Leto LXIX Štev. 9 a V Ljubljani, v nedeljo, 12. januarja 1041 Poštnina plalana v gotovini Cenu 2 din Od 1. nov. dal)* naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/II1. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cek. raS.: LJubljana št 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserato. Uprava: Kopitar jeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor Colje, Ptuj, Jesenice. Kranj, Novo mesto. Trbovlje. Prava ljubezen Kakor nalašč za današnji praznik, ko se s spoštljivo vero spominjamo svete družine, so te dni objavili veliki katoliški dnevniki dogodek, ki ga takole povzemamo: Bilo je spomlar/i leta 1939. Španska narodna armada ie z železnim obročem čedalje bol j stiskala tolpe rdečih. Katalonska vlada »ljudske fronte« je pod pretvezo človečnosti začela odpošiljati špansko deco v trumah v inozemstvo. Rdeči komisarji so s silo iztrgali materi tudi malega Luisa Aguilera iz neke katalonske vasi. Ko je narodna vojska zmagala, se je vlada lotila tudi naloge, da bi se španski otroci, ki so jih bili rdeči oblastniki po ovojih inozemskih tovariših razmestili po družinah po vsej Evropi, vrnili domov. Veliko se jih je vrnilo, veliko jih še iščejo; mnogih sploh ne bodo našli, zlasti onih, ki so jih bili odnesli v boljševiško Rusijo, kjer jih vzgajajo v brezverstvu. Med onimi, ki so jih dolgo iskali zaman, je bil tudi mali Luis Aguilera. Končno so izsledili, kje se nahaja; imel je srečo, da ga je sprejel pošten zakonski par Per-rin v Ypresu v Belgiji. Španski listi so namreč objavili Luisovo fotografijo skupaj z gorečo prošnjo matere, naj ji sina vrnejo; to so med drugimi ponatisnili tudi belgijski dnevniki. Zdaj se začne zanimiva stran te zgodbe Mati in oče Perrin sta odpravila po španskem konzulatu ginljivo pismo dečkovi materi, naj jima pusti otroka, ki ga imata tako prisrčno rada, da se ne moreta ločiti od njega. Mati tega seveda ni storila in Lnisito je zdaj zopet pri svoji mamici. Značilno pa je pismo, s katerim je mati prošnjo I'errinovih odklonila. Med drugim je namreč zapisala: »Mi Španci imamo tako pojmovanje družine, ki mislimo, da ga imajo vsi omikani krščanski narodi Mislimo namreč, da brez ljubezni do lastne družine in v lastni družini ne more obstajati naša prava katoliška krščanska vera.« ^Krasne besede, dostojne resnično in glokobo krščanske matere — beseda preproste španske žene, da tako lepe še nismo brali ali slišali. Kako je ta mati, ki se ni učila ne modroslovja, ne bogoslovja, pravilno zvezala krščansko vero z ljubeznijo matere do otroka, žene do moža, bratov in sester in vse rodovine med seboj! Brez prave družinske ljubezni ni prave krščanske vere; če nismo zvesti zakonci, dobri očetje in matere, ljubeči sinovi in hčere, nismo resnični katoličani. Ni kristjan, kdor ni predan svoji družini; po krivem nosi krščansko ime. In če bi Špr nija ne imela prave in globoke vere, učitel jice najgloblje in najzvestejše ljubezni v narodu, bi danes ne imela več družine, kakor jo hoče Bog. In to velja za ves svet, ki mu je po pogonskem mrakn zasvetila Kristusova vera: zakonska in družinska ljubezen je najtrdnejša vez, ki ne druži samo posameznikov, ampak vse občestvo, ki ohranja edinstvo naroda in jamči njegovo življenje iz roda v rod. ki ga venomer pre-raja in na preteklost gradi bodočnost; krščanska vera to ljubezen posvečuje, vežoč jo z njenim večnim izvorom, Bogom, ki jo je dal ljudem, da jih veže med seboj po vzoru svoje Ljubezni do vseh stvari. Če ni te vere, ni ljubezni, če ni te ljubezni, ni vere. Brez srčne vere v Boga, njegovo nravstveno postavo in red, ki vlada svetu, brez polne predanosti lx>žjeinu razodetju po Kristusu tudi prava ljubezen med ljudmi plahni in umira, podživalski nagoni jo zaduše, ljubezen postane gola hipna strast, v družini prevladajo sebični pogleai in koristi enega v škodo drugega in drugih, in z razpadom družine se začenja^ propadanje vsega narodnega občestva. Vse to je bistveno zvezano z usihanjem in zamiranjem vere, krščanskega duha in življenja: namesto vere je le videz, dokler ne ugasne tudi ta. Cela vrsta držav in narodov, ki so na vrhu civilizacije, nam najnazorneje dokazuje to usodno resnico, tako kleno povedano od katalonske matere, da brez ljubezni v družini ne more obstajati krščanska vera in omika: oboje pada hkrati in umre. Ljubezen zakoncev in družinsko ljubezen je te dni zopet poveličeval tudi poglavar katoliške cerkve, papež, ko je imel v dvorani del Con-sistorio nagovor 200 mladim parom, ki so se mu prišli z otroško ljubeznijo poklonit. Te misli je naglašal Pij XII.: Globoka je beseda Kristusova: »Če pšenično zrno ne pade na zeml jo in ne umrje, ostane jalovo; če pa umrje, rodi obilo sadu.« To več ločilo dveh, ki sta skupno nosila svoj križ. Le iz takega soživljenja se rodi pravo veselje in sreča: ne otročje, lahkomiselno, nebrzdano in zgolj čutno veselje, ampak trdna, neizpremenl jiva in stnlnn radost, izvirajoča iz tistega krščanskega duha, ki poraja novo, zdravo in končno tudi večno življenje.« Boievitost na vseh bojiščih rasle Nemški napad na Porlsmouth, angleški na Brest - Napadi in protinapadi v Grčiji - Angleška ofenziva v Afriki na libijskem bojišču in v Keniji Angleži so po zasedbi Bardije, ki je 16 km od egiptovske meje, po dobri cesti prodrli na zahod in oblegajo trdnjavo Tobruk, v kateri je baje 30.000 Italijanov. Angleški motorizirani oddelki pa so prodrli še dalje proti zahodu in zasedli EI Gazalo, ki je 64 km zahodno od Tobruka in je važno italijansko letališče. Angleži so tudi že zasedli EI Adem in EI Gobi. Po nekaterih poročilih naj bi trdnjava Tobruk tako dolgo zadrževala Angleže, da se bo Grazioni z italijansko vojsko mogel odločilno postaviti v hran pri D e r n i, ki je važna postojanka tudi zaradi tega, ker ima živo vodo. katere Bardia in Tobruk nimata. Tobruk je od meje Egipta oddaljen 120 km. Angleško-italifanska bojišča v Afriki Italijanska poročila Nekje v Italiji, 11. januarja. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Včeraj popoldne je neki naš oddelek napadel sovražno eskadro južno od Pantelerije in z dvema bombama po 500 kg je bila zadeta neka sovražna velika kržarka. Pomožne ladje so takoj odhitele na pomoč poškodovani križarki, s katere se je dvigal gost dim. Nekje v Italiji, 11. januarja. Štefani: Službeno poročilo št. 218 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Naši letalski oddelki so v sicilskem prelivu živo in zapovrstjo napadali sovražnikove pomorske oddelke. Dve torpedni letali s kapitanom Ber-nardinijem in izvidnikom poročnikom Bafigom kot voditeljema posadke in poročnikom Coponettijem sta zadeli s torpedom neko letalonosilko. Eno izmed treh strmoglavih letal s poročnikom Marde-cijem, narednikom Nacejem in narednikom Cre-spinijem je zadelo neko križarko z dvema bombama velikega kalibra. Neka druga eskadrila str-moglavcev je napadla in zadela z bombami velikega kalibra neko letalonosilko. Navzlic hudemu streljanju sovražnikove obrambe in več napadov sovražnikovih lovskih letal so se vsa naša letala vrnila domov. Istočasno so prvikrat enoto nemškega letalskega ekspcilicijskcga zbora v bratskem in tesnem sodelovanju i italijanskimi letalskimi enotami sodelovale pri napadu na te pomorsko oddelke in zadele eno izmed letalonosilk z bombami težkega kalibra. RrizCn tega je bil zadet en rušilec. Ponoči je bilo bombardirano pristaniše La Valetta aa Malti. V Kirenaiki delovanje topništva pri Tobruku in v bližini Giarabuba. Eden naših napadalnih jn lovskih oddelkov je napadel oddelek tankov in oklepnih avtomobilov ter uničil več enot. Med letalskim spopadom je bilo zbito eno letalo tipa »Hu-rrican«. Sovražnikovi letalski napadi na Tobruk in Benghazi so povzročili nekaj škode in devet mrtvih, med katerimi je 7 otrok. Dalje so tudi štirje ranjeni, ki so vsi muslimani. Posadka nekega angleškega letala, ki se je moralo spustiti, je ujeta. V Vzhodni Afriki je bil odbit napad na sudan-skem bojišču. Med naskokom sovražnikovih letal v Eritreji, ki ga omenja poročilo 215., je bilo zbito eno sovražnikovo letalo. Snoči so sovražnikova letala letela nad Palermom in zmetala več bomb na pristanišče. Poškodovana ni bila nobena oseba, v dokih pa je le malo škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo zbito. Neko drugo sovražnikovo letalo tipa Blenheim je bilo zbito od naših lovskih letal v Neapeljskem zalivu. Angleška poročila Nairobi, 11. jan. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo v Keniji poroča: Naše čete so zasedle Buno, Turhi in Turhiške hribe brez sovražnikovega odbora. Naše čete s sovražnikom pri napredovanju sploh niso prišle nikjer v stik. Naša letala pa so uspešno bombardirala sovražna zbirališča čet in sovražne transporte. (Buna in Turhi sta dve mali naselji, ki ležita drugo mi drugega oddaljeni 100 km. Buna je nekaj kilometrov daleč od abesinsko - kenijske meje.) Angleško letalstvo Kairo, 11. jan. t. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo poroča, da so angleški bombniki izvedli včeraj daljše napade na Benino in Berko, kjer je bilo na tleh uničenih večje število sovražnih letal. Požgane so bile letalske lope in zgradbe na letališčih. Prav tako so naši bombniki neprestano letali nad Tobrukom in nadzorovali vsa sovražna gibanja. Bojev s sovražnikom ni bilo. Skupni dosedanji plen Kairo, 11 jan. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Italijanske izgube na ranjenih in ujetih znašajo od začetka afriške ofenzive do padca Bardije 80.000 mož, med njimi je 3500 častnikov. En italijanski general je bil ubit, osem generalov je bilo ujetih. Med zaplenjenim vojnim materijalom je 41 srednjih in 162 lažjih tankov, 589 topov s 300.000 granatami, nad 600 težkih in 700 lahkih strojnic, 11 milijonov nabojev, 1700 motornih vozil, med katerimi pa jih je mnogo neuporabnih, ter velike množine vojnega blaga, živeža in drugo. Angleško uradno poročilo o plenu v Bardiji Kairo, 11. jan. t. Reuter. Angleški glavni stan vzhodne armade poroča: Po zavzetju Bardije smo našteli 2.041 ubitih odnosno ujetih častnikov ter 42.827 ubitih od-nesno ujetih vojakov. Poleg tega pa sino zaplenili 368 srednjih in poljskih topov 26 težkih topov na motornih vozilih, 68 lahkih topov, 13 srednjih tankov in 117 lažjih tankov ter 708 motornih vozil vseh vrst. Dejstvo, da se sovražnik ni mogel v zadostni meri posluževati svojega mehaničnega orožja, izhaja iz posledic našega bombardiranja Bardije. Na drugi strani pa nasprotnik ni pokazal veliko odpora |>o svojem umiku iz Sidi Baranija. V območju Tobruka naše operacijo uspešno napredujejo. V Sudanu in v Keniji močno delovanje naših puščavskih patrol traja dalje. Kairo, 11. januarja. Reuter: Službeno poročilo glavnega stana angleške vojske v Egiptu se glasi: Angleška letala so izvedla v noči med 9. in 10. januarjem polet na Messino v Siciliji. Vrženih je bilo več ton bomb na ladje, ki so bile v pristanišču, kakor tudi na doke in petrolejske naprave. Nekaj bomb je padlo tudi na neko križarko, ki je bila v južnem delu pristanišča. Nemogoče pa je bilo določiti zaradi velikanskega dima nastalo škodo. V petrolejskih napravih so nastale velikanske škode. Vsa letala so se vrnila domov. Nemško angleško-bojišče Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 11. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neka podmornica, o katere delovanju so bili objavljeni že delni rezultati, je na svojem križarjenju potopila za skupno 52.000 ton brodovja. S tem je podmornica pod poveljsvtom korvetnega kapitana v. Stockhausena potopila skupno 101.530 ton sovražnikovega trgovskega brodovja, razen tega pa je težko poškodovala eno sovražnikovo oboroženo trgovsko ladjo z 8000 tonami, katero se lahko prišteva med izgubljene. Letalstvo je tudi včeraj izvedlo nasilne ogledniške polete in nadaljevalo z miniranjem angleških pristanišč. Protiletalsko topništvo in lovski oddelki so odbili poskus sovražnikovih lovskih in bombniških letal, ki so skušala prodreti nad zasedeno francosko področje in sicer prej, preden je sovražnik sploh Itaiijansko-grško bojišče v Albaniji Z naše meje Belgrad, 11. jan. m. Z grško-italijanskega bojišča poročajo, da so se srditi boji med nasprotnikoma tudi po zavzetju Klisure še nadaljevali. Italijani so utrdili svojo čete okrog Tepelenija in v samem Tepeleniju. Z južnega bojišča poročajo, da so se boji razvijali na planini Lungari proti Valoni, in še niso prenehali. Grki so zavzeli važne višine. Iz Radožde poročajo, da so grške čete zavzele nekaj vasi ob Ohridskem jezeru, severno od ■Podgradcu. Zavzele so Udunište in se tam utrdile, nekateri grški oddelki pa so prodirali še naprej proti vasi Lin. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 11. jan. t. Poročilo italijanskega glavnega stana o operacijah na grškem bojišču se glasi: Na grškem bojišču so v teku akcije krajevnega značaja in se razvijajo na odseku 11. armade. Sovražnikovi napadi v teh in drugih odsekih so bili odbiti. Grška poročila Atene, 11. januarja, t. Atenska agencija. Poročilo št. 76 grškega generalnega štaba se glasi: Grška armada je včeraj zasedla Klisuro. Mesto je našla izropano, od prebivalcev zapuščeno in požgano. Zajeli smo 600 sovražnih vojakov, med katerimi je 20 častnikov. Zaplenili smo mnogo vojnega materiala, med njim več tankov, pet topov, havbic in mnogo strojnih pušk. Po zavzetju Klisure prodirajo naše čete naprej v smeri proti B e r a t u , sledeč pri tem točno navodila generalnega šlaba. Naša letala so včeraj z uspehom napadla več sovražnih postojank na bojišču. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Angleško letalstvo Atene, 11. jan. t. Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča: Angleški bombniki so včeraj in danes preganjali italijanske čete, ki so se umikale iz Klisure, ter bombardirali prevoze materiala, kakor tudi vojaške kolone same. Sovražnik se umika proti Beratu. Naši bombniki so bombardirali vso cesto in so bombe eksplodirale sredi sovražnih skupin. Ne bi mogli danes obhajati praznika svete družine lepše, kakor če se vmislimo v le misli in sklenemo, da nam postanejo vodilo našega življenja tudi v resnici. Niso samo smernica našemu zasebnemu življenju, življenju med možem in zeno ter ljubezni med člani družine, marveč nikoli usihajoči vir zdravemu življenju vsega naroda, če bo črpal iz njega namesto iz mla-kuž raznih krivih naukov, ki so pokazali svoje pogubne učinke predvsem v tem. da so zastrupljali in zastrupljajo nravstveno, pn tudi fizično Bojišče v Albaniji: Črna črtasta črta pomeni bojišče zdravje družine in s tem pišejo počasno smrt Pred tremi tedni, zobčasta črta pa bojišče dne tudi narodu. 10. januarja, ko so Grki zasedli Klisuro. mogel doseči kakšen cilj. Lovska letala so zbila dve, protiletalsko topništvo pa šest sovražnikovih letal. Včeraj so prvikrat nemške letalske enote stopile v borbo v prostoru nad Sredozemskim morjem. Nemškim oddelkom se je posrečilo večkrat zadeti 2 vojni letali, med katerima je tudi neka nosilka. Močni oddelki nemškega letalstva so preteklo noč napadli objekte v Južni Angliji. Posebno v Portsmouthu so nastali veliki požari. Šest nemških telal se ni vrnilo domov. Angleška poročila London, 11. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Napadi nemških bombnih letal so bili v pre-te'-'i noči v glavnem naperjeni na neko mesto v ju i Angliji (Portsmouth). Metali so zažigalne in razstrelilne bombe. Na zasebnih hišah in trgovskih zgradbah v meslu je bila povzročena večja Skoda. Ubitih jc bilo mnogo ljudi, a tudi število ranjenih je visoko. Požari, ki so izbruhnili, so bili kmalu obvladani. Manjšo število bomb je padlo tudi na drugo krajo Anglije, toda naredilo so lo manjšo škodo. Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja, da je bil napad na Portsmouth izredno srdit in obsežen. Sovražnik je najprej metal zažigalne bombe, ki so povzročile mnogo škode. Med razrušenimi zgradbami je tudi šest cerkva, nekaj kinogledališč in večje število blagovnih skladišč. Napad na Southampton je bil do sedaj najhujši, kar jih je to mesto pretrpelo. Na Ix>ndon sam v pretekli noči ni padla nobena bomba. Šest sovražnih letal je bilo z gotovostjo sestreljenih od nočnih lovcev, ad angleško poročilo London, 11. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so pri obrambi Portsmoutha pred nemškimi napadalci prvič v večjem obsegu nastopili angleški nočni lovci, ki so v borbi pokazali velike sposobnosti. Sestrelili so 6 sovražnih bombnikov. London, 11. jan. t. Reuter. Nocoj so nemška letala poskusila nov zažigalni napad na London. Na tisoče zažigalnih bomb jc deževalo na mesto. Toda gasilstvo jih je sproti ugašalo, tako, da jo škoda dozdaj neznatna. Podmornica Je za Anglijo sovražnica štev. I V zadnji svetovni vojski je ob pričetku sovražnosti imela Nemčija kakih 20 podmornic. Prvi večji uspeh je dosegla podmornica št. 9, ki je potopila v septembru 1914 v Kanalu 3 angleško križarke. Angleži so se spočetka branili proti pod-morniram tako, da so vse svoje velike vojne ladje omaknili iz Severnega morja in tamkaj pustili lo rušilce in podmornice. Razpeli so 20 km ribiških mrež na važnih točkah; položili so mine, katerih pa se podmornice niso mnego bale, ker so bile navadno slabo položene in so splavale na površje. 7. maja 1915 je bila torpedirana ameriška ladja »Lusitania« in nekaj dni pozneje se je pojavila prva nemška podmornica v Sredozemlju. L. 1917. je nemška podmorniška vojska dosegla višek. Po zapiskih šefa nemškega mornariškega šlaba Ilolzenberga, so Nemci upali, da bodo mesečno potopili 600.000 ton. I*o polili mosecih bi Anglija bila prisiljena h kapitulaciji. V prvih 3 mesecih so se nemška pričakovanja uresničila. V februarju je Anglija izgubila 540.000 Nadaljevanje na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: megla. oblačno. Centralizem se ne da več uporabljati »Muslimanska Svijest« prinaša članek, kjer najprej govori o dr. Korošcu, nakar prehaja na njegovega naslednika dr. Kulovca, o katerem pravi: »Izvolitev dr. Kulovca za šefa SLS jc bila med vsemi Hrvati, zlasti pa med muslimani sprejeta s simpatijami. Dr. Kulovec je izrazit pristaš politike sporazuma ter odločen bojevnik slovenske samouprave. Zato njegovo sodelovanje v vladi vsekakor pomeni okrepitev politike sporazuma, Sodimo, da bo dr. Kulovec kmalu začel delovati v smislu svojega političnega progrema ter bo zahteval rešitev vseh odprtih vprašanj, k; so znana pod imenom nadaljnje preurejanje države. V zvezi teh vprašanj je najtežje vprašanje Besne in muslimanskih zahtev.« Nato list navaja besede zagrebškega Obzora, ki naglasa, da bo takoj po prco«iovi vlade načeto vprašanje banovine Slovenije. »Ko bo ustanovljena banovina Slovenija, bo oslalo še nerešeno vprašanje razmejitve med Hrvatsko in bodočo Srbijo, kjer pa bo največ težav zaradi Bosne.« Nato pa list pravi: »Pozornost je vzbudil članek belgrajske »Samouprave«, glavnega glasila JRZ, kjer je povedano, da je že izvršena 6prctnemba pogledov na temeljna vprašanja države in da je centralizem sistem, ki ga v tej državi ni več mogoče uporabljat«. Ideja jugoslovanskega naroda je zamenjana z idejo jugoslovanske državnosti, v kateri 6e svobodno razvijajo srbski, hrvatski in 6lovcciSiii narod v svojih samoupravnih enotah.« Načelo naradste svobsds in cnak&pr&ms?i »Hrvatski Dnevnik« v 6Voji sobotni številki prinaša politični uvodnik, kjer se najprej peča s polemiko, ki ie po Ro06eveltovem govoru nastala med ameriškim in časopisjem Nemčije in Italije. Nato pa, ko je naglasil načelo narodne svobode ler enakopravnosti vseh narodov, ki naj žive vsak v svoji svobodni domovini, nadaljuje: »Zvesti temu načelu vodimo tudi mi svojo notranjo politiko v vidu sodelovanja 6 Srbi in Slovenci ter v 6kladu s tem načelom dajemo svoj delež tudi zunanji politiki Jugoslavije. V notranji politiki se je pokazalo, kar je srbska stran te dni docela pravilno naglasila, da je za moč državne celote mnogo ugodneje, če se zadovolje posamezne narodne individualnosti kakor pa da bi se te slabile baje zaradi krepitve skupnosti. Sploh na srbski 6trani opažamo, da tamkaj vedno bolj uva-žujejo akt od 26. avgusta leta 1939, Globoko razvito čustvo srbskega naroda za državno celoto je bilo mnogo močnejše kakor pa mahinacije raznih spletkarjev. Dane« lahko rečemo, da je srbski oarod v resnici ta sporazum 6prejel. V Belgradu sicer je nekako mešanje tudi zdaj, kar pa se bolj tiče osebnih vprašanj kakor pa načel državne politike. Belgrad ni le poln raznih ministrskih kandidatov, marveč so tamkaj tudi razne skupine in klike, ki bi kot celota rade prišle do večjega vpliva. Osebna kritika je morda celo opravičena, lahko se dogaja marsikaj, česar ni mogoče zagovarjati, kaj šele hvaliti. Toda ne gre ea to Pač pa gre za načelno gledanje, ki pa se, kakor 6mo rekli, vedno bolj sklada z idejo sporazuma.« Nato list prehaja nn zunanjo politiko ter pravi: da vsakemu narodu pripada pravica do svobode, katero je dolžin varovati, če je pa nima, jo je dolžan pridobiti... Naša politika je miroljubna, celo tako miroljubna, da bi branili svoj mir in svojo svobodo pred vsakomur, ki bi jo ogražal. Da pa te nevarnosti ni, je posledica uvidevnosti na vseh straneh in pa tudi naše pripravljenosti priznati pravico vsakogar, pa tudi braniti svoje pravice. Dve isti nemškega siasiia za Slovenijo Zadnja številka nemškega glasila za Slovenijo »Deutsche Nachrichten«, ki sicer izhaja v Zagrebu, prinaša članek ob koncu drugega svojega letnika. V tem članku na koncu navaja pohvalo, ki je je bil list deležen od strani »velikega brata« ter pravi: »Volkischer Beobachter«, bojni list nacionalsociali-stičnega gibanja Velike Nemčije, nam je posvetil te-le vrstice: »Deutsche Nachrichten izhajajo zdaj že dve leti. Ta narodno nemški list se odlikuje po svoji politični jasnosti in svetovnonazorni snažno-sti ter si je zlasti kot bojni glasnik Nemcev v Sloveniji v vsej jugoslovanski javnosti znal pridobiti j ugledno stališče.« — To priznanje od strani, ki sicer s pohvalami tako skopari, nas še toliko bolj veseli. To nam je dokaz, da naše »Deutsche Nachrichten«, ki so bile zamišljene in urejevane kot bojni list, hodijo pravo pot.« — Na koncu tega članka pa prinaša list vse hvale vredno geslo: »Kdor svojega materinega jezika ne časti, prav gotovo počenega groša vreden nil« — V tem listu tudi beremo, da bodo Nemci dne 19. prosinca v Mariboru imeli veliko zborovanje dravske župe (Gau) nemškega Kulturbunda. — Iz lista dalje posnemamo, da so 29. grudna kočevski Nemci imeli občni zbor svoje skupine Kulturbunda, ki je bil ve- l kanska manifestacija, na kateri je govoril Gau-fiihrer Hans Baron. — List prinaša mnogo dopisov iz raznih krajev, kjer ima nemški Kulturbund svoje skupine: iz Hrastnika, Dravograda, Marenbcrga, Trž-,ča, Ormoža, Rač, Studencev, Konjic, od Sv. Lovrenca na Pohorju, Celja in tudi iz Zagreba. Nemško geste za rovs Isto »Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo Nemcev < Jugoslaviji, prinaša novoletni članek, kjer med drugim pravi: »Za nas Nemce je v novem letu le eno samo geslo: Zvestoba, odločnost in vztrajnost! V tem boju, ki naj odloči usodo dveh velikih držav, mora vsak nemški človek dati od sebe vse, kar najboljšega ima.« Osšješka občina prevzela masonsko premoženje Masonske lože v Jugoslaviji so se začele razhajati. Svoje veliko premoženje pa so izročile, komur se jim je zdelo. Tako poročajo zdaj hrvatski listi iz Osijeka, kjer je bila masonska loža posebno močna: »Dne 9. t. m. je občina mesta Osijeka postala lastnica hiše na Krekovem trgu št. 2, katera je bila doslej lastnina prostozidarske lože i Budnost«. Na podlagi odredbe kabineta bana banovine Hrvatske od 30. grudna lanskega leta je bil sestanek med zastopniki mestnega županstva in zastopniki lože »Budnost«, ki so medsebojno sporazumno sklenili, da mesto Osijek razpolaga z vsem premoženjem te lože. Mestna občina prevzema v last vse premoženje razpuščene lože in obstoječe obveznosti, ki znašajo 35.000 dinarjev. Vsa oprava, ki je v tej hiši, kakor tudi hiša sama, je bila tega dne izročena v upravo mestne občine. Kako pa bo ta hiša za naprej porabljena, o tem bo odločalo mestno zastopstvo,« I Konferenca o prehrani prebivalstva Uredba za prisilr.1 odkup pšenice bi koruze, za pravično razdelitev živeža in surovin Belgrad, 11. jan. m. V prostorih Privilegirane ie- voane družbe se je nadaljevala konferenca glede pravilne ureditve prehrane ljudstva in prehrane prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Konferenca je sprejela tri uredbe, ki urejajo vsa ta vprašanja ter jih bo v kratkem izdala kr. vlada. Uredbe, ki so bile sprejete na današnji konferenci 6e nanašajo: 1. Na prisilen odkup pšenice in koruze. Uredba določa zelo stroge kazni za vse tiste, ki ne bi hoteli priglasiti svojih zalog ali bi jih netočno priglasili. 2. Uredba o racijoniranju določa vse potrebne ukrepe za pravično razdelitev življenjskih potrebščin med prebivalstvo. Sem spadajo posebne legitimacije, karte in drugo za konsumente. 3. Uredba, ki določa pravilno razdelitev surovin. Na današnji konferenci je bilo tudi sklenjeno, da se bo vse žito, ki ga bo dnevno nakupila Privilegirana izvozna družba po določenih odstotkih razdelilo med vojsko in ravnateljstvo za prehrano. O drugih vprašanjih bo konferenca razpravljala prihodnji teden. Zintsko-športna tekma na Jesenicah Jesenice, 11. januarja. Danes popoldne se je začela na Jesenicah III. zimsko šjx>rtna prireditev KID-a. Posebnost letošnjih tekmovanj je to, da so prireditelji uvedli tudi medmestno tekmovanje mest Ljubljana-Maribor-Ccljc-Tržič in Jesenice. Pred začetkom današnjega šjx>rtnega sporeda so se tekmovalci in vodstvo ter uprava tovarne zbrali pred gasilskim domom, kjer se je razvil sprevod. Sprevod je krenil od gasilskega doma skozi Jesenice na štadion KID-a. Na čelu sprevoda jo korakala godba K1D, nato so bili v četvero-stoj)u jjostrojeni delavci, vodstvo in uprava. V sprevodu jo bilo nad 500 udeležencev, ki so v svojih slikovi'ih smučarskih dresih napravili jako lep vtis. Na štadionu KID-a je nato vse udeležence pozdravil ravnatelj dr. inž. Klinar, ki je v kratkem nagovoru [»zdravil najprej delavce, jx>tem vodstvo in jim želel čimveč uspeha. Končno jo pozdravil tudi sosede iz Celovca, to je hokejsko moštvo KAC. Godba jo zaigrala državno himno in na jambor so potegnili državno zastavo. S tem je bil končan službeni del prireditve in mladina je dobila besedo. Proga 16 km: Proga je potekala od stadiona po jx>božju Možaklje čez Dobravo ob desnem bregu Save in zopet nazaj. Proga je bila lažjega značaja. Višinska razlika je znašala 220 ni. Priglasilo se je 57 tekmovalcev, tekme se je udeležilo 27, od teh jih je 5 na progi odstopilo. Izidi: 1. Razinger Tone, Jesenice, žičarna, 1:15.14. 2. Franc Smolej, Jesenice, kotlarna, 1:15.58. 3. Knific Jože, Jesenice, 1:16.18. 4. Klančnik Gregor, 1:16.55. 5. Žemva Lovro, Jesenice. 1:1J?.S1, 6. Mrak Franc, Jesenice, 1:21.51. 7. Korenin Farne, Ljubljana 1:23.03. 8. Benedičič Mirko, Jesenice, 1:25.05. 9. Rožič Janez, Jesenice, 1:25.36. 10. Fanedl Karel, Maribor, 1:27.41. Naslov prvaka v teku na 16 km za leto 1941. si je pridobil Razinger Tone. Na prvi pogled preseneča poraz našega olimpijca Smoleja. Treba je pripomniti, da je Smolej prišel šele snoči s Pokljuke. kjer trenira naše vojake. Pri včerajšnjem treningu je moral preteči 65 km in se je nocoj zopet vrnil na trening. Razumljivo je, da njegov čas ni mogel biti tako dober. Borba pa je bila nad vse lepa in zanimiva. Sledil ie patroini tek na 8 km. Proga je imela start in cilj na igrišču Bratstva in je imela višinsko razliko 20 m. Priglasilo se je 10 patrol, startale pa so samo štiri: 1. vajeniška šola (Klinar Anton, Kofel Rafael, File Jože) 43.20; 2. kombinirana patrola ekonomata 44.16. Dve patroli pa sta bili diskvalificirani. Največ tekmovalcev je bilo pri teku na 4 km. Proga je potekala prav tako ob Možaiklji do Stan in Doma in se vračala na igrišče. Tudi za najmlajše tekmovalce je bila proga zelo lahka, saj je imela le 20 m višinske razlike. Tekmovalo je 38 tekmovalcev ki so dosegH naslednji uspeh: 1. Hrovat Ivan, tovarna verig, Lesce, 18.40; 2. Razinger Lojze, martinarna, 18.46; 3. Sajlic Franc, martinarna, 19.05; 4. Čebašek Jože, ekonoma t, 19.45; 5. Snoj Franc, tovarna verig, 19.53; 6. Kersnik Vlado, 19.56; 7. Razinger Tone, 20.34; 8. Pogačnik Martin, 20.35. Potem je bila na sporedu hockey tekma med prvim moštvom Ilirije in gostom KAC. Ob času poročila tekma še traja. PSaše za nočno in ceznrno delo pri pošta Belgrad, 11, januarja m. Poštni minister je na podlagi § 72. uredbe o organizaciji poštnega ministrstva v sporazumu a finančnim ministrom predpisal pravilnik o nadomestilu in plačilu za nočno in nadurno delo na poštah, pri brzojavih in telefonih. Čl. 1 Za nočno delo dohijo uslužbenci PTf.Jt. na poštah 1 do 5 reda a) uradniki in uradniški pripravniki 15 din od noči; b) zvaničniki, uslužbenci, sluge in dnevničarji, 10 din od noči; 2. Na poštah 6. reda a) uradniki m uradniški pripravniki 12 din od noči, b) zvaničniki, sluge, uslužbenci in dnevničarji 10 din od noči; 3. V ambulančnih poštah a) uradniki in poštni f>ripravniki 2 din od ure, b) zvaničniki, uslužbenci, sluge in dnevničarji 1.50 din od ure. 4. Za izvajanje najpotrebnejših zapor 1 din od ure. 5. Pri telefonih in brzojavih a) kontrolni nadzorni organi, hjusisti, bodisti, teletipisti, radioteletipi-sti 18 din od noči; b) morsisti, telefonisti, ki pomagajo na hjusu, bodu in teletipistom, kakor tudi uradniki servisnega oddelka 15 dm od noči; c) uradniški pripravniki, zvaničniki zaposleni pri drugih delih 12 din od noči; d) raznašalci brzojavnih in teleion-6kih pozivov kakor tudi sluge 10 din od nofcii 6. mehaniki 15 din od noči. -- ' ' Čl. 2. Nočni delovni čas traja od 21 do 6 zjutraj. Za nadomestila po paragrafu 1. odst. 1, 2, 5, 6, se računa čas najmanj 4 ure. Za čas krajši od tega, toda daljši od 2 ur pripada 50%. Za čas 30 minut do 2 ur pa 25%. Čas krajši od 30 minut se ne vpošteva. Čl. 3. Uslužbenci PTT, ki so v svojem svobodnem času dodeljeni za nadurno delo, zaradi povečanja prometa dobe od 1 delavne ure: a) uradniki 6 din, b) pripravniki 4 din, c) zvaničniki, sluge, dnevničarji 3 din. — Nadurno delo more trajati največ 6 do 24 ur. Nadurno delo določa ravnatelj. Čl. 4. Za izredno nočno službo na PTT dobe prejemke: a) uradniki in uradniški pripravniki 12 din na noč, b) zvaničniki, sluge in dnevničarji 8 din na noč. Čl. 5. Za izredno nočno službo bodo upravniki PTT 1., 2. in 3. in pomočniki upravnikov prejemali 300 din mesečno. Upravniki drugih PTT dobe odobreno za nočno kontrolo 200 din mesečno. Tega zneska ne bodo dobivali upravniki, ki imajo brezplačno stanovanje. Če je upravnik odsoten, dobi prejemek njegov namestnik, in sicer tudi, če upravnik uživa brezplačno stanovanje. Čl. 6. Ta pravilnik je stopil v veljavo 1. januarja 1941, _ Zemljevid k bojem v Kenjl. Mesti B u n a in E v a k so Italijani zasedli že lani poleti, ko so prodrli v severni del Kenje. Sedaj so jih Angleži vzeli nazaj. Napad na Tobruk se je že zašel? Kairo, 11. jan. t. Associated Press. Naš poročevalec pri angleški vojski poroča, da se je davi že začel napad na utrdbo trdnjave Tobruk, Avstralske in francoske čete so na nekem kraju utrjenega pasu že vdrle en kilometer globoko v utrjeno območje. Novih podrobnosti ni. Routerjev dopisnik pa javlja, da se Angleži pripravljajo na napad. Težko topništvo prihaja z veliko naglico po krasni avtomobilski cesti ob obali morja iz Bardije in ga postavljajo pred to-bruške utrdbe. Angleški službeni vojaški krogi menijo, da je posauka v Tobruku močnejša, kakor je bila posadka Bardije. V Bardiji se je nahajalo, kakor izhaja iz papirjev italijanskega generalnega štaba, ki so bili najdeni med ruševinami, okrog 44.000 vojakov, 200 lažjih topov, 50 tankov, 25 težkih protiletalskih petcevnih topov. NI pefrolela pa vendar imate krasno in prijetno svetlobo s SVETILKO liliput za 80 svet 1 liter Špirita prori 22 ari Tehnično popolna svetilka! Brez kompliciranih vijakov kot navadno pri podobnih svetilkah. Dokler traja zaloga cena din 285"- g kompletnim priborom. VAIUUTE SE POMOTE I Podobnega izdelka p o taki oeni ln s tako močno svetlobo ni PETRO-LUX k. d. Zagreb. RadISIna al. 9. TEL. 72-60 — Prospekti brezplačno in franko! Iščemo agtlne zastopnike in preprodajalce. Osebne novice Belgrad, 11. januarja, m. Za zastopnika ravnateljstva za zunanjo trgovino v Vichyju v Franciji je postavljen dr. Mermolja, dosedanji šef oddelka tega ravnateljstva. Belgrad, 11. januarja, m. Na predlog vojnega ministra sta upokojena sanitetni general dr. Žarko Ribičič in dr. Ante Hočevar, ki sta prevedena v rezervo. — Za višjega svetnika 4. skupine, 1. stopnje, je imenovan pri prometnem oddelku generalnega železniškega ravnateljstva dr. Dekleva Leon iz Ljubljane. Belgrajske novice Belgrad, 11. jan. m. Finančni minister je pod točko 14. čl. 72. zakona o državni trošarini z dne 21. decembra 1910 predpisal pravilnik o poslovanju in uporabi kontrolnega sklada pri davčnem oddelku finančnega ministrstva. Po tem pravilniku se pri državni hipotekami banki ustanovi kontrolni sklad davčnega oddelka fin. ministrstva. Dohodki tega sklada so kontrolna nadomestila za denaturiranje trošarinskih predmetov določenih v prvi pripombi točke 14. čl. 72. zakona o državni trošarini. Dohodek bodo plačevale skladu davčne uprave na podlagi uradnih podatkov, ki jih bodo izdali pristojni oddelki fin. kontrole. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 11. januarja, b. Danes dopoldne je imel dr. Maček konferenco z glavnim tajnikom SDS Savoin Kosanovičem. Po tej konferenci stu Kosanovič in Vcčeslav Vilder obiskala bana dr. šubn.šiča. Zagreb, II. januarja, b. Ban banovine Hrvatske je imenoval danes za poverjenika v Matico Hrvatsko prof, Antona Martinovi-ča, ter razrešil dolžnosti dosedanjo upravo Matice Hrvatske, t. j. n jen upravni in nadzorni odbor. kateremu je bil na cclu prof, Filip Lukas. Registra joč to poročilo, zagrebški »Jutarnji list« pravi, tla so za ta ukrep bili tehtni razlogi. Nova radijska postaja v Skoplju Belgrad, 11. januarja. AA. Konec januarja bo začela delovati skopljanska radijska postaja. Nova radijska postaja v Skoplju ima moč 20 kiiovvattov in bo delovala na valovni dolžini 629 m. Ta valovna dolžina je začasna, ker je mednarodna konferenca v Montreauxu izdelala drugačen načrt za razdelitev valovnih dolžin, po katerem bodo vse evropske postaje spremenile svoje valovne dolžine. Nemci opazujejo Pod naslovom »Opazujemo« prinaša glasilo Nemcev na Hrvatskem »Slawonischer Volksbote« članek, kjer je med drugim povedano tako-le: »Opazujemo, da bogat kmet iz Valpova še vedno hujska zoper Kulturbund in zoper vse, kar je nemško. Kako dolgo še? — Opazujemo, da so nemški trgovci in obrtniki (v Osijeku) voščili za božič in novo leto svojim hrvatskim odjemalcem, ne pa tudi svojim nemškim. Zakaj? — Opazujemo, da je nekemu nemškemu hišniku (v Osijeku) njegova židovska hišna lastnica odpovedala službo, ker je stopil v Kulturbund. — Opazujemo, da brivski mojster v Donjem gradu (v Osijeku), ki je nemškega rodu, svoje nemške goste pozdravlja s IJitlerjevim pozdravom. On pa samega sebe ima za Hrvata. Zakaj tedaj pozdravlja s Hitlerjevim pozdravom?« Ameriški zakon o pomoči Angliji . bo kmalu podpisan Washington, 11. januar ja, b. Danes se je začela diskusija v obeh zbornicah (hišah) o novem Rooseveltovem načrtu za pomoč Angliji. Politiki pravijo, kakor je poročeno včeraj, da se lahko pričakuje povoljen efekt te debate in da bo — kakor je izjavil danes neki ugledni političar — bianco - ček za predsednika zrel za podpis najkasnejše v roku 5 do 6 tednov, a morda tudi prej. fingleško-nemška fronta ^ (Nadaljevanje s 1. strani)] ton, v marcu 578.000 in v aprilu 875.000. Tedaj je bilo na delu 150 nemških podmornic. Situacija za Anglijo je postala nevarna. Treba je vedeti, da je Anglija v svetovni vojski izgubila 3.120 trgovskih ladij s 7,764.000 tonami tonaže. Od te ogromne vsote so nemške podmornice potopile 2.260 ladij s 6,665.000 tonami. Nobenega dvoma ni, da je tudi v sedanji vojski nemška jx>dmornica največji angleški sovražnik, mnogo večji kot letalo. Nemška admiraliteta javlja, da so Nemci dosedaj potopili že več kot 7,000.000 ton angleških ladij. Torej že več kot vsa 4 leta prve svetovne vojske. Britanska admiraliteta osporava to visoko številko. Vendar pa je lord Lothian priznal, da so v novembru Angleži izgubili [k> 200.000 ton tedensko. Torej več, kot v najhujši dobi spomladi 1917. Položaj je torej za Angleže vznemirljiv. Ali je tako nevaren kot pred 24. leti? V početku sedanje vojske je Anglija razpolagala s približno 18,500.000 tonami. Norveška, danska, holandska, grška in francoska mornarica, ki so šle pod britansko zastavo, znašajo okrog 6 milijonov ton. Temu je treba prišteti še približno 1,000.000 ton novih ladij in 200.000 ton kupljenih ladij. Ako je Anglija izgubila res 7,000.000 ton, kakor trdijo Nemci, potem ima sedaj nekako isto tonažo kakor v septembru 1939. Vendar jo treba pripomniti, da ho Anglija poslej potrebovala več ladij; ako bo hotela voziti material iz Amerike. Tudi bo poslej težje dobiti še kaj ladij od ne-vtralcev. Zaradi tega je za Angleže življcnske važnosti, da ji Amerika priskoči s svojimi ladjami na pomoč, ako hoče z uspehom nadaljevati vojsko. Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 11. jan. t. Associated Press. Nemško službeno poročilo pravi, da se je nemški protiletalski obrambi včeraj posrečilo odbiti veliki angleški bombni napad na pokrajino Pas de Calaisa. Sestreljenih je bilo 6 sovražnih letal, dve drugi pa sta bili poškodovani. Berlin, 11. januarja. AA. DNB. Preteklo no! britanska letala niso letela nad nemškim ozemljem niti nad zasedenimi kraji razen nad zahodno Francijo, kjer se je napad britanskih letal osredotočil na Brest. Vrženih je bilo skupno 13 eksplozivnih in 14 zažigalnih bomb. S poučene vojaške strani poročajo, da so štiri eksplozivne bombe padle na prazen prostor, štiri so padle v vodo, dve sta zadeli neko hišo, ena je padla na vrt, ena Da na ulico. Samo ena eksplozivna bomba je padla v bližini protiletalske baterije, pa še ta ni povzročila nobene škode. Angleška poročila London, 11. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Kakor je bilo že včeraj sporočeno, so večje skupine angleških bombnikov v spremstvu številnih lovskih letal včeraj podnevu napadle sovražna letališča v Pas do Calais v severni Franciji. Pri tem poletu, med katerim so bila sestreljena 3 sovražna letala in jo bilo eno angleško izgubljeno, so naša izvidniška letala izsledila številna sovražna letališča, skrita v gozdovih. Pri po-vratku je bil nad Rokavskim prelivom sestreljen on nemški Messerschmidt. Pri napadu je sodelovalo 50 angleških bombnikov in 100 lovskih letal. To jo bil doslej največji angleški dnevni napad ua sovražne cilje. London. 11. jan. t. Reuter. Poveljstvo obalne letalske obrambe poroča: Skupina bombnikov angleške obalne letalske obrambe je ponovno napadla pristanišče Brest v Bretagni v Franciji, kjer je sovražno oporišče za podmornice. Bombni napad je uspel in so bili zadeti važni vojaški cilji. Stev 9. »Prijateljstvo - zaupanje - sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo« Tisk v Nemčiji, Italiji in v Sovjetski zvezi proslavlja nove nemško-sovjetske pogodbe kot dokaz bratskega prijateljstva v bok angleškim in ameriškim upom Sovjeti bodo Nemčiji poslali živeža, petroleja in rudnin za milijard dinarjev 18 Moskva, 11. januarja. Tass. Sovjetsko-nemška .-Ugajanja, ki so se v Moskvi razvijala od konca oktobra preteklega leta, so se dne 10. januarja 1941 zaključila s podpisom razširjenega gospodarskega sporazuma. V imenu sovjetske vlade je sporazum podpisal ljudski komisar za zunanjo trgovino M i k o j a n , v imenu Nemčije pa odposlanec nemškega zunanjega ministrstva dr. Schnurre. Novi sporazum sloni na nemško-sovjetskem gospodarskem sporazumu z dne 11. februarja 1940 in načenja novo dobo pri uresničitvi gospodarskega načrta, ki je bil določen leta 1939 od sovjetske in nemške vlade. Sporazum ureja izmenjavo trgovskih dobrin med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, in sicer do 1. avgusta 1942. Višina vzajemno določenih naročil v ogromnem iznosu prekaša prvo leto po podpisu sporazuma. Sovjetska Rusija bo pošiljala Nemčiji surovine, industrijske proizvode, Setrolej in življenjske potrebščine, zlasti žito. emčija bo pošiljala Sovjetski Rusiji industrijsko opremo. _ Pogajanja so se razvijala v ozračju prijateljskega razumevanja in medsebojnega zaupanja, ki je v skladu s prijateljskimi vezmi, ki vežejo Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Vsa gospodarska vprašanja, upoštevajoč tudi tista, ki so nastala s priključitvijo novih ozemelj k Sovjetski Rusiji, so urejena tako, da so v skladu s koristmi obeh držav. Berlin, 11. jan. DNB. Novi nemško-sovjetski gospodarski sporazum( o katerem je poročal včerajšnji »Slovenec«) se more po svojem obsegu smatrati za najširši sporazum, ki je bil kdaj sklenjen med državami. V njem določeni promet doseže vsoto milijarde nemških mark (18 milijard din). Obsežni gospodarski sporazum od februarja meseca 1940, ki ga je treba smatrati kot prvo etapo izvajanja nemško-sovjetskega gospodarskega sodelovanja, je s sedanjim sporazumom znatno razširjen. Najpomembnejše mesto v okviru sovjetskih dobav zavzema žito vseh vrst. Tu prihajajo v po-štev največje količine žita. ki so bile kdaj v zgodovini dosežene. Sovjetska vlada je mogla odobriti tako velike dobave žita toliko prej, ker je bila leta 1940 v najvažnejših žitorodnih krajih Sovjetske zveze žetev odlična. Po dosedanjih podatkih jo cenijo na ? milijard brutto pudov (1 pud je 16 kg). V sovjetskih dobavah zavzemajo pomembno mesto mineralna olja, ined katera spada olje za mažo, za gorivo, petrolej in slično. Potem je važen tudi sovjetski izvoz bombaža, ker se je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih posrečilo pridelati prvovrsten bombaž tako po kakovosti kakor tudi po količinah. Dobave bombaža so v okviru novega gospodarskega sporazuma tolikšne, kakor jih do zdaj še ne pomnijo nikjer. Zraven tega prihaja v poštev se izvoz lanu, dalje velike količine kovin in rud, med njimi mangana. Iz vsega tega sledi, da ta novi gospodarski sporazum s Sovjetsko zvezo pomeni za Nemčijo veliko povečanje vojne pomoči. Kar se tiče dobav z nemške strani, je bila dosežena nova podlaga, ki se more tu najbolje označiti kot prispevek k izvedbi gospodarskega načrta. Nemci se preselijo iz bivših baltiških držav Moskva, 11. jan. Tass. Te dni so se v Rigi in v Kovnu razvijala med nemškim in sovjetskim zastopstvom pogajanja o selitvi nemških državljanov in oseb nemške narodnosti iz sovjetskih socialističnih republik Litve, Letonske in Estonske v Nemčijo in o selitvi litvanskih državljanov in oseb litvanske. ruske in beloruske narodnosti iz Nemčije (bivše ozemlje Memela in Suvalkija) v Sovjetsko Rusijo. Pogajanja so se zaključila na ta način, da so v Rigi in v Koynu dne 10. januarja podpisali sporazum, ki urejuje vsa vprašanja o selitvi prebivalstva. V skladu s tem sporazumom bodo vsi tisti, ki se bodo izrekli za selitev, v roku dveh in pol meseca od podpisa sporazuma preseljeni. V Litvi je okroglo 4000 Nemcev, v Letonski jih je 10.000, medtem ko so jih v Estoniji našteli 15.000. Vsi prihajajo v poštev za preselitev v Nemčijo. Nemško-sovjetska meja Tass: Včeraj je bil v Moskvi podpisan sporazum med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, in sicer o sovjetsko-nemški meji od reke Igorke do Baltskega morja. S tem sporazumom se določa meja med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Na omenjenem odseku je meja, ki gre vzdolž bivše meje, ki je dejansko obstajala med Litvo in Poljsko, in gre nato vzdolž bivše litvansko-nemške meje, ki je bila določena s sporazumom med Nemčijo in Litvo dne 29. januarja 1928 in 22. marca 1939. Sporazum med Sovjetsko zvezo in Nemčijo določa sovjetsko-nemško mejo med reko Igorko in Baltskim morjem. Podpisala sta ga Molotov in grof Schulenberg. Sovjetska vlada, zastopana po Molotovu, predsedniku sveta ljudskih komisarjev, in nemška vlada, zastopana po grofu v. der Schulenbergu, nemškem veleposlaniku v Moskvi, sta sklenili ta sporazum, ki se nanaša na obmejno ureditev med Sovjetsko zvezo in Nemčijo v odseku med reko Igorko in Baltskim morjem, in v zvezi s pristo-pitvijo dne 3. avgusta 1910 sovjetske socialistične republike Litve k Sovjetski zvezi. Nemško službeno glasilo poveličuje »medsebojno zaupanje« med Nemčijo in Sovjeti Berlin, 11. jan. DNB. Štirje novi sporazumi, ki so bili včeraj podpisani med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, veljajo po mnenju nemških listov za nov dokaz, da so netočna poročila, ki so v zadnjem času krožila v tujini o dozdevnem poslabšanju nemško-sovjetskib odnosov. Samo v duhu sodelovanja, polnega medsebojnega zaupanja, in jasnem poznavanju medsebojnih življenjskih koristi je mogoče doseči med dvema državama tako daljnosežno dejanje. Tako pravi »Volkischer Beobachter«, ki pristavlja, da gre za daljnosežno združenje vprašanj, ki so nastala iz razvoja dogodkov in katera predstavljajo predvsem politični in gospodarski načrt velikega obsega, ki pomeni velik prispevek dveh držav k miroljubnemu sodelovanju evropskih narodov v duhu novega reda. S tem mirovnim delom bodo preprečene vse nakane pluto k raci je. Ta sporazum bo prispeval k tesnemu sodelovanju med dvema državama. S tem sporazumom je prišla do izraza osnova nemško-sovjetske politike. Angleška diplomacija pa je spet postavljena pred dejstvo, ki ji bo onemogočilo vsako motenje miru na vzhodu. »Pravda« istotako Moskva, 11. jan. t. Associated Press. Moskovska »Pravda«, ki je glasilo komunistične stranke v Rusiji, objavlja k nemško-sovjetski gospodarski pogodbi daljši članek, v katerem podčrtava, da sovjetska vlada vztrajno nadaljuje politiko miru in prijateljstva do Nemčije, kakor tudi do vseh držav, ki zasledujejo enako politiko do Sovjetske Rusije. Sovjetska zunanja politika je politika hladne trgovske stvarnosti in jo vodijo edino le obziri na koristi lastne države. Našo politiko prijateljstva z Nemčijo nam nalagajo življenjske koristi naše sovjetske domovine. »Izvestja« proslavljajo »koristi prijateljstva med Sovjeti in Nemčijo« Moskva, 11. jan. Tass. »Izvestja« objavljajo uvodnik pod naslovom »Razvoj prijateljskih od-nošnjev med Sovjeti in Nemčijo«. Članek pravi: Odnosi med obema državama so se od 23. avgusta 1939 do danes razvijali v ozračju medsebojnega prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Gospodarski odnosi med Nemčijo in SSSR so bili omejeni s trgovinsko-kreditnim sporazumom 19. avgusta 1939 in z gospodarskim dogovorom 11. februarja 1940. Sovjetska zveza je storila vse potrebno, da bi se sporazum z Nemčijo na vsem področju dejansko tudi izvajal. S svoje strani je tudi Nemčija storila vse, kar je bilo v tem pogledu potrebno. Berlinsko potovanje predsednika sveta ljudskih komisarjev Molotova je bilo važno obdobje v razvoju prijateljskih odnošajev med obema državama. Ta obisk je pomagal pospešiti vsa pogajanja, kar se tiče gospodarskih vprašanj, kakor tudi o obmejnih vprašanjih. V Angliji in v Združenih državah so državniki, ki smatrajo, da lahko Angliji prodajo vse mogoče, prav tja do vojnih ladij, da po s tem konec koncev le ne kršijo odredbe mednarodnega prava, niti ne kršijo svojega nevtralnega stališča. Prav isti državniki pa smatrajo, da SSSR ne bi smela prodajati Nemčiji niti žita, če noče s tem izpodkopavati mirovno politiko. Ti nenavadni sklepi predstavljajo čuden zgled igračkanja s pojmi in načeli mednarodnega prava. Toda takšno samovoljno tolmačenje načel mednarodnega prava in nevtralnosti ne more imeti drugega pomena, kakor namen običajnega političnega manevra. Gospodarski odnašaji med SSSR in Nemčijo in sporazumi, na katerih ti odnosi slone, so v prvi vrsti najpripravnejša sredstva za utrditev miru in prijateljstvo med SSSR in Nemčijo, med najmočnejšima državama v Evropi. Izkustvo je pokazalo, da obstoji med SSSR in Nemčijo zadosti medsebojnega razumevanja in zadosti zaupanja za reševanje najbolj zapletenih finančnih in gospodarskih vprašanj v duhn koristi ene kakor druge države. Celo vrsta sporazumov med Nemčijo in SSSR, ki so bili te dni podpisani, so očiten dokaz o obstoju prijateljskih odnosov med SSSR in Nemčijo in o dobri volji na obeh straneh, da bi se utrdili in še naprej razvijali. Bojišče v Libiji I Rimski tisk navdušen Rim, 11. jan Štefani. Nemško-sovjetski sporazum, ki je bil včeraj podpisan, se v Berlinu še enkrat označuje kot dokaz o vzajemni volji za sodelovanje med obema državama. Ti sporazumi, med katerimi so najvažnejši sporazumi o gospodarskem sodelovanju, so po mnenju rimskega tiska najboljši odgovor za smešne privide angleške propagande o nekih nasprotjih, do katerih bi naj bilo prišlo med obema državama zaradi balkanskega vprašanja. Tass spet odkimuje, da ni res Moskva, 11. januarja. Tass: Ameriška agencija United Press je objavila novico svojega dopisnika v Bukarešti, češ da se je devet sovjetskih vojnih ladij približalo romunskim teritorialnim vodam. Tass je pooblaščen izjaviti, da ta vest ne odgovarja resnici in da je popolnoma izmišljena. štiriletna službena doba v rdeči vojski Berlin, II. januarja. DNB: Iz Moskve poročajo, da je bil izdan poseben zakon, ki podaljšuje aktivno službo v rdeči vojski za vojake in podčastnike v armadi in v mornarici na štiri leta. Dosedanji zakon od septembra 1939. leta je določal vojno službo v armadi na dve leti za vojake rdeče armade, in na tri in štiri leta za specialne čete in Smrt predsednika francoskih krščanskih delavskih organizacij Pariz, 11. januarja. Umrl je Jules Zirnheld, predsednik francoskih krščanskih delavcev. Pokojni je bil na čelu katoliške delavske organizacije ves čas po vojni, od leta 1919. Bil je zelo delaven in socialno čuteč mož. Mnogo si je prizadeval za ublažitev razrednega boja in je v svojem stremljenju dosti uspel. V zadnji svetovni vojni je bil ranjen in večkrat odlikovan. Proizvodnja nafte v Romuniji pada Sofija, 11. januarja. »Zora« piše, da količina pridobljene nafte v Romuniji vedno bolj pada. Leta 1936. je znašala mesečna proizvodnja 725.000 ton, 1. 1937. je proizvodnja mesečno padla na 596.000 ton, 1. 1938. je znašala 549.000 »on, a leta 1940. 513.000 ton, to je 30% manj kot leta 1938. Belgvad, 11. jan. m. V današnjih službenih novinah so prav tako objavljene spremembe in dopolnila v pravilniku o taksah in pristojbinah. Jugovzhod spet v ospredju Bern, 11. januarja. Associated Press poroča iz Nemčije, da je propagandni minister dr. Gobbels v svoji izjavi nizozemskim časnikarjem jasno na-glasil, naj sedanjega navideznega miru nikakor ne tolmačijo kot popuščanje nemške napadalne sile. D. G o b b e 1 s je dodal, da bi bilo boljše, če bi sedanjo dobo označili kot neke vrste počitek, ki ga izkoriščajo za najbolj skrbno pripravo na dogodke, ki kmalu pridejo. V Romuniji... Kaj? Dopisnik AP poroča iz Berlina, da od nemških diplomatskih krogov ni mogoče dobiti nobenih pojasnil glede bodočih dogodkov. Nemška diplomacija dela vedno v največji tajnosti. Na časnikarskih konferencah inozemski časnikarji skoraj vsak dan sprašujejo tolmača vlade, kaj in koliko j£ resnice na govoricah, da prihajajo v Romunijo stotisoči nemških vojakov, ki bodo tamkaj čakali na povelje, da prodrejo skozi Bolgarijo v Grčijo. Toda vladni tolmač nikdar noče odgovoriti jasno. Enkrat reče, da se o vojaških vprašanjih na konferencah tiska ne razpravlja, drugič pravi, da mu o tem vprašanju ni nič znanega, tretjič pa spet odgovarja lako, da teh govoric niti ne potrjuje, niti jih ne zanika. Danes govorijo bolgarski ministri Toda v političnih krogih brez ovinkov nagla-šajo, da bo bolgarsko vprašanje v kratkem postalo zelo pereče. Obisk bolgarskega predsednika vlade Fiiova v Nemčiji, kjer se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, je jasen migljaj v tej' smeri. V Berlinu naglašajo, da bodo bolgarski ministri, med njimi tudi predsednik vlade, jutri, v nedeljo, na velikih ljudskih zborovanjih | napovedali bližajoče se dogodke in očrtali smeri 1 bolgarske politike z ozirom na novi položaj, ki naslaja na jugovzhodu Evrope. V Berlinu ne prikrivajo, da bo treba v kratkem končati z grškim bojiščem. Še vedno pa upajo, da bo Grčija sledila zgledu Finske, preden bo prepozno. Sofija, 11. jan. m. Celokupno vladno časopisje posveča posebno pozornost jutrišnjim govorom, ki jih bodo imeli posamezni člani vlade v bolgarskih mestih. Veliko zanimanje vlada v vseh krogih predvsem za govor predsednika vlade dr. Fiiova v Ruščuku. Razen predsednika vlade, bodo imeli shode v notranjosti države notranji minister v Plovdivu, finančni minister v Burgasu, trgovinski minister v Hadkovu in prometni minister v Lomu. Razen članov vlade bodo govorili na shodih tudi predsednik narodnega sobranja v Slive-nu, podpredsednik v Plevni. V Sofiji so politični krogi kljub tej akciji vlade mnenja, da se bliža sprememba v vladi. Pogajanja med Romunijo in Madžarsko ^ Ziirich, 11. jan. b. Kakor sporočajo iz Budimpešte, je madžarska vlada v principu sprejela romunski predlog za začetek pogajanj. Vložen je prigovor proti voditelju romunske delegacije, ker dosedaj niso usj>ela vsa pogajanja z Valerijem Popom. Ker je za začetek pogajanj 12. t. m. že prepozno, mislijo, da se bodo j^ogajanja v najboljšem slučaju začela ob koncu drugega tedna. Prepuščeno je Madžarski, da izbere mesto, kjer naj bi pogajanja bila. Zdi se, da so Madžari izbrali Dunaj. V Budimpešti mislijo, da bo atmosfera na Dunaju povoljnejša za pogajanja, kakor pa je bila v Sina ji in v Budimpešti. Madžarski odgovor jo bil poslan Romuniji v četrtek, ter danes pričakujejo romunski protipredlog. Od nedelje d© nedelje Zunanji pregled Angleške čete oblegajo Tobruk, toda de! angleške armade je trdnjavo obšel ter zasede! le S! G a i a 1 o , zali odno od Tobruka. Obe zunanji področji, vojaško in politično, sta bili v preteklem tednu zelo živahni. Na vojaškem polju je stala v ospredju angleška ofenziva v Afriki, na političnem pa je prevladoval položaj goVor ameriškega predsednika Roose-velta. Na angleško-nemški fronti so letalski boji zaradi slabega vremena do konca tedna več ali manj mirovali. Šele v četrtek in petek so se ponovili napadi na Anglijo in angleška bombardiranja nasprotnikovih zahodnih pristanišč. Na grško-italijanski fronti so Grki dosegli nov uspeh, ko so v četrtek zasedli Klisuro in pritiskajo sedaj naprej proti Valoni. Italijani protinapada jo na severu v Mokri planini. Na angleško-italijanski fronti so Angleži nadaljevali ofenzivo v Afriki, zasedli Bardijo, kjer so ujeli 30.000 nasprotnikov ler oblegajo sedaj že trdnjavo Tobruk, ki je 100 km zahodno od Bardije. Istočasno čistijo v vzhodnem delu libijske puščave. Na abesinski meji so v Keniji potisnili Italijane nazaj do meje, v Abesiniji sami pa so v zahodnem delu začeli notranji upori in so Abesinci že zavzeli mesto Gubba, 40 km vzhodno od sudanske meje. Na morjih se je nadaljevala podmorniška vojna proti angleški pomorski trgovini, v Sredozemskem morju pa je angleško vojno bro-dovje poveljujoče poseglo v ofenzivne operacije v Afriki. Mnogo se je v preteklem tednu pisalo in govorilo o nadaljnih namenih Nemčije. Angleški viri zatrjujejo, da je treba vsak hip pričakovati napada na Irsko, s čemer bi bila Anglija okrog in okrog obkoljena. Drugi viri pa poudarjajo, da bo nemška armada udarila skozi Bolgarijo v Grčijo, češ, da ima v ta namen v Romuniji zbrano že pol milijonsko armado, ki hoče grško bojišče v nekaj tednih obvladati in zaključiti. AmeriSki predsednik Roosevelt je predložil državnemu zboru proračun za državno obrambo. Amerika bo v letošnjem in prihodnjem letu za nabavo orožja izdala 28 milijard dolarjev (ena milijarda ie po uradnem tečaju 50 milijard dinarjev, po »črnem tečaju« pa 80 milijard din!). Roosevelt je to pojasnil v daljšem govoru, v katerem je dejal, da Amerika vidi, da se angleški imperij bori tudi za svobodo Amerike in da bi po zlomu Anglije prišla takoj na vrsto Amerika. Zaradi lega da bo Amerika z vsemi močmi ne samo sebe oboroževala. marveč bo storila tudi vse. kar je v njenih močeh, da postreže Angliji in vsem napadenim državam s potrebnim orožjem. Denar ne bo igral nobene vloge. Amerika za orožje ne bo zahtevala plačila, marveč ga bo dala samo na posodo proti povračilu na koncu voine. Roosevelt je zaključil, da bo proizvodnja orožja v Ameriki na višku na koncu 1. 1941. Do takral pa da mora Anglija skušati vzdržali naval. Zakon, ki daje Roose-veltu vsn potrebna pooblastila za to je bil v petek predložen parlamentu in bo le dni dobil zakonito moč. Amerika dejansko že stopa v vojno na struni Anglije. Na jugovzhodu Evrope po povratku pred- sednika bolgarske vlade iz Nemčije ni bilo novih razvojev, Le turški predsednik republike je obiskal turško armado na bolgarski meji. Sovjeti so zanikali govorice, da so poslali Romuniji ullimutivno zahtevo po oporiščih v ustju Donave. V Moskvi pa je bila podpisana nova, še bolj ugodna trgovinska pogodba med Sovjeti in Nemčijo. Iz Romunije prihajajo različna zmešana poročila, ki ne pričajo, da bi se bil v deželo že povrnil red in mir. Domači dogodki Ta teden je bil v domači politiki miren ter brez posebno važnih dogodkov. Pravoslavni so namreč le dni obhajali svoje božične praznike, Zato v Belgradu ni bilo nobenih političnih dogodkov. Šele v petek, ko so prazniki že v glavnem minili, se je življenje spet razgibalo. Pač pa moramo omeniti, da je dne 9. t. m. vsa naša država obhajala il. rojstni dan kraljice Marije, matere mladega našega kralja Petra II. V vseh glavnih mestih Jugoslavije, v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu, so bile tega dne prisrčne slovesnosti, ki so dokazovale, kako vsi državljani globoko spoštujejo našo plemenito kraljico Marijo. Te slovesnosti in izjave, ki so bile izražene v listih, kažejo, kako v teh časih vsa država čuti svojo povezanost s kraljevim domom. Meseca junija letošnjega lela se pripravlja v Zagrebu velik evharistični jubilejni kongres za Hrvate, kateri letos obhajajo 1300 pokristja-njenja hrvatskega naroda. Na seji odbora je bilo sicer obravnavano vprašanje, ali bi kongres sploh bil mogoč i ozirom na sedanje težke čase. Kakor pa poročajo iz Zagreba, so tamkaj nekateri hrvatski krogi trdno prepričani, da bo ^jneseca junija že sklenjen mir in da se bo zaradi tega kongresa lahko mirno izvršil. Zato je polem pripravljalni odbor sklenil, naj se kongres izvede v mesecu juniju. Železniška uprava ie razglasila, da bo s 15. t. m začasno opuščenih več vlakov. Vzroki tega pa so. kakor pravi železniška uprava, ti-le: Sosednje države so zaradi razmer morale opustiti več vlakov, zaradi česar so izgubljene tudi zveze teh vlakov z našimi. Tovorni promet pri nas se ie tako povečal, da železniška uprava vsega osebnega in tovornega prometa ne zmore več. Zaradi vseh teh vzrokov bo začasno opuščenih več vlakov. Kakor hitro pa se bodo razmere popravile, bodo znova uvedeni. Kredit za naše bolnišnice odprt! Zdi se. da bo zdaj škandala naših bolnišnic konec! Kakor poročajo iz Belgrnda, je finačni minister zdaj podpisal odlok, s katerim odpira potihne kredite za naše bolnišnice. Za kirurgični paviljon v Ljubljani ie odprtih 785.000 dinarjev, za državno bolnišnico v Ljubljani 3..318.000 din, za žensko bolnišnico 140 000 din. za habiško šolo 15.000 dinarjev, za umobolnico na Studencu 9,37.000 dinarjev, za umobolnico v Novem Celju 280.000 dinarjev, za zdravilišče v Topolščici 650.000 dinarjev -— Hvala Bogu, da se je to zgodilo. Ko pa hi se bilo to nakazalo že pred pol leta. bi bile razmere zdaj že urejene, medtem ko bo ta denar zdaj polovico manj zalegcl. G&Ap&dbah&tvo <■ ........ »m m^*" i« __■ um— Naraščanje življenjskih stroškov Najnovejši indeks C. Arturja Benka Grada v /.agrebu izkazuje za konec decembra nadaljnje povečanje življenskih stroškov v primeri s koncem novembra. Eksistenčni minimum za neomenjenega delavca je od novembra na december narastel od 997.88 na 1.015.95 din, dočim je avgusta 1939 znašal samo 694.76 din. Eksistenčni minimum za 4 člansko delavsko družino ie narastel od novembra na december od 2.624.18 na 2.662.01 din, dočim je avgusta 1939 znašal samo 1.775.31 din. Indeks izdatkov za prehrano je padel od novembra na december 1.693 na 1.684. izdatki za obleko in obutev pa so narasli od 2.361 na 2.417, za stanovanje so ostali neizprenienjeni, dočim so se za kurjavo in razsvetljavo povečali od 1.961 na 2.230. Skupni indeks je za neoženjenega delavca narastel od 1.845 na 1.879, za 4 člansko delavsko družino od 1.842 na 1.809. V odstotkih je v primeri z avgustom 1939 znašal indeks decembra (v oklepajih podatki za november): prehrana 160.08, obleka in obutev 127.77, stanovanje 100, kurjava in razsvetljava 132.89, skupni indeks pa 150.0. To pomeni, da so od avgusta 1939 do decembra 1940 narasli skupni življenski stroški za 50%, od tega največ za obleko in obutev (za 72.77%), za prebrano (za 60.08%) in kurjavo in Stanje naših kliringov Dne 8. januarja leto6 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. decembra 1940): Aktivni kliringi: Bolgarija 1,516,750 (+ 196.421) dinarjev, Francija 5,239,101) (—1,047.700) fr. frankov, francoske kolonije 2,768.513 fr. frankov in Holan-dija 3,246.849 ( + 440.315) goldinarjev. Pasivni kliringi: Nemčija 61,257.332 (+3,697,659) mark, protektorat 60,792.302 (+7,712.435) kron, Slovaška 31,752,359 ( + 26,349) kron, Madžarska 74 milijonov 176.25 (—933.465) din, Poljska 18,707.410 (+ 3684) din, Romunija 3,956.007 din, Turčija 11 milijonov 542.341 (+21.995) dinarjev, Italija 15,065.919 (—1,123.383) din, Belgija (emisiiska banka) 4,198.718 (+844.761) din, Norveška 313.896, Danska zbiralni 312.976 (+80.412) din in Danska likvidacijski 2 milijona 496.351 din. Iz tega pregleda je razvidno, da se je zmanjšal naš aktivni saldo v Franciji. Med pasivnimi kliringi je omeniti povišanje klirinškega salda v korist Nemčije, protektorata in Belgije, dočim se je zmanjšal naš pasivni saldo v Italiji in na Madžarskem. V ostalih kliringih ni bilo važnejših izpre-rnemb. Plačevanje kmefskih dolgov V letu 1937 so plačali kmetje dolžniki Priv agrarni banki 143.4 milij. din na svoje dolgove, naslednjega leta 1938 130.4, v letu 1939 je vsota plačan+. dolgov padla na 73.3, lani pa celo na 62.9 milij. din. V štirih letih je bilo torej skupno plačano 410,1 milij. din. Denarnim zavodom je bilo do konca leta 1940 izročenih 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov 453.6 milij. din, nadalje upnikom vodnih zadrug 76 milij. din. Denarnim zavodom je bilo izplačano za prvo, drugo in tretjo anuiteto 325.2 milijona dinarjev, od tega na področju Belgrada 159.1, Ljubljane 67.2, Zagreba 62.3 in Sarajeva 36.4 milij. din, od tega odpade na posamezne anuitete: Belgrad 60.7, 31.9, 66.5, Zagreb 27.6, 13.1, 21.5, Ljubljana 24.9, 19.1, 23.2 in Sarajevo 14.7, 9.1 in 12.5 milij. din. Kontrola cen na drobno na Hrvatskem Čeprav je v Belgradu izšla že 31. avgusta 1940 uredba o kontroli cen na drobno, je banovina Hrvatska šele 9 t m. izdala narerlbo o nadzorstvu ceii v prodaji na drobno. Po tej naredbi se določa cena na drobno na Hrvatskem 7. določitvijo najvišjega kosmatega zaslužka v odstotkih na efektivno nabavno ceno, od- Hans in Agnes sta najprej zavila v lokal, kjer so igtali cigani. Prepustila sta se opojni ciganski glasbi. Vendar pa 011 ni bil zadovoljen. »Dolgčas je tu . . .< »Cigani igrajo odlično...« je ona hvalila. »Glasbo lahko povsod slišim, toda tvojega glasu ne .. tako redko mi zazveni.. .« >Pa pojdiva drugam,« je pristala, ker ni hotela, da bi bil nezadovoljen. »Nikar ne It je odvrnil, »nisem vedel, da tebi ugaja, lahko ostaneva.« Kupil ji je cvetja, ki ga je Agnes navdušeno motrila. »Orhideje sol Še nikdar jih nisem dobila.« »Kupil ti bom še drugih stvari.« »Ne,« je odgovorila Agnes, »ne sprejmem ničesar! Samo cvetje.« Bala se je, da ne bi z nepremišljenim dejanjem izzvala v njem občutek, da ima njena ljubezen mogoče kakšno materialno ozadje. Ona je hotela samo njegove ljubezni in ničesar drugega. Ko pa je odbila njegova darila, se je spomnila, da ima vendar neko željo do njega. »Nekaj mi moraš obljubiti!« »Vse, kar hočešl Tudi ločim se od žene, če želiš ...« je takoj pristal. »Misli vendar na svojega sina...« ga je jx>-karala. »Nekaj manjšega mi moraš obljubiti! Vsako nedeljo o polnoči moraš gledati v neko zvezdo in jaz tudi. Tako bova mislila drug na drugega.« »To je vendar nemogoče!« »Kadar je na Dunaju polnoč, jo v Ameriki ura»šele šest zvečer.« »Kaj naj potem storiva?« razsvetljavo (za 32.89%), dočim so za stanovanje ostali neizpremenjeni. Narodna banka je tudi že objavila svoj indeks cen na drobno za 10 največjih mest v državi. Po tej statistiki je indeks cen na drobno narastel od novembra na december od 138.8 na 147, dočim je znašal še pred letom dni 100.8, avgusta 1939 pa 89.3. Od začetka vojne pa do decembra 1940 je indeks cen na drobno torej narastel za 63.5%. Indeks cen na drobno je v Ljubljani dosegel že 136 točk, dočim je znašal novembra samo 133.9, avgusta 1939 pa 87.2%. Od avgusta 1939 do dc-cembra 1940 so cene na drobno v Ljubljani narasle torej za 56%. V zvezi s tem je omeniti, da je v znatni meri narastel od novembra na december tudi indeks cen na debelo. Povečal se je od 136.6 na 143.9, torej za 7.3 točke. Avgusta 1939 je znašal indeks cen na debelo (podlaga so cene v letu 1926 kot 100) 7p.8. Povišanje znaša torej že 90%. Indeks cen rastlinskih proizvodov prednjači, saj je od avgusta 1939 do decembra 1940 narastel od 75.7 na 195.6, torej za nad 158%. Nadalje nam kaže primerjava, da je indeks cen uvoznih proizvodov narastel od avgusta 1939 do decembra 1940 od 77.1 na 136.8, torej za 77.4%, dočim je indeks cen naših, t. j. izvoznih proizvodov narastel v istem razdobju od 73.3 na 142 ali za 82.4%. nosno oblastno dovoljeno ceno, Uredba za vso državo daje možnost tuci za maksimiranje cen na drobno, kar daje tudi hrvatska nuredba. Brutoodstotke bodo za posamezne okraje in mesta odrejala oblastna naozorništva cen v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Dubrovniku. V ta namen bodo okrajna načelstva dostavljala j>redloge v roku 14 dni jx> objavi te naredbe za določitev omenjenega ot.stotka. Za predmete, za katere Ik> po uveljavljenju te uredbe odrejeno nadzorstvo nad cenami, bo najvLšji dovoljeni kosmati dobiček določen v osmih dneh po objavi odloka o nadzorništvu. Odlok okrajnega načelstva more biti izpremenjen jx> oblastnem nadzorništvu za cene. odloki te instance pa j>o uradu za narizorništvo cen v Zagrebu. Dana pa je tudi možnost za izprememlnj odloka, če to zahtevajo go.sjxidarske zbornice, mestna, odn, občinska poglavarstva in prisilna združenja trgovcev. oziroma obrtnikov. To velja za oblastne odloke, dočim je za izpremembo odlokov okrajnih načelstev treba vlagati jirošnje občinskim poglavarstvom in prisilnim združenjem trgovcev, odn. obrtnikov. Trgovci morajo označiti v svojih cenikih določeno prodajno ceno. Urad' za nadzorstvo cen bo predpisal obrazec kontrolne kalkulacij-■"■ke knjige. * Cena za prejo iz turškega bombaža. Naše predilnice 60 odredile dokončno ceno, po katerj bodo oddajale prejo iz turškega bombaža tkalnicam. Ta cena znaša 52 din in se nanaša samo na turško prejo ter je enotna v vsej državi. Uvoz riža iz Italije, Iz Belgrada poročajo, da 60 definitivno končana pogajanja za uvoz druge partije riža iz Italije. Gre za dobavo 660 vagonov riža, ki bo izvršena takoj. Tudi je prišlo do sporazuma v cenah, ki so nekoliko povišane v primeri s cenami za prejšnjo partijo, ki je znašala 580 vagonov. Toda ta povišana cena se ne bo čutila pri konzumentu, ker bodo povišano ceno nadoknadili z dobičkom in rezervami, ki so nastale pri prvi partiji blaga. Plačilni promet z Grčijo, V »Službenih novi-nah« z dne 10. t. m. je objavljen odlok mo izšel v slovenskem |>revo(iu tudi v Službenem listu kr. banske uprave. Ker se mora kr. banska uprava pri dovoljevanju jirodaje, odnosno nakupa gum točno ruvnati J>o določilih omenjenega pruviluika, je treba, da tudi interesenti za nabavo, oziroma jirodajo gum predlože jirošnjo zu zadevno dovolilo na predpisanem obrazcu, ki ga bo založil ekonoinat kr. banska uprave in dostavil občim upravnim poglavarstvom), kjer ga dobe interesenti za ceno I diii. Interesente jjosebej oj>ozuriamo, oa je treba obrazec točno in v vsem izpolniti in prošnji priložiti v čl. 2. pravilnika zahtevana izka-zila v izvirniku ali sodno odnosno notarsko overjenem prepisu. Od|>rava konkurza: Novak Emil, trgovec, Ljubljana, Tržaška cesta 83 (ker je bila razdeljena vsa masa). Vpisi v trgovinski register: 1. Mulej Che-mer, trgovina z lesom, Bled II, Mayer Deziderij, trgovina z lesom na debelo, Motvarjevci št. 41 in Lenart Cank, Škofja vas, trgvina z lesom. Kupujte »SSovenžev« koledar«! Vpisa v zadrnžni register: Skupna nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, zadr. z ora. jamstvom, prvi član uprave Juršič Simon, na-daljni Pezdir Ivan, Kamen.šek Franc, Marinko Jože, Klemene Franc in Verbič Anton. Licitacija. Za 30. januar je razpisana prva licitacija za rekonstrukcije drž. ceste št. 2 od km 0.847 do km 1.147 (Selce — Sv. Marjeta — Rimske Toplice). Proračunska vsota 96.025 din. Jugoslovanski Shell. Zagreb. Bilanca za 1939 izkazuje pri glavnici 100.0 in bilančni vsoti 254.8 (296.05) milj. čistega dobička 14.7 milij. din, dočim je znašala za 1938 izguba 5.1 milij. din. lorze Dne 11. januarja 1941, Oenar Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borz« 8,003 milij. din v primeri s 7.39, 17.25, 17.995 in 20.198 milij. din v prejšnjih tednih. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 2. januarja 1911. Voli L vrste din 9.50—10, voli II. vrste din 8.50—9, voli 111. vrste oin 8—9, telice I. vrste din 9.50—10, telice II. vrste din 8.50—9, telice III. vrste din 8—9, krave I. vrste din 8—3.50, krave II. vrste din 7—8, krave III. vrste din 6—7, teleta I. vrste in II. vrste din 12, prašiči špeharji din 15 do 16, prašiči sremski špeharji 17—18, prašiči pršutarji din 13—14 za 1 kg žive teže. Goveje meso l. vrste prednji del din 16, zadnji del din 18, goveje meso II. vrste prednji nel din 13, zadnji del din 15, svinjina din 18—24, slanina din 23—26, svinjska mast din 28, čisti med din 38. — Ječmen din 4.50—5, rž din 4.30—5, oves din 4—4.30, koruza din 4—4.50, fižol din 6—8, krompir din 1.50—2, seno ntn 1—1.30, slama din 0.70, jabolka I. vrste din 14, II. vrste din 10, III. vrste din 8, pšenična moka din 5—9, koruzna moka din 4—5, ajdova moka din 7—10. Trda drva din 150—160 za 1 kvadr. meter, jajca din 1.75—2 za 1 komad, mleko din 2.50—3 za liter, surovo oz, čajno maslo din 40—56 za 1 kilogram. — Navadno mešano vino v gostilnah din 16 za liter, finejše sortirano vino v gostilnah din 20 za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 5. januarja 1941. Voli 1. vrste 8.25 din, 2. vrste 7.25, 3. vrste 7: telice 1. vrste 8.75 din, 2. vrste 7 din, 3. vrste 6.50; krave 1. vrste 8 din, 2. vrste 6.75 din, 3. vrste 5.75; teleta 1. vrste 9 din; prašiči špeharji 14, pršutarji 12.50 din za kilogr. žive teže. — Goveje meso 1, vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din; goveje meso 2. vrste, prednji del 12 din, zadnji del 14 din; svinjina 22 din, slanina 24 din, svinjska mast 30 din, čisti med 30 din; goveje su-rovek ože 23 din, telečje 26, svinjske 15 din za kg. — Pšenica 375 din, ječmen 350, rž 400, oves 350, koruza 325, fižol 700, krompir 150—175, seno 150, slama 70, jabolka 2. vrste 800, 3. vrste 600; pšenična moka do 900, koruzna 500, ajdova 800 din za »Oh, kar tako, da bom imela isti spomin nate kot ti name ...« Saj mu končno ni lagala. Res bo ta igračka njej mogoče še bolj draga kot njenemu sinčku. Samo to mu je zatajila, da se bo s to igračko zabaval njegov otrok, otrok, o katerem niti slutil ni, da je na svetu ... Vsaka druga ženska bi prej ali kasneje izdala svojo tajnost, toda Agnes Seethaler pa ni bila navadna ženska. Ona je vsake stvar dojela popolnoma drugače, njeno življenje je teklo po ovinkih, bilo je težko in čudno, toda po njenem mnenju je bil cilj toliko bolj zagotovljen. Veselila se je' njegovega prihoda in trenutka, ko mu je povedala, da je mati njegovega otroka, ko pa je zvedela, da se je medtem poročil, in da je oče tudi drugega otroka, je smatrala, da je najbolje, da mu svoje tajnosti ne izda. Bala se je, da bi se pri njem vzbudilo čustvo dolžnosti, in menila, da kjer nastopi dolžnost, umre ljubezen. Zato se je odločila, da bo molčala. Prišel je poslednji večer. Zjutraj je imel odpotovati. Sklenila sta, da bosta ta večer preživela na plesu. Tako lepo je bilo. V razkošnem lokalu v Budimpešti je igral znameniti jazz in množica parov je neutrudno plesala. A najbolj navdušena med njimi sta bila Hans in Agnes. Zjutraj sta se sešla v Parku. Vendar pa ga ni hotela spremiti na kolodvor. Oprostila se mu je. Ni marala, da bi videl, kako silno ga ljubi, ni marala, da bi videl, kako bi trpela ob njunem raz-stanku. Prav gotovo bi se onesvestila, videč, kako ji vlak odnaša v nepoznane daljave človeka, ki ga ima poleg svojega otroka najrajši na svetu. Bolje je bilo. da se je poslovila od njega v Parku, kjer ni ljudi, kjer ji je svež jutranji zrak hladil lica, kjer so drobni ptički gostoleli svoje enostavne ljubke melodije, kjer ie sonce sušilo jutranjo roso in njene solze. kmetovalcu Ako pomislite na dnnainje visok« cene žitu in moki ter računate, boste prišli do spoznanja koliko dobička vam nudi domač „TIJ K F AN" mlin. Ta mlin vam čisti žito, melje vse vrste žita v icpo moko •/.a kruh in kuho. Izdeluje /drob, ješprenj In knšo. — 7,nto 7. odlaganjem nnkupa „TURFAN" mlina škodujete sebi uti žitu, času in denarju. Samoprodaja TURN3EK ŠTEFAN Ljubljana, Medvedova 14 100 kg. — Trda drva 150 din za kub meter, jajca 2 din za komad, mleko 2.50—3 din za liter, surovo maslo 40 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 6.50—10 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 10—14 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Šmarje pri Jelšah dne 5 januarja 1941 Voli 1. vrste 8.50 din, 2. vrste 8, 3. vrste 7 din; telice 1. vrste 8, 2. vrste 7.50, 3 vrste 6 50; krave 1. vrste 8, 2. vrste 7 din, 3. vrste 5.50; teleta 1 vrste 10 din, 2 vrste 9; prašiči špeharji 18 din, pršutarji 16 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste 16—18 din, 2. vrste 15—16, 3. vrste 12—14 din; svinjina 22—26 din, svinjska mast 28—30, čisti med 25—30; goveje surove kože 23 din, telečje 26—28, svinjske 10 din za kilogram. — Pšenica 450 din, ječmen 400—425, oves 300—350 din, koruza 354—400, fižol 600—800, krompir 175—200, lucema 150—160, seno 100—150, slama 25—40, jabolka 1. vrste 800—1200, 2. vrste 600, pše-ničn amoka do 900 koruzna 425—450, ajdova 800 do 850 din za 100 kg — Trda drva 120 din za kub m,, jajca 1.75—2 din za komad, mleko 2.25 din za liter, surovo maslo 40 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 15 din za liter. Živinski sejem v Kranju dne ?. januarja 1941. Dogon: 25 volov, 19 krav, 1 tele, 1 junc, 40 svinj in 29 prašičev. Prodanih je bilo: 18 volov, 15 krav, 1 tele, 1 junc, 25 svinj, in 19 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste din 9.50, voli II. vrste din 8.75, voli III. vrste din 7.25, telice I. vrste din 9.50, telice II. vrste din 8.75, telice III. vrste din 7.23, krave I. vrste din 8.50, krave II. vrste din 7.50, krave III. vrste din 6.25, teleta 1. vrste din 13, teleta II, vrste oin 12, prašiči špeharji din 16—17, prašiči pršutarji din 13—16 za 1 kg žive teže. Mladi prašiči za rejo 7 do 8 tednov stari 280 din do 320 din za glavo. — Goveje meso I, vrste prednji del din 16, zadnji del din 18, goveje meso II. vrste prednji c.el din 15, zadnji del din 17, svinjina din 22—24, slanina din 24—26, svinjska mast din 26—28, čisti med din 36—40, neoprana volna din 84, oprana volna din 100, — Pšenica din 4.50 ječmen din 4.25, rž din 4.25, oves din 3.73—4, koruza din 3.33—3.50, fižol din 6—9, krompir din 2, lucerna za krmo din 1,50, seno din 1.50, slama din 1, jabolka II. vrste din 8—10, III. vrste din 5—8, pšenična moka din 5.30—9, koruzna moka din 5.30, ajdova moka din 7.50—10, ržena moka 6.50 din, koruzni zdrob 6.50 din za 1 kg. — Tida drva din 150—160 za 1 kvadr. meter, jajca oin 2 za 1 komad, mleko din 2.50 do 3za liter, surovo maslo din 48—52 za 1 kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Lendava dne 8. januarja 1941. Biki 1. vrste 7 din, 2. vrste 6—6.50; telice 1. vrste 7.50—8.25, 2. vrste 6—7.25 din; krave 1. vrste 5 din, 2, vrste 4 din; teleta 1. vrste 9—10 din, 2. vrste 8 din; prašiči pršutarji 12—14 din za kiiogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste, prednji del 15 din, zadnji del 16 din; goveje meso 2. vrste, prednji del 12 din, zadnji del 14 din; svinjina 17—19 din, slanina 23—24 din, svinjska mast 26 din; goveje surove kože 24 din, telečje 24 din. — Pšenica 327 din, ječmen 400, rž 350, oves 300 din, koruza 250, fižol do 600, krompir 125 din, seno 120, slama 60, pšenična moka do 900 din, koruzna 325, ajdova 600 din za 100 kg. — Trda drva 90—157.50 din za kub. meter, jajca 1.25—130 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 40—48 dinarjev za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 10—15 din za liter. Živinski sejmi Na svinjski sejem v Mariboru v petek, 10. januarja, so prignali 42 svinj. Cene: 7 do 9 tednov stare 180 do 230, 3 do 4 mesece 240 do 410, 5 do 6 mesecev 420 do 665, 8 do 10 mesecev 700 do OSO, 1 leto stari 1000 do 1700 din. Kilogram žive tere 12 do 16.50. mrtve teže 16 do 19 din. Prodanih je bilo 20 komadov. Oba sta bila prevzeta. Tudi on se nikakor ni mogel ločiti od nje ... Govorila sta malo. Niso jima šle besede iz ust... Hans je bil površne, lahke narave. Hitro je postal ginjen, obljubil bi vse, naredil vse v tistem trenutku, toda pozneje ga je življenje vedno znova odtujilo sklepom in ga zajelo v svoj neusmiljeni ritem. Bil je pač baron, dobro vzgojen, toda slabo voden. Vsega je imel na razpolago in življenje mu nikdar ni napravilo usluge, da bi ga zresnilo ... Zato je molčal. Vedel je, da že drugič naprav-lja isto usodno napako. Zapušča Agnes . .. Joj, ko bi vedel, da se nekaj kilometrov proč igra ljubek, brezskrben otrok, ki je njegov... Karto Malica telefon 22-41 Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Dopoldne ob '/ali po znižanih cenah. Naročene vstopnice dvignite četrt ure pred predstavo! —Mg— PAVLA WISSIi¥ Povesi o veilhi liubezni mlade deftilce... In stfnem frplieniu mlade matere... Njeno življenje Povest o veliki ljubezni po isto. imenskem filmu Paule Vessely 1 Dr. Korošec je že v mladosti ljubil Srbijo in Srbe Iz spominov starega časnikarja Bilo je pred 35. leti. Kot delegat srbskega časnikarskega združenja sein se udeležil vseslo-vanskega časnikarskega kongresa v Opatiji. Na kongres so prišli Ugledni predstavniki javne besede vsega slovanstva od Moskve in Petrograda do Ljubljane ter od Lužic do Belgrada. Posebno močno so bili zastopani Cehi in Poljaki ter seveda Hrvati, ki so bili domačini. Tu se mi je nudila prilika spoznati številne ugledne slovenske publiciste in književnike, ki so bili vsi veseli, da je bila na tem elitnem slovanskem sestanku zastopana tudi Srbija. Taki kongresi so bili stalni letni sestanki duhovne elite vsega slovanstva ter so se vršili do svetovne vojne največkrat na j>odročju bivše Avstrije, ki je v njih gledala panslavističen strah, toda po sili razmer jih ie trpela. Deseti ta* kongres je bil 1. 1911 v Belgradu ob priliki pr« vseslovanske časnikarske razstave, ki jo je osebno otvoril tedanji prestolonaslednik Aleksander. Ker sem bil tedaj stalni belgrajsloi dopisnik ljubljanskega »Slovenca« (kot dopisnik »Dena« in »Dnevnika« v Sofiji sem zastopal tudi bolgarske tovariše), Opatija pa je blizu Ljubljane, sem se prav rad odzval ljubeznivemu povabilu ljubljanskih tovarišev, da izkoristim to srečno priliko in obiščem Ljubljano. To sem po končanem kongresu tudii storil. V Ljubljani sem naletel na najlepši, naravnost bratski sprejem. Tedanji ravnatelj »Slovenca«, veliki slovanofil in srbofil, ki je perfektno tudi govoril srbski, kar je bilo tedaj zelo redko v Ljubljani, blagopokojni dr. Ignacij Žitnik, dolgoletni narodni poslanec v dunajskem parlamentu, me je sprejel kot starega znanca s pravim bratskim navdušenjem. Prav tako tudi ostali člani uredništva, posebno pozneje tragično umrli narodnjak Ivan Štefe ter njegova mlajša tovariša Fran Terseglav in Kremžar. Vsi so se trudili, da mi pokažejo vse lepote in znamenitosti Ljubljane ter me seznanijo z vsemi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi potrebami bratov Slovencev, o čemer so naši ljudje tedaj zelo malo vedeli. Svoje vtise sem objavil v zbirki člankov v enem od bel-grajskih dnevnikov. Ob tej priliki sem se v Ljubljani spoznal z vodilnimi političnimi osebnostmi, blagopokojnim dr. J. Ev. Krekom, dr. Lampetom, dr. Oregoričem, dr. Zajcem in drugimi. Vsi so mi izražali veliko zadovoljstvo, da Slovence s svojimi članki preko »Slovenca« seznanjam z razmerami v Srbiji, tako političnimi kakor tudi ostalimi. Posebno sta se za te razmere zanimala pokojna dr. Krek i« dr. Žitnik, ki sta mi tudi svetovala, da bi bilo zelo dobro, če bi izkoristil svoje tedanje bivanje med Slovenci ter odšel še do Maribora in se osebno seznanil z dr. Korošcem, ki je pravtako tudi sam izrazil to željo, ko je zvedel, da se mudim v Ljubljani. Pokojni dr. Korošec je bil tedaj še zelo mlad in se je šele vrgel v politično življenje. Toda že tedaj so ga starejši voditelji smatrali in imenovali za človeka bodočnost. Vsi ti so že tedaj mislili, da je on že v naprej določen, da v bodočnosti prevzame na svoja široka in močna ramena breme vodstva Slovencev, kot človek izrednih sposobnosti, poln vrlin, izrazite- borbenosti 4er z vsem svojim bitjem vedno vdan interesom svojega naroda. Poslušal sem dr. Kreka in dr. Žitnika in se pozneje nisem kesal. Prav do današnjega dne mi je to ostal zelo drag spomin. V Maribor sem prispel v prvih jesenskih čemernih, meglenih in deževnih dneh. Takoj s postaje sem odšel v tiskarno sv. Cirila, v kateri se je tiskal »Slovenski Gospodar«, list »ljudstvu v pouk in zabavo«, glavno in borbeno glasilo Slovencev v tem ogroženem kraju Slovenije. Urejal ga je razboriti mladi kaplan dr. A. Korošec, ki je ]x>leg tega že tedaj vodil vse narodne posle v tedanjem nemčurskem Mariboru. Na tej najbolj ogroženi nacionalni točki, tu, ha mrtvi straži, kjer je za nacionalno delovanje bilo treba imeti ix)leg pameti in sposobnosti tudi smelosti in osebne hrabrosti, je tedaj mladi kalplan dr. Korošec, že tedaj najpopularnejša osebnost v daljni okolici, bil učitelj in svetovalec vsem malim in ogroženim. Dr. Korošec je že tedaj, čeprav šele v 30. letu bujne in sočne mladosti, bil voditelj naroda za celo tedanjo štajersko, in to pameten in sposoben voditelj, ki se je vedel znajti v vseh prilikah, ki tedaj niso bile niti malo ugodne za Slovence, ter ga dvigati kulturno, materialno pa jačati. V prenapolnjeni sobi, ki je bila istočasno tudi pisarna tiskarne ter uredništvo »Slovenskega Gospodarja«, poleg vsega tega pa še narodna pisarna, v kalero so ljudje stalno prihajali po nasvete in pomoč in navodila, sem za pisalno mizo, ki je bila vsa obložena s časniki in rokopisi, zatekel mladega gospoda v duhovniški obleki, lep moški pojav, zdravega v naponu mladosti, z bujnimi lasmi, ki so bili prelep okvir za njegovo fino lice. To je bil dr. Korošec, ki je tedaj nosil naočnike, za katerimi so žarele oči z osvajajoči 111 pogledom, ki je istočasno prodiral v dno duše, obenem pa bil poln duhovne miline. O mojem prihodu je bil že obveščen od svojih prijateljev iz Ljubljane ter me je zalo sprejel ves vesel. Tudi sam sem bil srečen, da sem mogel že tedaj s|)0-znati človeka, ki je bil že vnaprej določen za veliko, zgodovinsko važno vlogo, ki io je južneje igral, tako v svojem narodu kakor v skupni naši domovini. Ves ta dan sva prebila skupaj. Zvečer me je pa spremil še na postajo. Do vseh podrobnosti mi je pripovedoval o razmerah Slovencev v tem ogroženem kraju, o njihovi moči in odpornosti ter o svojem delovanju kateremu se je bil ves posvetil. Prav tako se je tedaj pok. dr. Korošec zanimal za naše razmere, predvsem za naše politično življenje. Ilotel je zvedeti čim več o Srbiji in Srbih, o političnih odnosih v politično prepo-rojeni Srbiji demokratskega kralja Petra Kara-djordjeviča. Pokojni dr. Korošec ga je smatral za našega preporoditelja. Izredno je cenil njegov de-mokratizein ter se je zanj zelo navduševal. Deklariral se je za velikega prijatelja našega naroda in Srbije in za navdušenega Slovana, ki je poln vere v lepšo bodočnost našega naroda, vseh Jugoslovanov od Triglava do Balkana. Bil je tudi velik prijatelj Bolgarov, toda vedno in ob vsaki priliki je branil srbsko tezo, kadar koli je prihajalo med nami do nesporazumov in napetosti. Pokojnemu dr. Korošcu sem zelo hvaležen, da sem mogel preko »Slovenca« zastopati srbsko tezo proti bolgarski. Za nas in naše življenje sploh se je zelo in stalno zanimal. Stalno je spremljal v »Slovencu« moja obširna poročila iz Belgrada ter me. je prosil, da se naj javljam še bolj pogosto in da naj Slovence še bolj podrohno obveščani o vseh pojavih našega narodnega življenja. Tedaj je govoril: »Precej daleč smo eni od drugil, med seboj imamo slabe stike ter je zato treba vse to, kar se je opustilo, nadomestiti.« Od njega sem tedaj tudi zvedel, da je tudi sam jiosredoval v uredništvu »Slovenca« odnosno v vodstvu stranke ter je tudi sam z vsemi silami podpiral dobrega dr. Žitnika, da je moje članke objavljal nespremenjene, tudi tiste, v katerih sem obširno in močno branil dogodke z dne 29. maja. Osebno je smatral, da je moje stališče iz splošno srbskih interesov v tem kočljivem vprašanju pravilno, ker je verjel, da vsi Jugoslovani od prihoda na prestol kralja Petra lahko pričakujejo boljših dni. Krepitev Srbije, čeprav majhne, toda za vse Jugoslovane privlačne tečke, je smatral za srečo za ves naš na- Ali so pljučne bolezni ozdravljive? to nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljuUh, zastarelem kafl|M, (asluzenlu, dolgotrajni hripavotti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na: PUlILn/tNN A C©., BERLIN 619, Milggelsfrasse 25-25-0 Osfla« «k. ult>ni<. S bi 2416 od 12. XII. 1933. rod ker jo verjel v dni, ko si bomo vsi postali še bližji. Tedanji mladi kaplan mariborski je bil izredno simpatičen, že tedaj samozavesten, siguren vase in v svoj narod. Bil je pravi človek slovenske vasi, zelo bistrogled, kot politik že takrat prežet z zdravim deinokratizinoin ter res pravimi krščanskimi nazori. Poleg tega človek z veliko in široko inteligenco, s kalero je tudi pozneje bri-Ijiral med našimi polit-iki in državniki. Tako sva pred 35 leti prebila skupaj ves dan. Od njega, kakor tudi od drugih slovenskih prvakov, sem imel za naše odnose važno korespondenco, ki sem jo pa, žal, v vojni moral uničiti, da ne bi prišla v roke neprijatelju, s čimer bi povzročil le še večje preganjanje med ■Slovenci. Vse do voj-, ne sva si stalno dopisovala. Do konca me je res 'prijateljsko |>odpiral pri uredništvu »Slovenca« ter ponovno izjavljam, da ima pokojni dr. Korošec res velike zasluge za to, da se je »Slovenec« zaradi mojih člankov odločno (Kistavil ob stran Srbije 1. 1913. v neželeni in vsiljeni nam bratomorni vojni z Bolgari. Vojna leta 1914. je prekinila sleherno mojo zvezo tako s »Slovencem« kakor tudi s |>ok. tir. Korošcem. Ne morem povedati, kako sem bil vesel, ko sem ga pozneje v drugič videl v življenju. Pred 35. leti me je sprejel kot skromen kaplan v Mariboru. 13 let nato sem ga pa jaz v Ženevi pričakoval še bolj zadovoljnega, že voditelja naroda, tvorca Majske deklaracije, nosilca njenih misli in idej, predsednika zgodovinskega Naroonega sveta Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, uglednega, skoraj suverenega politika, ki ga je nosil narod na svojih rokah in ki je doprinesel svoj levji delež za razpad tedanje avstroogrske monarhije. Objela sva se kot brata in prijatelja, sedaj t>orl tako srečnimi okolnostmi. jx> tolikem trpljenju in težki negotovosti. On, iniciator in tvorec velikega odpada Srbov, Hrvatov in Slovencev iz okvira Avstroogrske, je bil prav tako skromen, kakor prej kot mariborski kaplan. Spominjala sva se minulih dni vojnih težkoč in narodnih Turnšek Pongrac: Dr. Korošec - učitelj mladine V dneh, ko je valovala narodna zavest Slovencev, katere močan odmev je bila majniška deklaracija, sem kot fantič dvanajstih let od blizu spoznal dr. Korošca. Že poprej sem ga večkrat videl, ko je ob tistih znamenitih državnozborskih volitvah hodil po naši dolini od shoda do shoda;, in smo se celo fantiči nižjih razredov ljudske šole'* djjUi v dva tabora in smp pp ttlledu starejših tudi dejansko' podkrepili sVojo politično pripadnost. Zakaj pri tistih volitvah so prikipele politične strasti do vrhunca, kakor niti v času diktature ne, posebno še, ker je do takrat bil celjski okraj in Savinjska dolina domena liberalcev, ki so postavili za kandidata moža-domačina, že večletnega poslanca, ki je imel ugled in gospodarski vpliv v vsem okraju. In v to trdno postojanko nasprotnikov je udaril dr. Korošec s tako silo svojega političnega talenta, da so pri nasprotnikih popustili vsi politični obziri in so padli po njem z napadi po časopisju in letakih, ki so presegali meje vsake dostojnosti. Dogodili so se celo oboroženi dejanski napadi nanj, toda dr. Korošec je šel neustrašeno naprej in sijajno zmagal. Kdor bo pisal dr. Koroš-čev politični življenjepis, se bo moral podrobno baviti s to njegovo kandidaturo, da bo lahko pravilno ocenil njegovo mladostno politično silo in talent in bo pri tem moral uporabiti pisani in nepisani arhiv takratne politične dobe, ki ga hrani takratni voditelj brezkompromisnega katoliškega političnega gibanja v Savinjski dolini dr. Ivan Jan-čič, župnik v Sv. Petru v Savinjski dolini. Bilo je neke poletne sobote popoldne, ko sem bil kot ministrant določen od domačega gospoda župnika, da spremljam dr. Korošca na Goro Oljko, kjer je imel drugi dan, v nedeljo, veliko zborovanje Dekliških zvez in Marijinih družb za majniško deklaracijo. , Ko 6em prišel v župnišče, me je prav prijazno potrepljal po rami in dejal, da sem že prevelik za župnikovega ministranta, pač pa, da bom že kmalu dober za vojsko. Dal mi je majhen nahrbtnik z zagotovilom, da bova imela vsak polovico njegove vsebine, in če bom priden, dobim še plačilo po vrhu. Med potjo, ki je dolga nad dve uri pešhoje, sva bila kmalu v živahnem razgovoru. Preizkušal je mojo šolsko učenost, vprašal me po imenu in domu ter domačih rodbinskih razmerah in ko sem mu zaupno razodel, da bi rad šel študirat, pa ne morem, ko me potrebujejo doma pri kmetiji, ker je starejši brat moral k vojakom. Izvlekel je iz nKfter 4* bi iil rad »gospod«, ki se mu boljše godi .kileor kmetu, pa me je zavrnil: »Fant, če misliš s|Sb zato iti študirat, da bi se ti boljše godilo, je bolfjSfe, da ne greš. Boljše je biti dober kmet kakor sfab gospod. Kmet je gospod in kralj svoje zemlje,« In pokazal je s palico po vsej Savinjski dolini, ki se je zlatorumeno odražala v svetlobi popoldanskega solnca. »Poglej tega starega moža, ki orje zemljo tam v hribu. Ljubši mi je kakor mnogi gospod v fraku in cilindru. Saj si se učil v šoli sv. pismo: »Vsak je prejel talente, da jih pomnoži in vtfne z obrestmi Bogu in narodu! Četudi si skoraj pjjemlad, nič ti ne bo škodovalo, če pazljivo poslušaš jutri moj govor na Gori Oljki. Če sedaj vsega ne razumeš, zapomni si, boš pa kdaj pozneje razumel.« Še in še je preizkušal moje znanje o žihi in sadnih ter gozdnih drevesih ter me končno še pohvalil: »Saj boš kar dober kmet, škoda te je med gospodo.« Njegove besede so se izpolnile, ostal sem kmet. »c Šla sva mimo dreves krasnih zrelih črešenj, pod katerimi je stala starejša ženska in obirala sqd, »Mamca, ali dovolite temu fantu, da zleze na drevo in mi nabere črešenj?« je vprašal žensko dr, Korošec. »Kar naberite jih, kolikor hočete,« je odgovorila ženska. »Fant, na drevo, pa nobene nfe smeš pojesti!« Urno sem jih nabral precejšnjo niero, katere je ženski trikrat preplačal, sam vzel dve prgišči, jih použil, meni pa dal vse ostale, da sem se jih pošteno najedel. Ko sva šla proti vrhu Gore Oljke, me je še bodril v narodni zavesti in sem si od tega razgovora zapomnil stavek, ki ga je tudi drugi dan izrekel v svojem govoru na Gori Oljki: »Pravi Slovenec ne sme biti upognjenega hrbta in sklonjene glave, ampak mora nositi glavo pokoncu, kakor da je ves svet njegov.« Na Gori Oljki sva zaradi hladnega vetra takoj odšla v romarsko hišo, kjer so sobe za duhovnike. Dr. Korošec je razložil po mizi prigrizek iz nahrbtnika in me posadil poleg sebe, in ker sem iz muk in ponosno gledala v bodočnost našega naroda, v katero smo vsi verovali, prav tako kakor prej v majhni sobici Cirilove tiskarne v Mariboru Že tedaj je bil pok. dr. Korošec prepričan, da bo Jugoslovunstvo doživelo svetlejšo bodočnost Du se bo pa to zgodilo že 13 let nuto, niso mogli predvidevati niti največji optimisti. Veliki prijatelj Srbov, ki se je 1905 leta navduševal nad ustavno vladavino narodnega kralju, blagopokojnega Petru Vel. Osvoboditelja, je bil srečen, da je v njenih vrstah bilo med jugoslovanskimi prostovoljci tudi precej blo-vencev. »Vsi smo storili, kur smo mogli. Dali smo vse, kar smo mogli dati jx> svojih prilikah in možnostih, toda vi Srbi ste si spletli krono večne sluve in splošne zahvale za to, du se sedaj luliko zbiramo pod skupno streho v svoji skupni, svobodni in neodvisni državi.« Tako mi jo teduj govoril pok. dr. Korošec v enem od ženevskih hotelov. Tej lepi skupni in vsem dragi državi je dr. Korošec dal vse, kar je sploh mogel dati. Srbiio je ljubil ter ie že od svoje mladosti želel zedinjena v svoIhkM vseh Jugoslovanov. Za uresničitev teh idealov, za katere se je ogreval z vso toplino svojega slovenskega srca, je storil izredno mnogo ter je bil srečen, da uresničena ideja prinaja vedno bolj do lepšega in pravilnejšega izraza. Vedno je delal in mislil I samo na dobrobit, srečo in nupredek te velike oomovine in v njej za srečo in boljše dni ne saino Slovencev, temveč tudi vseh Srbov in Hrvatov. Njegov svetli spomin bo v bodočnosti še si-jajnejši. Zgodovina bo njegovo veliko zgodovinsko važnost označila tako, kakor je zaslužil eden naših največjih sinov, kar smo jih sploh imeli in brez dvoma največji, najinteligentnejši in najzaslužnejši predstavnik ter res od naroda opolnomočeni voditelj Slovencev. Dragi prijatelj, sedaj, ko Si za vedno zapustil Belgrad, ki si ga ljubil in legel k večnemu počitku v svoji lepi Sloveniji, naj Ti bo večen spomin, slava in hvala! Dušan Mil. Žijučki. sramežljivosti vzel Ie malo, mi je na koncu vse ostalo dal v žepe, rekoč: »Mladina mora jesti, ko raste.« Kako vesel in hvaležen sem bil dr. Korošcu še za dve srebrni kronci, ki mi jih je dal, ter me povabil, da mu bom zvečer pri večernicah in drugi dan pri sv. maši ministriral. Drugi dan, v nedeljo, je prihajalo na Goro Oljko ogromno število žena in deklet ter starejših mož, pa tudi mnogo mladine. Okrog lO.COO oseb je bilo na hribu, ko je po deseti sv. maši stopil na navaden stol, ki je stal na mizi pred larov- žem, dr. Korošec, ga ponižal z^dtfaiM tir s sm«h-' ljajem izrekel besede: »Človek mora varno stati, da ne pade.« . ^^ ln potem so padale njegove besede kakor udarci kladiva na bron in jeklo, ko je zahteval naše narodne pravice, in zopet so rezale v meso in mozeg, ko je našteval krivice, ki se nam godijo. Zdel se mi je kakor prerok iz sv. pisma, ki se zdaj smehlja in boža, pa zopet biča in udarja, tako da nas vse zajame val navdušenja, da bi šli za njim kamor koli. Jezili so se mi lasje in plala mi je kri po žilah ob zvoku njegovih besedi. In tisti trenutek sem mu prisegel zvestobo,, ne zaradi njegove osebe, ampak zaradi njegovih načel, idej in silno neupogljive borbenosti za svobodo, resnico in pravico. Zato sem ostal zvest Vam tudi v težkih dneh, ko ste bili v pregnanstvu, ko so Vaš pozdrav na dopisnici in punktacije bile vzrok, da so me zaprli in postavili pred sodišče. Niti vabilo na denar, niti grožnja, da me pošljejo na sodbo v Belgrad, ni izdala, da bi klonil. Vaša beseda in dejanja so nas vzgojila, da smo ostali neupogljivi borci za načela, četudi je treba zanje prispevati žrtve. In ko ste pozneje bili predsednik naše slovenske politične organizacije in ste na sejah podajali svoja politična poročila, ste bili posebno nam mladim kot poosebljen vzor in vsaka beseda kot razodetje za naše duše. Odšli ste od nas v težkih dneh, ko bi Vas najbolj potrebovali, a vzgojili ste učence, mnoge hote in vede, mnoge pa tudi nevede le s svojo besedo in s svojim delom. Vsa Vaša ljubezen do naroda, Boga in države in vsa Vaša dejanja, ki ste jih storili v blagor svojemu ljudstvu, so nam mladim kakor vzklik z onstran groba: »Bodite zvesti moji učenci, storite vedno in povsod še več kot svojo dolžnost!« Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Dr. Korošec na Sladki gori Bil je tukaj na svojem prvem dušnopastir-skem mestu od 5 avgusta 1896 do 28. februarja 1897 pri pokoji-em g. župniku Irglu. Ta je zapisal o'njem v župnijsko kroniko sledeče: »Na veliko žalost mojo in brez izjeme vseh faranov je bil premeščen koncem februarja 1897 obče priljubljeni kaplan g. Anton Pad. Korošec v Marenberg. Majnka mi izrazov in besed ga tukaj pohvaliti dostojno.« Te kratke besede njegovega prvega šefa povejo isto, kar govorijo še danes živeči Sladko-gorčani, ki so ga poznali. Ne morejo prehvaliti njegovih pridig, preprostosti in kako lepe zunanjosti' je bil. Še zdaj vedo nekateri, ki so hodili k njemu v šolo, kako je delil med nje zemlje, rožnevence itd. V neki hiši se še spominjajo, da so bili ravno pri jedi, ko je prišel po bemji. Kakor sami, je tudi on jedel z njimi fižol iz sklede kar z roko. V kratkem času si je znal pridobiti vse, da so dolgo žalovali za njim. Čeprav je bil blagopokojni samo pol leta tu, mu je vendar kraj ostal v trajnem spominu. Leta 1938 na Veliko soboto ga je zadnjič obiskal. Ko sem ga parkrat prosil za podporo Prosvetnemu društvu, sem ga tudi povabil, naj zopet obišče Sladko goro. Bil je takrat notranji minister in za nekaj dni na oddihu v Rogaški Slatini.' Krog 9 dopoldne je privozil avto proli cerkvi. Ravno sem so odpravljal po župniji na blagoslov velikonočnih je-stvin, še pogledal skozi okno in na prvi pogled uganil, kdo je visoki gost, ki gre po stopnicah. Hitel sem okrog cerkve za njim in ga pozdravil. Svojemu spreniljevalcu-detektivu je pravil, da je bil tu kaplan, gledal napise na gostilnah in takoj ugotovil, da so bila za njegovega časa druga imena. Stopil je v cerkev in najprej pokleknil k božjemu grobu. Po molitvi si je z zanimanjem ogledoval cerkev. Govoril sem o lopih Jelovškovih freskah in ga opozoril, kako so že potrebne obnove. »Kaj boste ukrenili?« je vprašal. »Gospod minister, takoj, ko pridemo do denarja, bomo dali slike očistiti. Ali bomo smeli tudi vas prositi za pomoč?« — »Kar prosite, ko začnete, kolikor bo mogoče, bom jKimagal,« je obljubil. Ko smo prišli iz cerkve, sem ga povabil v župnišče. On pa je krenil kar proti kaplaniji. Naravnost v sohe ga je vleklo, kjer je stanoval pred več ko 40 leti. Vedel je pa še natančno razložiti, kako je imel sobo urejeno, kakšne slike so visele na vratih itd. Kazal je pota, koder je molil brevir in se pripravljal na pridige. Šele zdaj je vstopil v župnišče. Takoj je vprašal, kdaj bom moral oditi. »Cez euo uro,« sem rekel, čeprav bi moral biti že na polu, ker je treba prehoditi ta dan celo obširno župnijo do 6 zvečer in blagoslavljati jedila na 15 krajih. Rekel je, da je sam na oddihu in te dni bere samo neki detektivski roman, iz Belgrada mu pa vsaki dan telefonirajo, če ga 1%-ij rabijo. Na mizi so bile pripravljene že velikonočne dobrote, seveda razen mesa »Tukaj ni ničesar za mene,« je rekel. »Včasih se ml je ža Io mizo kot kaplanu bolje godilo ko! zdaj ministru. Tega ne smem jesti, 6e držim dijete, danes ob 11 imam zdravniški pregled. Ne vznemirjajte se, tudi drugje ne jen;, ker ne smem!« Samo lipov čaj je vzel, ioda brez sladkorja. Iz žepa je potegnil lepo škat-ljico saharina in si z njim sladil čaj. Povedal je, da je bil samo enkrat kregan od g. župnika Irgla. Videl je njega, da namaka kruh v maščobo na krožniku z mesom in je storil isto. S tem je kršil stari red, da le župniki in oni, ki so napravili konkurz, delajo tako. »Gospod se je zelo razhudil in rekel, da te pravice še nimam, čisto resno je mislil, drugače me pa nikoli ni kregal.« Glede politike ga nisem hotel spraševati, ker sem dobro vedel, da ne govori o njej, posebno, če je na oddihu. Čudno, da je sam začel. Najbrž je čutil potrebo, razgovoriti se o rečeh, ki so mu bilo vedno tako pri srcu, da se jih tudi v času potrebnega oddiha ni mogel otresti. Veliko mi je zaupal o zunanji politiki, a naši pripravljenosti, o moči našega letalstva itd. »Mi smo zelo dobro pripravljeni!« Šele zdaj sem si upal vprašali: »Kako bo s Češko, kako z nami po zasedbi Avstrije?« Kekel je: »Za Čehe je zelo slabo. Povsod okoli imajo sovražnike, mi imamo to politiko, da smo dobri z vsemi sosedi. Nič se nam ni bati.« Kmalu se je pokazalo, kako je naprej gledal razvoj dogodkov. Tudi o notranji politiki ie zelo veliko povedal. Še to sem si ga upal vprašati, če ostanemo v vladi. »To je problematično,« je rekel. »Osebe 1 s» lahko tudi menjajo, pa to nič ne do.« Zdaj je skoraj v zadregi segel po svojo denarnico. »Za koliko ste prosili?« je vprašal. — »3000 din bi rabili za skioptikon, tukaj ne more- mo ničesar nuditi izobrazbe željnim ljudem.« Zelo težko mi je bilo to povedati, ker sem vedet, koliko prožnjikov ga nadleguje, Še težje mi je bilo, ko sem opazil pri njem resno zadrego, kajti samo 2 tisočaka je še imel. »Saj bom še dal,« je rekel, »kar pišite, boste dobili.« Prosil je še za domače klobase, ker bi rad dal na Veliko noč gostom celi »žegen«. Drugo že imam, le klobas na Vi jih pa meni najprej blagoslovite.« Takoj sem mu ustregel in gospodinja je dobila za klobase 100 din, mežnar pa tudi toliko, ker je prinesel blagoslovljeno vodo. Zdaj je zopet odhajal po samotnih stopnicah, kajti denarnica je bila prazna. Če se ne bi izpraznila, bi zavil gotovo mimo trgovine in otrok. Zahvaljeval sein se mu za obisk in prosil, naj še pride »Nn svidenje I« smo si zaklicali, toda do tega ni več prišlo Zelo žal mi je bilo, da se nisem s pomnil, da bi ga prosil, naj na praznik ma-šuje v tej Marijini cerkvi Gotovo bi se rad pri-• peljal iz Rogaške'Slatine, če bi le utegnil. KO si je naše društvo nabavilo skioptikon, sem mu to javil in se zopet zahvalil za podporo, prosil pa še. nisem. Šele letos bi ga zopet prosi,-j pri restavraciji Jelovškovih fresk. Delo bo slalo blizu sto tisoč dinarjev. Božja volja je pa bila. da se ga spo-. minjamo že med raznimi pri tistem oltarju, kjer je nekoč sam maševal in mu želimo mir in večno plačilo. Njega ne moremo več prositi, iskati bomo morali drugih dobrotnikov, da nas podprejo pri obnovitvi cerkve, v kateri je pastiroval tudi naš veliki, nepozabni voditelj. Na Sladki eori, 10. 'anuarja 1941, Stakne Andrej, župnik it&mce Koledar Nedelja, 12. januarja: 1 nedelja po razgla-Šenju Gospodovem; Sveta Družina; Alfred, opat; Ernest, škof. Ponedeljek, 13. januarja. Veronika Milanska, devica; Juta. vdova; Leoncij, škof. 35ip ob 12.04. Herschel napoveduje sneg in dež. Torek, (4. januarja: Hilarij, škof in cerkveni učenik; Feliks N-olski, spoznavalec, Makrina, sveta žena. Letopis 12. januarja 1519. 1. je umrl rimsko-nemški cesar Maksimilijan I. »zadnji vitez«, sledil 11111 jo Karel V„ vladar, v čigar državi ni sonce nikdar zatonilo. 12. januarja 1716. I. se je rodil pedagog Henrik 1'estalozzi. 12. januarja 1887. 1. je umrl v Gorici Fran Erjavec, slovenski pisatelj in sloveč prirodoslo-vec. Znano je njegovo odlično delo »Naše živali«. 12. januarja 1915. I. so merili Francozi in Nemci svoje moči v bitki pri Loissnu. Toda i eni i drugi so bi'i prešibki, da bi dosegli odločilen uspeli. To se je zgodilo šele dobra tri leta nato, ko so posegle v borbo tudi ameriške divizije. 13. januarja. 27. I. pr. Kr. je dobil G. J. C Oktavi jan naslov »Augustus«; s tem dnem začenjajo zgodovinarji dobo rimskega cesarstva, dasi dejansko prave republike ni več že od Cezarja sem. .13. januarja 1813. I. jo bila na madžarsko zahtevo prepoveduria uporaba imena »Ilir«, »ili-rizem« na Hrvatskem. Madžari so namreč upali zatreti ali vsaj zavreti narodni preporod, ki se začenja pri Hrvatih v sredi 30. let, do polne moči pa pride šele v 40, toda uspeha niso dosegli. 13. januarja 1882. I. je umrl v Trstu »apostol Istre« Juraj Dobrila, poreško-puljski in trža-ško-koprski škof. 13. januarja 1935. 1. se je po določilih versajske mirovne pogodbe vršilo ljudsko glasovanje 'v 1'osairju, narod se je skoraj soglasno odločil za priključitev k Nemčiji, le prav majhen odstotek prebivalstva je želel ostati v okviru Francije. Kovi grobovi ■J- V Ljubljani jo mirno v Gospodu zaspala gospa Katarina Černii, vdova po zastopniku Vzajemne zavarovalnice. Odšla je kmalu za svojim rajnim soprogom v večnost. Pogreb bo v ponedeljek, 13. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Hrvatski trg 4. na pokopališče k Svetemu Križu. — V 55. letu svojega življenja je umrl gospod Joie Plelko, mestni uslužbenec v pokoju. 1 Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne z Zal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. -J- V Ljubljani je umrl gospod Ivan Žagar. Togreb bo v ponedeljek ob pol treh popoldne z Žal, kapela sv, Janeza, na pokopališče k sv. Križu. -f- V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla gospa Jerica Cirnian, roj. Peternel, nad učiteljeva vdova, stara 72 let. Pogreb bo v ponedeljek ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Št. Vidu. t Na Jezici pri Ljubljani je po dolgem, mučnem trpljenju Bogu vdano umrla gdč. Ne-žika Stefancioza, upokojenka tobač. tovarne v Ljubljani. Pogreb blage pokojnice bo oanes popoldne na pokopališče sv. Jurija v Stožical + V Vnnnjih goricah je umrl gospod Valentin Erbcinik, trgovec in gostilničar, star šele 40 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 dopoldne na pokopališče pri Sv. Duhu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Prosvetno društvo v Radovljici je nakazalo mestni občini v Radovljici za zimsko pomoč najrevnejšim v spomin na našega pokojnega častnega predsednika in voditelja Slovencev dr. Antona Korošca znesek din 500. — Namesto venca na krsto umrlega ministra dr. Antona Korošca je naklonil g. dr. Franc Bratina, okrajni načelnik v Soboti, 300 din za občinske reveže. Notar g. Janko Ponebšek pa je v isti namen poklonil vsnki občini v soboškem okraju po 100 din za občinske reveže, skupaj torej 16 občinam 1600 din, — Mesto venca ob smrti g. Antona Kralja, zadružnega tajnika in dolgoletnega zaslužnega revizorja Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, je ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice poklonilo za zimsko pomoč mestne občine ljubljanske znesek 500 din. kolodvora. To delo bo končano še do poletja. V oktobru je bil pooaljšan električni vod na 740 metrov visoke Brezje, ki so najvišje ležeča vus v kamniški občini. Stroški za to napeljavo so znašali 85.600 din, h katerim je občina prispevala samo 9.000, meščanska korporacija pa 17.000 za zgradbo transformatorja. Interesenti iz. C>odiča so plačali 24.000 din. iz Brezja pa 35,000. V letošnjem letu bo izvedena elektrifikacija vasi Zduša, Podjelše in Gornje Mekinje. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem četrtem kosu z dne 11. januarja 1941 uredbo o spremembah in dopolnitvah zakoni o taksah, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o skupnem davku na poslovni promet, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni ekspioataciji, natančnejše določbe za izvrševanje uredbe o preskrbovalnih ustanovah, odločbo o zvišanju nadava (ažije) na zlato pri pobiranju carinskih davščin in popravek v odredbi o peki in prodaji kruha in peciva. Tt&zoc! OgL reg. S. Br. 700G/38 Darmol, sredstvo za odvaj'anje se cesto potvarja, Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. ^I^AiA*^ — Namesto venca na grob pokojne gospe Marije Škrbec, roj. Vivoda v Ložu pri Rakeku, je daroval gospod Franjo Krašovec iz Št. Vida pri Stični 120 din za občinske ubožce. Bog plačaj! — Lovski ples na Taboru v Ljubljani letos odpade zaradi resnih in težkih časov. Namesto tega je društveni odbor organiziral nabiralno akcijo za »Zeleni križ« in drugo pomoč potrebnim tovarišem, pa se priporoča plemenitim srcem. — Lovsko društvo, Ljubljana. Kino Kodeljevo te/. 41-64 wm Danes ob 14.30, 17.30, 20.30, jutri ob 20 Španske pesmi, plesi in gitaristi v prekrasnem in zanimivem filmu Gusarska simfonija Charles Collins, Steffi Duna Prclestno naravne barvo ter dva odlična karakterna igralca WAL- LACE BEERY in MICKEY ROONEY v filmu Veseli potepuhi 3 ure neprestanega smeha in izvrstne zabave — Veterinarski oddelek ministrstva za vojno in mornarico sprejme gojence v vojno veterinarsko in vojno podkovsko šolo v Belgradu. Podrobno obvestila se dobe pri najbližjem vojnem okrožju ali pri veterinarskem oddelku vojnega ministrstva, Darujte za starološkl »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki hoče ozdraviti naduho, pljučne in njim podobne bolezni, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlntan & Co, Berlin. 619 Miiggellstrasse 25/25a, ki posluje že več let in brezplačno pošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 5. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijefe Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. Danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri MINO SLOGA, i€l. 27-30 najmlajša in občinstvu najpriljubljenejša filmska umetnica bo očarala danes mladino in odrasle v odličnem in zabavnem filmu Nasmeh sreče Gibanje prebivalstva v letu 1940 Št. Peter pri Novem mestu. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 71 otrok. Torej pride na 1000 prebivalcev 37 rojstev. Umrlo jih je 27. Poročenih je bilo 9 parov, oklicanih pa 14. Lep življenjski jubilej krščanske matere Te dni proslavlja na svojem prijaznem domu v Depali vasi št. 9 pri Domžalah 70 letni jubilej svojega življenja gospa Elizabeta Sršen po domače Ilršova. Jubilantka je iz znane Dornikove rodbine v Mengšu ter bila poročena z uglednim pokojnim posestnikom Štefanom Sršenom iz Depale vasi in je v srečni zakonski zvezi imela 11 sinov, ki so bili skoraj vsi vojaki. Po prezgodnji smrti njenega moža. ki je usoda naložila težko breme in odgovorno skrb za številno družino. Ostalo ji je 8 sinov, za katere je z vso ljubeznijo krščanske matere skrbela in jih vzorno vzgojila v krščanskem duhu. Najstarejši sin Štefan je poročen v domači vasi, Karel izvršuje usnjarsko obrt v Spod. Domžalah, Janče in Miha sta čevljarja, doma so pa Skrbni materi v pomoč pri obsežnem gospodarstvu še Matija, Tone, Polde in Tine, ki je našim bralcem znan po svojih lepih vsakoletnih jaslicah. Že mnogo let je jubiiairtka zvesta naročnica "Domoljubni:, »Slovenca« ter drugih krščanskih listov, ki jih redno z zanimanjem čita, kakor tudi njena družina. — Zavedni slovenski materi naj Vsemogočni nakloni še mnogo srečnih let življenja! — V počastitev spomina na pok. dr. Antona Korošca je daroval g. ravn. I' rane Zupan z Bleda 100 din za revne otroke v Mladinskem zavetišču Vincencijeve konference v Zeleni jami v I.jubljnni. Oirori molijo tnkn zn dobrotnika kakor za blagega pokojnika. Bog povrnil % # %wlll iw i^tJlpli «^Ifliei RSf$ — Glavni odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok v Belgradu je dal natisniti Pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka, Postopek za zaščito in evakuacijo otrok. Omenjeni Pravilnik je žepnega formata in slane s poštnino din 6.50. Glavni odbor pa je izdal tudi priročnik s predavanji za prirejanje poučnih tečajev za prostovoljne sodelavce, ki jih prireja Jugoslovanska Unija za zaščito otrok. Ta priročnik obsega deset tiskanih pol in je pisan v srbohrvatskem jeziku. Cena 15 din. Naročila z nakazilom denarja naj se dostavijo na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Aleksandrova 4. — Vigrcd, ženski list se naroča pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova 8. — Velika tatvina cina. V tovarni Titan v Kamniku so neznani tatovi v petek zvečer ukradli kar 160 kg cina. Veliki plen so odnesli ne da bi kdo opazil. Škoda je velikanska, saj je bil cin vreden 32.000 din. Kupujte »Slovencev« koledar«! — Socialna gesta, šiftarjeva tovarna perila v Soboti je začasno ustavila obrat, ko je odšel lastnik g. Ludvik Šiftar na orožne vaje. Da s tem ne bi bilo prizadeto revno delavstvo, bodo najpotrebnejši njegovi nameščenci dobivali kot podporo polovico običajne mezde. — Veliko stanovanjsko hišo bo zidala so-I»oška občina v podaljšku Delavskega ooma na trgu kneza Koclja, Občina je dobila hipotekar-no posojilo do zneska dveh milijonov dinarjev od Pokojninskega zavoda, V zgradbi bo okrog KORTING znamka najboljše nemške kvalitete z 2Grand Prix najvišjim odlikovanjem Ako že kupite, potem najboljše Ime KttRTING radio jamči kvaliteto! Glavno zastopstvo ANTON BIRKE, HSHfft Brezobvezno predvajanje! V račun vzamemo vse tipe aparatov! — Popravljamo vse aparate hitro, dobro in poceni! 15 stanovanj, s čimer bo velika stiska za dobra stanovanju nekoliko omiljena. — Gospodarsko poslopje je pogorelo posest-nici Mariji Sapač v Novih Beznovcih v Prek-murju, Zaradi hudega mraza je bilo gašenje zelo težavno, ker je voda sproti zmrzovala. Škode je bilo 10.000 din. — Finančnega organa je žalil in pretepel Janez Trajbar iz Dolge vasi pri l3olnji Lendavi. Z bratom Josipom sta peljala na saneh sod vina in nista dovolila, da bi ga finančni organ pregledal. Josip je bil zaradi te zadeve že obsojen, zdaj pa je tudi Janez dobil 3 mesece zapora. — Za premožnega tihotapca se je izdajal Anton Dervarič iz Petan.jcev. Pred letom je bil pogojno izpuščen iz kazenskega zavoda, vendar pa mu delo ni aišalo, Potikal se je po Prekmur-ju in na razne načine izvabljal od lahkovernih ljudi. Po vaseh se je izdajal za premožnega tihotapca nn begu pred finančnimi organi. Za take vrste ljudi imajo prebivalci ob meji posebne vrste usmiljenje in so mu radi pomagali iz denarnih zadreg. Ko je bilo teh prevar le preveč, je Dervarič romal pred soboško okrožno sodišče, ki ga je obsodilo na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. — Ker je popravil orožni list je bil posestnik Adolf Kučan iz Martjancev v Prekmurju obsojen na 3 mesece strogega zapora. Za svojo enocevno lovsko puško je predložil orožni list za dvocevko, ki ga je pozneje sam popravil s tem, 3a je namesto dvocevka napisal enocevka. Prodom vezan||| spalnic in izvršim vsa mizarska dela solidno in poceni Venturini Ludvik mizarstvo Uriičev štradon 50, Ljubljana Zaloga pohištva Florijanska 81 Telefon 48-12 Ljubljana, 12. januarja Gledališče Drama: Nedelja, 12. jan. ob 15: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 13. jan.: Zaprto. — Torek, 14. januarja: Zaprto. (Gostovanje Drame v Celju: Romeo in Julija.) — Sreda, 15. jan.: Ugrabljene Sabinke. Red Sreda. Opera: Nedelja, 12. jan., ob 15: Angel z avtom. Mladinska opereta. Znižane cene od 30 dinarjev navzdol. Ob 20; Madame Rutterfly. Tzven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove in altistke Elze Karlovčeve. — Ponedeljek, 13. jan.: Zaprto. — Torek, 14. jan.: Sabska kraljica. Red Torek. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Radio Ljubljana Nedelja, 12. januarja: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Ruski sekstet — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Iz kvartetov (plošče) — 10.15 Koncert Radijskega orkestra — 11 Kvartet sester Stritarjevih, vmes plošče (poskočni napevi), pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.2 Nedeljski koncert' Radijskega orkestra — 17 Kmet. ura: Pomen mlekarske organizacije (g. ing. Erpič Jože) — 17.30 Prenos iz Belgrada: Koncert vojaške godbe — 19,30 Slovenska ura: Mežiška ovset. Po rokopisu Hanzeja Kuharja izvajajo mežiški rojaki — 21 Domač spored (Radijski orkester) —22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in zabavo (plošče). Ponedeljek, 13. januarja: Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Naši operni glasovi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila, objave — 17.30 Vesel spored Radijskega orkestra — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.30 Plošče — 18.40 Mesečni literarni pregled (g, prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) — 20 Plošče — 20.10 O. Župančič: Kupujte »Slovencev koledar« Stane le 28 dinarjev — Obsega pa 256 strani — V koledarju je tudi tri-barvna bakrotiskna slika »Goriške Marije«, slikarja Rika Debenjaka — To aktualno knjigo dobite v vseh knjigarnah, trafikah in naših podružnicah! — Surov napad. Žena upokojenega rudarja Marija Cvelbar, v št. Janžu na Dolenjskem, je v petek zvečer šla na dvorišče, kjer jo je nepričakovano neznanec večkrat udaril s sekiro po glavi. Vso v krvi jo je našel njen mož in jo spremil v soboto v ljubljansko bolnišnico. Komu naj bi veljal surovi napad, res niso mogli ugotoviti. 31- DRAŽBA KOŽ divjadi na velcsejmu 27. januarja 1941 Blago pošljite na naslov: „D1VJA KOŽA" — Ljubljana, Velesejem — Najcenejši električni tok imajo men' vsemi slovenskimi mesti prav gotovo v Kamniku. Kamniški odjemalci električnega toka plačajo za kilovatno uro snmo 1.75 din. Kljub nizki ceni toka pa je občinsko električno podjetje v preteklem letu preuredilo omrežje in zvišalo napetost od 110 na 220 voltov ter zgrudilo nov paralelni vod na vzhodni polovici mesta in šutne. Na zvišan je napetosti Čaka zdaj snmo še omrežje na zahodni polovici mesta, od Albrehta do Veronika Deseniška, tragedija. Izvajajo člani Nar. gledališča v Ljubljani — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Nedelja. 12. januarja: Belgrad: 20.40 Zabavni koncert — Solija: 21 Lahka in plesna glasba — Bukarešta 20 Zvočna igra 21.25 Plesna glasba — Italija II. 20.50 Pisaii koncert — Nemške postaje: 21.15 Koncert zabavne glasbe. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročilu v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedeljek, 13. januarja: Belgrad 20 Zvočna igra, 22 Pričakovanje novega leta — Sofija: 22 Plesna glasba — Anglija: 23.15 Plesna glasba — Italija II. 20.15 Pisan glasbeni spored — Nemške postaje: 23.15 Pisan koncert — Softens: Pisan koncert — Sottens: 20 Mandolinisti. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m); 19.10 Poročila y slovenščini ^ ,YUF (19.69 m): 0.30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Izseljenska akademija bo dne 26. januarja 1941 ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Akaaemija je dobrodelnega značaja in je čisti dobiček namenjen izključno naši izseljenski mladini v tujini. Sodelovala bo mladina ljubljanskih šol, ki bo s svojo pesmijo pokazala ljubezen do svojih rodnih bratov v tujini. Zato obisk te akademije toplo priporočamo. *Snegulčica in sedem škratov« na frančiškanskem odru. Danes ob 5 popoldne priredi prosveta Ljubljana-mesto v frančiškanski dvorani pravljično igro »Snegulčica in sedem škratov«. Ker vlada za igro veliko zanimanje. Vas vabimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji dopoldne od 10 naprej. Predavanja Ženski odsek Salezijanske prosvete Kodeljevo ima v torek svoje redno predavanje. Predaval bo g. Janko Grad. Meščanska šola na Viču bo priredila v nede-bino denarja, s tremi ključi na obročku in meščanske šole božično igro »Stanko in Lenčica«. Igra je zelo lepa; v njej nastopajo palčki in vile. Ker je čisti dobiček namenjen pomožni kuhinji na meščanski šoli ki oskrbuje 45. dijakom dnevno brezplačno kosilo, vabimo cenj. občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži te dobrodelne prireditve. Ženski odsek Šempetrske prosvete ima v ponedeljek, 13. t. m. ob 20 skioptično predavanje Quo vadiš — Kam greš?, slike iz življenja prvih kristjanov. Predaval bo g. kaplan Paulin. Angleško društvo v Ljubljani opozarja na predavanje o »\Valesu«, ki ga bode imel v ponedeljek 13. t. m. ob 18. uri v beli dvorani hotela Union profesor na Britanskem Institutu v Belgradu mr. Roberts. Sestanki Skupni obvezni sestanek za vse člane, mladce, naraščaj, članice, mladenke, gojenke F. O. in D. K, Kodeljevo, bo danes ob pol štirih popoldne v Mladinskem domu. Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja v Ljubljani javlja, da bo imelo svoj letni občni zbor v sredo, dne 15. t. m. ob 20 v dvorani gostilne Mrak, Cesta 29. oktobra. Vsi člani in tudi nečlani iz Posavja se vabijo, da se občnega zbora udeleže. Kino Kino Vič predvaja danes ob 4., 6. in 8. uri zvečer senzacionalni velefilm: »Junaki divjega zapada«. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne — v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: ntr. Bakarčič. Sv Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20, in mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Zgubila se je lakasta denarnica z manjšo vsebino denarja, s tremi ključi na obročku in ma-daljonček s kipom Matere božje. Zgubila se je na trgu do Zmajskega mostu okoli 12. Pošten najditelj se naproša, naj odda denarnico upravi »Slovenca«, denar si lahko obdrži. Denarnica z manjšo vsoto denarja in avto-matskim listkom ie bila najdena v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Kdor jo pogreša, naj se oglasi v frančiškanski zakristiji, Marijin trg 4. Zgubila sem zlato zapestnico od kina Matice do Hradeckega ceste. Je rodbinski spomin. Poštenega najditelja prosim ako jo vrne proti nagradi, Naslov: M. Zupančič, Hradeckega 48. Ljubljanska bolnišnica v minulem letu Iz rekorda v rekord - Kdaj bo urejen kirurgični oddelek? Najhujša in najbolj boleča točka vsega našega zdravstvenega skrbstva v Sloveniji je prav gotovo ljubljanska splošna bolnišnica, ki je poleg ženske bolnišnice v Ljubljani in poleg umobolnic in zdravilišča v Topolščici v območju Slovenije v državni upravi. Vse druge bolniške ustanove so, hvala Bogu, pod upravo naše banovine, ki se v polni meri zaveda važnosti zdravstvenega skrbstva in tej važnosti odgovarjajoče svojim bolniškim ustanovam tudi naklanja zadostna in primerna denarna sredstva. Zato smo prišli v Sloveniji v položaj, da so banovinske bolniške ustanove, v glavnem bolnišnice, mnogo boljše opremljene in z vsem oskrbljene ne glede na to, da tudi pravočasno dobivajo potrebne prizidke ali celo ogromne nove paviljone, če je to potrebno. Razmestitev banovinskih bolnišnic po najvažnejših mestih v Sloveniji, razen v Ljubljani, kaže, da je banovina dobila v svojo upravo na prvi pogled manj pomembne bolniške ustanove, medtem ko so najvažnejše, lahko rečemo osrednje in ljubljanske ostale pod državno upravo. Razvoj časa pa je ustvaril v resnici nevzdržno stanje, ki ga lahko na kratko označimo takole: banovinske bolnišnice so manjše bolnišnice in se vanje zatekajo bolniki v splošnem le iz odrejenih okolišev, ne pa iz vse Slovenije. Kljub temu so banovinske bolnišnice neprimerno boljše in lepše urejene, kakor pa državne. Najslabše pa se godi najbolj vačnemu driavnemu zdravstvenemu zavodu v Sloveniji, splošni bolnišnici v Ljubljani. Ker ne spada pod upravo banovine, banovina zavodu ne more pomagati nič drugega, kakor kvečjemu toliko, da zanj zastavl ja dobro besedo pri pristojnih činiteljih v Belgradu. Vsako leto več bolnikov Nobena banovinska bolnišnica se po številu sprejetih bolnikov ne more primerjati s splošno bolnišnico v Ljubljani, ki zadnja leta leto za letom dosledno sama sebi pobija rekorde pri številu sprejetih bolnikov. Koliko črnila je že poteklo, koliko akcij je bilo že začetih in vendar se vprašanje splošne bolnišnice v Ljubljani še ni vidno premaknilo. Naj govore številke: leta 1930 je bilo v bolnišnico sprejetih 18.643 bolnikov. Naslednja lela je naval bolnikov naraščal in lela 1935 je bilo sprejetih že 26.427 bolnikov, leta 1936 že 28.959, leta 1937 skoraj 2000 več, namreč 30.985, lela 1938 je število zopet naraslo na 31.319, leta 1939 je poskočilo kar za 3000 na 34.500 in lela 1940 zopet za dobrih 1000 na 35.600. Ta zadnji rekord je bolnišnica dosegla v istih prostorih kot jih je imela pred desetimi leti, ko je bilo število bolnikov skoraj za polovico manjše. Ta rekord je dosegla tudi skoraj s prav tako velikim številom postelj, ki jih ima vsega skupaj 950. Ce preračunamo, koliko bolnikov pride na eno posteljo v teku leta, vidimo, da se na eni in isti postelji mora povprečno izmenjati 38 bolnikov. Na posameznega bolnika odpade torej po 10 dni, pri čemer moramo računati, da že v gorsko posteljo, ki jo zapusti bolnik, polože takoj drugega. To obupno razmerje bi seveda veljalo, Če bi bili vsi oddelki enakomerno obremenjeni. Temu seveda ni tako in je za pregled stiske v splošni bolnišnici v Ljubljani nadvse poučna tudi statistika razdelitve bolnikov po posameznih oddelkih. Ubogi kirurgični oddelek Kakbr znano, je najbolj obremenjen kirurgični oddelek splošne bolnišnice. Deli se na dva oddelka: v prvi kirurgični oddelek, ki ga vodi kirurg dr. Robert Blumauer, in na drugi kirurgični oddelek, ki ga vodi kot vršilec dolžnosti šefa dr. Vladimir Guzelj. Oba oddelka sta sprejela lani 17.139 bolnikov. Od tega prvi kirurgitni oddelek 9684, drugi pa 7455. Če pogledamo celotno število sprejetih bolnikov, vidimo, da je kirurgični oddelek prevzel skoraj polovico vseh bolnikov, ki so se zatekli v ljubljansko bolnišnico. Seveda pa nima kirurgični oddelek polovico vseh postelj ali polovico vseh prostorov, ki bi mu po tej ogromni številki pripadali. Ker jih nima, si na oddelku pomagajo drugače Po dva bolnika ležita v eni postelji, v ugodnejših primerih po trije na dveh posteljah, poleg tega pa v bolniških dvoranah na večer postavijo še vse polno nosil in polože po tleh žimnice, kamor se vležejo na počitek vsi tisti bolniki, ki čez dan za silo še lahko posedajo po drugih zasedenih posteljah. Novi kirurgični paviljon, ki so ga začeli zidati leta 1936, je popolnoma dograjen, manjka mu le še oprema. In do zadnjega časa je manjkalo za to opremo po proračunu iz jeseni tudi 785.000 din. Prav te dni je podpisal finančni minister dr Šutej odlok, s katerim je odobren socialnemu ministru za kirurgični paviljon zahtevani kredit, poleg tega pa je odobril še tudi številne druge kredite za vzdrževanje ostalih bolniških državnih ustanov v Sloveniji. Tragično pri vsem tem je le to, da kirurgičnemu paviljonu sedaj tudi ta vsota ne bo več zadoščala. Od jeseni se je namreč vse toliko podražilo, da tudi stari proračun, na podlagi katerega je bil odobren kredit 785.000 din, ne drii več. Upamo, da bodo vsi prizadeti činitelji pri nas storili vse potrebno, da bo tudi primanjkljaj, ki bo nastal zaradi zvišanja cen, čim hitreje pokrit in da ne bo morda manjkajočih 100.000 din vzrok, da bi se izročitev kirurgičnega paviljona svojemu namenu zavlekla morda zopet v prihodnje novo leto Če trdimo kaj takega, naj nam bo oproščeno. Izkušnje zadnjih let so namreč pokazale prav pri kirurgičnein paviljonu nerazumljive in neodpustljive malomarnosti, o kaftjrih smo že večkrat pisali. Drugi oddelki Drugi oddelek ljubljanske splošne bolnišnice, ki sprejme na leto največ bolnikov, je interni. Ta jih je sprejel 5147. Naslednja dva oddelka sta sprejela enako število bolnikov, namreč okulistični, ki oiihaja letos 50 letnico in dermatološki. Oba sta sprejela po 3879 bolnikov. Hud naval je doživela otroška bolnišnica, v katero se je zateklo 2285 otrok. Naslednji oddelek je ortološki z 2229 bolniki. Nato pride infekcijski z 1662 bolniki. Ta oddelek je lani sprejel skoraj za 1000 bolnikov več kakor prejšnja lela. Največ je k temu pripomogla pro-slula meningitis, ki lani ni samo vrgla velikega števila bolnikov v posteljo, ampak premnoge tudi v prerani grob. Oddelek za pljučne bolezni jo imel 1090 bolnikov, najmanj bolnikov pa je sprejel nevrološki oddelek, namreč 818. Medtem ko je bilo v bolnišnico sprejetih lani le 35.GOO bolnikov, je bilo po navedenih številkah na posamezne oddelke sprejetih letos 1335 bolnikov več, tako da so vsi oddelki skupno v teku leta sprejeli 36.935 bolnikov. Ta povečana številka nastane zaradi tega, ker je bilo prav 1335 bolnikov v teku leta premeščenih iz enega oddelka na drugi. Lepi uspehi Razveseljivo za zdravstvene uspehe bolnišnice je pri vseh drugih žalostnih razmerah samo eno, namreč majhno število v bolnišnici umrlih bolnikov. Lani jih je umrlo v bolnišnici le 613, to je komaj 1.7% sprejetih bolnikov. Na eni strani kaže ta številka, da kljub groznemu navalu in preobremenitvi store zdravniki in zdravniško osebje vse, kar le morejo, cla pomagajo bolnikom. Na drugi strani pa se trudi tudi uprava, da bolnike, katerim ni pomoči, še žive odpošljejo nazaj na njih dom, s čemer je ustreženo tako bolnikom, kakor pa tudi svojcem, ki imajo mnogo rajši bolnika pred smrtjo doma. Ko kot kronisti opisujemo težave splošne bolnišnice v Ljubljani v lanslieiii letu, upamo, da nam je pripadla ta žalostna naloga zadnjič. Ne upamo si misliti, da ne bi bilo mogoče vsaj že v nekaj mesecih urediti novega kirurgičnega paviljona za sprejem bolnikov, s čemer bi bila najhujša stiska naše bolnišnice odpravljena. Zavedamo se, da s tem delo v bolnišnici ne bo zmanjšano, ampak še povečano. Marsikaterega bolnika ne bo treba več odsloviti in bo zato število sprejetih bolnikov v letošnjem letu še mnogo večje. Toda to skromno razširjenje bo omogočilo bolnikom vsaj dostojno življenje v glavni bolnišnici Slovenije, zdravnikom in osebju pa uspešnejše človekoljubno delo za zdravje vsega našega ljudstva. Da bi tako bilo, želimo splošni bolnišnici za novo leto! Ne samo kot zdravilna voda »ampm^tud' __za mešanje t vinom in sadnimi sokovi je Rogaška Tenipel mi neralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov. Jegličev akademski dom Dne 20. decembra 1940 je na rednem občnem zboru podajalo račune društvo Jegličevega akademskega doma. Društvo se je oglašalo v javnosti le zelo obzirno, zakaj veliki dogodki zadnjega leta so doneli tako mogočno tudi po naših krajih, da se je bilo bati, da bi utonil vsak klic, vsi načrti in prošnje za njih uresničenje. S tem pa seveda še ni rečeno, da društvo v tem letu ni delalo. Nasprotno, bilo je zelo delovno in napravilo veliko novega, zato čuti dolžnost, da sporoči to tudi vsem, ki so pri delu pomagali in se upravičeno vprašujejo, Icako se gospodari z njihovimi darovi. Ko se je pred štirimi leti začela akcija za postavitev Jegličevega akademskega doma (JAD), se je odbor dobro zavedal težav, ki so združene s takim načrtom, zakaj nabrati nekaj milijonov med malim slovenskim narodom, ki naj hkrati postavi še Slovenski dom in obe bogoslovni semenišči (mariborsko in ljubljansko), ni lahka stvar. Kljub temu se je odbor lotil dela z velikim zaupanjem in vero v uspeh. Našli smo razumevanje v vseh plasteh naše javnosti; podprle so nas oblasti, zlasti nekatere občine so nam pomagale z veliko uvidevnostjo, med njimi posebno ljubljanska in mariborska; podprla so nas mnoga gospodarska podjetja in ustanove (naj omenimo posebej Mestno hranilnico ljubljansko), nekatera industrijska podjetja (posebej omenjamo g. Hutterj=i v Mariboru z darom 50.000 din), organizacije in posamezniki. Tako smo zbrali do začetka 1940 v denarju in blagu blizu milijona. Tedaj so se začele nove težave. Kupna moč nabrane vsote je bila zmeraj manjša, treba jo je bilo zavarovati, da ne propade. Začeli smo misliti na nakup hiše in spomladi 1940 kupili staro patricijsko hišo Pongratzov (Novi trg 4) na vogalu Gosposko ulice in Novega trga. Hiša je v Gosposki ulici dolga 32 m, na Novem tegu 16 m; zidana je v tri nadstropja, je trdna in prostorna hiša s svetlimi in velikimi prostori, zlasti v I. in tMMKM»»»MMM<*M>»M» Pet let dela Kmečke zveze Naša največja slovenska stanovska organizacija je praznovala dne 22. decembra v preteklem letu zanimivo petletnico. Naša Kmečka zveza je sicer že mnogo starejša po petih letih prave ustanovitve svojega dela, toda v letu 1930 je bila prvotna organizacija Kmečke zveze razpuščena in nova Kmečka zveza je zopet začela delovati z letom 1935, ko so se razmere pri vodstvu državne politike tako izpremenile, da so pravi zastopniki slovenskega naroda posegli v razvoj dogodkov naše domače in skupne državne politike. Takoj po nastopu nove vlade v letu 1935 je bila obnovljena Kmečka zveza in popolnoma preosnovana na novih temeljih. Pravila so poudarila nepolitičnost organizacije, podčrtala pa v tej velevažni slovenski organizaciji smisel za stanovsko in strokovno vzgojo ter borbo za gospodarski dobrobit slovenskega kmečkega ljudstva. Pomembno delo Kmečke zveze Ko se je Kmečka zveza pred petimi leti obnovila, razmere za uspešno stanovsko in prosvetno delo pač niso bile preveč ugodne. Gospodarska stiska je bila tedaj pri nas na višku in je najbolj tepla ravno našega slovenskega kmeta. V tistih časih je bil naš kmet brez prave organizacije, ki bi se zanj borila, ga zastopala in mu pomagala. Zato so naši kmečki ljudje obnovitev Kmečke zveze na novih temeljih z navdušenjem pozdravili in se pridno lotili dela pri organizaciji številnih podružnic po Sloveniji. Delo je tako lepo napredovalo, da je bilo v nekaj mesecih ustanovljenih že mnogo krajevnih Kmečkih zvez v vseh večjih občinah. Posamezne krajevne edinice so se ustanavljale potem še ves čas in vse do danes, ko šteje Kmečka zveza 325 osnovnih edinic za področja občin ali pa župnij. V teh edinicah je organiziranih okoli 80.000 slovenskega kmečkega ljudstva. Kmečka zveza se je pri svojem delu takoj lotila raznih vprašanj, ki so bila najbolj pereča in so skušala našemu kmetu najbolj pomagati. Vsa ta dela je deloma opravljala samostojno ali pa je podpirala akcijo drugih zavodov in ustanov. Najbolj pereča vprašanja, ki jih je obravnavala, so bilo: ureditev vprašanja naših denarnih zavodov, ureditev vprašanja kmečkih dolgov, ustanovitev povsem tako, kakor je to predlagala Kmečka zveza. Toda že po enem letu velikega prizadevanja je bila ustanovljena Kmetijska zbornica, v letu 1940 pa se je uredilo tudi vprašanje blagovnega zadružništva in sicer na ta način, da so se vse zadruge povezale z Gospodarsko zvezo. Kmečka zveza je tudi proučevala vprašanje o kmečkem socialnem zavarovanju, in sicer z ustanovitvijo lastnega denarnega zavoda in lastnega glasila. Prvo vprašanje se še proučuje, »Posojilnica Kmečke zvezec pa posluje že od 1. avgusta 1940. Kmečko stanovsko glasilo »Orače stopa dejansko letos že v četrto leto, dasi je bil po arugem letniku preosnovan. Ko je bila ustanovljena Kmetijska zbornica, se je tam še bolj načrtno in uspešno urejevalo vse, kar zanima kmečki stan. Kmečka zveza pa je to delo z vsemi silami podpirala in je tudi dosegla mnogo uspehov, dočim se za druge zakonske predloge ali pravilnike borba še nadaljuje. Skrb za kmečko prosveto Kmečka zveza skrbi za duhovni in kulturni napredek našega kmečkega stanu. V Kmečki zvezi deluje poseben odsek, ki skrbi za kmečko mladino in za njeno usmerjenost. To delo opravlja Mladinska kmečka zveza. Svoje članstvo pa izobražuje Kmečka zveza tudi s številnimi strokovnimi, voditeljskimi in odborniškimi tečaji. Na vseh teh tečajih skrbi Kmečka zveza za strokovno in stanovsko vzgojo svojih članov ter je na tem polju dosegla že lepe uspehe. Najbolj pa pospešuje kmečko prosvetno delo glasilo Kmetijske zbornice, mesečnik »Orače. To glasilo stopa sedaj pri Kmetijski zbornici v drugo leto, pa se je s prvim letnikom zelo lepo uveljavilo in 6e zboljševalo od številke do številke. Mesečnik objavlja najraznovrstnejše članke z vsfih področij kmetijstva samega, prav tako pa pospešuje dvig stanovske izobrazbe ter širi razgledanost po vseh poljih sodobnega kmečkega udejstvovanja. Z dosedanjim delom je Kmečka zveza dokazala. da se da s strumnim, enotnim in disciolini-ranim nastopom doseči za celoto ali za ves stan marsikaj, kar je za posameznika nemogoče. Kmečka zveza se zaveda, da je treba urediti še mnogo vprašanj, članstvo Kmečke zveze pa naj sode- _________ . . .......luje v še večji meri kot doslej pri organiziranem kmetijske zbornice in ureditev blagovnega za- | delu, h kateremu naj pristopijo še ostali kmetje, družništva. Prvi dve vprašanji nista bili urejeni I pa uspehi ne bodo izostali II. nadstropju; pritličje je včasih služilo za gospodarske prostore, a bi se dalo predelati za večje skupne sobe in skladišča. Hiša je po mnenju strokovnjakov vredna denarja, ki ga je odbor vložil vanjo. Pri tej priložnosti pa moramo posebej omeniti pomoč in naklonjenost g. župana dr. J. Adle-šiča in plemenito razumevanje g. gen. ravnatelja K. Ceča, ki sta odboru omogočila, da je vso kupčijo srečno zaključil brez dolga in še dobil nekaj denarja za opravo II. nadstropja. Da JAD pokaže hvaležnost za njuno pomoč, ju je na občnem zboru izvolil za svoja prva častna člana. Z nakupom hiše je stal odbor pred novim delom in novimi vprašanji. Ker se je II. nadstropje kmalu po nakupu izpraznilo, je odbor sklenil, da ga takoj uporabi za društvene namene, da sprejme že jeseni 1940 nekaj akademikov na stanovanje. Zalo je bilo treba z vso naglico poskrbeti za skromno opravo in oskrbo doma. Hiša seveda ni zidana za .dijaška stanovanja, nasprotno, sobe v I. in II. nadstropju so zelo prostorne in visoke, a tudi zelo tople, ker je zidovje zelo trdno. Zato ni kazalo kakor koli prezidavati prostorov, v vogalni večji sobi je bila prirejena skupna učilnica, v dveh drugih pa za iste dijake skupni spalnici; po nekaterih manjših sobah pa naj bi stanovala po dva dij«ka skupaj. Tako je odbor lahko sprejel preteklo jesen 25 akademikov na stanovanje. Čeprav je oglasil svoje prostore šele tik pred začetkom šolskega leta, čeprav v za silo pripravljenem stanovanju akademiki niso mogli računati na kakšne posebne udobnosti, jih je vendarle prosilo za 25 mest kar nad 50, po večini samih res podpore potrebnih. Ob teh prošnjah je odbor šele prav spoznal, kako neobhodno potreben je dom katoliškim akademikom. Za sprejemanje se je odbor postavil na stališče, kakršno jo zavzemal ves čas svojega dela: dom je namenjen slovenskim akademikom, ki so po mišljenju in življenju katoliški; drugi vidik pa sta potrebnost in pridnost. Odbor je po teh vidikih reševal prošnje in hotel s tem poudariti, da mora JAD od prvih početkov služiti tistim namenom, ki jih je veliki vladika Jeglič zmeraj zasledoval v svojem življenju. Pri vsem tem je odbor skrbno pazil, da je izločil ozir na medsebojna trenja, zakaj dom mora služiti mirnemu delu, da se akademiki zares usposobijo za delo v poklicu. Zato je vsak očitek, vsak strah, da je odbor v službi te ali one struje, popolnoma neupravičen. Prve prošnje akademikov so odboru pokazale, kako nujno potrebno je, da poskrbimo za mlado ljudi. Mnogi izmed njih nimajo res ničesar in bi brez javne podpore ne mogli študirati; drugim bi bil študij tako otežkočen, da bi si kvarili zdravje in slabili svojo pripravo za kasnejši poklic. Vse to prav gotovo ne more koristiti narodu in državi. Ce se mlad človek šola v takih bridkostih, v takem pomanjkanju slanovanjskih in preliranjevalnih možnosti, ni čudno, če se mu nabere sovražnost do družbe v srcu, če zamrzi ves obstoječi družabni red. Iz prošenj gleda mnogokrat taka beda, da se človek le vprašuje, kako je mogoče, da na vse to tako malokdaj mislimo, kako da vsemu temu že davno nismo odpomogli. Ce tak dijak trka za podporo, prosi pomoči in najde povsod samo nerazumevanje, mar ni čudno, če zdvomi nad iskrenostjo vsega govorjenja o krščanski ljubezni? In vendar je med temi potrebnimi mnogo odličnih dijakov, da bi bilo gotovo škoda, ko ne bi mogli dokončati svojih študij. Mnogokrat se oglašajo akademiki, ki imajo doma kopo nepreskrbljenin bratov in sester. Ali ne čutite, kako je takega akademika sram, da bi zajedal dom in dušil brate in sestre s svojim študijem? Rad bi se čim prej in čim bolj osamosvojil; plemenito je tako hotenje, saj raste iz razumevanja družine, a kako, če ni priložnosti za poceni in zdravo stanovanje, če nima pri skrbi za življenje časa za resen študij. Podpora takemu dijaku je podpora številni družini, če nam je torej res kaj na tem, da take družine podpremo, oskr- '»ti 3. (R 22565 oif 18 »l« I9«bi bitno možnost osamosvojitve njih starejšim otrokom. Če je vse govorjenje o družini in skrbi zanjo kaj več ko lepa beseda, pomagajmo jim a tem, da omogočimo njihovim otrokom poceni stanovanje, poceni hrano, da se pribojujejo do kruha. Skrb za družino sega torej tudi na to polje, s podporo JAD-u rešujemo tudi vprašanje številno družino. Jegličev akademski dom ima za prihodnje leto veliko potreb in delo zanj še davno ni končano. Najprej mora odbor misliti na popravo hiše in nje prireditev, da bo kar najbolje ustrezala društvenemu namenu. Treba bo še oprave za dve nadstropji in pritličje, treba bo postelj, odej, posteljnine, treba bo prezidavati in beliti, zlasti v pritličju bo veliko dela. Za vse to bo treba zlasti ob sedanji draginji veliko denarja, če hočemo, da bomo jeseni lahko uporabili vso hišo za njene namene. Če bo vse pripravljeno, bi lahko sprejela hiša pod streho 60 do 70 akademikov. Pa tudi potem še ne bo končana akcija za JAD. Poleg kupljene hiše v Gosposki ulici smo dobili tudi še nekaj nezazidanega prostora. Tod moramo Simprej postaviti novo poslopje, zidano nalašč za dijaška stanovanja. Tu bi spravili pod streho zopet kakih 70 akademikov. Tako bi bilo vsaj za silo poskrbljeno za zdrava in poceni stanovanja. Samo za silo, pravim, zakaj potrebovali bi prostorov za 300 akademikov. Vse to so torej še težke nalogo, ki čakajo novi odbor. Zato Be pa obrača na vso javnost, naj z razumevanjem, zaupanjem in radodarnostjo gleda na našo akcijo. Vse dosedanje delo društva jasno kaže, da je delalo z veliko požrtvovalnostjo in tudi gospodarsko previdnostjo, zato ste lahko trdno prepričani, da bo novi odbor naprej zasledoval društveni namen z enako vnemo in vestnostjo. V tej dobi, ko se spominjamo vseh potrebnih in bednih, ko zbiramo za zimsko pomoč, pomislimo, da je tudi akademik med tistimi, ki zmrzuje po nezaiturjenih podstrešnicab, ki se ubija z in-štrukcijami in se ponižuje za kos kruha od vrat do vrat. Skrb za JAD je prav gotovo zelo pomembna veja zimske pomoči, ne tista, ki sega iz roke v usta, marveč tista, ki rešuje mlade ljudi bede za cele rodove. Zato se v teh mesecih spominjajnio tudi Jegličevega akademskega doma in darujmo zanj po najboljših močeh! Občine naj pri svojih proračunih mislijo nanj — s tem podpirajo zlasti kmečke in delavske občine svoje občane, Bvoje družine, svoje ljudil Spomnijo naj Be JAD-a vse gospodarske in denarne ustanove in naj mu naklonijo podporo tudi v novem letu 19411 Spominjajo naj se JAD-a vsi zasebniki in naj se zavedajo svoje narodne dolžnosti do svoje mladine! Vsem, ki so za JAD doslej darovali, se ob tej priložnosti odbor prav iz srca zahvaljuje, hkrati pa prosi, da se spominjate doma tudi naprej, da pridobivate JAD-u zmeraj novih podpornikov in da-rovalcevl Prav posebej pa se obračamo na vse slovensko izobraženstvo, da so JAD-a spominja z darovi tudi v novem letul • Upravni odbor: Fr. S. Finžgar, predsednik; univ. prof. dr. Jan. Fabijan, podpredsednik; prof. J. Šolar, tajnik 1.; akad. Ludv. Leskovar, tajnik II.; sodni pripr. L. Ločniškar, blagajnik; odbornika: ravn. dr M. Božič in univ. prof. dr. A. Gosar. Nadzorni odbor: gimn. direktor J. Ovsenek, gen. ravnatelj dr. fv. Slokar. preds. PREVOD-a Franc Snoj, kanonik dr. Gr. Pečjak, komt. Val Učak. V spomin f Tonetu Lindnerju V petek, 3. t m. je, kakor smo že poročali, v ljubljanski bolnišnici nepričakovano umrl za posledicami na videz malenkostne jioškodbe na roki, ki jo je utrpel na Silvestrovo pri žaganju drv, znani litijski mesar in gostilničar g. Tone Lindner, v najlepši moški dobi 50 let. Kar nismo mogli verjeti, da je Tone tako na hitro, brez slovesa odšel od nas med ranjko. Ne samo zato, ker je bila njegova markantna osebnost kos litijske originalnosti, marveč zlasti zato; ker je bil Tone kot mož-poštenjak in dobričina vsestransko priljubljen. Iz skromnih razmer je vzrastel, dal pa mu je Bog krepko postavo in junaško srce. Izučil se je mesarske obrti, nato pa pretolkel s svetovno vojno vred nad 7 let nepretrgano vojaške službe. Praznih rok si je začel ustvarjati svoj dom. Izbral si je odlično družico go. Pepco, ki mu je zares podpirala tri hišne vogale. Z delavnimi rokami sta si ustanovila lepo domačijo z mesarsko in go-sitlničarsko obrtjo, ki je med najbolj uglednimi in obiskanfmi v Litiji. Bil je ponosen na ta svoj življenjski uspeh, češ: »Veliko sem se mučil in boril, toda moji žulji niso bili zaman! Nekaj sem le napravil!« Drugi njegov ponos je bil — gasilski kroj. Saj je bil ves čas aktiven gasilski član. dalj časa poveljnik, nato predsednik in končno je bil izvoljen še za častnega predsednika. Pod navidez raskavo skorjo je bilo dobrodušno in pošteno srce. Kadar se je s svojimi gosti ob časi pristnega cvička posebno razživel, mu je srce zaigralo v pesmi: »En starček je živel!« Ni bil sicer pevec, ali ta pesem je bila njegova. Ko premišljamo, kako nepričakovano izginjajo v večnost tipični litijski možje, se nam obuja spomin na lani tragično umrlega Tonetovega najboljšega gasilskega tovariša in velikega prijatelja blagopokojnega g. Emila Koprivnikarja. Če si po človeško predstavimo enostranski svet. bi rekli, da je Emil dobrodušno nasmejan tamkaj sprejel svojega prijatelja: »No — Tone. ali si prišel za nami? Nam boš zapel .Starčka'!« V nedeljo 5. t. m. smo Toneta pokopali. Poleg njegovih žalujočih domačih in sorodnikov so ga spremili na zadnji poti močna četa gasilcev, zastopniki Gasilske župe, raznih stanovskih in drugih korporacij, nebroj znancev in prijateljev od blizu in daleč. Na grobu sta se od rajnkega s toplimi besedami poslovila župan g. Leblriger in predsednik gasilske čete g. mr. ph. Brilli Darko. Lindnerju Tonetu bo ostal svetel spomin med namif Vsak IJubljantan, meščan in okolia bomo vendar tudi mi svoje povedali. Resnica je, da se je v noči od 2. do 3. januarja vrgla v mrzle valove deroče Save skrbna' družinska mati Frančiška Buršič. Spomladi je živčno zelo nevarno zbolela. Poskušala je celo samomor, kar pa so njeni domači še pravočasno preprečili. Rada se je v tem času zglasila pri domačem duhovniku in kakor je sama izjavila, našla končno notranji mir. Že smo se veselili, da je dobra gospa popolnoma ozdravela, ko se je razvedelo da se ji je zdravje zopet močno poslabšalo. V petek zjutraj nas je pa pretresla žalostna novica, da si je končala trpljenja polno življenje. — »Jutro« z dne 4. januarja pa poroča, da je bila »povsem zadovoljna do začetka novembra, ko so imeli na Vidmu misijon, katerega se je vedno udeleževala Sosedje, kakor tudi mož, pravijo, da se je takrat popolnoma spremenila ter je samo tožila, kako velika grešnica je, da ni za nobeno rabo in da ji ni več živeti. Dasi jo je mož s prijatelji vedno tolažil in miril, vendar je obupala in se prezgodaj poslovila od sveta in od nesrečnih svojih dragih.« — desnici na ljubo pa bodi povedano tole: Tukajšnji misijon ni na nikogar slabo vplival Tudi nanjo ne. Prav nasprotno! Tudi mi bi lahko govorili o vzrokih, ki so neugodno vplivali na njeno zdravstveno stanje, pa ob tem tako žalostnem dejstvu rajši molčimo. Dobro smo poznali nadvse plemenito dušo rajne, njeno življensko trnjevo pot, zato samo rečemo: »Bos ji daj večni mir ter obriši solze nepreskrbljenim sirotam'« Ko smo čitali »Jutrovo« poročilo, smo se spomnili senzacionalnih poročil o umoru farovške kuharice v Javorju pri Ljubljani in o ubosem nedolžnem župniku. Ponavljamo one znane besede: Le blatite. nekaj bo že ostalol Fantje, v nedeljo gremo v Sholjo Loko Danes je na škofjeloških smučiščih generalka za smučarsko prvenstvo ZFO v alpski kombinaciji. To pot se bo prvič zgodilo, da na prvenstvene tekme ne bo treba rti v skrajni kot Gorenjske. Tekmovanje na obronkih škofjeloških hribov bo imelo predvsem to za posledico, da se nas bo, po zanimanju sodeč, zbralo rekordno število tekmovalcev. Vsak bo rad pohitel v Škofjo Loko. Se trdi Gorenjci so veseli, da bodo mogli za trenutek zapustiti svoje sicer priznane, a tudi »zgubljene« terene in se s fanti iz ostalih pokrajin pomeriti na novem, doslej nepoznanem smučarskem torišču. Kako se pa tudi Skofjeločani veselijo, ko bodo mogli enkrat na lastne oči, v neposredni bližini svojih domov, opazovati drzne spuste in sprelne okrete teh pravih alpinskih smučarjev. Najbolj sem vesel tega, ker se bomo drugorazredni tekmovalci, ali po domače povedano »smučarska raja«, srečali in kosali na varnem smučišču. Zakaj Martančeva planina je pobočje, čez katero se lahko vsakdo brez skrbi zapraši in se mu ne more nič hujšega primeriti, kakor da se kotali po mehkem snegu. Druga dobra stran tega smuka je pa v tem, da bomo prišli na start popolnoma spočiti. Tekmovanje nas pa tudi ne bo utrudilo, ker je proga kratka in z majhno višinsko razliko. Z eno besedo, kakor nalašč za novince. Zatorej, bratje Ljubljančani, Dolenjci, Notranjci, Zasavci in Štajerci: na svidenje danes teden v Škofji Loki na »junaškem mejdanu«! Tekmovalec II. razreda Križe na Gorenjskem Tudi letos smo priredili šolsko božičnico. Spričo neugodnih razmer in vedno številnejših dajatev na vse strani so bili predznaki za nabiralno akcijo slabi. Kljub temu je akcija proti pričakovanju razmeroma dobro uspela. Prvi delež je dala šolska mladina sama z lepim dohodkom od proslave državnega praznika. Nato je prva priskočila na pomoč Protituberkulozna liga v Križah z zneskom 3000 din in 55 m raznega blaga. Lep dar je prispevala tudi banska uprava, ki je poslala 31 m blaga. Ostalo so darovali zasebniki, katere je učiteljstvo večinoma osebno obiskalo in s tem pokazalo dejansko ljubezen do ubogih otrok. Obdaro-vanih je bilo 84 otrok in je bilo med nje razdeljeno 83 m blaga za obleko, 67 m blaga za perilo, 14 parov čevljev, 4 pare copat, 4 pare nogavic in 4 čepice. Da je bil dosežen tolikšen uspeh, ki za sedanje razmere ni slab, se imamo zahvaliti plemenitim darovalcem, ki jih zaradi manjšega števila lahko imenujemo; razen že omenjenih: PEKO, Predilnica, baron Bom in TRIO v Tržiču; v Križah pa Kraj. šolski odbor, Konsumno društvo in gg. Za-plotnik, Hartman, Košir, Gradišar, Potočnik, Jazbec in Primožič. Velikodušni dar naše Protituber-kulozne lige nam nalaga dolžnost, da ob tej priliki posebno naglasimo pomembnost karitativne smeri njenega socialnozdravstvenega delovanja pod modrim in nadvse skrbnim vodstvom predsednika gospoda šefa golniškega zdravilišča dr. R. Neubauer-ja. Liga si na ta način vzgaja kader mladih borcev proti jetiki in to naj bo zanjo naša največja zahvala. Vsem ostalim dobrotnikom pa Bog stotero povrni! Radeče pri Zid. mostu Zapiranje in odpiranje trgovin! Trgovski gre-mij v Krškem je odredil, da bodo morali v letošnjem letu, počenši že od 1. t. m., tudi radeški trgovci imeti trgovine zaprte ob nedeljah in praznikih ves dan. Na ta sklep združenja trgovcev krškega okraja prav posebno opozarjamo meščane in okoličane, ker je omenjeni predpis za naš kraj novost. Okrajna posojilnica in hranilnica v Radečah, članica Zadružne zveze v Ljubljani, bo imela v letošnjem letu svoje uradne ure ob nedeljah in praznikih, torkih in četrtkih od 8—12. »Ne vemo ne ure, jie dneva!« V preteklem letu je umrlo v naši občini, ki šteje okrog 4100 prebivalcev, 64 občanov, in sicer 29 moških in 35 žensk. Smrt je vršila svoje poslanstvo zlasti med starejšimi osebami naše občine, saj je umrlo 29 oseb starih nad 70 let, oz. 15 oseb starih nad 80 let, tri celo nad 90 let. Največ jih je pobrala pljučnica in razne vrste srčnih obolenj. Prijateljem radeškega športa 1 V nedeljo bo v kavarni Pešec ob treh popoldne občni zbor SK Radeče. izpod Ptujske gore Iz Cirkovc. Z velikim uspehom so se naši igralci pred kratkim postavili z igro »Vrnitev«. Režijo je vodil g. Korže. — Za škofijskega tajnika je imenovan naš domačin g. Vinko Frangež, dozdaj prefekt v dij. semenišču. Od Sv. Lovrenca na Drav. polju. Osemdesetletnico rojstva obhaja danes Terezija Tumpej, mati našega župana. Celo življenje je zvesto služila Bogu in domovini, ko je skrbno vzgojila cel venec otrok, ki ji je v največjo slavo. Najstarejši sin Andrej je misijonar-lazarist v prestolnici, Jakob je župan, Anton železn. uradnik, dve hčeri sta redovnici, a štirje so že umrli. Bog naj našo jubi-lantinjo blagoslavlja ter nam da še več takih mater! — Pokopali smo včerajšnjo soboto kmeta Martina Pintar iz Sp. Pleterij. Bil je v 70. letu starosti. — Po večernicah danes je važno zdravstveno predavanje g. A. Kebriča iz Maribora. — Smučarske tekme imajo naši fantje prih. nedeljo na Ptujski gori. Prijatelje smeha vabimo za gledalce! — Velikansko zanimanje vlada za uprizoritev Finžgar-jeve narodne igre »Naša kri«, ki smo jo začeli pripravljati. Na svidenje čez par nedelj! Glasba Franc Premrl, Šmartin pod Šmarno goro: Kraljici miru. Osem Marijinih pesmi za mešani zbor. Osem prijetnih Marijinih pesmi, ki pevcem in or-ganistu ne bodo delale nobenih težav. Saj se melodično razvijajo naravno, harmonično pa potekajo v preprosti, mirni doslednosti. Nekatere so kar prisrčne, n. pr, št. 1, 3, 5 in 7; pa je zopet mogočna vmes, n. pr. št. 2, 4 in zlasti šesta. Morda je prav, če pri tej priliki ne pozabimo tega, da nam naša orglarska šola m vzgojila samo dobrih organistov, ampak tudi celo vrsto komponistov od Hladnika, Jereba in drugih do Brklja in Premrla. — Dobiva se pri skladatelju in v Jugoslovanski knjigam-- pr. 12 din. £ Ob Sueškem prekopu omini slovenskega popotnika Sp Za nanu je ostala Kreta, nato je zaplula »Kraljica Marija« na odprto morje in smo se vozili dva dni in dve noči po vzhodnem Sredozemskem morju do črnega kontinenta. Vse naokrog se dotika obzorje morske gladine; nikjer obale, nobenega otoka. Niti živega bitja razen galebov, naših naj-zvestejsih spremljevalcev že iz domovine. Drugi dan vožnje pa nas je čakalo prijetno presenečenje. Bilo je v dopoldanskih urah, ki je nastalo na naši ladji nenadno vrvenje. Kmalu smo doznali, da bomo srečali »Princeso Olgo«, ki se je vračala iz Orienta s svojega štirinajstdnevnega potovanja v domovino. Seveda je vse hitelo na krov, kljub neznosni opoldanski vročini nihče ni hotel zamuditi izrednega dogodka. Trajalo pa je še uro in čez od prvega radijskega poročila, preden smo zagledali tam daleč na obzorju temno piko, ki pa se je večala in širila. Vsi potniki so se zbrali na krovu k pozdravu ladje posestrime. Bil je zares veličasten prizor, ko sta se srečali dve jugoslovanski ladji v tujih vodah, vsaka pa na svojih suverenih tleh. Skozi vrata Egipta Tretje jutro je zazorilo, ko se je začela nam nestrpnim popotnikom javljati Afrika, nepoznani, novi svet. Tam nekje daleč komaj vidna, skoraj samo slutena črta kopne zemlje. Nato pa so nam začele prihajati naproti jadrnice, bele golobice, najprej posamezne, nato desetine in stotine, ribiške ladje in barke. Že smo ugledali tudi visoki morski svetilnik, ki tako živo spominja na dvignjeni strogi pedagoški kazalec. Počasi se razvijajo in razraščajo kakor iz megle obrisi visokih hiš, palač, pristaniških stavb in skladišč. Toda vso našo pozornost zajema še vedno morje kljub dolgotrajni prestani vožnji. Približala se nam je motorna bar-kasa, naši mornarji so spustili do nje stopnice, nato pa se je po njih dostojanstveno vzpenjal na krov egiptski policijski komisar, visok, zajeten Afričan, pristen Arabec. Vse je tiščalo k temu prvemu uradnemu obisku na naši ladji. Zlasti ženski spol je neučakano pripravljal svoje kamere, da bi ujel v film ta redki prizor. Ko pa je arabski komisar stopil na krov, dvignil odprto dlan na čelo pod visoki fes in v pozdrav gromko kliknil: »Caul«, so navzoče dame kar prhnile narazen kakor spla-šene kokoške. Pregled potnih listov in razne dolžnostue formalnosti v ladijskih uradih, vse je bilo na hitro opravljeno in egiptski komisar se je zopet odpeljal v svoji motorki. Nas pa je pripel pristaniški vlačilec in odvedel mimo veličastnega spomenika zgradiitelju Sueškega prekopa, Ferdinandu Lesseps u, ki stoji v bronu, ves zelen, deset metrov visok, ob vhodu v kanal in z iztegnjeno roko kaže na nesmrtno svoje delo. Zasidrali smo se v pristanišču Po rt Saidu med razne angleške, francoske, nemške in italijanske ladje. Nedaleč od nas je ležala ruska jjotniška ladja »Klara Zetkin«. Minilo je še mnogo časa, preden smo mogli zapustiti painik in se odpeljati z lastnimi motornimi čolni na obalo, zato smo imeli še dovolj prilike, da smo si ogledovali življenje in vrvenje v pristanišču. Najprej nas je privlačil strahoten prizor, kakor posnet iz Dantejevega Pekla in vreden slikarjeve-ga čopiča. Naši ladji se je približalo osem velikanskih splavov, natovorjenih z angleškim premogom, dva tisoč tonsko kurivo za naš parnik. Na njih pa najmanj sto nepremičnih postav, arabskih fakinov, odetih v razcapane cunje in na pol golih. Popolnoma počrneli od premogovega prahu od temena do pete so bili videti, kakor bi bili ušli iz pekla. Samo oči, ustnice in zobje so se jim svetili v bleščeči belini. V svoji nepremični pozi so vzbujali grozoten utis, Ko pa so dospeli na velikanskih splavih tik našega parnika, so sprožili dlani, mežikali na krov in zaslišali smo prvi orijentalski pozdrav: »Bakšiš!« Našemu parniku so se približali tudi čolni s pravimi, pravcatimi trgovinami. Notri sedeči arabski trgovci so razkazovali prodajne predmete brez posebne vsiljivosti, kar je bilo glede na toliko razdaljo od čolnov na krov naše ladje itak nemogoče. Razvijali in previjali so snežnobelo svilo, škrlatno blago, brokat, baržun in zlate tkanine, odpirali škatle in šatulje ter razkazovali v njih shranjene zlate verižice, okraske, fini emajl in razne dragocenosti, da so se v žarkem južnem soncu barve bleščale in prelivale in je srce premnoge naše potnice zadrhtelo v hrepenenju, pa bodimo kar odkriti, tudi nam moškim potnikom. In še neka druga arabska posebnost je privlačevala našo evropsko radovednost. To so bili nekakšni poklicni potapljači, Arabci, črnci in cigani ali bogsivedi kdo, jašili umazano pristaniško brozgo in pogrkavali, stegujoč roke proti naši ladji: »Dinarrrl... dinarrr!.°.« Z mednarodnim instinktom takoj pogruntajo zastavo ladje. Pa so padali s palube dinarji, sprva po-edini, nalo kar deževali, potapljačem v strasten lov, izletnikom v zabavo. In ti je švignil takle afriški plavač kakor riba za vrženim dinarjem, ga ujel pogosto že nad vodo ali pa kak meter pod gladino splaval vrh vode, ga zmagoslavno pokazal in vtaknil v usta, nato pa čakal na novo vabo. Nekateri potniki so se pošalili, pa so metali potapljačem novce po 25 par. Pa tudi tak novec je ujel, ga pregledal, skremžil obraz in zamomljal: »Nien-lel... Niks gutl... Dinarrrl...t V Port Saidu Po tem prvem vhodu, sprejemu in ogledovanju so nas domače motorke prepeljale na kopno črnega kontinenta, v Port Said. Pregled carinskih in finančnih oblasti je bil izvršen čudovito naglo. Nismo pa mogli tako hitro skozi gnječo vsiljivcev, ki so s pravcato orientalsko vztrajnostjo v vseh mogočih jezikih priporočali hotele, trgovine, restavracije, zabavišča, dvomljive lokale itd. Ce se nisi zmenil zanje, so te dregali, suvali, vlekli za ramena, komolce, rokave in hlačnice. Že tukaj so ti agenti in posredovalci ponujali karte za prevoz v Kairo in tamošnje hotelske sobe. Potrebno je mnogo stoičnega miru in samopremagovanja, preden se rešiš takih orientalskih stenic. Pozneje že smo se naučili odrešilne besede, ki ima čudovit upliv in H na mah odžene nadležne pijavke. »Ja-lal« je ta čarobna beseda. Kaj pomeni, še danes ne vem, spominjam se le na to, da jo je ucvrl tak potepin kakor polit cucek, kakor hitro mu jo je kdo zaklical. Port Said je moderno novo mesto, ki živi od Sueškega prekopa in je nastalo z njim vred. Leta 1839., ko je Ferdinand Lesseps zastavil prvo lopato, je stala tukaj še borna arabska vas, danes pa se razteza tu povsem svetsko mesto s 100.000 prebivalci, prekrasnimi palačami, javnimi poslopji, širokimi avenijami, divnimi palmovimi drevoredi, kakor bi doživljal pravljico. V Port Saidu baje pravih revežev ni, zakaj vse prebivalstvo ima lepe dohodke in se preživlja s prekopom. Tu živi in dela na tisoče raznih nameščencev in uradnikov trgovskih družb, pomorskih in pristaniških uradov, pisarn in posredovalnic, vse v zvezi s Sueškim prekopom. Prekrasna je palača kanalske uprave v orientalskem slogu s svetlomodrimi porcelanastimi kupolami, postavljena ob vhodu v prekop. Zelo lepi sta tudi stavbi pristaniškega inšpektorata in angleške pomorske akademije. Neusmiljeno tropsko sonco pripeka, poleg tega izžareva še razbeljena zemlja. Mesto je v prvih popoldanskih urah kakor izumrlo. Na križišču sameva na širokem lesenem podstavku pod velikanskim sončnikom .policijski stražnik, stasit Arabec. Izza tropske čelade zakriva in varuje njegov tilnik kos snežnobelega platna. Za pasom mu tiči samokres, namesto pendreka pa drži v roki dolgo trstiko, s kakšno so nekdaj strahovali ljubljanski starši svoje nadobudne paglavce. V senci velikanskih grmad nakopičenih melon, banan in raznega južnega sadja spe arabski trgovci v nevzdramnem snu. Kljub neznosni vročini hočemo izkoristiti pičlo odmerjeni čas in se potikamo iz ulice v ulico in iščemo vsaj za ozek trak hladilne sence. Od suhe afriške vročine, ki prevzame vse telo, da zaboli glava, kakor bi se zapičil železen klin vanjo, se oglasi neutolažljiva žeja. Ne čutiš je samo v ustih in grlu, temveč tudi v sapniku, povsod, po vsem telesu. Zbežimo v kavarno, kjer naročamo vročo črno kavo in čaj. Da, vroče pijače vsaj za hip ute-šijo neznosno žejo. Toplomer pred kavarno kaže v senci 40 stopinj C toplote. Po kratkem oddihu nadaljujemo pot in pridemo do lepe stavbe »Scuola elementare italiana«. Italijanski živelj je bil takrat v Egiptu precej močan. Poleg angleščine je bila tudi italijanščina občevalni jezik. Na potu po mestu smo zavili v neko veletrgovino. Velikanske izložbe, prostorni prodajalni lokali polni prekrasno vezenih perzijskih in raznih orientalskih preprog, težke, pestre svile in raznovrstnega blaga. V vitrinah se bliščijo steklenina, japonski porcelan, zlatnina. Neizmerno bogastvo, povezano s finim okusom. Nameščenci nas prepri-javno vodijo okrog, razkazujejo razstavljene predmete in označijo cene. Izberemo nekaj skromnih reči. Kako bi tudi kaj več, saj je egiptska valuta funt s sto piastri 250 dinarjev, torej za nas bajna valuta. A kljub vsemu nas šef trgovine vede v intimen prostor, posadi v mehke naslanjače, streže s fino turško kavo, nudi cigarete in kramlja z nami v raznih jezikih. Nobene besede glede prodaje, reklame, nikake vsiljivosti. Svetski človek! Še nekam gre naša radoznala in radovedna pot. V arabsko četrt, popolnoma ločeno od mendene, evropske. Tudi tukaj je nekoliko širših, asfaltiranih cest —■ evropski del Port Saida ima zgolj asfaltirane ceste —, zavijemo pa mimo na cestah postavljenih trgovinskih bazarjev v stranske ulice, kjer nas sprejmeta strah in groza. Velikanske grmade nesnage in gnusobe nam zapirijo prehod. Vsa grdobija, odpadki, ostanki se izmetavajo enostavno iz hiš na ulico, kjer se vse gomili na velikanske kupe. Okoli njih se pojajo tolpe mačk, psov in koz ter družno brskajo in iščejo ostankov hrane. Med njimi pa se valja v nesnagi bedna, razcapana in gola arabska deca. Da, če bi zbral vso nesnago z naše slovenske zemlje, pa bi je bilo komaj za eno samo tako arabsko ulico. Le vročemu afriškemu soncu, ki razkužuje to strašno gnusobo, se mora zahvaliti bedni proletariat, sicer bi bile epidemije v tisočih neizogibne. Utrujeni, do grla polni gnusnih vtisov, zapuščamo arabsko četrt, pa tudi Port Said z obupno ravnimi in dolgimi cestami. Zgodovina Sueškega prekopa Najstarejši poskus zveze Sredozemskega morja z Rdečini morjem, kakor nam poroča zgodovina, je zasnoval egiptski faraon Neho, izvršitelj pa je bil kralj Darij I. Še iz tiste dobe je sladkovodni prekop bhzu Kaira. Ta vodna cesta je dolga 187 kilometrov, široka 15 m in globoka okrog 2 metra. Ta kanal je posebne važnosti za zemeljsko ožino Suez, ki nima nobene pitne vode. Brez tega sladkovodnega prekopa bi bil Sueški kanal nemogoč, zakaj tako delavci kakor arabski domačini bi bili Brežice Spominska proslava. Za 30. dan smrti našega voditelja v torek 14. t. m. prirede vsa naša društva spominsko proslavo. V ta namen bo ob 6 zjutraj v župni cerkvi sv, maša. Zvečer ob 8 pa bo v dvorani Narodnega kina v Brežicah spominski večer z deklamucijaini, pevskimi točkami in govorom rektorja visoke bogoslovne šole v Mariboru g. dr. Josipa Hohnjeca. Vabimo. vse. ki znajo ceniti velike zasluge pokojnika, da se te spominske proslave udeleže v čim lepšem številu. Knjižnica tuk, prosvetnega društva je bila v jeseni zopet izpopolnjena z večjim številom lepih knjig in opozarjamo čitalelje, da pridno segajo po njih. Ljutomer V počastitev spomina blagopokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Korošca so darovali uslužbenci občine Ljutomer znesek din 225, g. Mihailovič Dragič, prometnik v Ljutomeru pa din 200 za občinske reveže v Ljutomeru. Občinska uprava se darovalcem najlepše zahvalju je in želi. da bi jiašla plemenita' nest-mnogo posnemalcevt Slatina Radenci Skupina zdraviliških delavcev je uprizorila na Stelanovo v gostilni g. Strnišča lepo uspelo dramo v treh dejanjih »Prokletstvo greha« (ali »Svetišče gori«) Zaradi navala je bila ponovitev na dan sv. Ireh kraljev z lepim uspehom. Igralci so svoje vloge sijajno izvedli. Na koncu so nas razveselili z več lepimi slovenskimi pesmicami Še kaj primernega! Igrali so: Divjak Janko, Kosi Bogomira, Horvat Pepca, Horvat Joško, Horvat Karel, Vuk Alojz, omotko Stanko in Korošec Martin. Znamenje časa Tovarnar: Delavci zahtevajo višjo plačo, zato smo pnmorani zvišati cene našim izdelkom. trgovce: Blago se je podražilo, ne moremo ga več prodajati jio starih cenah Kmet: Vse, kar moram kupiti, je silno drago, zato tudi jaz ne morem prodajati svojih pridelkov po nizki cent. Čistilec čevljev: Kaj mislite> Za dva dinarja ne morem več čistiti čevljev, primoran sem zvišati tarifo. Uradnik: Vse se draži, cene naraščajo katastrofalno. zalo sem tuč< uiz primoran zvišati — število lukenj na pasu. brez pitne vode. Danes pretakata dve velikanski železni cevi pitno vodo mesta Ismajlije, kjer so tvorniški črpalni stroji, do Port Saida. Ta sladkovodni kanal je bil v dobi rimskih imperatorjev zasut, pozneje od Arabcev vzpostavljen in nato v srednjem veku ponovno zasut s peskom. Takšno stanje je bilo dolga stoletja in so morale ladje nloviti okoli Afrike na potu v Tihi Ocean in Vzhodno Indijo. Že Napoleon pa je v dobi svoje egiptske ekspedicije spoznal veliki pomen in neizmerno važnost neposredne zveze Sredozemskega morja z Rdečim morjem ter naročil svojim inženirjem, da naj preiščejo možnost prekopa med obema morjema. Po zmotnih izsledkih, češ, da je gladina Rdečega morja višja od one Sredozemskega morja, ni prišlo do prekopa. Skoraj pol stoletja je trajalo to zmotno naziranje, dokler niso v letih 1846 in 1847 izvršili inženirji Anglež Stephenson, Francoz Talbot, Avstrijec Negrelli in Egipčan Li-nart Bellefonds Bey novega noveliranja. A niso se mogli zediniti glede načrtov, dasi so dognali, da je vodno stanje Rdečega morja le za 16 cm višje. Že nekaj let pozneje je pridobil francoski inženir Ferdinand de Lesseps egiptskega podkralja Said pašo za nadaljevanje nekdanjega dela starih Egipčanov in dobil leta 1854. koncesijo. V Parizu se je ustanovila družba »Compagnie universelle du canal de Suez«. Za financiranje podjetja je bilo izdanih 400.00) delnic v skupni vsoti 200 milijonov frankov. Francija se je udeležila podjetja z dobro polovico, Egipt s četrtino glavnice, ostanek sta krili Rusija in Avstrija. Anglija in Nemčija, ki sta bili od vsega začetka ljubosumni na Francijo, sta bili le malenkostno udeleženi. Gradba Sueškega prekopa se je začela 25. aprila 1859. Said paša se je obvezal, da bo dal v delo 20.000 egiptovskih felahov, ki so se menjali vsak mesec. Vse te legije golih tlačanov ne bi pomagale, če ne bi prišla v pomoč moderna tehnika s paro, železom in betonom, z orjaškimi parnimi stro- ji, žerjavi, vlaki in tračnicami. Človeški duh, kf postavlja vse naravne sile v svojo službo, je pričaral iz puščavskih samot, močvirnih nižin in solnih jezer plodna polja in vrtove, mesta in vasi. Port Said, nekdanja borna arabska vas, je j>ostal moderno mesto, enako tudi mesti Ismajlija in Suez. V novembru 1869 je bila sijajna otvoritvena svečanost. K otvoritvi so prispeli egiptski podkralj, francoska cesarica, pruski prestolonaslednik in avstrijski cesar Franc Jožel I., ki je v imenu Evrope odprl Sueški prekop. Za to slovesnost je Giuseppe Verdi skomponiral »Aido«, ki so jo takrat prvič igrali zunaj na prostem. Inženir de Lesseps si jc pridobil svetovno slavo in velikansko imetje. Ob vhodu v Sueški prekop pri Port Saidu stoji njegov spomenik. Kanal je 80 do 120 m širok, okrog 10 m globok in l'/0 km dolg. Veljal je po končani zgradbi 20 milijonov funtov šterlingov, štiri in pol milijarde dinarjev naše valute. Dohodki družbe so bili v zadnjih letih velikanski; delnice imajo nominalno vrednost 500 zlatih frankov, njihov tečaj ie bil pred nekaterimi leti po 18.000 frankov. Velikanska jc korist in važnost Sueškega prekopa. Parniki, ki plovejo iz Italije v vzhodne afriške ko-kolonije okoli rta Dobre nade, potrebujejo za to 30 dni in noči, dočim traja vožnja skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop do tja le teden dni. Morska pot iz Hamburga v Bombay okoli Afrike je dolga 12.200 morskih milj, skozi Sueški prekop pa 6400 milj. Še predlansko leto je šlo okrog 6050 parnikov, ki so prevozili nad 30 milijonov ton blaga, skozi kanal. Za vsakega popotnika se mora plačati deset, od vsake ladijske tone pa šest zlatih frankov. * Pred pristaniščem je čakal na nas izletnike vlak za vožnjo v Kairo, dolgi, sivi vagoni drugega razreda brzega vlaka, enolični in zelo podobni. Temna prevleka na sedežih, naša obleka, roke, lice, vse je namah postalo prašno od drobnega finega puščavskega peska, ki je nevidno prihajal skozi vse špranje in zareze v notranjost vagona. Pa sem se spomnil lebe, moj dragi mariborski Sergej, ki si me, načitan mladinske literature, tako ljubeznivo svaril pred Afriko: »Striček. ne hodi tja, tam je takšen pesek, da zasuje ljudi in živali!...« R. D. S 1» O R T Danes — Ilirija : K. A. C. Danes popoldne ob 14.30 bo na drsališču pod Cekinovim gradom zanimivo srečanje hokejskih moštev našega drž prvaka SI< Ilirije in KAC iz Celovca. Kdor hoče videti lep in borben šport, kdor hoče preživeti današnji popoldan v zadovoljstvu, naj pohiti na ilirijansko drsališče, kjer 6e mu bodo nudili športni prizori, kakršnih že dolgo nismo videli v Ljubljani. Celovčani so na znani vtšini, naša Ilirija pa nastopi tik pred svojo tekmo v Bukarešti, kamor odpotuje jutri na važna tekmovanja med Slovaško, Romunijo in Jugoslavijo. V današnji tekmi nam bodo naši fantje pokazali koliko so pripravljeni in kaj lahko pričakujemo od njih na prvem letošnjem meddržavnem tekmovanju v inozemstvu. Meddržavni triboj v hokeju na ledu Jugoslavijo zastopa kompletna Ilirija, naš drž. prvak. V dneh 14. in 15. januarja se vrši v Bukarešti triboj v hokeju na ledu med Jugoslavijo, Romunijo in Slovaško. Jugoslovansko državno reprezentanco sestavljajo igralci našega državnega prvaka ljubljanske Ilirije v svoji kompletni postavi. Ilirija vzame s seboj še igralca Stipetiča iz Zagreba in Popoviča iz Belgrada. Smučarske tekme SPD v Kranjski gori Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski gori je priredil za svoj klubski dan dne 5. in 6. t. m. tekmo v alpski kombinaciji. Proga za smuk je bila dolga 2 km z višinsko razliko 350 m s startom na Bukovniku in ciljem pred vilo »Olga«. Tekmovanje v smuških likih pa se je vršilo na novem smuškem torišču. Rezultati: v smuko: 1. Kavčič Bojan 2.7 dve petini, 2. Černe Tonček 2 77 tri petine, Miiller Konrad 2 10 ena petma; v slalomu: 1. Zore Branko 1,42 štiri petine, 2. Kavčič Bojan 1,48 tri petine, 3. Radivojevič B 1,52 dve petini. — kombinacija: 1. Zore Branko 98.27 točk, 2. Kavčič Bojan 97.05 točk, 3. Miiller Konrad 93.76 točk. 1 Vsi V na L izlet slovenske zimsko-športne zve-CdfC ze 0f' —nl" k'er največje ■■^■m zimsko-športne prireditve v letu 1941. Športni drobiž Slovaška-Nemčija v hokeju na ledu. Slovaški in nemški hokejisti se srečajo 15. t. m. v Bratislavi, revanžni dvoboj pa bo 1 in 2. februarja v Berlinu. Ladoumegiie poučuje učence iz Niče. Famozni francoski srednjeprogaš Jules Ladoumegue se je nastanil v Niči, kjer je tehnični svetovalec atletov kluba Olimpic. Istočasno je nastavljen kot telovadni učitelj na neki šoli v Niči, kar ga pa — kaor sam pravi — ne bo prav nič motilo, da ne bi poskušal francoski rekord na 1500 m spraviti poa 4 minute. Mostcrt v športni palači. Odlični belgijski tekač Mostert je zmagal v športni palrči v Bruslju v feku na 1500 m v času 4:0ti,6 min. Za 1000 m je rabil ob tej priliki 2:44 min. Ilustrovane športske novosti št. 3 so izšle z naslednjo vsebino: Dvakrat Gradjanski—BSK. — Minister za telesno vzgojo za ureditev sporov v našem športu. — Dobra bilanca madžarskega športa. — V Sloveniji je snega dovolj. — Zimski raj na Jahorini. — Despot je v novi stiski. — »Modra knjiga« zagrebške nogometne podzveze. — Slavni plavalci prejšnjih časov. — Bogat mednarodni spored italijanskih hokejistov itd. — Posamezne številke so po 1 din. Vesti športnih zvez. Klubov In društev SK Planina. Težkoatletska sekcija ima zopet svoje redne treninge in sicer vsak ponedeljek od 7 do pol 9 v telovadnici 1. realne gimnazije v Vegovi ulici (nasproti univerze). Vabim vse člane in one, ki se zanimajo za rokoborbo in dviganje uteži, da se udeleže treninga. — Načelnik. Smučarski tečaj za začetnike v Ljubljani. — Smučarski klub Ljubljana nadaljuje s svojim brezplačnim smučarskim tečajem v Ljubljani pod vodstvom svojega zveznega smučarskega učitelja g. VuČnika. Zbirališču vsak dan pod Rožnikom nri Čadu ob 15.15. Tečaj pi-umročamo vsem smučanjem. zlasti začetnikom. ZF0 Smučarske tekme F0 Dol F.O. Dol je na praznik sv. Treh kraljev izvedel smuške tekme. Po vztrajnem vežbanju se je pokazal viden napredek. Odsek ima v svoji sredi dva dobra smučarja, ki dajeta ostalim fantom vse potrebne nauke za ta zimski šport. Brata Jože in France Jerman sta res prava vodnika in duša odseka ter zaslužita priznanje. Tekmovanje je pokazalo, da imajo fantje za seboj mnogo načrtnega treninga. Dogodek dneva pa je bil, da je učenec prekosil svojega učitelja. Letos se je tudi povečalo število smučarjev. Tekmovalo je 26 smučarjev, ki so vsi privozili na cilj. Rezultati so sledeči: Člani, prvi razred (na 10 kilometrov): 1. Povčnik Ant. 1:05.12; 2. Jerman Jože 1:05.39; 3. Mejač Franc l:pS.10; 4. Jerman Franc 1:09.38. — Člani, drugi razred (na 5 km): 1. Zle Franc 0:45.02; 2. Mejač Jože 0:47.53: 3. Ložar Franc 0:55.20 — Mladci na 5 km: 1. Kuhar Jakob 0:34.44; 2. Gregorin Franc 0:36.45: 3. Kuhar Janez 0:38.25. —Naraščaj na 1 km: 1. Vidmar Anton 0:08.19; 2. Fie-re Jože 0:09; 3. Morela Ivan 0:09.12. Vidi se, da se pri članih prva mesta vedno menjavalo in da je vedno večja borba zanje. Pri mladcih pa vodi talentirani Kuhar Jakob. Pričetek tekem je naznanil glas roga. Točno ob pol 11 je startal prvi tekmovalec. Organizacija tekem je bila dobro izvedena. Proga pa je bila nekoliko težka. Tekmovanju je prisostvovalo mnogo domačinov, ki so imeli na račun tekmujočih mnogo prisrčne zabave, tako da je bila okolica dobro razpoložena. Omeniti moram, da smo imeli priliko videti med gledalci može, ki vodijo delo naše občine in tudi občino samo Malo pred poldnem pa je glas roga naznanil, da je konec tekmovanja. Popoldne pa je imelo prosvetno društvo igro, kjer so v odmoru razglasili izid tekmovanja Vsi tekmovalci so bili nagrajeni s ploskom, ki jim ga je prijazno občinstvo prirejalo. V nedeljo, 12. t. m., pa bo imelo pri nas smuške tekme naše okrožje, kjer bo šlo za prvenstvo v okrožju. Tako bomo imeli zopet priliko videti plemenito borbo naših fantov in fantov drugih odsekov za prva mesta. Lepak pa bo pojasnjeval progo, po kateri bomo tekmovali. Na svidenje v nedeljo v Dolul Smuk in Bog živil * Vsem bratskim odsekom! Na trideseti dan po smrti ali pogrebu našega pokojnega voditelja dr. Antona Korošca naj vsak odsek priredi žalno slovesnost. Nanjo povabite občinstvo in odličnike. Podrobna navodila najdete v 12. knjižici »Naše delo«, ki je že izšla in jo danes prejmejo vsi odseki. — Predsedstvo ZFO. Vaditeljska telovadba. V ponedeljek 13. januarja se začne zopel redna telovadba o telovadnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici (nasproti univerze) od 8—10 za vse vaditelje ljubljanskih odsekov Vabimo vse, ki so dosedaj posečali to telovaribo in tudi starejše brate, ki imajo veselje do telovadbe. Bog živi! — Tehnični odbor ZFO. FO Ljubljana — Sv. Jakob — ima zopet svojo redno telovadbo v sredo 15. januarja 1941 od 8— 10 v telovadnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici. Mladci pa imajo telovadbo vsako soboto od 6—8tistotam. Obvezno za vse, tako člane, kakor mladce. Bog živil — Odbor. ZDK lil. smučarske tekme Zveze dekliških krožkov Zveza dekliških krožkov razpisuje smuške tekme v kratkem smuku in teku na 3 km dolgi progi za nedeljo 19 januarja 1941 v Škofji Loki. Tekmovalke se po izkazanih sposobnostih pri lanskih tekmah razdele v dva razreda. Pravico imajo samo članice in mladenke Zveze dekliških krožkov. Tekmovalna proga za tekmovalke 1. in I.. razreda je ista in so pogoji za vse tekmovalke enaki. Prijave za tekme je poslali do 17. januarja opoldne na nasio\ Zveze dekliških krožkov, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7, ohenem s prijavnino v smislu Tekmovalnega reda. Za vse zakasnele prijave morajo prijavljenke plačati dvojno prijavnino; prijave se bodo sprejemale tudi na kraju tekem. Vsaka tekmovalka se mora izkazati s člansko legitimacijo in s potrdilom o plačani Članarini. Spored: V nedeljo 19. januarja sv. maša ob 8 zjutraj, nato žrebanje startnih številk, ob 10 start za smuk, na t j smtiški tek. Razgl asi te v doseženih mest in razdelitev nagrad bo po končanih tekmah v Društvenem domu. M^R I BOR Občni zbor mariborskih gasilcev Maribor, 11. jan. Snoči se je v prostorih Gasilskega doma vršil 70. redni letni občni zlnir mariborske gasilske čete, katerega so se poleg mariborskih gasilcev in reševalcev udeležili tudi zastopnik župana ravnatelj Konošek, inariliorski podžupan j run jo Želiot, zastopnik vojske Nikola Dimitri-jovič in starešina gusilske župe Maribor mesto A. Kessler. Občnemu zboru je predsedoval predsednik Bogdan Pogačnik, nn čigar predlog sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju jugoslovanskega gasilstva kraljeviču Tomisldvu. Pozdravna brzojavka je bila odposlana ministru za telesno vzgojo Pnn-tiču, pismeni pozdravi pa so bili poslani starešini Jugoslovanske gasilske zveze ministru Snoju, starešini Gasilske zajednice v Ljubljani dr. Kodretu in najstarejšemu gasilcu stoletniku dr. IJrbacneku. V svojem pozdravnem nagovoru se jo predsednik spomnil umrlih članov dr. A. \Vankmullerja in gasilca godbenika J. Kosijo, l epe besede je predsednik spregovoril spominu voditelja dr. A. Korošca. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. Prvi je poročal povel jnik I'r. Kramber-ger, ki je v svojem poročilu povdaril, da sc je požarna varnost v Mariboru zelo /boljšuhi, saj je bilo v preteklem letu letu v Muriboru le 5 malih, 4 srednji in 2 večja požara, Ziinuj mesta je gasilska četa sodelovala v 9 primerih. Pri vseh 20 požarih, pri katerih je četa sodelovala, je bilo 658.000 din škode, obvarovano pa je bilo škode v znesku 5,025.000 dinarjev. Poleg požarov je bila četa klicana na pomoč pri 15 živalskih in 6 avto nezgodah. V vseli primerih, ko je četa šla na pomoč, je sodelovalo skupno 322 gasilcev, ki so bili zaposleni skupaj 460 ur. Poleg velikega reunega dela, je četa mnogo storila za pripravo Proračunski predlog mariborskega okr. cestnega odbora Maribor, U. januarja. Mariborski okrajni cestni odbor je izdal razglas o proračunu izdatkov in dohodkov za proračunsko dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Po tem predlogu bi mariborski okrajni cestni odbor iir.el skupno 4,691.326 dinarjev izdatkov. To je predlog minimalnih potrebščin. Predlog maksimalnih potrebščin pa predvideva 5,915.342 din izdatkov. — Po predlogu minimalnih potrebščin bi za upravne in osebne izdatke šlo 58.916 dinarjev, za stvarne izdatke 1,311.464 din, za vzdrževanje dovoznih cest 25.170 din, za potrebščine cestnega okraja 2,538.776 din in za izredne izdatke (nove gradnje) 760.000 dinarjev. Predlog maksimalnih potrebščin pa predvideva za osebne in upravne izdatke 58,916 din, za stvarne izdatke 2,532.480 din, za vzdrževanje dovoznih cest 25.170 din, za potrebščine cestnega okraja 2,538.776 din in za izredne izdatke 760.000 dinarjev. Predlagano kritje minimalnih potrebščin je naslednje: Dohodki cestnega okraja 2,927.166 din, prispevki banovine 1,378.770 din, prispevki železniške uprave 8390 in izredni dohodki 380.000 din. Predlagano kritje za maksimalne potrebščine pa je naslednje: dohodki cestnega okraja 2,927.166 din, prispevki banovine 2,599.786 din, prispevki železniške uprave 8390 din in izredni dohodki 380.000 din. Podrobni proračun je davčnim zavezancem cestnega okraja od 12. jan. do 26. jan. na vpogled v pisarni okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Morebitne ugovore in pomisleke proti proračunu morejo davčni zavezanci v navedeni dobi vložiti pismeno pri okrajnem cestncm odboru v Mariboru med uradnimi urami, žimo, vato dobavlja poceni »Obnova« F.Novak MAK1BOK, Jurčičeva ulica 6 m Duhovniško zborovanje v Mariboru. V četrtek, 16. t- m. ob desetih dopoldne bo v avli mariborskega bogoslovja duhovniško zborovanje s sledečim sporedom: 1. predavanje zastopnika »Društva treznosti« iz Ljubljane. 2. Predavanje lavantinskega vodje treznostnega dela: Idejni in organizacijski načrt dela za trezni«t in nravno obnovo v lavantinski škofiji. 3. Razgovor in predlogi. Duhovniki lavantinske škofije so vabljeni, da se zborovanja udeležijo v čim večjem številu, da bodo tem lažje podprli delo za treznost in nravno obnovo, ki ne dovoljuje odlašanja. — Vodstvo. m Dekliški krožek Maribor I. opozarja svoje članice, da bo v sredo zanimiv sestanek. Hkrati opozarjamo na redno telovadbo, ki se vrši v torek. m Smrt blage gospe. V 72 letu starosti je umrla gospa Jera Grnjak, roj. Fošnerič. Pogreb blage po-kojnice bo v ponedeljek, 13. januarja ob 15. iz mrtvašnice na Pobrcžju na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek v magdalen-ski župnijski cerkvi zjutraj ob sedmih. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel m Smrtna kosa, V Radvanju je umrla po6estnica Elizabeta On:c, stara 75 let. — V bolnišnici je umrla 60 letna soproga železniškega uradnika Katarina Pešec in 31 letna delavka Rozalija Kajtner. — Na Teznem, v Vodnikovi ulici je umrl 35 letni tkalski mojster Ferdinand Glaser. — Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožaljel KONRAD 1IIHELIČ krojaški atelje Maribor, Glavni trg 24 m Zaključek šahovskega turnirja. V petek zvečer je bil zaključen šahovski turnir. V poslednjem kolu so zmagali: Knehtl nad Kukovcem. Gerželj nad Vi-dovičem, Stupan nad Lobkovom in Babič nad Ku-sterjem. Partija Marvin : Marotti je ostala remis. Prvak je postal prof. Stupan z 8 točkami. Sledijo mu Mišura s 7 in pol, Babič s 6 in pol, Kukovec s 6, Geržej in Vidovič s 5 in pol, Kuster s 4 in pol, Lob-kov s 4, Marotti s 3, Marvin s 2 in pol in Knehtl z 2 točkama. m Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v sredo 15. januarja ob 20 v dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga. Marta Osterc-Valjnlo, so sami slovenski skladatelji. Več na plakatih. m Mngdinn žrtev je naslov igre, ki jo bodo danes popoldne ob pol 5 igrale »Velike klarec v Zadružni banki. Vsi prisrčno vabljeni! m Se ene Stradivarijeve gosli, časopisje je zadnje čase večkrat poročalo o Stradivarijevih goslih, ki jih imajo v lasti Slovenci. Sedaj nam g. Alojzij Uranjek iz Miribora sporoča, da ima tudi on take za zaščito mesta pred napadi iz zraka. Poveljnik se ie udeležil mnogo sej in sestankov, ki so imeli namen dokončno organizirati zaščito mari-borskega mesta. Tajniško poročilo je za obolelega tajnika podal g. Bizjak, Četa imu 65 izvršujocih članov, 5 rezervne člane, 5 častnih članov, 25 godbenikov in 718 podpornih članov. Društvo je v preteklem letu pridobilo na novih prostorih, kjer so se letos vršili tečaji zu industrijske gasilce in tečaji za obveznike tret jega poziva. Iz blagajniškega poročilu g. Divjaka je razvidno, tla je četa v preteklem letu imela 458.778 dinarjev dohodkov in 409.578 dinarjev izdatkov. Poročilo gospodarja g. Gostinčiča navaja, da jiredstavlja četni inventar vrednost 1,597.291 dinarjev. Poročilo odsotnega šefa zdravnika dr. Bedja-niča je prebral prof. Modie. Reševalni oddelek je izvršil 2t3h prevozov. Vozovi so prevozili skupno 2.570 km. Reševalni oddelek je interve-nirul v 25 slučajih obratne nezgode, 28 primerih cestne nezgode in v 21 slučajih samomora, odnosno umora. V ambulanti so reševalci nudili prvo |)oinoč v 457 primerih. Mariborska četa ima tudi svoj kulturno-pro-svetni odsek, za katerega je poročal g. Ilamer-šu.k. O pasivni obrambi je jioročal prof, Modic- Proračun za prihodnje leto je določen na 541.913 dinarjev, Rezervni dinarjev. proračun znaša 66.000 Ob koncu občnega zbora sta se k besedi oglasila mariborski podžupan Fr. Žebot, ki je tudi za bodoče obljubil vso pomoč mestne občine., in starešina gasilske župe za Maribor g. kos-sler. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. gosli, na katerih je napisano, da jih je izdelal Stra-divarij 1. 1715. Kujiil jih je 1. 1920. od nekega mariborskega kapelnika. m Jate divjih gosi. Na Dravskem polju letajo sedaj jate divjih gosi. Vča6ih jih je v eni sami jati po sto. Gosi sedajo najraje ob namakalnih kanalih na Dravskem polju, kjer je voda pobrala sneg, ta!sebno naglašal moč in pomen zadružništva za našega kmeta, in g. ravnatelj Vinarske zadruge iz Ptuja g. Bračko, ki je s posebnim ozirom na šmarsko vinogradništvo razložil, kako naj svoje vinograde prenovimo, da bomo izboljšali kvaliteto našega vina in si pridobili odjemalcev in zagotovili dobro prodajo. Ž zadnjima vinskima razstavama v Šmarju se je že marsikaj v tem pogledu doseglo. Treba bo storiti še marsikaj na vseh področjih, da bomo zboljšali glas naših vin, ki v resnici niso tako slaba, le posvetiti jim je treba vso skrb. — Opozarjamo na sestanek Kmečke zveze, ki bo v torek, 14. januarja. Govorila bosta g. inž. Kopriv-šek in g. referent Pregelj. V nedeljo, 19. januarja, pa bo predavanje Sadjarske podružnice o sadjarstvu in vrtnarstvu. Predavala bosta gospoda iz Ljubljane. državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizacij;, ko so dovršili 21 leto starosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v volivne imeniko Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se enoletno bivanje ne zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih šo niso vpisane, naj se zglnsijo v času od 13. do vključno 30. januarja 1941, med 9 in 12 v sobi št 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celje V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, službeni in drugi nazivi ter bivališča niso vpisani. — Mostno poglavarstvo Celje. Kupujte »Siovenčev« koledar«! c Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe. Ponovno opozarjamo na ta koncert ki •bo v četrtek 16 januarju ob 20, v mali dvorani hotelu »Union«. Zanimive sklaobe naših domačih skladateljev Ik> izvajala ga. Ostcrc-Valjalo. Vstopnice pri blagajni kina »Union«. c Kongregnrija celjskih gospa ima danes v nedeljo svoj običajni mesečni shod pri šolskih sestrah ob 4 popoldne. c Fraiifiškovi Križarji uprizore danes ob 4 popoldne v telovadnici okoliške šole skrivnostno igro »Mašna .-strežnika«. Med odmori bo igrala godba. Vabljeni! c Sadjarji in vrtnarji bodo zborovali danes ob pol 9 dopoldne v telovadnici okoliške šole. c Tragedijo »Romeo in Julija« bodo uprizorili v torek ob 7 zvečer v Mestnem gledališču Ljubljančani. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Prosvctri večer KPD bo v torek ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na sjioredu predavanja g. prof. Franca šušteršiča iz Ljubljane z naslovom »Zvezde žarijo«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. c Na Frankolovem pri Celju so imeli mlad-čevski tečaj, ki ga je priredila celjska podzveza ZFO. Ob sklepu je 20 fantov napravilo poskusno smučarsko tekmo v Konjiški gori pod vodstvom znanega planinca in smučarja župnika Alojza Sun-čiča. Danes v nedeljo bodo priredili prvi smučarski dan. Po prvi sv. maši bo g. Sunčlč blagoslovil smučarske potrebščine, ob 1 pa bodo tekme na 6 km dolgi progi. Višinska razlika je 400 m. Prvo nagrado za prvaka v smuku je darova! g. župuik. — Včeraj so pokopali Pintar Angelo iz Lipe, ki jo umrla kot žrtev materinstva zaradi prezgodnjega poroda. Otrok, hčerka Veronika, je ostala pri življenju. Rajnica, ki je sorodnica senatorja Smodeja, je dopolnila 37 let. Naj v miru počiva, svoicem naše iskreno sožalje! Ptuj svojih nalog, prebivalstvu pa svetujemo, da se pri dajanju podatkov bodisi v kakršni koli zvezi pri razdelitvi živil ravna po navodilih in z naklonjenostjo spremlja delo Prehranjevalnega odbora. Prehranjevalni odbor vodi g. Franjo Fijavž, dodeljeni pa sta 11111 še dve moči, kar je za ogromno delo tega urada vsekakor premalo. Mestna uprava gotovo ne bo tu Stedila. saj gre tu v prvi vrsti za red, ki bo v korist občinstva in mestne uprave. Sedaj so začeli v Prehranjevalnem odboru s predpripravami za racioniranje najnujnejših živil. Največ težkoč daje uradu neuvidovnost prebivalstva, ki stalno prihaja v urad in želi popraviti že oddane vprašalne pole. Mnogi celo še niso oddali pol, zato je lazumljivo, da urad še ne more pričeti z rednim poslovanjem. Oni, ki še pol niso oddali, bodo morali pripisati sami sebi, če bodo ostali brez živilskih kart. Moko. ki je prispela za prvo četrtino meseca, je Prehranjevalni odbor že razdelil med peke in trgovce. Te količine, gledane s stališča prejšnjih potreb, so mnogo premajhne, sprijazniti pa se moramo z novimi odredbami, ki predvideva jo, da se sme potrošiti za pečenje kruha samo 40% pšenič-ne moke, ostalo pa je treba kriti s koruzno moko. Zato bodo morali trgovci in privatniki gledati, da se preskrbe s čimvečjo količino koruzne moke tako, da bodo stvarno krite potrebe prebivalstva, zlasti delavskih slojev, katerim je kruh najnujnejša vsakdanja potreba. Radio-aparati Radione - Telefunken - Blanpunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein- methall in 01ypid (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 c Usmilite se vendar dijakov. Prošnja na upravo železnice. V »Slovencu« z dne 14. decembra 1940 smo naslovili pod »Usmilite se vendar dijakov« prošnjo na našo železniško direkcijo, v kateri smo pod navedbo tehtnih razlogov natančno obrazložili neulerr.eljenost ukinjenih vlakov na progi Celje-Grobelno in prosili, da se ti vlaki zopet vpeljejo. Naša prošnja pa je bila neuslišan glas vpijočega v puščavi, pa čeprav nam je prav dobro znano, da so bile tozadevno storjene tudi osebne intervencije in so prizadete občine Teharje, Sv. Jurij itd vložile direktne dobro podprte prošnje. Zneno nam je, da sta se za stvar tudi zavzela gg. senatorja Smodej in Mihelčič in gotovo tudi zbornica za TOI v Ljubljani, za kar se jim vsi hudo prizadeti stariši in dijaki prav iskreno znlivaljujen*) z javno prošnjo, da blagovolijo intervenirati nsque ad finem, to je, dokler se ti za blagor naše mladine tako potrebni vlaki zopet ne vpeljejo, vsaj lokalna vlaka, št. 2135. ki stoji kurjen zastonj s posadko vred v Grobclnem in vlak št. 2130. c Uradno popravljanje volivnih imenikov v letu 1941. Po § 5 zakona o volivnih imenikih SI. list z dne 12. septembra 1931, št. 347-34 mora mestno poglavarstvo v dobj od 1. do vštetega 31. januarja vsakega leta izvršiti uradoma popravke stalnih volivnih imenikov. Pri tem vpiše v volivne imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volivno pravico, pa šp niso vpisano, ter izpusti na isti način one. ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili, odnosno ki v letu 1941 služijo svoj rok, se vpišejo uradoma. Volivno pr.iviro za volitve v narodno skupščino imajo vsi' moški Božičnica na drž. okoliški ljudski šoli v Ptuju. Podružnica KJS v Ptuju je oblekla, oz obula 40 učencev, m. in ž., podružnica CMD pa 12 učencev. Kr. šolski odbor za okol. šolo je prispeval 1000 din; kr. banska uprava v Ljubljani 7 m moškega blaga in 15 m blaga za perilo; trg. v Ptuju gg Franjo Lenart 500 d •n; Ivan Cvikel 20 m blaga za perilo; Alojz Brenčič 4'A m hlačevine in 8 m blaga za perilo; Reinhard 200 din; Klemeinčič vesto, kapo in dva para nogavic; Vuga in Bačnar 4 nahrbtnike; Milko Senčar in F. C. Schwab ter ga. mr. Nada Orožen po 20 din; Mestna hranilnica in Zadružna elektrarna po 100 din. Vsem cenjenim dobrotnikom naše mladine: Bog plačaj! Obdarovanih je bilo 105 učencev v skupni vrednoeti 11 000 din, ako upoštevamo sedanje cene. Pred razdelitvijo je bila prisrčna prireditev s prav lepim sporedom. Obdat1-vanci so bili tudi dobro pogoščeni Pri nabiranju sta sodelovala predvsem učiteljica ga. Jožefa Na-gelschmied in učitelj C. Kafol. — Šolsko upravi-teljstvo vljudno prosi one, ki se še niso odzvr.li prošnji niti za božičnico niti za šolsko kuhinjo, da bi se spomnili vsaj naše kuhinje. Poročilo o šolski kuhinji bo sledilo,. Krajevni šolski odbor za okoliško šolo Ptuj je imel žalno sejo za pok. velikim državnikom, narodnim voditeljem in prosvetnim delavcem dr. Antonom Korošcem v nedeljo, 15. decembra. V počastitev spomina je odbor določil 200 din šolskiira kuhinjama ni okoliški šoli. Središče ob Dravi Gibanje prebivalstva, V preteklem letu se je rooilo v naši župniji 46 otrok: od teh je 29 moških in 17 ženskih. Kot drugod tudi pri nas število rojstev stalno pada. V normalnih in moralno zdravih časih se je število rojstev sukalo od 65 do 80. — Poročenih je bilo 24 parov, mladoletnih nevest ie bilo razmeroma malo, a nobena ne pod 18 let. — Mrličev je bilo 48 (torej dva več kakor rojstev!) iu sicer 24 moških in 24 ženskih Od teh je bil samo en tujec. Zanimivo je, da je med mrliči četrtina (12) otrok do 7. leta. — Če primerjamo število rojstev s številom mrličev, je razvidno, oa ni nobenega prirastka na domačem prebivalstvu; temveč nazadovanje. šolska kuhinja. Komaj je minila božičnica na šoli, ki se je tako lepo posrečila, že je tukajšnje upraviteljstvo začelo zopet s pripravami za pričetek šolske kuhinje, ki naj se odpre sredi januarja. Kakor je božičnica imela časten uspeli, tako upamo, da bo po prizadevanju g. upravitelja tudi šolska kuhinja jx>polnoruu dosegla svoj namen. Vinska trta. Zaradi nastale poledice je drevje okovano z ledom, nič manj pa tudi vinska trta. Nevarnost obstaja, da bo vinska trta, ki jo je oboala ledena obleka, zmrznila in zaradi tega seveda spet ne smemo pričakovati, da bo v jeseni boljša trgatev, kakor je bila minulo leto. Verjetno je, da bodo spričo malega upanja na dobro vinsko bratev cene viiiu znova narasle. Gornja Radgona Danes po večernieah bo v posojilnici «kinp-tično predavanje o evharističnem kongresu. Nad sto barvunih slik. Majšperk Kakor vsa leta sem je tudi letos vodstvo tovarne volnenega blaga »Vunateks« in Tovarne stro-jil svoje delavce in nameščence o božiču lepo obdarovalo, a tudi revna šolska mladina sosednjih šol, posebno Narodne šole v Majšperku in v Na-rapljah, je bila deležna izdatnih podpor, Marsikatera revna družina pa je še posebej dobila lepa darila v denarju in v blagu, Zares je razveseljivo videti, kako se tovarnarja ga. Kubrichtova in obi-telj Novak prizadevata, da ob takih prilikah obdarita naše siromašno halc*ško prebivalstvo. Njun socialni čut se je pokazal tudi ob ustanovitvi javne kuhinje za revno šolsko mladino v Molah v Majšperku in v Narapljah, kjer dobiva nad 50 otrok vsak dan skozi vso zimo toplo hrano. — Kakor čujemo iz vrst delavcev in okoliškega prebivalstva, se ta lepa gesta tovarnarjev mnogo hvali in se vsesplošno s>e!i daljnji procvit njihovih tovarn, ki ga tako velikodušno delijo s sodelavci in sosedi. Letalčeva smrt No, si je dejal Mikša, če se jo že treba lagali, se bom pa tuko lagal, ko pes teče; prav. Torej: »Princesa Loredana je najbolj nepotrebna, najbolj nesramna smrkovka, ki jo sploh kdaj mučila kako splelično.. .c »10...!« je rekla princesa in je zazijala. »V vsej državi znajo dekleta kuhati, peči, presti, tkati, likali, vrtnuriti, streči..., samo princesa Loredana ne zna prav nič in niči« »l!f!< je zakričala princesa in je tako srepo pogledala, ko da bi hotela Mikšo z očmi pre-bosli. »Ona zna samo zafrčkati, kar so pridni stkali in napredli; ona zna samo |>ožreli, kar so marljivi napravili, in pojesti, kar so drugi skuhali..« »O, lo se lažeSl To si se zlagal k »Ona nima nobenega srca, iz ljudi se le norčuje, a nikogar ne more imeti rada...« »To je debela laž! Debele laži« je kričala princesa, ki je bila rdeča ko kuhan rak in so so ji debele solze trkljale po njenem šegavem, majhnem nosku. »Loredana ima samo muhe v glavi in misli lo na lo, kar jo zabava. Ona jo lutka brez duše... in zato sploh ne bo dobila nobenega moža in bo ostala vsa zgrbljena, zgubana, brezzoba stara devičica,« je hladnokrvno sklenil Mikša. »Ti si pač največji lažnivec, kar 60in jih sploh kdaj videla!« je kliknila princeska in so glasno jokajoč vrgla pastirju krog vratu. Čedni kralj jo kar žarel od sreče, ko je stal na pragu; blagoslovil je mladi par in dejal: »No, zdaj 1)0 pa vendarle mir v hiši. Vzemi, vzemi jo. Mikša, pa še krono zraven — tamle v nočni omarici je — jaz pa odidem in bom zaso živel.« Morda . . . Ali pa Itn rdeči curek urnejši in vse je bilo zuuian. Njegov ponosni srebrni ptič bo postal plen sovražnika. Se vedno ie pel svojo prclestno, zmagoslavno pesem. Kako krasno je donela, tn vriskujoča melodija nebrzdane sile! Ali si je kdaj kak umirajoči pel lepši labodji spev? Še tesneje so se oklenile roke višinskega krmila, z gnevom ie zavrgel misel na pris':inek, kvišku je bolel k soncu, ob njegovem pknntc-čem srcu je sklenil umreti. Stisnjenih zob se je boril proti vstajajoči omotici. Domislil se je l.uksa, svojega zvestega psa. Tako čudno razburjen je bil danes pri vzlelu, kot bi bil slulil nesrečo. Boš pač moral poiskali drugega gospodarja, stari, zvesti Luks! Zakaj le naenkrat vidi vse rdeče? Kako veselo skaklja krvavi virček! Višinsko krmilo... le nikar izpustili, ne se vdali slabosti! Zahvaljen pogumni ptič, zahvaljen stanovitni besneči motor! Sedaj pa — le za hipec oči zapreti! Njena podoba je tu. podoba lepe mlade žene izza zadnjega dopusta. Tiho se smehlja. Kako dolgo je že tega? Štiri dni, ali pel? Moral bi ji bil po-veoati, da se vrne. Ali bo kaj žalovula? In fantek? O moja Mira. Lepo ime to... Glasno, jecljuje ga je izgovoril. In obviselo je v zraku tuje in nemo kot znirzel kristul v molčečem vsemirju. Še se je dvigal ponosni, srebrni ptič, više in više je plaval v brezkončnost, še je pel motor svojo zmagovito pesem. Še je čul to pesem umirajoči, a vedno lise, vedno bolj odmaknjeno. Morje luči se je zgrinjalo okoli njega, zopet je zaprl oči. lier ga je tu blesk mamil in slepil. Hipoma je utihnilo brnenje motorja. Iz daljave je priplaval glas poln neizrekljive miline: glas matere; iu že je bil mrtev. (It. Kreulzer.) Nedeljski listi Družina! Ti ljuba in lepa domača skupnost! Koliko važnih in tehtnih besed se je že napisalo o tebi! Vsi že vemo, kaj nam je, in kaj nnm hodi družina. V družini rusle, ali propada država. Kako naj se vzgajajo člani sleherne družine, da bodo koristni človeški družbi? Celo zakladnico receptcv in pripomočkov imamo. Lekarna dobrih nasvetov in navodil za družinsko vzgojo je velika. Po katerem nasvetu hi segli, da bi bilo najuspešnejše? »Moli in delaj!« Lepo prnvilo! Vendar more samo oh sebi vzgojiti le sebične/a. Ta redno moli in pridno dela, toda zase. Kaj so mu drugi niur! »Dobro delaj in varuj se hudega!« Pravično navodilo! Vendar samo ob srhi še ne naredi povsem pravičnega človeka. So ljudje, ki se po tem navodilu ravnajo, a njih delež pravičnosti utegne biti še kl jub temu majhen. »Boj se Boga in spolnjuj zapovedi!« To je pa že prav božje naročilo. Pa zopet komu ne ho dovolj jasno in vprašal bo s svetopisemskim mladeničem: »Katere?« Pa mn boste mogli naštevati posamezne zapovedi. Ne smomo pn reči, da bi vsi tj opomini ne bili dobri, koristni in uspešni. Saj so jih nnsvetovali in jih še nnsvetujejo najboljši vzgojitelji. Vseeno hi si želeli še jasnejšega vzgojnega navodila. Morda se bomo še najbolj približali jasnemu življenjskemu smotru, če oblikujemo slavno vzgojno načelo takole: Družina naj svoje člane vzgaja tako. da ostanejo vse življenje v ljubečem, prijateljskem razmerju do Boga in v po-stre/.Ijivi prijaznosti do vseh živih stvari, zlasti do sočloveka. Le v tem so resnični užitki za človeka, ki je na pravem potu. In brez te dvojne ljubezni je življenje dolgočasno. Kakor je bila Sveta Družina v Nazaretu vir božjega blagoslova za vse človeštvo, tako mora biti dobra družina blagoslov za svojo soseščino, in dobro vzgojen človek bodi na svoj način božji blagoslov za vse, ki pridejo z njim v ohližje. Za to usposobiti človeka, se pravi, ga zares vzgojiti. Isto naroča Pavlov list vernim drnžinam: »prisrčno usmiljenje, dobroti ji vost. ponižnost, miloho. potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; na vse to pa ljubezen, ki je vez popolnosti* glava več, zakaj namesto vsako glavo so zrastle tri nove.« »Čudno, čudno,« je rekla Loredana in si jo pripravila blazine za po|>oldansko spanje. »Tedajci mi je šinila prava misel v glavo: medtem ko sem se z desnico branil pred glavami, sem z levico izstrelil blagoslovljeno kroglo naravnost v glavno žilo.« »To pa ni bilo nerodno,« je dejala princesa in je položila glavico s privihauim noskom na blazine. »Kadeča se kri je mogočno pljusknila kvišku ko črna reka lave in bi me bila skoraj zadušila, a ...« • »Že mogoče...« je rekla princesa vsa v dre-mavici in je začela prav fino in ljubko smrčati. Takrat pa je junaški princ divje zaklel in je rekel nekaj, česar še noben človek ni rekel kaki princesi. Odvihral je proč iu tako zaloputnil z vrati, da je kar zagrmelo. Princesa so je koj zdramila. »Naj pride tisti tam takoj iz svojega kola sem,« je oblastno zaukazala in je z larnjonom pokazala na prostor tik pred prestolom. Mikša so jo splazil ven. »Kdo pa si prav za prav?« »Na povelje, gospodična kraljevska hči, jaz sem spremljevalec visokosti, princa Sandorja,« je obotnvljaje se povedal Mikša. »To ti je pa dolgočasen pajac,« je Loredana omalovažujoče dejala, »ali so ti no znaš bolje lagati?« »Jaz so sploh ne znam lagati in vse po resnici povem; kaj hočete, trapa je trapa,« je rekel Mikša v skrbeh. »No, pu vsaj poskusi!« ga jo vabila princesa. Rembrandt: Sveta Družina ,(K današnjemu godu svete Družine) Kraljestvo za eno samo laž Nekoč je živel prav posebno čeden kralj. Tako je bil prijeten, da sploh ni moči razumeti, zakaj da mu je bila žena ušla. Seveda ni kar tako tjavendan zbežala kot bi ti in jaz —, kaj takega se pri kraljevih ne zgodi. A nekega dne je odšHa s svojim dvornim višjim nadhlevarjem in v spremstvu nekaterih prepotrebnih članov svojega dvora na potovanje — in tam je tudi ostala. Užaloščeni, čedni kralj je našel edino uteho v Loredani, svoji muhasti hčerki, ki se je pa malce po materi vrgla. Za njen sedemnajsti rojstni dan ji je čedni kralj dovolil, da je smela napisati klaftro dolg list samih želja. A ona ni vzela peresa v roko, tudi ni nič preudarjala, marveč se je koj odločila: »Moža, moža, moža, očka,« je prijazno in brez obotavljanja povedala. Čedni kralj je padal iz vseh oblakov, toda, kaj bi? Moral ji je ugoditi, če ni hotel doživeti tega, da bi tudi njegova hčerka odšla s prepotrebnimi člani dvora na potovanje. Princesa si je pa nekaj izmislila in to je dala razglasiti po vseh deželah: da hoče imeti za moža najbolj zabavnega človeka. In kdor bi ji znal pripovedovati tako čudovite in čudne stvari, da bi mu morala reči: »lažeš!« — tega bo vzela za moža. Prišli so knezi in gospodje in cesarski sinovi in so ji šegavo in prikupno klatili zvezde z nebS. Toda ona jih je le priskutno zavrnila: »Tako, tako. Oh? Oh. — Prav, dobro, lahko si to predstavljam.« Do obupa je spravila kraljevske sinove. Tedaj je rekel Sandor, najslavnejši junaški princ, svojemu polbratu, pastirju Mikši: »Tej nesramni, nosati in ušivi princesi bomo tAko zagodli, da ji bo za zmeraj odklenkalo. Meni se niti ne bo treba lagati, pripovedoval ji bom kar storijo iz svojega vsakdanjega življenja, česar ne bo mogla verjeti ne razumeti: pa jo bom ugnal v kozji rogl A jaz .je niti ne maram za ženo; vrgel .jI bom svojo rokavico v obraz. Potem bo pa tako osramočena, da se ne bo hotel noben kraljevski sin, ki mu je kaj do časti, udeležiti več te trapaste tekme. Kaj pravič na to, Mikša?« Mikša se je postavil v pozor in je izjavil občudujoče: »Sijajno, moj visoki brat! Kaj takega ste si mogli samo vi izmisliti!« — »Veš kaj, dragi moj, jaz bi te prav za prav lahko s seboj vzel,« je dejal junaški princ sinu svoje dojilje in še dodal: »Dober vpliv imaš name in sploh si fant od fare.t Pastirju je dal lep plašč in ga imenoval za svojega adjutanta. Ko sta oba brata prišla na kraljevski dvor, je dobri kralj takoj nejevoljno dejal Sandorju: »Pustiva vse ceremonije, vaša kraljevska visokost! Do grla in čez sem sit te snubaške gonje. Vi ste videti, ko da boste kos tej komediji in jo boste uspešno končali. Rad bi že mir imel. Le pojdite skozi srebrno dvorano na desni, potem kar naravnost ln pridete točno v knjižnico. Tam dobite princeso. Oprostite, da vns ne spremim, a jaz ni^inm nobenega potrpljenja več.« Mikša je kar butal v vrata in jih sunkoma odpiral pred junaškim princem, ki je divje drevil naprej, in kmalu sta bila pred bralnim prestolom princese, ki je zdolgočasena zaprla knjigo. Sandor, ki je z zluiom vezeni plašč odgrnil in ga vrgel preko rame, je potegnil krivo sabljo iz nožnice in je kleče počastil princeso. Mikša je začuden obstal v senci v kolu pri vratih, zakaj takle nastop je bil povsem izven njunega načrta. Mala Loredana je bila res višek nesramnosti, zakaj, prav nič so ni na prvi pogled zaljubila v Sandorja. Marveč je le malomarno utripala s trepalnicami, in ga je raztreseno opazovala skozi lornjon. Potem je nastavila to napravo na Mikšo in je rekla: »Kdo je pa tale tam v kotu pri vratih?« Sandorju je šinila junaška kri v glavo. Kakor gumijasta žoga je poskočil kvišku in dejal: »Prosim, princesa, da ostanete pri stvari. Prišel sem, da izpolnim določene pogoje in vas mogoče povedem domov!« Zakaj navzlic njenemu nesramnemu, navzgor privihanemu nosku, mu je bila tako všeč, da je v mislih računal s spremembo konca zadniega prizora. Loredana pa je venomer gledala Mikšo skozi lornjento in je rekla: »Vi tam — kako vam je pa ime?« Mikša se je še bolj stisnil v kot in jo v zadregi odvrnil: »Oh — nič, nič — jaz sem kar tako prišel zraven...« Princesa je jezno zavzdihnila, potem je za-dirčno dejala junaškemu princu: »Torej, prosim, začnite! Poslušam!« Take nepričakovane muhe so spravile Sandorja iz tira. Bil je navajen, da so se dekleta ob pogledu nanj kar razcedila. Zatorej je hudo pogledal s svojimi plamtečimi očmi, pogladil si je črne brke in se zbral. Nato je začel predavati o svojem poslednjem doživljaju: »Torej poslušajte, prekrasna! Ko smo nocoj prekoračili gorovje in smo se ulaborili ob vznožju strašne, grozeče pečine za čez noč, sem videl, kako se je sklanjal nizdol pošastni zmaj in jo kazal zobe.« »Tako, tako,« je rekla princesa. »To jo bila pošast, ki je bljuvala ogenj in je pila kri in je imela dolge čekane. Velikanska pasja glava je tičala na kačastem vratu, truplo rdečih luskin pa je bilo na štirih železnih krem-pljastih nogah.« »Oh, kaj še ...«, je rekla princesa. »Bodičasti rep je tičal v bivolskem rogu; strašen pogled! Že je pošast čavsnila po meni, tedaj som izdrl sabljo...« Princesa je zazdehala. »Odsekal sem ji pasjo glavo — pa so zrastle koj tri druge. Z enim sainim zamahom sem odsekal te tri glave — pa je zajezljalo devet groznih zmajskih glav proti menil« Junaški princ si je obrisal pot s čela. »No, to je bilo pa hudo.« »Takrat sem spoznal, da pošasti ne bo moči uničiti s človeškim orodjem. Izdrl sem pištolo izza pasa in jo nabil 7. blagoslovljenimi srebrnimi kroglami, ki sem jih zmeraj nosil s seboj.« Princesa je pogledala skozi okno, rekoč: »To pa ni bilo neumno,« jo dejala princesa in je ostro pogledala v kot pri vratih. »A kako uničiti devet glav 7, eno kroglo? Medtem ko sem preudarjal, sem se boril ko besen, da bi pošast odganjal od sebe. Pri tem sem moral pa ves čas paziti, da ni padla nobena Lelel je daleč zadaj za sovražno črto, pod seboj valujoče morje zelenih gozdnih vrhov, kamor še niso bile zasekale vojne granate svojih strašnih ran. Iz globine so sijale zlale, zoreče njive. V daljavi so vstajali iz mlečnobele jutranje megle zvoniki in kupole velikega mestu. Široka bela cesta je rezala travnike, srebrni lok ozke reke je objemal prebujeno zemljo. Mahoma ie opazil lctalec 11:1 široki beli ce-sli raztegnjeno, temno črto in njegove vešče, oprezujoče oči so spoznale, da se vi je jo pod njim brezkončne kolone vojaštva. To je bilo važno odkritje, lahko se bo z njim pri vojnem poveljstvu postavil. Tatu spodaj so spravljali močne edinice v prednje črte, lorej so bili pri poveljstvu pravilno domnevali, da se v tem odseku nekaj pripravlja. Smehljaje je prijel letalec za nižinsko krmilo in navpično kot kragulj na svoj plen, je šinil srebrni plič v globino. Hipoma sc je pojavil pod njim majhen, bel oblaček, obvisel za trenolek v zraku kakor žoga in se počasi razblinil v lankc pru-menčke. Lelulec se je zopet smehljal: lo je bil torej prvi pozdrav, ki mu ga je poslal sovražnik po 14 brezskrbnih dneh vojaškega dopusta. Šrapnel je bil lo, smešen šrapnel. Mar mislijo tain spodaj, du ga bodo kur na slepo zadeli? Ali zopet se je prikazal oblaček, to pot bliže in potem še eden — dobro so .streljali, zares, vrag jih je obsedel — naenkrat je plesalo po ozračju vse polno majhnih, belih oblačkov. Mož v letalu je pomislil, da bi se moral vrniti ali vsaj vzleteli više, kajti beli oblački niso bili zgoli slučajna igra, sedaj je šlo zares. Vendar še ni bil zadovoljen s tem, kur je bil videl. Ilolcl je zvedeli več, moral je podali točno poročilo. Če se ne moti, sc pomika tu spodaj najtežje topništvo, kar pa hoče sovražnik za vsako ceno prikriti. Napravil je lok, da bi bolje videl. Več novih oblačkov je počilo krog njega — a kaj je to? Nekaj ga je zadelo ob vrat. začutil je bil udarec, precej močan celo, prav tu pod volneno ovratnico. Njegova prva skrb je veljala motorju: je — li bil poškodovan? A motor je brnel dalje v enakomernem tempu. Letalec je zgrabil višinsko krmilo ter se s polno paro pognal kvišku. Le više. vedno više, du se ne bodo beli oblački zagrizli v lelalo, ter je uničili. Glasneje je zarjovel motor, vriskajo se je pognal srebrni ptič v vsemir. Mož v letalu je čutil, da 11111 nekaj vročega polzi po vrutu. S hlastno kretnjo si je privil volneno ruto tesneje okoli vratu, kol bi hotel na ta način ustaviti rdeči curek. Ali nenehno je skakljal virček, orosil 11111 je rame, prsi — ni se hotel ustaviti. Letalec je čutil lo lahno polzenjc, bolečine pu skoroda nobene. Počasi se 11111 je temnilo pred očmi lahna, blagodejna omotica ga je objemala. Bliskovito je poudaril, če ne bi bilo bolje takoj pristati: našli ga bodo spodaj, morda še preden bo izkrvavel. »No, vendar si povedal resnico, Pcterček. Ali mi veš povedati, zakaj je najbolje bit« odkritosrčen in povedati resnico?« »Zato, da mi pozneje ni treba paziti na to, kaj sem prvikrat povedai*, MLADI S £0 V JE N E C Skrivnostni dobrotnik i. Iz prvih otroških let se prav dobro spominjam mutaste beračice. Prvič sem jo videla nekega jesenskega večera. Prišla je v našo kuhinjo z veliko vihro. Naša mati je pripravljala večerjo in se niti ozrla ni vanjo. Zona jo je sunila pod rebra in pokazala z roko, naj ji podari denar. Otroci smo se prestrašeni stiskali v kot in naskrivaj gledali čudno žensko. Videli smo, da ima nenavadno velike in močne roke. Tudi obraza je bila širokega. Po postavi je bila bolj jx>dobna moškemu kot ženski. Vse njeno vedenje je bilo tako čudno, da je zbujalo tudi pri odraslih prikrit strah. Mati je takoj segla v denarnico in izročila beračici novčič. Komaj je čakala, da bi odšla Beračica je še enkrat pogledala po nas, potem |>a spet vihravo odhitela. Kar oddahnili smo se Ves tisti večer si nismo upali iz hiše. Še vedno smo imeli pred očmi ženin obraz, njene razmršene lase, široka usta in strašne oči. Pri večerji smo tiho vprašali mater, kdo je ta žena. »Ta ženska je malo zmešana,« je odgovorila mati. »Pravijo, da je samo na videz tako strašna in da še nikomur ni storila ničesar hudega.« »Kako velike roke ima,« sem s strahom rekla. »Nekateri vaščani trde, da je ta beračica — v žensko preoblečen moški!« je pristavila mati. Vztrepetali smo od strahu. Mlajši so se stiskali k materi, drugi pa smo plaho gledali vanjo. »Ne bojte se' Jaz mislim, da so si to ljudje samo izmislili in da ni resnica,« nas je mati skušala pomiriti. Še prihodnje jutro nam je rojila ta ženska po glavi. A ta dan smo upali že glasneje govoriti o njej. Med našim pomenkom je stopila v izbo mati. V roki je držala kos toplega blaga za otroško perilo. »Tole sem našla pred vrati. Sam Bog ve, kdo je to izgubil>« je rekla. Oče je pogledal blago ;n mi ukazal, naj grem v vas povprašat, čigavo je blago. Pri vsaki so blago pregledali in odkimali z glavo. Nihče ni izgubil blaga. Pri zadnji hiši, kjer je prav toliko otrok kakor pri nas, pa so mi otroci prihiteli nasproti in mi pokazali prav tak kos blaga. »Poglej, tole so naša mati našli davi na pragu!« »Tudi pri nas smo našli tako blago!« sem rekla in odvijala papir. Gosjx)dinja je majala z glavo. Tudi ona je bila na vso moč radovedna, odkod je prišlo blago pred vrata. »Kar obdržimo ga!« je nazadnje rekla. »Če bi se kdo oglasil, da je blago njegovo, ga bomo pa potlej izročili.« Nekaj časa je blago ležalo v predalu, a kmalu sta ga obe gospodinji urezali in sešili iz njega perilo za otroke. S. Zima se je počasi umikala. Naša mati, prav tako pa tudi gospodinja na koncu vasi, sta poslej še večkrat našli pred vrati kakšno oblačilce za otroke. Začudeno sta se spraševali, kdo bi utegnil biti skrivnostni dobrotnik. Nekaj noči so fantje celo nf» vas' straži!!, da bi zasačili radodarnega nočnega gosta, a bilo je vse zaman. Skrivnostnega dobrotnika v onih nočeh kakor nalašč ni blo. Par-krat so srečali na vasi mutasto ženo, a nihče se ni zmenil zanjo. Vsak se ji je izognil. Bilo je zvečer pred zadnjim dnem v aprilu. Otroci smo sedeli v kuhinji za mizo in se pogovarjali. Zdajci so se odprla vrata in počasnih korakov je stopila v kuhinjo stara žena. Komaj, komaj smo spoznali v njej čudaško mutasto ženo, tako je bila spremenjena. Medtem, ko je ni bilo na spregled, je na vso moč shujšala. Hodila je prav počasi in vse njene kretnje po bile zelo umirjene. Ponižno se je ustavila sredi kuhinje in potrpežljivo čakala, kdaj pride mati. Mi smo st.-meli vanjo brez besede. Nobeden izmed mu si ni upal po mater. tak6 nas je bilo strah. Hvala Bogu, da se je mati kmalu vrnila v kuhinjo! Žena je pokazala materi z roko, naj ji da skodelico kave. Potem je trudno sedla k mizi in potrpežljivo čakala, kdaj bo mati postavila prednjo skodelico Posrebala je nekaj žlic kave, potem pa se je dvignila, se priklonila materi, nam otrokom pa prijazno pokimala v pozdrav in počasnih korakov odšla iz hiše. Drugo jutro je potrkal sosed na naše okno. Povedal je, da je našel v svojem hlevu neko staro ženo mrtvo. Zaprosil je očeta, naj gre v bližnji trg po orožnike. Mater je obšla slutnja, da je mrlič — mutasta beračica. In res so ni motila. Sirota je ležala v hlevu na mokrem ležišču — trda in mrzla. Orožniki so kmalu pršli in nas spodili iz hleva. Bilo nas je radovednežev toliko, da smo napolnili vso sosedovo hišo. Čakali smo dobro uro, preden so orožniki pregledali, kaj je imel mrlič pri sebi in preden so se dogovorili s sosedi, kaj bi storili z mrtvo ženo. Orožniki so odšli nazaj v trg, oče in sosed pa sta stopila v hišo. Že pri vratih smo ju obsuli z radovednimi vprašanji. Videla sem, da ima naš oče solzne oči. Šele Čez nekaj časa je spravil iz sebe besede: »Ta beračica, ki je nocoj umrla v hlevu, je bila nekoč bogata žena. Mož ji je padel v vojni, otroci so ji pomrli, od žalosti se je zapuščeni ženski zmešalo. Vse premoženje je razdelila med revne otroke; posebno rada je pomagala materam številnih otrok. Ko ji je zmanjkalo vsega, je začela beračiti. Sama je živela skromno, beračila je le za druge otroke. Tudi nam je ponoči na skrivaj prinesla tisto blago, ki smo ga našli na pragu ...« Torej ta žena je bila oni »skrivnostni dobrotnik«! Kdo bi si mogel misliti, da se v razcapani ženski skriva tako zlato in plemenito srce? Na očetovo zahtevo so pripeljali beračico v našo hišo Preoblekli so jo v čedno obleko in na-nosili okoli rakve mnogo rož. Otroci so hodili od blizu in daleč in jo kropili s tihim sjioštovanjem. Tako si je uboga žena vsaj po smrti pridobila naklonjenost otr.ik, obenem pa je zapustila lep nauk, da ne smemo soditi človeka samo po zunanjosti. Boli se prahu. Mati zakliče Micki, ki na dvorišču iztepa preprogo: »Micka, udari iročneje po prepMgi, ne božaj jo kakor da bi bila mucka!« Micka, »Mama, tega vendar ne smem!« Mati: »Zakaj pa ne?« Micka: »Čimbolj bom udarjala, tembolj se bo prašilol« #1 En lep spomin ... §t Pokojni voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec na Prosvetnem taboru v Škoiji Loki v prijaznem pogovoru z deklico v slovenski narodni noši — Marijo Polakovo iz Stražišča pri Kranju. Vprav onega dne, ko je voditelj slovesnkega naroda dr. Anton Korošec izdihnil svojo plemenito dušo, je Kotičkov striček sredi velikanskega kupa še neobjavljenih otroških pisem našel sliko, ki jo je že dolgo smatral za izgubljeno. Sporočil je ve- selo vest njeni lastnici, Mariji Polakovi iz Stražišča pri Kranju, ki jo slika predstavlja v prijaznem pogovoru z največjim sinom, ki ga je kdaj rodila slovenska mati. Dan na to je Kotičkov striček že prejel odgovor od presrečne Marije. Takole se njeno prisrčno pisemce glasi: Predragi Kotičkov striček! Joj, saj Ti ne morem povedati, kako sem se razveselila Tvojega pismal Se zdaj sem vsa zbegana in kakor na trnju... , , j , Pri priči sem vzela peresnik v roko In ga zda) držim v rokah in ne vem, kako bi Ti mogla na hitrico podati točne podatke, katere želii od mene. To, kar vidii na sliki, sem doživela v mesecu avgustu leta 1937 na prosvetnem tabora v Škofji Loki. Povedati pa Ti moram, da nisem imela kakega nagovora ali pozdrava na dr. Antona Korošca, kakor bi utegnil kdo misliti, ampak sem v svoji gorečnosti stala prav blizu odra, kjer je sedel naš pokojni voditelj. Nisem jaz stopila predenj, ampak o n s a m je stopil k meni Podal mi je roko in me ljubeznivo vprašal, od kod sem, kam hodim v šolo in še to in ono. Odgovarjala sem mu tako zmedeno, da gotovo ni razumel niti besedice. V rokah sem držala nageljne. Kako rada bi mu jih dalal Ker pa so bili že precej oveneli, sem jih raje skrila za hrbet — o striček, saj nisem vedela, kaj delam! Bila sem srečna, presrečna ... Zadnjič pa, ko sem se udeležila njegove zadnje, največje slovesnosti — njegovega pogreba — mi je bilo hudo, nepopisno hud6. Ves čas mi je bil živo v spominu njegov obraz, ki se je takrat — v Škoiji Loki — sklanjal k meni in se prijazno smehljal moji zadregi Za zmerom je ugasnil njegov ljubeznivi nasmeh, za zmerom so se _ zaprle njegove dobrotne oči, za zmerom so se nmirile te roke, ki so vse svoje življenje delile dobrote... Solze so mi lile iz oči, kakor da bi šla za pogrebom svojega rodnega očeta. Slika, ki predstavlja njega in mene na prosvetnem taboru v škoiji Loki, pa mi bo v en lep spomin do konca dnil Lepo Te pozdravlja i Marija Polak. * K temu pismu nima Kotičkov striček ničesar dostaviti — toliko prisrčne otroške ljubezni in toplote je v njem. Naj bi vsa slovenska mladina s takim spoštovanjem izgovarjala ime pokojnega voditelja in hitela za njegovimi vzoril Zgodba o drobni smrečici Sredi velikega gozda je rasla majhna smrečica. Ta smrečica je imela dobrega prijatelja: drobnega ptička, ki je vsak dan priletel k njej, sedel na vejico in ji pripovedoval svoje doživljaje in lepe pravljice. A smrečica sredi gozda ni imela samo prijatelja, imela je tudi sovražnika. Ta njen smrtni sovražnik je bil krt, ki je prebival pod njenimi koreninami v zemlji. Kadar koli je prilezel iz svoje luknje, zmerom si je ranil gobček na ostrih iglah male smrečice in zmerom znova ji je zagrozil, da se bo maščeval. Neke noči, ko je dobri ptiček zaspal v vejah svoje prijateljice smrečice, je hudobni krt z ostrimi zobmi pregrizel ubogi smrečici korenine. »Zdaj pa le pojdi v svet in si oglej vse tiste zanimive stvari, o katerih ti je tvoj prismuknjeni prijatelj pripovedoval!« je škodoželjno rekel krt in zvlekel podrto smrečico daleč v stran. Ptiček se je pri tem prebudil. Ko je slišal, kako uboga smrečica žalostno joče, se je na vso moč razjezil. Hitro je odletel tja. kjer je imel krt svoj dom, da bi ga po zasluženju kaznoval za hudobno dejanje. A krt je tičal globoko v svojem podzemeljskem domu in se ni prikazal na dan. »Nič ne maraj, ti bom že pomagal!« je ptiček tolažil žalostno sm>ečico. To rekoč, je ptiček odletel k samemu Bogu v raj. Bog je ravno delil pre.epe darove svojim angelčkom, ker je bil sveti večer in je hote! razveseliti tudi nebeške stanovalce. Ptiček je sedel ljubemu Bogu v naročje in mu potožil krivico, ki je bila storjena ubogi smrečici na zemlji. »Pomiri se, dobri ptiček!« je odgovoril Bog in ga milostno pogleda'.. »Odšel bom sam na zemljo, da vidim, kaj je s tvojo malo prijateljico smrečico.« Angelčki so se- hitro oblekli v tople kožuščke in odleteli z Bogom na zemljo. Tudi sonce je hotelo iti z njimi, pa mu je ljubi Bog rekel: »Zdaj je noč! Ostani v nebesih, da bodo ljudje mogli v miru počivati 1« In sonce je ostalo. Ljubi Bog se je v spremstvu svojih angelov spustil naravnost k podrti smrečici na zemljo. Mehko jo je pobožal s svojo dlanjo in ji dobrotno obljubil: »Poskrbel bom, da bo popravljena storjena krivica!« Na te besede so angelčki izvlekli iz košaric darove, ki jim jih je dal Bog v nebesih, in začeli z njimi krasiti smrečico. Tako lepo so jo okrasili, da se je kar niso mogli nagledati. Bog jim je rekel: »Zdaj pa dvignite smrečico in jo postavite pred cerkev!« Angelčki so v trenutku izpolnili njegov ukaz. Postavili so smrečico pred cerkev v trenutku, ko je poslednji vernik prihajal k polnočnici. Ko je pobožni mož zagledal lepo okrašeno smrečico pred cerkvijo, jo je odnesel s seboj v cerkev in postavil na oltar. Tako je uboga, revna smrečica doživela največjo srečo, ki je niti v sanjah ni pričakovala: stala je na oltarju in poslušala pobožne molitve vernikov in ubrano petje, ki je donelo s kora božjemu Detetu na čast. ICaf se fe mali Mariji sanfalo Mala Marija je zatrdno sklenila, da pojde k I polnočnici. Pa naj mraz še tako hudo pritiska, 1 pa naj bo temno kot v rogu, pa naj bo še tako zaspana — šla bo prav gotovo) Oče jo je dražil, da bo zaspala kakor vsa druga leta. Že lani je namreč Marija sklenila, da pojde k polnočnici. pa je zaspala in je niso mogli več zbuditi. Letos bo zrav takol »Ne bo nel« je zagotavljala Marija. »Vse leto se že veselim polnočnice, pa bi jo prespala? Kaj šel« Na ta sveti večet je bila posebno dobre volje. V hiši je bilo vse tako praznično in svečano. Jaslice imajo v sebi prečudno moč, da človeka kar prevzamejo. Gledaš jih in gledaš, pa se jih ne moreš nagledati. Po vsej hiši diši po poticah in po kadilu. Ko so odmolili veseli del rožnega venca, je mati položila na mizo velik hleb belega kruha, ovitega v snežnobel prt. »Kaj pa si prinesla?« je radovedno vprašala Marija. »To je kruh poprtnjak. Dolgo, dolgo je že v navadi, da na sveti večer, na Silvestrov večer in na večer pred svetimi Tremi kralji postavimo na mizo poprtnjak. Na dan sv. Treh kraljev bom raz-rezala poprtnjak na toliko kosov, kolikor je vas otrok. Potem bom kos poprtnjaka dvignila tako visoko, da ga boste le stežka dosegli. Klikor visoko boste skočili za kosom poprtnjaka, toliko boste drugo leto zraslil« Oče je zamodroval: »Ta navada je na vso moč lepa in se mora ohraniti, ko nas že zdavnaj ne bo več. A tudi blagosloviti in pokaditi moramo na sveti večer vsa poslopja, vse sobe, vse ljudi in živali, ki spadajo k hiši.« Marija je zamaknjeno poslušala. Ta običaj ji je bil strašno vleč. Sedela je na peči in takd prijetno toplo ji je bilo, da se ji ie začelo dremati. Odganjala je spanec, kolikor je mogla, pa ni nič pomagalo. Nazadnje je prosila očeta, naj jo zbudi ob enajstih. Ko ji je oče zatrdno obljubil, da ne bo pozabil nanjo, je brez skrbi zatisnila oči. V sanjah se ji je prikazal Jezušček v družbi angelov. Oblečen je bil v zlato haljo, okrog glave pa je imel prelep venec. Prijazno se je smehljal in z drobnimi ročicami blagoslavljal zemljo. Pogledala je natančneje in videla, da siplje na zemljo čudno lepe rože. Nenadoma se ji je Jezušček približal in rekel: »Deklica, zapoj mi pesmico!« Marija ga je takoj ubogala. Neznansko lepo je zapela: »V kot jaslice delam, orehe zlatim, in Detece sveto tu molim,, častim...« Komaj je skončala, jo je nekdo nemilo pocukal za nosek. Ali ji poreden angelček nagaja, ali kaj? Pogledala je okoli sebe in videla nad seboj materin smehljajoči se obraz. »Marija, v sanjah si tako lepo pela, kakor Se nikoli. Ali se ti je sanjalo o Jezuščku?« Marija je povedala, kaj je v sanjah doživela. Kar žal ji je bilo, da je naročila, naj jo zbudijo. Če bi jo pustili, bi bila nemara še zdaj v družbi Jezuščka in njegovih angelov... Mati je povedala, da se že mudi k polnočnici, Marija se je hitro oblekla in se pripravila na odhod. Zunaj je narahlo snežilo. Snežinke so plesale sem in tja in se zaletavale v obraz. Marijo je zazeblo, da se je stisnila k materi. Medtem je opazila, da so pozabili ugasniti luč. Opozorila je mater. Materi pa ie na misel ni prišlo, da bi ugasnila luč. Poučila jo je: »Na sveto noč mora luč po vseh hišah goreti Jezusovemu rojstvu na čast. Pravijo, če kdo na nocojšnjo noč varčuje pri luči, tedaj prihodnje leto gotovo kdo v hiši umre.« Medtem se jim je pridružilo več ljudi Skupaj so nadaljevali pot in se živahno pomenkovali. Zdaj pa zdaj je Marijo pobožal glas svetonoč-nega zvoni. Tako lep6 še nikoli ni brnel. Najbrž so ga angelci gonili; človek ne more ubrati tako lepe melodije... Pred njo so hodili fantje z baklami in metali božične zvezdice v zrak. Tudi Marija bi rada imela tako zvezdico. Zaupala je svojo željo materi. Mati je že kar vnaprej slutila, da bo tudi Marija hotela prižgati božično zvezdico, zato jo je naskrivaj vzela s seboj. Stisnila ji jo je v roko, oče pa jo je prižgal. Marija se kar ni mogla nagledati srebrnih utrinkov. ...... Kmalu io bili pri cerkvi. Vse polno ljudi je 1» stalo tam. Orgle na koru so svečano zadonele. Mati je vzela Marijo k sebi v klop. Od ondod je je z občudovanjem strmela k oltarju, kjer so bile postavljene jaslice. Med ogledovanjem jo je spet premotil spanec in sklonila je glavo na prsi. Mati pa jo je takoj zbudila, češ: v cerkvi se ne spodobi spati, posebno pa ne na sveto noči Dala ji je v roko rožni venec. Medtem so se oglasili pevci na koru. Marija je bila vsa blažena, Zdelo se ji je, da je v nebesih. Polnočnica je kar prehitro minila. Vsa srečna se |e Marija vračala domov. Doma se je spet razveselila prelepih, jaslic. Šele tedaj je opazila, da je Jezušček v domačih jaslicah slabo oblečen. Vzela je s svoje punčke odejo in ga z njo skrbno pokrila. Preden je zaspala, je izmolila še očenaš in na koncu pristavila: »Jezušček, prikaži se mi spet v sanjahl Tak6 rada bi te spet živega videla pred seboj. Če boj hotel, ti bom spet zapela tisto pesmico...« Še to je rekla — in že se je vtretjič pogrez-nila v prelepe svetonočne sanje. MLADA NJIVA ..............................................I,Ii,I,IiiIiIIII,1i,iIiiiIiiI.I)Ii.I„iiii„IiiIIi.iiI,Iiiii„UiImi,).iI„iiI Zima Z ivjem pokriti eo moji gozdovi, radostne pesmi se več ne glase; kakor da rasle bi tam nad grobovi — akacije v vrtu otožne molče. Snežna belina tla zmrzla pokriva, tiho borovci se sklanjajo k njij čez v&o poljano se žalost razliva — kakor o smrti nam vse govori ... Marija Pučko, Ljubljana. Ko je Marjanca prvič videla sneg ... Marjanca sedi na očetovih kolenih. Jeziček ji teče kakor namazano mlinsko kolo. Najbolj hudo pa je, ker očka ne razume njenega klepetanja. Kar pritrjuje ji, drugega mu itak ne preostane. Marjanca je namreč že tako majhna, da je šele pred nekaj dnevi naredila prve korake. Očka prekine Marjančino klepetanje in jo vpraša: »Marjanca, pokaži, kje je Jezušček!« Marjanca iztegne ročico in pokaže podobo Križanega v kotu. Potlej sklene drobni ročici kakor k molitvi. Očka jo spet povvpraša, kje je lučka, kje je mama, kje teta Trezi. Vse to že dobro pozna naša Marjanca. Nazadnje jo očka povpraša: »Marjanca, pokaži kje so grde muhe!« Marjanca vtakne prstek v usta in pogleda po sobi. Niti ene muhe ni v njej. Zdajci ji pogled obvisi na oknu. Hitro iztegne ročico, pokaže s kazalcem in navdušeno zakriči: »Ej ga!« Marjanca misli, da so grde muhe — snežinke, ki plešejo po zraku. Prepričana je v dno duše, da je vse, kar se vrti po zraku — grda muha. Očka se nasmehne, ogrne Marjanco v- plašč in že hitita po stopnicah na dvorišče. Joj, kako je Marjanca začudena! Toliko »belih muh« že leži na tleh — in zmerom padajo še nove iz višine. Preden se Marjanca zavž, že leži na beli, mrzli preprogi. Zazebe jo. j>a na jokec kar pozabi, tako jo vse strašno zanima. Očka jo kmalu spet dvigne v naročje. Zdajci Marjanca zagleda pred seboj svoji prijateljici Tin-co in Marijo. Navdušena je tako, da brca z nogami in kriči, da odmeva skoro po vsej vasi: »Inca ... Inca ... Inca!« Prijateljici naložita Marjanco na sani, ki jih imata za seboj. Hopla! — Marjanca že drsi z domačega dvorišča na bližnji breg. Marija se posadi na sani pred Marjanco, za njo pa Tinca. Obe na vso moč skrbno pazita, da se ne bi prekucnile v sneg. Tako se vozijo dobre pol ure. Ko je Marjanca spet v sobi, je vsa spremenjena. Z roko kaže proti oknu in proti vratom. Tako rada bi šla nazaj v naravo. Ko vidi, da je vse prizadevanje zaman in da jo očka ne pusti več ven, mu začne na vse načine dopovedovati, kako se je sankala po klancu navzdol. Ves večer ne miruje, ampak samo pripoveduje svoje čudovite doživljaje. Od časa do čsa vprašujoče pogleda v očkove oči. Od tega dne ima naša Marjanca na vso moč rada »grde muhe«, ki padajo z neba na zemljo in po katerih se da tako lepo sankati... Kako pravimo »BLEGAŠ IMA KLOBUK...« Kadar vrh Blegaša pokrijejo nizki oblaki in napovedujejo deževno vreme, pravimo: »Blegaš ima klobuki« Kako smešno bi bilo, če bi imel Blegaš pravšni klobuk na sebi, vidimo na sliki, ki jo je iztuhtal in narisal 14letni mladi slikar Jože Č e i i k iz Poljan pri škoiji Loki. Smodnik. Učitelj je vprašal učenca: »Tonček, povej, kdo je iznašel smodnik!« Tonček, ki se je igral s pajacem pod klopjo, je ve6 zbegan vstal in prestrašeno odgovoril: »Jaz že ne, gospod učitelj!« Črnilo. Metka priteče k materi v kuhinjo in jo vpraša: »Mama, ali je črnilo drago?« Mama: »Ni drago. Za nekaj dinarjev ga dobiš polno stekleničico«. Metka: »Hvala Bogu! Potlej pa ni mnogo škode«. »Kako to misliš?« jo začudeno vpraša mama. »Veš, izlila sem črnilo na namizni prt!« odgovori Metka. Tako menda lahko reče 80 letna kmetica, ki ima ravno te dni razstavo svojih slik v galeriji St. Etienne v New Yorku. Mrs. Mary Robertson Moses je bila rojena na farmi v bližini Greenwich, N. Y., kjer je v domači šoli prejela nekaj pouka, nikdar pa ni videla, ne obiskovala kake šole za umetnost. Med trdim delom na kmetih k je potekalo življenje. Vajena je bila rabiti razno poljsko in hišno orodje, a da bo kdaj sedela s čopičem in paleto v roki, se ji še sanjalo ni. Po moževi smrti je starejši sin prevzel gospodarstvo, gospodinjstvo pa je prešlo v mlajše roke. Mra. Moses, v okolici poznana kot stara mati Mo-6es, pa je v brezdelju posedala okoli. Kaj lahkega dela je že opravljala, vendar pa si je včasih zaželela tudi kakšnega drugačnega razvedrila. Pred Božičem je slučajno našla nekaj ostankov navadnih barv in te so ji vzbudile dobro idejo. Kaj če bi naslikala božično karto kot dar pismonoši. Polotila se je in je bila zadovoljna 6 svojim uspehom, da je kar nadaljevala. Ker so druge ženske no6ile razna ročna dela v vaško lekarno, se je tudi ona odločila ea tako razstavo. V ameriških lekarnah ne prodajajo samo zravil ampak zelo različno robo in se ni treba čuditi, če so tam ležale in čakale kupca 6like stare matere Moses. Nekega dne pa se je ustavil v lekarni potujoči inženir. Pregledoval je razstavljene predmete in slike so mu bile tako všeč, da jih je kupil. Tako je prišla slikarica do denarja, s katerim si je potem naročila barv, čopiče in drugo iz veletrgovine Sears Roebuck and Co. Velikost slik pa je bila vselej odvisna od starih okvirov, katere je dobila med staro ropotijo na podstrešju. Kakor velik je bil okvir, tako veliko sliko je napravila. V spominu je nosila razne dogodke, katere je v realističnih podrobnostih tako dobro pogodila, da so važen dokument k zgodovini tedanjega življenja na kmetih. Nekateri prizori so tudi zelo smešni. Eden je, ko lovijo purana po dvorišču pred Zahvalnim dnevom. Sneg naletava in hišni kužek od strani zvedavo gleda nenavadno početje svoje gospodarice in ostale družine. Vsak drži razprostrti roki, prnan pa začuden ne ve, kam bi pobegnil pred tolikimi sovražniki Dokaz njene velike ljubezni do rodne grude so številne pokrajinske slike. Z veliko natančnostjo ie upodobila na platnu, kar je dan za dnem občudovala in ljubila. Zaradi rahlega zdravja si ne upa na pot v New York, kjer b« bila navzoča pri razstavi svojih umetnin. Gotovo pa bo čitala številne laskave pohvale in priznanja po časopisih. Ta ženica, ki je v pozni starosti postala priznana slikarica, nam je lahko za vzgled in spodbudo, da nam starost ne bo za izgovor. Največjo starost med drevesi doseže tako zvani kruhovec, ki postane do 5000 let star. Sleherni ženski je všeč lepo perilo in le malokatera se more premagati da si ga ne bi priskrbela — kupila ali sama sešila. — Zdaj je spet moderno, da je perilo okrašeno z ročnim delom, da ima vložke iz čipk, in sploh jc sto načinov, s katerimi je moči perilo olepšati. _Na levi vidiš na risbi ioplo srajco za ponoči, ki je okrašena z ozkimi čipkastimi vložki. Sjx)daj je lična ponočna ohlekca z volanaini. Zraven te je dohro prikrojena kombinacija s krilom, ki jo lahko naredimo iz dveh ostankov blaga. Podobna ji je srajca, spodaj na desni. Lepa je poletna spalna srajca, ki jo na ramah zavežeš. Robovi so obšiti s čipkastimi vložki. Zgoraj je spet kombinacija s krilom s čipkami. Ker je prav, da je človek tudi doma lepo oblečen, vidimo na ri«bi kar tri domače obleke. Na desni jc topla prešita obleka za doma. Iz dveh vrst blaga je naslednja obleka, ki je pripravna. da jo tudi lahko prenarediš, če je treba. Zadn ja risba nam nudi zglec za poletno do-mnčo obleko, ki ima širok pas in !euc vložke iz čipk. (Oglej si pričujočo risbof). Otroka vzgajamo Starši naj bi imeli pred očmi tale vzgojni smoter: Otrok naj postane samostojen, krščanski značaj, ki bo povsod zvesto in vestno izvrševal svoje dolžnosti glede na Boga in svojega bližnjega. Vzgoja, predvsem pa krščanska vzgoja, je v prvi vrsti stvar staršev, ne na stvar države in cerkve, Otroku se najgloblje vtisnejo tisti vtisi, ki jih prejme pri starših. Ko je otroku šest let, je že vzgojen in najboljša šola m najboljši verski pouk ne moreta dati otr-oku tega, česar mu ni dotlej dala vzgoja staršev; in kar je bilo doma narobe storjenega, tega ne popravita več ne šola ne cerkev. Vzgoja se začne že v nosečnosti, zato je treba toliko pažnje, kakšne da so takrat bodoče matere! V tej dobi je otrok najbolj z materjo in vsrkava vase tudi duševno in ne le telesno hrano! Nadaljuje se vzgoja potem, ko je otrok otrok je priden otrok. Dojenček se igra z rokami in nogami. Njegova prva zaposlenost ie ta, da meče igrače na tla. Ko se že plazi okoli, tedaj se najrajši igra z vretenci od sukanca, s škatlami, količki, kockumi, polenčki. Kaoar otrok že shodi in govori, hoče mater povsod spremljati in ji »pomagati«. Čeprav je bolj v napotje kot v pomoč, pa naj se mati zaveda, da jemlje otroku veselje do dela, če ga večno opozarja na to, da je še premajhen in preneroden. Otroku ne smemo dati preveč stvari naenkrat; navadi naj se, da bo z majhnim dolgo zaposlen. Le tako j>ostane vztrajen v igri in potem v delu. Za dobo od 2 do 4 let so primerne igrače za zlaganje, j>ostavljan je, žoga, preprosta lutka, ki se ne razbije. Otroke od 4—7 let moremo po ure dolgo zaposliti z risanjem, s slikanjem, Najmlajši ud družine dojenček. Ta vzgoja je predvsem navajanje na telesni^ red in se tiče večidel le nege telesa. Dojenček se navaja na redno zauživanje, na renni nočni počitek, na snago itd. Važno je, da pustimo otroka v prvem letu predvsem pri miru, da ne postane živčen, Ne smemo ga strašiti s preglasnim hrupom. Potrpežljivo čakajmo na razvoj duhS in ne smemo vanj venomer brbljati. Ko začne govoriti, mu izgovarjajmo besede mirno in razločno. Kasneje zahteva več jx>zor-nosti od staršev in hoče biti zaposlen. Vendar ga ne smemo »dresirati« kot psička, da nam predvaja razne umetelnosti, ampak se moramo pečati z njim tako, kakor ustreza takratnemu otrokovemu duševnemu razvoju. Potrpljenje in doslednost sta jjoglavitna jx)goja za vzgojo. Mlademu človeku je vse novo. Sleherno rožico, slehernega hroščka občuduje majhen otrok. Svet mu je ena sama knjiga s podobami. Na tem področju utegne mati mnogo storiti, tako na primer more skušati vzbuniti v otroku ljubezen do prirode, ljubezen do Boga, ki je vse ustvaril. Križ v sobi začne otrok kmalu z zanimanjem opazovati; z veseljem sprejema sleherno zgodbo o ljubem Bogu, o Materi božji in o angelih. Že zda j naj mati moli vpričo otroka kratko jutranjo in večerno molitvico. Prve knjige s podobami naj bodo take, da jih ni moči raztrgati in naj predstavljajo slike živali in ptičev, ki jih more otrok imenovati. Otroka ne smemo mučiti z dolgimi razlagami, za to še ni zmožen potrpljenja. Šele, ko ima tri leta in kasneje si pridobi veselje za poslušanje povesti. Otrok bi rad vedel le to, kar je zraven slik napisano. Ko je otroku 3 do 6 let, se kar ne more dovolj naslišati raznih povesti, posebno so mu všeč zgodbe iz svetega Pisma. Starši naj se okoristijo s tem in naj večkrat kaj poveao iz stare in nove Zaveze, A tudi drugačne povesti in pravljice hočejo otroci slišati. Za to starostno dobo imamo zdaj že veliko lepih slikanic na razjiolago. Vendar nam ni treba zmeraj pripovedovati zgodbe iz knjig, ker otroci nemara še rajši j>oslušajo zgodbe iz resničnega življenja, iz prirode, iz živalstva in podobne. Še bolj važno kot pripovedovanje pa je pravilna zaposlenost otroka. Pravilno zaposlen (W. Busch, 1832—1908) pletenjem papirnatih prog, š šivanjem, z lepljenjem, rezljanjem in s sličnimi opravili. Pri tem naj nobena mati ne pozabi na to, da otroka navaja na pomoč pri različnih domačih in gospodinjskih opravkih. Papir in barvni svinčniki, čopič in barvice, tope škarje in lep papir za lepljenje, okvir za ročno delo z volno ali bombaževo prejico — so darila, ki utegnemo z njimi zmeraj razveseliti otroke v teh letih. S temi stvarmi se morejo sami ukvarjati in narejati majhna darila, tako na riiner utegnejo sami prelepiti kako škatlo, njižico za opazke, okrasiti kak robček, vesti z voino, napraviti kak pladenj iz ličja itd. Vendar ne smemo otroka mučiti z napornim delom ali z vezenino s križci Dela otrok naj bodo zares njim primerna in jih ne smemo j>resojati z merilom odraslih. Otrok stori, kar zmore; zatorej e njegovo aelo na njegov način pojx>lno in epo. Zgibanje, lepljenje, izrezovanje, risanje in slikanje pa so tudi primerna zaposlitev za bolne otroke. Jako velikega pomena pa so tudi otrokove igrače. Igra in delo sta za otroka eno in isto. Zatorej naj bodo igrače tako prirejene, da poživljajo otrokovo domišljijo in so mu same po sebi zaposlitev. Čim preprostejša je kaka igrača, tem bolje ustreza svojemu smotru. Nikar ne razvajajmo otrok s predragimi igračami, ampak ga vzgajajmo za preprostega človeka. Ni treba, da bi moral imeti vse, kar koli vidi, ni a tudi treba, da bi vse videl, kar koli je moči upiti! Izložbe v trgovinah samo dražijo pohlep, Tudi glede na igrače in igranje nimamo boljšega vzgojnega prijioraočka kot so bratje in sestre, ki drug drugega vzgajajo, se »prirejajo« in podrejajo in se učijo, kako je treba drug drugega prenašati. V vzgoji ne pozabimo na petje! Otrok ima rad glasbo in petje. Že najmanjši zbrano prisluhnejo, kadar mati zapoje. Materinih pesmi ne more noben radio nadomestiti! Z otroki pojmo čim najbolj preproste jiesmi, ki so jiin všeč. Srečen je tisti otrok, ki mu mati prepeva naše stare narodne pesmi! Saj so te naše pesmi vredne, da gredo kot dragocena dediščina iz roda v rod. Te pesmi so veliki pripoomčki za vedro, ubrano vzgojo majhnega človeka. S taktom in brez takta Peljemo se s tramvajem ali z avtobusom. Vsi prostori so zasedeni. Z nekaterimi drugimi potniki vred, vstopi na prihodnji jx>staji invalid brez noge, ki se ojiira na palico. Takoj se v vozu dvignejo dva. trije fiotniki in jk>-nudijo invalidu prostor, toda on ga z zahvalo odkloni. Videti mu je. da mu je sitna ta pozornost, ki jo je vzbudil v drugih- A to nič ne dč, invalid se mora in mora usesti. Saj ni mogoče, da bi s svojo leseno nogo in palico še stal, medtem ko bi kak mlajši in zdrav človek sedel! Takt? Ali je bilo to prav za prav taktno, da so mu ponudili sedež? Prav nič ne! To je bila prav navadna vljudnost, oziroma je bila to samo po sebi umevna dolžnost in ni vredno o tem izgubljati besede. Eden tistih, ki je med drugimi jx>nujal svoj sedež bolniku, je to storil malo preveč hrupno, nekam preveč se je pri tem pobahal, češ, jaz sem pa cel pa zdrav! A tudi njegov namen je bil čira najboljši. Pa vendar: stopil je narobe na težavno, jako ranljivo, le s finim občutenjem zaznavno področje vprašanj o taktu. Bil je, pa čeprav je imel najboljši namen, brez taktu, pa ni bil surov, vendar... Drug primer: V vagonu je huda gneča. Vstopi starejša, bolehna gospa, pa se nihče ne umakne. Tedaj nekam jezno plane s sedeža tudi že starejša gospa in glasno vzklikne: »Prosim, sedite, saj ste starejši kot jaz!« Takt? Prav nič ne, to je bila pa že surovost. Tretji primer: V tramvaj vstopi gospa za kratko progo. Star gospod vstane in ji da sedež. Gospa, da ga ne bi žalila, sprejme jio-nudlK), vendar ji je sitno, saj mora na prihodnji jKistaji že izstopiti, zatorej ji je hudo, da se je gospod jjotrudil za eno samo minuto. Kaj stori? Pelje se čez svojo jx>stajo še tri postaje dalje, zato da je imel stari gosjx>d zadoščenje za svojo »žrtev«, ki jo je storil s tem, da je stal, namesto da bi sedel- Takt? To je bil takt, ki mu pa ljudje že j)ravijo neumnost. To je bil takt višje vrste. Kaj je torej prav za prav tisto, kar ljudje tako nasplošno v neštetih primerih vsakdanjosti nazivajo tukt? Predvsem se takta ni moči naučiti zgolj s pametjo, ampak samo s srcem in z dušo. Takt je to, da obzirno ravnamo s kako hipno ali trajno nevšečnostjo ali nezgodo, ki je mora naš bližnji prenašati zaradi nsodnih udarcev in da pri tem čim bolj neopazno pomagamo. In še to te bistvo takta, da se pri tem ne ponašamo s svojimi zaslu- Ce tmas za lepo perilo Potrebne malenkosti gami ali naravnimi odlikami, saj je oni drugi, naš bližnji, ki mu pomagamo, tisti, ki daje, ne pa mi! Taktno ravnati se pravi, da ravnamo po tihem in sramežljivo. Tisti invalid, ki se je usedel na ponujeni sedež, ni bil |H>tein nič več predmet opazovanja. ZgHKlilo se je, pa konec. Nikomur ni prišlo na mar, da bi govoričil, knko hudo je človeku, če ima leseno nogo. In nihče ne l>o tako brez takta (ali pa bo le koo?), da bi s priskutno, sočutno zvedavostjo zi jal v mlado gosj>o, ki je v žalni obleki. S pravilnim taktom se začenja prava človeškost, kultura našega sožitja. V našem taktnem vedenju se izraža sjx>štovanje, ki smo ga dolžni drug drugemu izkazovati. In vj>rav kaka skupna huda usoda, kaki skupni hudi dnevi naj bi nam še posebej privzgojili taktno vedenje. Pa ne samo v mnogih [>ocdinih primerih osebnega življenja . •. Kaj bi, na primer, rekli, če bi kdo prišel k drugemu človeku s kako prošnjo ali svojo pritožlto vprav takrat, ko je oni drugi človek sam v hudem jioložajii? Ali če bi si koo izbral za razodetje svoje ljubezni ali za kak odločilen razgovor vprav najbolj neprikladen trenutek, v katerem je naš bližnji naravnost prisiljen, da nas zavrne ali presliši? Bekli bi, kako da je to brez takta in neumno. Neumno ne toliko zaradi pomanjkanja inteligence. ampak — kar je hujše! — zaradi pomanjkanja srčne izobrazbe, zaradi prikrite sebičnosti ali iz pomanjkanja ljubezni. Zakaj, takt zahteva predvsem ljubezni! če kdo brez takta ravna, tedaj to ne rani bližnjega zato, ker se je pripetilo nekaj nerodnega, ampak zato, ker je to dokaz, da ni bilo v človeku nobene ljubezni in ker je bila za sočutnimi beseaomi ali za kakim dejanjem skrita surovost srca. Sleherni človek je kdaj brez takta. Zanimivo je, kako se drugi pri tem odzivajo. Takoj skušajo z dvojnatim taktom ali z molkom rešiti, kar se še rešiti da, saj dobro čutijo: da Ie na taktu srca temelji resnična kultura. Najbolje uspeva človeškost tam, kier se skladno ujemajo: razum, sree, jasnost in modrost. Iz tega nastane prava pamet, ki iraa v življenju zmeraj prav, in to je — takt. Zlasti različni prazniki so preskušnja za takt. Kako se vedemo s člani družine, z otroki, z gosti, s tujci, z reveži! Preizkusimo se, koliko je takta v nas iu dokažimo, da ni res, ko pravijo o Slovencih (Kranjcih), da smo vprav mi brez takta! Kafra zoper nahod, če imaš nahod, si ga pozdraviš s kafrnim sojjuhora V lonec naliješ vrele vode, daš vanjo žličko zdrobljene kafre, nagneš se nad lonec in vdihavaš soparo z zaprtimi usti. Če je nahod še tako hud, ga kafra brez dvoma prežene. Citronova tujima je izvrstna za snaženje pohištva v kuhin ji, ker odstruni prav vso umazanijo. Zato lupine ne vrzimo proč. preden lismo na ta način izrabili notranje plati lupine. Sestavi - izrezi Izrezi pričujoče črne ploskve in jih skrbno sestavi: kaj dobiš? T. A. Lj.: Pred tremi leti ste se zdravili v bolnišnici. Imeli ste preveč kisline v želodcu. 1'riporočili so vam odgovarjajočo prehrano, katere se tlelno še sedaj držite. Kaoili ste. Ko pa sle opazili, tla vam škoduje, ste kajenje opustili. Če pijete žganje, vas hudo boli in peče v želodcu. Pri iztrebljanju se večkrat za blatom vlije kri. O svoji bolezni ste govorili že z mnogimi. Pri vojakih so vam rekli, da imate čire v želodcu, iz katerih se lahko razvije rak. Ne vem, zakaj odlašate in se ne daste znova preiskati. Iz tega, da vas peče po žganju in sladkih jedeh, ne morem sklepati še na nobeno določeno bolezen. Verjetno pa je, da imute vnetje želodčne sluznice. Za tem pa se lahko skriva še kaj hujšega, resnejšega. Tekom let ste spoznali, kaj vam škoduje. Ogibljite se tega in držite se navodil, o katerih ste se prepričali, da vam koristijo Krvavitve iz črevesja imajo različne vzroke. Lahko so čiri v črevesju, ki povzročajo krvavitve. Io je težka dolgotrajna bolezen, ki ji je težko priti no živega Pruv ta bolezen vam lahko jK>vzroča težave, ki jih občutite v želodcu. Krvavitve nastopajo pri zlati žili. Tudi rak v črevesju, zlasti pa v danki povzroča krvavitve. Včasih je to prav zahrbtna bolezen, ki dolgo ne povzroča izraziteh. vidnih znakov. Zato bodite pozorni in se dajte preiskati /nova. C. J. G. 56 let ste stari, železničar. Pred leti ste si prehladili želodec. Dobili ste grižo, ki vas je nadlegovala nekaj let Grižo ste si polagoma ozdravili, le kislih in mastnih jedi niste smeli zavživati. L. 1936 se vam je v želodcu pojavila oteklina. Bolečine v želodcu so se povečale. Dve leti za tem ste prišli med železniške vozove. Rešili ste se s tem, on ste se obesili na vzpe-njačo. Po tem dogodku ste krvaveli pri iztrebljanju 8 dni. Bolečine v želodcu so postajale vse hujše. V septembru lanskega leta bolečin niste mogli več prenašati in ste šli po nasvetu zdravnikovem v l>olnišnico. V bolnišnici so vam svetovali, da se daste operirati. Za operacijo se niste mogli odločiti. Radi pomanjkanja prostora tudi v zavodu za novotvorbe niste opravili ni-česar. V novembru preteklega leta vas je začelo boleti tudi v požiralniku. Požirati niste mogli niti kruha, namočenega v kavi Bolečine ste si preganjali z vročo opeko. Bolečine v po požiralniku so ponehale, v želodcu pa vas boli neprestano. Napačno bi ravnal, če bi vam prikrival, Ha vaša bolezen ni resna. Svetujem vam in toplo riporočam, da se pojx>lnoma zaupate zdravni-..u. Storite to, kar vam naroči. Bolezen se širi, potrebni ste vešče, strokovne pomoči. Samo z vročo opeko bolezni ne l>oste zmagali. Prosite znova za pregled v zavodu za novotvorbe. Ne izgubljajte časa, pa tudi upanja ne smete izgubiti. , Nujno Lj.: Upanje na potomstvo v vasi dobi in v vašem stanju je praktično enako ničli. B. B.: 19 letni študent ste, visok 168 cm. Radi bi pa bili vsaj 176 cm veliki. Če pridete med tovariše, ste najmanjši. Majhni ljudje so povsod zatirani, pravite. Skrbni ste in veliko si prizadevate. Za vas pa je jiotrebno le eno. Skrbite, da boste duhovno i zrastli. Hujše bi bilo. če bi zaostali v duhovni rasti. Vaša telesna rast še ni končana. Še lahko I upate, da se boste potegnili za nekaj centimetrov. Na|)oleon tudi ni bil telesno noben velikan, pa je kl jub temu pred njim trepetal tako-rekoč ves svet. Oče, i, Š. L. D.: Sin naj pije v zimskih mesecih ribje olje. Vsega drugega mu ne manjka. Za rast ima čas še 10 let V vseh rasah opažamo debele in suhe ljudi. Prav tako velike, srednje in majhne. A. 11. M.: 46 let ste stari. Poleti ste vedno zdravi. Ko pa pride zima, vas mučijo bolečine v hrbtu in rebrih Napihuje vas, pri srcu čutite bolečine, kadar vas napihuje. Iz tega kar ste napisali, ne morem trditi, da bi bil to revmatizem. Zaupajte zdravniku, ki vas pozna in se ravnajte jio njegovih navodilih. Bližate se dobi, v kateri imajo ženske velike in prav različne težave. To je v zvezi s spremembami, ki se vršijo v telesu v tem času. Ne morem oporekati, da ne bi tudi živci prispevali svoj del. V zimskih in hladnejših mesecih se skrbno varujte pred mrazom. Skrbite zato, da boste vedno toplo oblečeni, zlasti pa toplo obuti. Bolečine pa, ki jih imale pri srcu, so v zvezi z vetrovnostjo. Skrbite za reono iztrebljanje. Za nečakinjo pa velja to, kar sem napisal v zadnji nedeljski številki pod N. A. G. N. M. p. M. n.: Če bi vedeli, kako majhne, kako malenkostne so vaše težave v primeri z drugimi trpini, bi se smejali sami sebi. Kar odkrito vam bom povedal, pa ne bodite užaljeni. Sitnost je ime vaši bolezni, Radi nje trpi vsa vaša okolica. Še več. V družini grozi celo razpad. Sumničite samo, dokazov pa nimate nobenih. Bolno iščete, kje bi kaj našli, ob čemer bi se mogli spotikati. Ne zavedate se krivice, ki jo delate možu. Njegova bolezen je v tem, ker je preveč potrpežljiv in premalo odločen. Izo-braženka ste, mislite vendar trezno! Vsak nepremišljen korak boste brioko obžalovali. Spoznali boste, da niste ravnali prav. Bojim se pa, da bo takrat že prepozno. J. D. C.: 56 let ste stari 10 let imate na desni goleni rano, ki se vedno bolj širi. Zdravili ste se z domačimi zdravili. Na rano ste devali vse, kar koli vam je kdo svetoval. K zdravniku niste šli do zadnjega, in to šele tedaj, ko vam je noga takorekrič začela razpadati. l'oslal vas je v bolnišnico, kjer so vam svetovali, da si daste nogo oorezati, ker zanjo ni več pomoči. Niste se mogli odločiti. Še vedno ste upali, da boste nogo vendar le še rešili. Poskusili ste n^-; zadnje še z mazili, ki jih kuha ženska, ki slovi po svoji čudodelni moči daleč naokoli po domovini. Skuhala vam je vsemogoča mazila. Noga pa je vedna slabša. Tako neprijeten duh razširja, o!niško blagajno je s tem pač mišljen ves prispevek, kajti za vajence in osebe, ki zaslužijo manj od 6 din, odbitek sploh ni dovoljen. — To določa odst. 9 § 35 zakona o zavarovanju delavcev in ne obrtni zakon. Sprememba službenega mesta. F. C. L. — P« časopisnem oglasu ste se javili za službo pri nekem obrtniku, ki je nato jx>slal k vam svojega pooblaščenca, s katerim sta se dogovorila, kdaj da nastopite novo službo in ostale pogoje. Nato ste svojo dotedanjo službo odpovedali. Ko bi morali nastopiti novo službo, pa vam je sporočil novi službodajalec. da se je vrnil stari pomočnik od vojakov in da bo ostal pri n jem preko zime in na zato tudi vi ostanite pri starem mojstru, ki ste ga tudi zato prosili in ostali pri iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMNUiiiiHNnNi 'DREZITF umi........mmimiui..........mirnim | odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim ie priložen lale odrezek ' S = 1 »Slovenec«, 12. jan. 1941 j ^inililUHi lllllllllIllMllllinniHIIIIinniIllltllllllllllHtlinilimrtnllliHHiliiiiiiiiimHtiHHHIII!III(l(l: njem. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino. — Ko niste mogli nastopiti nove službe, bi vam moral novi delodajalec službo v zakonitem roku odpovedati. Ker ste ostali v stari službi, lahko zahtevate kot odškodnino le razliko med plačo pri novem mojstru in starem za čas od-povednega roka. Neborer. B. M. S. L. — Ko boste prvjč poklicani na orožne vaje, povejte komandirju vaše edinice, da ste opešali na očeh. Po pogledu jv) trupnem zdravniku boste poslani na komi; sijski pregled na divizijo in bo ta zdravniška komisija odločila, za kakšno vojaško službo ste še sposobni. Če imate spričevalo lastnega zrirav-nika, ga prinesite s seboj. Ni pa potrebno, da greste pred vojaškim pregledom k civilnemu zdravniku radi izstavitve izpričevala. Zaračunavanje gostaščine. L. M. — Zara: čunanje gostaščine najemniku, ki je do sedaj ni plačeval, bi pomenilo zvišanje najemnine za stanovanje, ki pa, kakor veste, ni dovoljeno. Zato vam tako povišanje najemnine odsvetu jemo, čeprav bi ga morda skrili pod zaračunanje ene ali druge davščine. Terjatve iz dediščine in kmetska zaščita. G. D, _ Po členu 3 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja ne smatrajo za kmetske dolgove. Prevzemnik posestva mora torej dediščino iz leta 1930 plačati v celoti. Podčastniške šole. D, A. J. — O podčastniških šolah in sprejemnih pogojih za take šole je objavljen informativen članek v »Slovenče-vem koledarju« na strani 160. Zato ni potrebno, da vam o isti stvuri pišemo na tem mestu. Če bi radi še kaj več zvedeli, kakor je napisano v »Slovenčevem koledarju«, se obrnite na vojaškega referenta pri okrajnem glavarstvu ali pa na poveljstvo vojnega okrožja. Dopust. Z. A. —■ V obrtnem zakonu ni najti predpisa, po katerem bi se mogel čas orožnih vaj nameščencev uračunavati v njegov zakoniti dopust. Oglejte si o tem § 329 obrtnega zakona. Plačevanje obrokov kmetskega dolga. I, V. Posestnik, ki je kmetski dolžnik je izročil posestvo sinu. Obljubil je, da bo sam še naprej odplačeval obroke svojega dolga, glede katerega uživa kmetsko zaščito. Plačal je en sam okrok, sedaj )>a ne plača nobenega več. Vprašate koo je dolžan plačevati nadaljne obroke, ali oče, ali sin-prevzemnik, ali porok. — Upnik bo lahko zahteval plačilo od v-eh treh Od očeta, če ima še kaj imovine, kot dolžnika, od poroka iz njegove poroštvene obveze, otl prevzemnika pa, ker je vded prevzema imovine j>o zakonu obvezan za dolgove posestva, za katere je ob izročitvi, odnosno prevzemu posestva vedel ali moral vedeti. Če sta se izročitelj in prevzemnik glede plačevanja dolgov drugače dOgovorila in to v škodo upnikov, tak dogovor ne velja. »Okužena.« K, A. — Odgovorili smo vam v nedeljo, 22 decembra. Lov nezaščitene divjačine. M. K. — Vprašate, ali se lisice, kune in jazbeci smejo prosto loviti. — Lisice, kune in jazbeci se sicer štejejo k nezaščiteni d:vjačini. vendar s tem še ni rečeno, (.a bi jih smel vsakdo in povsod loviti. Lovsko pravico smejo izvrševati samo lovski upravičenci in osebe, ki jim dovoli lovski upravičenec loviti v svojem lovišču. Nezaščiteno divjačino smejo lovili tudi lovski čuvaji. Poleg tega sme nezaščiteno divjačino ali zveri ujeti I ali ubiti lastnik, zakupnik ali užitnik posestva, vendar samo v svojem ograjenem prostoru, t. j. v prostoru, v katerem stoji stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji in na ograjenem dvorišču. V tem primeru pa sme posestnik to divjačino ujeti ali ubiti samo s takšnimi napravami, ki izključujejo lovljenje zaščitene divjačine, in ne na takšnih mestih, kjer bi se mogla ujeti zaščitena divjačina, Brez izrečnega dovoljenja lovskega upravičenca posestnik ne sme rabiti strelnega orožja. Tudi polaganje strupa z namenom, da ujame nezaščiteno divjačino, je posestniku prepovedano — Iz tega vidite, da praktično tudi nezaščitene divjačine ne smete loviti. Prispevki za cerkev. J. M, — Vaša občina ima v sosednji župniji svoje podjetje in stanovanjsko poslopje. Cerkveno-konkurenčni odbor zahteva od vaše občine letne prispevke. Vprašate, ali je tudi občina dolžua p'ačevati prispevke in kaj se vzame za r>odlago p-i odmeri istih. — Ker ima občina v župniji podjetje in zgradbo, ki sta zavezani neposrednemu davku, mora tudi ona plačevati prispevke za potrebe cerkve. Merilo za višino prispevka jjoedinih davkoplačevalcev je davčni predpis neposrednih, doklauam podvrženih davkov. Najnižja plača trgovskega nameščenca. M. J. — Prejemke trgovskega in ostalega višjega pomožnega osebja ureja banova odredba o minimalnih mezdah z dne 16. oktobra 1940, ki je objavljena v »Službenem listu« št. 83 A z dne 17. oktobra 1940. Po tej odredbi znaša najnižja mezda za trgovske pomočnike 1150 din mesečne plače, za ostalo pomočno osebje, ki opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske službe ali pisarniške posle, pa znaša najnižja mesečna plača 1300 din. Če ima uslužbenec pri služboda-jalcu hrano in stanovanje, se zaračuna vrednost hrane z 360 din mesečno, vrednost stanovanja pa s 60 din mesečno, kar se torej odbije od navedene najnižje mezde. Hčerka staroupokojencev. S. M. Po obstoječih predpisih vam rodbinska pokojnina po očetu ne pripada. Za ta/kšne primere pa skrbi člen 7 uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih^ upokojencev^ Po tem predpisu neporočene hčere državnih uslužbencev, ki nimajo po obstoječih predpisih pravice do pokojnine oziroma do ^^^ Posebno pazite. ka| bolnik pije! ■HB Pijača ni le aa idravega človeka lelo važna, temveč tudi la bolnika mno-^^^ gokrat rainejša od brane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljio mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci l Prospekte in vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratia in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI vzgojnega prispevka, lahko zaprosijo za redno podporo, če nimajo drugih sredstev za svoje vzdrževanje. Pristojni minister sme taki prosil ki v sporazumu s finančnim ministrom odrediti podporo od 250 do 500 din mesečno. Skoda vsled vožnje drv. S. F. Z. Lastnik drv odgovarja za škodo, ki so jo napravili od njega najeti vozniki pri odvažanju drv iz gozda po vašem travniku. Odškodninski zahtevek zastara v 3 letih. Obolela služkinja. »Radovedna«. Zbolela vam je služkinja. ki jc v vaši službi že 3 leta in zavarovana pri OUZD. Zdravnik jo je napotil v bolnico, služkinja pa noče tja iti in zato leži doma. Ker rabite pomoč pri delu, morate imeti drugo služkinjo in vprašate če ste dolžni bolno služkinjo držati doma in jo plačevati. — Če je službeno razmerje posla trajalo nad šest mesecev, ima posel v bolezni pravico do plačila ea dobo štirih tednov. Ker je bila služkinja zavarovana, dobiva V6e bolezenske dajatve od OUZD. Če je odredil zdravnik odpravo v bolnico, bi morala iti v bolnico. Zato ni vaša dolžnost, da jo držite doma. Ker pa leži pri vas in ji dajete ob bolezni stanovanje in popolno oskrbo, lahko zahtevate, da 6e vam izplača hranarina od OUZD za služkinjo. S pravico stanovanja prodana hiša. A. Z. Hišo ste kupili od upokojenca, ki si je izgovoril dosmrtno pravico do dvosobnega stanovanja. Po njegovi smrti pač ta pravica preneha in ne preide na njegove dediče, tako, da boste po njegovi smrti popolnoma svobodno razpolagali s celo hišo, neglede na nez. otroke prodajalca. Gnojenje celine za krompir. V. Č. K - Jeseni leta 1939 ste preorali 400 četvomih metrov travnika, spomladi leta 1940 pa ga zasadili s krompirjem, zeljem in fižolom, ne da bi jim kaj gnojili. Pridelek pa je bil slab, četudi so vam sosedje zatrdili, da krompir na »celini« dobro uspeva. Te jeseni ste to zemljo zopet prelopatili, da čez zimo premrzne, spomladi jo pa nameravate zagnojiti e štirimi vozni hlevskega gnoja. Radi bi pa še po gnojili z umetnimi gnojili, da bo pridelek boljši. Zemlja je bolj ilovnata. — Na celini krompir dobro uspeva, toda ne brez hlevskega gnoja, kajti v zemlji manjka talnih bakterij, ki pripravljajo hrano rastlinam, in humusa — 6pretenine, ki je hrana bakterijam in nosilec rastlinske hrane. Če boste ta mali prostor tako močno zagnojili s hlevskim gnojem, tedaj smete z gotovostjo pričakovali bogat pridelek. Še boljše bi pa napravili, če bi že jeseni spravili gnoj v zemljo, da bi 6e polagoma razkrojil do spomladne saditve. Sicer je sedaj še čas, da to delo opravite. Dobro pa je, če zemljo čiin globlje prelopatite, če ni spodaj šarno mrtva ilovica. — Kar se tiče umetnega gnojila za krompir, zelje in fižol, bi vam priporočali superfoslat in kalijevo sol. Na 400 m» zemlje potrosite 16 kg superfosfata in 12 kg kalijeve soli. To je zelo krepko gnojenje za navadne rastline. Hitra naprava komposta. V. Č. K. - Želite vedeti, kako se napravi dober kompost. — Najbolj enostaven način za napravo dobrega komposta je naslednji: Določite na primernem mestu prostor, kamor lahko pridete z vozom. Semkaj zvozite ali znosite vse odpadke z vrta in polja: zelenjavo, plevel, grabiiče s travnikov, lesni pepel iz gospodinjstva (ne premogov), smeti, kako staro neporabno železno posodo, odpadke usnja, blato iz jarkov, ki ste jih očistili, ceetno blato, hlevski gnoj in 6lično. Vse to zlagajte na dobro urejen kup, ki ga letno dvakrat premetate, pri čemer ga še potrosite z apne-nim prahom Še boljši bo, če morete tupatam na-voziti nanj gnojnice ali 6traniščnice. V dveh letih bo kompost dodelan in uporaben za gnojenje bodisi na vrtu, njivah ali travnikih. — V enem letu vam bo že dozorel, če pri napravi kompostnega kupa potrosite posamezne plasti z neoljenim apnenim dušikom, ki hitro razkraja vse organske snovi in hranilno vrednost tega gnoja še poveča z dušikom. V tem primeru pa morate kompostni kup večkrat polivati z gnojnico ali z vodo. Tak kompost je hitro goden. Vlažna jedilna shramba. P. K. D. - Pri vas imate jedilno shrambo tik kuhinje, ki jo od nje ločita samo tanka stena in vrata. V shrambi je stalno mokro, da 6e v njej kvari moka in plesnijo mezge v steklenicah. Eni trde, da pozimi ne smemo pustiti okna v shrambi predolgo odprta, ker se zidovje 6hladi in se živila pri ponovnem segrevanju kvarijo. Drugi so pa mnenja, da je pozimi dobro pustiti okna dolgo odprta, da se shramba temeljito prezrači. Kaj ie pravilnejše? — Jedilna shramba tik kuhinje je vlažna, ker je hladnejša kot kuhinja. Iz te prihaja namreč sopara ali z vlago nasičen zraft vanjo in se ob mrzlih 6tenah zgosti ter jih napravi mokre. Tega skoraj ni mogoče preprečiti. Omejili pa se da na ta način, da večkrat dnevno prezračimo kuhinjo, da gre 6opara ven; pa tudi shrambo. Toda nikdar ne predolgo. Popoldne, ko se navadno manj kuha, je v zraku tudi manj pare, tedaj ni treba preveč zračiti. S tem bodemo nekoliko odstranili preveliko vlago v kuhinji in istočasno v shrambi. Če pa je vreme deževno, megleno, ko se vlaga povsod vlega, tedaj je tudi prezračevanje manj uspešno. Sicer 6mo to neprijetnost vlažnih, mrzlih shramb občutili v tej hudi zimi že v marsikaterem gospodinjstvu. Fizika strelskega oroifa Tlak v topovski cevi - Krogla v puški Dandanes se vojskujemo s puško, s topom, z bombo — zmeraj torej z izstrelkom, ki ga smodnik požene iz cevi in pri granatah in bombah z izstrelki, ki jih smodnik raznese in ki njih jekleni drobci prizadevajo smrt in uničenje. Učinek smodnika, bodi v topovski cevi bodi v granati, si prav lahko predstavljamo; prav dobro vemo, da je v prvem primeru potek sicer nagel, vendar še razmeroma počasen spričo granate, ko se nenadoma raztrešči granatni ovoj. Zatorej pravimo, da je smodnik pogonska snov, a v granati je razstrelivo. Zanimivo je vedeti, kakšen pritisk ali tlak je v topovski cevi takrat, ko šine izstrelek iz nje. Ta tlak so izmerili in so dobili 3000—4000 atmosfer. Ce pomislimo, da meri normalni tlak, ki z njim tehnika dela, samo 10 do 20 atmosler, in da uporabljajo samo v kemični industriji tlak nekaj sto atmosfer, vidimo, s kakšnimi pomembnimi veličinami imamo tu opraviti. Seveda ne smemo zamolčali, da traja ta pritisk le nekaj drobcev ene sekunde. To velja še bolj za razstreliva, kjer traja tlak le tisočinke sekunde. Za dinamit so izračunali v hipu detonacije tlak 100.000 atmosferi Lahko si mislimo, da bi ta neznanski pritisk, čeprav bi trajal le prav majhen hipec, raztreščil tudi najmočnejši jekleni obod. Sicer je pa moči strel iz puške tudi preizku-ševalno uporabiti, da se doseže izredno visok tlak vsaj za drobec časa. Tako je prof. Ramsauer v berlinskem preizkuševalnem zavodu opravil ta preizkus. Dve puški je na koncu cevi z vijaki pritrdil drugo na drugo, tako da sta obe cevi tvorili celoto. Nato je iz ene cevi izstrelil cilindrični izstrelek. Izstrelek je prodrl v drugo cev, v njej je zgostil zrak v najhujši pritisk in s tem je izstrelek spet šinil v prvo cev. Tu se je isto izvršilo: krogla je šinila spet nazaj. Tako je švigala krogla iz cevi v cev, dokler se zaradi izgub pri trenju ni umirila. Ves ta potek so lilmsko posneli tako, da so v eno cev urezali špranjico, ki je bila zadaj razsvetljena, aparat pa je delal posnetke. Z 62.000 posnetki v sekundi se je posrečilo pri špranji posnemati senco krogle, ki je švigala sem in tja. še bolj zanimivi so bili izsledki, ko so jih s tem dosegli. Pri strelni brzini 500 m na sekundo, kakršno je lahko doseči, je nastal v cevi, kamor je krogla šinila, in ki je bila napolnjena z ogljikovim kisom, pritisk 100 milijonov atmoslerl (Ena atmosfera je pritisk 1 kg na 1 kv. centimeter.) Ogljikov kis se je segrel na 20.000 stopinj Celzija. Te številke seveda nimajo prav za prav resničnostnega pomena, ker računski postopki, ki so z njimi doseženi, niso v strogem smislu uporabljivi za takšne ekstremne razmere. Vendar je po tem moči spoznati, kakšni izredni odnosi so pri tem možni. To je uničujoče in ugonabljajoče orožje, a je tudi pošteno in odkrito, najprimernejše orožje za v roke vojaka. To orožje je bilo uporabljeno za fizikalni eksperiment, kar pomeni, da ima znan-stvo povsod svojo besedo in je tudi orožje sad miselnosti; če je v rokah pravičnih borcev za domovino, ie la miselnost najlepše poplačana za svoj trud. Na Madžarskem so za novo leto zelo priljubljene pečenke mladih praiičev. j Mož# ki je izkopal zaklade Od trgovskega učenca do milijonarja — Za tri steklenice žganja 100 Ho-merjevih verzov — Grič devetih mest — Mož, ki je našel zlate zaklade na torišče po Homerju opisanih junaških dejanj, mu je bil edini pomoček veliko navdušenje za Več kilogramov težke zlate in srebrne Čaše v najplemenitejših oblikah, diademi in uhani, bronasto orožje in drugi predmeti, ki so shranjeni v Berlinu, nudijo opazovalcu živ vpogled v eno najstarejših kulturnih dob stare Grčije. Da je ta svetovno znani »Priamov zlati zaklad« shranjen v Berlinu / muzeju, da je bilo odkrito mesto, kjer so se bojevali Homerjevi junaki in da so odkriti kulturni spomeniki iz Miken in Tyriona, vse to je zpsiuga Heinricha Schliemaiina. 2G. decembra so praznovali 50. obletnico njegove smrti. Trgovski vajenec, iskalec zlata, raziskovalec starin Veliki stariuoslovec Heinrich Schliemann je bil rojen 6. januarja 1822 v Novem Bucko\vu na Mecklenburškein kot sin protestantovskega pastorja. Njegov oče je imel 9 otrok in ni imel dovolj sredstev, da bi ga lahko poslal v gimnazijo ali celo na vseučilišče. Tako je prišel 14 letni Heinrich kot vajenec v neko trgovino v Fiirsten-bergu. V tem majhnem mecklenburškem mestecu je doživel nekaj, kar je bilo odločilno za vse njegovo poznejše življenje. Za tri steklenice žganja mu je prebral ne"ki brezposelni mlinarski hlapec 100 verzov iz Homerja. Od tedaj je bila največja Schliemannova želja, učiti se grščine in se poglobiti v svet antičnih junakov. Usoda pa mu za takrat ni bila naklonjena. Ze pet dni po tem dogodku je moral slabotni mladi mož zapustiti službo, ker se je prevzdignil pri dviganju nekega soda. V upanju, da ga čaka več sreče v velikem mestu, je šel nato v Hamburg. Toda tudi tam ni bilo bolje, temveč še slabše. Nesreča je sledila nesreči. Ves obupan se je slednjič podal na neko ladjo, s katero se je hotel odpeljati v daljni svet. Tudi to mu ni uspelo. Ze na nizozemski obali je ladja_ nasedla in ni mogla več naprej. Komaj si je rešil golo življenje. Po posredovanju prijateljev je dobil nazadnje službo v neki amsterdamski tvrdki. Šele tu se mu je prvikrat v življenju nasmehnila sreča. Uspeval je pri delu, pri ugodnih okoliščinah je lahko razvil vse svoje sposobnosti, ki so ga spremljale skozi vse njegovo kasnejše življenje, zlasti delavnost in žilavost. S 33 leti je obvladal Schliemann 15 jezikov. Toda še vedno ni mogel najti svoje prave življenjske naloge. Opustil je samostojno podjetje, ki si ga je med tem časom že pridobil, in se je podal v Kalifornijo, kjer je ravno takrat vse vročično hlastalo za zlatom, pa se je kmalu vrnil nazaj v Evropo ter si je v kratkem času pridobil tolikšno imetje, da se je lahko posvetil svojemu naipriljubl jenej-šemu predmetu, proučevanju in iskanju starin. Kje je ležala Troja? Ko je Heinrich Schliemann leta 1868 prvič stopil na zgodovinska maloazijska tla in se podal enje svet antičnih junikov. O novih arheoloških metodah, ki so ravno takrat dobivale današnjo obliko, je le malo vedel. Toda to ga ni oviralo, da ne bi takoj, ko si jo ogleda) trojansko ravan, s|>o-znal tega, kar je starim raziskovalcem ušlo. Sam piše o tem: »Na prvi jiogled se mi je zdelo, da je trojanska ravnina predolga in da bi bila Troja preveč oddaljeno od morja, če naj bi bil Bunar-baši zgrajen res sredi starega mesta Troje, kakor so zatrjevali vsi arheologi, ki so te kraje obiskali.« Naravni nagon Schliemanna ni varal. Na griču pri Hissarliku, ki leži bliže morja, je Schliemann kmalu odkril ostanke resnične stare Troje. Zatrjeval je, da morajo odrezati 20 m visok, 200 m dolg in 150 m širok hrib, pa bodo našli ostanke starega mesta. Leta 1871 so začeli kopati.. Pokazalo se je, da hrib pri Hissarliku ni zakrival samo ostankov starega mesta, temveč tudi devet plasti različnih kultur. Na ostanke Troje je trčil Schliemann v globini 17 m. Odkril je prastari grad, neke vrste trdnjavo, na njo pa se je naslanjala okoliška naselbina, za katero so mislili, da je Homerjeva Troja. Nekaj let pozneje je spoznal Schliomannov sodelavec ter njegov arheološki svetovalec in učitelj, da morajo iskati Homerjev It ion v višjih plasteh. Pozneje so se našli neir.ški arheologi, zlasti Kari Humann, ki je odkril stari Pergamon ter izkopal najveličastnejše ostanke klasične kulture. Zlata bogate Mikene Največji uspeh je imel Schliemann pozneje, ko je leta 1876 izkopal Mikene. Tudi tukaj mu je pomagalo njegovo hladno in naravno oko. V smislu preprostega stavka: pod sipinami lahko marsikaj najdeš, je začel kopati za tako imenovanimi Levjimi vrati, ki jih je osnažil vseh osipin, nato Vojni svet v Od leve proti desni: bng. general Ganibier Par generalnem štabu, general Metaxns, predsednik J. II. d'Albiac, poveljnik angleških sil v Grčiji, Atenah v Grčiji. ry, glavni zastopnik angleške armade pri grškem grške vlade, grški kralj Jurij, letalski komodor general Papagos, vrh. poveljnik grške armade. pa je trčil na dvojni krog pokonci stoječih kamnitih plošč, med njimi pa so bili nagrobni kamni s prastarimi reliefi. Pod njimi je našel v šestih grobnicah nedotaknjena trupla kralja Perzeja in njegove rodbine. V grobovih je bilo polno bajno bogatih predmetov: velikih zlatih mask, zlatih naprsnih plošč, diademov, zaponk in prstanov, žezel in orožja, zlatih in srebrnih vrčkov, čaš in škatljic. Vse to neizmerno bogastvo je potrdilo Schliemannovo domnevo, da je Homer verno naslikal Mikene. Vsj veliki ljudje tistega časa so Schliemannu že za življenja priznali njegove velike zasluge. Z njegovo smrtjo v Neaplju 2«. decembra 1890 je izgubila Nemčija in ves kulturni svet moža, ki nam je povrnil umetnost in kulturo homerske Grčije. ( <» ,,« * „ ■ . Italijansko taborišče na vzhodnolibijski ironti med peščenim vetrom.., Siam, dežela svobodnih tjudi Kralj Ananda, gospodar 9000 slonov Siam — Muang-Thai, se reče po naše dežela svobodnih ljudi. Siam je novo ime, ki so si ga nadeli šele pozneje. Siamci namreč prvotno niso prebivali v svoji sedanji državi, temveč so imeli domovino ob izvirih in gornjem toku reke Yan-tsekiang in so neko posebno kitajsko pleme. Svoja prvotna bivališča v Nanchau so zapustili neka- Zemljevid Siatna in sosednje Francoske Indokine. ko v trinajstem stoletju in se pomaknili niže v Siam. Siamci so gorski, planinski narod, narod poljedelcev in pastirjev. Ljudstvo je zelo bojevito saj so se v zgodovini morali mnogokrat biti s sosedi, bodisi z domačimi Azijati, bodisi tudi z Angleži in zlasti s Francozi, s katerimi so bili zadnja stoletja vedno v sporih zaradi meja s Francosko Indokino, ki so jo hoteli ob vsaki ugodni priliki razširiti proti zahodu na škodo Siama. Siam ie namreč prehodna dežela med Indokino, Birmo in Kambodžo. V borbi proti imperializmu iz Francoske Indokine so se Siamci večkrat naslanjali na Angleže. Zdi se, da stoji tudi danes angleška roka za Siamom, ki je v vojni s Francosko Indokino. Siamski kralj Ananda Mahidol je pred nedav-rdečega, belega, modrega, belega, rdečega. V tej zastavi je videti večkrat tudi znamenje belega slona, ki je simbol vojne. Siamski kralj Ananda Mahidol je pdre nedavnim dovršil petnajst let. Mladi kralj je bil rojen v Heidelbergu v Nemčiji in je zasedel siamski prestol 1. 1935 ob državnem udaru, ki je bil naperjen proti njegovemu stricu. Dejansko vlado ima v rokah namestništvo, ki izhaja iz vrst nacionalistične stranke. Zemljepisni položaj Siama Siam meri 518.162 kv. km ter ima 11 y, milij. prebivalcev. Severni del države je zelo gorat, srednji del namaka reka Menam, vzhodni del reka Moun, južni del pa leži ob obalah Siamskega zaliva. Najbolj rouuvilua iti ijajobijuaenejša je osre- dnja Menamova kotlina. Vstop v gorati vzhod je zelo težak. Od Birme deli Siam velika veriga gorskih velikanov. Prehod iz ene države v drugo je mogoč le po ozkih gorskih soteskah. Od severa proti jugu ter v Kambodžo je speljana železnica. Najlažji dostop v državo je z južne, morsek strani. Podnebje je tropsko z mokrimi in suhimi letnimi časi. Naravno bogastvo dežele je veliko: riž, koruza, velikanski gozdovi, živina (8 milijonov goved in drobnice, 250 tisoč konj in 9000 slonov), kože, kositer, premog, cink, wol!ram itd. Riž predstavlja devet desetin vsega siamskega izvoza. Železniško omrežje znaša 311 km. Obala je dolga 600 km. Siamska zgodovina je polna trenj med Siamom ter Francosko Indokino in v zvezi s tem seveda s Francijo. L. 1893. se je Siam odpovedal vsem ozemeljskim zahtevam proti Francoski Indo-kini v pogledu ozemlja, ki leži vzhodno od reke Mekong. Toda ta pogodba je bila izsiljena pod pritiskom francoske oborožene sile, zato jo je morala stalno varovati francoska vojaška jrostojanka v Cantabumu. L. 1917. je stopil Siam na povabilo Združenih držav v vojno na strani antante in je pomagal Francozom. V sedanji vojni, v kaferi je bila Francija v Evropi premagana in je morala zaprositi za premirje, je Siam zopet dvignil glavo in začel misliti, da bi se lahko razširil v Francosko Indokino proti vzhodu, zlasti še, ker je videl, da so začeli prihajati v Indokino z druge strani Japonci. Pri teh težnjah uživa Siam vso podporo Angležev. Dva trgovca. K nekemu newyorškemu starinarju je prešel neki mož in mu pokazal plašč, rekoč: »Koliko date zanj?« »Kvečjemu en dolar«, »Toda plašč je vreden tri dolarje«. »Ne dam niti centa več kot en dolar«. »Tukaj imate dolar. Plašč je visel namreč zunaj ob vhodu v Vaš lokal«. Nad 24.000 Judov v Ameriho List« iz Lizbone so poročali, da je v preteklem letu odpotovalo 24.412 potnikov iz lizbonskega pristanišča v Severno in Južno Ameriko. Veliko večino so imeli med temi potniki Judje, le nekaj je bilo drugih. Volkovi na Slovaškem Zaradi velikih snežnih žametov na severnem Slovaškem narašča nevarnost pred zalego volkov. Iz nekaterih vasi poročajo, da so jim naredili volkovi veliko škodo med živino. Ponekod si niti ljudje ne upajo zapustiti vasi, ker jim preti nevarnost pred lačnimi volkovi. Na svetu je še 4 milijone sužnjev Neki ameriški list je objavil, da suženjstvo še ni docela odpravljeno in da je sedaj na svetu že razmeroma visoko število sužnjev. Zračunano je, da živi sedaj okrog štiri milijone teh nesrečnežev. Najmanj dva milijona jih je na kitajskem, pol milijona v Arabiji, znatno število v Liberiji, ostali tisoči pa so raztreseni po drugih delih sveta. Položaj, v katerem se vsi ti sužnji nahajajo, ni povsod enak. Suženjstvo zavzema ponekod strahotne in mučne oblike, ponekod pa je bolj milo. Nekam najboljši je položaj kitajskih sužnjev, ker tam obstaja zakonska domneva, po kateri smatrajo te hišne posle, ki so dejansko sužnji, vendarle za posvojene družinske člane. Milijonar, ki je od gladu umrl Na majhnem otočku Vivara blizu večjega italijanskega otoka Procida je od gladu umrl neki La-chianca. Bil je 73 let star in je živel grozno revno. Skozi desetletja je bila vsa njegova hrana 70 gramov mesa na dan. Morda je mož že vnaprej slutil žalostne čžtse v sedanji vojski, ko so začele voju-joče in nevojujoče se države racionirati življenjske potrebščine. No, mož je nazadnje od slabosti zaradi pomanjkanja potrebnih hranil umrl. Ko so odprli njegovo oporoko, so bili vsi začudeni. Zapustil je 8 milijonov lir občini Procida za postavitev občinske bolnišnice. Letalo nad velikim žrelom, povzročenim od velikan skega meteorja v Arizoni. Velik kos, ki ie priletel iz vsemirja, |e vdolbel v zemljo veliko luknjo, ki meri v premeru 1700 metrov in je 200 metrov globoka. Sodijo, da jc bil meteor milijon ton Užak. Od tega je biio 92'/b žeieza, osiaio pa nikelj. Pri angleški armadi v Libiji United Press se še vedno bavi z dogodki pred Bardijo. Dočini so bile avstralske in druge angleške čete južno od Bardije zaposlene s čiščenjem ozemlja, so naperile ostale angleške napadalne enote svojo ost proti 40 betonskim utrdbam okoli Bardije, ki so bile vključene v njen obrambni sestav. Povelje za napad so dobili tankovski oddelki v petek ob jx>l šestih zjutraj. Bardija je na več mestih gorela. Posebno pozornost so zbudili velikanski požari na severu in jugu. Dočim je povzročilo manjše požare bombardiranje iz zraka, so zanetile večje jiožare bombe z angleških vojnih ladij. Ob pol šestih zjutraj so tanki zdrveli iz puščave proti Bardiji, obdani z gostilmi oblaki dima in pralni. Prah je bil tako gost, da tanki drug drugega skoro niso mogli več opaziti, ropot pa tako strašen, da je prekosil grozno grmenje topov. Mesto Bardija je bilo zaradi zadnjih zelo [togostih bombardiranj malone z zemljo zravnano. Edino močne trdnjave so še stale, pa tudi ne vse. Preostale so branili Italijani s čudovito vztrajnostjo. Avstralci in Angleži, ki so se tod borili, so naleteli na res zelo hrabrega sovražnika. Ta jutranji napad je bil izveden silno previdno in natančno po podrobnih načrtih, da bi bile izgube čim manjše. Vse vrste orožja so sodelovale. Tanki so bili na čelu napada, sledila jim je pehota. Pripravljalni napadi so se pričeli ob pol šestih zjutraj, za glavni napad pa je bila določena osma ura. Takrat se je vsipal morilni ogenj na bardijske ruševine. Neki pilot, ki je preleta! Bardijo v času, ko je bila pod groznim ognjem mornarice, topništva, tankov in ostalih sil, je rekel: »lake grozne jeklene toče ne more preživeti nobeno živo bitje, ki ni zakrito globoko doli v zemlji.« Najtežje breme napada so prenašali Avstralci. Hladnokrvno in prezirajoč smrt so bili zadnje dni pred glavnim napadom stalno v patrolah, pri glavnem napadu pa so prav tako nosili levji delež, saj so bili na čelu napada. Obilen plen, ki so ga našli v Bardiji po njenem padcu kljub temu, da je bilo mnogo uničenega, kaže, da je bila Bardija glavno izhodišče za vpad v Egipet. Velikanska količina orožja in vsega kar je potrebno za vojno, so namreč našli v podzemeljskih rovih in v skalnatih kleteh. Pionirji so takoj očistili bardijsko pristanišče in ga ospo-sobili za prihod angleške mornarice. Siaro platcino so reš it z „umetnim dihan-em" Lani so opazili mestni čuvaji v Saint Loiristi, da je začela stara platana sredi trga hirati. Strokovnjaki so drevo pregledali in so spoznali, da hira zato. ker pločniki zavirajo dohod zraka h koreninam. Mestna občina je takoj kupila »jeklena pljuča«, da bi rešila drevo. 8 m pod zemljo vsak mesec zakopljejo ta »pljuča«, ki vsebujejo stisnjen zrak in ga dovajajo h koreninam. Tako so z umetnim dihanjem rešili to staro drevo prera-nega konca. Nov ognjenik na grškem otoku Santorinu Grški otok Santorin spada med Kikladske otoke. Otočje je vulkanskega izvora. Ze septembra so opazili, da so začeli ognjeniki na tem otočju zopet delovati. Vse do Božiča se je delovanje ognjenikov na Kikladskem otočju stopnjevalo. Sedaj poročajo iz Aten, da so začeli bruhati ognjeniki Santorinske skupine velike množine lave Pred mestom Thera, glavnim mestom otoka Santorin, ležita manjša vulkanska otoka Nea-Kaimeni in Mikra-Kaimeni. Tod je ognjeniško delovanje najhujše. Ker otoka nista obljudena, k sreči ni bilo človeških žrtev. Prebivalci mesta Thera so zbežali v notranjost otoka. Morje ima neko posebno temno barvo. Iz njega se dviga para v obliki majhnih kapljic. Ponoči so videli velik ognjeni sij nad Egejskim morjem. Iz žrela ognjenika San Georgo se podnevi in ponoči vali veletok lave in se polagoma pomika proti morju. Ob vznožju ognjenika San Georgo se je odprlo novo ognjeniško žrelo, ki prav tako bruha velike količine lave. Za dobro voljo Peter: »Kaj je prav za prav specialist?« Pavel: »Specialist je mož, ki zelo mnogo ve o svojem neznanju«. Dobra tašča. On: »Kaj bi rekla tvoja mama k najini zaroki?« Ona: »Nič se ne boj. Še vsake moje zaroke jo bila vesela.« V stoletju tehnike. Knuplež je mehanik. Njegov petletni sinček je nekega večera slonel pri oknu ter opazoval zvezdnato nebo. Naenkrat ae je utrnila zvezda. »Oče,« je zaklical, »na nebu je naredil nekdo kratek stik.« Strateg Majhen možic, ki je že dolgo stal na nekem voglu, je stopil k stražniku in mu rekel: »Oprostite, jaz že več kot eno uro čakam na tem mestu ženo, pa je od nikoder ni. Ali bi hoteli biti tako prijazni, pa mi reči, naj se odstranim?« Iz Julijske Krajine 1 C r i ž ( a n k a U 2 1 1 un 3® 111 m ii 9 6 J 8 m 9 u It u u 13 1 14 15 16 11 17 18 1) 11 211 11 21 22 fil 23 24 d IS 11 2« 27 1) 28 11 u S OS) 1 11 11 31 31 11 U 32 11 33 14 13 1 36 37 1 11 11 u m (i 1" 41 11 1 1 42 11 (a m u li" 4> 1 46 D 11 m 47 a 49 1 sa 1 51 52 11 53 m 55 E 01 D Uid 56 57 u 58 51 so 11 61 62 63 1 64 65 11 6« 67 61 m 69 11 71 n 71 72 73 11 74 1 11 75 D 76 m liH 01 mii 11 11 78 m 3esede pomenijo: Vodoravno: 1. Vrsta besedne uganke. 5. Slovenski slikar. 9. Alkoholna pijača. 10. Nasprotje od star. 14. Vrsta žitnega hraniva. 17. Moško krstno ime. 19, Muslimanski oblastnik. 20. Beseda, ki pomeni čez, čezenj, 21. Vriskali od veselja. 23. Počiva in sniva. 24. Kazalni zaimek. 25. Grški filozof. 26. Žensko krstno ime (filmska igralka Rok ga nosi). 28. Stara oblika veznika. 29. Del vrla. 30 Zaokroženost, skupnost. 32 Hiter, poskočen. 33. Kraj v cerkvi. 36. Na znamenjih verjetnosti u I i možnosti osnovano mnenje. 38. Pevski interval. 3a rada tudi dekleta v domovini. Naša dekleta 60 se dolgo vadila, zato uspeh tudi ni izostal. Kuharice so bile malo nerodne, dobro je pa igrala Marica, ga, Jereb, ga. Ljudmila, Klara. Nekaterim se pozna, da so na odru že doma. Želimo, da bi bila dekleta še naprej tako agilne. Tudi praktična stran igre je bila kar zadovoljiva. Všeč je bila zlasti starejšim ljudem, mladini je bila premalo šaljiva. Za lep obisk smo hvaležni. Živo pa čutimo potrebo po lastni dvorani; društveno življenje bi se le tako močno razgibalo. Laško Fantovski odsek v Laškem vabi vse fante naše in sosednih župnij na širši fantovski sestanek, ki bo v spomin našega voditelja dr. Korošca v nedeljo, 19. t. m. po prvi sv. maši v nadžupni.jski dvorani v Laškem. Na sporedu so deklamacije in govori, katere bodo imeli naši fantje. Bratje, pridite in s svojo navzočnostjo počastite spomin dobrotnika naše fantovske organizacije. prletel in me začel hrult, zakua sem Gustlne ud te moke prpoudvala, ke ni nč res. Veste, de sa bli reveži žalasten, ke nisa dubil nč moke. Nahter, ke maja tud še en ceu kup utrok, sa bli naraunast ubupan. Sevede, jest jim pa nisem mogla pumagat, ke sama nimam nč tacga, de b s želodec napounila, ke m ud jutra du večera zmeri naprej krul. Kuku je blu s tista moka, sama na vem. Ta narbl gvišen je eden tista babenca nafar-bu, de je pol ud tistga dubrotenka ukul žlebe-drala. Men sa se te reveži tku smilel, de sa m pršle souze u uči. Pumagat jim pa le nisem mogla. Druz-ga jim nisem mogla nasvetvat, koker de nej še mal putrpeja, Keder bo urad tista moka dubu, jim bo že u kasnem časupise spuroču, de nej prideja pujna. Še ta narbl me je pa še tu jezil, ke sa nahter začel tku gudrnat, koker de b jest sama tista moka za soje putrebe prdržala. Zavle tega učitajna sem bla tku jezna, de sem kar prec letela nad Gustlna in ga začela zmerjat, zakua je taka uslarija naredu, de je začeu ud te moke u časupis pisat, ke b se mogu vender pred infurmirat, če je res kdo tulk moke revežem darvou. Na tu, kar babence ukul čenčaja, se ni prou nekol za zanest. Ja, taka pridga sem mu naredila, de ja bo en lep čas pounu. Sevede, Gustl je biu pa kar tih, ket en bimbo, pa še na smeh se je ta mrcina držu, koker de b se tou iz mene norca delat. Ke sem mu enkat use puvedala, kar m je na src ležal, je pa on puprjeu za beseda. »Veš kaj, Neška, al me maš res za tku na-umenga, de sem t verjeu, kar s ti men ud tisteh dveh babenc prpoudvala? Jest dober vem, de trgovci nč rad moke revežem na šenkujeja. Za gnar ja že še eden mal dubi. Prou velik pa tud ne, ke rajš čakaja, de bo še mal bi puskučila. Jest sem prec pu tistem, ke sma pr teb ajeršmoren pujedel, skoču gor na iist urad, ke ma take reči Čez, in praiu enga uradenka, če sa res dubil kar en tau- smemo tožiti; bolj neprijetna je bila burja, ki je zopet rogovilila po Vipavskem in po Krasu. Skrčen promet. Od praznika sv. Treh kraljev naprej se je občutno skrčil promet na avtobusnih progah. Znano Ribijevo podjetje je ukinilo vse vožnje na cestnem omrežju, kjer vozi železnica. Ustavljena je zveza med Gorico in Trstom po romantični obalni cesti iz Devina v Trst. Iz Gorice v Postojno vozi do Ajdovščine železnica, šele od tam naprej gre avtobus. Prav tako ne vozi več avtobus iz Gorice v Gradež, v Červinjan, v Krmin, v Idrijo, v Bovec, temveč samo železnica, in šele, kjer ta konča, na primer za Idrijo pri Sv. Luciji ali v Ajdovščini, od tam vozi avtobus. Tudi mnogo vlakov na vseh progah je odpravljenih; odpravljene so vse hitre in udobne »litorine«. Kot vzrok za vse te ukrepe, ki jih občinstvo precej neprijetno občuti, se navaja pomanjkanje potrebnega kuriva, v prvi vrsti nafte. Mož s posebno teorijo. Neki starejši Tržačan si je za obisk gostiln prikrojil posebno »teorijo«: naročil je kozarec vina, ga plačal, izpil vino, kozarec pa shranil v žep. To svojo teorijo je zlasti temeljito izvajal v svoji stalni gostilni. Gostilničar je s strahom ugotovil, da mu zaloga kozarcev kopni. Ko mu je zmanjkalo že okrog sto čaš, je pričel pozorno opazovati svoje goste in je kmalu zasačil moža z lastno »teorijo«, ki je vsak izpraznjen kozarec mirno vtaknil v žep. Ker mu je bila moža-karjeva posebna teorija v občutno škodo, ga je naznanil policiji in mož je prišel pred sodnika. Temu je priznal svoje ravnanje, vendar se ni smatral za krivega. Izgovarjal se je: »Če grem v trgovino in kupim čevlje, kupim s čevlji tudi škatlo, v kateri mi jih izročijo. Tako kupiin z novim vinom tudi kozarec, v katerem mi vino prinesejo.« Sodnik se pa ni strinjal s to razlago in je pivcu s posebno teorijo prisodil pet mesecev zapora. Tekma med srednješolskimi reprezentancami Belgrada, Zagreba in Ljubljane je bila odložena zaradi odpovedi belgrajskili srednješolcev. Tekma bo odigrana verjetno o velikonočnih praznikih. V medklubskih tekmah za državno prvenstoo jo končano tudi tekmovanje v Srbski šahovski zvezi. Zmagal je Zemunski šahovski klub. Finale med prvaki vseli treh šahovskih zvez bo v kratkem in bo podrobnejše o tej končni tekmi odločila prihodnja seja odbora Jugoslovanske šahovske zveze. V Ljubljani je Ljubljanski šahovski klub priredil za božične počitnice poseben turnir, katerega se udeležuje večje število članov. Tempo igranja je 40 potez na uro. V Centralnem šahovskem klubu je pokalni turnir, katerega so se udeležili najboljši klubovi člani, tik pred koncem. Pričakovati je, da si bodo prvo mesto delili Furlani, 1'uc in Šorii, tako da bo šele mateh med temi tremi odločil, čigav bo pokal. V turnirju za prvenstvo Maribora se je preril na čelo tabele znani mariborski šahist prof. Slu-pan. Sledita mu Mišura in Kukovec, dočim so ostali .igralci več ali manj izpadli iz konkurence za prvo mesto. Turnir je že tik pred zaključkom. V Pragi je na spominskem turnirju Kautskyja vodil še nekaj kol pred koncem Kotnauer. Sledila sta tnu znana češka mojstra Opoč,ensky in dr. Treybal. Iz turnirja je današnja partija. Thelen — Kotnauer. I.d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, e7—efi; 3. Sgl— 13, c7—c6; 4. e2—e3, Lf8— d6; 5. Sf3—e5, Sg8—e7 (črni se pripravlja proti možnosti f2—f4); 6. Ddl —h5 (beli se ne briga za razvoj in premoč v središču ter s tem dovoli črenmu, da konča razvoj svojih figur) 0—0; 7. Sbl—c3, Se7-g6; 8. Lfl—d3, Sb8—d7; 9. Se5Xd7 (dosledno bi bilo f2—f4. Po igrani potezi črni zaključi razvoj svojih figur, medtem ko je beli zelo zaostal), Lc8Xd7; 10. c4 —c5, Ld6—c7; 11. —0—, f7—fo; 12. f2—f4, Tf8— 1'6; 13. Lcl—d2, Sg6—118; 14. g2—g4? (to je težka napaka, ki spravi belega v izgubljeno pozicijo. Vpoštev je prihajalo b2—b4 z napadom na dam-sketn krilu), Tf6-h6; 15. Dh5—g5, Dd8Xg5; 16. f4Xg5, Th6Xh2; 17. Tfl-f2, Th2Xf2; 18. KglX f2, SI18—f7; 19. g4Xf5, Sf7Xg5 (črni je dosegel vezana kmeta na kraljevem krilu in izborno pozicijo tako da osvojeni kmet brez težav odloči); 20. e3—e4, Sg5Xe4; 21. Sc3Xe4, doXe4; 22. f5X e6, Th8—f8+; 23. Kf2—g2, e4Xd3; 24. e6Xd7, Tf7—d8; 25. Tal—dl, Td8Xd7; 26. Ld2—c3, g7— g5 (črni prosti kmetj ena kraljevem krilu so ne-zadržljivi); 27. Im Hm U SCHHEIDER ZAGBEB. NIKOLIČEVA 10 Zimska suknja lepa, črna, za srednjo postavo, zelo ugodno naprodaj. Ogledati Pirman, krojač, Sv. Petra nasip št. 17, Ljubljana. 1 Vino 20 hI prvovrstnega belega in 3 hI rdečega, letnik 1 93 9 — prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Belokrajlna« 391. Ureditev dolgov izterjavo, tnkaso in od kup terjatev, sodne In tihe poravnave, dobička uosno — varno naložbo kapitala, preskrba poso jil. knjigovodstvo, bilan ce. kalkulacije, sploh vse trgovske • obrtne Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Moderna spalnica In kuhinja poceni naprodaj. Mizarstvo Velkavrh, Krakovska. ul. 7. Vezano spalnico v orehovi Imitaciji Izdeluje ln kuhinjo proda Franc B u r n i k , mizar, Mengeš. š Kompletno spalnico dobro ohranjeno, z mo-droci, damsko pupo In umivalnik, prodam. Cesta 29. oktobra 2, III. nadstr., vrata 20. Spalnico moderno Izdelano, pleska-no na orehovo korenino, ugodno prodam. Kunčlč Josip, Podgora 6, St. Vid nad LJubljano. Diesel motor 5—6 k. s., znamke Send-ling —kupim. Juvan Ka-rol, Domžale. Pletilni stroj »Popova 8« prodam. Polzve se pri Gerdln, Šmartno pri Litiji št. 65. Diesel-motor znamke »LIster«, 12 k. s., stabilen, v zelo dobrem stanju, prodam. Sellškar, Brezje 31, p. Dobrova. Betonski mešalni stroj 250 1, ln bob dvigalo, vse na elektr. pogon 220-380 V, kupimo. Ponudbe pod »Beton 534« na ogl. oddelek »Slovenca«. k Dobro ohranjene ln uporabne predmete, katere želite prodati, ponudite vedno najprej pri tvrdki »ABC«. LJubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Slška^. (k I Kadar pridete v Ljubljano hI lahko ogledati še vso slike (do 300 različnih) od pogrebnih svečanosti pokojnega dr. Korošca prt Foto Pavlovčlfi^ Poljanska cesta 12. Telefon 22-75 Tehnična pisarna ln po- svetovalnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t. 10 Ing. Otdhal Josip poobl. gradbeni Inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle. Gumbnlce. gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino tn hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Franlllkanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Zaklonišča! Specialist in strokovnjak z izvežbano partijo, prevzame izkop in gradnjo podzemeljskih rovov v različnih dimenzijah — brez ozira, kakšen teren je — pesek, gramoz, glina, nasipi Itd. — ne ovirajo dela. Cenj. ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Zaklonišča« 615. SEDAJ JE CAS! da za mal denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti — emajlirati, nlklati ali kromati. Zelo boste zadovoljni, ako jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici Justina Gustinčič Maribor, Kneza Koclja 14 (podružnica ogal Ptujsko ln Tržaške c.) Tel. 21-30. Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles — otroških vozičkov ln njih nadomestnih dolov. OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zelišč. - C«, dovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožnljenjih - volku — turih in vnetiib Itd. za nego dolenčkovprl kožnem vnetja, Izpuščajih in hrastah na temenu. za razpokane prsne bradavice. Dobi se » lekarnah in drogerijah. Edgar VVallace. 9 Zagonetna grofica (Roman iz londonskega življenja.) »Okrog tretje ure zjutraj,< se imenuje krasen nov šlager, toda to ni pravi čas za kavalirje, da vdirajo v sobe mladih dam. Kaj boš zdaj napravila, Loisa? Prihranila si pač denar za poštnino... No ali ne bi popili malo čaja?« Lizy je ob vsaki priliki mogla piti čaj. Tudi zdaj je odhitela v kuhinjo in se čez deset minut vrnila z vročim čajem, ki je bil njej kakor tudi Loisi dobrodošel. Izjemoma je Lizy prinesla tudi dovolj keksov. »Ta zadeva se da razrešiti na dva načina. Prvič lahko obvestim policijo, drugič pa lahko ob-iščem Mr. Dorna in zahtevam od njega pojasnil. Mislim, da se bom odločila za zadnje. Prosim te, daj mi še enkrat njegov naslov « »Pa menda ne misliš takoj oditi?« vpraša Lizy plašno. »Ne, šla bom k njemu zjutraj pred službo.« »No, takrat bo goiovo še v postelji in mu boš lahko zopet odvzela čokolado,« se pošali Lizy. * Hills Mansions je bila ulica lepih hiš z mnogimi stanovanji, med katerimi pa je stanovanje Mr. Dorna bilo skromnejše od vseh. Nahajalo se je v zadnjem nadstropju in je obsegalo le dve sobi, kopalnico in malo predsolio. Lift-boy* je bil še v pidžanii in je čistil medeninaste kljuke, ko je Loisa zarann zjutraj prišla. Niti najmanj sc ni zičudil njenemu vprašanju »Da, gospodična, Mr. Dorn stanuje v zadnjem nadstropju. Izvolile vstopiti v dvigalo... odpeljal vas bom gori « * uslužbenec Dri dvigalu. . Dvigalo se ustavi v šestem nadstropju in lilt-boy ji pokaže na ena od treh preprostih vrat, ki so se nahajala v istem hodniku. Loisa je oklevala za trenutek, potem pa srčno pozvonila. Mislila je, da bo morala dolgo čakati, kajti če je Mr. Dorn bil snoči v njenem stanovanju, potem zdaj gotovo še spi. Toda komaj je spustila roko z gumba, so se vrata odprla in na njeno veliko začudenje je stal pred njo Mihael Dorn. Zdelo se je, da je že dolgo pokoncu, ker je bil popolnoma oblečen in celo obrit. Vendar je njegov obraz razodeval, da to noč ni nič spal. »To je res nepričakovano presenečenje, Miss Reddle,« je vzkliknil. »Vstopite, ptosim!« Delovna soba, v katero sta vstopila, je bila mnogo večja, kot si je Loisa predstavljala. Na prvi pogled je tudi opazila ,da je vse pohištvo staro in dragoceno. Pisalna miza, na kateri je ležal odprt časopis, .je bila gotovo izdelek prve delavnice. Edini moderni kos pohištva je bil globoki naslanjač blizu kamina. Na okusno poslikanih stenah so viseli bakrorezi, v neki vdolbini v zidu pa je bila omara za knjige, polna do zadnjega kotička. »Prihajam zaradi neke zelo važne stvari, Mr. Dorn.« »Zelo mi je žal, da 'o slišim,« odvrne on in ji ponudi stol »Ne, ne bom sedla, hvala. Snoči ste mi poslali bonboniero. Popolnoma razumem, da s tem niste imeli nikakega slubega namena. Toda ja/. mislim, da sem vam že dostikrat jasno povedala, da ne želim znanja z vami Najlepše se vam zahvaljujem za vse, kar ste za mene napravili.« Govorila je negotovo. »Toda —« »Toda?« ponovi on. »Vi ste se napram mtni vedli zelo odvratno.« Zardela je »To da ste mi poslali čokolado, je že samo po sebi bilo dovolj predrzno, a vdreti v moje stanovanje je že zločinsko. Prišla sem vam povedat, da se bom ohrnilf »a ooliciio. ako me ne boste nustili Dri miru.C On je tačas stal, naslonjen na pisalno mizo in se igral z dolgim, ostrim nožem, ki je gotovo služil za odpiranje pisem »Rekli ste, da sem vdrl v vašo sobo?... Kako pridete do te misli?« »Prepoznata sem Vas. Prišli ste po bombo-niero, lahko pa bi si prihranili ta svoj trud, — ker bi vam jo itak dane« zjutraj vrnila.« Na njeno ve'.'ko začudenje Dorn nenadoma prizna, da je bii v njeni sobi. »Ce bi to vedel, bi gotovo ne prihajal k vam ponoči,« ie rekel tako mirno, da jo je čisto zmede!. »Moje ravnanje lahko ostane v vaših očeh ne-odpustljivo, toda vso stvar je zelo lahko pojasniti. Vse do četrt na dve ponoči nisem vedel, da ste čokolado sploh pieje'i.« Stopil je k neki omarici, izvlekel predal in vzel iz njega bonboniero. »Ali je to?« Loisa se je toliko zmedla zaradi njegove drznosti, da ni mogla govoriti Dorn zopet postavi bonboniero skrbno nazaj v predal. »Jaz sem podcenjeval vašo inteligenco. Miss Reedle, a sem, žal, često v življenju zelo lahko razumeval žensko darovitost« »Ne razumem vas,« reče ona pobito. »Hotela sem vam reči le...« »Vem. hoteli ste reči, da se boste obrnili na policijo, ako še kaj takega ponovim,« dopolni on. »Vse to bi bilo čisto v redu... Kdaj pa boste nastopili svojo novo službo?« »V ponedeljek.« Suma se je začudila, da mu je to odgovorila. Tedaj se je spomnila, da namen njenega prihoda ni ta, da mu daje izjave, kaj bo delala, in zalo stopi proti vratom. »Torej vi ne zanikate, da ste bili v moji sobi?« »Ne, zakaj pa naj bi zanikal? Saj ste me videli. S svojo svetilko sem vas prebudil. Zelo mi je bilo žal, kajti če tega ne bi bil napravil, ne bi nčesar opazili.« Strmela je vanj 7, zaprepaščenjem. »Torej priznavale, da ste bili pri meni?« po- novi Loisa. »Kako ste mogli to napraviti, Mr. Dorn?« »Lažje mi je priznati pogreško, kakor pa lagati in jo na ta način prikazati boljšo, kot je v resnici,« reče on hladno. »Poleg tega mi tudi lahko popolnoma verjamete zaradi te moje iskrenosti.« Pospremil jo je do stopnic in pozvonil po dvigalo. Tedaj je rekel; »Morali bi svoja vrata zaklepati. Vseeno kje ste... magari v palači iady Moron — povsod morate zak'epali vrata« Pogledal je doli za dvigalom in opazil, da se ne dviga. Lift-boy, ki bi moral skrbeti zanj, je bil odšel iz hiše in ni slišal njegovega signala. »Če bi bil jaz na vašem mestu,« ne bi pisal vaši materi. S tem bi le vzbudil neostvarljive ežlje; ona je zdaj čisto mirna in spokojna; misel, da vi živite in da vse veste, pa bi lahko pretrgala nit njenega življenja.« »Odkod Vi to veste?« vpraša ona brez diha, osuplo zroč vanj. V tem se zasliši tihi šum dvigala, ki se je bližalo. »Jaz ii na v».šem mestu zares ne bi pisal,« reče Dorn z nasmeškom in spremi Loiso do dvigala. Počakal je, dokler ni slišal, kako so se vrata pri dvigalu ob pristanku odprla, potem pa se je vrnil v s"ojo delovno sobo, zaprl za saiio vrata in sedel na sto' ob pisalni mizi; toda ni nadaljeval s čitanjem časopisa Pol ure je sedel tako z obrazom med rokami, Sotem pa je vsta' in odprl vrata sosedne sobe. eki mršav človek s temnim, melanholičnim obrazom je sede' mirno na stolu. Na Dornov mig jo stopil v niepovo delovno sobo. »Wills. poskušajte zvedeli, kaj je Chesney Praye snoči delni in kje je bil. Gotovo je igral bakarat v Limbo klubu. Če je tako. poizvedite, poizvedite, koliko je izgubil. To bi bilo za danes vse vaše opravilo.« Bale vode-Sv. Križ Kronika naSe gorate in majhne tupnlje je gkroinna, pa vseeno zelo zanimiva. Fara se je povečala za 11 prebivalcev, 8 se |ih je j>a preselilo v boljše življenje. Zadnji je odšel že 26. junija. Poroka je bila samo ena. Našo prosvetno delo je bilo zelo živahno. Polog rednih fantovskih in dekliških sestankov smo imeli tudi tele igre: »Lumpacij Vagabund«, »Izvoljena Devica«, »Veriga«, »Žena s srcem« in »Tri-jo kralji«, ki so vse zelo dobro uspele. »Tri kralje« bomo j>onovili na praznik sv. Treh kraljev po maši ob desetih. Vabimo sosede. Pri romarski cerkvi sv. Križa smo obhajali stoletnico stare romarske cerkve s sv. birmo. Za to slovesnost, ki bo ostala vsem romarjem in birmancem v trajnem spominu, smo Sv. Križ lopo prenovili. Ogromne tisočake smo izdali za popravila, pa smo hvala Bogu vse plačali z darovi dobrih romarjev. Domačini so pa nad dvesto voženj darovali za svojo romarsko cerkev. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prenavljanju božje poti, naj ljubi Bog tisočero poplača. Vse loto so iskali romarji pomoči v težkih dneh pri Sv. Križu. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 6294. Letos bomo postavili k Sv. Križu križev pot. Radi bi tudi j>ostavili še eno romarsko hišo. Zopet bomo trkali na dobra srca prijateljev. Planina pri Rakeku Naša občina gradi novi prepotrebni vodovod. Dosedanji vodovod, ki je star in z izvirkom izven državne meje, ne odgovarja prirastku prebivalstva, ki se je po vojni jx>večalo. Mislili smo, da bo novi vodovod že minulo jesen gotov. Zaradi deževnega poletja pa se delo ni moglo do konca izvršiti. Upajmo, da bo to delo končano pozimi, najkasneje pa zgodaj spomladi, kar bi celemu trgu in vsem slojem zelo koristilo. — Naša občina ima povsod nnpeljano elektriko, razen v vasi Grčarevca. Da je to praktično, se je sedaj poikazalo ob pomanjkanju petroleja. Imamo pa tudi po našem trgu napeljano električno razsvetljavo, ki gori vsak večer, četudi je mesečna noč, ko ne bi bilo potrebno. Veliko bolj bi bilo potrebno, da bi imeli razsvetljavo vsaj ob nedeljah in praznikih zjutraj, ko gredo ljudje k prvi sv. maši, da ne bi padali po zasneženih ledenih cestah. Kakor nam j« znano, je občinski odbor o tem že večkrat razpravljal in sklenil, da se bodo ob nedeljah in praznikih prižigale luči tudi zjutraj, kar 6e pa ne vrši. Kaj more temu biti vzrok, ne vemo. Kupimo; VSAKOVRSTNO ZLATO SREBOO " PLATINO BRIUOMTE 5MBOBCO( SRFIR3K RUIIHE BISERE ITD STOniHIKE HHKITE TER UHETNINF PO NO !VI4JIH CFMOH ".1 STARA TVDDNR ' J-EBERLE LJUBVJ«t