PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
("ena 40 lir
Leto XXI. Št. 273 (6251)
TRST, sreda 17. novembra 1965
MORO POROČAL SARAGATU O OBISKU V JUGOSLAVIJI
V senatu nadaljevanje
o proračunu za
razprave prihodnje leto
Včeraj so govorili finančni ministri - Zavrnjena ostavka La Malfe - Razpuščen občinski svet v Firencah
V	Italiji se še vedno nadaljujejo
komentarji o zaključku socialističnega kongresa:	demokristjani so
J izidom zadovoljni; socialdemokrati bi želeli, da pride do sedi-n.ienja med PSI in PSDI čim prej, vsekakor pa mnogo pred prihodnjimi političnimi volitvami; KPI [n PSIUP ostro kritizirata sklepe kongresa o zedinjenju s PSDI in ° nadaljnjem sodelovanju v vladi; desnica pa poudarja, da PSI ni do kraja prelomila s skrajno levico.
Velik odmev v svetovnem tisku Je imelo poročanje neke ameriške revlje, da je lani vlada ZDA zavrnila mirovne predloge za rešitev krize v Vietnamu, a U Tant je očit. no v zvezi s tem izjavil: «Ce bi *®ni napravili na političnem in diplomatskem področju nekatere drsne korake, bi se sedanje tragično stanje v Vietnamu lahko preprečilo, čeprav je morda deset let Prepozno, sem še vedno mnenja, da se ženevski sporazumi lahko iz-yedejo.» Dejal je tudi, da «to, kar Je kilo mogoče leta 1963, ni bilo niogoče leta 1964, in kar je bilo njogoče lani, ni mogoče letos. — v Južnem Vietnamu so se nadalje-vali krvavi spopadi, med katerimi so Američani utrpeli do sedaj največje izgube.
V	Rodeziji so se nadaljevale demonstracije proti Smithovemu re-**niu in nadaljevala se je tudi protestna stavka. Smith je prekinil telefonsko zvezo z guvernerjevo pa-‘aco, a vse telefonske pozive na guvernerjevo palačo so preusme-rih na rodezijsko ministrstvo za
informacije. V Londonu pa je par-tament odobril in kraljica podpisala zakon, da ima vlada posebna pooblastila, na podlagi katerih je n>la sprejeta vrsta sklepov, med drugim tudi, da so nezakoniti vsi zakoni, ki jih odobri rodezijski parlament; da Rodezija ni več vključena v preferenčno področje Com-n>onwealtha in zanjo ne velja več sporazum o sladkorju; da se potni ds« Smithovega režima zaplenijo. jVilson pa je ponovil, da se mu .A neumestno uporabiti v Rode-21Jl silo.
^ Indoneziji so sklenili izločiti *se levičarje iz vladnih organizmov; od 600 poslancev v parlamenti so jih do sedaj razrešili že 72.
Zahodnoevropska zveza je pozvali svoje članice, naj se trudijo, da P* PNšlo do sodelovanja med EFTA , skupnim tržiščem, in predlaga-a ustanovitev skupin stalnih komi. ®ai\jev za pobudo in usklajevanje ^vnosti obeh organizacij. Bri-anski delegat je predlagal ustano-vrllovnega izvršilnega odbora JNATO, ki bi vodil zavezništvo na ® , sektorji, ter ustanovitev ev-ropske komisije za oboroževanje.
Pa kaže določeno krizo v {/,, D Schroederjeva izjava, da ni mio moč približati stališč Pariza «> Bonna.
zakonskega dekreta, ki ukinja proizvodni davek na volnena prediva in povračevanje IGE za volnene surovine. Oba ukrepa sta bila sprejeta v podporo tekstilni industriji ter zlasti, da se doseže primemo ravnotežje med raznimi tekstilnimi izdelki. Opozicija je zakonski dekret kritizirala kot nezadostnega in pomanjkljivega, češ da se na tej osnovi ne bo mogla rešiti kriza tekstilne industrije. Predstavniki večine pa so ugotovili, da ne gre za «čudežen ukrep«, temveč za ene-
RIM, 16. — Predsednik republike Saragat je sprejel na Kvi-rinalu predsednika vlade Alda Mora, ki mu je poročal o svojem obisku v Jugoslaviji. Med drugimi je Saragat sprejel tudi ministra za kmetijstvo Ferrari-Aggradija, ki ga je obvestil o zasedanju FAO, ki se bo začelo v soboto v Rimu. Gre za 20. obletnico ustanovitve mednarodne kmetijske organizacje. Zasedanja se bo udeležilo 109 delegacij držav članic. Saragat je izročil ministru za kmetijstvo priložnostno poslanico.
V	senatu se je začel zaključni del proračunske debate Dopoldne so govorili predstavniki opozicijskih skupin, popoldne pa so odgovorili ministri Pieraccini, Colombo in Tremelloni.
Minister za proračun Pieraccini Je orisal v dokaj optimistični luči sedanji gospodarski položaj in navedel naslednje podatke: Indeks industrijske proizvodnje je septembra dosegel 264,8 in je torej dosegel dosedaj najvišjo raven v Italiji. Ugoden je bil kmetijski pridelek, izboljšala se je trgovinska in Plačilna bilanca, turistični aktivni saldo je znašal v prvih devetih mesecih 226 milijonov dolarjev in je bil za 22 odstotkov višji kot v -stem lanskem razdobju, še vedno Pa so težave v tekstilni, gradbeni m mehanski industriji. Vladni u krepi glede teh sektorjev niso mo gli biti učinkoviti in ugodne posle dice se bodo pokazale šele spomladi prihodnjega leta.
Pieraccini je nato poudaril, da programiranje ne bo zadušilo svobodne konkurence in pobude, temveč hoče samo ustvariti potrebne instrumente za skladen razvoj. V ta namen je vlada že začela sistematična posvetovanja s sindikati in združenji delodajalcev. Razvojem programiranja se mora organsko nadaljevati z ustanavljanjem dežel, ki so instrument decentralizacije političnega življenja.
Colombo pa je ponovil znane teze o nujnosti ohranitve rednih državnih izdatkov na sedanji ravni, in torej tezo o obrambi lire.
Minister Tremelloni je ugotovil, da je po dvajsetih letih privijanja davčnega vijaka prišlo letos prvikrat do ((davčnega zatišja«, ker se oavene kvote niso zvišale. Davčni dohodki so se zvišali izključno zaradi boljšega ugotavljanja obdavčljivih vsot in to predvsem glede neposrednih davkov. Minister je zagotovil, da se bo ta politika nadaljevala tudi prihodnje leto, ter je pri tem poudaril vlogo davčne reforme, ki naj ustvari modernejši sistem pobiranja davkov.
V	poslanski zbornici pa se Je začela debata o spremembi v zakon
ga v vrsti ukrepov, ki naj pomagajo reševati krizo na tem sektorju.
V komisiji za ■ proračun poslanske zbornice so razpravljali o o-stavki predsednika, republikanskega prvaka La Malfe. Vse skupine — z izjemo misovcev — so ostavko zavrnile in to bistveno iz podobnih vzrokov, češ da gre za politično dejanje, in ker se večina strinja s pritožbami La Malfe o neupravičenem izdajanju sredstev. Vendar pa je La Malfa vztrajal na svoji ostavki, ker namerava sprožiti razpravo o zakonodajni in nadzorstveni vlogi parlamenta, česar pa se ne more lotiti kot predsednik komisije, ki ima
predvsem tehnični značaj.
Prefekt Firenc je danes podpisal^ dekret, s katerim je razpustil občinski svet in imenoval prefek-turnega komisarja, ki bo začasno upravljal občino. Občinski svet namreč tudi na zadnjem, sinočnjem sklicanju ni dosegel potrebne večine prisotnih in ni mogel izvoliti župana in občinskega odbora
V četrtek se sestane izvršni odbor CGIL, kateremu bo poročal tajnik Foa o sedanjih sindikalnih borbah. Izvršni odbor bo na o-snovi poročila generalnega tajnika Novelle razpravljal tudi o mednarodnih pobudah CGIL po zadnjem kongresu Svetovne sindikalne zveze.
'"""»»'■■‘'"■'‘•""'"'"»»"'■U'"'"..........................iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiii.Illlimiiiniiu,
POLJSKA DELEGACIJA NA OBISKU V JUGOSLAVIJI
Tito in Gomulka o skupnih pogledih na svetovna vprašanja
Gomulka jc predvsem opozoril na nevarnost bonskega militarizma, ozemeljskih zahtev in jedrske oborožitve - Tito o reakcionarnih in dogmatskih silah
(Od našegn dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika Tita in poljska delegacija pod vodstvom Gomul ke in Cyrankiewicza sta danes dopoldne in popoldne v palači zveznega izvršnega sveta raz-
pravljali o dosedanjem razvoju dvostranskega sodelovanja in o možnostih nadaljnjega razvoja predvsem na gospodarskem področju in izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in posebej o aktualnih vprašanjih Evrope.
Med razgovori — kot je moč sklepati iz zdravic, ki sta si jih izmenjala Tito in Gomulka med kosilom, ki ga je predsednik Jugoslavije priredil gostom po dopoldanskih razgovorih — sta obe delegaciji pozitivno ocenili dosedanji razvoj medsebojnih odnosov ter ugotovili ugodne perspektive nadaljnjega razvoja. Pri oceni mednarodnega položaja je bila o-bojestransko izražena zaskrbljenost zaradi položaja v mednarodnih odnosih, zlasti v jugovzhodni Aziji. Delegaciji sta hkrati opozorili na nevarnost militaristične in revanšistične politike Zahodne Nemčije za mir in varnost v Evropi.
Položaj v Evropi je po mnenju jugoslovanskega predsednika malo ugodnejši kot na drugih področjih, čeprav so tudi v Evropi nerešena vprašanja, posebno nemško vprašanje, ki neposredno zadeva varnost vseh evropskih narodov. Po Titovem mnenju je spodbudno, da danes vedno več evropskih držav bolj realno in u-strezneje gleda na rešitev nemškega vprašanja. Glede politike bonske vlade je Tito ugotovil, da bi zadovoljitev njenih zahtev po neposredni oziroma posredni jedrski oborožitvi pripeljala do skrajno nevarnih posledic To bi morale upoštevati tiste države in državniki, ki še vedno podpirajo takšne zahteve in ki nočejo razumeti, da ta nevarna politika za ogromno večino držav Evrope ni sprejemljiva. Realistična proučitev sedanjih procesov na svetu, zlasti pa v Evropi, je pogoj za nadaljnji napredek na evropskem področju, kjer se zadnje čase odpirajo nove perspektive za sodelovanje med evropskimi državami.
Zunanja politika nekaterih evropskih držav — Tito je verjetno mislil prvenstveno na Francijo — kaže, da bi se z nadaljnjimi napori vseh držav mogli približati pogledi na osnovna vprašanja evropske varnosti in na ta način u-stvariti ugodnejši pogoji za rešitev nemškega vprašanja. Tito je poudaril, da Jugoslavija podpira pobudo Poljske za krepitev evropske varnosti in sodelovanja, ter je ugotovil, da Jugoslavija in Poljska, skupno z drugimi socia lističnimi državami, igrata pomembno vlogo pri zboljšanju o-zračja v Evropi. Izrazil je prepričanje, da bodo ugodno vplivale na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in ozračja tako v Evropi kot na svetu sploh.
Gomulka je glede nemškega vprašanja ugotovil, da imata jugoslovanski in poljski narod, ki sta dobro spoznala vse okrutnosti hitlerjevskega pekla, vse razloge, da pripisujeta največji pomen u-resničenju evropske varnosti in borbi za utrditev miru na svetu.
Vsak imperialistični napad na katero koli evropsko socialistično državo, bi se avtomatično spremenil v svetovno raketno jedrsko vojno. Po mnenju Gomulke ta nevarnost potencialno obstaja, in sicer zaradi politike Zahodne Nemčije, kjer se ponovno javljajo tendence, ki so pripeljale do druge svetovne vojne. Obnova militarizma, teritorialne zahteve Nemčije v škodo Poljske in drugih socialističnih držav, stremljenje bonske vlade, da si priključi Vzhodno Nemčijo in da se dokoplje do jedrskega orožja, vse to nosi v sebi iskro vojne. Zato je okrepitev varnosti v Evropi, kateremu pripisuje poljska vlada posebno pozornost, danes najvažnejša naloga.
Tito je s svoje strani nadalje poudaril, da sta Poljska in Jugoslavija življenjsko zainteresirani na stabilizaciji razmer v Evropi in na svetu ter za zagotovitev miru. De-
šanj, kakor tudi na vprašanja nadaljnjega razvoja mednarodnega delavskega gibanja, enaki oziroma zelo podobni. Vztrajni poskusi imperialističnih in hegemonističnih sil, da preprečijo osvobodilno vojno teptanih narodov, da obrnejo svoje položaje, da zaustavijo proces sploš. ne osamosvojitve, je osnovni vzrok sedanje mednarodne krize. Tako delovanje reakcionarnih sil krepi dogmatske sile, ki odkrito zanikajo potrebo koeksistence, razbijajo enotnost naprednih in miroljubnih sil na svetu in skušajo vztrajno vsiljevati svojo hegemonijo in interese.
Praksa je danes že pokazala, da se sile, ki ne razumejo oziroma nočejo razumeti bistva naprednih gibanj na svetu in zapletenosti današnjega mednarodnega položaja ne glede na to, s kakšnimi lažnimi re. volucionarnimi gesli prikrivajo svoje prave smotre, morajo prej ali slej opustiti politiko avanturizma in doživljati neuspehe in se vedno bolj izolirati od močnih naprednih stremljenj na svetu. Tito je v svoji zdravici nadalje poudaril potrebo krepitve OZN in izrazil prepričanje, da bo generalna skupščina sprejela priporočila za vsaj delne ukrepe o razorožitvi in pripomogla k uresničenju priporočil ženevske konference o trgovini in razvoju.
Gomulka je s svoje strani obso-
«selektivne koekistence« ameriških imperialistov, ki temelji na vzdrževanju normalnih odnosov z eno socialistično državo, izoliranju drugih in izvajanju celo napadalnih vojnih akcij proti njim. Poudaril je, da ta politika ni nič drugega kot nov člen v verigi hladne vojne. Gomulka je končal svojo zdravico s poudarkom, da Poljska s simpatijami spremlja napore bratske Jugoslavije za krepitev miru na Balkanu in njeno aktivno udeležbo v borbi, ki jo vodilo nevezane države za ustanovitev širše fronte antiimperialističnih in antikolo-nialnih sil.
Poljska delegacija je nocoj odpotovala na enodnevni obisk v Skopje.	B. Bi
dil novo teorijo tako imenovane I namu.
Johnsonova poslanica de Gaullu
PARIZ, 16. — Voditelj ameriške demokratske večine v senatu Mans-field, ki ga je včeraj popoldne sprejel general de Gaulle, je izročil generalu Johnsonovo osebno poslanico o prijateljstvu. Po včerajšnjem sestanku z de Gaullom je senator Mansfield skupno z drugimi štirimi senatorji odpotoval z letalom v Varšavo.
V Parizu izjavljajo, da sta de Gaulle in Mansfield govorila o NATO, o krizi v skupnem tržišču, o zahodnoevropski enotnosti, o de Gaullovi valutni politiki in o Viet-
IUAVE GLAVNEGA TAJNIKA OZN 0 VIETNAMU
Čeprav je deset let prepozno se ženevski sklepi lahko še izvedejo
U Tant je izjavil, da bi bili nekateri drzni ukrepi mogli preprečiti sedanje tragično stanje v Vietnamu
NEW YORK, 16. — Glavni ta jnik OZN U Tant je govoril dopisnikom, akreditiranim v OZN in je izjavil: «če bi lansko leto napravili na političnem in diplomatskem področju nekate re drzne korake, bi se sedanje tragično stanje v Vietnamu moglo preprečiti. Dodal je, da se mu zdi ponovno sklicanje ženevske konference in izvajanje sporazumov, ki so bili doseže ni na zadnji konferenci leta 1954, edini način, da se na to področje vrne mir.
U Tant je dejal, da to, kar je bilo mogoče leta 1963, m bilo mogoče leta 1964, in to kar je bilo mogoče lani, ni mogoče letos:
• Kolikor bolj traja spopad, toliko bolj zapletena in težavna bo rešitev. V zadnjih mesecih sem se vedno bolj prepričal o trdnosti svojih stališč, ki sem lih zavzel v zadnjih letih. Vse glavne prizadete sile bi se morale zelo potruditi in morda tudi privoliti v to, kar se označuje za «močne napore«, da se ustvari ozračje, ki bi bilo psihološko in politično primerno za rešitev. Tudi sedaj, ko je tako pozno, morda deset let prepozno, sem še vedno mnenja, da se ženevski sporazumi iz leta 1954 lahko izvedejo. Se vedno sem mnenja, da je še vedno čas za rešitev.*
Opazovalci spravljajo U Tantov govor v zvezo s člankom v ameriški reviji «Look», ki je te dni pisala, da so ZDA lanske jeseni odbile začetek posvetovanj, ki jih je baje predlagal Severni Vietnam po glavnem tajniku U Tantu.
SAJGON, 16. — Danes zjutraj so osvobodilne sile znova napadle ameriške položaje ob pobožjih hriba ču Pong v bližini Plei Me. Sledili so krvavi spopadi, ki so trajali skoraj ves dan in med katerimi so Američani utrpeli do sedaj največje izgube. V ameriških krogih trdijo, da je nadlo okoli tisoč partizanov, o svojih izgubah pa molčijo, čeprav priznavajo, da so do sedaj največ-je. Tudi danes je v boj poseglo ameriško letalstvo. V današnjih prvih jutranjih urah je enota osvobodilne vojske zadala hude izgube neki južnovietnamski enoti, 40 kilometrov severnozahodno od Saj-gona.
Ameriška letala so tudi danes bombardirala razne kraje Severnega Vietnama. Ameriški senator Rus-sell je izjavil, da bi se vojna v Vietnamu dokončno obrnila v korist ZDA, če bi uničili sevemoviet-namsko pristanišče Hajfong. Dejal je, da bi morale ZDA napasti z morja in iz zraka to pristanišče, in je pripomnil, da «ne vidi nobene koristi z bombardiranjem napol lačnega prebivalstva v Hanoju in Hajfongu«.
Šastri
o atomski bombi
NOVI DELHI, 16. — Predsednik indijske vlade Sastri je danes izjavil v zgornji zbornici, da bi mogla Indija menjati svojo politiko o atomskem orožju, če bi Kitajska še dalje razvijala svojo atomsko bombo in bi si pripravila sistem sredstev za prevažanje atomskih bomb.
Sastri je poudaril: «Indija v celoti podpira prizadevanja za jedrsko
razorožitev in je zaradi tega. kljub stalnim grožnjam Kitajske, da jo bo napadla, vedno ostala pri svojem sklepu, da ne bo izdelovala jedrskega orožja. Toda če bo Kitajska razvila svojo jedrsko oborožitev in bo pripravila sistem prevoznih sredstev, tedaj se bomo seveda morali vprašati, kaj naj storimo. Nedotakljivost in suverenost dežele in njena ohranitev je naša prva misel.«
S 1. decembrom stooi v Novem Delhiju v veljavo racioniranje moke. riža in sladkorja. To racioniranje je že v veljavi v Kalkuti. Madrasu in nekaterih drugih krajih.
V Indoneziji se nadaljuje gonja proti komunistom
DŽAKARTA, 16. — Po današnji seji vlade so sporočili, da je predsednik Sukamo sklenil izločiti vse komuniste in vse člane levičarskih organizacij iz vladnih organizmov. To je sporočil danes radio Džakarta. Radio je tudi javil, da velja to za vse osebe, ki so neposredno ali posredno vmešane v državni udar od 30. septembra
Indonezijski parlament je pozval vlado, naj mu da podrobno poročilo o poskusu državnega udara in o dosedanjih ukrepih v zvezi s tem. Parlament je pozval zunanjega ministra Subandria, naj mu da informacije o čistki v ministrstvih. V parlamentu, ki je štel 600 poslancev, so do sedaj razrešili 72 poslancev.
Vojaški poveljnik vzhodnega področja Jave general Basuki je danes poročal predsedniku Sukarnu o stanju na tamkajšnjem področju. General je izjavil, da vojska nadzoruje v celoti tamkajšnje področje. To je general izjavil nekaj ur prej, preden je vojska sporočila, da je na tamkajšnjem področju prišlo do krvavih spopadov med vojsko in pristaši gibanja 30. septembra. Vojska je javila, da so ujeli 580 ((komunistov«, drugih 50 pa je bilo ubitih.
Minister za obrambo in načelnik glavnega štaba oboroženih sil general Nasution je izdal ukaz, naj se iz vojske izločijo komunistični elementi.
slednji: general de Gaulle, Jan Le-caunet za center, levičars'-dat Frančois Mitterrand. desničarski kandidat Jean-Louis Tixier-Vi-gnancourt, ((neodvisni« Pierre Mar-cilhacy, in poujadist Paul Antier.
Komisija za nadzorstvo nad volilno kampanjo je sporočila, da se bo lahko uprla oddajanju registriranih izjav kandidatov, ali pa jih bo lahko kralšala To sporočilo je izzvalo številne proteste v političnih in časnikarskih krogih, ker gre dejansko za cenzuro.
Senat je zaradi tega po dolgi debati odrekel vsak kredit ustanovi za radiotelevizijo. S tem je radiotelevizija zašla v velike težave, ker ima primanjkljaj 600 milijonov frankov. Za ukrep je glasovalo 108 senatorjev, proti pa 98
Državni sindikat časnikarjev pa je v posebni izjavi izrazil bojazen, da bi ta ukrep pripeljal do oviranja svobode izražanja, ki ga časnikarjem priznava zakon o tisku.
Zveza za človeške pravice je tudi objavila protest proti temu ukrepu in pravi, da si je volilna komisija prilastila pravico do cenzure.
Cenzuriranje izjav predsedniških kandidatov v Franciji
PARIZ, 16. — Danes poteče rok za predložitev kandidatov za pred-
Predstavniki SZDLJ pri Nenniju
Razgovor s člani vodstva PSI
RIM, 16. — Danes se Je na sedežu PSI sestala jugoslovanska delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je prisostvovala de. lu 36. kongresa, s predstavniki PSI. V delegaciji sta član predsedstva SZDLJ Rodoljub Colakovič ter član tajništva SZDL Slovenije Bojan Lubej, ki Ju Je spremlja! prvi tajnik Jugoslovanskega veleposlani tva v Rimu Mladen Božič. Sestali so se s posl. Brodoliniiem, podtajnikom za finance posl. Bensi jem in članom CK PSI dr. Somaschini-jem.
Po sestanku so izdali poročilo, v katerem ugotavljajo da so razpravljali o odnosih med SZDLJ in PSI v naporih, da uskladijo stališča v interesu miru in stalnega boljšanja odnosov med vladami in narodi obeh držav.
Zjutraj je delegacijo, ki jo j« spremljal opravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva minister Mandič, sprejel podpredsednik vlade Nenni
DUNAJ, 16. — Danes popoldne je prispel na Dunaj na uraden obisk ministrski predsednik Romu. nije Ion Gheorhe Maurer, katerega spremlja minister za zunanje zadeve Manescu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiminiiiiiMiiniiimiiniMiiiiuiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiintiiiitia
Skupno tržišče in NA TO na zasedanju ZEZ
PARIZ, 16. — V Parizu se nada- j rožja. 2. Akcija proti širjenju jedr-
ljuje zasedanje zahodnoevropske zveze. Danes so nadaljevali razpravo, ki se je bila začela včeraj in ki se nanaša na odnose med evropskim skupnim tržiščem in združenjem svobodne trgovine. Zatem so govorili o politični prihodnosti NATO in o evropski varnosti.
V	začetku seje je skupščina odobrila priporočila, ki se tičejo odnosov med skupnim tržiščem in EFTA in ki predlagajo ustanovitev skupin stalnih komisarjev, katerih naloga bi bila dajati pobude za dejavnost obeh organizacij in jih usklajevati.
Priporočilo pravi dalje, da sta prekinitev pogajanj v skupnem tržišču in stališče, ki ga je zavzel de Gaulle na svoji tiskovni konferenci 9. seotembra letos, imeli za posledico, da so «bolj kot kdaj nujni koraki EFTA in gospodarske skupnosti, da se upreta vsemu, kar bi lahko pripeljalo do razkroja Evrope, in da začneta pozitivno akcijo za enotnost Evrope.«
Izjava izraža obžalovanje zaradi posledic sklena francoske vlade, da prekine pogajanja o izvajanju načel rimske pogodbe. Nato pravi izjava, da je »najboljša pot k enotnosti Evrope v tem. da pristopijo k skupnosti šestih tiste države, ki se želijo pridružiti tej skupnosti.
V	zvezi z debato o politični prihodnosti NATO je podala poročilo Holandska Stoffels-Van Haaften, ki je nodnredsednika poslanske zbornice. Obravnavala je še posebno naslednje točke: 1." Politika posa-
o-
sedniške volitve. Kandidati so na- meznih ~ držav glede jedrskega
Prvi ukrepi londonske vlade v okviru sankcij proti Smithu
Wilson je ponovil, da ne bo uporabil sile - V Rodeziji se nadaljujejo demonstracije
ne-
razglasitvi neodvisnosti, so neveljavni in minister za odnos s Commonvvealthom prevzame oblast v Rodeziji. 2. Vsi rodezijski državljani, ki so zvesti kroni, morejo dobiti z večjo lahkoto britansko državljanstvo. 3. Britanske oblasti bodo po svoji razsodnosti odločale, ali naj prisilijo morebitne begunce, da se vrnejo v Rodezijo. 4. Rodezija ni več vključena v preferenčno področje Commonwealtha. 5. Sporazum Commonvvealtha o sladkorju ne velja več za Rodezijo. 6. Potni listi, ki jih bo izdajal Smithov režim, bodo zaplenjeni. 7. Za rodezijske državljane veljajo omejitve za priseljevanje iz Commonwealtha, ki do sedaj niso veljale zanje.
Dekreti stopijo v veljavo, takoj ko jih bo podpisala kraljica, vendar pa jih morata odobriti še obe zbornici parlamenta.
Zvedelo se je, da sta se britanska vlada in BBC obrnili na «Glas Amerike« in na nemško radijsko oddajno postajo v Ruandi za bri tanske oddaje za Rodezijo. Najbližje postaje BBC so namreč na Cipru in v Adenu, vendar pa so predaleč za Rodezijo.
V spodnji zbornici je Wilson ponovil danes, da se mu zdi neumestno uporabiti silo v Rodeziji. To je izjavil na vprašanje nekega laburističnega poslanca, ki ga je vprašal, ali izključuje možnost oborožene intervencije Združenih narodov s podporo Velike Britanije v primeru, da ne bila mogoča druga rešitev. Wilson Je dejal, da bi uporaba sile samo prispevala k večji napetosti.
Britansko poslaništvo v Bonnu je sporočilo, da je rodezijski predstav-jal je, da so pogledi obeh držav na nik pri tem poslaništvu izjavil, da vrsto aktualnih mednarodnih vpra- ne podpira enostranske razglasitve
LONDON, 16. — Spodnja zbornica je ponoči odobrila še pri tretjem čitanju zakon, ki daje posebna pooblastila vladi v zvezi z Južno Rodezijo. Kmalu zatem je tudi lordska zbornica odobrila zakon pri vseh treh čitanjih in ob 2.53 ie kraljeva komisija v imenu kraljice zakon podpisala in ta je tako stopil v veljavo.
Danes je kronski svet izdal v zvezi z omenjenim zakonom vrsto de- neodvisnosti. Britansko poslaništvo
jih je sporočilo, da bo omenjeni predstavnik ostal med osebjem poslaništva, dokler ne bodo sprejeli drugačnega sklepa.
Avstralski ministrski predsednik Menzies je sporočil, da bo Avstralija ukinila preferenčne tarife za Rodezijo, prepovedala bo uvoz rodezijskega tobaka in izvoz orožja ter vojaških potrebščin v Rodezijo. Sodelovala bo z Veliko Britanijo glede izločitve Rodezije s šterlinškega področja. Nato Je izjavil, da Avstralija ne bo «niti fizično niti finančno prispevala k morebitni uporabi sile proti Rodeziji«.
Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da japonska vlada ne bo priznala rodezijske uporniške vlade ter bo podprla vsako resolucijo, ki jo bo odobril varnostni svet OZN.
V Novem Delhiju so študentje demonstrirali pred sedežem britanskega visokega komisarja. Sneli so angleško zastavo in jo zažgali.
Varnostni svet OZN se je danes ponovno sestal, toda je čez pol ure odložil sejo na nedoločen dan. Do sedaj se niso mogli sporazumeti o uskladitvi dveh predloženih resolucij. Ni še znano, kdaj se bo varnostni svet zopet sestal.
Iz Salisburyja poročajo, da so rodezijske oblasti prekinile davi telefonsko zvezo med vladno palačo, kjer biva guverner Gibbs, in zunanjim svetom. Neki telefonski u-službenec je izjavil, da vse telefonske pozive preusmerjajo na rodezijsko ministrstvo za informacije.
Tudi danes so bile v raznih krajih Rodezije demonstracije proti Smithovemu režimu. V Bulavaju se nadaljuje protestna stavka. V afriškem mestu Highfleld, ki je oddaljeno deset kilometrov od Salisbu-ryja, je precej napeto. Po ulicah krožijo policijske patrulje. Delav-
ce, ki stavkajo, prevažajo na delo s kamioni, ki jih spremljajo policaji.
Danes je v Salisburyju 275 evropskih in afriških študentov podpisalo resolucijo, ki so jo poslali guvernerju in v kateri izjavljajo, da priznavajo, da guverner Hum-phrey Gibbs predstavlja zakonito vlado Rodezije.
V Adis Abebi so uradno javili, da je Gana zahtevala nujno sejo sveta zunanjih ministrov Organizacije a-friških držav.
Ameriški senatorji v Moskvi
MOSKVA, 16. — Jutri bo prispela Iz Varšave v Moskvo skupina ameriških senatorjev, ki jo vodi voditelj demokratske večine Mike Mansfield. V delegaciji sta dva republikanca in dva demokrata. Iz ZDA ie odpotovala na »poizvedovalno odposlanstvo«
Senatorji so se v Parizu pogovarjali s predsednikom de Gaullom in z zunanjim ministrom de Mur-villom. Danes se Je delegacija ustavila v Varšavi. V sovjetski prestolnici se bodo senatorji ustavili štiri dni ter bodo nato nadaljevali pot v Bukarešto in Sajgon.
V poučenih krogih v Moskvi pravijo, da so senatorji naročili ameriškemu poslaništvu, naj zahteva, da bi jih sprejela predsednik vlade Kosigin in zunanji minister Gromi-ko. Prevladuje mnenje, da jih bosta sprejela.
Pripominja se, da Je julija letos odšel na podobno potovanje tudi poslanik Harriman, ki je obiskal številne prestolnice Vzhodne in Zahodne Evrope. Harriman je potoval uradno kot Johnsonov osebni predstavnik, senatorji pa potujejo privatno, čeprav Johnson z naklonjenostjo gleda na to potovanje. Domneva se, da bodo senatorji skušali predvsem ugotoviti, ali so nove možnosti za začetek pogajanj o Vietnamu.
skega orožja. 3. Skupno izdelovanje orožja. 4. Integracija ali sodelovanje?
Bivši angleški minister za obrambo Duncan Šandvs pa Je predlagal v svojem poročilu: 1. Ustanovitev vrhovnega izvršilnega odbora atlantskega zavezništva, v katerem bi bili stalni predstavniki velikih držav in predstavniki drugih pridruženih držav. Odbor bi vodil zavezništvo na vseh sektorjih. 2. Ustanovi naj se evropska komisija za oboroževanje. 3. Uvedejo nai se tesna pos—> tovanja med vladami zahodnoevropske zveze, da pripravijo skupno sta-lišče glede problemov NATO. k«'"^r tudi glede drugih mednarodnih vprašanj, s čimer bi pripravili politično zdru*'tev E vrne. Posvetovanja bi se lahko začela tudi hrza Francije, če bi ta odklonila udeležbo.
Danes le govoril tudi glavni tajnik NATO Mvnlio Brnsln. in sinr o »obrambni integraciji NATO«. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri zjutraj.
Načrt navodil za rabo HTS
Južnorodezijske patrulje na meji ob Viktorijinih slapovih
reki Zambezi
BEOGRAD, 16. — Sarajevska tovarna zdravil »Bosti alijek«, ki proizvaja tudi preparat HTS, je zaradi zahtev, ki jih preiema tako od posameznikov kot od zdravstvenih ustanov iz Jugoslavije in inozemstva, obvestila danes javnost, da v skladu s členom 6 zakona o prometu zdravil samo univerzitetne in druge znanstvene delovne organizacije lahko uporabljajo zdravila, katerih prodaja še ni odobrena po določilih omenjenega zakona. Zato vse ostale osebe in ustanove ne morejo od tovarne dobiti preparata HTS
V	včerajšnji številki pa objavlja beograjski dnevnik «Politika Express» poročilo svojega dopisnika iz Sarajeva, da Je dr Zej-nilagič prišel v stik z znanim jugosl. kancerologom prof dr. Jurijem Keblerom zaradi sestave navodil za rabo preparata HTS. ki bodo priložena vsaki steklenici s 16 kapsulami Načrt za navodila se glasi:
HTS se uporabila pri terapiji mahnjih tumorjev, levkemiji, linfogranulomatozi itd Lahko se uporablja tudi kot zaščitna terapija v zvezi z operacijami in obsevanjem mai nje neopla-zme, je rečeno v navodilih.
((Doziranje je individualno in se določa v zvezi s splošnim stanjem bolnika. Dos“danje izkušnje so pokazale, da je najboljša doza od po! grama do enega grama HTS oziroma ena ali dve kanmli na dan po iedi v roku osmih dni. Noto )e potrebno opraviti kontro'o solznega stanja, ugotoviti krvno sliko, kontrolirati urin in ooravi-ti klinični pregled. V primeru, da je stanje bolnika zadovolji-vo, je treba zdravljeni« nadaljevati in kontrolirati pertodič* no bolnika, stalno pa ie treba kontrolirati urin. Noto se preide na eno kapsulo dnevno Pri določanju doze za otroke se ie treba ravnati po Jungov’ formuli,« je rečeno v navodilih.
V	primeru povečane temperature. glavobola, diareie, bolečin, zmanjšanja količine urina pod 500 kub. cm v 24 urah med u-živan' n HTS, se priporoča prekinitev zdravljenja za dva ali tri dni. Ko ti simptomi izginejo in se vrne normalno stanje. Je treba nadaljevati z eno kapsulo dnevno. Dosedanja praksa je pokazala, da je potrebno i-stočasno s HTS tudi polivita-minsko in hormonalno zdravljenje ter z antibiotiki in glukozo. — Vsaka kapsula vsebuje OJ grama preparata HTS.
Vreme včeraj:	najvišja	tempera tu-
ra 6.5, najnižja	3.6, ob	19. uri 4.2;
vlaga 59 odst.	zračni	tlak 1023.9
stalen, veter	5 km severovzhod-	
nik, nebo 5	desetin	pooblačeno.
morje m: mo,	temperatura morja	
14.9 stopinje.		
Tržaški dneva
Danes, SREDA, 17. novembra Ljuba
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16,33. Dolžina dneva 9.26. Luna vzide ob 0.00 1n zatone ob 14.15
Jutri, ČETRTEK. IS. novembra
Milko
SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Pri ministru Colombu danes podpis konvencije o medicinski fakulteti
Pokrajinska uprava bo izdala za slovenske šole v slovenščini prevod posebnega deželnega statuta in razglasa o štipendijah
V	začetku sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona sporočil svetovalcem, da bo danes odpotoval v Rim skupno z županom dr. Fran-zilom, 'kjer bosta v družbi še z nekaterimi tržaškimi predstavniki podpisala pri zakladnem ministru Colombu konvencijo o ustanovitvi medicinske fakultete v Trstu. Nadalje je sporočil, da je prejel prepis pisma dr. Moresija državnemu svetu (ki ga je notranje ministrstvo imenovalo za generalnega tajnika tržaške pokrajine, čeprav je pokrajinski svet dvakrat soglasno zavrnil njegovo i-menovanje). v katerem se dr. Mo. resi sam odreka temu imenovanju.
Nato je dr. Savona povedal, da ie 10. tm dobil pismo vladnega komisarja dr. Mazze, ki pravi, da pokrajinski svet doslej še ni odobril proračuna za leto 1965, čeprav je rok, ki ga določa zakon, zapadel že 15. oktobra 1964. Zato, pravi dr. Mazza v svojem pismu, ima pokrajinski svet samo še 15 dni časa, da poskrbi za odobritev proračuna za letošnje leto. V nasprotnem primeru bo po preteklih 15 dneh imenoval komisarja, ki bo odobril proračun. Zapoved vladnega komisarja zapade torej 24. tm. Zaradi tega je odbor sklenil, da se bo pokrajinski svet sestal v petek, torek in v četrtek prihodnjega tedna, da se bo razprava o proračunu zaključila in da bodo lahko 24. tm. glasovali o proračunu.
V	nadaljevanju razprave o proračunu je sinoči govoril vodja liberalne skupine svetovalec odv. Jona Imel je zelo dolg govor, v katerem je ponovno pogrel vprašanje vključitve slovenskega socialističnega svetovalca Hreščaka v občinski odbor, polemiziral z demokristjani in socialdemokrati, ki zavračajo sodelovanje z liberalci, govoril, kot je njegova navada, o »nevarnosti za italijan-stvo Trsta, ki jo predstavlja popuščanje demokristjanov Sloven cem» in podobne reči. S svojim izvajanjem je večkrat izzval zlasti pri komunistih mnogo pikrih in duhovitih pripomb, ki so spravile v dobro voljo tudi ostale svetovalce.
Predsednik dr. Savona je odgovoril na vprašanji, ki sta mu ju postavila komunistični svetovalec Colii in demokristjan Celli v zvezi z urbanistično ureditvijo mesta in okoliških občin. Svetovalca sta v svojih vprašanjih tudi omenila nedavni sestanek na tržaškem županstvu, katerega so se udeležili vsi župani v pokrajini in na katerem so se razgovarjali o sodelovanju pri sestavljanju medobčinskih regulacijskih načrtov Ugotovila sta, da na tem sestanku ni bila prisotna pokrajinska uprava. Dr-Savona jima je sporočil, da se je zanimal za ta sestanek pri dr. Franzilu in da mu je ta zagotovil, da bo odslej dalje vse podobne pobude koordinirala pokrajinska uprava.
Komunistični svetovalec Burlo pa je vprašal predsednika, ali mu je kaj znano, zakaj ni bilo nobeno tržaško podjetje povabljeno na oražbo za izvedbo gradbenih del naftovoda Trst-Ingolstadt, ter zakaj niso naročili podjetju ORANE ORION črpalke, ki jih bodo potrebovali za naftovodne naprave Dr. Savona je dejal, da tržaška gradbena podjetja niso bila zmožna prevzeti takšnih del, prav tako da ni bilo podjetje ORANE ORION v stanju graditi črpalke tako velikega premera.
Poleg tega je predsednik dr. Savona izjavil, da je tudi pokrajinska uprava posredovala pri predsedniku IR1 Petrilliju, naj ustanova Finmeccanica pošlje v Trst svoje strokovnjake, da si bodo o-gledali podjetje ORANE ORION za njegovo vključitev v to vsedržavno ustanovo Kot smo že večkrat Dišali, je ORANE ORION sedaj pod sodnijsko upravo in ji grozi nevarnost, da jo zaprejo, če ne bodo pravočasno našli novega lastnika.
Na vprašanje liberalca Jone glede neznatne dodelitve 1 milijarde tržaškemu pristanišču iz sklada 74 milijard lir za modernizacijo l-talijanskih pristanišč, je dr. Savona dejal, da bo tržaško pristanišče gotovo dobilo več kot eno milijardo, da pa s tem vprašanje tržaškega pristanišča še ni rešeno Zato bi bilo treba poleg drugih ukrepov čimprej ustanoviti Ustanovo tržaškega pristanišča, ki jo določa deželni posebni statut. Dr-Savona je zagotovil, da se bo v Rimu zanimal za čimprejšnjo odobritev zadevnega zakona.
Socialistični svetovalec inž. Pečenko je v vprašanju, ki ga J® naslovil na predsednika, dejal, da je bil objavljen razglas pokrajinske uprave o štipendijah za dijake in je zato vprašal dr. Savono, ali bodo poslali slovenskim šolam prepis tega razglasa v slovenščini Poleg tega pa je vprašal predsednika, ali bo pokrajinska uprava, ki bo sedaj razposlala vsem šolam prepis deželnega posebnega statuta, poslala slovenskim šo-iam prepis statuta v slovenskem prevodu.
Dr. Savona je izjavil, da sedaj prevajajo tako razglas o štipendijah kot tudi deželni posebni statut v slovenščino, da ju bodo razdelili slovenskim šolam.
Pokrajinski svet je na sinočnji seji odobril nekaj upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o jamstvu za posojilo 10 milijard lir ki ga bo najela družba «Av-tovie Venete* za nadaljevanje gradnje avto ceste Trst-Benetke.
št. 1111 — prijavili ustanovi cen za posamezne sobe in stanovanja, kakor tudi za eventualne obroke hrane, ki jih mislijo uveljaviti v letu 1966, da to nemudoma storijo. Prijavljene cene bodo veljale kot naj-višje in jih ne bo mogoče zvišati.
Kršenje navedenih obveznosti se kaznuje z globo.
SPOROČILO FEDERACIJE PSI
Pokrajinski tajnik Pittoni posredoval za ladjedelnico
V ponedeljek se je vrnila v Trst delegacija tržaške federacije PSI ki je bila na 36. kongresu PSI v Rimu. Na kongresu sta se udeležila diskusije tudi tržaška delegata Pittoni in Hreščak, tajnSc tržaške pokrajinske federacije Ar-naldo Pittoni pa je bil izvoljen za člana-namestnika kot predstavnik manjšinske struje v centralnem odboru in se bo torej udeleževal sej tega največjega strankinega organa s posvetovalnim gla-
som. Pokrajinski tajnik PSI Ar-naldo Pittoni se je v Rimu sestal z ministrom za prireditve in turizem Corono in z ministrom za proračun Pieraccinijem. Z ministrom Corono je razpravljal o finančnih in organizacijskih problemih gledališča Teatro Stabile ter gledališča Verdi. Minister, ki je bil že obveščen o teh zadevah, je zagotovil, da se bo zavzema! za rešitev teh problemov.
Z ministrom Pieraccinijem je bil podrobno proučen problem ladjedelnice Sv Marka. Pokrajinski tajnik Pittoni je ponovno poudaril resnost ekonomskih razmer v Trstu in nujnost, da se zagotovita obstoj ter okrepitev dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka. Minister Pieraccini je ponovno iz. razil svoje zanimanje za gospodarske probleme Trsta in je zagotovil, da njegovo ministrstvo ni še ničesar sklenilo glede ladjedel-stva v državi, niti o usodi ladjedelnice Sv. Marka. Vsekakor pa se bodo v kratkem začeli razgovori za proučitev te zapletene zadeve
Nova porazdelitev občinskih odborništev
Na včerajšnji seji tržaškega ob črnskega odbora je župan dr. Franzil sporočil, da je posameznim odbornikom izdal pooblastilo za vodenje naslednjih odborništev:
podžupan Miani prevzame namesto dosedanjega odbornštva zh e-konomat odbomištvo za splošne zadeve in statistiko;
Gasparo prevzame namesto od-bomištva za statistiko odborniš-tvo za osebje;
Babille prevzame namesto od-borništva za osebje odborništvo za vzgojo;
Fantasia prevzame olbozništvo za podpore in dobrodelnost;
Blasina prevzame odborništvo za zdravstvo in higieno;
Hreščak prevzame namesto od-borništva za zdravstvo in higieno odbomištvo za ekonomat:
Mocchi prevzame namesto od-borništva za podpore in dobrodelnost odborništvo za javna dela.
Odbornika Fantasia ;n Blasina sta potemtakem prevzel) odborni-štvi, ki sta jih vodila preden sta podala ostavko v zvezi s preosno-vo občinskega odbora.
S Vladni komisariat — direkcija za zunanjo trgovino opozarja tržaške operaterje, ki imajo dovoljenja za izmenjavo v okviru sejma Alpe-Adria 1963, da 30. nov, zapade veljavnost vseh podaljšanj omenjenih dovoljen].
Posebne primere (potujoče blago, na carinarnici, itd.) je treba obrazložiti vladnemu komisariatu — direkcija za zunanjo trgovino, do 15. decembra.

Prijave cen za sobe in stanovanja
Pokrajinska ustanova za turizem ponovno opozarja vse Imetnike dovoljenj javne varnosti za oddajanje sob, ki doslej še niso — v smislu člena 10 zakona od 16. junija 1939
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakon o prispevkih za gradnjo in širjenje bolnišnic
Odobrili so tudi zakonski osnutek o ustanovitvi deželnega posvetovalno-tehniinega odbora za finance
je treba računati tudi z avtonomi- srečnih jamarjev jo posameznih bolnišnic. V tem položaju mora dežela predvsem pospeševati dejavnost zdravstvenih u-stanov.
Po njegovem govoru so svetovalci soglasno odobrili resolucijo svetovalcev KPI, s katero se deželni odbor odvezuje, da bo predložil v razpravo in odobritev svetu ustanovitev deželnega odbora za zdravstvo. Resolucija poziva nadalje odbornika za higieno in zdravstvo, naj začne proučevati načrt za ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot, ki bodo bistvena podlaga za obnovitev zdravstvenega in zavarovalnega si-stefna v deželi. Nato so soglasno odobrili še eno resolucijo liberalcev, drugo pa je odbor sprejel kot priporočilo.
Zatem se je začela še razprava o posameznih členih zakona, ki jih šteje 21. Običajna večina je odobrila en popravek, ostale pa je zavrnila. Po odobritvi posameznih členov so sledile še glasovalne izjave. Posebno ostro izjavo je dal socialist dr. Giacometti, ki je kritiziral vso politično zasnovo zakonskega osnutka ter ponovil nekatere argumente, ki jih je navedel že med splošno razpravo o zakonu. Seveda je izjavil, da bodo socialisti glasovali proti zakonu.
V začetku seje so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Na včerajšnji seji deželnega sveta so odobrili kar dva zakonska osnutka. Najprej so z večino glasov odobrili zakonski osnutek o deželnih prispevkih za gradnjo in povečanje bolnišnic ter drugih zdravstvenih naprav. Za ta zakonski osnutek so glasovali vsi svetovalci razen socialistov, ki so glasovali proti, ter komunistov, ki so se vzdržali. Na koncu pa so soglasno odobrili zakonski osnutek o ustanovitvi deželnega posvetoval-no-tehničnega odbora za finance.
Vsa razprava o tem zakonu je trajala kortiaj kakih dobrih dešet minut, kar je pač rekord v deželnem svetu. Zakon je bil čisto tehnične narave brez vsakega političnega pomena in primesi; zato so ga tudi s takšno brzino spravili pod streho. V razpravi, če Jo smemo tako imenovati, sta spregovorila nekaj besed le komunist šiškovič in liberalec Bertoli, ki sta dejala, da so člani odbora preštevilni. To pa je bilo tudi vse.
O zakonu o gradnji bolnišnic pa so razpravljali na dveh prejšnjih sejah, včeraj pa sta razpravljalcem odgovorila poročevalec Ramani in odbornik za zdravstvo Nardini. Svetovalec Ramani je bil zelo kratek in jedrnat. Zahvalil se je vsem svetovalcem, ki so zakonski osnutek pohvalili. Svetovalcem, ki pa so osnutek kritizirali in dejali, da je neorganičen, «razpršilen» in v nasprotju z vsedržavnim načrtovanjem, je Ramani navedel osnutek vsedržavnega gospodarskega načrtovanja ter sedanji zakon o gradnji bolnišnic, ki je podoben zakonskemu osnutku, predloženemu sedaj deželnemu svetu v odobritev.
Odbornik Nardini je nato obširno odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo, ter poudaril yažnost zdravstva v življenju naroda, saj je pravica do zdravstvene oskrbe zagotovljena državljanom tudi v ustavi. Zdravstveno torišče pa je zelo široko in zato je menil deželni odbor, da je treba poseči vmes tam, kjer so potrebe največje in najbolj nujne. Pri tem je odbornik za zdravstvo upošteval zahteve sodobne medicine, ki mora biti tudi preventivna. Rekel je tudi, da je treba upoštevati zaostalost vsega zdravstvenega sistema. Dodal je, da je sploh vsako deželno načrtovanje zelo težavno, kajti dežela ima glede tega le dopolnilno pristojnost k državni. Razen tega
iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiniiiHiiiMiiiiiiiHiHiiiiMiiiMiiiniiiimftiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHi
TRAGIČNA NAJDBA OB POMOLU «AUDACE»
Na morski gladini je plavalo truplo utopljenca z Opčin
Po vseh znakih sodeč gre za samomor, vendar pa je preiskava še v teku
Vlada zavrnila deželna zakonska osnutka
Vladni komisariat je sporočil predsednikoma deželnega odbora in sveta, da je vlada zavrnila dva deželna zakona. Najprej je zavrnila zakonski osnutek z dne 8. oktobra 1965 o strokovnem usposabljanju delavcev ter ga poslala deželnemu svetu v ponovno razpravo. Zatem pa le zavrnila še zakonski osnutek od 29.9.1965 o pravni ureditvi obrti. To je še en dokaz, kako skuša vlada z raznimi pravnimi utemeljitvami omejevati deželno avtonomijo.
Mrtve jamarje so odpeljali v rojstne kraje
Včeraj popoldne ob 14.30 se je iz kapele na nabrežinskem pokopališču razvil žalosten sprevod. V furgonih so odpeljali trupla ne-
SEJfl PREDSTAVNIKOV GOSTILNIČARJEV
Sprejeli so sklep o zvišanju cene vina na 280 lir za liter
Zvišala se bo tudi cena piva - V prodaji za dom pa bo stalo vino 220 lir
V kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolči je bila sinoči izredna seja predstavnikov gostilničarjev in baristov, ki jo je sklicalo vodstvo njihove stanovske organizacije. Na dnevnem redu je bila zlasti razprava o sedanjem po. loža ju na tržaškem trgu z vinom, pivom in drugimi pijačami ter o povprečnem finančnem stanju prizadetih lokalov. Predstavniki gostilničarskih organizacij so ugotovili, da bo v prihodnje treba po. skrbeti za temeljitejšo zaščito potrošnika pred nepristnimi pijačami in za to, da se bodo na tržišče dovajali konstantni in kvalitativni proizvodi. Kar se tiče prodaje raznih pijač na drobno, so na seji potrdili, da je lokalno tržišče zdaj godno za sprejem novih minimalnih cen, ki stopijo v veljavo takoj, in ki bodo pri obeh najvažnejših alkoholnih pijačah v prodaji širokemu občinstvu naslednje: vino iz soda v gostilni ali baru 280 lir; liter vina «za dom» 220 lir; malo pivo (četrt litra) 80 lir, veliko pivo (pol litra 140 lir).
Boschija, Erbi-stija in Brunaleja, ki so se v nedeljo opoldne smrtno ponesrečili pri padcu v jamo pri Briščah. Odpeljali so jih v njih rojstne kraje v Selvo di Progno pri Veroni,
Milan in v Cologno Monzese pri Milanu, kjer jih bodo pokopali.
S tem zadnjim dejanjem je padel zastor na to strašno tragedijo, ki je zahtevala tri mlada življenja.
Sunek burje kriv nesreče mornarja
Močan sunek burje je bil včeraj kriv padca mornarja Domenica Pe-truzzelle iz Molfette, ki je okrog 9. ure delal na krovu ladje «Briek VII», zasidrani ob pomolu za premog v Italsider. Pri padcu se je Petruzzella pobil po obrazu m udih. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh.
miiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiniiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pri delu v električni kabini je tok ubil elektromehanika
Na trgovinski zbornici sestanek o pristanišču
Predstavniki uporabnikov pristani, šča ter trgovski in industrijski o-peraterji so se včeraj sestali na trgovinski zbornici pod predsedstvom dr. Romana Caidassija in proučili položaj v Javnih skladiščih tako glede njihovih sedanjih težav kot. njihove bodoče dejavnosti.
Poudarili so, da vlada v sedanji prehodni fazi ustanove, ki je pod komisarsko upravo, ustanove ne more in ne sme prepustiti same sebi in jo prisiliti, da deluje v finančnih stiskah in z neprimerno organizacijo.
Da se prepreči nadaljnje poslabšanje že itak težkega položaja pro. meta, so se udeleženci zasedanja strinjali, da je treba nujno sprejeti naslednje ukrepe:
1.	Podeliti podjetju Izreden finančni prispevek, ki mu bo omogočil primerno poslovanje. V tem cilju so ocenili za škodljiv vsak možen ukrep za povišanje tarif, ker bi lahko samo še zmanjšal obseg prometa na škodo vsega mestnega gospodarstva in brez konkret. ne koristi za finančni položaj podjetja;
2.	Nakazati tržaškemu pristanišču v okviru finansiranja, predvidenega v načrtu za razvoj Italijanskih pristanišč, primeren znesek, ki bo omogočil obnovitev učinkovitosti tistih pristaniških naprav, ki so preživela svoj čas in mehanizacijo glavnih naprav, da se bo povečala produktivnost pristanišča z direktnimi učinki na čepe poslovanja in služnosti;
3.	Sprejeti potrebne ukrepe, da se izrednemu komisarju podjetja omogoči prebroditi stiske upravnega značaja, da ustanova tržaškega pristanišča, ki mora biti ustanov-
ljena, ne bo podedovala neozdravljivega pristaniškega položaja.
Glede pristaniške ustanove so se udeleženci sestanka strinjali, da mora ta ustanova imeti realno finančno avtonomijo s kriteriji največje funkcionalnosti, da se tako prepreči, da bi postala nekoristen in neprimeren inštrument za opravljanje tako zaželene pospeševalne funkcije na pomorsko-pristaniškem področju.
Predstavniki ekonomskih operaterjev so nato sklenili prikazati potrebe pristanišča pristojnim krajevnim in državnim oblastem z nujnostjo, ki jo izredno kritičen po. ložaj opravičuje in zahteva
Stavka gradbincev FILLEA-CGIL
Danes je po vsej državi in tudi v Trstu 24-urna stavka gradbenih delavcev, ki jo je proglasil njihov sindikat, včlanjen v CGIL. V Trstu je proglasil stavko sindikat gradbenih delavcev Nove delavske zbor niče FILLEA-CGIL. Ob tej prilož nosti so nalepili na zidove tudi le pake, ki navajajo vzroke borbe Med drugim narašča med gradbe nimi delavci brezposelnost, delodajalci jih vedno bolj izkoriščajo, ne spoštujejo delovnih pogodb in jim krčijo sindikalne svoboščine. Sindikat zahteva tudi novo gradbeno politiko, uveljavljenje zakona štev, 167, preprečitev špekulacij z zemljišči itd. Glavna zahteva delavcev pa je obnovitev zapadle delovne pogodbe.
V 2. TRILETNEM NAČRTU
409 mil. lir za stanovanja delavskih družin
V I. triletnem načrtu za izgradnjo delavskih stanovanjskih hiš pod u-pravo ustanove GESCAL je bilo za tržaško pokrajino določenih skupno 717 mil. lir, In sicer 150 mil. za miljsko občino. 78.900 za nabrežin-sko občino, ostalo pa za tržaško občino.
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor omenjene ustanove in določil razdelitev fondov za gradnje v okviru drugega triletnega načrta. Tako so določili 75 mil. lir za izgradnjo delavskih stanovanj v dolinski občini. 334 mil. lir pa za tržaško občino.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V THSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SASA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: J02K0 LUKES	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
V nedeljo, 21. novembra ob
V	četrtek, 18. novembra ob 16. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 20. novembra ob 16. uri (ABONMA PRVA PONOVI-
TEV)
16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI)
V	sredo,	24.	novembra	ob	20.	uri	(ŠTUDENTSKI	ABONMA)
V	petek,	26.	novembra	ob	16.	uri	(SINDIKALNI	ABONMA)
V	soboto,	27.	novembra	ob	16.	uri	(ABONMA ZA	OKOLICO)
V	nedeljo,	28.	novembra	ob	16.	uri
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janka in Metke,) seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
Na gladini morja na severni stra. ni pomola «Audace», Je včeraj zjutraj plavalo truplo utopljenca. Truplo je zagledal nekdo, ki se je okrog 8.30 sprehajal po pomolu. Pešec je o najdbi takoj obvestil agente s pristaniškega komisariata, ti pa so obvestili gasilce v Starem pristanišču, ki so z motornim čolnom pripluli k pomolu in s posebnimi kavlji dvignili truplo iz vode
Iz dokumentov, ki jih je utopljenec imel pri sebi, so preiskovalni organi ugotovili, da gre za 55-letnega Francesca Vilerja z Opčin 1075. Truplo je na pomolu pregledal sodni zdravnik dr Nlcolini, ki je ugotovil, da je smrt nastopila približno 6 ur prej zaradi utopitve. Dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico je dal namestnik javnega tožilstva dr. Brenči. Truplo je sedaj na razpolago sodnim oblastem.
Kot so agenti mogli ugotoviti, se je baje Viler sam odločil za usodni korak in se vrgel v morje. Kljub temu je preiskava še v teku.
Z avtom v drevo
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sinoči ob 22.30 sprejeli 28-
letnega inštalaterja Karla Maara iz
Boršta 87, ki se je pri prometni nesreči pobil in ranil po obrazu in glavi. Maar se je malo prej v avtu TS 79307 peljal navzdol po državni cesti, ki iz Bazovice pelje proti središču. Ko Je prispel do občinskega trošarinskega urada nad Ključem, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom, zavozil v cik-caku po cestišču in se zaletel v drevo na desni strani ceste. Maara so v bolnišnico prepeljali za zasebnim avtom.
Padel je pri izstopu iz filobusa
V Ul. Flavia pri kinu »Lumie-re* se je sinoči ponesrečil 46-let-ni brivec Davide Rossut iz Ul. Re-voltella 1». Rossut se je v filobu-su proge št 20 pripeljal iz Milj in je pri kinu »Lumiere* izstopil. Toda komaj je stopil na pločnik, ga je prijela nenadna slabost, da se je nezavesten zgrudil na tla. Pri nerodnem padcu si je zlomil levo nadlaket, se pobil po glavi in zadobil živčni pretres. Nekaj časa nato so na kraj nesreče prihiteli bolničarji RK in ponesrečenega Rossuta odpeljali v bol-nišico. Spfejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni.
Delovodja oproščen obtožbe nenamernega umora, ker so sodniki spoznali, da njegovo dejanje ni kaznivo
Pred kazenskim sodiščem (pred-1 tudi uradne Izvedence pri uradu sednik Rossi, tožilec Corsi, zapis-1 za delo. Ti so menili, da je Fra-
giacomo opravljal delo, čepeč v ze. lo nerodnem položaju. Sploh na so bili prepričani, da je delovodja zagrešil nesrečo, ker ni odvzel toka iz dovodnikov.
Obtoženi Rutter se je zagovarjal na sodišču trdeč, da on ni mogel odvzeti toka iz kabine, ker bi sicer več podjetij in obratov ostalo brez električne energije. Del za gradnjo tretje naprave pa ni mogel opraviti ob nedeljah, ker tudi tedaj delajo številne industrije. Poudaril je še, da se mu zdi zelo čudno, zakaj se je pokojni Fragia-como nenadoma dvignil. Bil je namreč izučen eletrotehnik ter je večkrat opravljal podobna dela. ' Kazensko sodišče je menilo, da je bil obtoženčev zagovor prepričljiv ter ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo.
nikar De Paoli, obramba Antoni-ni) se je moral zagovarjati 57-letni elektrotehnik Bruno Rutter iz Ul. Giulia 21, ki Je bil obtožen, da je zakrivil nenameren uboj ter da ni upošteval zakonskih predpisov, ki zadevajo preprečevanje nezgod na delu.
V	tem primeru Je šlo prav za eno izmed tolikih nesreč, ki se dogajajo v obratih, tovarnah in sploh na raznih delovnih mestih. Bilo je ob 8. zjutaj 4. marca lani, ko je skupina delavcev, ki so bili zaposleni pri dravni ustanovi ENEL, nastopila svoje delo v neki električni kabini v industrijskem pristanišču v Žavljah na področju podjetja «Socleth Industrie triesti-ne gas.»
Na levi steni kabine sta že delovali dve napravi, ki sta povezovali vode trifaznega električnega toka, ki so prihajali v kabino, z odvodnim kablom. V tistem trenutku so delavci pripravljali vse potrebno za graditev tretje naprave, ki bi morala dovajati tok v neko bližnjo industrijo. Celotni mehanizem teh naprav Je pravzaprav zelo preprost. Pri vsaki napravi so v višini nekaj več kot 4 metrov trije izolatorji na katere so pritrjeni dovodniki električnega toka z jakosti čez 27.000 voltov. Zgornji izolatorji so povezani s spodnjimi s stikalnimi noži, a na te tri odvodni kabli, ki pa se kmalu potem povežejo v enoten kabel (med sabo so seveda skrbno izolirani).
V	trenutku nesreče sta delovali dve napravi, ki sta dovajali električni tok raznim industrijam. E-lektrotehnik Rutter je ukazal 29-letnemu delavcu Luigiju Fragiaco-mu, naj na levo stran naprave, ki je bila v gradnji, pritrdi ploščo furnirja, zato, da bi ne prišlo do kake nesreče. Fragiacomo se ni obotavljal ter se je brez lestve povzpel na kovinsko polico, ki je tik pod spodnjimi izolatorji ter začel pritrjevati ploščo. Nenadoma pa se je dvignil in trenutek nato je o-mahnil na tla z višine skoraj dveh metrov. Spočetka nihče ni vedel pravzaprav zakaj Je šlo. Pozneje so ugotovili, da je nesrečnež dvignil glavo tako visoko, da je med spod. njim in dvema zgornjima izolatorjema sprožil električni oblok. Fra-gicomo je stoje padel na tla ter tam obležal. Njegovi delovni tova. riši so takoj opazili, da mu je tekla kri iz desnega ušesa, nosa in ust. Poskusili so sicer, da bi ga spravili k življenju z umetnim dihanjem. toda že po nekaj minutah je izdihnil.
Policijske oblasti, ki so uvedle preiskavo, so vprašale za mnenje
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Občina bo prodala zemljišče ustanovi GESCAL, da bo zgradila hiše za delavce
V Nabrežini je bila sinoči redna seja občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah. Najprej je občinski svet soglasno odobril sklep, da občina proda ustanovi GESCAL 2000 kv. m občinskega zemljišča v Nabreži-' ni za skupno 3 mil. lir. Ustanova GESCAL bo na tem zemljišču zgradila eno ali več stanovanjskih hiš za delavske družine, občina pa bo poskrbela za napeljavo vodovoda, kanalizacijo itd. Kakor je znano, je osrednji odbor za izvedbo desetletnega načrta glede delavskih hiš določil 78.900.000 lir za izgradnjo delavskih stanovanjskih hiš v nabrežinski občini.
Nato je občinski svet odobril nekatere sklepe občinskega sveta, in sicer glede sestave komisije za natečaj za mesto pomožnega tajnika, glede izredne podpore šolskemu patronatu, glede podpore nabrežinske-mu športnemu društvu, glede prispevka za prevoz dijakov in glede imenovanja otroške vrtnarice za slovenski otroški vrtec v Sesljanu.
Prihodnja seja bo v torek ob 18. uri.
Gledajjšča
Avtomobilist povozil žensko
Na vogalu Ul. Carducci in Co-roneo se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 71-letna Giovanna Bur-ra por. Rigutto iz Ul. D’Angeli 13 Burrova je prečkala Ul. Coro-neo na zebrastem prehodu, ker je bila namenjena na Trg Ober-dan. Ko je bila sredi cestišča, je iz Ul. Carducci in namenjen v Ul. Coroneo, s fiatom 600 UD 100958 privozil 48-letni Emilio Neri iz Ca-neve di Sacile, Ul. Vittorio 9 ter žensko podrl.
Ponesrečenki so priskočili na pomoč mimoidoči in iz bližnjega bara telefonsko poklicali rešilni avto RK. Burrovo so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo o-krevanja v 8 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarca po glavi in bradi ter rane po desnem stopalu.
Z vespo v zid
Včeraj zvečer se je 42-letni For-tunato Rosati iz Doline št. 186 na vespi TS 22606 peljal proti domu. Iz Ul. Flavia je zavil po stari cesti, ki pelje mimo Domja proti Boljuncu Ko je privozil nekaj sto metrov od Domja je iz nasprotne smeri privozil avtomobil s prižganimi žarometi. Bleščeča luč je Rosatija trenutno oslepila, da je izgubil oblast nad vespo, zavozil na skrajni rob ceste in silno treščil v zid. Pri nesreči je Rosati padel z vespe in se pri tem pobil in ranil po obrazu in rokah. Polzavestnega so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh.
VERDI
Danes zvečer ob 20.30 za red C v parterju ln ložah ter za red A na galerijah in balkonih tretja predstava Verdijeve opere «Luisa Miller« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Jutri se bo pri blagajni gledališča začela prodaja vstopnic za tretjo predstavo Donizettijeve opere «LJu-bavni napoj«, ki bo v petek ob 20.30 za red C v vseh prostorih in za zadnjo predstavo opere «Luisa Miller«, ki bo v soboto za red B v vseh prostorih.
j(mo na
TMMIk-i
predvaja danes, dne 17. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
LA DONNA DEGLI ALTRI E SEMPRE PIU RELLA
(ŽENE DRUGIH SO VEDNO LEPŠE)
Igrajo: WALTER CHIARI — UGO TOGNAZZI — F. FRANCHI — C. INGRASSIA
KINO PROSEK-KOfllTOVEL
predvaja danes, dne 17. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film:
ALLEGRI EROI
(VESELA JUNAKA)
Igrata STAN in OLIO________
SPDT priredi v petek 19. nov. 65 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
DRUŠTVENI VEČER posvečen spominu pok. predsednika Z. JELINČIČA
Predvajani bodo filmi o izletih, katerih se je udeležil tudi pok predsednik. Ob koncu bo predvajal A. ŽERJAL svoj zadnji film, ki je bil nagrajen na letošnjem natečaju v Sesljanu.
Nadaljuje se vpisovanje za zimo-vanje na Livku, kj ga bo priredilo SPDT od 26. 12. 65 do 2. 1. 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) ln dvoposteljne sobe (za dekleta). V popoldanskih urah bo na razpolago tudi smučarski učitelj Kdor nima potnega lista lahko pride s pro-pustnico, ker Je meja tako* tam Dil-zu. Vpisovanje se vrši v Tržaški knjigarni kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, In bo trajalo samo do 23 tm. Pohitite z vpisovanjem I • * •
Mladina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi 27. tm. izlet na Colii Euganei z obiskom rojstne hiše F. Petrarke. Vabljeni stari in mladi.
Včeraj-danes
Prijava prireditev turistični ustanovi
Tržaška pokrajinska turistična u-stanova opozarja vse javne uprave, krajevne ustanove, združenja, krožke in vse tiste, ki nameravajo v letu 1966 organizirati kakšne prireditve, na koristnost, da svoje namene sporočijo turistični ustanovi najkasneje do 30. t. m„ da jih ta lahko vključi v koledar prireditev, ki bo razdeljen turističnemu tisku, delegacijam ENIT ln vsem glavnim domačim in inozemskim potovalnim uradom.
Dobro je, da ja sporočilo o nameravanih prireditvah opremljeno z označbo dneva prireditve in s kakšno podrobnostjo lz katere bo razvidno, če gre za prireditev pokrajinskega, deželnega, državnega ali mednarodnega značaja, Le na tak način bodo lahko takoj In na primeren način popularizirane in zadobile tudi svojo turistično privlačnost.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra 1963 se Je v Trstu	rodilo 6	otrok, umrlo pa	je
13 oseb.
UMRLI SO: 64-letnl Giovanni Ter rernoto, 77-lelna Lucia Bartolini. 17-letni Otiavio Žaro, 60-letni Attilio Sacco,	54-letna	Alina	Macnnich por.
Scarlino, 86-letna lole Negri por. Lehner, 80-letna Orsola Čermelj vd. Natek,	61-letna	Anna	Premi vd.	Pi-
camus,	53-letni	Marcello Canzio,	73-
letna Agnese Prokesch por Colom-bo, 73-letna Giuliana Simončič. 75-letni Ermenegildo Allegrl, G8-letni Giovanni Vida.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 11. — 21. 11.)
AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4: Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Busolinl, Ul. P. Revol-tella 41; INAM Al Cedro, Trg O-berdan 2: Manzoni, Ul. Settefontane št. 2.
Od 13. do 16. ure
Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Bu-solini. Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul Servo-la 80 (Skedenj).
Nazlonale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe In Alberto Sordl v filmu «Quel temerarl sulle macchi-ne volanti« Sarah Miles, Irlna De-mich.
Arcobaleno 16.00 «Libido» Dominlque Boschero. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Ciao Pussycat» Tech-nicolor. Peter Sellers, Peter 0’Too-le, Romy Schneider, Capucine. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Penice 15.00	«1 morlturl« Marlon
Brando, Yul Brynner, Trevor Ho-vvard.
Grattacielo 16.00 «Le calde nottl dl Parigi« Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Alabarda 16.30 «La maschera della morte rossa« Technicolor. Vincente Priče. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Una ragazza a Saint Tropez« Colorscope, Genevie-ve Grad.
Aurora 16.30 «Un dollaro bucato«.
Crlstallo 16,30 «Donne mitra e diamanti« Technlcolor.
Garibaldi 16.30 «Ercole contro 1 flfll del Re Sole« Technicolor. Giuliano Gemma, Anna Maria Pace.
Capitol 16.30 «11 glomo dopo« Cliff Robertson.
Impero 16.30 «Per chl suona la cam-pana«.
Vittorio Veneto 15.45 »Deserto rosso« Technicolor. Monica Vitti. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Moderno 16.30 «11 grande sentlero« Technlcolor. James Stevvart.
Astra 16.00 «Fammi pošto tesoro« — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astorla 16.30 «Tamburi ad Ovvest« Technlcolor. Audie Murphy.
Abbazia 16.00 «11 nudo e il morto« Technicolor. Cliff Robertson, Aldo Ray.
Ideale 16.00 «La cittži del mostrl« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Slovenska kulturno-gospodaraka zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zlmovanje v Gorjab pri Bledu Prijavijo se labko otroci od 10. do 14. lela. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa 9.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj priredi v četrtek, 18. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul Servo-la 124 predavanje »Gradovi Slovenije« s skioptlčnimi slikami v barvah. Vabljeni vsi.
* * *
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo danes ob 21. uri odbo-rova seja. Priporočamo točno in polnoštevilno udeležbo odbornikov.
14. t. m. nas Je za vedno zapustila naša predraga žena, mati in nona
Vida Ravbar roj. Škabar
Pokopali smo jo v ponedeljek na domače pokopališče, Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali ob tej težki izgubi ter spremili pokojnico na zadnji poti.
Žalujoči družini: RAVBAR in COK Repentabor, 17. novembra 1965
VATIKAN IN MIR V VIETNAMU
v
Široka mednarodna akcija «Charitas internationalis»
Odprtje novega tekočega računa «1-221» pri «Banco di Roma» ■ Prispevek Pavla VI. v znesku 50.000 dolarjev ■ Poziv vsem katoličanom sveta ■ Papeževo priporočilo, da se zbrana sredstva razdele med vse žrtve tako Severnega kot Južnega Vietnama - Politični pomen akcije
RIM, november. — Pri bančni ustanovi «Banco di Roma« je pred nekaj dnevi odprla svoj nov tekoči račun «Cari-*as Internationalis*, mogočna vatikanska organizacija, ki je bila Ustanovljena za izvajanje dobro delne dejavnosti v raznih deželah sveta. Številka omenjenega tekočega računa je «1-221». Kdor ima količkaj vpogleda v vatikanske tinance, pa ve, da sodi «Banco di Roma» med najmočnejše italijanske bančne ustanove in da 'Uživa popolno zaupanje finančnih krogov Svete stolice.« Njen Predsednik, odvetnik Vittorino ^eronese, pa je deležen še posebnega zaupanja od strani Vatikanu in celo samega Pavla VI. So nekateri, ki zatrjujejo, da je “Banco di Roma« nasploh pod nadzorstvom vatikanskih finančnih krogov. Vendar v zvezi z vPrašanjem, ki ga želimo obravnavati, nas to ne zanima preveč, trenutno želimo samo poudariti, da je «Caritas Internationalis« Pri »Ranco di Roma« odprla svoj nov tekoči račun. Omenili smo že, da predstavlja ta organizacija hiednarodno katoliško ustanovo 2a dobrodelne pobude na svetu. Vendar, da bi pa mogla komurkoli nuditi pomoč, so potrebna tinančna sredstva. Obenem je potrebno tudi vedeti, komu in v kakšni obliki se bo nudila ta Pomoč, a s tem v zvezi je nujno Potrebno določiti tudi ustrezno kriterije, ki so neredko političnega značaja.
Za voditelja te ustanove je pred kratkim bil postavljen neki fran-noski prelat, monsignor Jean Rodbin, generalni tajnik francoske °rganizacije «Secours catholique». ®koraj vsi v Vatikanu pa vedo. k® je bil monsignor Rodhain n» 'o mesto «izvoljen», ker je tako 'želel Rim«. In zelo značilno je, ka je ena od njegovih prvih po-Ud bila mednarodna nabiralno akcija v prid vietnamskega ljud-stva. Med prvimi, ki so to pobudo Podprli, je bil prav Pavel VI.,'ki j* hi] na tekoči račun «1-221» na-. azal 50 tisoč ameriških dolarju- Ze samo to dokazuje, da je Pobuda organizacije «Caritas» bi-a Pripravljena, proučena in odo-r6na od Vatikana samega.
Ko je monsignor Rodhainu Pismeno sporočil, da je pajež na-. ezal omenjenih 50 tisoč dolarjev, to vatikanski državni tajnik, kar-lnal Cicognani izrecno poudaril, a je papež ;zrazil željo, naj bi se Pobuda organizacije «Caritas» rez-, ri'a po vsem svetu, kot tudi, da 1 odziv katoličanov bil prav teko nagel kot širokosrčen. V pis-rnu' kj ga je s tem v zvezi bil na-Pisal vatikanski državni tajnik, ;e nadalje tudi poudarjena pape-'0va želja, da bi se zbrana sred-*tva razdelila med vse vietnam-sko ljudstvo, «brez rasnega in gorskega razlikovanja ter ne gle-e na kraj.« Z drugim, besedami Povedano, bj te katoliške, oziro-1)18 vatikanske pomoči v enaki ttori morale biti deležne vse žr-o trenutne vojne, tako one v evernem kot Južnem Vietnamu. Poleg tega je organizacija «Ca-has« sprožila še neko drugo kam-Penjo, ki je bila že prej skrbno Opravljena, in to pod parolo ^graditve miru«. In celo sam tvsservatore Romano« je, po di-^oktivah vatikanskega državnega ejništva, svoje bralce obvestil, a gre v tem primeru za «mir v
Vietnamu«.
Pri tem je treba poudariti, da je do omenjene vatikanske pobude prišlo samo nekaj tednov po obisku Pavla VI. v New Yorku, kjer je bil ta napovedal, da se bo katoliška Cerkev z vsemi svojimi močmi zavzela za mir na svetu. In ker je Vietnam dežela, kjer se trenutno vodijo največje borbe, pa je spričo tega tudi mir tu najbolj ogrožen, je Vatikan prav zaradi tega začel z že omenjeno pobudo v prid njenih žrtev. Menimo, da ni moč Kar tako mimo tako važnega dejstva, da se omenjena akcija razvija v o-kviru parole «za mir v Vietnamu«, kot tudi ne mimo tega, da se bo vsota, ki se bo zbrala in bo nedvomno znatna, razdelila med vse žrtve spopada, tako one v Severnem kot Južnem Vietnamu.
Nedvomno so zelo važne tudi politične posledice tega, zakaj s takšnim svojim stališčem je Vatikan v določeni obliki priznal, da gre v tem primeru za eno samo vietnamsko ljudstvo, ki je le umetno razdeljeno na dve državi. Tako se katoliška Cerkev s to svojo pobudo nekako vsaj dejansko strinja s sklepi 2enevske konference o Vietnamu Glede na vse to je vsekakor potrebno pripomniti naslednje: je to prvi primer, vsaj v zadnjih letih, da se je Vatikan z določeno svojo pobudo, čeprav samo dobrodelnega, vendar pa mednarodnega značaja, postavil v prid miru v Vietnamu, ne da bi se vnaprej opredelil za enega ali drugega od mednarodnih blokov, marveč misleč izključno na neposredno prizadeto ljudstvo.
A. JERKOV





mSBBbz _



Kumina Power, hčerka slavnega Tyrona Powerja, ki je pred sedmimi leti še tako mlad umrl, je kljub svojim komaj petnajstim letom že ubrala filmsko pot. Zanimivo je, da bo v svoji prvi vlogi in pri že omenjeni starosti igrala vlogo — prevejane zapeljivke.
uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEKATERI VIDEZI EMANCIPACIJE ZENSKE V SZ
«Nočem biti le znanstvenica, pač pa tudi ženska...»
Nekaj številk, ki konkretno povedo, kako se je sovjetska ženska uveljavila na vseh področjih - Stari pregovor o vodki in krznu je že zdavnaj mimo
Tiste države, ki so bile v zadnji vojni najbolj prizadete, so zlo vojne občutile in ga še občutijo tudi v tem, da so se po vojni znašle v stanju z velikansko razliko med številom moških in ženskih prebivalcev. Pred nedavnim smo mogli brati o nekaterih ekstremnih primerih takšnega stanja v nekaterih avstrijskih mestih, katerih vojaki so v času vojne služili v von Paulusovi vojski, ki so Jo Sovjeti obkolili in uničili v Stalingradu. Odnos med moškim m ženskim prebivalstvom v teh mestih je bil celo 1 : 1,3, 1 : 1,4 in celo več. To se pravi, da je na sto moških prišlo 130, 140 in celo več žensk. Sovjetska zveza je imela ogromno človeških žrtev in temu ustrezno je bilo stanje ob koncu vojne. Poleg tega so morale sovjetske ženske v času vojne vršiti celo vrsto služb In opravljati vrsto del, ki so se vedno smatrala kot moška v glavnem težaška dela. Zato so mogli tuji ljudje, ki so prihajali v Sovjetsko zvezo — predvsem z zahoda in z ustrezno miselnostjo — očitali sovjetskih ženskam, da niso nič ženske. Seveda so vse to pripisovali «sistemu», ki da je «ubil v ženski ženskost«. Ta «razlaga» razmer v SZ se je dolgo vlekla in sploh ni upoštevala resnične emancipacije ženske, ki je v SZ, po stoletjih podrejenosti, v kateri je živela ženska, žensko vendarle dvignila na enakopravno raven z moškim, pa čeprav se ta enakopravnost včasih izrazi tudi v kaki na videz negativni luči, če na žensko gledamo le kot na »damo« ali kaj podobnega. Zato je zanimiv članek, ki ga je pred nedavnim napisala za hamburški list «Der Spiegel« neka nemška novinarka, ki si je položaj ženske v SZ ogledala tudi iz drugačnega zornega kota. Čeprav ni vse, kar je napisala, «čisto zlato«, je vredno povzeti po njej nekaj podatkov in vtisov.
«Ko sem dopotovala v Moskvo, mi je ženska — policajka pregledala potni list, druga ženska mi
je odprla kovček, za volanom taksija, ki me je odpeljal v mesto, je prav tako sedela ženska. Ob cesti sem opazila veliko velikih portretov kozmonavtke Valentine. Delavci, ki so opravljali dela na ulici, so prav tako pripadali tako imenovanemu šibkemu spolu, podobno kot inženirji, ki so vodili gradbena dela na novih stavbah. V hotelu sta bila vratar in uradni zdravnik prav tako v krilih... Ko sem videla toliko žensk, se mi je vendarle vsilila misel, da se te niso povzpele na vodilna mesta. «Varate se, so mi rekli, uzbekistanska republika ima predsednico.«
V	Sovjetski zvezi je 120 milijonov žensk in nekaj nad 105 milijonov moških, torej 15 milijonov več žensk kot moških. Na žensko naletimo povsod: na njih odpade 47 odst. delovnega potenciala, 86 odst. zdravnikov je ženskega spola, 36 odst. industrijske delovne sile odpade na ženske, 36 odst. inženirjev je ženskega spola, 33 odst. pravnikov odpade na ženske (v ZDA je le 1 odst. inženirjev žensk in 4 odst. pravnikov), 50 odst. ravnateljskih mest v podjetjih odpade na ženske.
Ko te številke človeka začudijo, se sovjetske državljanke začudijo, «čemu se pravzaprav čudite. Naše ženske nimajo predsodkov. Vedo, da je vsako delo za družbo koristno. Poleg tega je naša ženska fizično močna. Sest milijonov in pol žensk je organiziranih v športnih društvih. Naše ženske so potolkle vse mednarodne rekorde v dviganju uteži in v metanju krogle. Naše ženske niso nežne dame.«
V	vrhovnem sovjetu v Moskvi je kar 366 poslank (v ameriškem kongresu jih sedi le 17) in v deželi, kjer je bila ženska nekoč smatrana Izključno kot služkinja, so se razmere danes temeljito spremenile in ženske «ne žrejo« moških na ameriški način, pač pa se zadovoljijo s tem, da jih vo-
Tri ameriške sonde za lov na meteorite
Proti Veneri sovjetska «Venera 3»
Moskva, 16. — Sovjetska zve-Za Je danes izstrelila proti Ve-ner> novo vesoljsko sondo «Ve-nera 3», ki Je precej podobna «Ve-rier' 2». ki so jo sovjetski strokovnjaki izstrelili proti istemu Planetu pretekli petek. Kakor po-r°ča agencija Tass, je bila «Ve-nera 2» v ponedeljek ob 18. uri en milijon 149 tisoč km oddaljena Zemlje, do svojega cilja, do Maneta Venere pa bo potrebo-Vala okoli 3 mesece in pol.
Uradno porotilo zatrjuje, da Je “lavni namen tega poskusa, zbi-rat;i nadaljnje znanstvene podatke 0 Planetu Veneri ter o kozmič-hem prostoru.
Sonda «Venera 3» tehta 960 ki-ogramov in je opremljena z znan-slvenimi napravami, ki pa niso ^se enake, kot tiste na «Venerl Sovjetska zveza je prvo sondo Proti Veneri izstreliia 12. februarja 1961, vendar je tedaj ta «avto-
matična znanstvena postaja« zgre-	», ....
'Ua svoj cilj za kakih 100.000 km. Ipreizkušnja vesoljske kabine «A-
WASHINGT0N, 16. — Ameriška vesoljska ustanova NASA sporoča, da bo 16., 17. in 18. t. m. izstrelila dve raketi sondi ter balon-sondo za proučevanje me-teoritev, ki po vsej verjetnosti prihajajo iz smeri, v kateri se nahaja ozvezdje Leva. Meteoriti izhajajo iz kraja, kjer se je »razletelo« kako nebesno telo in krožijo sedaj okoli Sonca. Naša Zemlja gre skozi njihovo krožno pot enkrat na leto, toda vsakih 33 let in 3 mesece gre naša Zemlja skozi področje, kjer so meteoriti izredno gosto posejani. NASA dodaja, da zaradi pogostih sprememb, do katerih prihaja v kroženju teh meteoritev, ni lahko reči, koliko bo teh meteoritov letos, vendar se računa, da bi v tem tednu mogli imeti pravi «dež» meteoritov.
Prva raketa-sonda bi morala zbrati meteorite, ki jih bodo analizirali ameriški, francoski, nemški, britanski, izraelski in švedski znanstveniki. Druga raketa-sonda in balon-sonda pa bosta vršila opazovanja na račun opazo-vališča Dudley.
CAP KENNEDY, 16. — Prva
polon« na zemlji je bila določena za jutri, potem ko so jo že trikrat odložili zaradi tehničnih težav. Pogonski motor bo prižgan za 15 sekund, vesoljska kapsula Pa bo pričvrščena na podstavek, ki je služil raketi «Titan II«. Ta poskus je izredne važnosti, kajti od njegovega uspeha je odvisna izstrelitev na krožno pot okoli Zemlje, ki je predvidena za
dijo. Ne odklanjajo otrok, pač pa kontrolirajo svoje materinstvo. Sredstva proti spočetju so v prosti prodaji, splav je dovoljen in je brezplačen, vendar vedno pod kontrolo zdravnikov. V večini sovjetskih mestnih občin imajo glavno besedo ženske in stari ruski pregovor «ljubil te bom kot vodko, pretepal pa kot svoj krzneni plašč, je že zdavnaj mimo.
Vojna je prenesla mnogo odgovornosti na ženske in ženske so te odgovornosti tudi ohranile. Sovjetske ženske imajo to odliko, da so energične in da nimajo rade alkoholnih pijač. Zaradi tega so postale gibalo dežele. «Mlade Rusinje so se spremenile,« so mi rekli ob prihodu v Moskvo. »Niso več podobne svojim materam.« Dekleta, ki so najpogosteje fizično bolj obilne, se trudijo, da bi se oblekle bolj elegantno in da bi dajale lep zunanji videz. Tudi pozimi, ko zapade sneg, racis nosijo čevlje z visoko peto in si kaj nerade oblečejo hlače. «V času vojne je to bila uniforma naših mater na delu,« pravijo. V frizerskih salonih je vedno veliko žensk, da bi se olepšale, na ulicah pa vedno pogosteje vidimo ženske z barvanimi lasmi in krep-po našminkanimi očmi. Ko bi Rusinje bile nekoliko bolj suhe, bi bile podobne Brigitte Bardot, ki jo občudujejo, kadar gledajo njene filme.
Kot njihove matere, hočejo mlada ruska dekleta s svojimi poklici prispeti do čim višjega položaja, vendar pa se razlikujejo od svojih mater v tem, da se nočejo odpovedati svoji ženskosti. «Ne želim biti le znanstvenica, ampak tudi ženska,« mi je rekla neka kemičarka. V razgovoru z mladenkami je ta motiv zelo pogost in bi ga mogla strniti v tole: «Me delamo kot moški, ne želimo pa, da bi nas moški smatrali le kot delovne tovarišice, pač pa tudi kot ženske: hočemo biti srečne kot ženske in to nam bo tudi uspelo.«
Te težnje se pri sovjetskih dekletih opažajo tudi na številni'/ drugih področjih, kot na primer pri tem, da so zelo vzljubile lahko glasbo, še najraje jazz, ki je v Sovjetsko zvezo priromal šele v novejšem času, ki pa zajema vedno več mladine, pogosto celo preveč. Te težnje se kažejo pri dekletih tudi tedaj, ko se možijo in se na poročnih svečanostih pojavljajo vedno pogosteje v svetlih, celo belih oblekah, kar nekoč ni bilo v navadi. Da bi nevestam bilo to možno, imajo v večjih mestih posebne trgovine, kjer neveste najdejo v ta namen vse, kar si poželijo, celo zelo razkošne poročne obleke in kar k temu pri-tiče.
«V Sovjetski zvezi se je že toliko stvari spremenilo,« zaključuje po svoje novinarka.
PO KATASTROFI LADJE «YARM0UTH CASTLE»
Obalna služba ZDA je uvedla preiskavo
Je obalna služba teritorialno kompetentna?
Ni res, da bi se moštvo ne bilo dovolj potrudilo - Ostri očitki na račun ladje
NEW YORK, 16. — 2e po prvih vesteh o pomorski katastrofi, do katere je prišlo v soboto v bližini otočja Bahamas, se je vsilil sum, da z ladjo «Yarmouth Cast-le» in njeno posadko nekaj ni bilo v redu in ameriška obalna služba je sedaj začela s preiskavo v zvezi z nesrečo, ki je terjala 85 človeških žrtev. Kakor je znano, je ladja «Yarmouth Castle« prevažala 550 turistov iz Miamija v Nassau. Ladja je vzdrževala progo med Miamijem in Nassauom, vendar ne pod ameriško, pač pa pod panamsko zastavo. In sume. ki so se pojavili, so potrdili tudi preživeli potniki.
Iz njihovih izjav se zdi, da alarmne naprave na ladji niso delovale; da potnikov niso poučili, kako naj uporabljajo protipožarne naprave. V trenutku nesreče večina turistov ni mogla najti rešilnih pasov in tudi oken, skozi katera bi se mnogi mogli rešiti, niso potniki mogli odpreti ali so jih s težavo odprli, ker so bila pred nedavnim prepleskana in jih je strjena barva lepila, da so se le s težavo dala odpreti, ali da se sploh niso dala odpreti. Morda še najhujša obtožba pa je v tem, da celo sama posadka ladje ni znala ravnati s protipožarnimi in z drugimi napravami, ki v takem trenutku pridejo v poštev.
Da bi preverili te govorice in obtožbe so trije častniki obalne straže ZDA odleteli iz Miamija v Nassau, da bi zaslišali preživele potnike in posadki dve ladij, ki sta sodelovali pri reševanju izletnikov.
Kolikor je to na eni strani razumljivo, se postavlja z druge strani vprašanje, ali imajo predstavniki obalne straže ZDA pravico zasliševati tuje posadke in potnike, ko je do nesreče — baje — prišlo izven ameriških obalnih voda, ladja «Yarmouth Castle« pa je bila registrirana v Panami in ne v ZDA. Minister za pomorske probleme v krajevni vladi Bahamas Trevor Kelly je sklical poseben sestanek, na katerem naj se prouči, ali je do katastrofe prišlo v obalnih vodah njihove kompetence ali ne, kajti od tega Je odvisno, ali so za to preverjanje pristojni organi ZDA ali ne. V zvezi s kompetenco je panamsko veleposlaništvo v Washingto-nu prepustilo organom ZDA vso pravico, da preiščejo Veliko je bilo govora tudi o moštvu ladje «Yarmouth Castle«, češ da se pri reševanju potnikov ni dobro obnašalo, toda neki častnik ameriške obalne službe je moštvo vzel v zaščito in izjavil, da so se pomorščaki ladje «Yar-mouth Castle« močno potrudili pri reševanju potnikov, pa čeprav «je bila pri tem tudi kaka izjema, kar je razumljivo«. V splošnem pa se je pri reševanju zelo izkazal pomorščak Terry Wise, ki so ga med nesrečo videli, kakQ se
Je trudil, da bi pomagal predvsem starčkom in otrokom in to ne glede na nevarnosti, ki so grozile njemu samemu.
V zvezi s to katastrofo je demokratski senator Magnusom, predsednik senatne komisije za trgovino, zahteval od ministra za trgovino, naj se tudi to ministrstvo vključi v preiskavo, ki jo vodi obalna straža. Hkrati je senator Magnusom poudaril nujnost, da spremeni v zakon, njegov predlog, ki predvideva, da še morajo tuje ladje, ki hočejo povezovati ameriška pristanišča in vzdrževati ameriške proge, prilagoditi ameriškim varnostnim normam. Podoben zakon zahteva tudi «New York Times«, ki očita obalni straži, da ni mogla uveljaviti svojih varnostnih predpisov na tujih ladjah v ameriških obalnih vodah.
Ameriška javnost je nad to nesrečo zelo ogorčena iz razloga, ker je od 85 ponesrečenih potnikov bilo kar 74 ameriških državljanov.
Ivo Andric tudi v nemški popularni izdaji
Nemška založba DTV (Deutscher Taschenbuch Verlag), ki spada med vodilne zahodnonemške založbe, je pred dnevi izdala kot 171. zvezek «Gospodično» Iva Andriča, kot 24S. zvezek pa «Travniško kroniko» istega pisatelja. Ker gre za popularno izdajo, bo tako v nemščino prevedeni Andrič prišel med zelo širok krog nemških bralcev.
OD 26. NOVEMBRA DALJE V IDRIJSKEM MUZEJU
Stalna razstava partizanske grafike
Obsegala bo okoli 60 del petnajstih slovenskih likovnikov
Idrija kot izhodišče za pomembne iMrtizanske objekte — znamenito bolnišnico Franjo, bolnišnico Porlo, tiskarno S'ovenUo --bo v svojem centru v prostorih muzeja obogatena še s stalno raz-stavo partizanske grafike. Ta bo otvorjena 26. novembra. Organiziral jo je Muzej ljudske revolucije na pobudo likovnega odbora komisije za obujanje tradic.l NOB pri predsedstvu ZZB NOV Slovenije. Razstavljeni bodo grafični listi, katerih plošče so ohranjene oz. listi iz tiska. Tako bo morda kateri od avtorjev številčno okrnjen, kajti redki dragoceni odtisi se morajo hraniti v osrednji zbirki. Kljub temu bo razstava dostojno prikazovala edinstvene dosežke partizanske grafike.
Razstava bo obsegala nad 60 del 15 avtorjev. Poleg starejših, predvojnih članov Društva likovnih umetnikov Slovenije bo zastopana še vrsta novih, dotlej neznanih imen mladih slikarjev, ki jim je šele revolucija ustvarila pogoje in utrla pot v svet umetniškega ustvarjanja. Tako se bodo ob že nekdaj znanih imenih kot so B. Jakac, F. Mihelič, N. Pirnat, D. Klemenčič-Maj, D. Vidmar, N. Vidmar in S. Kumar, pojavila še imena mladih; V. Globočnik, I. Šubic, A. Gerlovič, I. Seljak-Copič, F. Slana, J. Vidic, ter samoukov V. Jordana. J. Lajevca.
Partizanska grafika je bila oblika boja slovenskih umetnikov za svobodo. Imela je 'mnoge naloge. Ohranila nam je pozabe podobe voditeljev, borcev, ranjencev, kraje omembnih dohodkov, dokumentirala zločine okupatorjev in domačih izdajalcev, požige umore. Z deli propagandnega zna čaja je dvigala zavest borcev, jih hrabrila in spodbujala k neizprosnemu, nujnemu boju. Dela so nastajala v zelo težkih razmerah: sredi bojev, na položajih, ob premorih na pohodih, na premičnih bazah in konspirativnih točkah, pollegalnih tiskarnah, propagandnem oddelku glavnega štaba, primitivnem ateljeju centralne tehnike KPS ter ob pomanjkanju materiala. Včasih ni bilo niti dovolj primernega papirja. Linoreze so izrezovali v skrajni sili tudi z navadnimi noži ali žlebičasto žico dežnika. Po nemški ofenzivi pa je bila v Crmošnjicah preprosta tehnična delavnica (99/D), kjer so delali prve lesorezne in linorezne nože iz delov angleške letalske strojnice.
Umetniki so v grafičnih tehnikah, predvsem linorezu, nadalje lesorezu, visoki in navadni jedkanici, monotipiji ipd., ki so ie višja vrsta ter eden najžlahtnejših izrazov umetnosti, ustvarili edinstvena dela. Nekateri so po nekaj svojih najboljših del združili v cikle — mape, ki so izšle že med vojno ali tik po njej, čeprav se zdi. skoraj neverjetno, posebno tujcem, ki se ne morejo načuditi iznajdljivosti umetnikov in tehnikov v partizanskih tiskarnah.
Te mape vsekakor predstavljajo viške partizanske grafike. Naj jih samo naštejemo: «Naša borba« N. Pirnata in F. Miheliča (junij 1944, izdal GS NOV in POS, tehnika Urška 13A v Kočevskem Rogu), «V imenu Kristusovih ran« Doreta Klemenčiča-Maja (junij 1944, izdal Propagandni odsek IV. korpusa, tiskarna Doberdob), «Do-movi-ječe-gozdovi» N. Pirnata (oktober 1944, izdal GS NOV in POS, tiskarna Triglav), po vojni «Her-renvolk« V. Globočnika (maj 1945, knjižni zavod Ljubljana), eKrva-Va bratovščina» F. Miheliča (julij in avgust leta 1945, tiskarna Slovenskega poročevalca. Linorezi za ti dve mapi so nastajali že med vojno. B. Jakac je pri-
januar.
iiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiuimiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiinniiiiiiiiiu n n ih Hlinili mi iiiiiiiiiiiiuiiniiui n iiiniiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z ustrez-nimi diplomatičnimi ukrepi vam bo uspelo obiti marsikatero težkočo. Posvetite večer družini.
BIK (od 214. do 20.5.) Bodite bolj previdni v odnosih s svojimi sodelavci. Skušajte se otresti svojega občutka tesnobnosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekdo vam bo predlagal sporazum, ki bi za vas utegnil biti zelo koristen. Danes ne boste najbolje razpoloženi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potrudite se, da bi vaša stališča bila vedno Jasna. Imejte večje zaupanje v svoje sposobnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Med vami in nekim predstojnikom bo prišlo do resnega spora Branite z večjo odločnostjo svojo zakonsko srečo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste z uspehom obvarovali tako svoje lastne kot tudi nekatere tuje interese. V razvoju neke srčne zadeve bo prišlo do zastoja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uporabite svojo domiselnost bolje kot vam je to uspelo doslej. Izpolnili boste neko obljubo, ki ste jo bili dali dragi osebi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste resno vzeli v pretres neko ponudbo, ki ste jo doslej zanemarili. Neko pristno prijateljstvo vam bo omogočilo dosego moralne-
ga ravnovesja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen je uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo z javnimi posli. Spremenljivo razpoloženje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Priporočljiva je sleherna pobuda, vendar pri tem ne podcenjujte svo jih nasprotnikov. Odnosi med zakonci ne bodo najboljši.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lotite se nekaterih nepredvidenih poslov s pomočjo že preizkušenih sredstev. Pomagajte svojim najožjim sorodnikom pri reševanju nekega resnega vprašanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh ki ste ga bili dosegli z združenimi močmi, bo še bolj utrdil vaš smisel za sodelovanje. Sreča in blagosta- j nje v družini.	'
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov narodne; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba s filmov; 17.00 Ansambel «The Jets«; 17.25 Radio za šole; 17.45 Luigi Cortese: Cln-que pezzi, op. 45; 18.05 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Orkestri; 20.00 Šport; 20.35 Z ital. festivalov popevk; 21.00 Koncert skladb Jana Sibeliusa; 22.00 Musiča sprint; 22.40 Dante in glasba njegove dobe.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Bergova opera «Wozzeck» — prvo dejanje; 14.15 Sodobna furlanska poezija; 14.30 Orkester p.v. C. Pacchiorija.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Pesem za pesmijo; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče «Durium»; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja stran; 17.15 Violinistka Fernanda Selvaggio; 17.45 Zbor »Antonio Illersberg«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Louis Armstrong; 22.35 Skladbe Matije Bravničarja in Blaža Arniča,
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Na sporedu Brottove skladbe; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi
pravljal zbirko portretov v visoki jedkanici, I. Šubic va zbirko prizorov iz partizanskega življenja v linorezu, kar pa jima ni uspelo izdati. Tudi D. Vidmar je ustvaril lepo zbirko motivov v linorezu in tnonotipiji, nekoliko manj linorezov pa je uspelo ohraniti Nandetu Vidmarju in mlajšim. Edini avtor, zastopan z grafikami iz taborišča, je Stane Kumar.
Številne so tudi ilustracije bogatega partizanskega tiska, tako periodične literature, letakov, lepakov in to že od prvih skromnih začetkov v letu 1941, od dela v ilegali, do organiziranega dela na osvobojenem ozemlju, da ne omenjamo osebnih izpovedi umetnikov. Od likovno zajetnejših del bi omenili še Prešernovo «Zdravljico», ki jo je s celostranskimi linorezi opremil mlad slikar, takrat še samouk Janez Vidic, z vinjetami pa arhitekt Marjan Sorli-Janez Viher. Ta naj-bogatejši primer tiska je izdal POOF za Gorenjsko leta 1944 ob stoletnici Prešernove eZdravljices, tiskala pa tiskarna Trilof.
Doba NOB je tako dokumentirana z likovnega področja od skoraj vseh strani. To pa zaradi odziva likovnih umetnikov v obrambo domovine.
Nekaj najpomembnejših umet-
Božidar Jakac — Istrski bombaš
(visoka jedkanica iz leta 1944)
nikov se je priključilo NOB že leta 1941, 1942 pa je že dobra tretjina sodelovala v ilegalnem delu, ostali pa so povečini bili n okupatorjevih zaporih in taboriščih. Pravi preokret za partizan, sko grafiko pa je nastal po kapitulaciji Italije. Tik pred njo in po njej je prišlo v partizane še mnogo umetnikov, med njimi večina onih iz italijanskih koncentracijskih taborišč. Takrat se je na o-svobojenem ozemlju pričela že omenjena nenavadna delavnost u-me tnikov.
Kljub nemogočim razmeram, v katerih je partizanska grafika nastajala, je nadvse častno izvršila svoje poslanstvo ter 2a vedno o-majala rek «Inter arma silent mu-sae^». Nastala so dela, kakršnih kronika vojnih dni po navadi ne pozna in zaman iščemo podobnih v naši preteklosti in na svetu sploh. Morda so prav omenjene okolnosti povzročile, da so ta dela tako značilna, iskrena in prisrčna, predvsem pa tako samozavestno borbena. Saj so umetniki sami doživljali, čutili, verjeli v to, kar so ustvarili. Nastala je umetnost, ki je glasnica časa, kakršen ni še dotlej nikoli prihrumel nad slovenski narod. Obogatila je našo likovno zakladnico z novimi, kvalitetnimi deli.
Upamo, da se boste lahko o tem sami prepričali ob obisku razstave.

SREDA, 17. NOVEMBRA 1965
čas; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Beethovnova sonata št. 1; 11.45 Godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Mortieri-jeve skladbe; 17.25 Miaskowski: Simfonija št. 27; 18.00 Luigi Preti: «Giovinezza, giovinezza«; 18.30 Modema klavirska glasba; 18.45 Neapeljske pesmi; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Orkestri; 21.00 Mednarodni forum; 22.00 G. Cas-sieri: «Pensione Scilla«.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Mali koncert; 11.15 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Najnovejše pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Ital. in švicarska radiotelevizija: «Evropsko uredništvo«; 21.00 Univerzitetne fakultete in poklici; 21.40 Festival Severnega morja; Italija, Holandska, Belgija, Jugoslavija.
III. program
18.30	Filmski pregled; 18.45 Bu-sonijeve skladbe; 19.30 Liszt in Bartok; 20.30 Revija revij; 20.40 Debussyjeve skladbe; 21.30 Petras-sijev Koncert št. 5; 21.55 Pisatelj Italo Svevo; 22.45 Dante in glasba njegove dobe.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; — Zgodbe o živalih; 9.10 Z mladinskega festivala v Celju 1965; 9.30 V svetu lahke
glasbe; 10.15 Sopranistka O. Otta in violinist R. Klopčič; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Naši solisti v Mozartovem «Don Juanu«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz narodne zakladnice;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermez-zo; 15.30 Koncert pihalne godbe;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Iz Bartbkovega ustvarjanja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Kitara v ritmu; 20.10-22.50 R. Wagner: «Večni mornar«, opera; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30	šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV razprave; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La prova del nove« s sodelovanjem Walterja Chiarija; 22.15 Prireditve med tednom; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Ital. pripovedništvo iz odporniške dobe —■ Mario Tobino: «11 clandestino«.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko, 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Leteči dedek; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Jesenski in-termezzo — zabavno-glasb. oddaja;
21.30	Pogovori o slovenščini; 21.55 Zadnja poročila.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Predsednik deželne vlade Berzanti zagotovlja pomoč potrebam Gorice
V Novi Gorili danes razgovori med delegacijama Gorice in Nove Gorice
VESTI IZ TRŽIČA
VPortorosegi bodo razložili 2.500 km cevi za naftovod
Priprava za sejo občinskega sveta
PRVENSTVO MOŠKE A LIGE
Samo trojica še na vrhu
Vodeča četverka se je spremenila v trojico. To Je najvažnejša vest nedeljskega kola italijanskega prvenstva košarkarske A lige. Po štirih kolih je bila tudi Djuričeva peterka prisiljena okusiti grenkobo poraza. Njena nepremagljivost se je zrušila na igrišču padov-ske Petrarce. Dvoboj med tema dvema ekipama, ki je bil clou srečanje teka gola, je potekal po pred-
KOŠARKA
ATLETIKA___
Danes bo prvi uradni sestanek med predstavniki občinske uprave v Gorici in Novi Gorici. Sestane« bo na sedežu občinske skupščine Nova Gorica. Z naše strani mu bodo prisostvovali župan Michele Martina, odbornik za higieno in zdravstvo dr. Tullio Tomassich, odbornik za mestno policijo Ferruccio Fantini ter odbornik za šolstvo, mladino in šport Giuseppe Agati; spremljala jih bosta še generalni tajnik občine dr. Ottavio Palin in pa posebni tajnik Celso Macor. Delegacijo občine Nova Gorica bo vodil predsednik občinske skupščine dr. Jožko Štrukelj, sestavljali pa Jo bodo še naslednji člani: podpredsednik Furlan, svetnik dr. Rutar. tajnik Vidmar, predstavnik ko. misije za urbanistiko inž. Vuga in načelnik urada za informacije Nanut. Na sestanku bodo v splošnih oorisih proučili nekatera najvažnejša vprašanja; začel se bo ob 10 uri.
Vest o odhodu delegacije občine Gorica na današnje pogovore v Novo Gorico, Je sporočil tisku gori-ški občinski odbor; o tem sestanku so razpravljali na ponedeljski seji.
V začetku obravnave gospodarskih vprašanj je župan prečital pismo deželnega predsednika Ber-zantija, s katerim odgovarja na zahteve Gorice o njenih najvažnejših vprašanjih. Predsednik objektivno obravnava potrebe pokrajinskega središča, ki izhajajo iz geografskega položaja, ter psihološke posledice vojaških služnosti. Dežela se bo v glavnem zavzela za obnovo proste cone s tistimi spremembami, ki se bodo smatrale za potrebne, da se dosežejo predpostavljeni cilji; podprla bo ustanovitev industrijske cone, da se okrepi ekonomski sistem, oškodovan zaradi krize tekstilnega in metal-mehaničnega sektorja. Vloga Gorice v deželnem kontekstu je v njeni posredniški vlogi med furlansko
Kino
v (Dorici
CORSO. 17.00:	«La donna č uno
spettacolo«. Kinemaskopskl dokumentarni film v barvah in v črno belem. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.30: «Un’idea per un de-litto«, J. Hunter in A. Francis. Cmobell film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16. - 22.30: «Ope. razione Love«, Sean Coruiery in Lana Turner; čmobeli ameriški film v vistavizionu.
VITTORIA. 17.15: »Operazione Ti-ziano», V. Campbell in P. Maee; jugoslovanski kinemaskopski film.
CENTRALE. 17.00: «11 tenente di-namite«, A. Murphy in J. Evans. Ameriški film tehnikolor.
v Ronkah
RIO. «Un dollaro bucato«, Mont-gomery Ward. Cinemascope v barvah.
EXCELSIOR. «Due mafflosl nel Far West», Franco Franchi in C. Ingrassia.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 6,8 stopinje ob 14.20, najnižja 1 stopinja nad ničlo; povprečne vlage 60 od sto. Temperatura je bila izmerjena na goriškem letališču. V severnem delu mesta je bilo eno ali tudi dve stopinji pod ničlo. Led se Je stalil komaj popoldne.
nižino in Slovenijo. To vlogo poudarja dežela s finansiranjem avtomobilske ceste Villesse - Gorica. Dr. Berzanti je dejal, da bodo navedene zahteve, zlasti kar zadeva industrijski razvoj, primemo podprte. Zavoljo tega je pozval župana, naj s pristojnimi odborništvi pripravi tehnične in pravne utemeljitve.
O ekonomskih vprašanjih je na seji odbora obsežno poročal odbornik Zuccalli, ki je govoril zlasti o možnostih industrijskega razvoja, kar predstavlja osnovno perspektivo za dvig našega mesta. Obravnaval je nadalje ustanovitev konzorcija med ustanovami, da se dobijo zemljišča za izgradnjo os-
Mladlnskl kriminal, o katerem se v zadnjem času vse preveč sliši po svetu, je zajel tudi Goriško. Na sodišču smo že imeli več primerov mladoletnikov, ki so se morali zagovarjati zaradi kriminalnih podvigov. Najbolj žalosten primer pa so nedvomno tatinski podvigi komaj 20-letnega Lorisa Marinija iz Moše, Ul. Gorizia 22, ki so ga karabinjer-ji preiskovalnega oddelka (nucleo investigativo) iz Gorice, spravili pod ključ dne 18. preteklega oktobra. V zapisniku, ki spremlja njegovo aretacijo, je rečeno, Ja Je Marini sam izvršil 25 vlomov in 8 poskusov vlomov, v družbi s svojimi soobtoženci pa nadaljnjih 17 vlomov in dva izjalovljena poskusa.
Pa pojdimo po vrsti, že od poletja 1{>59 sp, neznanci , izvedli celo vrsto vlomov v zasebna stanovanja in javne ustanove, med katerimi so tudi cerkve. Vlomi, odnosno tatvine, so se omejevali na ožje področje v Moši, Kaprivi, Slovrencu, Krminu in Gorici. Ko so letos avgusta ustanovili poseben preiskovalni oddelek pri karabinjerjih iz Ul. Sauro v Gorici, mu je bila poverjena tudi preiskava o teh vlomih in krajah. Spočetka niso mogli najti nikakega sledu in tatvine so se nadaljevale. Končno so spoznali, da so se vršile tatvine povečini v vilah in hišah novejše gradnje. Tudi je tehnika tatvin pokazala, da morajo biti vlomilci dobri poznavalci stanovanj. Tako so sklepali, da morajo biti tatovi med tistimi, ki so delali v takih stanovanjih in med drugimi Je padel sum tudi na parke tar je.
V Moši ima samostojno parketar-sko podjetje ode Lorisa Marinija in tudi on sam Je zadnja leta delal z očetom. Zato Je sum padel nanj. Ker pa Je šel dne 9. septembra letos k vojakom, so že mislili počakati s preiskavo proti njemu. Potem so mu pri vojaškem poveljstvu oktobra meseca izposlovali izreden dopust, med katerim so zasledovali vsako njegovo kretnjo ter tako dobili nove dokaze o njegovi krivdi. Na osnovi teh dokazov so ga 18. oktobra aretirali in kmalu potem drugega za drugim tudi njegove štiri pomagače. Ti so bili: 19-letnl Giorgio Russian iz Moše, Ul.
novnih industrijskih naprav. Kar zadeva obnovo proste cone, je poslanec Zuccalli omenil tudi nasprotovanja krogov Skupnega evropske, ga tržišča, da bi se prosta cona obnovila takšna, kakršna Je sedaj. Odborniki so nadalje proučili možnost ustanovitve razstavišča v mest. nem središču v obliki borznega trga s pisalnimi stroji «telescrlven-te«. Zelo važna v tem pogledu Je okrepitev železniških naprav, od katerih občina ne odstopa, ter vztraja, da se skozi Gorico ne vzdržuje železniški promet samo na-sproti Jugoslaviji, ampak tudi s tretjimi državami. Končno so razpravljali o oblikah industrijskega sodelovanja s Slovenijo.
Codelli 9, 18-ietni Fulvio Braidotti, 18-letni Giorgio Perabb ter komaj 16-letni L. M., ki so tudi vsi iz Moše. Kot rečeno pa so imeli vsi ti štirje le postransko vlogo, ker je večino tatvin izvedel Marini sam, in kjer so mu pomagali je bil vedno samo po eden in še takrat le kot straža pred hišo ter mu je Marini odstopil manjši del plena. Zanimivo je, da jim je dajal vedno samo denar, ne pa dragocenosti, ki jih Je pridržal zase.
Med prvimi tatvinami Je Junija 1959 pri letalskem podčastniku En-zu Vaschi v Kaprivi odnesel 108 tisoč lir v denarju. Marini je kradel tudi v neki vili, kjer je bila občasno za čuvarico njegova mati, ki o sinovih tatvinah ni vedela ničesar. i m,, i .
Med večjimi tatvinami naj orne nimo ono v zavodu za vojne sirote v Kaprivi za 265 tisoč lir v raznem blagu; Antoniu Turusu Je odnesel v Slovrencu 130 tisoč lir v denarju, upokojenki Ani Visintin iz Krmina 60 tisoč lir, ki so predstavljale njeno pokojnino, katero je malo prej dvignila; Marini, ki je oprezoval ter vedel za ta denar, je izkoristil njeno trenutno odsotnost ter sredi dneva vdrl v hišo in odnesel ves denar. V Ul. Re pr* Madonnini je odnesel 80 tisoč lir iz hiše Ljudmile Križnič, v Ločniku pa je Ferruciu Ambrosiju odnesel kar za 100 tisoč lir cementnih ploščic, ki jih je odpeljal z giardine-to; Fulgidu De Belli v Krminu je odnesel za 300 tisoč lir vrednost) Pri vseh podvigih Je bilo ukradenega za skoro 3 milijone denarja ni vloga.
Kot rečeno Marini ni prizanese) niti cerkvam in so znane kar tri tatvine v cerkvi v Moši, kjer je ponavadi nosil pri procesiji cerkveno bandero in po svečanosti kradel v cerkvi, vlomil je tudi v cerkvene nabiralnike v Ločniku.
Vkljub skrbni preiskavi skoro v nobenem primeru niso našh ukradenega blaga in predvsem ne zlata in dragocenosti. Tega Je Marini vedno pridržal zase in sumijo, da ga je spravljal tudi v inozemstvo. Sam je šel večkrat s prepustnico čez mejo in zadnjič je bil v Sloveniji 5. septembra.
V pristanišču Portorosega bodn razkladali posebne jeklene cevi za naftovod Trst-Bavarska, ki jih izdelujejo v jeklarni v Tirantu. V ta namen so že pripeljali v pristanišče tri posebne splave za razkladanje cevi z ladij. Po pr/ih vesteh, naj bi pripeljali prve cevi še pred koncem tega leta. V celoti gre za okrog 2500 km cevi, ki jih bodo razmestili na obsežnem prostoru v bližini tovarne Sol'r.y. kjer bodo uredili tudi montažno delavnico. S tem bodo vsaj za kratek čas lahko zaposlili nekaj brezposelnih iz Tržiča.
Tržiški župan Romani in drugi člani delegacije se bodo vrnili iz Rima jutri zvečer. Župan bo poročal o intervencijah v Rimu na seji občinskega sveta, ki bo verjetno prve dni prihodnjega tedna. V petek pa se bodo sestali na-
sedaj je Marini še vedno v zaporu in ob zaključku preiskave bo preiskovalni sodnik odločil, ali ga bodo pridržali do sodne razprave, ali pa ga bodo pustili na začasno svobodo do procesa. Druge štiri sokrivce, ki imajo le bolj postransko vlogo, so pustili na začasni svobodi. Omenimo naj še, da je Manni obtožen tudi nošnje orožja brez o-rožnega lista, ker so pri njem dobili samokres. V preiskavi mu je bilo usodno tudi poznanstvo z raznim dekleti, in eni izmed jih ie zaupal nekatere svoje tatinske podvige, ki so prišli potem na huo policiji.
Pri preiskavi so sodelovali tudi karabinjerji iz Kaprive, Slovrenca in Ločnika ter policija iz Krmina.
Nesreča šoferja v podgorski tovarni
V podgorski tekstilni tovarni se je včeraj v prvih popoldanskih u-rah poškodoval 27-letni Giovanni Rota, šofer iz Pavie, ki se je s tovornjakom pripeljal v podjetje. V kabini se je z glavo udaril v motorček za poganjanje metlic na vetrni šipi. V bolnišnici so mu rhno obvezali; okreval bo v 7 dneh
Na delu se je ponesrečil
Prejšnji dan dopoldne se je ponesrečil na delu pri podjetju Pic-cotti v Ul. Baiamonti v Gorici 42-letni delavec Carlo Vidoz iz Ulice Persoglia 20. Ko Je hotel pognati zaganjač pri tovornjaku, si je zlomil desno koleno. Danes ob 18.30 so ga z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni.
Ogenj na pokvarjeni plinski cevki
Prišel je čas mraza in njegovega preganjanja. Ottone Turus iz Moše je imel pri tem nekoliko smole, ker se mu je vžgala pokvarjena gumijasta cev za plinsko jeklenko. Nastal Je požar, ki je zahteval posredovanje gasilcev iz Gorice; .'kodo cenijo na okoli 10.000 lir.
čelniki strank, da bi se pogovorili o predlogu, ki naj ga stavijo občinskemu svetu t;lede 330 delavcev iz ladjedelnice, ki so bili premeščeni v Trst Obravnav di bodo tudi splošno gospodarsko stanje / Tržiču.
Razdeljevanje čekov prizadetim kmetom v Števerjanu
Od Jutri dalje bodo na občini v Steverjanu razdeljevali čeke kmetovalcem, ki so letos utrpeli škodo zaradi slabega vremena. Finančno pomoč, ki jo Je dala pokrajinska uprava, bodo v občini Steverjan prejele 103 družine; zanje je namenjenih 1.080.000 lir. Družinski poglavar bo prejel po pet tisoč, drugi člani pa skoraj po dva. Čeke bodo mogli kmetovalci od Jutrišnjega dne dalje vnovčiti na banki v Gorici.
Danes na RTV Ljubljana osemletka iz Šempetra
Danes bo na televizijskem programu iz Ljubljane pionirska oddaja, v kateri bodo nastopile razne šole Slovenije. Med temi bo tudi osemletka iz Šempetra pri Novi Gorici, ki bo nastopila z nekaj nad pet minut trajajočo točko, sestavljeno iz glasbenega in baletnega dela. Profesor glasbene šole v Šempetru Severin Marvin je za nastop pripravil orkester glasbene šole; spremljal plesalce in plesalke o-semletke, ki jih je pripravila g. Nada Križmančičeva in Gorice. Oddaja bo na sporedu med 18. in 19. uro.
Aretacija avtomobilista ki je do smrti povozil pešca
Policija iz Čedada Je aretirala 24-letnega Nerea Macorja iz San Giovanni al Natisone, ki je v nedeljo zvečer okrog 22.30 povozil na cesti pri Čedadu 26-letnega Maria Servadia iz Gagliana, ko se je vračal peš domov. Macor je s svojim vozilom podrl Servadia potem pa se ni ustavil, da bi mu pomagal, ampak je z ugasnjenimi lučmi pobegnil. Servadio je še isti dan podlegel poškodbam v čedadski bolnišnici.
Avto zavozil s ceste pri Jamljah
Včeraj popoldne okrog 15. ure se je peljal 22-letni Odorico Marzio s Trga Cavour 12 s prijateljem Sal-vatorejem Monico z avtom fiat 750 po cesti pri Jamljah. Na zloglasnem smrtnem ovinku je avto zavozil s ceste in zadel ob obramb, ni zid. Pri udarcu se je Marzio ranil na bradi. V goriški civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, okreval bo v devetih dneh.
Malenkostno trčenje vozil v Garibaldijevi ulici
Opoldne sta v Garibaldijevi ulici, pred Verdijevim kinom, malce trčila fiat 600 don Vittoria Togniuttija, starega 65 let, bivajočega v Ul. Nie-vo 21 in appie 25-letnega Maria Ventina s Tržaške ceste 279. Don Togniutti je z vzvratno vožnjo zapeljal s parkirnega prostora ter trčil ob appio, ki se je pripeljala iz Ul. Diaz. Na appii je nastala malenkostna škoda. Voznika sta poklicala prometno policijo, ki je popisala nastanek nesreče.
videnih tirih. Obe ekipi sta bili željni zmage in jasno je bilo tudi opaziti oster taktični boj med trenerjema, ki sta uporabila vse ko-šarkarske ukane, da bi onemogočila igro nasprotne peterke. Ce smo pravični, moramo zabeležiti točko v korist beneškega vodje a vsa njegova prizadevanja niso pripomogla ekipi do uspeha, ker je v nasprotnih vrstah prišla do polnega izraza osebnost Američana Moe-ja, ki je sam prinesel polovico točk. Košarka je neisprosen šport, zahteva poraz enega izmed tekmecev. To pot je usoda določila Re. yer, ki pa bo v nadaljevanju pr-venshtva imel še veliko prilik, da pokaže svojo letošnjo formo.
Na drugi starni pa ostane Petrar-ca še vedno prilepljena Simmen-thalu in Ignisu na čelu lestvice. Slednja ekipa je brez težav odpravila rimsko Stello Azzurro, ki dolguje ta poraz pomanjkanju dobrih strelcev iz daljave.
Simmenthal pa je moral privleči na dan vse svoje orožje, da je strl odpor Candyja. Nastop Bolonjča-
nov nas res preseneča. Pred osmimi dnevi so namreč klonili pred domačo publiko ter dovolili Petrar-ci, da odnese obe točki. Sedaj pa so v Milanu zaigrali kot v svojih najboljših dneh ter v nekaterih tre. nutkih dali misliti na nepričakovan, njim koristen zaključek.
Popolnoma nepredviden rezultat pa je prišel iz Bologne. Domača Alcisa je prepustila obe točki gostujoči petorki AirOnestk, ki je na. stopila brez svojega kapetana Gat-tija. Po lepih, čeprav ne preveč posrečenih nastopih, Je bilo pričakovati uspeh domačih igralcev, ki pa niso znali izkoristiti dobre prilike, kljub temu, da so po prvem del utekme vodili s precejšnjim naskokom.
Zelo ostre borbe so se odvijale naostalih dveh igriščih. V Bielli Je Partenope z odločnim finišem skoro dohitela domačine, ki so le za las uspešno zaključili dvoboj. Pe-saro je bil v Cantuju že skoro na tem, da istrže domači Oransodi prvo zmago.
PARIZ, 16. — Francoz Michel^ J»-zy je nocoj pretekel 1000 m v 2’21 > s čimer je še enkrat izboljšal naj boljši čas «indoor« na svetu, ki J njemu pripadal z 2’21”6.
mi mi -
KOELN, 16. — V povratni tekmi za pokal sejemskih mest je Koeln premagal z 2:0 solunski Aris in s« uvrstil v tretje kolo.
* * •
LIVERPOOL, 16. — Everton J® premagal z 2:1 madžarsko enajsto-rico Ujpest Dozsa. Madžarska e' najstorica, ki je v prvi tekmi zmagala s 3:0, se Je uvrstila v tretja kolo turnirja za pokal sejemskui mest.
Odbojka v Gorici za Memorial M. Filej
Včeraj Je bil v telovadnici o® Catterinijevem trgu v okviru (|M0' moriala M Filej« prvi dan turnirja v odbojki. Ob številni udeležb navijačev so odigrali štiri tekme. Za pokal se bori pet moštev. Izia so naslednji:
Pevma : Gorica (sever) 2:0 (15:*’ 15:9).
Alojzijevišče : Steverjan 2:0 (15:5. 15:11).
Skavti : Gorica (sever) 2:0 (15:5. 16:14).
Pevma:Steverjan 2:0 (15:3, 15.13’-Tekme se bodo nadaljevale jutri, v četrtek zvečer ob 20. uri.
I. PATRIZIO
ZANIMIVO IN POUČNO PREDAVANJE PROF. PAVLETIČA V SK
v
Športu v zamejstvu mesto ki mu upravičeno pripada
Osnovne šole bi morale biti, kar žal ni, vir množičnosti
Slovenski klub je letos prvič vnesel med predavanja ob torkih tudi zelo zanimivo in obenem poučno snov o problematiki slovenskega zamejskega športa. Predavanje je brez nepotrebnih fraz, a zato tem bolj jasno pripravil prof. Bojan Pavletič, ki se je uvodoma vprašal, kaj je pravzaprav šport. Nekateri menijo, da je to nekak žogobrc ali pa fizični nastop, ki ne nudi ničesar in zato ni niti koristen. To mnenje Je treba zavreči, saj so že skoraj povsod razumeli pomen športnega udejstvovanja, ki igra v rednem življenju že veliko vlogo. Vse sodobne države uvajajo telesno kulturo v šole vseh stopenj do univerz in kar je najvažnejše obstajajo visoke šole za telesno kulturo. Lahko se reče, da je šport dosegel nivo znanosti: z njim in sploh s športnikom se morajo danes baviti pedagogi, zdravniki, psihologi itd. Prav zaradi tega, ker je šport potreben, danes vedno globlje prodira v vse sloje in se, kar je najvažnejše, tudi uveljavlja.
Po splošnem uvodu o športu in o pomenu te zvrsti življenja človeka, je predavatelj postavil poslu, šalcem vprašanje, če smo upravičeni gojiti šport v zamejstvu in če je šport sploh potreben pri nas.
Njegov odgovor je bil kategoričen:	popolnoma upravičeno, saj
današnjo športno udejstvovanje dosega že nivo ostalih dejavnosti. Potreben pa je še posebno zato, da se mi kot manjšina izkažemo in potrdimo našo prisotnost.
Sedaj pa se poraja problematika in z njo težave. Kje naj se slovenska mladina udejstvuje? V slovenskih ali italijanskih društvih? Načelno smo zato, da se športniki vključijo v slovenske klube, pa čeprav moramo dopuščati, da se drugi udejstvujejo, če slovenska društva ne gojijo posameznih panog (glej Goričana Uršiča), v italijanskih S tem nočemo zganjati na cionalizem, ker udejstvovanje v slovenskih klubih ni noben nacio-
nalizem. Nasprotno: lahko trdimo, da slovenske atlete spoštujejo kot take, jih cenijo in jim nudijo, zaradi organizatorskih in drugih sposobnosti, mesto v odborih posameznih zvez. Drugo vprašanje pa je, če moramo Slovenci organizirati samostojna tekmovanja ali Ce se moramo vpisati v CONI. Predavatelj je priportiriil, da ' prevladuje pravilno mnenje, da se ne smemo izolirati, ker ne bi prišlo do koristnega stika med mladino obeh etničnih skupin. Kljub temu pa je koristno, kar so pokazali športni tedni, da se tudi slovenska društva pomerijo med seboj.
športno udejstvovanje v zamej stvu je sploh posejano z raznimi vprašanji. Naj gojimo reprezentančna društva (tu je predavatelj mislil na vse zamejstvo) ali predstavniška, to je na ideološki podlagi ustanovljena društva. Slednja bi prav gotovo opredelila našo mla. dino na manjša društva, razcepila bi sile in ne bi rodila sadov. Primer je Gorica, kjer športniki niso prišli do tega, da bi govorili skupni jezik. Prav zaradi tega društva tudi samo životarijo. Množičnost ali kakovost? je novo vprašanje. Sicer je eno združeno z drugim, a dejstvo je, da mora vsako slovensko društvo vsem odpreti vrata. Kakovost pride kasneje na plan. Sicer je tudi res, da kvalitetni šport zahteva ogromnega denarja in predvsem tehničnega kadra, ki ga pri nas močno pogrešamo. Prof. Pavletič se je nato dotaknil najbolj perečega vprašanja pri nas: vir množičnosti, Je pripomnil predavatelj, bi morale biti naše osnovne Sole. Zal pa se na naših šolah ne telovadi kot n pr. to množično izvajajo v Jugoslaviji. In če ne bomo rešili tega problema, bo naš šport vedno šepal. Tu pa je treba poudariti, da nekateri starši preozko gledajo na ta pro. blem. Ti bi morali z vesellem pozdravljati vključitev sina ali hčere v kako športno društvo, ki vse-
stransko vzgaja mladino. Prof. P® letič se je dotaknil tudi kodljiveg vprašanja — rakava rana našeg življenja na vseh področjih — najti materialna sredstva, da P magamo društvom na noge. gati bi se morali sami in vsak venec bi moral prispevati .nekaj * utrditev te športne stavbe. TO J" dolžnost vseh zamejskih Slovencev.
In končno vprašanje, ki je pt®£ zaprav jedro in cilj vsega športnega delovanja: k čemu težimo?
Predvsem, je poudaril prof. P®’" letič, naša društva skrbijo za vzg ' jo, za družabnost, za zabavo in “J-di za naš obstoj. Ker mladina 1J“| bi in si želi športa, je to najbolje prijem, da jo privabimo v nas sredo. In prav zaradi teh visoKin ciljev je treba vložiti v zamejsko šport veliko več napora. Športu J treba pač priznati mesto, ki m tudi pripada.
Prof. Turina se Je zahvalil predavatelju v imenu Slovenskega kluba in je obenem voščil športnemu združenju Bor še obilo uspehov. Debata, ki se je razvila po predavanju, se Je vrtela predvsem o pomanjkljivosti šolske telovadbe m Jože Cesar je celo predlagal, d® bi pozvali starše, naj bi se globlje posvetili temu problemu vzgo je otrok. Predsednik Bora Dušan Košuta je omenil, da smo Slovenci dali celo evropske prvake v veslanju in prav zaradi tega Je šk» da. da nimamo sredstev za vzdrževanja raznih odsekov. Omenil je. da je trenutno najbolj pereče vpra. Janje telovadnice in tekmovalni" prostorov. Zaradi tega Je gradnja novega objekta nujna in za njo Di moral prispevati vsak Slovenec * zamejstvu. K Desedi se je oglasu tudi dr. Hlavaty, ki je prišel do zaključka, da športu ne moremo več stati ob strani. Za nas šport v zamejstvu ne samo kreni telo m duha, temveč vzgaja mladino v poštene Slovence. Zato moramo priznati športu važnost ki mu gre.

V MOŠI SO ARETIRALI NEVARNEGA TATU
Komaj 20‘Ietni vlomilec zagrešil nad 42 vlomov v okolici Gorice
Nagradni dopust ga je spravil v zapor - Upokojenki iz Krmina odnesel vso pokojnino Med procesijo je nosil bandero, potem pa kradel v cerkvi - Ali je šlo ukradeno zlato čez mejo? - Usodno znanje z dekleti
JOSIP JURČIČ:	18.
LEPA VIDA
Čakal je dva, tri dni, pet dnd, teden. To je bil strahovito dolg čas, vsak dan leto in več.
Antona ni bilo.
župnik je postajal od dne do dne bledejSi. Poslal Je posle v Trst pozvedovat.
Cez Štirinajst dni je dobil pismo.
Nesel Je pismo Vidi, zaničljivo jo Je pogledal, oh tako, kakor ta zmerom dobri obraz nikdar pogledati ni znal, vrgel ji pismo pod noge na tla in rekel:
«Ne boj se, ženska, nič hudega ti ne bode storil tvoj mož, ne more ti več, ti si mu vse.»
S temi besedami se obme in odide.
Vida se hlastno pripogne po pismo, a ko ga ima v roki, trese se vsa, ne upa si pogledati, kaj je v njem. Nazadnje bere, bere, bere, pismo ji odpade na tla, počasi vzdigne obe roki in objame svojo lepo žarečo glavo, pa zavriska tako strahovito, da se je razleglo po vsem Samorodovem dvorcu, potem pa se zgrudi.
Enaindvajseto poglavje
Adrijansko morje Je letalo gladko in svetlo v večernem Jesenskem soncu, krasen pogled z vzvišene kraške obale. Člo-
vek bi bil ta prizor gledal in se ga nagledati ne mogel, pa rekel: je, lep je ta svet, radujmo se ga, dokler živimo, saj dolgo ne bomo in, kadar nas ne bode, veselili se ga bodo drugi, če bodo pametni.
Ali Samorodov ovčar Stoklas nt gledal velikanske podobe gladkega morskega lica v večernem jesenskem soncu. Koracal je za ovcami, ki so se pasle pred njim med skalovjem po borni travi, pa skoro ničesar ni videl, ne svoje ljubljenke velike bige, ki je zadnja mlade imela, ne najmlajše backe, posebno ljube, ne starega ovna, na katerega je imel sicer posebno pozorno oko, ker znal je njegovo čredo zapeljevati. Ničesar ni videl kot zadnjim ovcam repe in časi malo hrbta pa svojega psička, ki ga je žalostno hodil gledat, kakor bi hotel vprašati: «Kaj ti je, Stoklasek, suha goba, kaj jokaš? Glej, ti in solza, to se ne sklada, kdo bi dejal, da si tak?» In tam za skalami se oglasi znani klic «hoJ-hoJ!» Vselej Je znal Stoklasek odgovoriti preko skal in dupel še z lepšim «hoj-hoj!» Ali danes mu je tako grlo zadrgavalo, tako goltanec davilo, glas jemalo, sapo zapiralo, da še s psom govoriti ni mogel ne z veliko bigo, kako še da bi zaukal, da bi slišal sosednji pastir ovac najemnikovih na Basnigojevini.
Ali ravno ker mu je v njegovi žalosti treba bilo človeka in ker ga Je tudi prijatelj ovčar zopetno klical, začne svoje ovce poganjati navzgor proti njemu, oni pa svoje poganja dol. Pa danes Stoklasek ni srdito bičal svoji jati debelih, malo občutnih kožuhov, temveč pomalo in mehko Je padal sukani jermen po ovčjih hrbteh kakor lahak opomin ali pastirska prošnja: stopi, stopi, živalica, dve pedi naprej! Ko sta blizu prignala drug do drugega, pustita čredo ter se bližata kakor dve vojskovodji v Agamemnonovem času, psa sta Jima za pobočnika.
«Sedi no, da kaj poveš. Kaj Je vendar doli pri vas na Sa morodini? Čudno govore in pripovedujejo. Je li res, da ni gospodarja več? Da so ga ujeli tisti grdi, hudi zamorci in da ga
ne dadč več od sebe, temveč ga bodo živega na raženj deli in pekli, zato ker jim je žena njegova ušla?« vpraša sosednji ovčar Stoklasa, ko je bil do njega prišepal in trdo na trda tla sel, kakor da bi se na mehko blazino spustil.
«Zamorci?» vpraša poslednji, «ne, kajpa! Kdo Je dejal, da je med zamorce pal? Med Lahe je pal, Lahe, tam med one onkraj morja, in nikoli več ga ne bom videl, umorili ga bodo. pravijo vsi takisto.« Stoklasa zopet jok posili.
«S61i se, sdli! Ce ne boš njegovih ovac pasel, e nu, bodo pa čigaver že drugega. Ne veš, kako te je nekdaj tepel tulš doli?«
«0 tepel! Naj me tepe, da me potepe, naj koža od mene visi kakor iz lipovega lubja plašč, naj mi oklesti pol zadnje opiati proč in proč, samo da bi me še mogel, da bi ga še živega videl,« reče Stoklasek, poštena duša, in jaz verujem, da mu je bila živa istina, kar je možiček govoril.
«A zakaj ga bodo umorili, praviš?«
«Ko bi jaz vedel! Ali nekaj hudega in groznega mora biti, ker od tistega časa, kar je naša gospodinja to zvedela, čisto je iz uma, ne ve, kaj govori, meša se Ji, da je človeka strah pred njo. Pomisli si, včeraj me je dobila za hlevom in kaj stori? Poleno, leseno poleno s tnala mi moli in pravi da je nož, nož, čuješ! in hoče, da naj ji ga jaz v srce zasadim Hitro sem bi! na oni kraj hleva zbežal in smuknil po lestvi na hlev, od groze sem se tresel, dokler nisem dva očenaša zmolil in vero,« pripoveduje Stoklas.
«Ali kaj je vendar naredil? Nekaj vendar pravijo?«
«1, meni se zdi, da Jih je sila potolkel, tako za kakove pol vojske. Menda so ga že dražili, da so mu jezo zbudili. Kadar je pa naš gospodar jezen, joj, ti ne veš, kakovo moč ima!«
«A Lahi so ga vendar.«
«Ni vrag, ko jih je toliko. Saj še ose, če jih je cel osir,
človeka do smrti opikajo, če mu vse pridejo do itože.« dejal je pastir.
Jezdec se je prikaza! po potu proti Samorodinl.
«Kdo je ono?«
«Jej, to so gospod,« reče Stoklas in vstane.
Gospod je bil sam župnik, ki je počasi na konju prihajal-
«Tega vprašaj, on natanko ve vse, ker je brat,« svetuje sosednji pastir.
«To je, da ve Ali jaz si ne upam vprašati Pojdi ti Jaz vem .da je dolgo zdoma bil že dvakrat, Gotovo je bil šel čez morje in mislili smo, da ga bode otel ali izmolil, ali odkupil, ali kakor Je božja volja A glej, sam je. Pojdi, vprašaj!«
Oba stopita k bližnjemu potu.
«Kako je gospodinji?« vpraša župnik Stoklasa
«Nisem je videl danes.« odgovori ta in župnik počasi mimo jezdi.
«Ali je res, da bodo gospodarja Samoroda Lahi umorili?» vpraša boječe sosednji pastir.
«Molita zanj,« odgovori župnik in odjaha,
Ko sta pastirja ugibala, da mora biti res hudo zanj, če Je že molitve treba kakor za umirajoče prišel je bil .župnik do svoje rojstne hiše
Poznalo se je. da m tu pravega očesa več. Vse Je bilo raz vlečeno, družina je delala, kar in kolikor je kdo hotel jemali so, kjer je bilo kaj.
Notri v veliki izbi Je našel Vido Srpo ga je pogledala, a nič ne spregovorila. Sedela je na klopi pri veliki peči oblečena samo na pol, neomita, zmršenih las, votlih oči. bleda in suha — Vida, a nobena podoba lepe Vide več.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRST -	UL.	MONTECCH1 B, II	TELEFON 93-808 in »4-638 - Poštni	predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338	-	NAROČNINA: mesečna 8U0	lir	- Vnaprej,
četrtletna 2 250	lir polletna	4 400 lir,	celoletna	7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 60— din,	mesečno 1.000— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za	SFRJ:	ADIT, DZS LjuDljana,	Stari	trg	3/	-.
fon 22 207	tekoči 'račun	prt	Narodni	banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini	enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda	- Oglasi tržaške	In	goriške pokrajine se	naročajo	pri	upra .
- Iz vseh drugih pokrajin	Italije pri «Societk Pubblicitš	Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst	__