Spedizione in abbonnmento postale — Poštnina plačana v gotovini
leto XXV.
TRGOVSKI LIST
Številka 29.
Naročnina za Ljubljansko	mr.-«™.,;.-,	r	-—...	 _	m.	——.	—	_	rT ,_.
pokrajino: letno 70 lir (za H	M8	UlL.	.JlV	Vff	H	H	Grego^ičeva°ulica^ tS'
inozemstvo 75 lir), za ■/. ifiS Sffli	ViSmSlMm	^Hv	■HSr	H	H	■■	B	B	ulica	J3. Tel.
leta 35 lir, za */* leta 17.50 W B	B	B	B	S J 27 m ^
lir, mesečno 6.— lir. Te- _	čičeva ul. 27. Tal. 47-61.
denska izdaja letno 25 lir, Z.	.	.	,	,	^	t	Rokopisov ne vračamo. _
---------------*	—------------■*---------------*------------*-------■-------------------	-	■---------------------------------------------*	■	*	-	-	•	»	—	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
uens&a i^uaja icuiu m,	_	_	m	m	m	m	mm	a_»a	m	m	v	—
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, Industrllot obrt Id denarništvo
C O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i*> Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	ECONOMICO	1TALIANO-MILANO,	Via	G.	Lazzaroni	10.
Uubliana, torek 14. aprila 1942-XX
aamil I —IT ITIlfffl^linilMIIIfraMEMMligliKMIBBHaBlBlIMMillliIltllMi IIIIIIIIIIHMIWWW
Obnova
|vfiaia vsak torek
Kfldia in petek
Predpisi za potrošnjo plina
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, ker smatra v zvezi s sedanjim stanjem dobav črnega premoga za nujno in potrebno, da se uporabijo posebni ukrepi za omejitev potrošnje plina iz črnega premoga, naslednjo nar.edbo:
Clen 1. — Podjetjem, ki oddajajo plin, pridobljen celoma ali deloma z destilacijo črnega premoga, ali po drugih načinih, se prepovedujejo nove instalacije ali razširitve že obstoječih napeljav, četudi bi bile nove priključitve ali razširitve napeljav določene s posebnimi pogodbami, sklenjenimi pred 31. julijem 1941-XIX.
Visoki komisar pa sme v izjemnih primerih in po svojem nepri-zivnem preudarku dovoliti nove plinske instalacije in razširitev že obstoječih napeljav.
Clen ‘2. — Do nove odredbe se omejuje potrošnja plina na normalni pritisk dnevno na 10 ur.
Clen 3. — Kršitelji določb te na-r,edbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne ‘26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se smeta izreči denarna in zaporna kazen.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Organizacija hranilnic na Sp. štajerskem
Vseh hranilnic in posojilnic je sedaj na Sp. Štajerskem 6. Mestna • n »krožna hranilnica v Mariboru ima svoji glavni podružnici v Slov. Bistrici in Slovenjem Gradcu, podružnici v Marenbergu in Konjicah ter ekspoziture v Rušah, Poljčanah, Št. liju in Selnici. Okrožna hranilnica v Celju ima podružnici v Rogatcu in Laškem, ekspoziture pa v Braslovčah, Rogaški Slatini, Šoštanju in Velenju. Okrožna hranilnica v Ptuju ima podružnici v Ormožu in Št. Lenartu ter ekspozituro v Središču. Okrožna hranilnica v Brežicah ima podružnice v Kozjem, Krškem in Sevnici ter ekspozituro v Rajhenburgu. Okrožna hranilnica v Trbovljah ima podružnici v Hrastniku in Zagorju. Posojilnice na Sp. Štajerskem so v Mariboru, Celju in Ptuju. V Mariboru je še Hranilno in posojilno društvo.
Občni zbori
Salus, d. d. ima svoj 21. redni občni zbor 28. aprila ob 17. uri v družbeni pisarni, Cigaletova 5. 10 delnic daje pravico do 1 glasu. Delnice se morajo založiti pri družbeni blagajni do 22. aprila.
Združene opekarne d. d. v Ljubljani imajo 23. redni občni zbor 29. aprila ob 11. uri v družbenih prostorih na Miklošičevi cesti 15. Dnevni red običajni. Deset delnic daje pravico do 1 glasu, delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni ali pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani imajo svoj 23. redni občni zbor 30. aprila ob pol 10. uri v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Deset delnic daje na občnem zboru pravico do enega glasu, delnice pa je treba položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki.
Visoki komisar je odredil, da se takoj spet začno vsa državna in pokrajinska javna dela, ki so že v teku in za katera so v proračunih določeni prispevki. Podrobno navodilo je dal tudi okrajnim glavarstvom in občinam ter odredil, naj se pri določitvi denarnih sredstev in pri prevzemanju del opusti slaba navada preteklosti, po kateri so se začela tudi taka dela, ki jih potem ni bilo mogoče končati. Ustanove in uradi morajo poskrbeti že v predlogih ter pri določitvah denarnih sredstev, da bodo vsa začeta dela tudi končana.
V kratkem bodo objavljene podrobnosti o novem delovnem načrtu, ki je bil izdelan po temeljiti proučitvi vseh potreb v tem letu. Navodila Visokega komisarja so znatno pripomogla k ureditvi pokrajine in tudi k omejitvi brezposelnosti.
V vladni palači je Visoki komisar predsedoval sestanku, katerega so se udeležili dr. Moseri iz ministrstva za poljedelstvo kot predsednik pokrajinskega odbora za melioracije, načelnik inženjer-sl.ega oddelka Visokega koinisa-
Visoki komisar za Ljubljansko (»krajino je izdal na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, .
glede na člen 2. uredbe ministrstva za finance bivše kraljevine Jugoslavije z dne 31. marca 1936. št. 3350/VI1 o banovinskih trošarinah, objavljene v Službenem listu z dne 2. maja 1936. št. ‘239/36,
glede na člen 23. finančnega zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1937. za leto 1937. — 1938., objavljenega v Službenem listu z dne 17. aprila 1937. št. 210/31, glede na uredbo ministra za finance bivše kraljevine Jugoslavije z dne 27. dec. 1989. št. 86.220/111 o davku ha luksus, objavljeno v Službenem listu z dne 7. februarja 1940. št. 54/11 in spremenjeno z ministrsko uredbo z dne 24. decembra 1940. št. 80.940/111, objavljeno v Službenem listu z dne 11. januarja 1941. št. 28/4 in smatrajoč za umestno, da se ne obremenjajo z banovinsko trošarino in davkom na luksus živila širše potrošnje, tako da bi se mogle njih cene občutno znižati, naslednjo uredbo:
Člen 1. — Odpravlja se skupna banovinska trošarina iz člena 2. ministrske uredbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 31. marca 1936. st. 3350/VII na oluščeni riž in neoluščeni riž kakor tudi ista trošarina na limone, citronate, pomaranče in mandarine za jed iz § 23/3 finančnega zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1937. za leto 1937./38.
Člen 2. — Odpravlja se davek na luksus iz ministrske uredbe z dne 27. decembra 1939. k štev. 86.220/111, spremenjene z uredbo z dne 24. decembra 1940., štev. 80.940/111, bivše kraljevine Jugo-
riata ing. Farina, šef tehničnega i oddelka ing. Ruech, poveljnik kohorte gozdne milice Giuli Areli, \ generalni tajnik Zbornice za Tl Mohorič ter predsednik in tajnik odbora za izsušitev Ljubljanskega barja.
Visoki komisar je ponovil navodila, ki jih je že pred časom dal glede nagle rešitve važnega vprašanja melioracije v Ljubljanski pokrajini, in sicer v tem smislu, da je treba čim prej zaključiti delo o pripravi splošnega načrta, vsebujočega vse melioracije v teku in one, ki bi jih bilo treba še izvršiti v pokrajini, z željo, da bi se takoj lotili onih neposredne koristi. Čim bo splošni načrt izgotovljen, bo poslan pristojnemu ministrstvu zaradi vključitve v splošni načrt melioracij v državi.
Visoki komisar je nadalje zagotovil komisiji, da smatra izsušitev Barja za najbolj nujno tako v poljedelskem kakor v zdravstvenem pogledu, kajti radikalna rešitev lega problema bo nedvomno pomenila zboljšanje splošnih zdravstvenih razmer mesta Ljubljane. V zvezi s tem je pripomnil,
VIII. oddelek Vis. komisariata je izdal pod št. VIII. No. 30/134 z dne 4. 4. 194‘2-XX naslednjo okrožnico:
Zaradi bližnjega racioniranja klobukov, kravat in rokavic določa Visoki komisariat:
1. Trgovci s temi predmeti morajo v roku do 10. aprila predložiti Trgovinsko-obrtni zbornici inventar svojih zalog po stanju z dne 30. marca 1942-XX.
Inventar mora biti sestavljen v treh izvodih in poleg števila predmetov, porazdeljenih po kvalitetnih vrstah, je treba prijaviti tudi zadevno celotno število točk.
Da se varčuje s papirjem in tiskovinami, se določa, da bodi prijava sestavljena na pol pole zapisniškega papirja.
Te inventarje naj interesenti vpošljejo naravnost Trgovinsko-obrtni zbornici.
Po en izvod se prijavitelju vrne, nositi mora pečat urada, ki je prijavo sprejel in služi kot dokaz za primer kontrole.
V prijavi morajo biti vsi podatki, obseženi v obrazcih za seznam točk, ki so bili porazdeljeni z
ida se je o izsušitvi Ljubljanske>-ga barja govorilo že 1. 1780 in da je v 20 letih bivše Jugoslavije znašal ves državni prispevek v ta namen komaj nekaj nad 12 milijonov lir.
Visoki komisar je pojasnil, da je bilo izdanih za izsušitev Barja v prvih 9 mesecih po priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji ‘2,700.000 lir, medtem ko je za tekoče leto določenih nadaljnjih 7 milijonov lir. Visoki komisar je končno odredil, naj se takoj zopet začno izsušitve-na dela, ki so bila pozimi prekinjena, kjer so pa že v teku, naj se še bolj pospešijo. Visoki komisar je končno dal na razpolago upravnemu odboru za izsušitev Ljubljanskega barja poseben prispevek, namenjen vzdrževanju jarkov, ker je to delo nujno potrebno za uspeh že izvršenih del.
Predstavniki upravnega odbora za izsušitev Barja so izrazili Visokemu komisarju tudi v imenu prizadetega prebivalstva svojo najglobljo hvaležnost in poudarili, da izsušitev nad 160.000 ha sveta neposredno zanima 9000 lastnikov zemljišč in veliko število delavcev.
okrožnico Visokega komisariata z dne 24. 11. 1941, VIII No. 4776/ 107-41, odd. 1.
Drugi izvod inventarja naj Tr-govinsko-obrtna zbornica pošlje Osrednjemu statističnemu zavodu za prehrano in industrijsko potrošnjo, Roma, via Balbo 4, dočim ostane tretji izvod zbornici.
Prejemna in oddajna knjiga
Veletrgovci s kravatami, klobuki in rokavicami morajo takoj uvesti prejemno in oddajno knjigo v smislu okrožnice z dne 24. 11. 1941, VIII No. 4776/107—41, odd. III. Prvi prejemni vpis naj tvorijo inventarni podatki po stanju z dne 30. marca 1942-XX.
Trgovci na drobno pa naj se ravnajo po okrožnici Visokega komisariata z dne 7. 11. 1941, VIII. No. 4776/62—41 odd. II., ki predpisuje, da se navede število odvzetih točk v zadnji koloni z nadpisom: ^Pripombe in potrdila:* v prodajni knjigi in nadalje po določilih okrožnice v vodstvu prejemne in oddajne knjige pa prodajanje tekstilnega blaga občinstvu.
Cena	/)•£/)
*>C5fICf številki lir W
f Anton Šušteršič
Nenadoma je umrl v nedeljo zvečer v Ljubljani g. Anton Šušteršič, upokojeni blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske in šef ugledne ter po vsej Sloveniji znane tvrdke M. Tičar.
Pokojnik se je rodil pred sedemdesetimi leti v Betajnovi, se šolal v Ljubljani, nato pa še na Dunaju temeljito izobrazil v knjigovodstvu, nakar je stopil v službo ljubljanske mestne občine. Kot knjigovodstveni strokovnjak je bil kmalu nato premeščen v Mestno hranilnico, kjer je opravljal odgovorno službo blagajnika do svoje upokojitve.
Po zgodnji smrti svoje blage soproge je prevzel že takrat renovi-rano trgovino M. Tičar ter jo dvignil med vodilna podjetja te stroke.
Anton Šušteršič je bil znan tudi kot velik ljubitelj naših planin ter bil dolgo vrsto let v odboru Slov. planinskega društva. Zaradi svojega lepega in vedrega značaja je imel vse polno iskrenih in dobrih prijateljev, katere je vest o njegovi mnogo prezgodnji smrti močno potrla.
Vedno je Anton Šušteršič vestno opravljal svoje dolžnosti, vedno bil na svojem mestu in vedno zanesljiv delavec.
Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi rodbini pa naše najgloblje sožalje!
Oskrbovanje detajlistov z blagom
a) Trgovci z gori omenjenim blagom na drobno naj se počenši od 30. marca t. 1. dalje oskrbujejo izključno z nabavnicami, ki jih izdaja Trgovinsko - obrtna zbornica, bodisi da gre za nabavo gotovega manulakturnega blaga ali pa raznega tekstilnega blaga, ki je potrebno detajlistu za izdelavo omenjenih izdelkov.
b) Trgovinsko - obrtna zbornica naj odslej sprejema odrezke v črkah, določene za nakup prej omenjenega blaga obenem z odrezki'v arabskih številkah.
Postavke klobuki, rokavice in kravate se vključujejo med izdelke, ki tvorijo blagoznansko kategorijo št. 1: dekstilno blago za obleke, izdelane obleke in blago za podlago*.
Od 1. aprila dalje se sme izročati blago, ki so ga trgovci na drobno naročili pri producentih ali grosistih, samo proti odvzemu prej omenjenih nabavnic.
Prehodna določba za grosiste
Veletrgovci s klobuki, rokavicami in kravatami se bodo smeli prosto oskrbovati pri svojih navadnih dobaviteljih v smislu okrožnice Visokega komisariata z dne 16. 1‘2. 1941, VIII. No. 4776/ 166—41 vse dotlej, dokler ne bo objavljen seznam veletrgovcev s prej omenjenimi predmeti, upravičenih svobodno dobavljati, v nasprotju z določili, obseženimi v okrožnici VIII. št. 30/127 z dne 28. III. 1942.
Ali ste že poravnali
naroininoT
Spremembe
o banovinski trošarini in državnem davku
na luksus
slavije, ki se plačuje ob uvozu pri carinarnici:
a) na sir, fini iz št. car. tar. 136, za p. št. 13, točke 3.a) carinske tarife, priložene omenjeni uredbi: imperial, eidamec, rochefort, gorgonzola, grana, stracchino chalet in tako dalje;
b) na sadne izdelke iz štev. car. tar. 140, zap. št. 16 carinske tarife, priložene omenjeni uredbi: sadni in rastlinski soki, jedilni plodi in jedilne rastline brez alkohola ali etra, s sladkorjem ali sirupom ali
vkuhane z dodatkom sladkorja in sirupa, slatka, kompoti, mezge iz jagod, malin, limon, pomaranč in diugega sadja z dodatkom sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah.
Člen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 11. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Prijava	zalog
rokavic	in
Iz italijanskega gospodarstva
Novo sintetično surovino »ny-lon« proizvajajo v obratih velikega koncerna za rudarstvo in kemično industrijo Montecatini. Ny-lon se uporablja za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken, umetnega usnja in ščetin in dlak za krtače. Pri proizvodnji nylona celuloza ni potrebna. Novo sintetično surovino so začeli proizvajati v USA in čeprav družba Montecatini ni mogla dobiti posebnih strojev iz Amerike, ji je vendar proizvodnja nove surovine dobro uspela.
Italijanska farmacevtska industrija je uspešno preizkusila in uveljavila razne nove načine proizvodnje ter izume, da lahko krije vse vojne potrebe v pogledu zdravil, kar med prvo svetovno vojno ni bilo mogoče.
Chatillon, drugo največje italijansko podjetje za proizvodnjo umetnih vlaken, je znatno povečalo svojo proizvodnjo ter razširilo svoje obrate. Glavnica družbe ja bila zvišana od 175 na 275 milijonov Mr. Za lansko leto je družba izplačala 9% dividendo.
Družba »Italccincnti« v Bergamu, ki je največje italijansko ce-mentarsko podjetje in ima 180 in pol milijona Mr glavnice, je izplačala za lani 12.25% dividendo. Zaradi štednje s premogom se je proizvodnja začasno skrčila, niso pa ustavljena in omejena dela za razširjenje in modernizacijo industrijskih naprav.
Za letošnji pridelek svilenih bub je določena odkupna cena 25 lir za kilogram. Zadnja leta se je uspeh italijanskega svilos prejstva stalno večal in v petnajstih letih se je pridelek podvojil. Lani so industrijska podjetja odkupila nad 27 milijonov kg bub, iz katerih so pridobila nad 5 milijonov kg svile.
Italijanski kapital na Madžarskem se bo predvsem udejstvoval v onih industrijskih panogah, ki na Madžarskem doslej še niso dovolj razvite. Najprej bo italijanski kapital vložen v novo tovarno celuloze, ki bo krila večino madžarske potrošnje. Les bo dobivala velika tovarna iz madžarskih gozdov.
Italijanske investicije v Romuniji znašajo po navedbah romunskih listov 1.84 jmiMjarde lejev. Udeležba italijanskega kapitala je največja v romunski sladkorni, pe trolejski in tekstilni industriji. Precej italijanskega kapitala pa je vloženega tudi v lesni, kemični in električni industriji, v zavarovalništvu, v rečni plovbi, v gradbeni stroki in v trgovini.
Na milanskem velesejmu bo dobro zastopana Hrvatska s svojimi poljedelskimi, industrijskimi in obrtnimi proizvodi, ki zanimajo italijanski trg. Predvsem bodo razstavljeni vzorci lesa, zdravilna zelišča, tobak, kemikalije, cement, posušeno sadje, industrijske rastline ter razni obrtni proizvodi.
Nasadi bombaža se bodo od lanskih 84.000 ha povečali letos na
100.000 ha. Povečani bodo tudi nasadi konoplje, ki so lani obsegali
95.000 ha.
Pridelek
Svetovni pridelek pšenice je bil lani manjši kakor 1. 1940. Pridelek največjih pridelovalcev in izvoznikov: USA, Kanada, Argentina in Avstralija — je bil nad povprečjem zadnjih let, letina Evrope pa ni dala toliko, kolikor je obetala poleti. Evropski pridelek brez Rusije je znašal po ugotovitvi Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu okrog 400 milijonov metrskih stotov, kar je pod povprečjem zadnjih let.
Svetovna proizvodnja pšenice je bita v prejšnjem desetletju naslednja:
površine 1000 ha
pridelek 1000 metrskih stotov
1930.
1932.
1934.
1936.
Evropa
29.760
33.962
34.513
35.000
ves svet
134.040
139.830
133.190
136.100
Evropa
395.874
424.215
448.537
446.800
ves svet
1.329.200 1,248.900
1.249.200 1,265.800
Povprečna potrošnja pšenične moke je bila pred sedanjo vojno letno v kilogramih na vsakega prebivalca: v Italiji 185, v Franciji 204, v Angliji 100, v Bolgariji 207, na Danskem 171, v Španiji 155, v Grčiji 148, na Madžarskem 140, v bivši Jugoslaviji 112, v Romuniji 118, v Švici 126, v Nizozemski 134, v USA 132, v Kanadi 126, v Argentini 148.
Vsa potrošnja pšenice je znašala v Evropi pred vojno okrog 530 milijonov metrskih stotov na leto, povprečni pridelek pa se je gibal v višini 435 milijonov metrskih stotov. Tako je znašal povprečni letni primanjkljaj, ki ga je morala Evropa uvažati iz drugih kontinentov, 95 milijonov metrskih stolov. Celinska Evropa je pred vojno pridelala povprečno 415 milijonov metrskih stotov in pr,j potrošnji okrog 450 milijonov metrskih stotov je znašal primanjkljaj 35 milijonov metrskih stotov. Pretežni del primanjkljaja in uvoza pšenice je tako prišel na Anglijo. Evropske dežele so se po večini že lani morale zateči k ra-cion.iranju in le nekatere (Španija, Portugalska, Švica in Francija) so še deležne uvoza malih količin pšenice iz izven,evropskih dežel.
V čezmorskih deželah pa je bilo lani s pridelkom pšenice takole: Kanada je svoje nasade skrčila za 22%, ker ne more prodati presežka svojega pridelka. Ker je bila
ugodna letina, je dosegel lani pridelek v USA in v Kanadi 348 milijonov metrskih stotov. Severna Amerika je imela že četrto leto nadpovprečni pridelek. Baje bo imela samo Severna Amerika letos avgusta neprodanih 290 milijonov metrskih stotov pšenice, kar presega njeno enoletno potrošnjo.
Afrika je pridelala lani okrog 40 milijonov metrskih stotov, kar je tudi nad povprečjem, pridelek Azije pa cenijo na okrog 180 milijonov metrskih stotov. Od pridelka Južne Amerike, ki se ceni na
77 milijonov metrskih stotov, pridejo blizu tri četrtine na Argentino, ki ima še okrog 30 milijonov metrskih stotov starih neprodanih pšeničnih zalog. Morda bo Argentina V, ostalih južnoameriških deželah prodala 12 do 13 milijonov metrskih stotov, ostalo pa ji bo še od prej in od lanskega pridelka kakih 55 milijonov metrskih stotov.
Pšenični pridelek Avstralije in Nove Zelandije se ceni na 47 milijonov metrskih stotov. V predvojnih letih so izvažali skoraj dve tretjini pridelka, zdaj pa je uvoz močno omejen.
Za koliko Nemiiia premoga t
Nove omejitve v Ameriki
Argentinska vlada je odredila zaradi pomanjkanja surovin omejitev proizvodnje pnevmatik. Obroči za osebne avtomobile se morajo omejiti za 60%, za tovorne avtomobile pa za 20% količine v letu 1941. Uvedejo se nakaznice na pnevmatike. Nove pnevmatike se dobe le proti izročitvi starih.
V Urugvaju se je omejila potrošnja bencina za 15 odstotkov. Istočasno je bila zvišana cena bencinu za 2 stotinki.
Tudi v Braziliji nameravajo ra-cionirati potrošnjo bencina.
Urugvajska vlada je nadalje od redila popis zalog železa, zlasti stavbenega. S tem se pripravlja racioniranje potrošnje železa.
Na to vprašanje odgovarja »Das Reich« s člankom, v katerem pravi, da ima Nemčija zadosti premoga najmanj za 75 do 80 let, maksimalno pa za 1000 let. Na naslovno vprašanje namreč ni mogoče odgovoriti z vso točnostjo in sicer zaradi cele vrste razlogov.
Predvsem se zelo razlikujejo podatki o bogastvu premogovnih ležišč. Nekateri upoštevajo samo res ugotovljena ležišča, drugi pa tudi verjetna. Vsako novo vrtanje, vsako razširjenje jam daje nove podatke o bogastvu ležišč. Dejansko so tudi podatki o velikosti premogovnih ležišč v vseh državah rasli iz leta v leto.
Drugo važno vprašanje je možnost izkoriščanja premogovnikov. Danes se morejo ti izkoriščati le v globini do 1200 metrov. Izko-
Zastopstvo in zaloga
vseh vrst pravih italijanskih bergamaških brusnih kamnov
Alafai Hocei/ac
železnina Ljubljana, Ulica 3. maja 9
riščanje premogovnikov se nadalje izplača tedaj, če ima premog določeno čistoto. O življenjski sili premogovnikov odloča torej tudi vsakokratno stanje tehnike.
Odločilne važnosti, za koliko let bodo zadostovala premogovna ležišča, je tudi vprašanje, kako bo naraščala potrošnja premoga. Da bo ta rasla, je gotovo, nič pa se ne ve, v kakšnem tempu.
Z ozirom na vse te nejasnosti se more reči, da bo zadostovalo bogastvo nemških premogovnikov najmanj za 75—80 let, maksimalno pa tudi za 1000 let, mogli bi tudi reči za 2000 let. Seveda pa so vse te številke negotove.
Človeštvo more življenje premogovnikov podaljšati, če varčuje s potrošnjo črnega diamanta. Od leta 1900. se je s tehničnimi dopolnitvami doseglo skoraj 25odstotno boljše izkoriščanje premoga in so se na ta način prihranile na stotine milijonov ton premoga. Ali tudi
Že v 24 urah
Umrl je naš ljubljeni tatek, dedek, stric, svak in tast, gospod
ANTON ŠUŠTERŠIČ
blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju in lastnik tvrdke M. Tičar
Truplo dragega pokojnika leži na njegovem domu v Igriški ul. 6 do dneva pogreba dopoldne.
Pogreb bo v torek, dne 14. t. m., ob 3. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. t. in. ob 7. uri.
Ljubljana, Vrhnika, dne 13. aprila 1942.
Majda por. Premrov, Tone, Peter, Jernej, otroci; dr. Boris Premrov, zet; Breda in Tomažek, vnuka; dr. Josip Tičar, svak; Franica Tičar, svakinja — in ostalo sorodstvo.
rudarstvo samo more najti metode, da se podaljša življenje premogovnikov.
Iz vsega pa sledi to, da je prazen strali, da bi že kmalu nastalo pomanjkanje premoga in da bi bili premogovniki Nemčije kmalu izčrpani.
gospodarske vesti
barva, plesiru in kemično soaž i obleke, klobuki itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, mongn ir lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelonburgova ul. k Telefon št. 22-72.
Navadna in priporočena pisma za inozemstvo sprejemajo v Ljubljani razen glavne pošte tudi poštni uradi št. 2 do 7, in sicer od 9. do 11. dopoldne.
»Hribrod«, Hrvatska rečna in bro darska družba je začela 1. aprila poslovati. Družba ima glavnico 100 milijonov kun. Večina delnic je v državnih rokah, del pa so prevzeli nemški interesenti. Za predsednika družbe je bil izvoljen prof. Jurij Stipetič, nemške interesente pa zastopa v upravi družbe Rudolf Diels.
Najvišja dopustna cena za mleko je v Zagrebu določena na 7 kun za liter.
Srbska vlada je prepovedala vsak izvoz semena za konopljo in lan.
S sojo bo v Srbiji posejano 6520 ha zemlje, kakor je odredila srbska vlada.
V Sofijo je prišel zastopnik nemškega ministrstva za prehrano, da se dogovori o nemško-bolgarskem sodelovanju glede prehrane prebivalstva obeh držav.
Novi Sad dobi moderno urejeno svobodno pristanišče. Madžarska vlada je že izdelala potrebne načrte in je bil prvi del načrtov tudi že izveden.
Romunskim železnicam je bil zvišan kredit za obnovitvena dela in za nove investicije na 29,8 milijarde lejev. Od te vsote se bo porabilo 10,5 milijarde lejev (približno 1,75 milijarde RM) za nabave železniškega materiala v Nemčiji.
Romunija začne v kratkem pogajanja glede izmenjave oz. izplačila romunskih fondov v Švici in švedski.
Vsi brezposelni na Bolgarskem
bodo mobilizirani, da bodo dovršili nekatera javna dela.
Gobe uporabljajo v Nemčiji vedno bolj za ljudsko prehrano. Na Tuheljski ravnici na Poljskem so zgradili tovarno za predelovanje užitnih gob in je ta tovarna naj-večja v Evropi, že 1. 1940. je mesečno predelala 700.000 kg gob. Letos pa se bo njeno obratovanje še povečalo, poleg tega pa bodo začele delovati še nove tovarne.
Maršal Petain je pozval francoske kmete, da oddajo več žita, ker je zadostna oskrba dežele s kruhom ogrožena.
Prehrana na Irskem se je v zadnjem času občutno poslabšala ter je morala vlada dosedanje obroke znižati, hkrati pa omejiti potrošnjo za dosedaj ne racionirane predmete.
Angleška vlada je omejila potrošnjo vina in žganja na 48% dosedanje potrošnje.
Zastopniki angleških rudarjev so predložili vladi nove predloge, kako bi se nad premogovnim gospodarstvom povečala državna kontrola. Ustanovil naj bi se državni premogovni zavod, v katerem bi bili zastopani vlada, lastniki premogovnikov in rudarji.
Ameriški urad za vojno proizvodnjo je prepovedal vsako zidavo novih stanovanjskih hiš ali trgovskih poslopij, če niso ta nujno potrebna. Za vsako gradnjo, ki bi veljala več ko 500 dolarjev, je potrebno posebno uradno dovoljenje.
Denarstv o
Druga tranša blagajniških zapisov je bila na Hrvatskem izdana v višini 922,415.000 kun in je s tem dosegla vsa vsota blagajniških zapisov 3 milijarde kun, za kolikor je bila državna blagajna pooblaščena izdati blagajniške zapise.
Srbska narodna banka je do nadaljnjega podaljšala rok za zamenjavo kovancev po 10, 20 in 50 din.
Hranilne vloge v hranilnicah, bankah in zadrugah so v Nemčiji narasle na 55 milijard RM. Železnih hranilnih dobroimetij je bilo zbranih do marca za 250 milijonov RM, in sicer od 3 milijonov nameščencev.
Trgovinski register
Vpisi:
Trobec Franc, Kozarje. Obratni predmet:	Trgovina	z lesom in
žaga.
Spremembe in dodatki:
Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se reprezentant Bader Edo.
I. Knez, Ljubljana. Izbriše se osebno jamčeči družbenik Knez Zdenko.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.