NA PARTIZANSKI 31 IMA DELAVNICO KRZNAR JANKO BALAZ
Manj novega, a več predelav in popravil
Dve leti se je krznarski mojster Janko Balaž pripravljal na odprtje obrtne delavnice; najprej je iskal primeren prostor za obrt te vrste, potem pa je kar precej časa potrošil za zhiranje vseh potrebnih papir-jev, predvsem tistih, ki jih je moral imeti za najetje posojila. »Naši predpisi so res okorni,« se še zdaj, ko je že vse mimo, jezi mojster Balaž. Lani novembra je končno na Partizanski 31 le odprl svojo krz-narsko delavnico. V naši občini mu z izjavo o potrebi tovrstne delav-nice v Mostah niso delali nikakršnih težav, zato pa so bili toliko bolj sitni pri Ljubljanski banki. Skoraj obupal je že nad tem, da bo kdaj uspel zbrati vse papirje, saj se je moral po večkrat vračati pred eno in isto okence, ker mu prvič ali niti drugič niso povedali, kaj vse potrebu-je.
Krznai janko Balaž, ki ima že dvaindvajset lel izkušenj v tem po-klicu. popravlja in izdeluje razne krznene izdelke, usnjeno konfekcijo in avtomobilske prevleke. »Dela je dovolj in za vse em sam. V glavnem se ukvarjam s predelavo in popravili.
Kei je krzno postalo izredno drago, Ijudje predelujejo in obnavljajo vse, kar je še dobrega,« pravi. V potrditev svojih besed pokaže plašč iz kunje-nega krzna, ki je lastnici postal neko-liko pretesen, pa ga je z usnjenimi vložki primerne barve nekoliko raz- ¦
širil, tako da ji bb spet papolnoma prav, obenem pa boše videti kot nov.
Kot vsakemu pravemu mojstru, tudi Janku Balažu veliko pomeni, če je človek zadovoljen z njegovim iz-delkom. »Užitek je gledati žensko, ki ji je všeč ali krznena jopa ali plašč ali kučma. Kakoseogleduje vogledalu, gladi krzno... skratka, vidiš, da je za-dovoljna s svojim \ idezom. Tudi to je plačilo za delo.«
Na vratih Balaževe delavnice boste zaman iskali ure, kdaj ga je mogoče najti v teh prostorih. »Tukaj sem od jutra do večera, pa tudi ob sobotah. To delo je sezonsko in treba je poprijeti zdaj, ko je čas. Zato pa imamo poleti več dopusta,« razloži. Že nekajkrat je prek oglasov v časo-pisih iskal za pomoč pri delu kvalifi-ciranega krznarja ali krznarsko šivi-Ijo, pa ni dobit nobene ponudbe. »Kolikor vem, je v Ljubljani osem ali deset krznarjev, pa se vsi po vrsti pri-tožujejo, da ne dobijo že i/učenega delavca.«
Ker so že tu spomladanski topli dnevi in je Ireba odložiti krznena oblačila, ne bo odveč, če povemo, da pri mojstru Balažu, edinem krznarju v naši občini, lahko prek poletja shranite krzneni plašč, jopo, kučmo, ovratnik in morda še kalero drugo obiačilo \z krzna, tako da bo kožuho-vina na varnem pred motji in drugimi nevšečnostmi. »Nikakor ni prav krzno shranjevati v rarriih Id vfažnih proslorih,« svari mojster Balaž, »saj
se koža navlaži, to pa nl dobro.« Če bostc knno prepustili prek poletja v oskrbo mojstru Balažu, boste na primer za jopo odšteti okoU 1500 do 2500 dinarjev, pač odvisno od kako-vosti krzna.
Naj kot zanimivost navedemo še nekaj drugih cen: rusko kučmo iz zajčjega krzna vam mojster Balaž naredi za 2500 dinarjev (da ves po-trebni material, to je podlogo in usnje, razen krzna seveda), za sešitje krznene jope rafuna 13.000 dinar-jev, aviomobilska prevleka iz ovč-jega krzna pa stane 5000 dinarjev. DARJA JUVAN