432
Kmetijstvo.
Državne trtnice.
Da zamorejo vinogradniki dobiti zanesljive vrste ameriških trt, katere rabijo za nasade novih vinogradov, napravila je država tudi pri nas na Kranjskem svoje trt-trtnice. Takih trtnic imamo sedaj na Kranjskem že šest,
Prva je bila ustanovljena leta 1884. v Kostanjevici, in meri sedaj 2 ha 37 a; druga trtnica v Drašičih pri Metliki, ustanovljena leta 1893 in meri l ha 29 a; tretja je v Črnomlja,  ustanovljena leta 1893;   četrta na Slapu
pri Vipavi, ustanovljena I. 1890, in meri 2 ha 25 a; peta je ustanovljena 1. 1896 v Novem Mestu in meri 1 ha 04 a.
Ker se je pa uvidelo, da te trtnice ne zadostujejo, in ker je bila zaprta tudi francoska meja za uvažanje trt radi nevarnosti, da se lahko zanesejo k nam še razne druge trtne bolezni, posebno črna rija, ki je zelo nevarna, odločilo se je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, da napravi še šesto, osrednjo (centralno) trtnico, ki bode pridela vala toliko trt, kolikor jih je za oddajo v celi deželi potreba.
Ta trtnica bode napravljena na njivah g. viteza Langerja in posestnice g. Zura, omožene Osolnik, na dosno cd glavne ceste pri Novem Mestu tik za Bršlinom.
Država je vzela za te trtnice 7 ha 42 a t. j. skoraj 13 oralov njiv v najem za 12 oziroma 24 let.   Ves pro štor je razdeljen v sedem oddelkov, je že rigolan.
Glavni del te nove osrednje trtnice, kakih 6 ha, bo uporabljen za napravo matikniaka, 1 ha pa za trtnico v ožjem pomenu besede.
Kakik 3 — 4000 m2 nasadilo se bode s cepljenimi trtami, in sicer samo v ta namen, da se prideluje veliko zelenih in suhih cepičev plemenitih in priporočljivih vrst. Cepiči oddajali se bodo vioogradniko n brezplačno, do se pospešuje pomnožitev boljših vinskih vrst.
V  matičnjaku bode odločen en del tudi za preskuse vanje novih amerikanskih hibrid (mešanih in križanih ameriških vrst).
V matičnjaku bode posajenih kakih 25.000 maternih trt, katere bodo vsako leto dale okoli 650.000 ključev ali reznic.
Cela trtnica bode tako nasajena, da se bode lahko obdelovala s posebnim plugom in drugim uprežaim vinogradniškim orodjem.
Vseh trtnic bode imela država na Kranjskem potemtakem skupaj  16 ha 75 a, ali 29 oralov.
V  prej imenovanih pet trtnicah pridelala je država leta 1899 612 300 ključev in 298.500 sajenk, toraj skupaj 910 800 trt.
Ker to število ni zadostovalo, je visoko poljedelsko ministerstvo nakupilo in na Kranjsko poslalo še 216.000 ključev in 482.400 sajenk, skupaj 698.400 trt, tako da je bilo spomladi leto 1899 v državnih trtnicah na Kranjskem v zalogi 1,609,200 trt.
Od teh je bilo vinogradnikom oddanih 458.800 ključev in 748.95o sajenk, toraj skupaj 1,207.750 trt, s katerimi se je lahko nasadilo 188 ha (327 oralov) vinogradov, toraj približno toliko, kolikor je bilo vseh starih vinogradov v občini Belacerkev (kat. občine Belacerkev, Tomažjavas in Družinskavas).
Ostale trte, katere niso bile oddane, t. j. 369.500 ključev in 31 950 sajenk, vporabilo se je v državnih trtnicah za vlaganje, saditev, cepljenje i. t. d. Poleg tega se je še pridelalo blizo 4.000 cepljenih trt, katerih polovica se je oddala, polovica pa v lastnih trtnicah porabila.
433
Državne trtnice v Kostanjevici, v Novem Mestu, v Drašičih, v Črnomlju in na Slapu imajo vsaka po tri oddelke.
Glavni del je matičnjak, kjer se pridelujejo rez-nice ali ključi raznih ameriških vrst, in sicer:
Riparia (riparija): -portalis, = velikolistnata, -Per-rier (perjer), -Pailleres (peje);
Bupestris: montikola in metalika:
Solonis, ter sledeče hibride: Aramon X Rupestris Gauzyn (gauzen) št 1., Gamay Couderc (gamej kuderk), Hybride Millardet (ibrid mijarde) št. 101 in 108, Rupestris X Soionis i. t. d.
Drugi del je trtnica v ožjem pomenu besede, t. j. prostor, kjer se vlagajo ključi ali cepljenke, da se uko-reničijo.
Tretji del je vzorni in poskuševalni vinograd, v katerem so razne domače in tuje žlahtne vrste cepljene na raznih ameriških podlagah, da se vidi, na kateri pod* ladi naše žlahtne vrste najbolj vspevajo in rodijo.
Ob enem dajejo ti vzorni vinogradi cepiče, kakor tudi grozdje, s katerega se napravi vino za vzorno klet v Novem Mestu, kjer imajo vinogradniki potem priliko, pokušati raznovrstna vina.
Vzorni vinogradi, kakor sploh cele trtnice imajo tudi vinogradnikom služiti za vzgled, kako jim je treba lastne vinograde nasajati in obdelovati.
Želeti bi bilo, da naši vinogradniki te trtnice tudi pogostoma obiskujejo, in da se tam učijo. Marsikdo, ki misli, pa že vse ve in zna, in da se mu ni treba za nove izkušnje nič brigati, se moti; marsikaj bi lahko zvedel pri takem ogledovanju, čemur se mora pozneje sam priučiti iz slabih svojih uspehov.
Pusebno bi bilo želeti, da bi občine ali kmetijske podružnice prirejale — kakor se godi v drugih deželah — skupne izlete v take nasade, kjer bi se udeležencem lahko mnogo koristnega pokazalo in razložilo.
Konečno omenimo, da so te trtnice javne, in da se je treba zglasiti samo   pri  delovodji   dotične  trtnice   ali pa   pri   tehničnem   vodji   državnih   vinarskih   zadev   na Kranjskem g. Bobuslava   Stcalicky-ju    kateremu   je izro ceno glavno vodstvo vseh teh nasadov.