Dopisi. Iz gornje Savinjske doline. (R a z n e n o v i c e.) Cudno tekoče leto nas še v sredi meseca decembra straši z bliskom in gromom. Ono soboto smo opazovali nekoliko po 8. uri zvečer močno bliskanje, spremljano z gromenjem. Po noči je pa padlo za tem dežja nad 45 litrov na enem štirijaškem metru. Le gob menda ne bomo pobirali. — Na več krajib oglaša se pri otrocih dušljivi ali oslovski kašelj. — V lorek, dne 22. dec. je oddal prejšnji okrajni odbor v Gornjem gradu novoizvoljenemu svoje agende. — Ker lesna trgovina v naši dolini od leta do leta bolj peža, potrebno bode, da se okrajni zastop resno peča s snovanjem lesne zadruge. Poizvedovati bo treba po novih ugodnih trgovskih mestib, priskrbeti našerau trpežnemu lesu ugled proti bosanski piškovini; ter še posebno trkati pri domačih veleposestnikih z razširjenimi gozdi, da so usmiljeni pri ceni. 0 potrebni zadrugi bomo še spregovorili. — Brezverni list »Delavec« je začel svoje strupene kremplje brusiti tudi že po naši dolini. Lotil se je dela koj v gornjem koncu; kje bo nehal, ne vemo; pač pa vemo, da, kakor mu je pri prvem poskusu spodletelo, tako bo tudi v drugič pogorel. Človeku pa, po svoji okrogli postavi nič manj kakor delavski prijatelj, svetujemo, naj bi svoje puristične članke rajSi bral svojemu lastnemu otroku, kateri je že slišal razne ključe za sabo škripati. Čujmo torej, da se hudobnež ne priklati tudi drugam, ker v eni občini že ima 4 naročnike. — Nove klopi dobita župni cerkvi v Mozirju in Nazarjih. Iz Celja. (To in ono.) Naši deželni poslanci so se, kakor ste zadnjič že poročali, dne 23. dec. v Celju posvetovali, kaj jim je storiti, ker ae kmalu otvori prvo zasedanje deželnega zbora. Sklenili so, odsotna dva poslanca sta naznanila, da se popolnoraa strinjata s sklepom, da pojdejo v deželno zbornico, kjer hočejo vsestranski zastopati težnje slovenskih Štajarcev sploh in koristi avojih volilcev posebej. Dal Bog, da bi kaj dosegli! — Zadnja občinska volitev za Celjsko okolico ae je vršila mirno in vzgledno. Izvoljeni so sami slovenski možje. Naaprotniki se volitve niti udeležili niso. Menda jim.je po sijajnem porazu v Škofji vasi upadel ves pogum; bali so se, da bi tako sramotno propadli, kakor tamkaj. Mislimo, da je našim nasprotnikom za vselej odklenkalo. — Katoliško podporno društvo je priredilo dne 22. dec. v prostorib dekliške okoličanske šole božičnico. Petje, deklamacije in kratek igrokaz »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga« bilo je vrlo dobro; podučno, a tudi veselo. Največje veselje pa so imele gotovo uboge učenkc, kojih je bilo okoli 100 obdarovanih z obutjem in toplo obleko. Tudi 70 dečkov je dobilo gorko zimsko obleko. Bog plati blagim dobrotnikom in podpornikom uboge mladine ler oživi in vzbudi še novih! Z Dunaja. (Konec.) Podpirancev je bilo lelos 57. in sicer: 26 juristov, 13 lilozofov, 5 medicincev, 8 tehnikov, 3 veterinarci, 1 slušatelj obrt. strok. šole in 1 agronom. Po deželah je bilo med podpiranci: 41 iz Kranjake, 9 iz Štajarske, 6 iz Primorja, 1 iz Koroške. Odbor je imel 10 se\ in sicer vsak mesec šolakega leta po 1 sejo; v teh se je rešilo .'510 prošenj in sicer okt. meseea 1895 1. 29, nov. 1. 1. 38, decembra 36; leta 1896 pa: jan. 35, febr. 36, marca 37, aprila 20, maja 35, junija 33, julija 11. — Vsakemu prosilcu pa odbor ni mogel ustreči. Podpore so dobivali le najpotrebnejši in najvrednejši. Poročevalec zaključuje, da je akozi 6 let prepričal se o veliki potrebi tega društva, podpiranci so za podpore zelo hvaležni. Ko so dovršili avoje študije, prihajajo se zahvaljevat s trditvijo, da brez podpornega društva bi ne bili mogli izvršiti svojih študij. Končuje poročilo, izjavlja vlč. g. dr. Sedej, da zaradi premnogih drugih, posebno stanovskih poslov mesto blagajnika ne more več prevzeti. Pregledovalec g. Žiga Sežun poroča, da so pregledovalci blagajno in vse knjige pregledali in našli vse v najboljšem redu. Gosp. blagajniku izreka se iskrena hvala za izvenreden njegov trud. (¦'. Pukl predlaga v imenu odbora, da se vlč. g. dr. Sedej, ki je skozi (5 let opravljal najvažnejšo službo v odboru, za prevelike zasluge, ki jih je stekel za društvo, imenuje časlnim udom, kar se vrši z vsklikom. Predsednikom je bil zopet izvoljen dični starosta dunajskih Slovencev f g. Iv. Navratil; blagajnikom"pa je bil izvoljen na občno željo in sreno prošnjo vaeh udov, v imenu katerih je govoril g. dr. Murko, monsignor vlč. g. Fr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda (Dunaj, I. Singerstrasse 7), kateremu naj se odslej blagovole pošiljati darila za podporno društvo. Drž. posl. g. Višnikar povdarjal je v svojem govoru, kako naj slovensko dijaštvo skrbi, da skoro zvrši svoje študije, ker je v vseh strokah na Slovenskem premalo naraščaja. Dijaki naj v prvi vrsti delujejo pri knjigah; nazilravil je marljivemu odboru. Iz Ljutomera. (N e m š k a š o 1 a.) [Konec.] Res očiten dokaz, kako je brezuspešna vaaka šola, v katerej se otrok ne podučuje na podlagi svojega materinega jezika. Pa ravno tega poglavitnega uzroka nočejo pripoznati naši nemški in poaili - nemški kričači. Edina krivda, pravijo, je ta, ker je šola enorazredna. Zato ai prizadevajo na vse kriplje jo razširiti vaaj v dvorazrednieo. Pa kje otroke vzeti? Po najhujši agitaciji jib je zmogel trg letos samo 39, torej niti za enorazrednico dovolj otrok. Da bi se število pomnožilo, sprejel je nemški učitelj na lastno roko in tudi vštel 3 še premlade olroke (Makoter, Prauaeis, Welt), prištel 1 učenko, ki je že raeseca julija izvršila 14. leto in upisal .kol pristne trške Nemce 5 od zunaj v trg samo na stanovanje sprejetih otrok. V sladki nadi, da se rep šolskega paragrafa da zaviti na ljubo našim nemškim kolovodiem in se tudi s tujimi otroki razširi njihova šola, lovili so z raznimi obljubami otroke po vsej ljutomerski župniji. Kjer stariši niso bili voljni prodati otroka za eno obleko, obljubila se jim je dvojna; in tako so jih nalovili 18, večina viničarskih otrok. Vsa čast našim kmetom, ki se niao dali preslepiti; niti enega kmečkega otroka ni v nemški šoli. Tem večja sramota pa zadene onih 8 starišev zunaj liutomerske župnije, ki mučijo zavoljo par obliubljenih cunj svoje otroke po 2—3 ure daleč v nemško šolo. Ker celo 3 sodnijski okraji, ljutomeraki, ormoški in gornjeradgonski nimajo dovolj otrok za nemško dvorazrednico, pogledali so si oče nemške šole, naš znani poštar Franček, prek meje Avstrijske na Ogersko in prignali odondot še 5 paglavcev. Toda število 80, katero postava zahteva za dvorazrednico, še se le ni hotelo spolniti. Kako se je torej razveselil nemški ueitelj, ko prikuka skoz šolska vrata nekcga dne še eden, ki bi tudi rad nosil nemške blačice. Nič zato. da je prišel iz druge šole med šolskim letom; saj Slovenci ne poznajo postav, si misli, in brž ga prekrsti v svojem zapisniku iz slovenskega Špura v pragermana Spohr-a. In veseli se majka Germanija! Ljutomerska nemška šola šleje 80 otrok; in dež. šolski svet mora ugoditi proSnji za dvorazrednico. Ali morebiti ni potrebna?!