Oar Writ« U. Today Advertising RATES ore REASONABLE____ GLAS NARODA * List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno oboo?« Mroht no. S tem nun boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i* niste naročnik, poiljito en dolar sa dvomesečno poskninjo. TKLfiPHONE: Oiielse* 3- 1242 No. f 90 — Stev. 190. Si*. IMS al tte PmI Offlm M Hmr Vari N. V. Act mi Centre« mi March SrS. 1810 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK _ p~___ NEW YORK. WEDNESDAY. AUGUST 16. 19 39—SREDA. 16. AVGUSTA. «939 Volume XLVII. — Letnik XLV1L DIPLOMATI REŠUJEJO TEŽAVNI PROBLEM GDANSKA PAPEŽ BO POVABIL ŠTIRI DRŽAVE NA KONFERENCO Baje -kujejo novi "Monakovo" za rešitev gdanske-gl vprašanja. — Nemčija bo dobila akoro vae, kar je zahtevala. — Mussolini za mirne premembe mirovnih pogodb. Zvezna vlada pričela dobavljati elektriko TVA JE KUPILA COMMONWEALTH ELEKTRARNE V TENNESSEE-U Zadnji kongres je dovolil, da sme zvezna vlada prevzeti pri-'vatno ipodjet je Tennessee Electric Power Company in je to LONDON, Anglija, I 5. avgusta. — Poročila iz več evropskih pjestolic naznajao, da diplomati pripravljajo novi "Monakovo" za rešitev spora med Nemčijo in Poljsko zaradi Gdanska. Kot pravijo nekatera poročila, bo Nemčija na podlagi te "rešitve*' dobila skoro vse, kar zahteva— -pridobitev Gdansk* brez prelivanja krvi in pas skozi Poljski koridor, tako da bo Vzhodna Prusija zvezana ž Nemčijo. Vsi ti razvoji potekajo v isti Črti, kot v septem- bru. ko je Nemčija dobila Sudete in je bilo napisa- pr™ uaj1veftje ki i' « . . . , . . 11-1 1 prišlo v last zvezne vlade. no zadnje poglavje cehoslovaske republike. j s tem je končan šestletni boj Neko poročilo pravi, da sta nemška in italijanska med New Dealom in privatnimi vlada naprosili papeža Pija XII., da povabi Angli-'lastniki vodne sile in je zvezna jo, Francijo, Nemčijo in Italijo na konferenco, da '^J^J^ilT.;!^ Za rešijo gdansko vprašanje in druge evropske probleme. i I, V Varšavi je bilo včeraj zelo živahno diplomatsko delovanje, ko je vnanji minister Josip Beck i-mel svoje razgovore z angleškim, francoskim in va- New York, tikanskim poslanikom. | Pri slovesnem prenosu je bi- Cctudi angleški vnanji urad zatrjuje, da mu ni ni- lo navzočih'250 oseb, tako d* * ______i i * . je morala banka *v ta namen cesar znanega o kakem novem načrtu za rešitev riMimot;il; .. ■ naA prepustitu ce4oj gorenje nad- gdanskega vprašanja, se vendar trdovratno vzdržu- stropje v svojem glavnem Zvezna vlada je po svoji sgenturi Tennessee Valley Authority (TVA) stopila v velikansko podje-f je za dobavo električne razsvetljave in sile, ko je prevzela za $78,000,000, vodne naprave za pridelovanje elektrike od Commonwealth and Southern Corporation v državi Tennessee. FARMER JI SO j ZAŠTRAJKALI Dovoz mleka v N e w York prekinjen.— CIO preskrbuje sredstva in pikete. — Cena mleku mora biti zvišana. REPUBLIC STEEL VLOŽILA PRIZIV Jeklarska družba ni za- Dairy Farmers Union v new-vorški državi je napovedala štrajk ter s t»'in preprečila dovoz mleka v New York City. DELODAJALCI ZAVRAČAJO HUDE OČITKE Odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svobo ščin je baje sestavil napačno poročilo. — Premoženje Zveze stalno narašča. WASHINGTON', D. C., 10. NAPETOST V EVROPI NI PONEHALA Tega mnenja je že vsaj predhodnik Roosevelt, ki ni dobil nobenih novih poročil o evropskem političnem položaju. CA!M!PBOBELLO ISLAND, atvgusta.— Senatni Civil Liber- N. B., 15. avgusta. — Predsed- proizvajanje električne sile državi Tennessee. Prenos podjetja je bil izveden včeraj dopoldne v najbogatejši ameriški banki First National Bank of the City of Izvzeto je le mleko, namenje- ties ^hor je sestavil poročilo Jnik Rooserelt se je ustavil za no otrokom in bolnišnicam. |v katprem ,Mvlta xaro,lnj zvezijkratek čas pri »v o ji materi, ki Stavko podpira Lewi s o rv delodajalcev (National Associa- iiua tukaj svoj dom. Takoj na-, j. v., .. j Kongres za industrijalno orga-jtion of Manufacturers) da po- to nadaljeval vožnjo na kri- dOVOljna z odločitvijo. nizacij0 stavkarjem pomaga z'trosi ogromne vsote denarja v žarki "Tuscaloosa", ki bo, če Narodnega odbora za denarjem in jim preskrbuje pi-' propagandne svrhe. Zveza oči- ddpuščalo vreme, pristala delavske odnosa je. — Družba noče zaposliti bivših štrajkarjev. PHILADELPHIA, Pa., 1H. aivgusta. — Republic Steel kete. Stavka bo baje šele tedaj končana, ko bodo dobili farmerji z ^to funtov mleka $2.35. Do-sedaj so dobili $2.23. Archie Wright, predsednik r. ^ i* • i i - - , |je namen je uničiti postavo za ^S^^J!*0^."^ nn.je,pravi, da p.keti ne »»^delavske mlnošaje. S to svoj.. u- jejo govorice, ki kažejo na *'pomirjevalno" politiko »adu na 2 Wall Street. kot v času nemško-češkega spora. i Po «klenieni pogod-bi je go i o i* -i vi * . . j. , verner države Tennessee Pren- Iz Berlina prihaja poročilo, po katerem je Hitler tiee Cooper v svojem govolu na tajni konferenci z gdanskim komisarjem dr. C. rekel, da pomeni sklenitev po-J. Burckhatrdtom privolil, da so njegove prvotne godbe srečen dan za prebival-zahteve poravnane s kompromisom ,»fc. o države Tennessee okrožno prizivno sodišče, naj «„*,<> na cestah in pred mle-razsotii, da družbi ni treba za ] karnami, pač pa tudi pred mle-posliti bivših štrajkarjev, ki so karnami v New York City zakrivili razna nepostavna de- ■ o* « . i »i .i Pod zvezno upravo električ* Iz Kima poročajo, da ste Nemčija in Italija pn-'^ ___naiprav bo prebivalstvo dr- pravljeni sestati se z Anglijo in Francijo, kakdr v žave Tennessee dobivalo elek-Monakovem, da razpravljajo glede poravnave ! triko za razsvetljavo in gonilno silo'zelo poceni in goveraer , • . , -i i Cooper je rekel, da se »vsled te da bi bila vsaka •pora. Tuji opazovalci so prepričani, taka konferenca V ozračju "Monakova". Pred Monako vem je bila velika propaganda v italijanskih in nemških časopisih, dokler ni prišlo v septembru do sestanka med Chamberlainom in Hitlerjem. Ob istem času je bilo pod zastavami tudi mnogo nemškega in italijanskega vojaštva, kakor sedaj. Angleški diplomati pravijo, da gdanskega vprašanja ni mogoče rešiti brez privoljenja Poljske in da Anglija nikakor ne more pritiskati na poljsko1 rokah vlado, da v tem kaj popusti. Ako se bo Poljska čutila prisiljeno bojevati se, tedaj boste morali Anglija in Francija po svoji pogodbi priti Poljski na pomoč z vso svojo oboroženo silo. ga za državo Tennesse odpira nova doba napredka in zlasti za farmerske naselbine. Vlada je kupila vse privatne električne naprave in zgradila lastne velikanske naprave, kar bo v največji prid celemu prebivalstvu, ki bo imelo za elektriko najmanj 25 odstotkov manj izdatkov, kot pa doslej, ko so bile naprave v privatnih janja. Akcija je naiperjena proti Nat'l Labor Relations Boardu. ki je odločil, da mora biti sprejetih nazaj na delo 500 delavcev, ki so se leta 1937 udeležili štrajka proti "Little Steel". Družba pravi iv svojem pri-zivu, da so omenjeni delavci zakrivili celo vrsto nepostav-nih dejanj. Ovirali so točno dostavljanje poštnih pošilj, skušali so ustaviti obratovanje železnic in so streljali na letala, ki so doivažala živila delavcem, kateri so bili v tovarnah zapiti. Stavka je izbruhnila, ker so družba ni hotela pogajati z zastopniki CIO. Unija ima baje 15,000 članov, večinoma v newyorski držani ter nekaj v Pennsylvaniji in Vennontu. Lawrence Col ugh, član državne kontrole za mleko, je rekel: — Po mojem mnenju štrajk ne bo uspešen, ker se mu ne bo odzvalo zadostno število farmer je v. Vsled stavke Dairy Farmers unije Newyorcani zelo trpe ivsled pomanjkanja mleka, kajti v mesto prihaja mnogo manj 1 mleka, kot pa običajno. ta odboru, asi nima nobenin novih po Senatni odbor pravi, da je!™'1 ° PoIožaju v Evropi, se zveza delodajalcev organizira-i1,1 u zdl'zin-koz pristranski ter da s svojimi "odkritji" zavaja javno mnenje. i mleka, mesto 300. Queensboro Marketing Association o po-mlekarna pa je dobila samo bO manjkanju. Od običajnih dnev-posod, mesto 285. nih 1<>0,000 fgntdv je mlekarna Na drugi strani pa naznanja prejela samo 8000 funtov. 11 mlekarn v < )neida okraju, (Popravek. — V včerajšnjem Farmerji so piketirali P. iuida je od običajnih 5175 posod poročilu o štrajku je bilo v p^l? USODNO ISKANJE GNEZD «T. THOMAS, Ont., 16. avg. — Sedemletni Leo Nicholas je Kakor pa je pričela Francija jeseni omahovati. I opazil na drevesu ptičje gnezdo. ko je nastala čehoslovaška kriza, ravno tako sedaj Splezal je na drevo, njegova tudi Anglija ni zanesljiva. I devetletna sestrica ga je pa o- I ___j i* t- . .-t- •• i- . „ ip&iovala. Videla, kako je tri- i^onoonaai list i imes ki pogosto izraza mne- krat v g^rdo in spravil nje vlade, v svojem uredniškem članku pravi, da nekaj v iep. Ko je segel četrtič, je sedaj Anglija pripravljena na pogajanja z drža- « je zabliskalo, in Leo je padr vama osi Rim-Beriin glede Gdunska in o drugih1?* thu SJučajnoje je bil zac^l evropskih problemih. Poleg tega pa W tudi zelc ^ elektn£ * * L.* . i ' .: i • i c' . se zaupno obrnite na nas, in postreže-m Boste toZno in' po&teno. Dolgoletna m boste točno in pofa J LtSH BH V Jugoslavijo: Za f 2.30 .......... I»ln. 1 <0 $ 4.50 .......... Din. 2CU 9 «.60 .......... Din. 30-.' $10.25 .......... Din. 50u $20.— Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za f 6.30 $ ia.~ « 67.— $11240 .......... Lir 100 • ••«•••«•• Lir 200 .......... Lib b00 .......... Lir 1000 .......... Lir 2000 Lir 8000 KEB SB OSNE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOfrl ALI POLJ 2n DKVCdCM, i ali Urah, i* v dinar-k 1 1 f < ■ ■ 'iii NUNA NAKAZHLA IZTB&U-Samo PO . CABLB LETTER SA PmtOJKNO $L— S L O V.E N I C P U B Lr IS H I N G K: O M P A N Y nem bruhanju lahko nadaijeva-li pot. Znaki zastrupljenjn so l»iii o-čividni, preiskava pa jo ugotovila, da so je mleko pokvarilo v neprimerni posodi. X mlečno kremo se je zastrupil tudi kuhar, ki že dolga leta o-pravlja svojo -lužbo. Živila z mlekom vre«i so bila nabavljena v Niš« kjer si je bil kuhar za mleko izposodil nekaj posode. Zaradi ene kumare je ustrelil brata. V va>i Pobrdjani blizu Bosanske Kost a jn ice je ubil ,triletni Miro (fajič svojega 35-let-ira brata Mirka. Miein otrok je odtrgal na Mirkovem vrtu kumaro in zato ga je Mirkova žena .pretepla. Pribitel je otrokov oee, ki je svakinjo najprej zmerjal, potom pa pretepel. Na 'ijfne kliee je pribitel njen mož in vider, d;i mu brat pretepa ženo, je odliitel po puško in ustrelil brata v trelmli,. tako da j«> ohležal mrtev, Na,j»pretnejši lovec strupenih kač. v Hercegovini je morda v vsej državi kmet Mušan Muratovie i^ vasi Vanje. Njegov o ime je znano tudi v inozemstvu, ker jp že za mnoge inozemske zavode lovil strupene kaee. V Hercegovini je mnogo stni])e-nih kar. Mušan jih lovi sam, izveSbal pa je pri tem lovu tudi mnogo vašranov. ki so njegovi pomorniki ter imajo od lova »dobrodošel zaslužek. Mu- šan lovi kače s precepom in je (pri tem svojem delu tako spreten, da se ga je prijelo ime jzmijski. (kačji car), prazne pa so seveda Ibajke, da privablja in kroti kače s sviranjem na poselmo piščalko Murato-vir- ra«l »pokaže tujcem svojo npretnost pri kačjem lovu, o karali pa pravi, da so "nevarno in zvite kakor ženske.*' Konj hodi sam h kovaču, da ga podkuje. V Babi n i gredi blizu Dja-kova inzna zelena kravžljana ENDIVJA, agoitoa Široka rumena ENDIVJA, ju »zna široka rumena ENDIVJA. pozna široka rumena RAJ>IČ ZA SOLATO, pravi "gor i št/* MOTOVILEČ, (repincelj > veliki REDKE V, fina frna ostra zimska REPA, strništna bela za kisanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen GRAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teh semen je 10c paket. Zopet nora zaloga iz LJubljane: BAHOVEC "PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: CENA: 1 paket $1.—, 3 pakete $2Ji. MARIA-CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekL 50c, velika $L25. ŠVEDSKE KAPLJICE za ženske, — Mala stekl. 59c, velika $L25. Wynne GOBS, fino. Četrt fnnto Ste, pal funta 9%c. Mi plaCamo potto. SIEVE MOHOteO CO. m t*, m sti aftwwzw, w» VELIKA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Na vil kakor 700 straneh i* strnila odlična In priznana avtorica vsa staro ki najnovejšo dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nod vse pregledno. Izbira reeeptov je irfrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je slik v besedilu, 34 po Je novik borvonib tabel, ki jih Je naslikal Drogotln Humek. .... Vsaka gospodinja, ki ae zaveda ovoje odgovornosti zdravo in pravilno prehrano družine, fli mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi 'edili- Za vse to-ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHABICA *5. s knjigi ■vli Četudi Je Mi oottak knjige ▼ *seh pogledih ne pak tndi tehnUno popolnejši od vseh dosedanjih tedaj. Je sedaj znižana. VJt. K) Narofite pri • KtimM: SlOVE^lC PUBLISHING COMPm 216 W«t 18th Street <9 New York, N. Y. -.a_mil nrnfii >n»ii»r; »t --. GOSPODINJE IN DKKLETA. TO JE KNJIGA IA VAB! *__' ." ■_ • i a^gMBgaMgppBBaww slovenskih ust precej nenavadna ugotovitev: — Hitler in Mussolini sta olrajt, Stalin pa ni nič vreden. Znane so mi razmere iv Italiji in v Nemčiji iu Rusijo poznam kot svojo dlan. Takrat sem vedel, da pretirava, kajti Rusije nihče ne pozna- Toda tnoja navada je vpo-števati prepričanje vsakega človeka, in zato mu nisem ugovarjal, niti tedaj ne, ko je izustil veliko neresnico, da hoče ta Mussolini in Hitler Slovencem le dobro. — Vsi ruski ivoditelji so i>i'i Židje, — je nadaljeval. — . T rook i je bil Žid, KameAe^ Žid, Litvinov je Žid in Lenin je bil Žid. Takrat sem se prvič oglasil: — Nak, prijatelj, Lenin pa ni bil Žid. — Pa je bil! — je prepričevalno odgovoril rojak. — Ne, ni bil. Lenin je bil iz stare ruske plemenitaške rodbine. — Žid je bil, — je trdil or, — jaz pa, — da ne. On ja, jaz ne. Tako je slo precej dolgo, dokler se nisem naveličal. — No, če praviš, da je bil Žid, — je pa bil Žid, — seui mu pritrdil. — Pa je bil res Žid! — Seveda je bil. Ti že moraš »vedeti. — Ne, res je bil. — Saj priznam, da je bil. — Ne, ne, zdaj se norčuješ, ampak je bil res. — Ja, bil je, — sem se enkrat pritrdil in se poslovil. — Pa sem ga ugnal Zgago, — sem slišal, ko sem zapiral vrata za seboj, — in Hitler je slovenskega rodu, prav lahko Kino ponosni nanj. / Ta rojak je bila bela vrana. Sama sreča, da jih ni dosti nKtt nami, : LAB frAlltf P Ht9 , ne; ti zmagaš, vem to. Veseli se duša!" "Rad, |>rerad bi ti verjel. Zakaj, glej, težko mi je, denarja nič, družina in zdaj še boW.cn." * 4t Boleren? Pa kakšna?" 14 Hčerica edinka mi leži bolna doma." "Pa kaj?" ♦SPreblad; in zdaj vročino ima in skrivi n»e." **To preide, ne skrili! Zdaj, ko te čaka sreča, vsaj kos sreče!" Zame bi bil preeejšen tak kos." "Prav nič -e ne b o j < 'cz pol ure ali še prej. (Saj pride sluga in (prinese poročilo. Pij. bratec, na srečo, na octy>oči-tek!" 44 Ah. moj Bog, kakšni težki dnevi jm> za menoj, prijatelj! Prej pa, ali še veš? Kako ewno siali vsi rirešerni in se smejail! Ah aj moraš! — Z obrestmi |K>plačaš vse, z oderuškimi i/t>re.stmi in tudi danes, tudi nocoj mirslim . . ." 44Na plačilo? Beži no!" "'Da, prijatelj, povem ti, ves nemiren sem. Poglej, kar ne morem in ne niorein misliti,, da | bi »bila tudi ta stvar brez pla-Ičila." ^Črnogled! Nikar, nikar! Kako boš živel, če si tak? lif tudi., saj si že dovolj pretrpel; kaj hočeš še več? Ali ne pride za dežjem sonce?" "In za soncem dež." "In ni konca. — Na, pij, vesel bodi! Kaj plačilo, kaj žalostne misli! Ti ne znaš živeti, povsod vidiš sence." "Ah, kako te zavidam! In vendar ..." 4'Še malo if- vesel boš; moral Im>š biti. Za vrat te bo prijela sreča in te bo prisilila da se boš zasmejal iz vsega srca." 44 Ali ne gre nekdo po stopni-cah?" 4 4 Pa kaj si tako prebledel?" "■Raj rest česa se neki bojim. Na zdravje!" 44Vidiš, tako je prav. Ali ne hi zapela katero? Daj, za-poj. bratec!*' 44Ali ne gre nekdo po stopnicah?" "Že »pet si -bled! Za vraga kje vidiš strahov?" "Je že prešlo. — Da res, je po 'bo. Domov bom prišel in ženka in hčerka in vsi bomo veseli. In tetoe povabim in dobro nam i pri Josipu in Mariji Trkač, ki sta se ipa hotela znebiti starke, da bi <"imj>rej prišla do premoženja. Zato sta sklenila ;>tarko mnoriti. To sta izvedla pomor jo Marijinega brata Stjepana Sokola. Ponovi so vdrli v stark i no sobo ki ji s silo vlivali v usta neko tekočino toliko da «e je starka zadušila. Na sodni razpravi je Trkae trdil, da je zlo-rin izvedel sam. nakar je bil obsojen na 20 let ječe. Marija Tikač in Stjepan S okol tfta pa bila oproščena,. Josip Trkač se je pogodil s svojima sokrivcema, da jra bosta v ječi iznal, ko bi ne 'bili -pomniki, da sva na vožnjo mnogo ur govorila." Klara V.'eyerAfig stes trpkim nasmehcnn obrne k kapitanu. 4*I)a, go4fK>d kapitan, leta, ki so potekla odkar sem se na "Kap Polonio" pel »al v Argetino, da se tam sestanem s svo-jo ekspedicijo, so tudi meni zde kot majhna večnost, posebno pa *e zadnje leto in pol. Tedaj sem .bil poln poguma in željen dela." » "Tega se ne opominjam povjsem dobro; bili ste sveža, mlada kri, ste ski4>eli na ladji za dobro razpoloženje in ste bili razposajeni kot m lado žrebe, ki je (bilo izpuščeno. Da- pa ste re^en, tih mož, dozdevate se md, kot da ste potovali mnogo let". Kapitan mu noče povedati, da se mu zdi najmanj deset' "et etarej£i, 1cot pa takrat. Dr. Weyerrfberaf pa potegne z roko #oste lase, ki jih je' veter nekoliko raekustral. "Doživljaji, ki jih imam za se'boj, postarajo in dozore človeka." "No, s ertarostjo je še vse iddbro, in ko boste enkrat popolnoma okrevali, a \m prosim, da greste z menoj v mojo kabino, Ha naju ne bo nikdo motil. Sedaj imam nekaj ur časa, toda se kje pokažem, fe*daj pridejo k meni potniki zaradi različnih zadev." Oba gresta poeixsi p roti kapi tam o vi kabini ter sedeta na udobna stola. Na .niai je že bila steklenica vina, dva kozarca in cigare in cigarete. "Torej ste fcfli v resnici vec mesecev popolnoma sam na majhnem južnem Sheland otoku, na katerega pred vami še ni stopila človeška nogmf" vpraša kapitan, ko natoči kozarce in ponudi cigare. Ustnice Vir. Weyerdberga se zategnejo. " Meni se je zd»lo, da je tolike let, kolikor je bilo mesecev, gospod kapitan." "In vi ste edini ostali od ekspedicije za preiskavanje južno polarnih pokrajin." "Žalibog!" Bog mora z vami še mmogo nameravati, ker je samo vas rešil". "Kdo ve! Ža', da prinašam domov le malo materiala ki smo «i ga do uničenja eksp^icije nabrali. Strašanski snežni vihar ki je moje tovariše polbil enega za drugim, je tudi uničil večino na^e prtljage. Tudi, ko bi moji tovariši kot jaz, v»li temu strašnemu vremenu, o katerem si nismo mogli niti najmanjšega predstavljati, ne te na svetu. Frekvenčni toki dosežejo tu napetost 600 tisoč voltov. V tem sanatoriju zdravijo dnevno do 5000 bolnikov, Obsevajo jih istočasno po 100. Takrat so bili ustanovljeni Zeileisovi instituti tudi v raznih drugih mestih bivše Avstrije in Nemčije, obenem se je pa pričela srdita borba zJdrarvnikov proti Zoileisu in njegovi metodi zdravljenja. Že opetovano so oblasti zaprle njegov institut, toda ljudsko o gorčenje jih je prisililo, da so svoje u k rope zopet umaknile. Hud udarec je bila za Zei-3eisa težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila življenje njegova žena. Razen tega je jjrišla še gospodarska kriza in tako ni pretil polom samo Zeileisovemu institutu, temveč vsomu Gallspac.hu voh-če. In. to je rešilo Zeileisov institut, da ga niso oblasti končnoveljauo zaprle. Zeileis je lahko svoj institut vsaj obdržal in za silo vodil naprej, vendar si pa po tem udarcu ni svojo čarobno palico in zdra-jveč opomogel tako. da bi bil vil 'bolnike s udodelnim apa-]mo^el spraviti svoje podjetje ratom (visoka frekvenca Roent!na vi5;no, gen m radij) je nastopal Zei leis že pred vojno in njegovo ime je zaslovelo tako, da je moral že leta 1912 najeti v Gallspadhu pri Griekskirchu srrad in potem je začel ssdravi-ti. bolnrke v množicah. Po vojni se je njegovo podjetje tako racBŠirilo, da je prenočilo leta 1928-29 v GalIsr>aohu že 95 tisoč zdravje iščočih bolnikov. Ljudje so pač labkorerni, na druei strani je pa treba bolnega človeka tudi razumeti in ne smemo mu zameriti, če se oklepa vsake bilke, samo da bi si podaljšal življenje. Poleti 1929 je zgradil Zeilefc v Gallspachu nov institut za zdravljenje bolnikov z obseva- V nasprotju z Zeileisom, ki je zasnoval svojo zdravilno metodo na avtosugesciji, je gradil Zeileis vse na fizični podlagi, prizadevajoč si izlečiti oboleli organizem s pomočjo energije električnega toka i.n žarkov. Pomagala sta mu šef »travnik dr. Hauswirth. ki je zaradi tega prišel v konflikt z zdravniško zbornico v bivši Avstriji in pa sin iz njegovega prvega, ločenega zakona Fritz, ki je bil promoviran v Nemčiji. Njegov sin zdravi bolnike po očetovi metodi tudi v drugih mestih. Precej zdravnikov se je tudi izučilo pri Zei-leisu in zdaj zdravijo z njegovimi aparati bolnike po dru- gih mestih,. ZeileisOvi instituti so bili ustanovljeni med drugim v Munchenu in Berlinu. Zdravniki vsega sveta so Idohgo odklanjali Zeileisovo metodo zdravljenja. Na kongresu fiziologov v Bostonu leta 1929 je prečital iprof. G. von Wendt-Helsingfors po dr. Fr. Zeileisa sestavljeno predavanje o Zeileisovi metodi in to predavanje je pozneje izšlo kot posebna brošura. Prof. Paul Lazarus iz Berlina je pozimi 1-1929 .na sebi preizkusil Zeileisovo metodo lečenja in potem je v medicinskem društvu dvakrat predaval o temi načinu zdravljenja. Njegovi predavanji sta vzbudili v javnosti veliko pozornost in proti koncu leta 1930 je Zeileis Lazarusa tožil zaradi nekaterih izjav. Berlinsko sodišče je pa tožbo zavrnilo in Zeileis je moral plačati stroške. Morda bomo zdaj, ko je Zeileis mrtev, dobili končno odgovor na arpetovano sproženo vprašanje, ali je bil »smo-uk — učenjak ali mazač. Zeileis s svojim čudodelnim zdravljenjem ni osamljen primer. Takih čudodelnih zdravnikov je bilo na svetu že mnogo in pojavljajo se vedno znova, samo da zlasti v novejšem času nihče ni zaslovel tako, kakor je slovel Zeileis. Boriti >*e proti takim samoznanim zdravnikom ,je vedno zelo težko, pa naj nastopijo proti njim še tako sloveči zdravniki. Oblasti so tu skoro brez moči, ker nalete na odpor ljudstva, v prvi vrsti ljudi? ki jim medicina ne more vrniti zdravja, pa jim ostane tako čudodelni zdravnik edino in zadnje upanje. Pri vsem slovesu, ki ga je u>ži-1 val Zeileis kot čudodelni zdravnik, je pa malo verjetno, da bi se njegovemu sinu in njegovim ,'privTiže.ncem (posrečilo, obdržati Zeileisove sanatorije in nadaljevati zdravljenje bolni-jkov po Zeileisovi metodi. VSE PARNIKE I SI.0VENIC PUBL. CO. THdiIIJI.AV TRAVM, MSPT la W Ifttfc Nem N. V X KK I PAKNIKOV SHIPPING NEWS UDPU1TJA — AVGUSTA 19. avgusta: Champlain t Havre 22. avgusta: Ku ropa ▼ Bremen Vulcan i a ▼ Trat 23. avgusta: Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie de France ▼ Havre 26. avgusta: Mauretania v Cherbourg J9. avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg MEHKO 7VF7AME Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVF PR KG LE DN K ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA tCnjlga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18t.h Street New York TRI VOJNE LADJE V 24 URAH. V angleških ladjedelnicah so spustili nedavno v morje dve novi ladji. 8000 tonsko kri-žarko "Niigerio" in križarko tipa "Dido". Drugi dan za tem so splavili tretjo križarko. To je bilo /preveč v zgodovini angleške mornarice, da so v 24 urash sipu^tili v morje tri nove vojne ladje. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. % "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — i KNJIGARNA "GLAS NARODA** SWWFTgg^ _JIU-.J JXJJPM'f Jig . -,JLU Ji! 1 *.1JJ!/JJ 216 WEST I8th STREET. NEW YORK -L^JJLEJUi I'U^Jlll L Andrej Hofer (Junaški vodja Tirol cev 2. Bel grajski Biser (Vitoj Jelene) 3. Beneška Vedeševalks 4. Boj bi Zmaga (Juuef Spillman) 5. Božični Darovi (Kudulf VrubU 6 Burska Vojska 7. Cvetko (H. Maja d 8. Cvetina Borograjska (H. Mu jar) 9. Dedrik jOHravil (Julij Slapšak) 10. Besi* Orleanska 11. Dve »liki (K.na ver MeSko) 12. Duhovni boj (Lovrenc SkupoU) 13. Elizabeta, Mi sibirskega jetnika 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Pauduric) 16. Gozdovnik. 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar) 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satira (Azov in Teffi) 19. Korejska Brata, črtica iz misijo nov v Koreji (Josef Spiliman) 20. Krvna Osveta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksavor MeSko) 24. Maron, krščanski deček z Libanona 23. Mrtvi Gostač 26. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 28. Ob 50-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 30. Patria, Povest iz irske junaške dobe (H. F^dereri 31. Paberki iz Boža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pugelj) 33. Požigalee 34. Pravljice (H. Majar) 35. Pravljice in pripovedke za mla- dino (S. Ko^itnik) 36. Povesti in Slike (Ksaver Me5ko> 37. Ptice Selivke (Tacore) 38. Praski Judek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Praprečanove Zeodbe. Povesti f Anton Stražar) 41. Prihajač. povest (Fr. Detela) 42. Prst Božji. I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Antna Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef Spiliman) 44. Rdečk in bela vrtniea (Anton Huonder) 45. Revolucija na Portura'skem 46. S'sto * Šesto (H. Federer) 47. Skozi ^irno Indijo ML Spisi Krištofa Smida 49. Študent naj bo (S. Finžgar) 50. Strahote vojne 51. Suneški Invalid (S. KoiSn^nlk) 52. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spiliman) 54. Večerna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrtnar (Ta gore > 56. Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Kaaver Mefiko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in krst (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmečka vojaka (August Seuoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Kofiutnlk 60. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gang!) 6L Zbirka narodnih ptipmcdk za mladino (J. Planiaskl) 62. Zgodovinske anekdoto (Dr. Sara bon) 63. Zlatokopi (Josef Spiliman) 64. Zmaj Iz Bone. povest Is bosan- ske zgodovine (S. Košu t nI k) (Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko izkafena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo portreti. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET i JTEVr YORK —_