32. številka.
V Trstu, v soboto 32. aprila (893.
Tečaj XVIII.
„E D I N O S T"
i*n«.|H dvakrat na teden, vsako Brade tu loboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
sa vse leto gl. 6. — ; isven A vat. 9.— fci. ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 . ca četrt leta „ 1.50; „ „ 2.26 , Z „Novičarjem" vred: za vse leto gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ ^ Četrt „ „ 1.75 Postimu-ne Številke se dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v TPitn po 5. nor., v (Jcrioi in v Ajdovščini no • nov. — „Novičar" pa po 2 nov.
EDINOS
Oglasi in oznanila se rakune po 8 sov
vrsiica v petitu ; za naalcvs x debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vratic. Poilana, javna zahvale, osmrtnica itd. te račune po pogodbi.
Vsi «iopisi se poSiljajo uredništvu Fiazza Caserma «t. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nofrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema uppavnlitvo P iazza Caserma St. 9 Odprt* reklamacije -o proste po&tnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.

•v »dlnost ]• noii
Razmere v Istri.
i.
Po preteku blizu dveh mesecev odgovoriti nam je danes nekoliko besedijna članka, katera je priobčit ljubljanski „Slovenec" dne 2. in 8. marca^pod gorenjim naslovom. K odgovoru nas silijo razne okolnosti: pisava teh člankov je mirna in dostojna, kakorsno smo, žal, često pogrešali v noveji dobi na škodo naše narodne stvarij, tako, da je namen g. dopisniku istrskemu očevidno hvalevreden ter rodoljuben. Glavni vzrok pa, da odgovarjamo, je ta: ker se argumentom dopisnikovim vidi na prvi hip, da niso izišli toliko iz prepričanja, nego da so vzrasli pod vplivom naukov tistih „prvakov" slovenskih iz noveje dobe, ki smatrajo krepko narodno zavost izvirom vsemu zlu in nevarnosti za versko čutstvo; mož, kateri — in to ravno znači tendencijo mrzle sape, ki brije mej nas iz Ljubljane in Gorice — love le slovenske „liberalce", a se za take pošasti druzih narodnostij niti ne zmenijo, kar vtrjuje v nas prepričanje, za katero se borimo dosledno v vsem tem mejsebojnem boju : da je namreč „nevarnost" za vero mnogokateremu voditelju slovenskemu le krinka, dočim so pravo jedro prepira politi š k i in d o-s t i k~r a t tudi — zamera gori, zamera doli — osebni oziri. Narodna od* ločnont, narodna zavest, navdušenje za narodnu idejale — vse to je pogansko, vse te jo izumil sam peklenšček, da bega in lovi ljudstvo slovensko v svoje mreže. Se le tedaj, ko izrujemo ta čutstva mej Slovenoi, srečni budemo in vera bode rešena. Mej Slovenci smo rekli, kajti kaj briga to naše ljubljanske in goriške „prvake", da n. pr. v Trstu laški srditeži proganjajo vero; da sramote duhovnike in ščuvajo nanje tisto italijansko ljudstvo, ki se da toli lahko fanatizovati; da ruvajo iz sro že v nežni mladosti verska čudstva; da proslavljajo javno in brezobzirno tista stremljenja, ki so naperjena v prvi vrsti proti poglavarju vere katoliške in proti dinastiji naši; da se na Du-naju in v Gradcu katoliški duhovniki vežejo z nemškimi liberalci in se potezajo za interese židovstva — vse, vse to jih r.e briga čisto nič, le slovenskim „liberalcem" treba vrat zaviti — pa mirna Bosna.
Narodna odločnost je prišla na indeks mej Slovenoi in žnjo so prišli v črno bukve tudi takozvani vradikalciu in žnjimi vred tudi — n a s 1 i s t. Z lažjo bi si ogrešili svojo dušo, ako bi trdili, da nas to ni zadelo britko ; no : boli nas, ker je rušena tieth harmonija mej nami, ki je prepotrebna za borbo v tako kritičnih Časih in proti tolikemu nasprotstvu. Boli nas srce, ali od Bvojih nazoruv in svojega prepričanja ne odstopimo nikakor, ker nam naša narodna vest tega ne dopušča.
Omenjenemu gospodu dopisniku istrskemu nočemo delati krivice s trditvijo, da je tudi on tak „tudi-Slovenec", kajti gojimo o njem živo vero, da mu bije srce v ljubezni do svojega rodu. Ali zašel je mož v zelo nevšečno položenje: lavirati mu je mej lastnim poštenim narodnim prepričanjem in pa nasprotnimi diktati najnovejšo dobo.
Zdaj pa k stvari. Na prvi članek ni
mnogo odgovarjati. Gospod člankar opisuje živo besedo in idejalnim vznosom, kako m: je Istra jela vzbujati iz narodnega spanja, naglašajoč pri tem velike zasluge duhovskoga stanu v tem pogledu. Vse to podpišemo tudi mi drage volje, saj nam ne prihaja na misel kratiti zasluge tam, kjer bo, ampak pripoznavamo brezpogojno in na ves glas: da si je duhovščina naša stekla nevenljivih zaslug z delom za pro-bujo naroda našega.
A jedna fraza v tem članku nas je kaj neprijetno zbodla v oči, koje nismo še čuli do sedaj: fraza o uprizoriva-nju liberalnih taborov" pred petindvajsetimi leti. Že samo ta fraza priča dovelj, kako pretirano, kako prisiljeno je vse sedanje gibanje proti — imenujmo le otroka po njega pravem imenu — narodni odločnosti. — Z ozirom na to, da so pri vseh teh taborih sodelovali duhovniki in drugi možje izrazite konservativne barve, nam je pač nedoumno, kako je mogel gospod člankar napisati to zares prazno frazo. In gospod Člankar je menda sam slutil, kako neopravičena, prisiljena in iz trte zvita je ta fraza, kajti pritaknil jej je hitro — da jo vsaj nekoliko opraviči ime pok. dr. La vriča, „žalostnega spomina", kakor meni gospod člankar. Tudi glede na ta argument gosp. Člankarja se nikakor ne bojimo odkrito povedati svojega menenja. Pokojni dr. Lavrifi je res grešil za svojo osebo, o tem ni prepira; ali vse njegovo javno delovanje bilo je toli uzorno, da je mogel brez skrbi občevati žnjim vsak duhovnik; njegov značaj je bil kristalno čist, kolikor se dostaje zvestobe do rodu svojega ; njegovo narodno in politiško poštenje bilo je vzvišeno nad vsakim dvomom; in slednjič: bflo mu je v prsih blago, plemenito srce, dovzetno za stisko in potrebo svojega bližnjega, kar nam izvestno po-trde tisti gg. duhovniki, ki so bili dijaki v Gorici za časa Lavričeve dobe; iz kratka : ako položimo na tehtnico vsa dobra in slaba svojstva pokojnikova, pridemo do zaključka, da spomin Lavričev zasluži, Če ne druzega, vsaj to, da uvažujemo tudi z ozirom nanj tisti znani rek: De m or-tuis nil nisi bene.
„Ljudstvo je u da no svojim duhovnikom, njim veruje, žnjimi gre in tako bode — ako Bog da — tudi za naprej. Seveda trpe pri tem duhovniki, toliko od srditih Italijanov, kolikor od drugih upliv-nih organov". Kolikor bosedij toliko r e s n i c! In ravno zato, ker je tako, je to najglasnojši argument proti onim, ki so po višji volji zanetili mej nami prepir ne radi načel, ampak iz politiških o žiro v. In veseli nas, da v tem pogledu soglašajo z nami odlični svečeniki istrski.
Torej ne od slovenskih prvakov, ne od slovenskih in hrvatskih „radikalcev" trpe duhovniki, ampak — tako je čitati v »Slovencu" Črno na belem — od Italijanov in drugih uplivnih organov.
Da so pri nas normalni odnošaji in da no bi izvestni krogi namenoma mešali pojmov, priti bi morali do nastopnega, jedino zdravoga zaključka : združimo se vsi proti onim, ki so krivi, da trpe naši duhovniki!
Ali pri nas sklepajo ravno narobe : kar gromadijo se „načelna nasprotstva" mej proganjanimi in tistimi, ki ne proga-
njajo J a tisti, ki res proganjajo, puščajo se lepo pri miru. Nagl&šamo zopet, da to očitanje ne velja gospodu dopisniku in njegovim tovarišem, ampak tiđtim, ki so zasnovali novo dobo na Slovenskem.
Še več: ne le da se puščajo resnični preganjalci istrske duhovščine lepo pri miru, ampak nova doba zahteva vrhu tega od nas, da se tudi v politiških zadevah slepo pokorimo tistim duhovnikom, kateri — le z resnico na dan!
—	neljubijo svojih duhovnih sobratov slovanske narodnosti, ki se očito bratijo z najsrditejšimi li beralci v istem trenotku, ko drugi škofje avstrijski posebnim pastirskim listom priporočajo duhovščini, delati na to, da se poslanci izvolijo pošteni verni možje; da se klanjamo možem, ki se puste proslavljati v listih, proslavljajočih zjedinjeno Italijo, koja državnopravna skupina menda
—	saj tako trde pametni ljudje — ne živi v najboljših razmerah do sv. Očeta in po takem tudi ne do vero katoliške.
Kedaj so pa istrski prvaki — hrvatski ali slovenski — ukrenili česa, kar bi utegnilo značiti kako žaljenje za našo pre častito duhovščino — o proganjanju se veda že celo ni govora P 1 Ni-so li uprav ti prvaki poslali sv. Očetu prekrasno br zojavko, proslavljajoče „nevesto Kristusovo P*
Ali čemu bi Be razgrevali P Dojstva so jasna, imamo jih na dlani pred seboj: sodite jih pravično, pa bode mir mej nami! In ker smo do dna dušo prepričani o poštenju g. dopisnika, ni dvombe, da so tudi sporasumemo polagoma.
Za danes se hočemo dotekniti le še jednega argumenta. Koncem svojega prvega članka označuje g. nasprotnik — oprostite ta izraz ! — kot uzrok načelnemu nasprotstvu hrvatsko državno pravo in program stranke prava. Ko smo to prečitali, se nam je pa res zavrtelo v glavi: tega še nismo čuli, da bi bilo državno pravo hrvatsko nevarno verskemu čutstvu. A to je odločilno, kajti z druge kompetentne strani nam pravijo, da je razpor nastal le za to, ker je vera v nevarnosti.
O državnem pravu hrvatskem se ni treba prepirati; ono sloni na zgodovinskih dogodkih in spisih; kar se pa tiče programa stranke prava, naglašamo le to, da ga je isti „Slovenec" pozneje — proslavljajoč združenje hrvatske opozicijo — pripoznal izvedljivim in takim, da doneBe gotovo mnogo dobrega za domovino.
Trst kakoršen je zdaj.
Pod tem naslovom priobčil jo znani italijanski časopis tLo cento oitth, d' Italia" članek, katerega je sicer že ponatisnila Goriška „Soča* v svoji številki z dne 24. febru-varja t. 1., a zasluži vender, da ga v tom trenotku priobčimo tudi mi. Kajti tu se nam pripoveduje s kompetentne strani, kako mislijo in čutijo tržaški kolovodje. Vsebina tega članka mora poučiti vsakogar o resnosti poloienja v mostu našem in o skrajni potrebi, da so vladni krogi vzdni-mijo iz letargije in zaprično na vsej črti
boj proti v 6-fjM zdajstvu, kakoršnega propoveduje,J>Bt „Le cento cittk d' Italia" tako prontooušnostjo — ali pa drznostjo —, ki mora kar osupniti človeka.
Čujte torej, kaj nam pripoveduje list „Le cento cittlt d1 Italia" o mestu Tržaškem:
„Ako je katero italijansko mesto, kjer še sanja duša narodova idejal velike epopeje narodne odrešitve, je gotovo to mesto Trst. — Trst, kjer še tli zadnja iskra, prižgana o Času čudovitega probujenja italijanskega, ki je bilo vse skupaj kakor trijumfalna bakljada, od Milana do Benetk, od Benetk do Palerma in do Rima.
Boj se bojuje pred vsem tako, da se visoko dviga čast lepe umetnosti italijanske.
O tem boju bo vidijo znamenja v vsa« kem kotu mesta. Na trgih, kjer ljudstvo kupčuje v tistem sladkem narečju, ki j« nekako izzivanje ali pa zatrjevanje italijansko v svojih karakterističnih kadencah; po ulicah, kjer kažejo prodajalnice razno-barvane snovi za obleke nalašč tako razvrščene, da sostavljajo italijansko trobojnico, in na napisih prodajalnic samih in tudi nemških trgovcev, kateri bo tje prišli kratit kruh domačim trgovcem; zdi se, kakor bi klicali: „oj tujec, italijanskega jezika ne iztržeš tej zemlji !* — in v arhitektonični ureditvi hiš in palač, ki je vseskozi italijanska, tudi tedaj, ko je arhitekt, ki se je moral Solati na Dunaju, radi tega tudi moral dati sto-jecau delu znak, da se je učil v tuji deželi.
Potem pa v šolah, po hišah, v cerkvah, v javnih uradih, v društvih, prek morske obali in na gričih, v sportu, v trgovskih opravilih, na borsi, v državnih uradih Bamih vidiš, kakć se uriva, se širi, Be utrjuje ta velikanski boj za narodnostno idejo.
Še sedaj, ko umira stara lirična umetnost ter se le več sliši v svojih zadnjih muzikalnih zdihljajih pri Donizetti-ju, Bel-lini-ju, Verdi-ju — drugi način — umikajoč se novi, bolj človeški, bolj resnični ali učenejši in plemenitejši glasbi, še sedaj Tržačani navdušeno ploskajo onim staroslavnim operam, ki so v prejšnjih časih toliko pospeševale narodno gibanje italijansko.
Tu zaplaka ljudstvo, ki se čuti ločeno od ostalega italijanskega naroda, kedar kori na odru zapojo poziv probujenja „leva kastiljskega" in so zatrjuje „d a s o vsi ona aama družina*. Pntrijotična navdušenost VBkipela je leta 1888. tak6, da je vlada bila prisiljena prepovedati predstavo opere „E r n a n i" v Trstu. Prepovedala je tudi opereto „Marsigliese* in „Patrio" Sardou-tovo ; prepoveduje se vse, kar poveličuje v operah ali v predstavah v prozi Italijo, ali pa samo spominja na njo. V marsikterih predstavah, kjer ima nastopiti kak italijanski vojak ali častnik, pride na odor igralec, oblečen kot francoski ali španjski pešeo.
Ali patrijotična glasba, pregnana is gledališča, oglaša se po krčmah, po ulicah, cvete v nstih priprostih žensk, katere poj6 moj dolom italijanske narodne pesmi. Sedaj imamo tudi tam vsak pust eno, dve, deset narodnih tržaških pesmij. Ali vendar jih nadkriljujejo napolitanske.
Redarstvo zaplenja časopise, pesmi, operne tekste, zapira delavce, ki (vračajoči ho od dela) pojo poluglasno patrijotične zbore; in vendar časopisi, operni teksti
in pesmi ostanejo, širijo se, ne vč se kako, ▼ vsako hišo, v vsako ulico, v vsako delavnico.
Tak6 je ves Trst poln italijanskih glasov, ki zatrjujejo njegovo zvestobo, njegovo čustvo, njegov značaj ; hripavi glasovi mož, nježni glasovi zaljubljenih deklet, resni glasovi starcev, ki sanjajo o „v e-1 i k e m dnevu", ki se bojć, da umro, ne da bi doživeli dneva, ko se uresničijo sanje Dante-jeve, Garibaldi-jeve, Catta-neove.
Italijanski podanik, ki se je bil podal a pisateljem teh vrst v sejo občinskega zbora tržaškega, čudil so je, da so tu v rabi italijanske parlamentarne oblike, označevanje strank z imeni „Levica" in „Desnica*, da so pravila primerno podobna onim, ki veljajo za narodno skupščino v Rimu.
Čudil se je, da vkljub pazljivosti in nezaupnosti avstrijske policije so si toliko upali, da so v javni seji ploskali Gari-baldi-ju (januarja 1890.)
Drug italijanski podanik izrazil je svoje začudenje, ko je slišal, da ves omikani Trst se strastno zanima za parlamentarno življenje italijansko, da težko pričakuje dotičnih poročil in da se postavlja na eno ali drugo stranko, da se poteguje za to ali ono politično osebo, kar pa zadeva avstrijsko politiko in takozvano avstrijsko življenje, mu je čisto neznano, pa ne kakor bi se samo nalašč hotel tak6 kazati, ampak iz resnične nevednosti, naravne brezbrižnosti.
Da podam en sam izgled, povem, da velika večina meščanov od vseh avstrijskih ministrov ne poznd druzega razun grofu Taaffe-ja, ker je videla njegov podpis na mnogoštevilnih odlokih, s kojimi so se razpustila narodna italijanska društva.
Zakaj je tako ? Trst živi po duhu, sedaj kakor od Bvojega začetka, po italijansko. Po mišljenju, moralno, je Trst odrešen !
Ako bi bila začela „Lega nazionale" svoje plodovito delovanje pred 30 leti, bi tudi ne bilo sedanjih bojev s Slovani v okolici.
Ta brezbrižnost za vse, kar je avstrijskega, pa seveda vzbuja proti mestu sovraštvo njegovih gospodarjev. Zato odrekajo mestu univerzo, železnice, carinska olajšanja, jemljejo mu osemstoletne pravice do pobiranja pristojbin, jemljejo se mu starodavne podedovane predpravice, dovoljene mu po vzajemnih pogodbah.
Zato pa sta mesto in vlada v vodnem boju. Ta boj je boj z zvijačo in nagaji-vostjo, pa tudi a protipostavnostjo iu s prekanjenostjo.
Ali ta boj mej občino in vlado je na
PODLISTEK. Sobotno pismo.
»Veliko smešnih pravljic se pripoveduje" o naših — Ribničanih, nemškutarjih in kranjskih Nemcih, kar jih je, „bis zu der deutschen Insel Guttechee", a ne ugajajo mi tako kot znaui slovenski poslanec ter „pravni konsulent* južne železnice in poštne uprave tržaške, pa to me ne moti, da ne bi pričel danes svojega pisma s I K h u e n - II e d e r v a r y-j e in, banom hrvatskim, ter poštnim komisarjem Cord-om, referentom kranjskim. A, ž njima le pričenjam.
Ehuen Hedervary je „ein Vollblut-£ernmagyare" in pa — ban hrvatski (da imam jaz besedo in da nisem le skromni Vaš podlistkar, gotovo ne bi bil), ki si je jel delati zabavo s tem, da pesti zdaj z vsem aparatom opozicijske liste hrvatske, dočim opozicije ne uduši nikdar, nego ona ududi še kdaj take „embre", ki diše po — „paprikovanem guljašu". A madžaroni preganjajo opozicijonalno žurnulistiko liki nekdaj turšk paša slovansko rajo, naš poštni komisar pa jih posnema in preganja pri nas in okolu nas — poštne pečate slovenske, ne Bkrbi pa za napravo pošt povsod
korist in krepi eno stvar: sovraštvo mosta proti vladi; ali jači tudi narodno liberalno stranko, ki ukazuje v občini že 30 let".
Tak6 ta članek. Pisal ga je neki tržaški begunec. Ali more, ali smo avstrijska vlada mirno gledati take odnošaje P Kaj pravi tržaška vlada temu članku P
V članku „per T italianita" („za itali-janstvo") govori isti pisatelj o občinskem zastopu, o časnikarstvu tržaškem in o društvu „Lega nazionale". Pripoveduje, da sloveči pisatelj tržaški Attilio Ilortis izda v kratkem „zgodovino omike v Trstu" (Storia della cultura a Trieste), kjer ne-ovržno dokaže na podlagi listin, kako se je občina od nekdaj neprenehoma bojevala proti avstrijski vladi, katera jo je hotela po vsej sili ponemčiti ter v to svrho odpravljala narodne šole, nadomestujoč je z nemškimi, in vpeljavala v urade in sploh kjer je bilo mogoče, nemški tezik ; da jej pa vso to ni nič pomagalo, in da Trst je vkljub vsem tem večatoletnim naporom popolnoma ohranil svojo italijansko narodnost.
Dalje se glasi članek doslovno :
„Agitacija italijanska pa jo še vedno bila. na nogah, vzdržana tudi od nekaterih časopisov, ki so preživeli požar I. 48. Mej temi časopisi je bil „Tempo" Izidora An-tonaz-a jako živahen, kateri se je pa moral preseliti 1. 66. v Benetke, kjer je umrl 1. 89. Potem je bil , Cittadino", uredovan od druzega Antonaz-a in od odvetnika Ca-vazzani-ja. Slednjič „Tergeeteo", „II Pro-gresso", „L'Alabarda", „L'Indipendente", „II Mattino" in „II Piccolo".
Razun „Matina" — ki jo italijanski, pa avstrijskega mišljenja (italiano-austria-cante) — so bili vsi in zadnja dva „L' Indipendente" in „II Piccolo", poleg starega „Cittadina", ki je sedaj postal last radi-kalcev, so očito italijanskega mišljenja. „L' Indipendente* je brezdvomno največkrat zaplenjeni časuik v Evropi; on je dal v najkrajšem času največje število stanovalcev ječam za politične hudodelnike. Vselej pogumen, tu in tam drzen, znal je zanetiti in vzdrževati v tržaškem ljudstvu ogenj, ki ga ne vduši nobeno policijsko zatiranje; tu je kos Italije, ki se je navidezno ustavljal velikim žrtvam, velikemu hrepenenju, ponosnim ustajam!
Gotovo ima časnikarstvo velike zasluge za narodno probujenje v tem kotu 11 a 1 i j e.
Ali časnikarstvu in občini je treba pridružiti v svetem poklicu šolski društvi — prej „Pro Patria" in potem „Lega Nazionale". „Pro Patria" je bila ustanovljena 1. 85. na Tridentinskem. L. 86. se je za-
čela širiti tudi po Istri. Ali njeno delovanje je bilo slabotno, neodločno, neizdatno. Toliko je pripomoglo, da smo se seznanili, posebno z oddaljenimi Trentinci, Ali skrbela je zanj vlada; 1. 90., radi pozdrava društvu „Dante Alighieri", sklenjenega na občnem shodu v Tridentu in ker se je opustilo olepšanje Tridenta z zastavami, razpustila se je „Pro Patria". To je najnovejša zgodovina. V kraljestvu je ta novica razjarila narodni čut proti Avstriji. Priredili so se shodi, govori, protesti, demonstracije. In ker jo demonstracija iz kraljestva odmevala dobrodelno v teh deželah, so rodoljubi izkoristili to agitacijo, provzročeno po vladi ter postavili temelj društvu „Lega Nazionale", ki je stopila na mesto „Pro 1'atrie". Vlada je začela protiviti se jej ter jo opazuje na vsak korak. Ali Lega
je popolnoma lega.....Ina (lega......litaria).
Namen jej je svet, in paziti je treba, da se ne kompromitujo z brozkoristnimi šumečimi pojavi navdušenosti. Sedaj ima „Lega" v Istri 31 podružnic ; v vzhodni Purlaniji 5; na Trentinskem mislim 18; v Dalmaciji 2; udov je okoli 30 tisoč. „Lega" nima svojega premoženja, letni doneski so prav majhni; ali neprenehoma in od vseh stranij letd radodarni doneski. Zato je bilo društvu mogoče ustanoviti že tri ljudske šole in štiri otroške vrte, in v letu 93. odpre spet tri ljudske šole in dva nova otroška vrta.
Razun tega je ustanovila nekoliko podpor učiteljskim kandidatom in duhovnikom italijanskim. Šole in vrti se ustanovljajo v krajih, kjer jih ni in posebno na jezikovnih mejah. Trebalo bi pa mnogo denarja, in Istra ni bogata; v kraljestvu pa ničesar no storć za „Lego", ki toliko potrebuje podpore".
DOPISI.
Iz Trsta 18. aprila. [Izv. dop.] (Konec.) Okoličani hočejo imeti kot svoje poslance pristne domačine — no, v tem zrni-slu ravnal se je do sedaj posebno prvi okraj I — Govornik si šteje v čast, imenovati moža, zastopajočega ta okraj, svo-jega prijatelja. Ta mož ni nikoli obečal zlatih gradov svojim volilcem, kakor to delajo vsiljujoči se tuji kandidatje, kateri le veliko obetajo, Btore pa nič !
V mestnem zboru branil je pa ta naš poslanec vedno pravice dragega mu naroda, trudil se je pošteno za korist svojih volilcev uprav kakor se trudi skrben oče v korist ljubljene družine svoje !
Najboljšimi nadami smemo torej pričakovati, da bode zastopal ta mož i nadalje I. okraj v mestnem zboru, da bode poalaneo temu okraju še mnogo mnogo let!
Navdušenje in gromovito odobravanje tem besedam pokazalo je, kaj si sme pričakovati stranka „Progressa" v tem okraju in nje kandidat Banelli, ki moti domaće ljudstvo s trikrat praznimi obljubami !
Vredno je še omenjati, da je povdarjal g. Drag. Matelanc, da govori le kot priprost Tržačan — ker mu je zabranjeno govoriti v imenu društva „Adrija*. — No, nekateri člani Skedenjskega lahonskega pevskega društva, kateri so zrli vsi pobiti to narodno navdušenje, smejo biti pač prepričani, da se je od strani c. kr. policije že skrbelo, da se nam niso dalo „predpravice 1"
Vsi trije predsedniki imenovanih društev bili so pozvani k nadzorniku redarjev, nabajajočemu se na licu mesta, kateri je res strogo gledal na red. Prepovedal pa je rečeni gosp. nadzornik voditi petje dotičnim pevovodjem, češ, ker so ti pevci privatno zbrani, morajo tudi peti sami za-se brez nikakega vodstva.
Predsednik „Adrije" je pa temu ugovarjal — meneč, da je v tem slučaju le predsednikom prepovedano voditi društva, odnosno govoriti v njih imenu, a pevo-vodje vodijo le petje, katero se goji tudi izven društev, in nima toraj to nikakega društvenega ali političnega pomen«. — Gosp. nadzornik, kateri si je zabeležil ime rečenoga predsednika, je bil pa drugači povsem zadovoljen z res uzornim rodom kar je pri toliki masi ljudstva vse hvale vrodno!
(Ker se bode vse to čudno zdelo marsikomu, omenjamo, da pravila pevskega društva „Adrija" ne dovoljujejo prirejati izlete. Vsled tega so priredili izlet le nekateri pevci in privatno, nikakor pa ne pod* imenom društva, katero šteje s podpornimi udi in ustanovniki vred do 100 udov.)
Koncem našega poročila moramo še častitati I. okraju, da šteje dve tako močni in tako vrli društvi kot ste „Velesila" in „Slava*. — Da, v naših okoličanskih pevskih društvih kaže se domoljubni čut, nad katerim bi se m o g 1 i v z g 1 e d o -vati takozvani k o n s e r v a t i v o i I — Tu ob meji morali bi tak živelj — enaka društva — le podpirati na vse kriplje, ker v njih jo prava, na avua straža! —
„Adrijuši" smejo biti pa zares ponosni, da so uprizorili tako krasen „narodni dan*, kot je bil oni v nedeljo dne 16. t. m.!
Politični pregled.
Notranja dežela.
Iz Zagreba nam je došla zopet prevesela vest: pri dopolnilni volitvi za hrvatski sabor v III. okraju Zagrebškem zmagala je zedinjena opozicija in je izvoljen nje kandidat dr. A m r u S z 9 glasovi večine. Ta zmaga je tem zna-menitejša, ker je bil ta okraj dosedaj zastopan po vladnem privržencu in ker so dobra tretjina volilcev tega okraja odvisni uradniki. Po tem je soditi, da je skoro vse nezavisno meščanstvo glasovalo za opozicijo. Te zmage se veselimo posebno zato, ker je očevidno znamenje, kako Be konsolidujejo razmere na Hrvatskem, odkar se je zjedinila opozicija, z druge strani pa se ne moremo odreči nadi, da ne bi sprava na Hrvatskem in njo blagodejne posledice vplivale tudi na naše žalostne odnošaje. Tu je pač jasno : sloga jači, nesloga tlači.
Due 20. t. m. sta se sešla deželna zbora Kranjski in Goriški. — Iz prve seje prvoimenovanega deželnega zbora je vredno omenjati, da je novi deželni predsednik pozdravil poslance najprej v jeziku maujšine — to je nemški — in še lo potem slovenski. Signum temporis. Gospod deželni glavar pa se] jo toplimi besedami spominjal blagonosnega delovanja bivšega deželnega predsednika, barona W i n k I e r j a.
Na vabilo mladočeskega kluba, da bi se tudi veleposestniki udeležili kon-fereucije v namen zložnega postopanja,
tam, kjer jih je — treba! — „Par no-bile fratrum" I Gospod urednik, idiva dalje I Kakšne gospodarje pa imate Vi Hrvatje in Slovenci v Trstu, gospod urednik, in koliko glav ima tista „hidra", hotel sem Vas vprašati. Saj jo poznate in čutite nje kremplje, ko Vas oblezuje in sika okolu vas, kakor kakšna „Boa constrictor". In kako gladijo z Dunaja sem tega zmaja, da je veselje I — Da sem jaz „čarodejnik" J gospod urednik, povem Vam: „panal" bi vse vaše „zmaje*, ki rohne, da Vas ni Slovencev in Slovanov v Trstu, ki pa sami sebe po zobeh bijejo rekoč, da slovenščina ni deželni jezik v Trstu in Primorji, ki pa so v odloku dne 25. maja 1889. po Kr. r., tičočem se pok. Vikt. Dolenčevega slovenskega nagrobnega napisa, obvestili vas v smislu ministerske rešitve: „ . . . perche la lingua slovena o una lingua del paese nolla cittd immediata die Trieste" .... Pa bi se jih v Trstu potem — še bali P!
—	Gospod urednik, saj niso tako „žilasti*, torej tudi no nevarni ti — bojazljivci, ki dišć le po — polenti , ma senza — formaggiol . . .
Tudi mi to stran Krasa smo imeli njega dni na hrbtu različnih junakov nemškega in nemškutarskega kalibra, a danos
—	lazijo le še kot „senca" krog nas, in
da nimamo domačih „petelinov" ki nas izzivajo s svojimi peruti na — »boj", povem Vam : še predobro bi se nam godilo in odveč sladko bi spali. — Če je resničen pregovor, da „Bog Kranjca ne zapusti", potem se nam bode še enkrat dobro godilo, in ne želim si seveda druzega nič, nego to: da bi šlo vse po sreči! A n a-prej, sem mislil in ne — nazaj, kakor nas silijo nekatori „furmani" zdaj I —
Čuda torej tudi ne bo, če prav pomislimo : na jedni strani skrbi za naroda bodočnost (srečno seveda!), — naša odločno ndrodna-napredna stranka" (na katero se jaz zanesem v nje ukupnosti), na drugi strani pa „tudi-slovenska"stranka, (na katero se pa tudi ne zanesem, ker je pravni konsulent južne železnice vmes) ; zdaj je le prašanje, če ne bode slov. ndroda na Kranjskem še enkrat zgolj „dobrot" — konec, če se vse uresniči, kar so mu — obeta !
Takoj za nami pridete pa na vrsto Vi drugi ; nota bene, če se mej tem časom „tam gori" ali kje drugje „vreme" ne pokvari, ali si ga ne pokvarimo — sami, kar pa me i v prihodnje no bode motilo, da bi Vam ne pisal svojih — sobotnih pisem, naj si je žo „vreme" — jasno ali oblačno !
Da ste mi zdravi ! Vaš |	Ljubljanski poJiajkovalec.
odgovorili so poslednji, da žele vedeti, o čem bode obravnavala konferencija. Na to je odgovoril mladočeski klub, da naj bi se složno postopalo pri sestavljanji adrese do krone, gleda na odklonitev predlog o omejevanju okrajev in glede na borbo za jednakopravnost v šoli.
Vnanje države.
V R i m u se vrše te dni slavnosti v proslavo srebrne poroke kraljeve dvojice. Kot zastopnik našega cesarja biva v Rimu nadvojvoda R a j n e r. Telegrami javljajo, da ga prebivalstvo pozdravlja izredno simpatično, V imenu cesarstva nemškega pa sta dno 20. t. m. dospela v Rim cesar in cesarica.
O bivanju bolgarskega ministra Stambulova tia Dunaju piše francoski list „Journal de Dćbats", da je napravilo velikansko senzacijo, ker je naš cesar v avdijenciji sprejel tega državnika. Sicer pa menijo odlični krogi, da se je naš cesar odločil za ta korak še le po prosjačenju princu Ferdinanda. Mej pogovorom cesarja z ministrom dotaknil se je prvi tistih sleparskih listin Žida Jacobsona, toliko obre-kovalnih za Rusijo. Pripoveduje se nadalje, du jo cesar rekel, da so se z objavljenjem rečenih listin prenaglili, ter da je priznanje Koburžana bulgarskim knezom šo jako daleč, tako, da bi Bolgari dobro storili, ako so ne udajo praznim in prezgodnjim željam v tem pogledu.
Predvčeranjim vršila se je v Villa Pianore poroka kneza bolgarskega z princeso Marijo Lujizo Parmsko. Navzoči Stambulov jo zagotovil, da bode vsa Bolgarska Častila in čuvala kneginjo. Žid je bolgarski poklonejo nevesti dragocen dar.
Socijalisti v Belgiji trium-fujejo, kajti zbornica so je morala umakniti njih pritisku. Sprejela ni sicer občega volilnega prava, puč pa tako zvani pluralni zistem. Ta zistem obdrži sicer zastopstvo po razredih, ali razširi volilno pravico za manj iuiovite razrede tako, da zadobe so-oijalistiški in radikalni elementi velik upliv v zbornici. Z ozirom na ta VBpeh so delavci že nehali štrajkati.
Različne vesti.
Volilni shod V Škednju. Opozarjamo volilcu I. okraja, da bode jutri ob 4. uri popoludne volilni shod v krčmi g. Jožefa Sanciua-CinA v Škednju. Poročal bode bivši deželni poslanec dr. A. Sanoin o svojem delovanju v deželnem, oziroma mestnem zboru.
Zaplena. Poslednja številka „Naše Sloge" je bila zaplenjena radi književnega vabila akademskega društva „Zastava" v Zagrebu na naročbo almanaha, katerega izda imenovano društvo povodom stoletnioe rojstva slavnega pesnika češkega Jana Kolldrja. Ta znplena je došla uredništvu povsem nenadejano. Uredništvo je priredilo drugo izdajo.
0 falziflkatorju „Slovenčevem". Kakor je znano našim Čitateljem, je bil v „Edinosti" v 3 oddelkih pomeščen dokaz o fal-zifikaoijah, katere je „Slovencev" sotrud-nik „Liga -f- 1" zagrešil proti našemu listu. Zadnji oddelek naših razkritij o fal-zifikacijah je bil priobčen dne 8. febr. 1898, kjer je bil pozvan „Slovencev" so-trudnik v „Slovencu" u a v e r t i iste falzifikaoije. Od raznih strani nas že dalje čaHa poprašujejo ali je „Liga -f~ 1" storil svojo dolžnost v „Slovencu." Na to odgovarjamo, da „Liga -j- 1" molči do današnjega dne o svojih, dokazanih mu publicistinčih pregrehah, dasi je od iste dobo preteklo že dva meseca in pol. To kostatujemo v odgovor raznim našim čitateljem.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so je nabralo iz domače pušice družino Manko-čeve 11 gld. 50 kr. — Touristi v Vipavo 1 gld. 25 kr. — Veseljaki pri biljardu 10 kr. — Pri Hončlju za vplačano pivo 00 kr.
— G. Vekoslav Volčič je podaril 50 sto-tink za čast, ker so je g. Fran Kravos zahvalil v tujem jeziku na podarjenem šopku retkvice, zraven pa je pridodal poslednji kot kazen za spregovorjeno tujo besedo še posebej 12 stotink. — G. M. Ilrvatin je nabral gld. 2.50 ; gg. Mike luci A. 30 kr.; M. Kolman 20 kr.; Mahne J. 20 kr.; Ujčič T. 30 kr.; Čokelj A. 50 kr.; Delkot Dr. kr. 40 kr.; Pipan M. 10 kr; Purlani G. 30 kr. in M. Hervatin 30 kr. — Dva dominikana podarila sta 1 gld. 40 kr, — V proslavo opozicijonalne zmage v Zagrebu nabrano v veseli družbi 4 gld.
V korist Trstu. Te dni je zborovala na Dunaju posebna konferenca, da dogovorno s tržaškimi odposlaniki ukrene potrebno, da se kolikor možno pride v okom vednemu pešanju in nazadovanju tržaške trgovine. O sklopih se ne ve še ničesar. Vender jo pa misliti, da so pogovori sučejo o podjetju javnih skladišč v Trstu, oziroma pod kacimi pogoji bi jih mogla vlada sprejeti v svojo režijo. „Magazzini generali" tržaškega municipija in trgovske zbornice so namreč podjetje, kateremu ni menda para na vsem svetu. Ustanovljeni so bili z ogromnim kapitalom osmih milijonov goldinarjev, a uravnani in upravljani so tako, da prinašajo vsako leto tržaškemu mestu gotovo zgubo, trgovskemu stanu pa ogromne troške. Kdo je pravi vzrok temu propadanju in nazadovanju, to smo mi že davno opisali trdeč, da vladajoča lahonska stranka v Trstu ni za drugo dobra, nego za uganjanje političkih burk in zatiranje Slovencev. Za te svoje namene pride jim prav vsako sredstvo. Iu tudi podjetje javnih skladišč jim je postalo enako sredstvo. Pred vsem so se vsa uradniška in druga mastnejša mesta oddala aprobiranim Lahom za jedno ali drugo njih „zaslugo na to se je slovenskemu delavcu preprečevala kolikor možno pot, da ne bi Bi tamkaj krvavo zaslužil svoj goldinar ; sled njič se je isfcj ubogi raji celo p r e p o vedalo govoriti slovenski mej seboj. Ni čuda, da mora pri enaki samo-pašni gospodi vsaka reč iti rakovo pot. Zdaj pa kličejo vlado na pomoč, koja segne brez dvojbe zopet v svoj žep da podpre to nesrečno podjetje.
Resnicoljubnost „Corr. Bureaux". Z
Dunaja prinašajo tržaški časopisi neko brzojavko, ki so glasi, prevedena na slovenski: „Iz Ljubljane poročajo, da se vrše občinske volitve brez sodelovanja Nemcev, narodno-klerikalne in škofovske stranke. Glasom neke izjave škofovske stranke to vzdržanje od volitev jo provzročeno po brezmejnem rusofilizmu, ki prevladuje v mostnem zboru in po nesramnih agi-tatoriških sredstvih, katerih se poslužuje prevladajoča ruska stranka, katera deluje v kvar deželi in v nje pogubo". To so vam verodostojna brzojavna poročila nemškega „Corr. Bureaux". V kratki brzojavki se dolžita narodno-napredna stranka in mostni zbor v Ljubljani nič manj kot — veleizdajo.
Čudni telegrami. Dne 29. t. m. dospel je v Rim nadvojvoda Rainer, da prisustvuje slavnosti srebrne poroko italijanskega kralja kot odposlanik avstrijskega cesarja. „II Piccolo" jo koj isti dan prinesel tolegram iz Rima, v kojem poroča o njegu sprejemu v italijanski prestolnici. To bi bilo vse lepo, a zares nesramen je pristavek telegramu, da je pričakovalo nadvojvodo na kolodvoru „prav malo občinstva". A tudi poluuradni „Mattino" je dobil (?) brzojavko, v koji se trdi, da je pričakovala na kolodvoru „una grande folla di persono" — da se je občinstva pri sprejemu kar gnjetlo. — Po toh brzojavkah nam jo soditi, da v Rimu celo brzojav pomaga delati irredentistiško politiko. Radikal ni „Piccolo" noče, da bi ljudstvo izvedelo, kako je bil sprejet v odrešeni deželi odposlanik cesarja avstrijskega, vsled česar širi menenje, da so Rimljani hladno vsprejeli člana naše vladajoče rodbine. „Mattino" pa bi hotel isto Rimljane po-
stavljati kot nekak vzgled našim Tržača-1 nom. Komu verjeti P Da je v Italiji dosti kričačev, a malo faktov — to že zdavno vemo ; vendar smo prepričani, da razumnejši stanovi v Italiji — žal, da jih je jako malo — obsojajo fantastiško politiko avstrijskih zlikovcev. Kakšno bogatstvo in blaginja vlada po Laškem, kaže nam najbolj onih 50 tisoč prosilcev za podporo o priliki srebrne poroke.
„Tržaška posojilnica in hranilnica' pričela bode izplačevati dividendo z dnem 1. maja t. I., na kar se opominjajo gg. zadružniki. Kakor že objavljono v „Edinosti", izplačati so ima dividenda po sklepu občnega zbora le onim zadružnikom, kateri so vplačali deleže s koncem 1. 1891. in so imeli uložen svoj denar vso upravno leto 1892.
Rojansko pevsko društvo »Zarja* priredi drugo nedeljo dne 30. t. m. ob 11 uri predpoludne svoj letošnji redni občni zbor po nastopnem vsporedu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni nasveti in predlogi. 5. Volitev novega odbora. 6. Upi-sovanje novih udov. Odbor vabi ude in neude k obilni udeležbi.
Pevsko in bralno društvo na Opčinah
priredi društveno veselico na binkoštni ponedeljek dne 22. maja. in sicer na planem. Program priobčimo v kratkem.
Slavjanska čitaonica v Puljl priredi v nedeljo dne 23. t. m. „Zabavni večer" z nastopnim vsporedom : 1, „Kolo" udara tamburaški zbor. 2. „Vriednost pučkih po-pievaka", govori g. drd. Bartulič. 3. „Ka-rišik narodnih popievaka" udara tumburaiki zbor. 4. „Gluh mora biti", gluma v jednem dejanju, predstavljajo diletantje. 5. Domača zabava.
Denar brez veljave. „Wiener Zeitung" objavlja neko ministerijalno naredbo, po kateri so vzamejo iz prometa z dnem 1. junija t. 1. tolarji in dvojnati dolarji avstrijskega kova. Sprejemali se bodo mej zasebniki po 150 oz. 3 for. samo do 31. maja t. 1. Državne blagajne in uradi jih bodo sprejemali še do 31. junija.
I. maj. Na Dunaju izidejo delavski listi dne 1. maja v praznični obliki. Imeli bode sestavke od raznih odličnih socialističnih pisateljev. Znani nemški socijalist Liebknecht svetuje delavcem, da naj pač praznujejo 1. dan maja, a dela 'naj ne zapuste. V tem je ravno razlika mej avstrijskimi in nemškimi socijalisti, da bo prvi proti temu, da bi se 1. dan majnika no delalo, docim so poslednji odločno zato, da se tega dne ne dela.
Pozor! Tisti p. n. tržaški ustanovniki „Matice Slovenske", ki še niso dobili Matičnih knjig za leto 1892, naj se oglase pri dr. Kari G I a s e r j u. Piazza Lipsia 1.
Delavski shod bode jutri ob 10. uri predpoludne v gostilni „Al Giardinetto" nasproti gledališču „Rossetti".
6000 let stare rastline. Najstarejši rastlinjak na vsom svetu je v muzeji v Kahiri (Egipt). V njem se nahajajo rastline stare po 5000—6000 let. Sijajna doba egiptovska je bila 4000 let pred Kristosom in žo tedaj je bila navada krasiti in povijati svoje telo s cvetjem. To je bilo samo tako ovetje, ki se je hranilo jako dobro tako samo nasebi. In še iz one starodavne dobe najti je rastlinskih ostankov v muzeji Kahirskem.
Priporočilo. Piše so nam: Nedavno mudil sem se slučajno v Bistri pri Borovnici ter sem si ob tej priliki ogledal gosp. Ver biča „Prvo kranjsko tvornico" za upognjeno pohištvo samo iz napojenega lesa". Zolo moje razveselilo videti tu velik napredek naše domačo industrije, kajti stoli najrazličnejših BCHtav in velikosti, izdelujejo so v tej tvornici zares okusno, in trdno. Kdor potrebuje stolov, naj so le obrne do to tvornice. G. Verbič je tem bolj vreden priporočila, ker jo značajen narodnjak in je njegova tvornica zares slovenska tvornica.
Javne zali Mile.
Povodom ognja v Begunjah dno 13. marca t. I. bila je tudi « jii hiša v veliki nevarnosti, ter H"t» ini'-l pr*c j škode. Zavarovan pri h>mki „Slavij naznanil sem ji to, in prišel je k meni uradnik iz Ljubljane, kateri je nk"d' cenil, na kar mi je banka „S I a v i j a" dotično svoto pošteno izplačala. Zaradi tega se slavno-istej javno zahvaljujem ter jo priporočam tudi drugim kar najtopleje.
V Begunjah, 19. aprila 1893.
Fran Vidrih
posostiiik in gontilničar.
Podpisani se zahvaljuje najiskrenejo slavnima pevskima društvama „A d rij a" in „V e I e s i 1 a" na prireditvi prekrasnega povskega shoda v njegovi „osmici".
Pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji dne 17. aprila 1893.
Anton Miklavc, posestnik.
Podpisano izreka najtoplejšo zahvalo blag. gospodu Drag. P a t o r n o s t u na podarjenih 9 knjigah za društveno knjižnico in blagorodnomu gospodu J. Zel en-u na podarjeni krasni sliki sv. bratov slovanskih Cirila in Motota. Z odličnim spoštovanjem.
V Roj a n u dne 20. aprila 1893. Predsedništvo pevske a društva „Zarja"
J. Piščanec, a. Bkabar,
prodsodnik.	tajnik.
Št. 382/0. S. s v.
Dražbeni razglas
glede gratlho novih šolskih poslopij v Skopi in v Škei-bini.
V vsaki gornavedenih vaseh bode bo letos eno novo šolsko poslopje enakočasno zidalo. Prcudarjeni stroški za sleherno gradbo znašajo 5755 goldinarjev.
Načrti, preudarki, popisi in dražbeni pogoji razgrnjeni so v javni pregled od danes naprej v tukajšueiu uradu med uradnimi urami.
Pismene, praviloma kolekovano ponudbe za eno ali za obe šolski poslopji naj se z 5% — varščino t. j.: 288 oziroma 576 goldinarjev vred najdalje do 12. maja t. 1. iu istega dne najdalje do poldno semkaj pošlje.
Ustmena dražba začela se bode orno-njenega dno ob 12. uri in se bode sklenila ob eni uri popoldne.
Konkurenti, ki se osebno obravnavo udeležijo morajo ravno tako varščino položiti.
Pri enakih druzih razmerah imajo isti prednost, kateri prevzamojo gradbo obeh šol.
Položnina stavbeno pogodbo znaša za vsako šolsko poslopje 576 goldinarjev. Od predsedništva c. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani 19. aprila 1893.
Simzlg.
V gostilni „Alla Croce di Malta"
Piazza delit«, Zontu, točijo ho i »trska in turlannka vina najbolje kakovosti po 82 kr. liter. Kuhinja dobru in po-drožlia točna. Vino v sodčkih za družino po 20 kr. 1. franko na dotn.	lb—18 Spočtovanjom
V. COVACICH.
Petronio & Madalena
23
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlu«ti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga hluga. Cono so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
urar, Corso štv. 39. 39—104
Prodaja In popravlja ure.
Oglas.
Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem vnovič odprl via Nuova &t. 27
1 nauuiii
(prej Ivan Milič)
ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane
in volnene robce.
Udani
H—3
M. MILIČ.
E. Šverljuga, JJJSJ
dion št. 1, jtHporora sr slav. občinstva za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Nič več kašlja!
llalzaniNki pclornImUI prati
ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lokami. 32—104
PRAXMARER „Ai du* Mori" Trst, veliki trg
Poštne posiljatve izvrSujejo se neutegoma.
Jak. Klemene
TRST
BC Via S. Antonio št. 1.
priporoča	19
veliko zalogo uianufakturnega blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in možke; okrasiiike, trake, čipke, podstave za ženske in možke obleke, zidane rute, koučenino in platenino, nogo-vice za ženske in možke; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narokvice za ženske iz švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni.
Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892.
Najboljše sredstvo »a
želodec
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 16-26	je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel Piccoli,
lekar „pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti.
Cena I stekl. 15 novcev, j
Izdelovatelj razpošilja to tink-'d turo v zabojčkih po 12 ste-Ji| klenic in več1 Zabojček z 12
--- ...	stoki, stane gld. 1.86; s 24
gld 2.60 ; h 86 gld. 3.H4 ; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; HO stekl gld. 10.30. Poitnino plača vedno naročnik.
Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
ViaTorrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori ..o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih oenuli. Jamčim za točno in vestno pustr« žbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=65	p, Favero.

DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—79
12-12
TRST
Corso, Piazza della Legna št.f 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode,
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt.
Tinct. capsici compos.
( P AI N- EX PEL L E R) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče \w drgajanje, dobiva se po večini ' lekarn v steklenicah po gld. 1.20. I1; & 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba J & biti previdnim in je vsprejeti le k take steklenice kot pristno, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter s Apotheke z. Goldenen Lowen,
Pra^.	43—1
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjig« 2 uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nofrankovano. .laz ne popuščam za 2l/a ali 3'/_ goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, nmpnk imam le trdne in čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popnitka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovičlno, pred pisane snovi za uniforme 0. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, , biljarde in Igralne mize, preproge 1, loden nepremičen za lovske suknje, za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. lor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno,
za vozove,
cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—20 (v tem Manchestru Avstrije) 24—10 Največja zaloga fabriikega sukna, v vrednosti V, milijona gld.
Da pojasnim velikost in zmoinost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene' Da se prepriča o V3em tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadnr mu prilika nanese, ogloda velikanske prostore mojih proda-jalnic, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
Dopisuj« v nemžkem, madjarskem, čeSkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.
	
	
	Se rabi 40 let v mnogih hlevih, kadar krave ne mari\Jo Jeitt, kadar imajo nlaho prebavo, v ovrhu zbotjZanjn mleka in tla krave daj o več mleka. (II .b)
Kotranove sladčice
katere izdeluje lokarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334. 27-52 Volika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz NorvedSkepja izvrstue sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova vodu in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendiniju in 11a drugoj besedo Catraiue. V T r s t u so prodajejo v lokarnici Prendini v skutljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lokurnoh v družili deželah.
* Dobi™
86 v lekar-nah in drogeri-
GLAVNA ZALOGA:
o* v'/
/ Fr. lir. Kwizda
^ S c. in kr. avstr. in kr. rum. dv. založnik, okrožni lekar Kornettbitr{f, Dunaj-
Paziti jo na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno
Kvvizdin Korneuburški redilni
praiek za iivlno.
Za g g. tamburaše!
Skoraj popolnoma
nov „berde"
je na prodaj. — Kje ? pove upravništvo
.Edinosti".
3—2
A
C. kr. izključno privile^ovana
i
inžinirja Živica.
je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudl jiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo . po pošti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez
brentača . ... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela.
Živio in družb, v TESTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnic mehanična delalnica. ~~
&
9
A £
9
&
9 &
9 A
11 goldinarje?
franko do vsake že-_	_ lezniške postaje v
Istri poslan, ako so nnročnik skliče na ta časnik, stane pri moni en modro«-. na po-resili (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih e deželo naznani naj se vselej natančna mera postolje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča^te zimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne VBtrezajo.
ANTON OBREZA,
tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnlc, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za-grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajocega dol«.	Ceniki s podobami zastonj in
franko. Hitra in poStena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obširnejih naročilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vsaki ceni do 25 gld.
UP" Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otro&jih vozičkov "-^ig	22-30
fr fr
!fi>
fr
fr
fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
konoesijonovuna črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 —11
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV "Weyringergasae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
|| m1 mm piši v rili
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačla pravico do dividende, kntera je doslej iznašala po IO"/,,, SSO"/0»
aS"/D m jedno leto oelo 48°/0.
Za Škode izplačala je doslej „Slavija" čoz dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more so meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno In potrebno je zavarovanje življenja, dokazujojo naslednjo
primere :
1.	Helona Avbcljnova, kramariea v Ljubljani, zavarovala so je dno 6. maja 1884. Bo svoje smrti dne 15. februvarja 1885 splačala j« 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold.
2.	Dr. Fran Ambroiič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so jo dne .'10. j&nuvarja 187.>. Do svoje smrti dno 11. februvarja 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr. ; banka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld.
3.	Ivan Zor, o. kr. lirzoiavnl kontrolor v LJubljani, zavaroval se jo dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. f.lnuvarja 1885 uplačal je 13U3 gld. «2 kr.; banka „Slavija" pa Jo Izplačala njegove! rodbini 3000 gld.	,	, , ,
4.	Miha SerdiC, uradnik v Trat«, zavaroval se jo dne 30. novembra 1878. Dasi jo do svoje smrti dno 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 10 kr. prejeli so dediči njegovi od banko „Slavije" 1200 gld.
5 Marija Lenčkova. posestnica na Blanici ob Savi, zavarovala se Jo dne 5. ina.la 18<(). Koje umrla dne 24. maja 1882 izplačala Je banka „Slavija" dedičem njenim 5000 gld., da si Je bilo uplačane zavarovalnino lo 2292 gld. Ifi kr.
fi. Ivan Vlah, posestnik v JuSičih, zavaroval se Jo dno 25. novembra 1888 za 1000 gld. in dno 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na olio zavarovanji splačal je do svoje smrti dno 13 januvarija 1892 vsega vkup 11»2 uld, ifi kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banko „Slavije" 2000 gld.
7.	Ivan Žele»nlkar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval so jo dne 90. j uniju 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 2(1. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8.	Peter Hmlnar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 187»!, ter je do svoje smrti dno 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala je pa rodbini njo-
govej 150( pM- Velikajne gostilničar v Illrskej Bistrici, bil jo zavarovan od 15 dno maja 1880 do 3 dno junija 1887 in |e v tej dobi uplačal 304 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa Je po smrti njegovoj udovi 1000 gld. 10. ~
1000 gld. in_____,, . . , m ,
septembra 1802 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11. Ernosta JeluSičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila jo zavarovana od 5, februvarija 1B84 do 19. avgusta 1888 ter Jo v tem času uplačala 187 gld. <10 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo radovoljno :
^ generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani
H®	v lastni liiši. Gospodske ulice &t. 12.
ltoza Komova, kramarloa v Cerkljah pri Kranjl, zavarovala so jo dne 20. aprila 1881 za banka „Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi jo do svoje smrti dne 21.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr v Trstu.