je bilo večkrat 40 do 60 milijonov mark, zadnje leto pa 15 mi lijonov. Ustava na Ruskem? Petrograd, 12. avg. »Graždanin«, list knez« Meščerskega, v članku, ki je oči-vidno inspiriran, in govori o no tranjih razmerah ruskih, izraža željo, d a se izpremeni notranji zistem glede na razne vere in narodno b t i. Angleike ladje pri Dardanelah. Frankobrod, 12. avg. Z ozirom na sporazumljenje med Turčijo in Ruiijo glede prevoza prostovoljnega brodovja skozi Dardanele poroča »Frankf Ztg ", da vzbuja veliko pozornost veliko število an* gleških ladij, ki se zbirajo okoli Dardanel. sedaj pluje tam 64 angleških bojnih ladij. Blaznost na bojišču. Petrograd, 12. avg. Vojni minister zahteva, da naj ustanove vojne blaznice v Harbinu, Č.ti in Irkutsku, ker je med ruskimi vojaki vedno več blaznih. Večinoma se to primeri vsled »trašne vročine. Mobilizacija Petrograd, 12. avg. Četrta ko zaška divizija, obstoječa iz konjištva in topništva, je mobilizirana v Novem čerkeskem v drnskem vojnem okraju. Včeraj so v Oranienbaumu izkrcali nove topove, ki bodo postavljeni ob ruskem obrežju. Ruski čast niki pravijo, da je odhod baltiškega brodovja določen na prve dni druge polovice avgusta. O pomorski bitki pred Port Arturjem v kateri je znaten del ruskega portarturskega brodovja ušel na široko morje, dočim sta se ladji »Retvizan" in „Pobjeda" vrnili v luko se še poroča: Ruske ladje je prisililo japonsko bombardiranje vzetega »Volčjega hriba", da so šle iz luke. „Retvizan" je bil sedem-najstkrat zadet, a samo lahko poškodovan. Škoda, ki jo je bombardiranje napravila v mestu je velikanska. Iz Čifu poročajo, da so po bitki vidili ondi mimo voziti 16 ruskih bojnih ladij. Neki ruski rušilec torped je poročal, da Japonci brezobzirno ne glede na človeške žrtve naskakujejo Port Artur. Pozicijo za pozicijo dobe, a zopet izgube London, 12. avg Iz Tjencina poročajo, da sta „Retvizan" in »Palada" o d-plula iz pristanišča. Kam sta šla, se ne ve. Peterburg, 12. avgusta. (Uradno.) Admiral Aleksejev brzojavlja carju: Kakor poroča portarturski poveljnik, je naše brodovje 10. t. m. doseglo odprto morje. Spremlja ga parnik »Mongolija." Na hori-contu stoje 3 japonske velike križarice, 3 manjše križarice in 17 torpedovk: Japonci že štiri dni streljajo z obležnimi topovi na pristanišče. London, 12. avgusta. Tukajšno japonsko poslaništvo uradno razglaša: Kakor poročajoče priplulo rusko portartursko brodovje iz pristanišča. Naše brodovje je rusko brodovje napadlo in končno razkropilo. .Askold", „Novik" in dve drugi ruski ladji sta zbežali v Cintav, neki rušilec torpedovk pa v Čifu. Pet ruskih bojnih ladij, ena križarica in več torpednih rušilcev so baje 11. t. m. zopet dospele v Port Artur. Naše brodovje je baje nepoškodovano. London, 12. avgusta. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča iz Šangaja: Neki sem došli rušilec torpedovk poroča,da so štiri ruske oklopnice dospeli do otočja Saddle, južnovzhodno od Šangaja. Tokio, 12. avgusta. Tu prevladuje mnenje, da se je večina ruskega brodovja že vrnila v Port Artur. (To menijo Japonci! Ured.) Tokio, 12. avgusta. (Uradno.) Kakor poročajo, je rusko brodovje zapustilo portarturski pristan. Južno od Jentava ga je napadlo japonsko brodovje in razkropilo. Križarici „Askold" in „Novik", še neka tretja križarica in neki rušilec torpedovk so 11. t m. pribežali v kiavčavski zaliv, en torpedni rušilec pa v Čifu. Pet ruskih oklopnic, ena križarica, bržkone „Diana", bolniška ladja „Mongolija" in več torpednih rušilcev je baje zbežalo nazaj v Port Artur. Japonsko brodovje baje ni imelo nobenih izgub. Čifu, 12. avgusta. Do sedaj še ni znano, katere ruske ladje so dospele v Čintav. Vendar je baje med njimi „Cesarevič." Ena križarica in torpedni rušilec se bližata Šan-gaju. Kolin, 12. avgusta. »K8'n. Ziitung« poroča iz Berolina: Vest, da so ruske b">jne ladje, ki so se vdeleiile bitke pred Port Arturjem, priplule v Čintav, se potrjuje. Kiavčovshi guverner bo seveda moral ravnati z ladjami, kakor zahteva nevtralnost. Tokio, 12. avgusta Aimiral Togo poroča, dasejeoklopnica »C e s a ■ revič« bržkone potopila. Iz Mandžurije. Pariz, 12. avgusta Iz Mukdena se poroča: Zii se, da so JaDnnci izprenoenili prvotni načrt. Vojska pri Hijčenu se zmanj • šu e in pojde na pomurt japonski armadi, ki gre proti Mukdenu. T j e n c i n , 12, avgusta. Čuie s", da Brredo ruske pomožne čtte rtez Tjenlin k Mukdenu, da Be tu združijo s Kuropatkinovo armado. Rim, 12. avgusta. Italijanski časnikar Pardo je dobil od ruskih oblasti novelje, da mora zapustiti bojišče, ker je Rusom sovražne poročal. Peterburg, 12. avgusta. General Kuropatkin brzojavlja carju: Dne 11. t m. srno opazili, da prodna majhen oddelek japonskih prednjih straž preti juž nim četam mandžurske armade. Ob reki Liao se prikazujejo nad Inkavom h u n -huške tolpe pod vodstvom japonskih častnikov. V neki praski med ruskimi ogledubi in 50 japonskimi konjeniki je bilo ubitih sli ranjen h 15 Ja poncev, ostali pa bo pobegnili. Od naših je bil ubit le en mož. Ogleduhi so zaplenili puške in strelivo. Pri vzhodnih četah ni nobenih važnih izprememb. London, 12. avgusta. »Standard« poroča iz Šangaja, da namerava Kuropatkin zbrati pri Ljaojanu močne čete, da prepreči Kurokijev poizkus, stvoriti zvezo z Mukde-nom. Rusi baje hočejo braniti svoje pozicije severno od Hantova ob cesti proti Mukdenu. Tudi nameravajo napasti japonBko desno krilo. Japonsko desno krilo stoji v smeri proti Aupinu, kjer so močne ruske čete. V sredini in na levem krilu se od 31. julija ni nič izprememlo. »Times« poroča, da se Rusi počasi umikajo in sicer okoli levega krila, ker se boje, da jim ne bi prišli Japonci za hrbet. Rusi se pridno utrjujejo in nastavljajo baterije pri Jančulinu, zahodno odtod stoje prednje straže med se* boj v dotiki. Kolin, 12. avgusta. Is Peterburga poročajo : Japonci, ki nimajo zadosti vojaštva, nabirajo čet na Koreji ter imajo že nabranih 500.000 mož. Med v Njučvanu izkrcanimi četami ni bilo skoro nič Japoncev. Bržkone bodo Japonci skušali obiti rusko desno in levo krilo. Kitajsko prebivalstvo je bolj na strani Japoncev kot Rusov. Japonci dovažajo dalekonoseče topove. Ruski vzhodni oddelki stoje na višinah. Japonski poitkusi, jih pregnati, bo se izjalovili. Japonci zbirajo tu svoje glavne moči. Japonski običaji v vojski. Japonci najraje tabore na prostem, toda večinoma v skritih gorskih pokrajinah in ne ob glavni cesti. Ob glavni cesti ostanejo le tedaj, ako zasedejo kak prelaz. S seboj imajo japonski vojaki vso hišno opravo spleteno 1 iz slame. Armadi sledi množ oa žensk, ki ji kuhajo jedila ia skrbe za ranjence. Japonci ne zažigajo nobenega ognja, ampak sede raje celo noč v temi. Prenočišča stražijo močne konjeniške in pehotne čete. Tudi imajo japonske čete pogosto odmor. Japonci plačujejo zelo slabo ter izdajajo že zdaj pogosto nakazila na rusko vojno odškodnino. Hiše in polja puste Japonci nepoškodovana. One-čaščanje žen je sicer prepovedano, yendar pa jim jih morajo Kitajci proti plači prepustiti gotovo število. Oblaste v se Japonoi po-laste ali jih pa podkupijo. Vse, ki se nočejo pokoravati njihovim poveljem, Japonoi takoj pomore. Proti draginji v Budimpešti je magistratni odsek za preskrbo Budimpešte sklenil načrt, kako preprečiti posledice preteče draginje. Na vlado bodo vložili peticijo da naj vpelje nizke tarife za prevažanje živil v glavno mesto, zlasti za krompir. Glavno mesto mora ustanoviti lastne pekarne za kruh, katerega bodo prodajali po lastni ceni. Tudi lastne mesnice za prodajo mesa na debelo in drobno bodo v Budimpešti uvedli. Že pred meseci sklenjena mestna konjska mesnica bo takoj pričela poslovati. Tudi kmetom bo dovoljena razprodaja blaga na drobno. po svetu. renska — krvnik. V Avstriji si ne moremu misliti ženskega krvnika, dočim je zasadil* n« Angltškem nekdaj »lady B.-tti« to mesto. B la je vdova na zelo slabem gla u. N< kcč se je vrnil njen sin kot bogataš domr v ter s > pri njej kot nezaamc nastanil. Ponoči ga je navede, d* je njen sin, umorila in oropi 1 . Radi teta je bila obsojena na emrt. L ;eino £ njo bi morali umoriti tudi več drugih zločincev. Ko pa krvnika ni bilo, ponudila se je zločinka, da obesi osta e zločince, ako puRte njo pri življenju Tj je tudi izvrš la. Kot krvnica je pcseh"o atrtgo ravnala z ženskim »p P m. Maščevanje prijateljice mačk. Na Angleškem sicer ne časte mačk po božje, kakor v starem Egiptu, vendar jih pa dosti bolj negujejo kot pri nas. Tam imajo še celo napravljene bolnice in domove za mačke brez gospodarjev. Toda tako, kakor je ravnal neka mis Terrill, stara devica iz Truro, ravna malokdo. Zbrala je polagoma v svoji hiši nad 500 mačk. Kako neprijetna je bila njenim soprebivalcem tako mnogoštevilna mačja godba, si lahko vsak sam misli. Ker ji je njen hišni gospodar odpovedal stanovanje, zažgala mu je radi tega hišo. Prišla bo radi mačk kot požigalka pred porotnike. Književnost in umetnost. * Missa pro deiunctis ad IV vooeB inatcjuaus aut uua v<ographia Citholoa, Labac. — Tu in>»|o naši pevski zbori lahek, me-lodijozen »R qiiem», ntmenjen v prvi vrsti mešanim zbor«, m ; cd se pa izvršiti tudi eno glasno s sprtmljtvaijjcm orgel, kajti le enkrat sega sopran do zgoranjegi f. Tekst je uglašen ves le namesto Btkvencije Jstoji kratka opomba, da naj se poje koraino. Ker pevski zbori večinoma povp ašujejo po lahk h skladbah, a ta m ša nima neb nih posebnih težkoč ter je ob enem cerkvenega duha, zato jo priporočamo. Naroča ae po kroni (« poštnino 1 K 5 v.) pri g. skladatelju v Sant Vidu pri ZitiAini v »Katji. buk\arui« in v S:hwentnerj"vi knjigotržnici. — Pazi naj se pa pri tem lleqiiem u, da s a ne bo pelo prehitre, ker sicer se bo na marsikaterem meetu (d. pr. v S-ictu* u in drugje) -to cela iiguHI značaj čine maše. F—č. * "Georg Frelherr vun Vega* je naslov 53 strani obsežni, lični Knjižici, ki jo je spisal g. stotnik Fiidolin K a u č i Č in |e izšla v dragi izdaji s slikami. D biva se po 1 K 20 v. pri g. pisatelju na Duniju, V, Mitzleinsdui fcritrassa št. 42 Kjjigo toplo priporočamo. Primorske novice. p Ljudska opekarna v Biljah na Go iškem se je r a z d r u f. i t a. Vnato leto je m jrala plačevati nad 5500 kron obrtnega davka z d o t 1 a d a m i (!) R»di tega davčnega vijaka je bilo le malo čistega dobička. Večina dru-stvemkov je radi tega začela iz topatiiz diuStva proti primerni odškodnini Občni zbor je sklenil, da se »Ljudska opekarna« razdiuii pod prgoji: 1. da so proda vse premakljivo in nepremak ljivo premoženje zadruge z vasmi pravic imi in d.lžncstrni gg. Ir. R jec-u. kuratu, Ka-rolu Soanziani \u m Antonu Savniku, posestnikoma v Bljab; 2. da izplačajo kupci vsakemu društveniku poleg deleža še tisoč kron. K|e najdemo na daleč okrog občino, v kateri bi prejelo 32 družin 36 tisoč kron dobička v dobi šest h let — ne oziraje na to, da se je vže za 1. 1902. društvenikom izplačalo od čistfga dobička 4080 kron ! Dal Bog, da bi se pa vse zadruge na Slo venskem ne rszdruževale, ampak razš rjale in utrjevale Ždostno je pač dejstvo, da pri nas država z davkom uniču e tako koristno podjetje, ko drugod države še prispe vajo, da ae ustanovi in razšir jajo produktivne zadruge! Je pač raz1 "ček pri nas in drugod ! p Katoližko drnštvo sa delavke Be snu,e v G "ici. p Na delu na novi ielesniiki progi od Podbrda do St. P«»ra pri G.rici je 10.000 delavcev, in sicer 7000 pri tvrdki Redlich & Berger, 3000 pri tvrdki Sard & Lenasii. Ugodno vreme jako pospešuje delo. p Požar v tovarni uiigalic Pri gašenju goriške tovarne Lebherzove za uži galice je izpočetka manjkalo vode, pozneje so jo pa napeljali dovolj iz bližnjih vodnjakov. Zgoreli sta dve delavnici: Ena za kartonažna dela, druga, v kateri sa prirejali škatljice za odpošiljatev. Tudi manjši prostor, v katerem so bili stroji za prebadanje kartonov je zgorel. V torek o polnoči so omejili požar, a gasili so še do 7. ure zjutraj. Od zgorelih delavnic so ostali le zidovi. Stroji so postali nerabni. Od izdelanih in za •dpošiljatev namenjenih užigalic je zgorela polovica. Požar se je vnel najbrže vsled tega, ker se je kaka škatljica čez dan preveč razgrela. Pri gašenju je delal največ težav strašni smrad gorečega žvepla, v ka- terem ni bilo mogoče dihati. Škodo so cenili na 25.000 K. Idrijske novice. i Občinska seja PreteSeni teden smo imeli občinsko sejo. Lastnik elektrarne, go spod Kogovšek, ima še toliko elektrike neporabljene, da bi zadostovala osmim lučim, ki meatn razsvetljujejo, in to celo noč. Za svoto 800 kron bi bil pripravljen mestu pre-DUititi zadnji ostanek svoje električne sile. Naši mestni očetje pa niso bili njegovih mislij. Sklenili so vso stvar natančno pre misliti in naredti z g. Kogovškom veliavno notarsko pogodbo, ki bo natanko določila dolžnosti in pravice vsakterega. Malo mestno dvorano ao prepuatili g. dr. Hrovatu za no tarsko pisarno, ker je Bedaj brez aianovanja. 400 K bode na leto občina prejemala zato. — Vsi mestno vožnjo so oddali g. Josipu Koau. Kaj so v tajni seji sklenili, ni znano. Vse pa rado\eJno pričakuje one seje, ko pride na vrsto rsčun za I. 1902. in 1903 — Ej, ko bi kak klerikalen mestni zastop tabo počasno delal z računi, ali bi ga dež. odbornik dr. Tavčar pritisnil! i Vojaki. Pretepeno soboto in nedeljo ao bili tu štiri bataljoni lubljtnikega polka Precej trudni a o dospeli som, ker so potoma imeli vajo. V ponedeljek ob 4. zjutraj «o zopet odrinili do T lmina, 46 km. da'eč. To je bila najbrž najhujša pot. Po razbeljeni soteski, težko obložen hoditi tako daljo, ni kar si bodi. Vedeli ao že naprej, da bode marsikateri omagal na potu. Kakor smo čuti, dospeli ao šele cb 6 uri zvečer v Tolmin, in krotr 60 se lih je seaedlo na potu. i Elektrika odpovedala. V soboto je najela tukajšnja Aitalnica voiaško godbo, da bi v svojih prostorih lt-hko zaplesali Krog 9 ure zvečer pa nastane med nihaja točimi egi .tovska tema. Trajalo je dobre četrt ure, preden so ntšli pregorelo žico in zvezo ""pet naoravili i Nai magistrat lepo prosi pos st-nike kake sobe, da bi jo ob prihodu vojakov prepustil častniku. Pozabi pa, da bi tudi po odhodu vojakov poslal dotičnim posestnikom ono svoto, katero prejme vselej, preden vojaki zapuate mesto. Kdor se sam ne potrudi na magistrat, pa nič ne dobi, in ker marsikateri Uga ue ve, ae sumniči, d* dotični zneski gr»do v neprase roke. — G. župao! Ker smo Vam tako dobri in vliudni. da pre pustimo svoje atarovan e za častnike, bodite nam naaproti toliko p? strežljivi, da nam pošljete na d~m, kolikor »>»m gre. Saj po strežij vb moči imate dovoljl Toplake novice. Knjiga tujcev kaže tudi v preteklem mesecu proti lanskem letu znaten napredek. Obiskalo je do danes 'naše kopališče v letošnji sezoni 666 strank. Pomniti, je da pride nekateri z vso rodbino, broječo več oseb in vzame s seboj cel6 hišno ali kuharico. Potemtakem znaša število vseh tujcev z vojaki vred nad 1000 Napredek od lani osorej je 192 strank. Samo prvi teden avgusta je zaznamovanih 119 prišlecev. More li biti boljši dokaz, kako se čimdalje bolj priznava dobrotni vpliv naših kopeli in jim daje prednost pred tujimi ? Tako je prav in tako bi imelo biti. Ne le domovinska ljubezen, marveč tudi skrb za zdravje naj vsakega, ki gorkih kopeli potrebuje, napoti v dolenjske Toplice. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je topliški vrelec zanesljivo zdravilo za vse bolezni, v prvi vrsti za one, ki izvirajo iz prehljajenja. Mislite, da bi naši ljudje, ki so narveč ubogi in štedljivi, prihajali z vseh krajev k nam, tratit čas in novce, ako ne bi bili prepričani o izredni zdravilni moči naših toplic? Obče znano je, da pri nas topličar razen prijazne in cenjene postrežbe ter krasnih sprehodov ničesar ne najde, zabav nima na razpolago, a kar je prva in glavna reč : zdravje, to si s pridnim kopanjem zopet osvoji, ako vztraja in nam prehitro iz rok ne uide. Neki zloveljnež je bil nedavno vrgel med svet notico, da so Toplice brez pitne vode. Res, da je naš vodovod do kraja ponesrečen in ravno takrat, ko vode najbolj potrebujemo, suh in gluh — na vsak način bo treba tu kaj storiti — a kdor je hotel vodo piti, se mu je preskrbela. Studencev v obližju ne manjka. Suša ni samo pri nas, temveč povsod pritiskala, po nekod so morali po 5 ur daleč po vodo. Večina naših gostov pa rajše sega po sveži pivi in čaši dolenjca, ki ga dobiš v izborni kvaliteti po gostilnah. Zadnji čas je bilo tu mnogo odličnih oseb vseh slojev in krajev, zlasti višjih uradnikov. Naš gost je poslanec Pfeifer, ki marljivo nabira podatke o letošnji bedi uboge Dolenjske, dalje naš rojak deželni svetnik dr. Zamida z rodbino, dr. Maks Sche-scharg z Dunaja itd. Izmed čast. duhovščine se koplje župnik Fr. Petak iz Korotana, duh. svetnik Saje, župnik Znidaršič. Včeraj je došel g. Tršar iz Vrhnike ,v žehto". Vsak dan nova situacija: eden gre, drugi pride, a vsi odhajajo zadoveljnejši kakor so prišli, nekako pomlajeni, finejšega obličja, ličnejših potez, skratka: popolnoma prerojeni. Kdor misli še letos priti, nikar ne odlašaj, do konca avgusta je najugodnejši čas, pa tudi meseca septembra ni zamujeno. Ta teden smo dobili izdatnega dežja, v petih procesijah smo ga prosili, ljudstvo je obupavalo. Po zadnji procesiji v »Dolenjo Stražo", ki je bila velikanska, se nas je Bog usmilil in zemljo namočil. Suša je uči-nila tudi pri nas mnogo škode pri rastlinstvu. Kaiser proti vladi. Podprt daedni t avstrijskega državnega ?b >ra profesor Kaiaer j« priobčil v listu »B^hemia* članek, v katerem n*>novedu;e dr. KQ benu boj zaradi alovansk h vzporednic v Sieziji in poživlja nemške stranke k edinosti Trgovska pogodba z Italijo. V Badimpe-ti je bilo posvetovanje, pri katerem bili naviofli grof Tata. poljedelski in fi lančni m ni ste r ter" tudi ogrski zastopnik v Vallombroa - Sporazumeli ao ae popolnima, kar so naznanili tudi avstrijski vlad'. G)luch(\v*ki te je zaradi te zadeve odpeljal k cnsac.u v lil. Proti poiiiažarjevanju nameravajo Rumuni sklicati shod vseh ne-mažarskih narodnostij na Ogrskem. Najmanj, kar moremo storiti, piše rumunsko glasilo v Aradu, je, da ugovarjamo pred prestolom in pred Evropo! Pod vodstvom svojih duhovnikov bodo tisoči prosili za varstvo naših pravic. A pred no to izvršimo, bomo sklicali shod narodnostij, na katerem bodo tudi Slovaki in Srbi. S skupnimi močmi bomo odklonili poskus, nas uničiti. Prestolonaslednik na Ruskem rojen. Ko gromč v daljni Aziji topovi in zahteva vojni bog svoje žrtve, je porodila ruska carica Aleksandra Feodorovna, carju Nikolaju prestolonaslednika. Rusko ljudstvo, katero je v pretežni večini zvesto carju, je brez dvojbe z velikim veseljem sprejelo novico, da je car dobil sina. Sedaj rojeni ruski princ je peti otrok sedanjega carja Nikolaja II. in njegove soproge, rojene 25. maj-nika 1. 1872. Dosedaj sta imela car in carica štiri hčere: Olgo, Tatjano, Marijo in Anastazijo. Rusko ljudstvo, katero je žalovalo, ker car ni imel še sinu, je pač vkljub vojski na daljnem vzhodu, veselo razradoščeno, ker se mu jo izpolnila srčna želja. Carica in otrok sta zdrava. Ime novemu princu bo Aleksij. Iz parlamentarnih krogov. Neki politiki se sedaj trudijo, da bi se pred zasedanjem drž. zbora reorganiziralo Kčirberjevo ministrstvo in sicer na tak način, da bi Čehi dobili za svojega ministra dr. Začeka, Nemci pa poslanca Skeneta. >'ova mornarska predloga v Nemčiji. V novi predlogi, katero bodo najbrže predložili nemški zbornici to jesen, zahteva nemška mornariška uprava ustanovitev tretje skupine bojnih ladij in križaric. Pogreb Waldeck-Rousseau-a. Soproga umrlega francoskega državnika \Valdeck-Rousseau-a je naznanila, da bode na željo pokojnikovo rajnega državnika pogreb skromen. Pogreb se je vršil danes dopoludne. Govorov ni bilo, tudi venci so odklonjeni. Volitve v Zedinjenih državah. Zedinjene severno ameriške države imajo sedaj volilni boj. Republikanci so postavili kandidatom za predsednika največje in naj svobodnejše ljudovlade na svetu R o o s e -v e 11 a in demokrati P a r k e r j a. Sev. Ameriki volijo predsednika na štiri leta Prvi torek meseca novembra, letos torej 1 novembra, voli ljudstvo volilne može, kateri potem izvolijo predsednika. Vsaka država izvoli toliko volilnih mož, kolikor ima zastopnikov v zvezinem senatu in v zbornici: Vsaka država voli dva senatorja, a na 17 500 pride en poslanec. Prvo sredo v decembru, letos 7. decembra, je volitev predsednika v glavnem mestu vsake Zedinjene države. Drugo sredo meseca februarja, sedaj torej 8 febr. 1905, preštejejo v kongresu oddane glasovnice, odločuje pa navadna večina. Ako ni potrebne večine, izvoli kongres predsednika izmed onih treh kandidatov, kateri so dobili največ glasov. Dobri poznavalci razmer v Zedinjenih državah trde, da bo gotovo izvoljen republikanski kandidat Roosevelt, akoravno je njegov demokratični protikandidat tudi zelo priljubljen celo med republikanci. Italijanska policija in Rusija. »Giornale d'Italia« poroča, da je rusko poslaništvo v R mu pregovorilo italijansko polioijc, da je Rusiji oomagala epravliati po litične hudodelce na Rusko. Nekega nihilista so na ta način odvedli v Benetke, odzoder je bil prepeljan na Rus'io. Vsled tega sta v R.mn odpušiena dva tajna italijanska policista. Zbližanje Poljakov in Čehov. O tem vprašanju pičejo »Plzenske Listy«, da so Nemci s tem, ker ao napadli nsme-ravano ustanovitev alovanskih vzporednic na učiteljiščih v sleziji. ravno tako proti kul« turnim zahtevam Č>-hov, kakor Poljakov. Vprašanje o alovanskih vzporednicah je kakor nalašč, da povzroči »bližanie čeških in poljskih vod.lmh politikov. Angleška mornarica. V angleški zborn ci je Robertson kazal ori zvišani postavki novih ladij na zniianje za vojno mornarico na Francoskem. Vprašal je angleško admiralitetc, jeli upa na znižanje izdatkov za vojno mornarico. Dilke izjavi, da mora Angleška upoštevati zviš.nie vojne mornarice v Nemčiji in Ameriki. Zlasti zvišanje nemške mornarice je za Angleško važna. Nemogoče je za Angleže, da ae ravnajo po vzorcu Francoske. Angleški državni tujnik Pretyman izjavi, da mora Aagleška biti z brtdovjem kos dvema državama. Letos bodo na Angleškem zgradili dve veliki bojni ladji. Radikalni Čehi o stoletnici avstrijskega cesarstva. Izvrševalni odbor češko-radikalne-na-oredne stranke je izdal povodom stoletnic > avstrijskega cesarstva oklic, v katerem izjavlja o tudi sledeče: „Ob stoletnici ko si je Franc I. 11. avgusta 1904, akoravno je bil kronan kot kralj češki, nadal ime dedni avstrijski cesar, izjavljamo v imenu \seh zvestih čeških somišljenikov slovesno, da naslov avstrijski cesar sprejet, ne da bi bili vprašani in bi dali svoje dovoljenje zastopniki češkega kraljestva, za prebivalce dežele češke krone nima državno - pravne vrednosti. Zahtevamo, da dobijo v naslovu habsburško-lotrinške vladarske hiše dežele češke krone ravno tak izraz neo lvisnosti, kakor je izražen v deželah ogrske krone. Naslov .avstrijski cesar" ni ne višji in ne častitljivejši, kakor je naslov „češki kralj". Ainerikansko-turški razpor. Turčna je 11. t. m. odgo»onl» na zahteve Začinjenih držav in hoče v nekaterih točkth ugoditi Amerikancam. Kakor smo že Bvoj»časno poročali, zahtevajo AtnerUanci, da Turči|a povrne škodo katero- ao imeli amerikanski državljani 1. 1891. zaradi nemi rov v Armeniji; nadalje naj Turčija prizna ustanove raznih aim-rikanikih misijonov v Turčiji in pa poslaništvo namesto sedanjega zastopstva. Aanerikanci ao aedaj zato tako odločno nastopili, ker hoče Roosewelt a tem vplivati na Anerikance pri volitvi predsed nika. Z Balkana. Rumunsko vojno ministrstvo je naročilo pri Kruppu 300 novih brzostrelnih topov, 900 voz za strelivo in potrebno strelivo. Stalo bode novo oboroženje 28 milijonov frankov, od katerih popusti tvrdka Krupp 4%. Stari konak v Belgradu podirajo jako hitro. Čez nekaj dni ne bo več sledu o zgodovinski palači, v kateri sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. Opravo sobe, v kateri sta bila umorjena, je kupila srbska vlada in jo sežgala. Ostalo zapuščino so izročili zastopniku kraljice Natalije, odvetniku Oreškoviču, ki je vredna do štiri milijone frankov. Po poročilih iz Carigrada so Armenci jako razburjeni. Vsak dan zapro veliko število Armencev, katerih je sedaj vže v zaporih nad 400. Srbski častniki ki so povzročili proti zarotnikom kralja Aleksandra protizaroto, vsled česar so bili upokojeni, so pričeli izdajati list „Srbska armada", v katerem kri-tikujejo razmere v srbski armadi. Iz Belgrada prročajo, da oblegajo Albanci I p e k. Velika turška četa iz Mitrovice koraka proti Ipeku, da prežene Albance. Amerika vladarica na morju. Lord Brassey, slavni angleški mornarski strokovnjak, je izjavil, da sorazmerno s dragimi državami zaostaja moč angleške mornarice. V' desetih letih že bodo imele na morju premoč Zjdinjene države, katere gradijo vaako leto več novih bojnih ladii, kakor Angleži. Tudi so Amerikanci bolj bo gati, kakor Angleži. Itazmere med Rusijo in Angleško. »Rusj« piše o angleških poizkusih, kako savseti Afganistan. V Kabulu je že vse polno angleških agentov, ki izrabljajo dosedanje ruske neuspehe v sedanji vojski pri afganskem emirja. Proti temu. pravi »Rusj«, mora Rusija nekaj storiti. Velik je v Afganistanu in sosednjih deželah ugled ruskega orožja, a ta moč se že dolgo ni izkazala. Ne vemo, kaj namerava Aiglešk« v Afganistanu. Nedavno je rekel lord Curzon, da ne smejo zamuditi Angleži časa. Zato moramo biti v Srednji Aziji pazljivi, da preprečimo sngleike načrte v Afganistanu. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. avgusta. Učiteljske plafie. Učitelji bi morali biti sila hvaležni, da smo spravili vprašanje učiteljskih plač v praktični tir. Dr. Tavčar jim izjavlja vedno, da je zadovoljen z vsem, kar sklenejo, Hribar jim zagotavlja dobrohotnost liberalne stranke, dr. Perjančič se poniža, da se jim miloBtno nasmehne, a nobeden cd teh mcž še ni niti mislil na to, kako bi se izvedlo povišanje učiteljskih plač. C. kr. dvorni svetnik Suklje resno in stvarno začne razpravljati o tem v »Slovencu". Uči telji bi morali hvaležno sprejeti tako razpravo, saj Suklje išče denarja za učitelje! A ne 1 Pobalinsko so padli po njem v »Uči teljskem Tovarišu" in ga sramote, kakor bi jim bil kako krivico naredil. Zraven pa se pritožujejo, da »nepoklioani ljudje razpravljajo o učiteljskih plačah«. To je pa višek nesramnosti I Učiteljski stan je danes po »Učiteljskem Tovarišu" tako, kompromitiran, da bodo učitelji volili nekaj časa, preden se rehabilitirajo. Ali je kod še kak stan, ki bi se tako strašno neumno ob naša', kadar Be gre sa zboljšanje njegovega položaja ? Poglejte delavce, kako pametno nastopajo, kadar gre za njihove interese 1 Liberalni učitelji pa dokazujejo s svojim psovanjem v »Uč. tov.«, le to, da niao vredni zboljšanib plač. Kdo se bo pa po tegoval za ljudi, ki se kažejo tako sirove in neumne, kakor so pristaši »Učit. Tovariša"? Gotovo bo po poti, ki jo nasve-tuje g. Suklje, prišlo nekaj denarja v deželno blagajto. A deželnim denarjem se mora pametno gospodariti v blagor dežele, če se pcdpira z ljudskimi žulji s i r o v o st in neumnost, ki veje iz »U č. Tovariš a"?, Menimo, da ne. G. Suklje raz laga Bvoje misli, a mi povemo tudi svoje: Ako se nčiteljatvo ne bo pokazalo kot vredno zboljšanih plač in ne bo zapustilo pota silne duševne zanemarjenosti, po kateri se plazi njegovo glasilo „Učit. Tovariš", bomo mi zahtevali, da se iz zvišanih deželnih dohodkov podpirajo bolj koristne deželne melioracije, kakor je melioracija gmotnega stanja takih krokarjev in neumnežev, kakor so pisci ,Učit. Tovariša". Kmečki in obrtni stan zahtevata neprenehoma, da se kaj stori zanja. Naj bodo učitelji prepriiani, da bodo zaslopniki teh stanov se tudi potegovali zase. Zato pa bi želeli, da se učiteljstvo znebi neumnih in popolnoma nepraktičnih psovkarjev in se pokaže kot Btan ki, zasluži, da — po beBedah dr. Tavčarjevih — zanj krvavi dežela Kranjska ! Liberalno. Na Francoskem mečejo zdaj podobe križanega iz sodnih dvoran. To so često stare, jako umetne in dragocene slike. Na več krajih so na prazna mesta začeli že obešati podobe revolucionarjev. Ta izpre-memba je prav v duhu liberalcev, kakšno bo pravosodje, si lahko mislimo, kadar bodo sodniki imeli pred očmi namestu podobe večnega Sodnika slike največjih lopovov, pred katerih zločini Be zgraža svetovna zgodovina. Nič čudnega, da »Slov. Narod« proslavlja Gomba za taka dejanja. Pravna načela, ki jih opazujemo pri »Narodovcih«, se krijejo popolnoma z onimi francoskih sanBculottov. Društvo »Kamnik" v Kamniku bode vsled soglasnega odborovega sklepa razobesilo raz »Kamiški Dom« v pondeljek, dne 1 5. a v g u a t a t. 1. zastave, kakor tudi velečislani društveniki-hišni posestniki v proslavo stoletnice, odkar je cesar Franc prevzel dedni cesarski naslov. Vspodbudnemu vzgledu iskreno lojalnega društva »Kamnik« in njega članov se bodo brezdvomno pridružili tudi ostali meščani, ki so hišni posestniki. Biskup Mahnlč se mudi na počitnicah na Tirolskem. Koncert v korist družbe av. Cirila in Metoda priredi društvo »Kamnik« v Kam niku v nedeljo, dne 28. avgusta. — Tržaške bombe. Včeraj je prišel na tržaški magistrat v spremstvu več stražnikov policijski uradnik, kateri je preiskal pisalne mize zaradi znane bombne zadeve zaprtih občinskih uradnikov. — Ob GOletnioi Lueggerjevi bode društvo dunajskih mestnih uradnikov ustanovilo zaklad zs okrevališče in je v ta namen nakazalo 2400 kron iz društvenega premoženja. Za Lueggerjevo ustanovo je društvo dovolilo 1000 kron. — Nenadna smrt g. Faganela Iz Gorice se nam Se poroda o tem žalostnem dogodku : Ko je gosp. Karol Faganel, posestnik, trgovec in župan v Mirnu pri Go rici, prišel do Nadški fijskih ulic, je nena dcma padel na ulični tlak. H tro je priskočilo nekaj pssmtov, ki so ga vzdignili, a g. Faganel m dal od sebe več nobenega znamenja življenja. Tudi zdravnik ni mogel drugega, kakor konstatirati smrt. Faaranel zapušča vdovo in 6 otrnk. Bil je v Gorici na s* mnju, kjer ie kupil nekaj živine. — Pomanjkanje krme. Osrednji svet za varstvo kmetijskih koristij je imel na Dunaju sejo ter odobril prepoved, izvažati krmo. Ob enem je zahteval, da železnice znižajo vozne tarife, da vlada dovoli kmetom primerne podpore in zniža oziroma odpiše davke. — Včeraj so se v železniškem ministrstvu posvetovali zastopniki poljedelskega, trgovinskega, in notranjega ministrstva. Zastopniki zasebnih železnic so obljubili, da hočejo znižati tarife od krme in nastila za prizadete kraje na Češkem, v Galiciji, Šleziji, na Moravskem, Gornjem in Spodnjem Avstrijskem. Tarife za koruzo in grašico znižajo za 15%. — Svojo teto umoril. Radi uboja so pripeljali orožniki v zapore c. kr. okrajne " sodnije v Cirknici hlapca Matija Germa doma s iz Loža. Germ je pretečeni teden popival in popeval s harmoniko v gostilni pri Za-bukovcu. Ko ga je prišel gospodarjev sin, kjer je Germ služil, iskat da bi šel napajat in nakrmit domov živino, je omenjeni vstal ter odšel proti domu. Ko je prišel na pol pota, skočijo izza grmovja tri osebe in sicer en moški in dve ženski, kateri so začeli mlatiti po njem. Ker se jih ni mogel ubraniti, vzame nož ter začne mahati okoli sebe. Toda nesreča je hotela, da je eno žensko tako sunil z nožem, da je mrtva obležala na tleh, druga je pa le malo ranjena. Šele potem je Germ spoznal, da so bili napadalci njegovi lastni sorodniki in sicer dve teti in stari oče, kateri so se z Germom radi neke civilne pravde vedno prepirali. — Radi veleizdaje so orožniki aretirali delavca v Bohinjski Bistrici rodom Italijana Ricardo Carlo doma iz Maggienta pri Milanu v Italiji. — Na Dobravi pri Kropi bodo j u • tri, dne 14. t. m., popoludne ob 3. vpri zorili Finigarievega »Divjega lovca«. Ker bodo iz večine igrali domača dekleta in mladeniči in je čisti dohodek namenjen pogorelcem, se je nadejati prav obilega obiska. — Strelovod na drevesih so napravili posestniki v vasi Žiberše, logaški okraj, da se varujejo pred strelo. — Vojaške vesti. Včeraj je odšel iz Ljubljane celovški topničarski polk štev. 9. — Eskadron dragoncev je prenočil v Črnučah in odpotoval preti Vrhniki. — V Kranj sta došli danes dve bateriji, jutri pri deta dve, dne 21 t. m. pa pride tja domobranski polk iz Trsta. — Iz Senožeč. Volitev župana za Dolenjovas se je vršila pretekli teden. Izvoljen je posestnik Jurij Može. Pre|šnji župan se je odpovedal, ker se mu je zaradi novoustanovljenega kon-suma že dalje časa tresel stolček. Volitev je prišel vodit tajnik iz Senožeč v ženskem krilu. Vsemogočni senožeški župan si baje več ne upa v Dol. vas. — Velik požar je pretil izbruhniti nedavno v Senožečah. Pijanim liberalnim modrijanom je prišlo na misel, da bi bilo debro požgati »Slovenca"; zato so po pol noči poslali nekega študenta v gostilno, kjer se je prodajal ta list. Ktčmar pa, razjarjen nad tako predrznostjo v pozni noči, zapodi nadležneža, da je komaj odnesel svoje dru gače kaj lahke pete k »čedni« družbi, ki je imela že določen program za to herostratako slavnost. Koliko ao po tej blamaži inteligentni od jeze še pili, nam ni znano. Neizkušenemu dijaku pa svetujemo, da naj se ne da na ta način izrabljati od svojih »lepih« pajdašev. Nič bi ne škodovalo, če bi temu »učenemu* študentu za to lahkomiselnost njegov pametni oče krepko nategnil ušesa. — Krajna policija prav vestno Bkrbi za varnost premoženja in življenja prebivalcev. Namesto štirih ponoč-nih stražnikov, kakor jo navada, dremlje po gosto samo eden v občinski čuvajnici, ali pa še celo nobenega ni. Ni šo prav dolgo, kar se je vsled tako nebrižnosti izvršil sredi trga ulom v prodajalnico. Zdaj, ko Be tako množe požari po deželi, je treba pač večje čuječ-nosti zlasti ponoči. — Veliko dima — malo škode je povzročilo vnetje več zabojev smole v tukajšnji tovarni. Temni oblaki dima so marsikoga prestrašili, a le za hip. Požarna bramba je imela lahko delo, da je pogasila ogenj. — Priljubljen kraj so postale Senc žeče za letovičarje. Dočim jih je bilo preteklo leto tukaj le malo, jih letos kar mrgoli. Seveda, kakor povsod, tako je tudi tukaj med njimi vedno nekaj »prepeličarjev«. — Nesrečno pade 1 je s skednja btefe Zelen. Zlomil si je rebro in se tako pretresel, da so ga nezavestnega pripeljali domov. — Sreča v nesreči. Hruške je šel obirat starček Jernej Delak podomače Ovčarčeb; veja pa, na kateri je sedel, so je odkrhnila in padel je tako srečno na trda tla, da se na splošno začudenje ni nič poškodoval — N e z m o t ljivprerokjev Senožečah. Prerokoval je, da bo padel Port Artur do 26 junij«. Kaj pa, če mrž ni nasrkal sveje modroBti iz irr. krogov? — Presenečenje je zopet vzbudila trakulii podobna tre tjino m. dolga žival, ki jo je bruhnil na dan tukajšnji vodovod. — Na Bled ie došlo od 30. junija do 6. avgusta t. I. 2061 tujcev. — Grozen samomor v Sežani. Andrej Goljevšček, kramar z manufakturnim blagom v Sežani, doma iz Vipolž, si je končal življenje na uprav grozen način. Po obedu je bil odišel v svojo sobo, vzel brivno britev ter si prerezal trebuh od ene strani do druge tako silno, da so mu vsa čreva visela ven. Prerezal si je tudi jetra in vranico, kakor so kasneje konstatovali v bolnišnici v Trstu. Ko so prihiteli domačini, nudil se jim je grozen prizor: Goljevšček je ležal ves v krvi. Nesrečnež si je trgal čreva in je bil še toliko pri zavesti, da je kričal: „Hočem umreti!" Prihitevši zdravnik ga je povezal kakor je mogel in ga dal odpeljati v bolnišnico v Trst. Pravi čudež je, da so ga pripeljali sem še živega. Ali bil je že pri kraju. Vendar so se zdravniki odločili za operacijo, seveda, brez vsake nade. Kako grozna je bila rana, je razvidno iz dejstva, da so zdravniki, izvršivši laparatomijo napravili nad 80 šivov. Nesrečni mož je umrl okolo 6. ure zvečer. — Vzrok tej grozni žaloigri so bili baje prepiri v družini. — Kokoii imajo radi. V Smartnem pri Ljubljani se že dalj časa posestniki jezijo, da jim zmanjka perutnina kar čez noč in sicer vedno večje število. Mislili so, da se klatijo lisice, dihurji in drugi taki štiri-nožni prijatelji perutnine in da ti odnašajo perutnino. Nastavljali so zanjke in pasti, a vse zastonj. Ker se jim je pa vendar pre-neumno zdelo, so nekateri izmed njih nastavili čuvaje. Se tisto noč so dobili prijatelje kokoši in sicer ne štirinožne, ampak dvonožne. Martin Jerančič, hlapec, doma iz Most pri Ljubljani, Ana Novak, dekla, doma iz Zadobrove pri Ljubljani, in pa Frančiška Presetnik, doma iz Smartna pri Ljubljani. Ta trojica je kradla perutnino in sicer je pokradla 25 parov piščancev, kokoši in petelinov raznim posestnikom ter poprodala. Posestniki so ovadili celo stvar orožnikom, kateri so celo kokošjo tatinsko druhal aretirali. — V prospeh Kadllnikove koče na Oolioi priredi podružnica »Slov. plan. društva« za kranjskogorski okraj veliko gozdno veselico na Jesenicah, ki se vrši v nedeljo, 21. t. m., v »Milanovem logu«. Zgradba Kadiinikove koče se bliža koncu; njena prekrasna lega, popolnoma na vrhu Golice (1836 m) je nekaj izvanrednega. Malo je planinskih koč v A'pab, ki bi se v tem oziru megle meriti z njo, ietotako tudi glede na velikost in zunanjost. Spored pri občimo prihodnji teden. — Žepni tat. V Gorici bo zapazili šestnajstletnega Franca Kanzlerja, mizarja iz Solkana, ko je ravno vlekel neki kmetici iz žepa ruto, v kateri je imela spravljen denar. Janez Jankovič opozori kmetico, ta se obrne in vidi tatu s svojim robcem v roki. Hitro ga prime in začne upiti. Tat je hotel ubežati, a bilo je prepozno. Aretirali bo ga. — Stavka brivskih pomočnikov v Zagrebu ni splošna. Stavkali niso pomočniki treh brivnic, sedaj se je pa vrnilo na delo še 10 pomočnikov, katerim so go-spodarji ugodili. — Aretirali so v celjski okolici nevarnega postop«ča Roberta Blažiča. — Porotne obravnave v Celju se prično 12. septembra. — OtrOk s štirimi palci. V celovško bolnico eo prineBli sedemletno deklico, ka teri pri vsakem palcu raste še en palec, na katerem so tudi nohti. — Toča je 8. t. m. zvečer po mnogih krajih šentviške iare na Dolenjskem niipra vila občutno škodo. Bil je zraven tudi vihar, ki je stresel s sadnega drevja mnogo še ne zrelega sadje, lomil drevesa, podiral kozolce in poškodoval strehe. Treščilo je v kozolec, ki je do tal pogorel. Tudi pri poljskih pri delkih je dokaj škode. Ljudje pravijo: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo dd « — Obesil se je v Clevelandu v Ameriki J. Kraker, rodom Kočevar. — Is Sore se nam piše: Anton Brce hoče, da bi ga ves svet tako poznal, kakor mi; zato si je izbral za glasilo „Slov. Narod", list odpadnikov in izdajavcev. V tem nesramnem listu nam grozi, da nas bo tožiL Toži pa že zdaj vsevprek. A naše ljudstvo si svojo sodbo o njem samo dela, in ni treba, da bi izvedelo šele iz Ljubljane ali iz Loke, kak poštenjak je Anton Brce. Ne mi, on se mora zagovarjati! Pove nam naj, kaj je vse prevzv. g. knezoškofu obljubil, da je dobil sorsko župnijo! Kako je obljuboval, da se bo poboljšal, da bo pustil družbo liberalcev! Kako je sladko govoril, da je od presv. g. knezoškofa dobil še izredno osebno dobroto! In kaj je bilo prvo, kar je storil, ko je prišel sem ? Da je prelomil dano besedo, da je izkušal takoj razdreti vse delo svojega prednika, da se je oklenil najbolj zagrizenih liberalcev cele soreščine. O tem se naj Brce zagovarja; mi imamo pravico, to zahtevati od njega! — Bed mašniitva sta danes prejela gg. V 1 a d i m i r P r i ) a t e I j iz Novega mesta in M » t « j S u š e 1 j iz Ko^ne. — Is Vidma v Italiji nam piše Slovenec: Kdor se zanima z* izborno moderno glasbo, naj se petradi v Videm, kjer sedaj' od 13. do 21. avgusta predstavil*jo dve najnovejši operi, in sicer »La Cabrera« od Francoza Duponta in »Manuel Menendez« od Palijana Fhiasi ja. Izmed več nego 200 oper je mejnarodno razsodišče izbralo kot najbrliši te dve in prvi prisodilo darilo 50.000 frankov. Izseljevanje. Franooake prekmorske družbe brzoparnik »La Gascogne« je 30. julija iz Havra odplul in 7 avgusta srečno v New Yoik dospel Vozil je 7 dni 19 ur. Zastop, potovalna pisarna Eduarda & m a r d a v Liubljani. — Pomanjkanje vode v Istri Okr. glavarstvo je naznanilo puljski občini, da je ravnateljstvo državnih železnic pripravljeno dovažati vodo. Na razpolago imajo 14 vozov. V Birnu je vodnjak, iz katerega nameravajo izvažati vodo na Brijonske otoke. Ker pa ima tudi občina Tinjan nekake pravice do onega vodnjaka, zahteva tudi ta, da dobiva vodo iz dotičnega vodnjaka. — Iz litijske okolioe. Jelena je dne 6. t. m. ustrelil Fi. Kokalj iz Grebinja. Zandji semenjvSmartinemje bil dobro obiskan ; kupčija z živino pa je bila srednja. —- Po dolgih tednih je zopet dež dobro namočil. V noči od torka na sredo pa je bilo hudo neurje okoli Vaš in Sv. Gore. — S u š a je tudi v litijskem okraju napravila mnogo škode. — V ponedeljek je velik shod na Sv. Gori. — Konji sosesplašililg. Smuku iz Sp. Loga pri ba»i ter voz razbili. — Vojaški novinci pozvani bodo letos v aktivno službo dnč 10. oktobra; — jednoletni prostovoljci in vsi novinci vojne mornarice, dalje nadomestni rezervisti pa 3. oktobra t. 1. Pri nekaterih polkih — osobito bosniških — mora starejše moštvo služiti, dokler ne pridejo novinci, a se jim bo ta čas zaračunil kot orožna vaja, oziroma tudi za dve vaji. Podčastnikom, kateri ostanejo, da vežbajo novince - nadomestne rezerviste, se ta čas všteje za dve orožne vaji. — Pomnožitev dunajske policije. Pri nižeavstrijskem namestništvu bo Je v kratkem posvetovanje o novem cestnem policijskem redu na Dunaju. Dunajski magistrat je izdelal načrt, obsegajoč 68 paragrafov. Med finančnim ministrstvom, nižeavstrijskim namestništvom in predsedstvom dunajske policije se vrše pogajanja o pomnožitvi dunajske policije. Žtevilo pol. stražnikov nameravajo zvišati za 400 mož, kar bi na leto stalo 800.000 kron. Ljubljanske novice. Menažerija v Gradišču. V Gradišču živi pekovski mojster S^h, ki sebi in bližnjemu privošči samo dobro. Zadnji čas je vsled silne vročine toliko trpel, da se je smilil vsem svojim znancem. Poželjivo je gledal proti Krimu, kje bi zapazil kak oblaček, katerega bi s brepenečimi pogledi razširil čez nebo in nad zemljo. Zvečer je nategoval ušesa, ako bi čul kje petje petelinovo, ker v njegovi hiši velja že od nekdaj prepričanje, da pride gotovo dež, ako ponoči petelini pojo Končno Be je smilil tudi svojemu pekovskemu pomočniku, fanlu z izrednimi zmožnostmi in odličnega grla. Fant se je vstopil pod okno BVojega mojstra in parkrat prav lepo oponesel petelinje petje. Mladi pevec je tako vrlo oponašal petelina, da je mojster bil popolnoma prepričan, da se bližajo zaieljeni trenotki, ko mu bo pršil blagodejni dež v razgreti obraz. Drugi dan je mojster povsod pripovedoval, da bo gotovo dež, ker njegov pttelin že poje, — vro čina je bila pa vedno hu>ša. Drugo noč se je zopet oglasil petelin še lepše in cele gin-ljivo jo zategaval, kakor bi si sam želel dežja. Mojstra je kar zažegečkalo okolu srca, kadarkoli je začul tc petje in hvalit je Boga, da trga petelina še ni pojedel. Dežja pa le ni bilo, barometer pa se je dvigal in dvigal naj je tudi g. mojster pravil cele povesti o ponoč- nem petju svojega petelina. Končno je postal g. mojster od vsega brezuspešnega pričakovanja zelo otožen in izbijal si je to žalost na veselje svojih pomočnikov do jutra v veseli družbi. Skoro pa je bil povabljen na magistrat. Stranke so se pritožile, da je sedaj na njegovem dvorišču ponoči cela — menažerija, po okolici se ne glasi samo petje petelinov, ampak razlegajo se v mojstrovi odsotnosti najrazličnejši živalski glasovi, ki^ropajo spanje mirnim ljudem. Na policiji so g. mojstru prav resno svetovali, naj svojemu pomočniku prepove te produkcije, ker naposled bi se pomočnik predrznil oponašati še „leva" ali „lefonta" in to bi ponoči v Gradišču lahko povzročilo paniko. Sedaj je g. mojster še-le spoznal, kak petelin mu je pel o dežju. Mož je bil začetkoma seve silno jezen, ljudje so se mu smejali, on pa se je končno potolažil s tem, da je tistega petelina, ki ni nič pel, zaklal in — pojedel. Posebni vlaki mimo Ljubljane Danes 13. t. m. ob 3. uri 35 mu>. je prišel v Ljub Ijano posebni •• lak s 500 uletmki z Dunaja, Tu je ostat 35 minut, naRar so je odpeljal proti Miramaru in Trstu D.letnui ac vrnejo .mimo Ljubljane ob 4 uri 40 min popoldne. — Dne 14. t. m ob 5. uri 55 min. pride posebni vlak koroških m gorunje-ivstrijskih romarjev iz Palestino. Rom«>r|i bodo v resta vraciji tukajšnjega jut. kolodvora večerjali. V Lubl ani ostanejo 60 min. — Dne 16. t. m. bo vozil ponebni vlak iz Wurterabertfa mimo Biljaka in L;ubjane v Palestino. — Dne 28 t. m. von posebni vlak iz Videm-Krškega na Bled. Vrne se vlak 29. t. m. — Prihodnjo nedoljo gre iz Ljubljane posebni vlak v Postojno. Hotela „Union" so bila včeraj dozidana vsa tri poslopja, deloma je pa že postavljeno podstrešje. Ta dela so se izvršila v 95 dneh. Sedaj gradč veliko koncertno dvorano in stranska poslopja, ki bodo tudi letos še pod streho. Pri električni cestni železnici je bila pretekli teden stavka. Poroča se nam, da je magistrat dal na razpolago dva policaja Er-klavca in Jezerška, da vozita. S takim postopanjem mestnega magistrata se bo delavstvo še imelo priliko pečati. Magistrat bi bolje storil, da bi uplival, naj se preišče, na kako lažnjivih podatkih je bilo par uslužbencev odpuščenih in naj lažnjivca kaznujejo, ker dotičnik gotovo nima poštenih namenov. Naj si nihče ne domišljuje, da bo stvar zaspala! Ako tukajšnje vodstvo samo ne stori pravice, bo pa na drug način poučeno, da se ne sme na tak način igrati s poštenimi delavci, podpirati pa dvomljive elemente. Ču-jemo, da bodo sedaj menda vendarle število uslužbencev pomnožili. Od druge strani se poroča: Magistrat tudi v zadevi električne cestne železnice, kakor v zadevi podraževanja mesa, ni storil onega, kar bi lahko. V Trstu na primer je občina zahtevala, da je v pogojih točka, da se nastavljajo samo uslužbenci italijanske narodnosti, tu se pa z domačini naravnost pometa in magistrat se nič ne potrudi preiskati krivice in kazinotskemu in-ženerju Schvvingenschussu pojasniti stališče. Ves poslovni jezik z uslužbenci je še vedno samo nemški in namesto da bi mnogi uslužbenci v vsakem slučaju najprej slovenski pozdravljali občinstvo, godi se premnogokrat ravno drugače. Vse občinstvo je že davno radovedno na pogoje, katere je občina sprejela, ker je res čudno da vse to molče trpi in niti s prstom ne gane, da bi namesto zagrizenega Schwingenschussa prišel kak slovanski inženir. Ker upamo, da se vendar še kaj v tej zadevi ukrene, naj bo za danes dovolj. Petdesetletnico bo praznovalo 14. in 15. t. m. kat. društvo rokodel skih pomočnikov v Gradcu. Slavnosti se udeleži odposlanstvo ljubljanskega kat društva rokodelskih pomočnikov s zabavo. Cesarskega orla so sneli odlični ponoč njaki, rožljajoči s sabljami, raz Kušarjevo tobakarno na sv. Petra cesti. Tudi dve drugi deski so odnesli k cerkvi sv. Petra. Morda bomo to »nočno romanje« popisali. Budnica Društvena godba priredi povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva presv. cesarja v četrtek, dne 18. t. m , budnico. Godba odide ob 6. uri zjutraj od mestnega magistrata. V slučaju neugodnega vremena budnice ne bo. Ubegli prisiljenec. Nedavno smo poročali, da je pobegnilo nekaj prisiljencev od stavbe hotela „Union." Med njimi je bil tudi 201etni prisiljenec Janez Reisinger, doma iz Rieda na Gorenjem Avstrijskem. Sedaj so ga orožniki zasačili v celjski okolici. Poročil se bo Alojzij T r i n k , mizarski pomočnik, z Alojzijo Sternišo. Društvo slikarjev in pleskarjev v Ljubljani priredi 21. avg. t. 1. veliko veselico na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem slavne dru štvene gcdbe s primernim sporedom. Začetek ob 3 uri popoldan. Vstoonina 20 v. Dohod rezervistov k vojaškim vajam. Dne 21. in 25 t. m pride vsakokrat približno po 550 rezervistov domačega pešpolka. — V Ljubljani ostanejo po dva dni; odtod od korakajo k strelnim vajam na Rikek (Be zuljak), — in sicer prvo krdelo 23 in drugo 27. t m. — Po naši sodbi bi si. vojaška uprava pač lahko rešila ljudi napora, potiti se po kraških tleh, kjer se celo z« denar težko dobiv* — voda — Pešpolli št. 27. izda vsak dan krog 50 K samo za vodo ! Aretirali so v Ljubljani uslužbenca Bernat »vičave trgovine, J o s. F a b i a n i j a, doma iz Mokronogu, kateri je omenjeni tr govini pokradel voč stvari v vrednosti 80 K. Pri hišni preiskavi so našli pri njem dve moški obiski, ene hlače en telovnik ia še več drugih stvari, kitere so last trgovine Bematov č ; nadalje so našli pri njem nekaj robcev in več perila, katero je tudi last ome njene trgovine ; nadalje eno kukalo, ta katero obdolženec trdi, da je je našel. Fabiani je tudi ukradel gospodinji, kjer je stanoval, nekai denarja. Zadruga krojačev, klobučarjev, rokovi-čarjev in krznarjev v LJubljani vabi svoje cenjene člane na izredni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 21. avgusta ob pol 10. uri dopoldne v malo dvorani »Mestnega doma". Dnevni red: 1. a) Ustanovitev zadružnega razsodišča, b) odobrenje pravil za razsodišče, c) volitev štirih članov in dveh namestnikov v razsodiški odbor. 2.) Razstava vajeniških del v Ljubljani. 3.) Ustanovitev obligatorične bolniške blagajne. 4.) Posamezni nasveti na korist zadruge. Ker je posebno tretja točka velike važnosti, želeti je obile udeležbe. Tatvina V bolnici Uradniku Janezu Kor-dišu je bilo v bolnici ukradenih 10 kron, katere je imel spravljene pod zglavjem. Umrla je gospa Terezija Vidmar v 84 letu svoje starosti. — V bolnici je umrla monter jeva žena Marija H o f e r. Koncert v proslavo lOOletnlce cesarstva in cesarjevega rojstnega dne vrši se 17. av gusta t. I. na vrtu bolela »Ilirija« g. F. Novaka. Sodeluje popolna druHvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika s popolnoma novim vsporedom. Nekaj denarja je danes našel na Vod nikovem trgu sluga banke »Slavije«. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri »alaviji«. Iz brzojavk. Dortmund. V nedeljo so Poljaki v Dortmundu priredili shod, na katerem bo nastopili proti ponemčevanju. Med drugim bo povdarjali, da je vsak Poljak, kateri poroči Nemko, izdajaleo svojega naroda. Pariz. »Potite Republique« prinaša resolucijo svobodomiselcev, v Kateri zahte vajo ločitev cerkve od države. Najbrže je resolucijo naročil Combes. London. »Diily Mail« poroča, da bo amenkanske križane« »Oiympia", »Cle veland« m «Baltimore" došle pred S m y r n o. Zasidrane so pred carinskim uradom. Platonska in brzo|«viu poročila, Japonsko-rnska vojska. Peterburg, 13. avg. (Kor. ur.) Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: V boju 26. julija je „Retvizan" poškodoval dve sovražni ladji, ki sta se takoj oddaljili, in sta gotovo oni, kateri so videli Kitajci v Čifu 2. avg. se potopiti. Čifu, 13. avgusta. Japonska torpedna rušilca, ki sta se v tukajšnji luki polastila sem pobeglega »Rešiteljna", sta „Asasimo" in „Kasun". Japonci so poslali enega svojega častnika na krov ruske ladje ter pozvali Ruse, naj zapuste pristanišče. Poveljnik Rostšakovski je odgovoril, da je ladja že razorožena, stroji pokvarjeni, celo zadevo imajo pa v rokah Kitajci. Ko je japonski častnik poizvedoval o tej zadevi, zapovedal je tiho poveljnik, naj ladjo razstrele, ker je hotel z ladjo vred uničiti sebe in sovražnika. Nato je skočil na nasprotnika ter se vrgel ž njim v morje. Čez 10 minut je nastala eksplozija pod poveljniškim mostom. Ostala ladja je bila nepoškodovana. London, 13. avg. (Kor. ur.) Iz Čifu poročajo: Da je kitajski admiral ladje „Haiči" zahteval od japonskega rušilca torped, ki je bil v bližini kitajskega brodovja, naj ruskega rušilca torped, katerega so vlekle japonske torpedovke proč, dajo Japonci nazaj, sicer bo pričel streljati, ker je to očitno rušenje nevtralitete luke. Japonski kapitan je obljubil ukreniti, da se „Rešitelj-nij" vrne v Cifu. oe-le na častno besedo Japoncev je pustil kitajski admiral Japonce mimo. V boju s posadko ladje »Rešiteljnij" so imeli Japonci in Rusi znatne izgube. 16 Rusov pogrešajo. Ruski kapitan jc ranjen na nogi, vendar je rešen. London, 13. avgusta. Kakor se glase doslej došla privatna poročila o boju japon i skega brodovja pod poveljstvom Toga in ruskega brolovja pod poveljstvom Witt-hofta pri poluotoku Vugan, se ruskemu brodovju ni posrečilo združiti se z vladivo stoškim brodovjem, japonskemu bredovju se pa tudi ni posrečilo vjeti kako rusko ladjo, ali jo poškodovati. Z napetostjo se pričakujejo podrobna poročila. Japonoi so izgubili 170 mož. Bitka je trajala v sredo od 10. ure dopoludne do 5 ure popoludne. Pariš, 13 avgusta. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča: V boju portarturskega brodovja z japonskim brodovjem so imeli Rusi velike izgube. Ruska križarica »Palada« in dve drugi ruski ladji so se potopile. Ostanek ruskega brodovja je na vse strani raztresen. Berolin, 15. avgusta. Uradno se potrjuje, da so se zatekle v Cingtau, ki je v nemški posesti, ruska oklopnici »Cesarjovič", križarica » N o v i k « ia več torpedovk. „ C e s a r • j e v i č " je težko poškodovan in ne more več na morje. Na njegovem krovu je bil ubit admiral V i t -heft in šest častnikov. Druge ladje odpotujejo iz C ngtaua v zakonitem roku Katere ostaneio delj časa, bodo razorožene. „Cesarjevič" se pa morda v kratkem potopi. (Op. ur.: »Cesarjevii" je najvešjv oklopnica vsega ruskega brodovja. Ima 13 000 ton, 4 velike topove po 305 mm., 12 po 150 mm., 20 po 75 mm. kalibra, šest torpednih cevi, nov oklop in popoln paa. To je za Ruse grozna izguba. »Novik« je najhitrejSa, izvrstna križarica, ki se je odlikovala v vseh bojih.) London, 13. avgusta. Prihajajo poročila, da se je japonska |križariea „Kasagi" (5000 ton) v bitki pri otoku Rou, okroglem otoku, potopila. Ljaojan, 13. avgusta. (Rusko poročilo.) Japonci imajo pri Ljaojanu 8 divizij s 250.000 možmi in 6 00 topovi. Japonci prodirajo proti levemu ruskemu krilu. Rusi so zavzeli od Japoncev zapuščene pozicije na jugu (!). Skupno prodiranje vse japonske vojne moči proti Ljaojanu se je pričelo. Peterburg, 13. avg. General Steselj poroča, da je padlo v bojih 13. do 16. maja v Kerskem zalivu 1000 Japoncev, 22—26 pri Čenču 8000, pri Luvantanu 1000, pozneje tam 3000 in v bojih od 26. do 28. jul. 10.000 Skupaj je torej padlo v tem času 23.000 Japoncev. Vse te čete so Japonci morali žrtvovati, da so se le približali Port Arturju. Zato je otročje, če bahajo Japonci, da bodo Port Artur sam dobili tako hitro. Tokio. Japonska da korejski vladi svetovalca, bržkone vikonteja Aoki. Japonska vlada prevzame pošto in brzojav. Japonci si smejo na Koreji izbirati prosto bivališče ter smejo potovati, kamor hočejo. Tudi smejo kupovati zemljišča. Japonska hoče napraviti pristanišče Fuzan za vojno pristanišče. Laško, 13. avgusta. Tu je veliko raz' burjenje radi postopanja ravnateljstva del niške pivovarne, ki je odpustilo 20 oženje-nih domačih delavcev in jih nadomestilo z nedomačini. Tako se ne izvaja geslo »S?oji k svojim". Peterburg, 13. avgusta Mesto je radi rojstva princa v zastavah. London, 13 avgusta. 0 dohoda Angležev v Lhasso se še poroča: Dalaj-Lama je baje zbežal v neki 100 angleških milj oddaljeni, ob cesti proti Pekinu ležeči samostan. PuBtil pa je v Lhassi državne pečate, tako da je mogoče tudi v njegovi odsotnosti skleniti z Angleži pogodbo. Nekateri pa trdijo, da je Dalaj Lama pobegnil v Mongolijo__ Sklepi makedonskega odbora. t> o 1 u n. Solunski dopisnik »Frankfurter Zeitung« ie izvedel za sklepe makedon skega odbora. Dne 4. t. m. se je na zborovanju zaupnikov najprej posvetovalo, ali se naj izvrši novatentat naSo 1 u n. Zastopniki ondotnih Bolgarov so od tega odsvetovali, ker bi turški mobse stra hovito maščeval nad ondotnimi Bolgari. Sklenilo se je redno pobirati prispevke za makedonsko gibanje. Število vstaških čet je za sedaj preveliko. Večjih pedvzetij sedaj ne be, le somtertje bodo vataške čete dalo kak dokaz, da še žive. Pripravljene bodo vsak trenotek za kako večjo akcijo, zapovedano iz Sofue. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Kolera na Ruskem. Ruski konzul v Astrabadu je poročal guvernerju v B»ku, da je vsled kolere v Astrabadu umrlo 29 oseb. — Nadškof Csaszka umrl. Nadškof v Koloči na Ogrskem, Jurij Ciaszka, je včeraj umrl. — Imenovanje indijskega podkralja. Podkraljem za Indijo je a gleški kralj zopet potrdil lorda Uuzzona. — 50.000 sodov petroleja zgorelo. V francoskem mestu Cetta jj uničil požar v tovarni Balarne petdeset tisoč sodov polnih petroleja. — — Tragedinja Adela Sandrok je nastopila v Išlu kot »operna pevka", a je sijajno propadla. Občinstvo ji je žvižgalo. — — Jadernica kraljice Drage. Iz Belgrada poročajo: Dnč 17. t. m. bo tu na dražbi prodana jadernica kraljice Drage. V zimskem savskem pristanišču srbske plovne družbe ležečo jadernico cenijo na 40.000 frankov v zlatu. — Pogorelaje cerkev sv. Magdalene v Strasburgu. — Ž e t e v v Rusiji je jako dobra. — Tekmovanje s spanjem. V New Jerseju tekmuje sedaj večje število mož, kdo najdalje vzdrži brez spanja. enim strelom umoril oelo rodo-vino. Ko se je v Borgi pri Florenci vrnil Aatonio Gorsi z ženo in otrokom na svoj dom, počil je naenkrat strel, ki je vse tri smrtnonevarno ranil. Vsi trije so po kratkem smrtnem boju prominuli. Morilca še niso zasledili. Bržkone so žrtva takozvane a vendrtte«. 45 milijonov poneverilL V dobro-poučenih peterburških krogih trdijo, da so v ruski intendanturi in »Rdečem križu" prišli na sled velikim poneverjenjem. Za vsako reč so odlične osebe zaračunale še enkrat večjo ceno ter nato prisvojile dotični večji znesek, Kuropatkin je baje s spisi dokazal, da so dosedaj že poneverili 45 miljonov rubljev. Kuropatkinu je odkril celo stvar neki vojni zalagatelj. Obrtno stvari. Največja in najbolj razširjena je breidvomno industrija šivalnih strojev in če se ozremo v zgodovini za 100 let nazaj, v dobo pred letom 1804 moramo priznati, da se je pojavil na tem polju skoro neverjeten nepredek. — Ko sta se v letu 1804 Angleža Stone in Henderson bavila z misbjo, kako bi se trudapolno točno šivanje moglo vršiti hitreje s pomočjo Btroja, pač nikdo ni pričakoval, da se bo v kratkem času posrečilo ustvariti pravi šivalni stroj. — Toda že 1. 1814, tedaj 10 let pozneje, posrečilo se je dunajskemu krojaču M ^ de rs bergerju sestaviti šivalni stroj, ki je napravil 150 šivov v minuti; v 1. 1826 je H^we v družbi z nekim Tomazom v Angliji priredil stroj, ki je dosegel 300 šivov v minuti, v Ameriki je pa med tem tedanja Singer Manu-facturing C), (sedanji Singer Go. akc. družba za šivalne stroje) privedla šivalni stroj na vrhunec, ki je vzbu|al splošno pozornost. — Singer Co. akc. družba za šivalne Btroje je ustanovila prvo tovarno na svetu, ki je proizvajala raben in hiter šivalni stroj, dandanes je pa ta družba ne samo največja trgovina, marveč proizvaja še tudi dandants kot pred 80 leti najboljše šivalne stroje. — Nekak pojem o veličini akoijske družbe šivalnih strojev Singer Go. si more ustvariti le t ni, ki ume, kaka je tvrdka s 3000 podružnicami po celem svetu, česar ne zmore nobena druga trgovina Poleg tega ima tvrdka bi zu 100.000 uslužbencev. Izvirni Singer-jevi šivalni stroji so pa tudi najboljši na svetu. To kaže med drugim okolnnst, da vsi konkurentje te tvrdke ponujajo Singerjeve stroje, čeravno jih nimajo, da si le ohranijo dobro ime. — Kdor tedaj želi kupiti izviren Singerjev šivalni stroj, naj se obrne na Kranjskem na kranjsko zalego v Ljubljani, bV. PAtr» cesta 4. —L — Čudna oporoka Nedavno je umrla v Parizu neka čudna žena, Rusinja. V oporoki je določila 200.000 frankov onemu, ki se obveže, da bo na njenem grobu Pere Lachaise preživel celo leto in da ne bo govoril z nobenim drugim, nego z osebo, ki mu bo prinesla dvakrat na dan hrano. Skrbeti mora, da bo gorela noč in dan luč na njenem grobu. Prvi, ki se je odločil, da vsprejme te pogoje, je izgubil v šestem mesecu pamet ter je bil odveden v blaznico. Sestrina čast. Petinšestdesetletni iz-vistijski prebivalec Vaza RadosBavlyev je zasledoval l7letno sestro kmetovalca Sveto-zara Jovanoviča. Dne 10. t. m. je na dekličino upitje prihitel njen brat ter starca tako udaril po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Veliki shod na Kumu vršil se bo letos 26., 27. in 28 avgusta. Lotos pridejo, kakor vsako sedmo leto, z obljubljeno procesijo na Kum Kostanjevčani. Most čez Savo v Trbovljah bo, kakor vse kaže, do Bhoda tudi že izgotovljen, in bo tako bres strahu Ishko vsak prišel čez Savo. !9ffeteorologi6no porodilo. iilm »»d morjem B06'2m,irednr srafni tlak 736-0»* 4 Cu op»- ritrjiju baro- natrj. Tem?< rtknn <'M* V Vrtr«*. 1 Neb« a r. > a 81 »■. 12 1 zvert. | 738 4 | 18 7 J sl szah. obl. .J7. zjutr. 1 741-1 I 15 41 si sever , 2.popol.| 740-8 1 24-7 1 al, jjvzh. Srednja včerajšnja temperatura 1) 6*. i megla jasno, norm. 19° 1 0 3 • Dunajska borza dnž 12. avgusta. Skupna konv. renta, maj—november . . 9H-30 Skupna konv. renta, jan.—julij .... 99-30 .kupni državni dolg v notah . . , . 1( 0 20 Skupni državni dolg v srebru . ... 10020 Avstrijska zlata renta 4% .....llft43» Avstrijska kronska renta 1%.....99*30 Avstrijska inv. renta 3'/i%......9l-— Ogrska zlata renta 4%.......119 — Ogrska kronska renta 4%.....9716 Ogrska inv renta 8'/»% ......88 80 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 04 Kreditne delnice................640-75 London vista....................239 80 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. Il7-0f> ŽO mark...........23-43 20 frankov...........19 05 Italijanski bankovci........95 — C. kr. cekini...........U 32 E&toliifea Tlakama priporoča rainovritno vizitnice^l po nizki c.m Lak za Šolske table, non plus ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BBATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—8 Vnanja naroči1 a proti povzetju. Največja izbera najboljših in najcenejših šivalnih strojev za rodbino in obrt. Večletno jamstvo. h Lastna delavnica 1 za poprave šivalnih strojev vsakega sistema. Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi i vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši. Naročila »prejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu. IV v sce dva kovaška pomagaca m učenca Kristjan Babič, kovaški mojster Kranj, Gorenjsko. 1360 2-1 Trgovskega učenca iz dobre rodbine in primerno šolsko Izobrazbo sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom tvrdka 1353 3-1 Josip Boncelj v Železnikih. HOTEL »ILIRIJA". 1360 1—1 Danes in jutri, v nedeljo kavarna Jlirija" Kolodvorske ulice celo noč odprta. r Medicinalni 1 • I 52-44 - konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5-— 7. » „ 2 60 Dobiva se v vseh bolj ših trgovinah. Bojno pozorišče v Mandžuriji. mm Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega blaga == se opozarja na tvrdko HUGOIM L v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 196 52—28 Velika zaloga ===== suknenih ostankov. Za kron SO vin. najzanesljivejša g; žepna urazagospode nasvetu!« Pošljem pristno anket*« === = t*emontoat*H ^oskopfnutfo = z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-— kem nikelnastem okovu. —— 3 letno Jamstvo. | ' Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi |jtl4-50 K. Zamenjava dovoljena. Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIII|2 Lerchenfelderstrasse 124—126.(18. 1011 52—9 (Bp ti c ni zavod <3*i c Mer J&ju6lj< ana II J? cfurcičev trg štev. 3. nilMIlllllllIHIIIIIllllllllllNIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllilllllllllll II Grenčica U Florian" || 11 in liker II || „Florian" |[ || najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 1911 .....................................mu.........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillMliiliiiin 8 Yazno! za Važno! i i j i iij:, trgmrcB is zivmjcb, Naiboljsa in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—4 Oblastr- konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija jUlfOH Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Avstrijsko-ameriška linija. Edina, domače - avstrijska direktna, brzoparobrodna vožnja. Trst-New York. Oceanska vožnja okrog 8 dni! Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter 1' 0 kg prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Cela vožnja Ljub-ljana-New York samo K 100.— Ta domaČa družba je edina, katera sme povsod nastaviti sveje zastopnike. Pojasnila in vozne karte za Kranjsko, Štajersko in KoroSko le pri Joa. Pavlina v Ljubljani, Marijin trg št 1. 1349 h—2 Izurjen gostilničar ^ se išče za manjši, dobro idodi liotel. CJzSS V najem se da takoj z odkupom pohištva, tsj^^^ Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1359 1—1 Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—4 Karol Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. >' 't Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-niee, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, prešc itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. w 2 Koncerta v,Sv ic arij F Kavarna in restavracija Švicarija. V pondeljek, 15. t. m., zajtrkovalni koncert Začetek ob polu 10. uri dopoludne. Popoldne konccrtvseIej brez ob 4. uri K mnogobrojni udeležbi vabi vstopnine. 1363 1—1 J. Kenda, restavrater. I Iz Ljubljane r lfew Tork oparniki: „Kalser Wllhelm II.", ,,Kronprln; „Kalserln Marla Theresla" (največ. Zopet znižane cene! Brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", ..Kronprlni Wllhelm", »Kalser Vfllhelm der Crosse", ..Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja v Prosta hrana že v Bremenu. Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene amerik. železnic. 63 30—30 Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35 nasproti stari „TI$lerJevl" Rostilni. Preselitev mizarske in pohištvene obrti. Slav. občinstvu in preč. duhovščini uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem preselil svojo mizarsko obrt in zalogo pohištva iz Prešernove ulice na Sv. petra cesto št. 19 v lastno hišo. Priporočam se nadaljnji naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno in pošteno postrežbo. Velespoštovanjem Filip fajdija. Samo K lOO— Ljubljana=New York skozi Trst Prosta brana, pijača in 100 kg priloge te od L ubljane. 1352 3—3 Can&rd Line, glavni »erentFr. Nowy, Ljubljana, Dunajska cesta 32, Hottl Grais >r Vinski sodi. Dobro ohranjeni vinski sodi iz I" hrastovega lesa so na prodaj avstrijski veder po kron 1*60 pri graščinski upravi Ruprč vrh (Rupertsliof) pri Novem mestu. Ogledati si jih more kupec v Rebri pri Dolžu. 1276 3-3 Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel dobro znano staro gostilno g. Alojzija Zajca na Rimski cesti štev. 4. Točil bodem izključno pristna vina po najnižjih cenah in tudi ijborni „dolenjec" is vinogradov gospe Josipine Hočevar iz grškega in najboljši ,,rizling", ter postregel z okusnimi gorami in mrzlimi jedili po nizkih cenah. Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in naj-točnejšo postrežbo, priporočam se obilnemu obisku ter beležim z odličnim spoštovanjem j^nton Novaj^, bivši gostilničar staroznane gostilne pri ,, Sike u". "J Ravnotam je takoj aH z novembrom za oddati v /. nadstropju prostorno stanovanje s petimi sobami in potrebnimi pritiklinami. 1357 3—1 Pariz 1900 ,Grand prlx' NajviSje odllkov. 352" 20 -11 Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji ia izdelavi. Izvirni Singerjevi šivalni stroji 28 domaeo in Izvirni Singerjevi šivalni stroji razsirieni T tvorQiskih Izvirni Singerjevi šivalni stroji v del0zm0žn08ti * Izvirni Singerjevi šivalni stroji l^TveZlf" pri modernem Brezplačni učni tečaji za vsa domača Šivalna dela in moderno umetno vezenje. Zaloga svile za vezenje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Sin jer Co. akc. družba za šivalne stroje. LJubljana, Sv. petra cesta 5f. 4. in in Izdano podpisani dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel gostilno „2elen hrib", kjer se bo točilo izvrstno marčno pivo j\uer-jevih dedičev in raznovrstna pristna vina. Priporočam tudi svojo izborno kuhinjo, mrzla jedila, kakor tudi kavo, čaj itd. po mogoče nizk'f> cenah. V pondeljek, 15. t. m., na praznik Vnebovzetja Marije Device koncert slavne mestne kamniške godbe pod osebnim vodstvom gosp. kapeinika J[rn. bOlassaka. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. 2a obilni obisk se priporoča z velespoštovanjem 1351 i-i M- ls)sixl. Vedno najnovejši =— sr gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone Rudolfu Weber, urarju v Zjubljani, Stari trg štev. 16. S t. avgustom se preselim na SunajsHp cesto štev. 20, nasproti kavarne „S.uropa", v Hribarjevo hišo. Prodaja se na obroke. — Stare plošče se zamenjajo. Bilanca prve žrebljarske in železo=obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici registrovane zadruge z omejeno zavezo. Imetje (Aktiva) Gotovina v blagajni 9. junija I904 . . Delež pri „Zadružni zvezi", Ljubljana „ „ ,Ljudski posojilnici" „ Naloženo pri kreditnem društvu kranjske hranilnice, Ljubljana .... Obresti od tega......... Kavcija pri c. kr. državni železnici . . Naloženo v c. kr. avstr. p. hranilnici . „ kr. ogrski s „ „ „ ljubljanski kreditni banki Tirjatve na blagu........ Vrednost blaga: a) surovipe.....K 18.179-09 b) pol izdelano blago. . „ 196'60 c) izdelano blago: a) žreblji K 39.113-33 b) verige „ 4.169-24 Skupaj . . „ 43.272 57 d) obratna tvarina . . . „ 3.757-66 e) stavbena tvarina. . ■ B 164'79 Premični inventar: a) orodje......K 7.382-03 b) druge premičnine . . „ 19-569'30 Nepremičnine..... Povrnjeni upravni stroški K 3697 200 4 1000 176 490 1766 1315|09 3605|21 49050 83 62 66 59 65570 26951 22795 175 71 33 176798 04 Dolgovi (Pasiva) Deleži, glavni.....K 30000'- „ opravilni . . . ■ „ 156 - obresti deležev, glavnih . . K 37314 „ „ opravilnih . „ — "20 Izposojila....... Dolg na blagu..... „ „ premičninah (stroji) „ „ nepremičninah . . „ „ davku (pridobnini) „ „ obrestih izposoj il . Rezervni zaklad : Stanje 1. januarja 1904 . . K 6635-82 4 0/0 obresti .... Čisti dobiček 132-70 K 30156 373 77571 35868 12963 1043 3586 1065 L. Hafner 1. r., G. Magušar 1. r., J. Svetina 1. r., Franc Šolar 1. r., T. Pesjak 1. r., Fr. Zupan 1. r.,. V. Šolar 1. r., J. Lazar 1. r., V. Gašperčič 1. r., G. Šmitek 1. r. 1354 1—1 Najboljše vrste laki za koč ije Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Standart Warniseh Works, HewYork pri bratih Eberi, Ljubljana, flliklošičevci cesta 6 tovarna za barve, lake in firneže. 1358 12—1 SK o © £ciixac*ionclni uspehi, iiilliiil liiliilll Naznanilo! V novi lesni trgovini nasproti e. kr. državne železnice se prodaja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689 ^^ eenab. ^^ 52 -36 — Smreka koroška Mece >en koroški ln gorenjska ln štajerski D11J e i II III i | II III Debelina ena c o 1 a vin. ena c o 1 a vin. 11 6 5 4 14 10 8 'U 8 7 6 14 10 8 4 10 8 7 15 13 10 t 12 11 10 20 18 16 15 14 12 24 22 19 7, 18 16 15 28 24 22 20 18 16 40 30 26 7. — — — 54 34 29 Remelnl 7. 36 32 26 7, 52 45 42 7. 72 62 56 "1 110 100 90 /so "1 /•0 | _ 16 ! 19 — Sedaj gld. 60 zelo znižane vozne cene v Filerl od '/, do 4/, ži čevelj' K -'54 Traml „ 7. , ,0/» » » „ —70 | Kamnosek | IGNACIJ ČAMERNIKI Ljubljana, Komenskega ulice 26 J se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela. Velika zaloga nagrobnih spomenikov in vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni. Izdeluje načrte in proračune. 1007 24—l'1 .(> A 0 A 0 A A AdAfiAčAl 102 52-S 3 MOTORI Patent Adam so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5 vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Mlatilnice, gepeljni, slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobč v zalogi Fran Zeman-a Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 2 2 52-33 Fllijalka Resljeva cesta štev. jr priporoča najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. Preje gld.J 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane samo Sld. s prosto dobro hrano že v Hamburga .................................v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor- V Novi-Vork n'ia itd- toliko višje' kolikor Je tarifna cena po ameriški že- leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov pr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 1153 52-50 Tovarna ves pecij [568 26 -l'J Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov i Alojzij Veča) Ljubljana Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9 priporoča sl. občinstvu in preč. duhovžčini svojo veliko zalogo najtrpežnejšib in sicer od najmodernejših, preSanih in poljubno har-vanih do najpriprostejSih prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renats-sanoe, barok, gotsko, ■eoeilon Itd, kakor tudi šted lnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najaižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki franko In brezplačno. oooooooooooooooo o o o o o o o o Prva domača slovenska pivovarna q, G.Auerjevih dedičev 08 Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 1 priporoča izvrstno marčno pivo ——— v sodčkih in steklenicah. Ljubljana, lolfove ulice 12 01 priporoča slav. občinstvu in spošt. go- OO stilničarjem svoje izborno marčno In OO na bavarski način QQ = varjeno pivo = Oi Odlikovana na razstavi živil v Parizu CJl z najvišjim odlikovanjem grand prix in 8~~ 1008 zlato kolajno. 52—10 Ustanovljena leta 1854. OO oooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO 8 o o 8 Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. 1009 52-10 pr. priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. IiJU BLt JAJSl A, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova hiša CD <4 Gamaše, galoše. 133552-45 Zaloja obuval D. H. POLLAK S Co. Dunaj. V-A v>.y n 1 k«. Jantarjeve glazure za pode. Edino tipežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega sa vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60 -50 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Sot;Onfeida. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih ba"rv za apno. Barv, suhih, k e m i č n i h, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno 1. 1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja : v Ljubljani. ===== X £ tt Imam večjo zalogo m VOZOVI Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. 1084 b —5 izdelovalec vozov ====== Ljubljana, Rimska cesta it. J k. Franc Wisj3ill, Ljubljana, Rimska cesta št. J k- ===== £ trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, na I>niiajslci cesti št. 17. Edini zastopnik za Diirkoppova kolesa STYRIA (P.UCH0VA) kolesa i n orožna kolesa (Waffenrader). n?6 h-2 Ceno kupite batiste tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.; japonsko svilo priložnostna cena, 78 kr. za meter; modno blago po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.; Voile de Laine franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter; bluze iz svilenega, perilnega blaga in zenrja, najboljša kakovost, lastna manipulacija; perzijske preproge po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.; Smirnske imit. preproge po tri metre dolge, sedaj 5"90 gld. Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki l..ml»t«l; u. .uumiu .,««klkl M. I.*««!! ACUttk. Je M: "M J zaloga modnega in manufakturnega blaga Ljubljana, Mestni trg 25. 1010 52-10 Siti ,Xatelilka Titjurti' t LjobijMi.