194. štev.
V Ljubljani, sobota 14. avgusta 1920. rcš‘"ioa * 8°,ovtal' m, leto.
sporazum med demokrati in radi'
svoio služinčadio. to ie s Cogolinom
ie žrebala. Tako le sreča pripomogla Montrevalu do vitezovega konia: in baš zdai. Jco ie bil spoznal vse nle-gove vrline, se le začul oddaleč nenavaden žvižg.
Blisk se fe ustavil na mestu, raz^
Izhaja vsak dan zjutraj
Posamezna številka velja 1 krono
Za Ameriko :
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje 2 dolarje
četrtletno.
Kov) naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznic).
^-raennnjo po *Jo;'n sicer
N*. -
Vprašanjem glede inseratov i. dr. ae naj prilo^ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankif o,
'	Rokopisi	se	ne vračajo.	**
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto ... K 240-— |0I leta . . „ 120-— četrt leta . . , eo-~
ta mesec . .	. „ 20 —
Za inozemstvo:
telo leto ...	K	40C*—
lOlleta.	.	„	2f o-—
Četrt leta........100*—
n mesec	35'—
Uredništvo je v Ljubljani, Frančič kanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -	'	~~~	štev. 8. Telefon štev. 44.	----
RUSIJA NAPOVE FRANCIH VOJNO. ™
Curih. 13. avgusta. (Izvirno poročno) Kakor do roča londonski »Tele-graph«. so se danes v okolici boli-šev;ške delegacije v Londonu širile vesti, da bo moskovska sovietska vlada odgovorila na francosko izzivajo nriznanle \Vranglove vlade na Krimu z voino naoovedio Franciii. Radi tega francoskega priznanja se ie poltični Doložai sDltih tako zapletel. da le celo Llovd George, ki se le nameraval že 12. t. m. podati na dopust svoie potovanje iz Londona odgodil in ostane na svolem mestu toliko časa. dokler se ooložai ne razbistri.
FRANCIJA ODKLANJA POGAJANJA 2 RUSKIMI ODPOSLANCI.
Pariz, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) »Havas« poroča, da Je francoska vlada naročila svojemu trgovskemu zastopniku v Londonu, na] ne naveže z ruskima oa-poslancema Kraslnom in Kamencvom nobenih stikov. Francoska vlada se sploh ne bo pogajala s sovjeti In ne bo priznala njihove vlade, pač pa vlado generala Wrang-la, h kateremu odpošlje v najkrajšem času svojega pooblaščenca.
Drugo Vesnlcevo ministrstvo.
OKLIC POLJSKEGA BRAMBNEGA SVETA.
LDU. Varšava, 12. avgusta. (Brezžično.) Mestni brambnl svet le izdal proglas na vse narode, kjer poudarja, da ]e sovjetska vlada odklonila poljske predloge glede premirja. Z vsemi sredstvi skuša sovjetska Rusija pridobiti časa, da zasede Varšavo In da tam diktira mirovne poiojc. Poljska no bo sprejela nobenih poniževalnih pogojev In se bo branila do skrajner v Narodi sveta ne smejo biti hladnokrvni napram krvo-litju, ki grozi ne le Poljski, ampak tudi vsem narodom. Očitanje glede imperializma so neopravičena. 2e dve leti Je Poljska pod orožjem, in sicer ne le proti boljševizmu, temveč najprvo proti Ukrajincem pod habsburškim nadvojvodo In prot! Cehom na Tešlnskem. Propad Poljske ne bi bilo samo delo nadmočl, temveč tudi posledica brezbrižnosti sveta. V sedaniera tragičnem trenotku prepušča Poljska odgovornost vesti sveta. Zadnjikrat smo pozvali človečanstvo, pravico ln resnico. Narodi sveta se ne smelo obotavljati in se strašili vojne, sicer pride vojna k njim. Usoda Poljske ni samo usoda poljskega naroda, temveč usoda vseh narodov.
ATENTAT NA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Pariz, 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Sinoči Je hotel stopiti na postaji Lyon v vlak, ki vozi proti Nlzzl, gršk, mIn,strsh, predsednik Venlzelos. Pr| vstopu Je bil ob 25.45 url napaden od dveh neznancev. Eden od njiju Je sprožil na Venizelosa pet strelov Iz revolverja, nakar sta hotela napadalca pobegniti. Varnostni organi pa k! so bili po strelih alarmirani, so napadalca prijeli. Venlzelos Je bil od kroglje lahko ranjen.
V Beogradu so se sporazumeli ln sestavili novo vlado, oziroma obnovili staro. Zadoščenje bo vzbudila ta vest v Javnosti po celi državi, a objednem tudi malo razočaranja. Zadoščenje, ker Je ležala ta ne-srečna kriza v današnjem usodnem času na nas vseh kakor težka, dušeča mora, ki nam Je kratila veselje ln voljo do dela In življenja; razočaranje, ker nam prinaša rešitev zopet stari mlš-maš brez garancij, da bo druga Vesnlčeva vlada boljša od prve. da bo res kaj delala in ne samo In-trlglrala In šikanirala.
Pač, nekaj boljša Je. Kakor poročajo lz Bpgrada, Protlča v novem ministrstvu, ne no več. Odpadel bo s tem faktor, ki Je Imel najmanj smisla za potrebe In koristi skupnosti, za Interese države; mož, ki le z naravnost orljcntafsho brezobzirnostjo vedno In povsod delal le za svojo In svoie stranke nadvlado. Z drugimi radikalnimi voditelji sc da baje lažje Izhajati In zato upamo, da se bo obnovljena vlada vendarle Izkopala Iz dosedanjega mrtvila In se energično In vztrajno lotila dela.
In dela Jo čaka dovolj, Pred vsem pri nas na Koroškem. Na drugem mostu prt-nalarao članek, napisan od dobro pouče-nega gospoda v Celovcu. Bojimo sa slacr, da Je njegov optimizem prevelik, ali kolikor smo tudi od drugod Informirani, Ima v toliko prav, da dosedaj kljub neumestnemu In neumljlvemu popuščanju še ni vso zamujeno. Samo naša taktika so mora temeljito spremeniti. Nlkake omahljivosti, nlkake slabosti več. Pravica fe na naši strani In kakor vse kaže, bo kmalti tudi moč. Vsak nadatjnl umik lahko postano ur.odcpoln. Manitest celovških nemških vo- I diteljev na plebiscitno komisijo, naj so |
nam odvzame uprava v coni A, o čemur smo poročali včeraj, je Jasno razkril načrte In namene nemške koroške kiike n* njihovih italijanskih zaščitnikov.
Vlada mora spregovoriti o Koroški odločno besedo. Povedati mora autantar-Jem, da ne pusti, da bi se gospodje z nami Igrali, kakor sc ljubi Lahom, uverltl pa tudi naše delegate In vse naše Korošce-da imajo v njej trdno zaščito.
Krepka bo morala biti nova vlada tudi na Štajerskem. Še predno so dospeli antantlnl člani razmejitvene komisije v Maribor, so sc že začele nemške Intrige. Dovolj smo izgubili z Radgono In SpUJcm, o nadaljnih koncesijah ne more biti govora. General PUvellč, naš član te komisije, mora vedeti, da ga Beograd ne bo pasti! na cedilu, če bo odločno branil našo pravice.
Rusko vprašanje postaja neznansko pereče. Postaja prvovrstni svetovni problem. Država za državo objavlja svoje sla. lišče, vse odklanjajo pozive, naj gredo v žerjavico po kostanj za francoske renl-nerje. Naša vlada Je dosedaj molčala. Molčala, čeprav Je Javnost že govorila. Novi kabinet mora takoj brez cincanja povedati celemu svetu, da nima Jugoslavija v Rusiji ničesar Iskati razun prijateljskih gospodarskih in tudi političnih stikov.
In tako dalje, cela vrsta nujnih, neodložljivih nalog. A glavna slej ko prej: vo-lltvo, skorajšnje volitve. Nič več odlašanja In ne zavlačevanja. Po dosedanjih žaiost-nah skušnjah Je brezdvomno, da tudi obnovljena Protlčcva vlada ne bo Imela dolgega življenja. Zato naj ne Izgublja časa. ampak čimnrej omogoči volitve.
LDU. Pariz, 13. avgusta. Listi prinašajo v obširnih člankih podrobnosti o atentatu na Venizelosa. Krogla je ostala v mehkem mesu v bližini rano. V splošnem Jo zdravstveno stanje Izborno In ne nevarno. Med grškimi kolonisti Je povzročil atentat veliko razburjenje.
ZBL1ŽAVANJE NEMČIJE IN ITALIJE.
Bern, 11. avgusta. (Izvirno poročilo) Kakor poročajo Iz dobro poučenih političnih krogov, se sestane Olollttl za Ča9a svojega bivanja v Švici z nemškim zunanjim ministrom Slmonsom. To vest potrjujejo tudi nemški krogi, ki sicer pripominjajo, da sestanek ne bo Imel uradnega značaja, vendar pa ne tajijo, da bo služil Infor-mačnlm svrham. Radi tega ne pride von Slmons v Švico kot uradna oseba, temveč kot zasebnik In prepusti za ta čas vodstvo zunanjega ministrstva podtajniku von Da-nlelsu.
BORZA.
Curlh, 13. avgusta. (Izvirno poročilo.)
Berlin 13, New York 599, London --------------
Pariz 43.50, Milan 29.70, Buenos Praga 10.50, Beograd 26, Zagreb dlmpešta 2.95, Dunaj 2.95, avstrijslc« krone 3.
Dunaj, 13. avgusta. (Izvirno poročilo) Zagreb 242—262, Budimpešta 111—119, Praga 376—396, Varšava 89—99, čelioslo-vaške krone 375—396, dinarji 975—1025.
LDU. Zagreb, 13. avgusta. Devizct Berlin 190—200, Italija 474—477, London 335—350, New York 90—92, Pariz 670 do 678, Praga 154.50—155, Švica 1480—1500, Dunaj 39J55—40. — Valute: dolarji 91—92, avstljske krone 40—40.50, francoski franki 630, nemške marke 194.50—196, italijanska lire 474—475, angleški luntl 328—340, Češkoslovaške krone 155—0, švicarski Iranki 1450—0.
Po sklepu lista.
Pogajanja v Beogradu vnovič — razbita?!
Pozno v noči nam telefonira naš kafci v zadnjem hipu razbil. Že se-poročevalec iz Beograda: Zvečer so stavljena lista nove vlade je padla se razširile po mestu vesti, da se je v vodo. Pogajanja so prekiniena.
meno za moie stare stvari si nabavi vnaniost. ki ne bo nevredna sluge viteza Capestanga. Hodi urno in kupi nama zaltrk gredoč.«
X.
Caoestangov dvoboi s Cino-Marsoni.
Ko stti se Capestang in njegov sluga preoblekla in pokrepčala, ie rekel vitez kratko:
»Vzemi, kar imaš najdragocenej-šega. in poidi z menoi.«
»Edina dragocenost, ki io morem vzeti odtod, sem iaz«. ie priznal Co-golin.
»Na pot tedai. in Domni: ako sva peš. greš tri korake za menoi. ako laševa. mi slediš v razdalii šestih korakov: tako nristoii Plemiškemu slugi. Govoril boš le. kadar te vprašam. Vse drugo pride samo od sebe.«
Ves vesel, da ima služabnika — omenili sme že. da ie bil častihlepen! — ves srečen, ker ie čutil, da ga rane ne ovjraio preveč, in ves blažen v zavesti da ie ušel smrti, ki ga ie žc davila, se ie odpravil Capestang iskat gostilne, kier bi se naselil s
Ko sta dospela v ulico, ie nehote zavil na desno stran, kler se le izpreminiala ulica, zmerom boli naredko obseiana s hišami, v navadno cesto: nemara da te hotel varčevati z denariem. ali na le Iskal v sarnoli varnejšega zavetia. V tistem kraiu ie zdaici začul izza hrbta koniski peket. Obrnil se le ter zapazil v nreceišnii razdalii iezdeca. ki le obračal konia na vse strani ter ga poganial zdai v drnec, zdai v kalop. prav kakor bi ga poizkušal.
»Blisk! To ie Blisk!« ie zamrmral Capestang. tresoč se od radosti in gneva. »Blisk, oskrunjen po enem izmed razboinikov. ki so rne ubiialil« In res ie bil Blisk: iezdec pa. ki ie paradiral na krasni živali, ie bil Monfreval Capestang se ie ozrl naokoli ter videl, da le kral zapuščen.
»Dobro!« le dejal in stopil dalje. »Smctali sc bomo.«
Sestorica maršalovih zvestih si je po vsakem »delu« razdelila imetie premaganega ali ubitega sovražnika, za reči. ki Tih ni bilo moči deliti, na
oddaleč nese te ustavil na mestu, raz^ »mi nosnice in nejevoljno stresel z glavo. Jezdec ie zaklel ter ga izood-bodel; toda koni se ni cenil, kakor bi se bil lzpremenil v bron.
»Ohč!« ie dejal Montreval. »mari si tudi ti tako uporen kakor tvoi rai-
ni gospodar?«
Nov žvižg! Blisk ie začel ritati. ne meneč se za Montrealovo laska-nie. kletve in ostroge. Ko pa ie slišal Iretii žvižg, le ves ponorel. Jel ie br-4 cati kakor besen, metati se v zrak, zdai z zadnjim, zdai s prednjim koncem. in doprinašati tako neverjetne skoke, da ga noben gledavec ne bi bil več spoznal za navadnega konia. Preden ie minilo Det sekund, ie zletel iahač v širokem loku s sedla ter obležal brez zavesti, vrli Blisk Da io le udrl v kaloptt za gospodarici^
f
(Dalie prih.)
Sporazum v Beogradu.
LDU Zagreb, 13. avgusta. »Domovina«* javlja iz Beograda, da so na seji demokratskega kluba spre-
ieli izuremembe. ki tih ie predložil radikalni klub. Dr. Vesnič ]e takoj na to sestavil listo ministrstva, ki je z malimi izpremembami ostala ista. Obe skupini sta žrtvovali svoje voditelje, gg. Protiča in Davidoviča.
LDU Zagreb. 13 avgusta. ..Ob-zor“ javlja iz Beograda vest, da je kriza rešena, sprejeta z veseljem. Vesti so tem bolj verjetne, ker se le regent odločil, da še nocoj odpotuje v Bosno. V zvezi z rešeno kri-
zo je tudi prihod češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Be-neša v Beograd. Ta prihod ima zelo važen političen značaj. Sedaj ko je kriza rešena, se bodo storili na podlagi naših odnošajev do Češkoslovaške važni sklepi, posebno glede zunanje politike.
LDU Beograd. 13. avgusta. Po~ verjeniška mesta v pokrajinski vladi za Slovenijo se razdele: notranji posli nevtralec, socijalno skrbstvo demokrat, pravosodje demokrat, ostala mesta dobi Slovenska ljudska stranka.
Prihod antantine komisije v Maribor.
Maribor, 13. avgusta. (Izvirno poročilo). Včeraj opoldne je dospela v Maribor nemška delegacija po mednarodni razmejitveni * komisiji pod vodstvom majorja Steyrerja. nrH<ef ^°P°ldnc par so se pripeljali
1 k antanti»i člani komisije in sicer 1 Francoz, 1 Japonec. 2 Angleža 111 3 Italijani. Komisija ima po-
polnoma vojaški značaj. Na kolodvoru jih je pričakoval naš delegat general Plivelič z zastopniki civilnih oblasti. Komisija bo stanovala v hotelu „Meran“, pisarne pa bo imela v dekliškem zavodu ..Vesna«*. — Z nemške strani se baje deluje na to, da bi razmejitvena komisija premestila svoj sedež v Gradec.
Spor v antanti.
Pariz. 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Vsled priznania WrangIove vlade po francoski vladi ie nastalo med francosko in angleško vlado resno nesDorazumlienie, ki lahko povzroči poooln raznad antante. V očieled temu deistvu bode francoski ministrski nrezident Millerand takoi sklical francosko poslansko zbornico in francoski senat, ki nal o vorašaniu končno odločita.
Dunaj 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor poroča »Neue Freie Presse« ie bila v Italiii in Angliii vsa iavnost r.epriietno presenečena od deistva. da ie francoska vlada priznala Wranglovo vlado. Francija se ie s tem korakom Dostavila odkrito v onoziciio napram ostali antanti in pokazala Angliii. in Italiji, da hoče hoditi svoia lastna pota.
ČEŠKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI
Praga. 13. avgusta. (Izvir, poroč.) Zunanii minister čehoslovaške republike dr. Beneš ie danes odpotoval iz Prage v Beograd. Niegovl sestanki z Jugoslovanskimi vodilnimi krogi so v zvezi z nadalino ureditvijo zu-nanie Politike in do možnosti skupnega nastopanja Jugoslavije in Češkoslovaške republike. V Rumuniio sedai dr. Bcncš naibrže ne bo šel. ker ga napeta politična situaciia kliče nuino nazai v Prago.
Maribor. 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Čehoslovaški zunanii minister dr. Beneš se ie na potu v Beograd pelial nocoi skozi Maribor.
RUSI ZASEDEJO CELO POLJSKO
Berlin, 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Ruska armada namerava zasesti celo Poljsko in proglasiti Poli-sko sovietsko republiko. Komunistična stranka zajiteva. da se rde-
zmagovitem”6 nuta7' Dre,e na njenem zmagovitem nohodiu. dokler ni zasedena cela Poliska. Lenin, tudi če bi I hotelL danes ne more več zaustaviti I
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
»Vi io naidete. gospod: to vidim do vašem obrazu. Nekoč sem služil ori učenem zvezdariu in vedeževav-cu: od niega sem si zapomnil marsi-hal.«
Tako govoreč, se le bil lotil Ca-pestangovih ran ter lili začel vešče Prevezovati in lečiti z mazilom, ki ga fe imel v lončku na polici.
»Veste, gospod.« ie povzel.« videč. da se vitez čudi. »od tistega 2vczdaria sem preskočil k lekarnar-iu. Mož me ie sicer napodil, ker me le gledala niegova žena preveč prijazno. Ali. da ne bi odšel praznih rok. sem vzel s seboi nekai niegovih mazil. steklenic in sladkih zdravil. — Zdravila sem popil nekega dne. ko sem bil lačen: cel teden sem I§žal v Postelji od niih. Tudi mazila sem hotel Doiesti. a se ni dalo. in hvala Bo-
prodlranie ruske armade.
Berlin. 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz Moskve poročalo, da se ie iziavila tamošnia »Pravda«, da sovietska republika ne bode končala volne nreie. predno popolnoma ne uniči sedanie Poliske in lo spremeni v sovietsko republiko, katera bo potem naiiskrctieiša zaveznica Ru-siie in ki bode pomagala izvoievati zmago nad zanadnirn kapitalizmom.
London, 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Nota Llovd Georgea na delegata ruske sovietske republike Kameneca novdaria. da vzbuia začetni notek rusko poliskih oogaiani dvom. da bi ruska republika resno mislila na mir. Boli verietno ie. da ne misli sovietska vlada nreie končati volno, dokler ni popolnoma uničila noHske države.
BELA KUN V RUSIJI.
Dunai. 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po brezžični brzoiavki iz Moskve le dospel v Petrograd Bela Kun. znani vodileli madžarskih boli-ševikov.
? ,	F0- Ker imam zdai s čim tola-
iiAnnfr' ak°- gospod. oprav-lieno 1e. Ako izvolite, vam prepustim
za nocoi svoio spalnico, da se snn-
Čiiete. kakor treba.«
Capestang, oslabljen po Izgubi krvi in truden od oooitega vina. ie zlezel v skrinjo. Seno se mu ie zdeio mehko kakor naivolineiša žimnica: zaspal ie globoko soanie.
Ko se le bil zhitrai prebudil, ie bi! že velik dan. Vročica ie bila ponehala. lehko se ie gibal in hodil, ne da bi delal prekisle obraze, in tudi teku se ni dalo kal očitati.
»Cogolin,« ie deial. »vzamem te v svojo službo. Ugajaš mi. Ali si voljan?«
»Kako ne bi bil? To ie sreča, gospod!«
»Velia! Vzemi iz mole mošnie pet ali šest zlatnikov...«
»Zlatnikov!« ie vzkliknil Gogolin ves navdušen. »Ah. tudi danes bom Sreča, kakor se vidi!«
»Vzemi tudi moio raztrgano obleko, nesi io k trgovcu in kuni tam popolno opremo enake mere. ,V za-
Ne premikate gor d!
Celovec, 11. avarusta.
Med slavnimi načeli političnega Katekizma ie pravilo, da škoduie pravilni reditvi lavnih zadev nalboll na-utemelieua zbeganost.
Škoduie če se pojavi na strani širokih množic, škoduie pa v podeseterjeni meri. alco zavlada med razumništvom.
Naravno le. da prihajata v dneh. Ko se potraia naša plebiscitna deleea-ciia z zavezniškimi zastopniki, iz Koroške naineverletneiše novice in da napravilo osebni doimi nič. malo ali slabo poučenih potnikov ne malo zmedo med občinstvom, ki mu pada nesovlasie med časopisnimi poročili in nekontroliranimi vestmi predvsem v oči. V teh časih se premikalo poi-mi v naineverieineiše zveze, glavni činitelH pobleduielo med poveličanimi malenkostmi in konec koncev ie ta. da ima zaznamenovati škodo vedno oni. čigar živci ne odolilo navalu novosti.
Vse govorice o morebitnosti ali nemorebitnasti usodnega plebiscitnega usneha naj se vendar enkrat vržeio v koš za prazne čenče. O tem škoda besede.
Kar tvori za trenutek vsebino koroških razgovorov v orekokaravan« škl Slovenit*, so posledice gotovih olaišav na demarkačni črti. Nai zagotovimo naši iavnosti na naiboli kategoričen način, da so vse črne slut-nie neutemeljene. Olavna skušnia ki siiaino nrestar.a. Olavni naval lačnega nemškega živita v cono A se le brez neugodnih posledic razbil ob neomalnosti naše devetdesetodstotne večine. Nemška srboritost in radovednost vidno oolema. Naša uprava le bila v glavnem kos s voli nalogi, članom zavezniške komisite imooni-ra vzoren red In telesna varnost v naših ookralinah. Veliki mogotci Fritz Jaritz in Krasnig nžlvalo gostoljubnost naših sodišč. Samozaved-nost na3eva ltiidstva stoli neomaiana. Nemcev pa se ie polastil sveti rešpekt ored našimi oblastmi.
V prvih dneh le romalo mnogo tisoč nanolnienih nahrbtnfeov iz naše v celovško cono. Naš kmet le prodal, česar ima ravno v trenotku v oreiz-oblliu Da pa ne izsesaio tl lačni navdušenci »nerazdeljive Koroške« naše bogastvo, zato »oskrbi naša valuta. Vesoljni Celovec razpravlja že par dni samo o jugoslovanski dragimi. Sicer na v tem oziru ni niti najmanjša boiazen na mestu. Pripravljajo se ukreni, ki zreguliralo blagovni promet med obema conama na na-; čin. da ne utrni naše lludstvo znatnejše škode.
Slovenske ženice so Dohitele, seveda v kolikor Inn dovoliuie kmetijsko delo. čez demarkacijsko črto. kmetie so si mislili prinesti iz Celovca industrliske izdelke. Vračalo se z dobrimi nauki, z lastnim vpogledom v razprodano konkurzno maso nemških industrijskih skladišč, kier niso dobili ali nič ali na za pogansko na-/ vite cene. Gospodarska suuorliomost naše države izkllučuie vsako konkurenco med obema conama. Lohkoml-selno nakopana škoda nekaternikov. ki so snrva zameniali naše krone z nemškimi al pari. ie odprla že vsemu Hudstvu oči.
Niso še povsem ugotovliene in izdelane vse tehnične klavzule obmejnega Prometa. Vendar nai na bo slovensko občinstvo obveščeno. da se
nima v tem oziru bati nobenih neugodnih presenečeni. Finančne in orožniške straže vrše svoto nalogo kakor doslej in ko doldelo v kratkem podrobna navodila, bo naš obmeino-stražni organizem funkciJoniral zopet s nredvoino točnostio.
Nekateri boleči Itadte so si izsanjali nekal o spremembi naše uprave na Koroškem.
Budalost!	•?
Ne zgane se ne pika na L
Celjsko mestno gledališče.
Celjsko »Damatično društvo«, ki le bilo po prevratu pričelo s svolimi predstavami v mestnem, nret nemškem gledališču, ie na iniciiativo g Milana Skrbinška sklenilo še koncem pretekle sezone pričeti s Pripravami za bodoče stalno slovensko gledališče v Celiu. Kot ravnatelja ie gledališče angažiralo e. Skrbinška, ki ie takoi pričel z resnim delom. Potrebna ie bila vsestranska reforma, ki ie na ni bilo mogoče docela izvesti v teh zadniih treh mesecih pretekle sezone. Ravnateljstvo predvsem ni imelo na razpolago poklican, osob-ia. temveč ie moralo delati samo z diletanti, ki so sicer v Celiu naiboliši tako da posamezniki nadkriliuieio marsikaterega poklicanega igralca.
Čehi odbili antanto.
češki listi objavljalo sledeči odgovor češke vlade, ki ga Je ta poslala antanti na vabilo za intervencijo proti ruski rdeč! armadi!
»Vlada češkoslovaške republike n! nikdar prikrivala svojega obžalovanja na a dejstvom, da Je prišlo med ruskim in poljskim narodom do krvavega konflikta. Upala Je, da bode grozote Štiriletne svetovno vojno poz vročile odklonitev bojnega razpoloženja. Nadejala se le, da bodo vojskujoči se narodi sami spoznali pogubne vplive vojne tudi za zmagovalce. Volna unt-čujo dobrine In življenja, Izpodkopava zdravstveno stanje In širi revščino In bedo, k) je nastala vsled štiriletne moritve. Uničevanje dobrin, neproduktivni Izdatki In odtegnitev prebivalstva od potrebne produkcijo onemogoča narodu obnovitev dežela In potrebne gospodarske In socljalne relormc. V vojskujočih se državah umirajo ljudje od gladu, toda njihove armade požirajo In uničujejo potrebščino, porabne za preživljanje lačnega prebivalstva. Zato smo prepričani, da se more rusKo-poljskl spor rešiti samo na podlagi mirovnih po-gs' nj„ Želimo tudi, da M prišli Rusija In antanta do mirne poravnavo spornih zadev. Smatramo za skupni Interes srednje Evrope in Evrope sploh, da M se pariška mirovna pogodba vendar že enkrat vsestransko Izvedla.
Kar se tiče naše države, ponavljamo In povdarjamo vnovič, da hočemo tudi v bodoče, nadaljevati z dosedanjo politiko miru. nevtralnosti In abstinence z orožjem. Naša nevtralnost velja samoumevno za obe vojskujoč! stranki, kar je vlada odločujočim krogom ža sporočila.
Južna železnica in naša država.
To vprašanie se sedal v muoeih krogih razmotriva. S stojišča državnega sociializma. ki si ie pridobil v zadniih letih mnogo pristašev, ie že-, leti Podržavlienie vseh privatnih že-'” leznic. ki se nahaiaio na ožemita naše države. Podžavlienie železnic »a le dandanes vsled splošnega pomanl-kanla kapitala mnogo ležie. nego ie bilo »red volno. Glede lužne železnice obstoie »o še posebni pomisleki proti podržavljenim Današnje omrežje naših državnih železnic ie nastalo iz SDOiitve različnih Drog; srbskih, bosanskih, ogrskih m avstrijskih, ki so se tipravliale poorei po različnih načelih. Vsled tega bo treba mnogo truda in dela. da postaneta Droge tehnično enotne, kar ie predpogoj uspešnega obratovania. Zato bi ne kazalo to nainuineišo nalogo vodstva državnih železnic otežkočiti s tem. da se iziednačenic Žc sedal razteza tudi na iužno železnico ki ie že dobro urejena. Če se tiai tore! lužna železnica podržavi, se sme s tem šele začeti, ko bodo ostale proge v naši državi že poenotene, imele enotne predpise in enotno organlzacilo.
Velike važnosti te finančna stran vprašan ia. Proge državnih železnic so v voiski silno trpele, zlasti srbske, ki se moraio s k or o popolnoma na novo vzpostaviti, kar bo stalo zelo velike svote. Ne kaže tore!, državni kredit obremeniati še z Izdatki za privatno železnico, ki služi državnim interesom, ne da bi država zanlo kal žrtvovala.
Obstoiaio oa še drugi važni momenti. ki se ne smelo prezreti Dokler ostane omrežle lužne železnice enotno, se razteza vpliv naše države na nleno celotno omrežle. toTel tudi na ono preko državnih mei. — Mednarodni promet na bo v bodoče ko se vrneio mirnelši časi. za naše
krate še večiega pomena nego sedal | Opozarjamo pri tem zlasti na važno progo, ki vodi od Siska črez Zidan-most. Maribor skozi Korošico in Tirolsko do lužnonetnške tn švicarske meie. Če ostane iužna železnica privatna družba kakor ie sedal, potem bo stala vsa ta proga ood enotno upravo. Če se oa posamezni deli podržavilo. potem bi bilo. če bi se hotela doseči tarifna olajšava za prevoz izvoznega blaga, treba oogaiani s celo vrsto državnih uprav, kar bi povzročalo velike, skoro nepremagljive težkoče.
Tudi iz vojaških ozirov ni pomisleka proti ternu. da ostane lužna Železnica v privatni upravi. Sal se v slučaiu voiske postavilo vse železnice pod strogo voiaško kontrolo In vodstvo. Voiaški interesi so zadostno varovani s tem. da ima železnica za jugoslovansko omrežle posebno ravnateljstvo v Ljubljani, kolega osoble obstofl iz naših državljanov.
če tore! Dremotrimo vse momente. pridemo do zakltačka. da v sedanjem času ne bi bilo priporočati, da se z naše strani nosneši oodržav-Men?e iužne železnice. To vprašanje bode morebiti vodno šefe čez mnogo let. ko bodeio finančne zadeve orl nas in drugod v bolišem stanju tako da bode država zmogla visoko svo-to. ki bi io bilo treba odšteti za »roge in naprave iužne železnice, naha-laioče se na našem ozemlju.
Metlo.
Murska Sobota. 12. avgusta.
V Ptekmuriu ie še vedno mnogo Nemcev. Madžarov in madžaronov.1 ki se še vedno niso spopriiaznili z novimi razmerami in še vedno uoaio na tihem, da iih odrešita Madžari. Ti Hudie širita »o Prekmurlu vesti, da so Madžari pripravljeni za napad ln da stoie na meti med Madžari tudi štirie polki, sestavljeni tz samih iu-gcslovenskih dezerterjev - prostovoljcev. ki bodo prvi udarili v Pred- , murie.	j
Žalostno ie. da se dobe celo med ! uradništvom liudie. ki vertameio tem , govoricam ter daieio na ta način ko- 1 raižo nasprotnikom.
Ni izključeno sicer da bi ne utegnili izvršiti Madžari še kakšnega dnnkiSotstva za kar bi se kal kmalu bridko pokesali — ln previdnost z naše strani ni brezpomembna, ali kazati strahopetnost, to voliva zelo demorabzuioče na prebivalstvo.
Koliko ie resnice o dezeriacilah? Poizvedoval sem med votaštvom in se žal oreoričal. da te resnično dezertiralo preceišnie število voiakov oreko madžarske rneie. Povpraševal sem do vzrokih in izvedel marsikaj zanimivega
Aktivno vojaštvo v Prekmurju — vsai ponekod — ni dobilo že tri mesece nobene nlače. Rezerva, ki ie oo-kiicana na dvomesečne orožne vale. ne dobi niti nare. Aktivno voiaštvo na meii ie zaposleno noč In dan. rezerva na se ukvaria z marsičem, samo orožnih vai ne pozna. Te dni sem govoril z voiaki. ki so že dva meseca pri orožnih vaiah. a so iziavili. da niso bili niti enkrat na vatah in da snloh ne poznata jueoslovenske komande. V treh dneh se bate povrnejo zopet domov taki kot so prišli.
Omeniti moram tudi. da le v Prekmurju nabran naislabši voiaški element. Večina voiaštva te iz Ma-cedoniie. z ozemlia. ki le orei pripadalo Bolgariji. Ti ljudje so neizobraženi. nepismeni in fanatični nasprotniki Srbov. Mnogo ic takih, ki so se boril; v zadniih voiskah nroti Srbom.
Zakai se oošilia tak element na meto? Zakaj v krale kier še ni prave narod, zavesti, kier ima še vedno vpliv tub' element? Na meii bi moralo biti naiboliše moštvo, zavedalo
moštvo. IH nat M hnooniralo domačemu prebivalstvu ln tujemu elementu 1
Daile se pritožuje vOlaštvo. da te slabo preskrbljeno z obleko in da tudi hrana nič več ni taka. kot te bila. Na svoje oči sem videt korakati ori Rakičanu oddelek voiakov: četrtina mož ie bilo bosih Na ta način izgub-lia naše voiaštvo ves ueled.
In gg. častniki? Kie so lih iskali, kie so Hh našli? — Med sebol govorilo v vseh mogočih Jezikih, samo v srbrbrvatskem in slovenskem ne. Kako voliva to na nreibvalstvo. sl lahko mislite!
Metlo v roke. dokler se ne na-bere preveč gnoia!
Beležke.
ZAVEZNIŠKI OZIRI.
Iz poročil nekaterih listov posnemamo. da ie stvorila Italiia iz omahljivih Jugoslovanskih uletnilcov. ki so se naveličali nečloveškega postopanja. gladu in večne malarije štiri vojaške !egiie. katere te opremila in iz »zavezniških ozirov« odposlala v Madžarsko z nalogo, da bodo z madžarskega teritorija vpadali v našo državo, predvsem v Prekmurje. Pa
recita, da ne zasleduje Sforzina noH-tika cillev Danteja. Cavouria in Maz« zinila!
»NIcht eut. (feutsch gut«. V Pite berku le nastanjena zavezniška »od« komisija. Pred oar dnevi »e prišla mimo hiše. v kateri ima podkomisija pisarno. gospodična — Slovenka. Na klopi pred hišo sta sedela angleški tajnik komisiie in neka nemška gospodična. Ta je povabila Slovenko nai prisede, nakar ie povedala antrte-škemu tafniku. da je novodošla gospodična Slovenka. Aifgiež na le na-to.delal: »Nicht gut (namreč slovenski jezik), deutsch gut«. Angležu nrav radi verjamemo, da ie »deutsch gut«. Nemška morala ie namreč tudi taka.
ČRNA GORA. ANTANTA IN
itaijia.
Pariška »La Presse Associče« iavlia. da ie antanta odpoklicala svo-ie dinlomatične zastopnike ki so bili doslei akreditirani pri črnogorskem razkrallu. Francoski in angleški poslanik sta že imenovana drugam. Pii Nikiti le ostal samo še zastopnik Italije. črnogorska vlada ki ie bila v Neuillvu ie zapustila Francijo in odpotovala v — Italijo. Miš že ve. kja fe moka!
Jugoslavija.
vendar oa ž njimi tisto intenzivno delo. ki ga zahteva stremlienie do naivišiih umetniških ciliih radi po-manikania časa in delienia interesa med odrom in poklioom posameznih ni bilo mogoče. „
' Ali velika požrtvovalnost ln čisto nenavadna liubezen celiskih diletantov do odra ie g. Milan Skrbinšku omogočila vendar v veliki meri uresničiti svoie načrte. Predvsem ie bilo treba prelomiti s stalno tradicijo, da ie gledališče že storilo svoio dolžnost. če le nudilo občinstvu zabave brez ozira na kakovost uprizoritev. In tako el zavladal princip, da mora biti reoertoir literarno vreden ln predvsem slovenski. Žal. da ie bil arhiv cellskega gledališča v tem oziru najrevnejši. Treba ie bilo to-rei prileti za to. kar ie bilo dobiti, a se ne izneveriti kulturnemu cilfu. In talca le bil repertoar kliub lepeniu
letnemu času. ko občinstvo ni več tako sprejemljivo za težlo hrano do sili pretežak. Ali uspeh celjskega gledališča le ravno z ozirom na to okolnost dokazal nekal nadvse razveseljivega: igralski ansambl. kakor tudi občinstvo sta dokazala, da le Celje zmožno in vredno imeti resno, po naivišiih ciliih stremeče gledališče kakor ga te spoznal in v svojem delovanju kot edino pravo označeval g. Skrbinšek.
Le pogleimo si repertoar.
Takoi s prvo predstavo se ie pričel ciklus Cankarjevih del s »Kra-liem na Betajnovi«, ki se ie vorizoril dvakrat. V tem ciklu sta sledili temu delu še farsa »Pohuišanle v dolini šentflorjanski« in drama »Hlapci«. Komedija »Z narodov blagor« se » ozirom na regentov orihod v Slovenita radi pomanikania časa žal nj mogla več naštudirati. Ciklus Can*
Dr. Bencš v Beogradu.
LDU Beograd, 12. avgusta. Češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Bene 5 pride v soboto v Beograd.
Itaflfauska špijotiaža v Beogradu.
LDU Beograd, 12. avgusta. »Tribuna« poroda, da }e bilo v Beograd poslano v e Cie število golobov, da bi prenašali pošto za Italiio. List poroča, da Je že vojno ministrstvo storilo potrebne korake glede te
zadeve, opozarja pa tudi policijo na navedeno dejstvo, da ne bodo vršili Italijani vohunske službe v središču države..
*
Ponovni roparski napadi, ki Jih Izvr-šujejo albanski roparji v Makedoniji, so pripravili vlado do tega, da le dovolila
tamošnjemu prebivalstvu rabo orožja. Prebivalci sedal sami zavračajo roparje ln s pomočjo orožnlštva bo kmalu zopet konee roparske nadlege.
azna poročila.
Incident med italijanskimi vojaki fai prebivalci Allcnsfetna.
LDU. Allensteln, 11. avgusta. Tukaj Je došlo do Incidenta med Italijanskimi vojaki in prebivalstvom. Uradniki varnostne policije so pozvali pijane Italijanske vojake k redu. Nato Je italijanski vojak težko ranil z nožem varnostnega uradnika. Razburjena množica se |e obrnila proti napadalcem. Italijanski častnik le nato aretiral ranilca.
I.!oyd George o poljsko - ruskem vprašanja.
LDU. London, 12. avgusta. Na seji, na kateri je LIoyd George podal Izjavo o poljsko - ruskem vprašanju, jc Piavi!, da se bo apeliralo na Ameriko, ki se bo gotovo strinjala s splošnim mnenjem glede neodvisnosti Poljske. Ministrski predsednik le poudarjal, da britska vlada izza lz-premembe politične orientacije še ni odredila odredbe, da bi podpirala napade proti sovjetski Rusiji, da bi pa navzlic vročt želji po miru prekinjenje sedanjih pogajaul pomenilo konec vseh razprav glede vzpostavitve trgovskih odnošajev med obema državama. Potem, Je rekel Lloyd George, bi Imeli prosto roko, da oborožimo vojsko generala Wrangla.
ftošjževiško gibanje na češkem.
LDU. Praga, 12. avgusta. Kakor javlja »Tribuna«, so včeraj v Komorna aretirali več soclaldemokratičnlh voditeljev. Kot vzrok navajajo, da Je policija doznala,
da prireja vodstvo stranke tajne sestanke, na katerih se posvetujejo o uvedbi sovjetskega sistema.
Nedolžna Madžarska.
LDU Budimpešta, 12. avgusta. Madžarski korespondenčni urad poroča: Ponovno se objavljajo v inozemskih virih
nastale vesti, do ,katerih zasleduiaio Macr-žarska agresivno politiko in da se linče Vmešavati v sedanje dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na katerih ni neposredno Interesirana. Z ozirom na to so madžarslci vladni krogi In vsi odgovorni člnitelli madžarske države že ponovno 'n tudi v najnovejšem času izjavili, da pota-ga Madžarska vso svojo pozornost izključno na notranjo konsolidacijo in da niti ne misli na to, da bi posegla na kakršenkoli način v evropske razmere.
Angleški parlament ne gre na počitnice.
LDU. London, 12. avgusta. Z ozirom na položaj na Ruskem je spodnja zbornica sklenila, odgoditi poletne počitnice. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Nove sta/* e jioze Dunaju. Med bankami 1« njihovim nameščenci se vrše 2« dalje casa pogajala, ki pa potocTo Jako nepovo jto. Zato se pripravlja bančno osobje na štiaik. Sztrajk napoved iic)o tudi skontlsti. Olo žrieznlčarska stavka lahko v kratkem zopet izbruhne ker vlada brani Izvesti železničarske zahteve po preosno-vl plačilnega razmerja.
Gospodarstvo.
borza. '
LDU Dunaj, 12. avgusta. Nemške marke 477.50, švicarski franki 33()0, francoski Iranki 1450, italijanske lire 1015, angleški funti 705, dolarji 210,
LDU Praga, 12. avgusta. Devize t Beograd 265, Dunaj 25.75, Zagreb 65.50. — Valute: dinarji 261, avstrijske krone 24.75.
LDU Beograd, 12. avgusta. 20 dinar, jev v zlatu 24.10-24.20, francoski franki 170-172, dolarll 21.80-21.90, Italijanske II-re 116-118, nemške marke 49-49.50, češko, slovaške krone 41-41.50, avstriiske kroni* 10.50-11.25.
karievih del ie dosevel z druvo reprizo »Hlapcev«, ki so se dali tretiič kot delavska predstava. 8 predstav. Vprizorila so se še naslednja dela: »Zemlja«. »Vrač« in »Misel«. Od teh ie bil torei samo »Vrag« dostojna koncesija onemu del« občinstva, ki si ie do preobilni težki duševni hram želelo 7a oddih lažie.
Novitet ie bilo torei šsst. število predstav pa štirinajst. »KraH na Betajnovi«. »Zetnlia«. »Vran« in »Misel« so se clali po dvakrat. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in »Hlaoci« pa do trikrat, ali obisk teh predstav ie bil takšen, da ni bilo nio-eoče. če bi bil to dopuščal čas. doseči še več repriz.
Po zakliučeni sezoni se ie vršila dne 2. t. m. še iavna produkcija dramatične šole.
Repertoar za prihodnjo sezono ie Že diadočen in deloma tudi priprav*
llen. Ravnatelj gledališča ga le zasnoval tako. da zavzema več ko eno tretiino mesta resna drama in skoraj dve tretiini dramatična dela veselea* značaja. Vendar pa ni v repertoarju niti eneera manj vredneva dela. Resen del repertoarja obseza predvsem dobre slovenske drame, kakor so Cankarjeva »Lepa Vida« !n »fakob Ruda«, s katerimi se prihodnjo sezono. vštevši komedijo »Za narodov blagor« nadalinie in zaključi ciklus Cankarjevih del. Malenova »Kasija«. Novačanova »VeJeia«. Etbin Kristanov »Kato Vrankovlč«. Kraicherieva »Školjka* itd. Polev teh slovenskih del so na repertoarju tudi hrvatska. ruska, noliska. češka, francoska, nojj dilska. aneleška (Islandes Sha\v) irt nemška dela.
Gledališču ie že zaslgurana dr* žavna podpora.
Stran 3.
Dnevne vesti.
Lahi ukradli triarlavsko spominsko knjigo. Turisti ki so sc vrnili vČe-ral s Triclava DriDoveduieio. da ie v času od srede Doooklne do četrtka dcpoldne izginila iz Aljaževega stolna vrh Triglava spominska knjiga »Slov. plan. društva«. Barbarstvo 1« biezdvomno zakrivila itahianska vo-iaška oatrulia. ki se ie Dotikala v torek in sredo do Triglavu tostran de-markaciic. Prenočila ie en večer kllub nrotestom gostov m oskrbnika v koči na Kredarici. Obstojala ie iz oficirja in treh volakov ter iziavliala da zasleduie dva slovenska visoko-šoica. ki sta baie zmeiiala Datrulio s »noientarii«. S Kredarice se ie napotila Datrulia na Triglav, odkoder te kot »zmagoviti voini Dlen« odnesla zgodovinsko Icniigo.
Laški tatovi se klatilo v zadntem časa do triglavskem oogorlu. Tren-tarii naselo svole črede tostran demarkacijske črte. kar se Hm z naše strani radvolino pusti, sat so naši liu-die. Slabo oa ie to. da prihalalo žnH-hovlmi čredami razni sumljivi elementi ki se izdajate za Dastirie. a so v resnici Drav gotovo laški ŠDiioni. delovna častniki, deloma lahoni iz Gorice in Trsta. Izdaia ifh tako nli-hova za koziega nastiria vse Dteele-gantna obleka, kakor tudi nlihova govorica. Klatiio se zlasti okrog sedmerih iezer. Da izDrašuieio naše turiste in druge Hudi. kie no naši žan-darti ali le v bližini kai volaštva itd. Poleg šniionaže ODravliato ti Došte-niakoviči tudi službo tatov. Kradeio kome. govedo, koze s naše in iih SDravliaio Dreko dernarkaciiske črte. v-*1ni orcd zasledovanjem, viela" oatrulia kmečkih mo/, n fantov iz Srednie vast neke-ga takega uzmoviča. ki ie ugrabil že Dar kom m se ravno nrloravllal da soiavi se tretjega Dreko Bogatina Naše orožniške in voiaške straže bi imele v teli Dakraiinah obilo oosla.
= Znani multimUljonar Karel Pollak, ki ie bil kakor znano do zimi aretiran vsled Drikrivanla zalog usnia ie sedai. kakor Doroča »Večerni list« oproščen in te nadalina preiskava Droti niemu ustavljena. Baie ni zagrešil s svoiim oostODa-niem ničesar kazniivega. Pollak seveda ni sedel ves čas v teči. ampak ie bil kakor znano že kmalu do aretaciji. naiveč na intervencito ljubljanskega škofa, izouščen. — Na ta način ie končala afera, ki ie vzbudila nekdai toliko vznemirienla. Mogoče ie. da se ie izkazala nedolžnost goso Pollaka, dožnost oblasti Da bi bila. da pojasni iavnosti nekatere še vedno zagonetne okoliščine. Dosedal se še ni nikler in nikdar dementiralo. da ie imel Polak v času začetka preiskave na zalogi velike množine usnia m že izeotovlienih obuval. če> mav ie bilo usnie pod zaporo in ga ie stradala cela Sloveniia. Ako sedai avnost ne zve. kal ie bilo s temi zalogami in zakal ie bil Pollak upravičen, si iih držati, se H pač ne sme zameriti, ako dvomi o utemeljenosti Plitve in misli na ono znano o taPč-h m tatovih. Zato na dan s t*v »asm lom.
— Nov dnevnik. Prihodnji teden začne v Ljubljani Izhajati nov dnevnik »Jutro*, glasilo mlajše skupine Jugoslovanske demokratske stranke. »Jutro« bo posvečalo pažnjo prosvetnim, narodno-go-Snodarsklm In socljalnlm vprašanjem.
„ ~n Polkovnik Dobroslav Milenkovi«,
°rof”Hke ****
ceraf Ljubljano In odpotoval v Beograd na svoje novo mesto, nik poveljnika vsega orožnlštva. Q p^I kovnik Je bil med našim orožnlštvom j«I ko priljubljen In Je bil mož na svojem mestu, ko je prevzel poveljnlštvo komande mesta v Celovcu. — Za začasnega poveljnika orožniške brigade v Ljubljani Je Imenovan podpolkovnik Vidic.
— Iz Rusije vračajoči se vjetnlkl se naprošajo, da naznanijo, kar Je komu znano o Ivanu Potočniku, kateri je služil pri bivšem 17. pp. ter bil ranjen In 13. sept. 1915 vjet. Vojna pošta Je bila 32. Rojen Je bil v Stražišču pri Kranju 1. 1896, ter le trgovsko Izobražen. Sporočila prosi njegov oče Ivan Potočnik, Kranj 189. 1332
Pozor Pred nakupom. Kolo znamke Goreč - Adler popolnoma lahko dirkalno, z dirkalnimi zračniki In lesenimi obroči, vodilo v nenavadni formi navzgor obrnjeno je bilo ukradeno med ’/* In */, 12. uro Iz veže v Ilirski ulici 29. Velika verlžnlca kolesa, je manjša od običajnih, ter izrezana tako, da so v sredini trije kraki. Kolo popolnoma nenavadno, dirkalno,, tako 4a ca jc lahko ločiti od drugih. Predelava Istega nemogoča. Vrednost kolesa 8000 K. Najditelju istega, izplača lastnik kolesa J. Pogačar tvrdka Svetla, Mestni trg 800 K ^ftr.tde.	jj
— Državna posredovalnica za delo.
n vseh podružnicah »Drž. posred. za dejo* .v Llubliaui, Mariboru. Ptuju la Murskt
Soboti Je Iskalo v preteklem tednu od 1. avgusta do 7. avgusta 1920 dela 183 moS-kih ta 69 ženskih delavnih moči. Deloda-JalcI so pa Iskali 168 moških In 89 ženskih delavnih močL Posredovanj se Je izvršilo 136. Dela Iščejo: pisarn, moči, trgov, so-trudnikl, sotrudnice, služkinje, peki, vajenci, natakarji, natakarice, ključavničar]}, krojači, šivilje, dninarji, dninarice, hlapci, čevljarji, hotel, sobarice Itd.
— Otvoritev telefonske centrale > Javno govorilnico pri poštnem uradu Lesce. Pri poštnem uradu Lesce, se Je otvo. rila dne 1. avgusta t. I. telefonska centrala z Javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. —
— Imenovanja prt pošti. Prestolonaslednik Aleksander Je blagovolil v Imenu kralja Petra I. Imenovati z ukazom z dne 9.Julija 1920 poštnega svetnika Matevža Vrbnjaka za višjega svetnika pri poštnem ln brzolavnem ravnateljstvu v Ljubljani Imenovan Je za poštnega komisarja poštni konclpist Anton Suhač pri poštnem ravnateljstva v Ljubljani. Imenovan Je za poštnega komisarja poštni konclpbt Josip Peršič.
— Okrajni šotskt nadzorniki se bodo Imenovali v prihodnji seji višjega šolskega sveta, k! se bo vrilla okolu lf avgusta.
— Sanitetni referat prt Dravski divt-zljskl oblasti Je prevzel za to mesto fmo-novanl sanitetni polkovnik dr. Janko Savs.
— Za voditelja klrurgičnega oddelka dravske stalne vojne bolnice Je Imenovan sanitetni major dr. R. Jug.
— V Imenik kazenskih zagovornikov, pri ljubljanskem sodišču se Je vpisal dr. Ivo Sorti, notar v Logatcu.
Ljubljana.
= Korupcija s stanovauil. Daši letam že noklrueo leto oo LUtbHani fo iščm kot državni uradnik skromnega kotička za svolo ubogo družino, se mi g» dosedal še ni posrečilo naiti. Ako bf ne bil službeno primoran bi-u3*! vLIubiJanl. bi oač že davno Dobra! sila »ti konita iti se vrnil tla. od-ketrer sem nrišel. fn vendar ooznatn celo vrsto Hudi. ki imalo dosti večle stanovanje kot ea ootrebutelo. ki Da iih seveda naš stanovanlski urad ne vidi. ker imaio oač »zveze«. Tako ima n. Dr. neki nadsvetnik deželnega sodišča brez otrok za dve osebi stanovanje s 4. sobami in kuhinjo in isto-tako tudi neki drugi sodnik, ki živi tudi sam s služkinjo. Nadalie ima tud! znana IJubflanska dama. ki ne živi ravno v preslabih gmotnih razmerah. okuDirano celo stanovanje, dasi se nahaja skoro vedno na letoviščih. Človek id čuti vsal nekoliko sociialne oravicnosH. misli, da bi vsem tem ia-hko zadostestovalo stanovanje z eno do dvema sobama, ostale prostore oa da bi se lahko orepustilo prepotrebnim Hudem, ki moralo biti v Lluolteni. Stanovanjski urad nulno orosimo, da že enkrat Preneha s svojo popustilivostio in da izsili vpošte-vante današnje stanovanjske bede tudi ori liudelr. Iti imaio »zveze«
= Ilubljanfko gostollubte. Po Llubliani se sedaj klati in veriži neki mlad Italiian visoke rasti. Dečko ie fašist in te ncmaaral. kakor nam zatr-Inlete zauoniki. oožteati in demoliratl tržaški »Narodni dom«. Mi ne bomo s nrstom kazali nanf. temveč se za-
i?v£!,u,emo Ie z °°Dzoriiom. da redi LJubHana strupene Brade z lastnim mlekom. Pooolnoma nam podobno!
n , Padajo. Zato pa Je znana ljubljanska trgovina v Selcnburgovl uiict Izstavila pred dnevi v svojih Izložbah novo serijo najrazličnejših črevljev p0 naravnost bajno — visokih cenah. Pod 1000 kron ne vidiš skoro ničesar več. Kdor ™,s“: d* rabl novo obuvajo, naj sl ogleaa
lahko počSa.80 b° UV*rfl’ da vendar,e le
rlstl znano Šngo	Ja*,v,,e!o hl,m°-
protl pijancem. Te dni J, bUoTeč^škm bratov obsojenih na zelo velike denarne kazni. Neki železničar celo na 800 K, ker Je pred Škofijo slino In nedostojno razgrajal. V pijanem stanja Je nosil pri sebi nad 3000 K denarja.
- Odkritje velike tatvine. Pred nekako petimi tedni za časa regentovega prr-hoda Je bila v Trnovem v Čolnarski ulici Izvršena velika, zelo zagonetna tatvina, Strojnemu kurjaču Lovrencu Komanu je neznan tat odnesel hranilno knjižico Mest- , ne hranilnice ljubljanske z vlogo 5100 K, dalje veliko zlatnine In drugih dragocc- ' uostl v skupni vrednosti 15000 K ter 1000 I kron gotovine. Izsleditev tatu Je bila zelo j težavna, ker ni bilo o njem nikakega sle- j du. Slučaj pa Je nanesel, da sc Je neka natakarica na Poljanski cesti začela bahati, da ima hranilno knjižico z veliko vlogo. Organi kriminalnega oddelka policijskega ravnateljstva so za to doznall In začeli poizvedovati po podrobnostih. Dognali so, da Je dala omenjeno knjižico hraniti oni natakarici neka Josiplna Konjar, znana tatica, rojena v Štnartnu pod Šmarno goro. Konjar, sedal sedi x kaznilnici y Boga- *
njah zaradi drugih tatvin, radi katerih Ja bila pred kratkim obsojena na dve leti težke Ječe.
— Najemniki stanovanji Preti Vam v tel stanovanjski bedi in v tej splošni draginji še novo, občutljivo breme povišanja stanarin. Proti že dobro organizirani mob-nl organizaciji hišnih posestnikov, Vam ne preostane drugo sredstvo nego edino te samopomoč, v močni protiorganlzaclli najemnikov, vsled česar se ustanovi društvo stanovanjskih najemnikov, katerega društvena pravila so, že od deželne vlade potrjena. Vzgled drugih mest kakor na primer Trst, kjer je že slična močna 20.000 članov broječa organizacija, ki se bori s uspehom proti pohlepnosti hišnin posestnikov bodi v vzpodbudo. Kdor uvt-deva nujno potrebo te organizacije v lastno obrambo naj se prijavi pri hišniku tn-špektorata drž. žel. v Liceju ali pa v Gradišču štev. 7 pritličje levo druga soba. Pristopnina znaša 1 K v pokritje tekočih stroškov. — Občni zbor In volitev vodstva se naznani čim najprej mogoče potom časopisja. — Pripravljalni odbor. — Vencajz, Moškerc, Urbančič, Rupnik, k
— Sadni trg. Včeraj Je bil sadni trg zelo živahen. Kmetice so prinesle na trg lepa, zdrava Jabolka. Cene so bile: drobna 1 — 2 K, debefa, zelo lepa Jabolka 4 K za I kg. Na stojnicah na Pogačarjevem trg« so veljala lepa Jabolka 5-6 K 1 kg. Konkurenca In obilica sadja vplivate na cene.
— Društvo stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov se J« ustanovilo v Ljubljani. Vlada Je pravira že potrdila. V kratkem skliče pripravljalni odbor občni zbor društva. Kakor čujemo, nameravajo hišni posetnlk! uvesti akcijo za povlšanie stanarine za 120 odstotkov.
— Stanovanskl komisiji v uvazevanje. Na ljubljanskem polju pri pokopališču Sv. Križa stoli zidana sušilnica za hmelj, las* neke gospe Janesch. Sušilnica bi bila po primernih in malih adapcljah prav primerna za stanovanja. Prostora bi Imelo laluco 10 ali še več rodbin.
— Konjski tat. Na Dolenjski ce*n Je 611 aretiran Ivan Šuštar, rodom Kamničan, ker Je v Smarcl pri Kamniku ukradel posestniku Josipu Jeranu enega kon]a z vprego.
— »Junak Iz Srema.« V četrtek zvečer Je imel na vrtu Narodnega doma svoje atletske ln akrobatske produkcije atlet Ivanovič Iz Srema. Po mestu Je nabil zelo visoko reklamo. Priznati je treba, da se Ivanovič res prijetno razlikuje od drugih »umetnikov« te vrste. Pokazal Je prav lepe stvari. Tekom njegovih akrobatskih produkcij se ie pripetil naslednil humoristični prizor. Ko je atlet z lahkoto ovil debelo vozno šlno okoli roke, jc stopil na oder mlad, samozavesten in mišičast mesar iz Trnovega. Svest sl zmage Je slekel srajco, odložil zlati prstan ter začel »vftl vozno šino«, vzklkajoč: »Tudi Jaz lo skrivim. To ni nobena kunšt«... Pa ni Šlo. Pobrisati jo Je moral z odra brez venca zmage. »Nori Avgust«, atletov impresarij, pa ga Je zafrknil: »Ce bi bila kranjska klobasa, pa bi — šlo...«
— Imenovanja na pošti. Poštni svetnik M. Vrbnjak je Imenovan za višjega svetnika pri ravnateljstvu v Ljubljani. Poštna koncipista A. Suhač ln I. Peršič pa sta hnenevana za poštna komisarja.
— Čudne poti sladkornih cen. »Večer-nlllst« poroča: V Izložbi tukajšnjega veletrgovca Perdana so se tekom enega tedni Izpremlnjale cene sladkorju tako-ie: Prvi dan 52 K, drugi dan 54 K, tretji dan 56 K, četrti dan 58 K, peti dan 60 K kilogram Drugi trgovci so prodajali sladkor po 52 kron in nazadnje po 54 K. Zadnje dni Je ostalim trgovcem sladkorja zmanjkalo. Na vprašanje kako Je vendar mogoče, da Je Perdan kar čez noč podražil sladkor n«
60 K kg, Je odgovoril neki trgovec:	»E,
kako! Perdan ve, da nima noben drug trgovec sladkorja, pa Izkorišča položaj« Kaj pravijo na tako početje poklicane oblasti? Ali spe ln bi Jih moral zbuditi šele velik Javni hrup?
Maribor.
Mariborsko olepševalno društvo Ja
upoštevalo želje, U Uh Je izrazilo občinstvo po koncertih v mestnem parku. Določilo Je, da se bodo odslej vršili koncerti v mestnem parku vsako sredo od 6. do 8. ure zvečer, vsako nedeljo In petek pa od 13.11 zjutraj do pol L ure popoldan. Prt Prvem koncertu, ki se Je vršil li. t. m. nt bilo nobene vstopnine, za prihodnje koncerte pa Je določena vstopnina 1 K 20 v za osebo. S to vstopnino se bodo poravnavali tekoči stroški.
Licitacija za oddajo mesa mariborski garniziji v mesecu septembru se vrši 19. t. m. ob 11. url v dravski vojašnici prt pukovskl okružnl komandi.
Izzivalna tekma graškega športnega kluba »Sturm« proti mariborskemu »Rapt-du« se vrši 16. t. m. ob 19. uri zvečer * ljudskem vrlu.
mu pojasnili, da pri nas ni Nemcev, te odgovoril: »Toda no mišljenju 1e tu mnogo Nemcev. Tudi bivši župan te nemškega mišljenja«. Komisija ie nato izjavila, da bodo ort občinski glasovalnj komisiji zastopani tudi Nemci, če pa teh ni v občini, pridete iz sosednje vasi. Tako se bo torej vršilo Hudsko elasovanie na Koroškem v popolnoma slovenskih občinah pod vodstvom importiranih Nemcev. Pa ne boš Mihel, zato že poskrbe naši koroški fanfie.
Šmlhelj pri Vovbrali. Preteklo nedcilo se Je vršil pri nas prvi koncert maja meseca ustauovljenega pevskega društva ki nam Je zapel več naših narodnih popevk tako ljubko, da Je moral vsako točko ponavljati. Koncertu Je sledila Igra »Tri sestre«, v kateri so dobri domači Igralci pod spretnim vodstvom g. Ravnikarja popoino-rnama navdušili občinstvo. G. Ravnikar Je po Igri v poljubnem od ponovnega viharnega odobravanja prekinjenem govoru primerjal gospodarski položaj slovenskega kineta na Koroškem in v Jugoslaviji z onim v Nemški Avstriji. H koncu Je pozval navzoče, da ne mirujejo prej, dokler koroški Slovenci ne ustoličijo Jugoslovanskega kralja na Gosposvetskem prestolu. Ta apel Je vzbudil med zbranimi burno odobravanje. Sporedu Je sledila živahna prosta zabava s petjem, plesom itd. Generala naših nemčurjev KlantSchntgga le naša prireditev tako Jezila, da Je ni hotel gledati, ampak Je sedel na avto m se odpeljal v Pliberk, kjer pa ao ga naši tantfe prav primerno pozdravili.
Primorje.
Italijanske demonstracije orofl Korlškemu nadškofu. Dne 8. ln 9. avgusta so sroriški Italiiani tn italHanašl proslavljali zavzetic Oorlce do italijanskih četah. Pričakovati te bilo seveda že vnaorel. da bodo Izrabili to priložnost tudi za kake demonstracije oroti tako osovraženemu slovenskemu živilu. Po obhodu do mestu so res zavili ored ooslopJe nadškofa dr. Sedela in zahtevali, da mora slovenski nadškof, ki nima drugeea streha. kot da ie Slovenec, ven te »Itali-fansfce« Oorice. Bo že orfšei čas. ko bodo veseli. Če bodo sam! smeli ostati v Gorici.
AMERIKANSKI JUGOSLOVANI ZA JUGOSLOVENSKO MATICO.
Med našimi rojaki, toliko v lužni, ko-Ukor v severni Ameriki vlada veliko zanimanje za J ugoslovensko Matico. »Slovenska Narodna zveza« v Clevelandu, Ohto Je priglasila že 24. aprila t f. svoj pristop ter poslala 100 dolarjev kot članarino. Obenem Je prijavila 15 članov, kateri so plačal! vsak po 1 dolar Članarine. Ta dar Je spremljalo zelo prisrčno pismo, v katerem ameriški rojaki navdušeno pozdravljajo ustaovltev Jugoslovenske Ma-Uce ter JI obljubljajo svojo pomoč. Zveza ie poslala pozneje še 6 dol. In nas ravnokar obvešča, da Je poslala še 1000 K kot dar g. Vinka Bonača, mesto venca na grob pok. očetu.
»Jugoslovanska Narodna obrana« odsek »Slovenija« v Buenos Airesu v Ar-gentlnij! Je tudi že poslala svoj prispevek in sicer 56 sev. amer. dolarjev ter pozneje zopet 25.36 dol., njeno glasilo »Jadran« pa Ima stalno rubriko »Jugoslov. Matice«, kjer poroča o njenem delovanju In širi propagando zanjo med svojimi rojaki.
Tako naši bratje v Ameriki. Da ml ne smemo zaostati za njimi, M bHo odveč pripomniti,
Koroško,
Galicija. Pred dnevi se le mudlila ori nas glasovalna komisija Iz Pliberka. Ko le komisija spoznala, dfc so bili ori nlenem sprejemu liudie na-Šesra mišlfenla. se ie italijanski zastopnik izrazil: »Radi bi srovorlll tudj a pripadniki nemških strank«. Ko sa
AB1TURIJENTI OD GODINE 190». ispunjaja ov« godlne dvadeseta godinu od svoje mature, a da sa do sada nisu olkada sastall da konvencionalno proslave pojedino obljetnlce.
I Iz svoje pobude I na želju mnogih drugova upozorujem sve drugove ablturl-Jenta od godlne 1900 na ovogodlšnj* 20. obljetnlcu. Upozorujem ali kod toga, da Je osoblto uznoslta kolncidenclja da se o na-šoj 20. obljetnlcl zbilo veliko slavlje uvede-njc našeg naroduos vladarja u Zagreb, c onaj Zagreb, u kojem se baš prije 20. godl-na obdrfavao naš prvi Jugoslavenskl abttn-rijentskl sastanak, kojemo Je blo Ideal I olU, podpuno narodnoroJedhiJenJe Srba, Hrvata I Stovenaca pod svojim vladarom.
U sveži s time molim drugove abiturt-Jenti od godlne 1900, da ml Jave:
1. Žele II u opče, da ove godlne proslavimo našu 20. godlšnjicu?
2. Ako želo, žele II da se obavl samo kao sastanak maturauata Iz pojedinlh zavoda, Hi kao sastanak svlb abiturijenata tz godlne 1900?	j
3. U kojem mjcstl I u koje vrljeme žele | sastanak?	j
Kotla ml stigmi odgovori sazvat Cu za-grebačko drugove I tom skupu prepustiti, da, uvažlvšl želje, odluči.
Dr. Vlastiralr Vlmpulšek, odvjetnlk u Zagrebu, Jurlšlčeva ul. br. 3.
vične In dobi vsak udeležnlk pri rvojeoi društvu predpisano legitimacijo. Zupe, k! niso dobile še zadostno število zletnih le« gitimaclj, naj te naroče takoj pri Sokolskem Savczu. — zietnl plakati za vs< društva so bili razposlani župain. Dru« štvo, ki še ni dobilo plakatov, Jih naj za« hteva pri pristojni župl.
Velika sokolska slavnost v Bra« slovčab se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 3, Url popoldne. Slavnost priredi braslovškl »Sokol« na prekrasnem prostoru g. Rojnt« ka poleg trga Braslovče. Na Javnem nastopu nastopijo poleg domačih tudi Sokoli Iz Celja, 2alca, Šoštanja in Mozirja. Sodelovale bodo tudi Sokolice in naraščaj. Por telovadbi velika ljudska veselica s plesom« šaljivo pošto, ženltovanjem, vrtiljakom ta z drugimi posebnostmi. Med proizvajanjem vaj vseh treh skupin In pri veselici svira cellska godba. Okrepčilo bo na prodaj v šotorih po popolnoma zmernih conah.	g
— Društvo ža zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški priredi 15. t. m. veliko vrtno veselico, spojeno z Javno telovadbo na ICoslerJevem vrtu. Začetek ob 3, url popoldne, vstopnina 6 K. K obilni udeležbi vabi odbor.	tf
Sokolski zlet v Rogaški Slatlal do* 18. t. m. Za udeležence odhaja v ponedeljek ob pol treh zjutraj poseben vlak. VoM do Orobelnega hi ima zvezo z zagrebškim Prta'.d v- Ljubljano ob pol osmih
— »Sokol« v Medvodah obhaja dne 12« sept. proslavo obletnice svoje ustanovitvi. Javnost naj blagovoli upoštevati ta dank Pridite od vseh stranll Zdravol	K.
Šport in turistika.
Nogometna tekma se vrši v soboto 14, t. m. ob polu 7. uri zvečer med S. K. Svobodo Celje in S. K. Svobodo Ljubljana« Tekma zna biti zanimiva, ker razpolagat Svoboda Celje s precej spretnim moštvom. Igra se vrši ob vsakem vremenu na prostoru S. K. Ilirije. Cene običajne. K
Nogometna tekma. Med kombiniranim moštvom SK Slovan : SK Jadran na prostora SK Ilirije se vrši v nedeljo, 15. t. n« Tekma se prične ob pol 19 uri.	R
Aprovizaciia.
Telečje mese. »Vnovčevalnica za «vl« no in mast« oddala Je za v soooto to M 14. t. m. sledečim mesarjem svoja telet« v razprodajo: Ahlinu, Cuzaku, Dolnlčal Jožefi, Ham Mariji, Jesihu, Kastelicu, Koo-Janu, Makovcu, Novaku, Štruklju, Zganja* Jožetu, Žganjar Antonu po dve teleti! Breceljniku, Janeža, Prezelju, Porenti, Rihtar ml., Rihtar star., Kočarju, Lebnu, Novljana po tri tdleta; Bizilju štiri ter Janežiču 6 telet Kllcgram telečjega m esc velja: sprednjega 17 K ter zadnjega 18 IG Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Poslano.*)
Sokolstvo.
Bratje In sestre, ki se udeleže zleta v Mariboru se naj takoj javijo pri svoJIh' društvih. Vozna cene v. Maribor, ca naia»
Pred 5 meseci ml Je hlina lastnic*
Ivana Štern na Emonski cesti 10 odpovedala stanovanje. Napravil sera priziv nc okrajno sodišče, ki Je odpoved res razveljavilo. Mislil sem, da Je zadeva za meni končana. Ravno narobe. Križev pot se M še le pričel. Hišna lastnica se Je zaobljubila, da me mora spraviti na cesto, če M tudi stane več tisočakov (priče na razpolago) ter po g. dr. Počku, ki Je pri njej nc hrani In njen večletni sotrudnik, vložite pritožbo na deželno sodišče, katero Jc hišni lastnici res ugodilo, ter mojim pričam ln sami hčeri hišne lastnice ni verjelo, pač pa pričam, ki ne stanujejo v moli bližini. Napravil sem priziv na treti* Instanco v Zagreba, ki Je pa potrdile sklep višjega dež. sodišča v Ljubljani. Ta sklep sem prejel 12. avgusta 1920. Naročal se mi, da moram zapustiti stanovanje takoj neozlrale se kam? Imam družino, kf obstoja iz treh nedoraslih otrok, Ženo * dvamesečnlm otrokom pri materinih prsffi. Poleg tega stanuje pri meni tudi finančni uradnik, zaposlen v Ljubljani z družino, obstoječo Iz treh oseb, ki Je pribežala v, svojo domovino ter komaj odnesla gofd življenje Iz zažganega narodnega doma v. Trstu, kjer le do sedaj stanovala. Toraf 10 oseb v 2 sobah fn 1 kuhinji. Višje dež. sodišče, katero tako famozno rešuje stanovanjsko bedo, Je vrglo s tem odlokom 10 oseb na cesto In napravilo drž. uslužbencu okrog 2000 K stroškov, ki Jih bo plačal Bog, Jaz Jih ne morem. Ko sem zaznal za odlok, da sem brez usmiljenja n* cesto postavljen, sem se obrnil na vs« merodajne faktorje, da bi se kal ukrenil« ali se mi vsaj rok za Izpraznenje stanovanja za toliko podaljšal, da si sam stanovanje poiščem. A vse zaman! Povsod se ma ie odpravilo z obžalovanjem češ: »Ml na moremo nič pomagati In nismo kompetentni o tem ničesar odločati, ker sodišča Je najvišja instanca ter podrejena sam« kralju!« Končno ml ni drugega preostalo, kot najskrajnejše sredstvo; da sem zaprosil pri železniški upravi dopust za ne« dogleden čas, se zabarikadiral v stanovanje, ter se odločil, da le preko mojegg trupla zamorejo vreči družino na cesto.
Ljubljana, 13. avgusta 1920.
Ljubič Josip, železniški uslužbenec, Emonska cesta 10«
(Uredništvo prevzame odgovornost t« kolikor določa zakonj
MEBL1RANO SOBO
s posebnim vhodom išče soliden uradnik. Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« v Ljubljani pod »Soliden«.	1427
* 60 orali zemljišča? polovico gozda in nekateri drugi objekti v bližini Velikovca na Koroškem se prodajo. Pojasnila v odvetniški pisarni v Velikovcu.	1470
starejši gospod, išče gospodično ali vdovo z zelo čisto preteklostjo. Vprašanja na že-nitovanjskl zavod Iliča 71.11. Zagreb.
1485
BELA OTROŠKA POSTELJICA
sc proda. Poljanski nasip 24 pri tapetniku K. Jagru.	1483
KUPI SE POKVARJENO VINO
ne skisano, da je sposobno za kuhanje. Po. nudbe na upravo »Jugoslavije«. 139!
Spretne delovodje in delavce za
išče za takoj Jugoslovansko Inženirsko podjetje Maribor.
1333
Cement
Zidne opeke,
Strangfalz — Biberschwanz —
Strešno opeko
dobavlja „AVA“, Ljulicčno
dobavlja
talko.
' j njegov parlum f
Pariš-Ljubljana, j j« na|bollSL I
nBcBnoQB_njri3apBnpBPBnnnno
Proda sc
Trstje
Muholovnike
is USI 1111 Ib Ijj h ||	(trakovne) priporoča gg. trgovcem
KU|9U [SlIUlUUllil	Ljubljanska komercialna družba
ob glavni cesti pol ure od Kranja z IJolUJnnn, Blciwetsova c. 18.
vsemi pritiklinami in inventarjem. Posestvo Bom^čnaaogpponooairpneug obstoji iz hiše, gospodarskih poslopji, —“ "
njiv, travnikov, sadnega vrta itd. Ozira . '	'	“	"■
se samo na resne kunce. Pojasnila daje (fl | _„.«IS,J™
MonMz%zeoi%wL!°bf™ \m1SIbP 11111IP
Velika izbira izgotov- t Ijene obleke vseh vrši f za gospode, dame in \
~~~	j!
otroke. Zaloga vsako- j
vrstnega blaga za j
' { moške obleke, novrž- j
nike in suknje, dalje |
vata za krojače v |
za strope izdeluje in predaja na debcio in drobno ma po K 4-80, pri večiih naročilih znaten popust, #šnt. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
po 15 in 20 kron iiopnje po najvišji ceni V.Karuč,Ilicd-Goreujsko.
kupim. — Ponudbe z navedbo cene in kakovosti poštnoležečo Mokronog št. 50.	1335
kosih in na metre.
Rabljene jugoslovanske
pisemske znamke
kupuje vse vrste
V. Kovač, Bled-Gorenjsko,
MI kupimo
1 vagon
Zaloga usnja In podplatov
razne vrste ter čevljarskih potrebščin priporoča
Andrej Sever, Ljubljana, Prešernova ulica 9.
(restavracija »Perles").	133<
vla San Laisaro Stav. 10.
Zlatar In juveltr
ALOJZIJF1CIS, Scliikargovi ulica 6.
priporoča svojo veliko zalogo ju-vclov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
gostega za mazanje streh, in
POZOR, POZOR
K. Worsche, Maribor
Gosposka ulica štev. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom
Priporoča svojo bogato zalogo
b© Jak® znlžsnlh cev&ak.
Ponudbe z označbo cene na: Tvornico železa, Kamnik
W(eila pe$marieei
a pohištvom če mogoče tudi s hrano za kratek čas. Plačam dobro. Cenjene ponudbe na upravništvo tega lista. 1327
Za vsa pleskarska dela, kakor tudi za lakiranje šolskih tabel s predvojnim blagom se priporoča
gjSSSaSBfggšS® f
Brezov les S
SSSS— 2a moški zbor; žepna izdaja 11X15 cm
Stev. I. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
, 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„ 6. Anion Hajdrih: Jadransko morje. Veaka petem stanc x K; xi izvodov 10 K. Številka 6 stane 3 kroni, 11 izvodov 20 kron.
Dobiva se v
Jednod rabljene cijele
TONE MALd^J
vreče iz jute
kupuje: Tovarna lesenih žebljev | v Tacnn pog Šmarno goro. |
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. w
u veličinama 58/100, 58/126 i 58/144 za brašno, žito, šljive 1 ine svrhe ima na prodaju „V c s t r a‘ trgovinsko dioničar-sko društvo, Zagreb, llica 21.	1335
§!lj!ril«Gonilne jermene
1101
la apno
lindl
44 lesna trgovska in industrijska delniška družba
na drobno in debelo dobavljal	,
SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31! „DR AVA'
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
iiAVA11 tovarna. Laško.
Maribor,
•vv
Postranska obratovaližča: ČOrnhaUSOn na Cehoslovaškem in Kopenhagen (Kodanj)
se priporoča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in vočdružinskih hiš po Dokkerjevem sistemu. VII® ll® stanovanjske hiše bločne oblike WS6h Slogov, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorntške delavniške lope, prekrovja za kolodvore klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerkvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor. — Cenjena vprašanja na HpravqJjKyo »Jugoslavije* pod Christoph &
Unvnaclt, A. O. — Več v besedilu lista.	-	1191
Tiska JJčiteliska tiskarna’* v Liubljani.
Mali oglasi.
Proda se:
TIAT TOVORNI AVTO
J in pol tonski godno na prodaj. Garaža Goreč Vegova ul. 8.	1482
POZOR.
Prodam 200-300 hi dobrih transportnih vinskih sodov. Rotar Litija.	1479
MAJHNA ENONADSTROPNA HIŠA
se proda. Istotam se proda tudi dobro ohranjeno moško kolo, z mirnega časa. Plzve se v Rožni dolin! gostilna »Ceh«.
1474
VEC ŠIVALNIH STROJEV
se proda. 1 za šivilje, 2 za krojače, 1 za čevljarje (Cylllnder) 1 za čevljarje (Flach-stepper). Vsi stroji v dobrem stanju. Franc šifrer, Sv. Petra nasip 53.
POSESTVO S HIŠO IN GOSP. POSLOPJI
2-3 VAGONE
trdega, žaganega lesa, za mizarje pripravnega t. J. češnja, oreh, hrast, jelša, suho In polsuho, v raznih dimenzijah prodam. Sprejmem tudi dobrega mizarskega pomočnika, veščega finejšega, pohištvenega dela. Ponudbe, je poslati na: Franc Kunstler, parna žaga in mizarstvo Litija.	1462
PLANINSKI SIR
razpošilja vsako množino po pošti In že leznici Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica.
1447
POZORI
Posestva, hiše, vile, gostilne, hotel z kavarno, tovarne ima vedno za prodati na .razpolago pisarna nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopis le prott znamki.
CISTO SVINJSKO MAST
doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396
ENONADSTROPNA HIŠA	j
v Mariboru, v središču mesta 8 6 trgov- j sklml in 16 stanovskimi lokali, spalna soba | Puch kolo, se proda vprašati podružnico upravništva Jugoslavije Maribor, Glavni trg 18.	1439
DOBAVI SE
vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo Franc Podla), trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.	1421
Kupi se:
VOLČJEGA PSA
starega najmanj 4 mesece kupim. Cenjene ponudbe prosim pod Pes št. 1480 na upravo lista.
200.000 ZABOJEV
znotraj merjeno 201/2X25X49 cm debelina lesa 12+12—15 mm, samo rezane In povezane kupuje, D. Reblč, Brod na Savi.
Službe:	|
VZGOJITELJICA',	j
vešča slov., nemšk. in eventnelno franc. Jezika z znanjem klavirja se išče. Ponudbe s Izpričevali se prosi na upravo tega Usta pod »Dobrosrčna«.
STANOVANJE S HRANO~ se išče za višjega srednješolca v boljši hiši. Naslov pove Upravništvo.
Razu®:
DAMA IŠČE SOPOTNICO eventuelno sopotnika za v Švico. Potuje sredi septembra. Naslov na upravnišlvu. ________ 1481
KUPUJTE ČEVLJE IN GAMAŠE le pri tvrdki H. Seljak Ljubljana, Prešernova ulica, kjer najceneje kupite.
PRIMEREN LOKAL Iščem v najem bodisi v Ljubljani ali na deželi za trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1446 na upravo lista.	1446
TOVARNA ČISTILA
dobro vpeljana se da za dobo 10 let vi najem z vsemi potrebnimi surovinami in z vso vodno močjo. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod tovarna št. 1478.
Kateri pohitite koncem avgusta v Maribor k Sokolski slavnosti, toplo priporočamo brošuri:
MARIBOR IN OKOLICA
zgodovinski spis. Cena 5 K. —Vodnik po Mariboru. Cena 3 K. Po pošti 60 vin. več.
Naročila sprejema: Zastopstvo jugoslov. novin. Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne o ira! 1403
ZAHVALA.
Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v gam. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih z vsemi koreninami vred popolnoma brez bolečin, ter ga vsakomur najtopleje priporočam. Ordiniram od 1-3 ure popoldan. — Franc Škerjanc.
Zenitu® $®rau€ib#
MILIJONAR