3 nč.
17. <Ht? vilka.
za soboto 8. februvarja 1896
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 8 februvarja
Tečaj XXI
„EDINOST"
ittiHiH |io trikrat na ted<>n t »rotili i»-■innjih oh torkih, četrtkih i. Aobotnh. /jjjtrniije izdanje i/-hnju nh 8. uri zjutraj. ?<-^<'rno pa ob 7. uri Tet-tjr, — Ohojlot izdanje slane ; Ah |mtMiiiieh*e , f. 1.—, ir.v*n A vnt.rl)* f. 1.50 o ni ineafc ... 3 — . , „ 4.i0 ■.a j-ui iem . . , (i — . j i V- — rr>- lato . , . K.— , • „H-—
Naročnino je plačevati naprej ni naroob* br«z piilozenii naročnine ae uprava ne ozira.
rumom uufe Atovilke »o dobivajo r fno-t,i|.ilnicn»> tobaka V lrutn pO 3 tm inveit 1 rita po 4b nvć.
OjjIhai ■•«< ra^in« (."j (»rifa v petitu; *a z dnholimi Arbami	pl&^ui"
proHlnr, kolikor uki»t*un navadnih TMtjf. ['o-linm onmrrn <*e in jitvno zithvnl«. d- • '»•H^i (i|fl»«i itd. *« mrunajo pa pojjodhi.
Vhi dopiii nuj se pn4il|djo jrii>1iii*t»t( alifH CnHnrinit 18. V<nko pimno morh biti fritnliii«>tnii. k*r n«»f r »uho ran* «»» a«-«i»r"| >mi«io, Rohopi-i ■« n« »"li^aio
Nnru^niiio. rokimiit.M (•» iti ogla** (•■itiK m /»r iBiuttitro «li<»» Malino r>'i -•Milo hit. 3. II. imdht. Naročnino in oglane jo plačevati loco Trst. iMpat- rnKi ^n
GI
I
litičnega druitva za Primorsko.

„V f lil no tli Ju m«/".
Železfliike zveze in politiki odnošaji t Trstu.'
Z oziroin na opisovanj;«, ki sinu jih priobče-vali zaporedoma o pohnjšljivih dogodkih v našem deželnem /boiu in o našem železniškem vprašanju, i'oposlal nam je tu bivajoč star tržaški občan v laškem jeziku sestavljen dopis, kojega smo tu (na prošnjo) preložili na slovenščino od besede do besede :
Kakor je že znano svetu, sklenil je deželni zbor tržaški v svoji večerni seji dne 30. jatm vaija 1869 resolucijo v prilog železnice Divača-Loka-Karavanke-Ture. To se je zgodilo v isti seji, v kateri je poslanec Cambon očital ministerskemu predsedniku, da ne ume poštevati tržaških odno-šajev.
No, označiti moramo zares za ironijo usode, da so takoj po tem očitanji; kar hiteli naši liberalni mestni očetje, da takoj po gori omenjenem sklepu doženejo dokaz, da oni se svoje strani gotovo še veliko inauje umejo poštovati potrebe mesta tržaškega, ali morda bolje rečeno, nočejo poštevati, kajti po tolikem proučevanju železniškega vprašanja tržaškega v deželnem zboiu, v deželnem odboru, v trgovinski zbornici, po društvih, shodih in javnih listih ve pač vsaki otrok, tla gornja kombinacija prog ne bi donašala prav nobene koristi mestu tržaškemu.
Železnica Divača-Loka ne bi donašala koristi, ker bi bila kraška žaleznica pi ve vrste, na kateri bi se še pogosteje nego na južni železnici dogajali moćni in dalje trajajoči zameti.
Na tej progi nima burja nič m a nje moči, nego na istrski železnici, na kateri je v letošnji zimi, kakor znano, vrglo iz tira cel tovorni vlak. Zameti, ki trajajo po več dni, pnškovanja železniške ceste in druge ovire v prometu po viharjih burje bile bi torej na dnevnem redu.
Mimo tega bi na tej železnici zbok velikih strmin in nasprotnih strmin mogli veliko počasneje
*) To razpravo priobSujemo knknr smo j« prejeli, piepuščnj« ve&iakom aodbo glede tehničko, narodno-gospo-dgn-1 o in linaiK-ijalno strani tega vpražnn n. Tu razprava pa j« veakako zanimiva glede iih polltlike motive, ki vodijo ttžasku poapeševateljo p<oge Divufa-Loka. Ur.
PODLISTFK.
voziti nego na progi južne železnice Divara-Ljub-Ijana-Loka in hi bila torej čisto odveč. Ker bi tekla po pustili kiaških tleh in se končala v Loki — in tu vendar ne uio e nikdar nastati mestu tržaškemu uvozno in izvozno obsežje — bil bi nje promet z osebami in blagom tako malenkosten, da bi bila ista pasivna v veliki meri ; radi že omenjenih velikih strmin in nasprotnih strmin, znašajoči h ob nje začetni progi Trst-Herpelje-Divača celo 30%*, ne bi postala nikdar svetovna železnica, kakoršno vendar hočejo imeti Tržačani in kakorsne zahtevajo velike pristaniške naprave.
Jato velja za to železnico, ako bi se podaljšala preko Karavank do Celovca, kajti tudi Celovec je preneznaten, da bi se moglo poštevati istega za uvažanje Trsta na Vstok ; druga mesta onkraj Celovca so pa že za potrebo po južni železnici zadostno zvezana s Trstom in bi se mogla po predelski železnici zvezati veliko ceneje in Uto ta ko n a kiatko.
Sicer pa ne potrebujejo iste ni Tržačani, ni posluževa'ci iste ; spodnjeknroško in gornještirsko železo, tako, da bi res ue bilo opravičiti, ako bi država izdala 41 milijonov goldinarjev za tako pasivno železnico.
Kar pa se dostaje zveze teli dveh črt z železnico če« Ture, morala bi pa vendar poleg deželnega zbora tržaSkega, tudi trgovinska zbornica tržaška vedeti že davno, da bi bilo od-hoduo oziroma dohodno postajo železnice čez Ture v tej konbinaciji veliko nagleje doseči iz Benetek ven, in bi si torej Benečani takoj osvojili ozemlje za spečavanja blaga sicer zares potrebne železnice čez Ture in Tržačani bi ostali na cedilu.
Ti gosp dje bi morali tudi vedeti, da se taki nedostatki ne dajo odpraviti s tarifnimi naredbami, ker bi se istih mogla poslužiti tudi Italija in bi državni zaklad vsako leto trpel veliko zgubo na obrestih, poleg žrtve na stroških za zgradbo, zna-šajočili do 71 milijonov goldinarjev.
0 tem so pač že davno zaključeni akti, da bi le po predelski železnici moglo postati tržaško pristanišče najbliže obsežju za oddajanje blaga ob železnici čez Ture, kakor tudi o tem, da krajše
Spisal Srečko.
V temni noči ogrnil si je belo rjuho prav čez glavo in šel p -d okno vdovinH spalnice.
Ko je menil, da je pravi čas, potrkal je na okno. Vdova je, res odprla, da pogleda, kdorogo-vili po noči okolo hiše. A Franeć je pričel nizkim, hripravim glasom : „Jaz sein tvoj ranjki mož Antou in prišel sem ti to-le povedat. Vem, da se boš možiia. Le omoži se, samo to ti naročam: Korče-vega Franceta vzemi za moža ; on bo priden, bo dajal za maše, bo — —M.
Dalje ni mogel. Vdova, ki ni bila tako babjeverna, kakor Francetova mati, vedela je takoj, kam pes taco moli! Dvignila je veliko lončeno skledo z vodo, obrnila jo skozi okno in na Franceta utrgal se je oblak z vedrega neba.
Moker tekel je domov, kakor blisk naglo. Po vasi pa so se še dolgo smejali na njegov račun.
Odslej ni počenjal več posebnih neumuostij, ali vsaj opazili jih nismo.
Govori rad veliko in tudi dobro, a so bolje
— laže. Kadar govori o vojaškem življenju, svetijo se mu o?i samega ponosa. Včasih se tako spozabi in pripoveduje da je 1)11 četovodja, med govorom se sam degraduje v koprola in naposled v resnično šaržo, katera mu je bila lastna kedaj. Rad pripoveduje, kako je uhal poročnika, kako je stotniku vino plačeval in kako ga je cesar vprašal, če ima ljubico.
Akn govor nanese na petje, baba se rad, kako je pel izvrstno tenor; drugič pa premoti reveža, da se je ponašal z nizkim basom.
Sploh, pri vsaki reči hoče biti prvi. Nikdar pa se ni potrudil, da bi bil dosleden v svojem govorjenju.
V javno življenje je posegel dvakrat. Prvič takrat, ko so postavljali spomenik umrlemu pesniku, takrat je Francč postavil mlaj. Drugič pa, ko je bila birma. Kitil je slavoloke, prirejene na čast knezoškofu. Storil je svojo dolžnost za vero in narod, r obakrat za dobro plačilo. Plačilo je glavna stvar, tako pravi on sam.
Kadar so dijaki ob počitnicah priredili kako veanlico, sodeloval je Francč gotovo. Tam za kulisami stal, gledal, dostojanstveno vršil svojo nalogo: dvigal je zaveso Častno je rešil vselej
železniške črte, po katprih je laglje voziti, prej ali slej premagajo daljše in po katerih je težje voziti! Čuditi se mora torej vsakdo, ki ne pozna tržaških odnošajev, da se zastopstvo te mestne pokrajine toli trdovratno poteza za železnico, ki bi zopet koristila le Benetkam!
Kdor pa živi tu v Trstu in ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, ta si mora biti že davno na jasnem o tej toli čudni trdovratnosti.
Mi hočemo beležiti le dejstva in ono, kar se tu pripoveduje.
Pred vsem treba naglasiti, da je v letu 1849, povodom obleganja Benetk, 40.000 Benečanov, med temi veliko Židov, p ribe žalo v Trst, in ti ljudje so mestu tržaškemu, ki se je dotlej po vsej pravici ponašalo z naslovom „la fedelissima citt&", podelili ves drugi politiški značaj.
Od tistega časa so se vedno očitneje kazale simpatije za Benetke, tega tekmeca Trstu, in muo žile so se od dne do dne prej nikdar poznane demonstracije v prilog U n i t a i t a I i a n a.
Iz takih iuozemcev vzrasli progresovi stranki, poznani pod imenom iredenta, je bilo tem lože prirejati takih demonstracij, ker se jej je skoro posrečilo dobiti v svoje roke vajeti mesta in je imela na razpolago pouličnjaštvo, sposobno vsemu za denar i u dobre besede.
Pripovedujejo si torej tu, da bi to toli pre-menjeno mesto tržaško veliko raje privolilo celo milijardo za velik most med Trstom iu Benetkami, kakor pa jeden sam novčič za železnico, ki bi Trst tesneje zvezala z Avstrijo. Pripovedujejo si nadalje, da ta stranka, iiuajoča večiuo v deželnem zboru, kateri pripada tudi glavni pospeševatelj loške železnice, hoče s podpiranjem nepotrebne železnice preprečiti zgradbo železnice, ki bi bila res koristna za Trst. Na ta način hočejo doseči, da bi Tržačani postajali vedno bolj nezadovoljni in bi so tako množilo nasprotstvo do Avstrije oziroma simpatije do Italije.
Iz tega prizadevanja že prej omenjenih 40 tisoč priseljencev, oziroma njih potomcev, katerih
nalogo svojo. Samo enkrat je bil napravil neumnost. Oder je bit sila majhen. Francč je stal v malem kotičku in niti gibati se ni mogel. France se je praskal iu praskal — ne vemo, kaj gaje piknilo — tako dolgo, da je slednjič podrl kuliso na igralce. Po tej nezgodi se je odpovedal svoji časti in nikdar več ni dvigal zavese.
Pri Vrtnikovih imeli so jako zgodaj zrela jabolka. Te je Francč otresal več let, ne da bi zato zahteval plačila, niti dnevne svetlobe ni hotel rabiti pri tem./Niti zaslužene slave ni hotel uživati, ker mu je bilo najljubše, ako je mogel kaj na tihein storiti za in zoper svojega bližnjega.
Nekega dne se je Francč prav bahal in ponašal s svojimi izmišljenimi vojaškimi čini, ko je prldrvil okrog vogala splašen konj. Francć pa se je hotel skazati junaka. Priskočil je h konju in zgrabil ga za uzdo. A revežu je izpodletelo in konj ga je ohladil čez ledja, da je omahnil v omedlevico. Prenesli so ga domov. Kmalu so sprevideli, da so mu dnevi šteti France, videči, da bo treba umreti, kesal se je vseh neumnostij in budalostij, katere je kedaj počenjal i/, hudobnosti.
Spravil se je z Bogom. — Lep pogreb je pa imel.
veči del je zadobil v letu 18(>6 italijansko državljanstvo, tolmačijo si tudi protest mesta tržaškega proti predelski železnici, storjen v letu 1869. v prilog železnici čez Pontebo, koristni le Benetkam, kakor tudi veliko veselje istega na dozi-danju „direttissime".
A ne pripovedujejo si samo tega, da je pripisati jedino le pogubnemu delovanju te stranke nedobrodošlih gostov, da se Trst že desetletja zastonj bori za drugo železniško zvezo, ampak pripisujejo jej še drugih činov, jako škodljivih državi in prebivalstvu tega ozemlja.
Tako si pripovedujejo, da je le istim pripisali, da je njih vedno poslušna poulična sodrga v letu 1868, povodom razpuščenja za Avstrijo vele-zaslužnega in hrabrega slovenskega bataljona o-količauskega, po razpuščenju oziroma razoroženju sekala po okoličanih prav po načinu strahopetcev; pripovedujejo si, da je prav ista stranka z isto sodrgo prirejala pouliška shajanja in iluminacije v prilog Menotija Garibaldija; da je ista stranka prisilila mesto k splošnim pojavom žalosti, ko je umrl Viktor Emanuel; da je iz nje šole izšel metalec bomb Oberdank, da še dandanes prireja protizakonite demonstracije proti zakonitim odredbam v prilog svoje namišljene nvite colture; da ona daje kričati na galeriji mestne zbornice „Evviva Baratieri!" in „Evviva Galliano!" itd. itd.
Po doživelih, daleč nazaj sezajočih skušnjah ni nade, da bi vlada konečno nastopila proti takemu vnebovpijočemu vedenju, da bi železno metlo pomela vnanje življe in da bi uslišala želje starega domačega prebivalstva ; pričakovati je temveč, da drage volje ugodi resoluciji, vsprejeti skoro v isti sapi z interpelacijo radi prepovedi živio-klicev Baratieriju, in da takoj prične delo za loško železnico, ali pa — kar bi bilo zanjo še ceneje in našim irredentovcem še ljubše — da s [d oh ne bode zidala nobene železnice.
Toda pripovedujejo si tudi, da si poslanec Combi, ki je baje duša vsemu loškemu načrtu in ima menda v tem pogledu vso progresovo stranko v žepu, le zato toliko prizadeva za to Železnico, da bi se po zgradbi konkurenčne železnice maščeval nad južno železnico, s kojo je imel prepirov kakor špediter in da bi po dozidanju v Trst neposredno dohajajoče železnice mogel zopet zapričeti svoje staro spedicijsko podjetje.
Sicer pa treba omeniti Tržačanom na čast, da odločno pretežna veČina istih nikakor ne soglaša s postopanjem Combija.
Nasprotni predlog j« podprlo res le 18 poslancev, dočim jih je 23 pritrdilo uombiju; ali ti poslednji so predstavljali le voljo v Trstu številno §e vedno jako šibke stranke progresove, dočim stoji za nasprotnim predlogom ves ostali Trst.
Politi&ke vesti*
V TRSTU, dne 7. februvarja. 1896.
Deželni zbori. V deželnem zboru kranjskem je posl Lenarčič utemeljeval svoj samostalni predlog glede povspesevanja industrije in obrtnije. Govornik je naglasa!, da so potrebščine dežele res velike, ali za povzdigo industrije in trgovine se stori veliko premalo. Dežela ima mnogo vodnih sil in industrija bi se lahko močno povzdignila, ako bi se strokovnjaške sile združile z denarnimi. Zato treba primernega urada za posredovanje. S tem bi se povspešila tildi rešitev socijaluega vprašanja, kajti sedaj se govori vedno le o delavcu, koristi delodajalcev pa se prezirajo. — Posl. S c h w e g e 1 je poročal o gradnji nove bolnišnice Dosedaj je bilo dovoljenih 624.000 goldinarjev, a ta svota se je prekoračila za 42000 gld. Ker pa je v to svoto vštetih tudi onih 18 000 gld. ki so se izplačali g. Gorupu, znaša faktično prekoračenje le 23.000 gld. Govornik pravi, da je očitanje o lahkomišljenem gospodarstvu neosnovano. Tega menenja je bila menda tudi vsa zbornica, kajti odobrila je soglasno vse predloge Schweglove. Sledila so potem poročila o raznih prošnjah. Posl. Ažman je grajal, da se kmetom jemlje paša, ko so kmetje vendar navezaui na živinorejo. Število živine pada in še ta ne dobiva dovoljno paše. Temu je najbolj kriva okolnost, da je gozdni zakon prestrog. Ako živina zaide, morajo kmetje plačevati velikanske globe. Na varovanje gozda mislijo, pri tem pa se ne brigajo, ako pogineta
kmet iu živina. Nekdaj so pili otrobi mleko in postali so junaki, a sedaj pijejo — žganje. Gozdni zakon treba torej prenarediti. Vlada naj proda nekoliko gozdov, ali pa naj vsaj milo izvaja gozdne zakone. — Govorniku je odgovarjal deželni predsednik baron Hein, da Gorenjci so imeli vedno več živine nego so jo mogli rediti. Ni dopustno, da bi premenjali gozdni zakon le na korist kmeta, k večeinu bi se moglo to zgoditi na korist vse deželne kulture. Kolike svote stane uravnanje vodil, ker so se posekali gozdi! Varujmo torej gozde, a varujmo tudi vso deželno kulturo!
V deželnem zboru istrskem je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo posl. K o m p a -reta radi uravnave potoka „Reka- in na interpelacijo dra. T r i n a j s t i č a radi uravnave reke Mirna. (Kako je ^odgovoril, tega nain ni povedal slavni korespondenčni urad. Op. ur.) Prvi predmet dnevnega reda je bilo posvetovanje o zakonskem načrtu o razdeljenju krajne občine Pazin v štiri krajne občine: Pazin, Pedena, Lindar in Terviž. Poročevalec dr. C o s t a n t i n i je utemeljeval nujnost nasvetovauega razdeljenja. Istega menenja sta bila seveda posl. B a r t o 1 i in G a m b i n i in z istima vsa zbornica. Zakonski načrt je bil potem vsprejet v drugem in tretjem čitanju. (Radovedni smo, ali so bili gospoda toliko odkritosrčni, da so povedali pravi vzrok, iz katerega je izšel ta zakonski nacrt. Ako niso biti, potem ga povemo pa mi: Peče jih, da ima Pazin sedaj hrvatskega župana. Kako malo veljajo v Istri stvarni razlogi tudi ob najvažniših gmotnih ali občinskih vprašanjih, in kako je vse prikrojeno le po poli-tiskih potrebah laške stranke, kaže ravno ta sedanja želja po razdeljenju občine pazinske. Dokler so menili, da bodo mesteca mogla toliko uplivati na okolice, da se poitalijanči hrvatsko in slovensko prebivalstvo, družili so kmečka sela z mestnimi občinami, ustvarjale so občine velikanskega obsega. Sedaj pa, ko vidijo, da so se malo zaračunali, da je po nekod prišlo ravno narobe, kakor so pričakovali, da je namreč vodstvo občine prešlo v slovanske roke, sedaj hotć zopet cepiti iste velike občine v male občine. Sicer pa je tudi slovanska manjšina v deželnem zboru za preustroje-nje občin po Istri. Toda isto naj bi se izvršilo v velikem stilu, kakor je nasvetoval posl. Laginja v svojem korenitem govoru. Nikakor pa ne morejo pritegniti krpanjam, narekovanim le po strankarski in politiški dobičkariji. Ur.)
Zakonski načrt o dokladi na užitnino vina v mestu puljskem je bil vsprejet v drugem in tretjem čitanju, potem, ko sta istega toplo priporočila poslanca dr. Glezer in dr. Rizzi. Deželni zbor je sklenil nadalje, da je pooblastiti deželni odbor, da na podlagi že dovršenih pogajanj sklene pogodbo z mestno občino tržaško, glasom katere bode za Istro rezervirati 150 mest v norišnici, ki se ima zgraditi v Trstu. Dežela istrska plača zato mestni občini 100000 gld. v dveh obrokih in se odpove mestni občini tržaški na korist leležu 62.000 gl., pripadajočem deželi istrski iz dohodka 13. in 14. državne loterije. Deželni glavar je čestital zbornici na tem sklepu, s katerim se je povoljno rešilo za deželo toli važno vprašanje.
Občinske volitve na Dunaju. V občinskem in ustavnem odseku deželnega zbora nižeavstrij-skega prijavil je cesarski namestnik, da se znamenite občinske volitve na Dunaju prično gotovo nekoliko dni pred 3. marcem, to je, predno poteče zakonito določeni rok. — Pozornost vse Avstrije iu tudi inozemstva obrne se torej prve dni marca na5i avstrijski prestolnici, kjer se bode vnovič bil srditi boj med propadajočim ali od mogočnih čini-teljev favorizovaniui židovskim liberalstvom in med njega mladim ali gibčnim nasprotnikom krščanskim socijalizmom. Ta boj ne bode torej občinsko-lo-kalue, ampak splošno načelne važnosti. — A še posebno važnost zadobč te volitve po jasnem in neutajljivem dejstvu, da bode od izida tega boja morda zavise n tudi obstanek sedanjega m i u i s t e r s t v a a v s t r lj s k e g a. Ako zmagajo zopet antisemitje, pride grof Badeni v zares mučen položaj. Po vsem, kar se je dogodilo do sedaj, se vidi vsaj nam, da sta ministerski predsednik Badeni iu dunajski župan dr. Lueger skoro nemogoča jeden poleg druzega. Iu v slučaju zopetne zmage antiseinitov je že danes gotova stvar, da bode dr. Luejjer zopet izvoljen županom dunajskim. Kaj potem ? ! Ali si bode upal grof
Badeni zopet priporočiti cesarju, naj ne potrdi dr Luegerja ? ! Ali res ? Mi skoro ne moremo verjeti temu, kajti, toli odločne in vzlic vsemu moralnemu pritisku ponovno izjavljene volje prebivalstva prvega mesta v državi tudi ministerski predsednik ne more tako lahko prezirati. In če grof Badeni ne bode imel poguma, da bi vnovič vrgel rokavico zmagovitemu krščanskemu socijalizmu? Ali bode potem hotel ugrizniti v kislo jabolko potrditve Luegerja županom dunaj-kimP
Kakor vidite, imamo tu celo vrsto ugibanj za slučaj, da zmagajo zopet antisemitje. A da je ta slučaj jako, jako verjeten, da, skoro gotov, o tem nas zatrjajo poročila, ki smo jih dobili te dni o šansah za bodoče občinske volitve na Dunaju.
Trozveza obnovljena? Rimski poročevalec lista »Times", katerega smatrajo v obče jako dobro obveščenega, brzojavlja temu listu: Posled-njikrat podaljšali so veljavnost pogodbe za trozvezo za dvanajst let. Pogodba torej ugasne še-le leta 1904." — Ako je ta vest resnična, morale so torej vlade treh zvezanih držav obnoviti pogodbo kar po tajno že leta 1892., ne da bi bil kaj o tem doznali v državnem zboru zastopniki onega ljudstva, ki mora doprinašati velikanskih žrtev baš zaradi trozveze. Čemu pa imamo ustavo ? ?
V	znamenju korupcije pripravljajo se Madjari na svojo milenijsko razstavo. Še se ni polegel vihar, ki so ga provzročila razkritja slepar-stev velikega župana Miklosa, že javljajo danes zopet, da je izšla spomenica, ki obdolžuje velikega župana komitata Zala, Benjamina Svaticsa, da je zlorabil svojo uradno oblast, da je kradel javne denarje in da je silil podrejene mu uradnike, da so morali zanj podpisovati menjice. Slednjič javljajo iz Budimpešte, da so ravnatelja galerije slik, Karla Pulszkyja, odpravili v norišnico. Pulszkyju je bila poverjena naloga, da je kupoval slike iu so mu ▼ ta namen dali iz milenijskega zaklada lepo svotico 400 000 gld. Pulszky je že septembra meseca potrosil ta denar do zadnjega beliča, ne bi bil položil nijeden račun. Nakupoval je sicer razne slike, ali madjarski listi so že takoj začetkom sumili o vrednosti istih. Pozneje so mu izročili še 115.000 gld. in sedaj je — na svojo srečo — znorel. — Žalostne predigre so to milenijskim slavnostim; ne treba menda mnogo preroškega duha, da uganemo, da vsemu temu slavju bode kouečni efekt — polom. Polom, a ne le v fiuanci-jalnem, ampak tudi v politiškem pogledu. Vsaka krivica se maščuje na svetu, a madjarski šovinisti so provzročili nebroj krivic nemadjarskim narodnostim.
Prekrščenje princa Borisa. V četrtek je bil natlačen bolgarski parlament, sobranje. Navzoči so bili skoro vsi poslanci. Člene vlade je zbornica pozdravila burnim navdušenjem. Ministerski pred* sednik je prečital manifest princa Ferdinanda, v kojem naznanja isti, da se skoro izvrši prekrščenje v pravoslavno vero sina mu Borisa. Po prečitanju manifesta je vsa zbornica ploskala in vsklikala. Poslanec Bolčev je izustil kratek govor, v kojem je označil pomen tega zgodovinskega trenotka. Zaključivši je vskliknil »hura- knezu. Na predlog istega poslanca so sklenili, da ide v petek (danes) deputacija h knezu zahvalit se mu. Knežev mani-feit so delili po ulicah.
Vatikanski krogi so seveda močno ozlovo-Ijeni. Neki kardinal se je izrazil: Vprašanje o premeni vere je za sv. stolico čisto versko in moti se, kdor meni, da ima isto kaj političnega na sebi. Papežu so bile vezane roke pri tem. Poslednji ni mogel odobriti apostazije prinčeve, ker bi s tem nehal biti glavar cerkve. Vsled tega je papež močno užaljen. Knez je storil velik greli in mora biti kaznovan za to. Ako misli princ, da s tem pridobi Rusijo, se kmalu prepriča, da se je močno varal.
Položaj kneginje je seveda mučen in naravno je, da se noče udeležiti čina, ki žali nje materinsko in versko čutstvo.
V	imeuu ruskega carja bode navzoč pri pre-krščenju Goleničev-Kutuzov.
Italija propadlu. Predsinočna tržaška „Sera" donesla je člančič, katerega smatramo tako odkritosrčnim in nepristranskim, kakor je le redkc-kedaj čitati kaj enacega v »konservativnem* italijanskem listu tržaškem. Ker ta člančič razkriva golo resnico o mizeriji v Italiji, kar smo v našem
listu storili že večkrat, zato posnamemo tu dotični člančič, ki naj bi pokazal, da z našimi trditvami nismo osamljeni, dasi se sicer ni malo ne maramo blatiti s „Sero" in njenim bratcem „Mattinom". Ta člančič je objavljen pod zaglavjem , Un paese rovinato* ter slove v glavnih potezah :
V tem trenotku stoji vojska kakih 30 tisoč mož nasproti sili, ki šteje nad 100 tisoč, v nego-stoljubni deželi, v deželi krutega sovražnika in, kar je najhujše: v deželi zel6 oddaljeni od domovine. Popotovanje te male vojske na lice mesta stalo je ogromno, vzdrževanje iste stalo bode dvakrat toliko — a če bi to zadostovalo! Nikari misliti, da je sovražnik združen v barbarskih tolpah, ki ne poznajo discipline, oborožen z loki in sulicami I Marveč isti sovražnik ima topove za naglo streljanje, mitraleze, a vodijo ga načelniki, ki bi mogli poučevati v strategiji marsikojo glavo kojega evropskega generalnega štaba. Sovražnik je V svoji zemlji, Italijani so tujci. Sovražnik poznava vsako gibanje Italijanov, njih namere, ve vse, kaj počenjajo oni in vse to doznava iz časnikov iz Italije. Italijani pa nikdar ne uganejo ničesar, kajti njih „poročevalci" izdajajo jih vedno. -- Ne da bi kdo hotel razpravljati o vrednosti generala Ba-ratierija, je vendar gotovo, da on sedaj trpi za grehe, ki niso bili njegovi, ali ki vsaj vsi niso bili njegovi.
Okolo 30.000 italijanskih mladeničev ter cvet italiških častnikov so s*daj v najneprijetnišem po-loženju, pričakujč, da jim sreča nakloni naključje, da mogo dobiti vsaj jedno bitko, da rešijo čast orožja in da s tem omogočijo diplomaciji, da kolikor bolje uvede pogajanja za mir, ki naj postavi kraljestvo v tak položaj, da bode vsaj nekoliko ve-Ijalo med evropskimi državami. (Kaj tako nizko je že padel ugled ponosne Italije? Stavec), pred vsem pa v očeh trozveze, s katero jma resnobnih pogodeb.
Zgodovina bode sodila, da-li je Italija storila dobro, da se je že pred tolikimi leti ugledala v Etijopijo. Sedanjost pa sodi že sedaj, da sedanja zel6 žalostna doba afričanske vojne ni druzega nego nasledek cele vrste pogreškov, počenši s pomočjo, ki jo je dajala Italija Meneliku, da je le ta zasedel dedščino cesarja Ivana (abesinskega). In sedaj, kakoršen koli bode konec tem najnovejšim etijopiškim dogodkom, Italijo je 2e dandanes smatrati propadlo državo: nikakor drugače ue moremo nazivij.iti države, v kateri se po skrajnih iztiskanjih od strani ministra Sonnina že poraja misel, da naj bi vse posredne davke povišali za 25^ ! To je obžalovanja vredno, je grenko, toda dejstva so dejstva in o državnih proračunih ni možno molčati kakor o doživljajih koje vojaške ekspedicije.
Italija v Afriki. Z bojišča v Eritreji niti danes ni uikakoršnih vesti. Iz Rima je došlo le službeno potrdilo, da so si straže obeh sovražnih si, utrjenih taborov, poslale par strelov v pozdrav. Baratieri baje zaradi tega ne napade sovražnika, ker so ne more, ali ne sine ganiti. Ta vest je jako sumljiva, kajti iz nje bi se dalo sklepati, da je Baratieri nekako obkoljen, ali pa da se boji silne vojske sovražnikov.
Italijanska vlada sklenila je dokazati sultanu države Ausa, (kojega so bili nedavno napadii Šoanci, ▼ kazen, ker je bil pri Amba Aladži pomagal Italijanom), da ga ni še pustila na cedilu. V ta nameti odposlala je včeraj s parni kom ,Se-miramis" iz Neapelja v Assab polkovnika Pitta-lugo in pa vojsko — celih 3000 mož ! (Assab je pristanišče sultanata Ausa, ležeče ob rdečem morju nekoliko severno-zapadno od morske ožine Bab el Maiideb. Oddaljeno je po ravni zračni črti od Adi-grata gotovo trikrat toliko, kakor pa Adigrat. od italijanskega pristanišča Masave.) Kako bode polkovnik Pittalugo s strašno svojo vojsko „varoval* ves obsežni sultanat Ausa pred maščevanjem Šoan-cev, tega ne razumemo. Mogoče je, da doleti tudi njega ista usoda, ki je doletela majorja Tosellija pri Amba Aladži.
Slednjič bi imeli danes zabeležiti še vest agencije „Štefani", glasom katere odklanja italijanska vlada vso odgovornost zaradi kapitulacije bivše utrdbe Makalć ter vali odgovornost na Ba-ratierija in na posredovalca Felterja. Slednjič utegne žeti toliko slavljeni Baratieri še — ne-hvaležuost svoje domovine v zahvalo v Eritreji pokazanega .junaštva". Svet je že tak !
Različne vesti.
Osebna vest. Ces namestnik vitez Rinal-d i n i vrnil se je predsinočuem iz Gorice v Trst.
Umrl je v Vodicah kamniškega okraja g. Fran Hribar, oče dež. posl. g. Ivanu Hribarju. Mir njegovi duši!
0 bolezni kneza Nikole Črnogorskega. Iz Ce tinja javljajo, do se je knezu Nikoli obrnila bolezen zopet na zlo. Vnele so se mu žile na obeh nogah. Bolnega kneza zdravijo zdravniki, došli iz Kotora na Cetinje. Zatrjujejo tudi, da je avstrijska vlada stavila knezu Nikoli na razpoloženje vojno ladij o, ki naj bi pripeljala bolnega vladarja v Trst, od keder naj bi se napotil na Dunaj, ako bodo njegovi zdravniki smatrali to potrebno.
V prid izseljencem. Ker se prepogostoma dogaja, da brezvestni agentje izkoriščajo izseljence, jih cel6 sleparijo, odredilo je italijansko minister-stvo za notranje stvari, da smejo izseljenci, namenjeni v Brazilijo, stopiti na italijanska tla le tedaj, ako se katerikoli agent za izseljevanje obveže pismeno, da poravna za izseljence vse navsfale stroške do vkrcanja izseljencev.
Nov po&tni urad. Dne 16. svečana 1896 odpro se v Tržišču na Kranjskem, okraj Krški, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada.
Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem vozu, ki vozi med Mokronogom in Sevnico na Štajerskem.
Mirovina vdovi dr. Klaića. V seji deželnega zbora dalmatiuskega dne 5. t. m. prodložili so poslanci Brankovid in tovariši, da naj bi deželni zbor dovolil iz deželnih sredstev primerno penzijo udovi velezaslužnega dr. Klaića. Zbor je te predlog vsprejel soglasno.
Ženski podružnici družbi sv. Cirila in Metoda daroval je Ivan za zgubljeno stavo B gld.
Iz Podgrada nam pišejo dne 5. februvarja 1896. Včeraj popoludne prišlo je v Podgrad brzojavno poročilo, da je v Kastvu soglasno voljen g. Kazimir Jelušič občinskim glavarjem. Veselo navdušenje je navstalo po narodnem Podgradu in takoj vihrale so velike slovenske in hrvatske trobojnice raz mnoge hiše. Vsi smo se veselili na lepi zmagi nezlomljivega Kastva. Mi poznamo tukaj dobro delovanje Francesca Marotta, zato razumimo važnost zmage v Kastvu, s katero so tako sijajno uničene spletke Pepiča Marotta in njegeve „šare družbe". Ti ljudje se bodo še vzdigovali, ali zavedni narod kazal bo vedno vrata zaveznikom C. Martinolicha.
Zvečer zbralo se je čez BO podgrajskih možakov v narodni gostilni »pri Guju", da v skupnem veselju proslavijo zmago svojih kastavskih bratov. Prvo napitnico izrekel je naš prvak, gosp. župan Slavoj Jenk o, hrvatski občini kastavski in nje novemu glavarju, g. Kazimiru .Tel uši č u. .Naj veča je, — rekel je — kastavska občina in najbogatejša med vsemi olpjnami v Istri. Ona je prva vzdignila zastavo hrvatske narodnosti, in ko smo mi še spali, Kastavci slavili so že zmage narodne zavesti. A plemenit, pošten in uzoren je mož, daues novoizvoljeni kastavski glavar g. K a-zimir Jelušič". Navdušeni živio-klici in streljanje sledilo je tej napitnici. Bilo je še mnogo govorov, a v najglasnejše strune zadela je napit-uica na našega državnega posl. g. Spinčiča, kojega tukaj vsi ljubijo. Tresla se je soba od mogočnih živio-klicev navdušenega naroda. Napilo se je tudi gosp. Mandidu, katerega se tako bojć Italijani radi njegovega delovanja in glasno so klicali možaki, da ga volijo, če potreba, tudi stokrat zaporedoma.
Spominjali smo se tudi naše lanjske volilne borbe ter se veselili, da je zopet zasedel županski stol mož-poštenjak g. Slavoj Jenko. Pred 30 leti je Podgrad še spal, a da je danes tako probujen, je njegovo delo. Na svoje oči vidimo njegovo nesebično, rodoljubno delovanje in za to smo mu hvaležni kot svojemu voditelju in prvemu delavcu na narodnem polju.
Napilo se je tudi g. Stembergerju kot nzor-nemu duhovniku in narodnemu boritelju. Napitnica bila je burno sprejeta, kajti narod časti svojega ljubljenca, kakor zasluži.
Med prepevanjem narodnih pesmi prehitro je pretekel prijazni in veseli večer. Našim bratom Ivastavcem pa želimo, da jim Bog še mnogo let požigi plemenitega novega glavarja.
Prav tako 1 Pod tem naslovom pišejo nam včerajšnjega dne iz koperskega okraja: Danes se je vršila v Kopru volitev za cestni edbor sodnega okraja koperskega. Prišlo je 28 zastopnikov slovenskih občin (Pomjan, Dolina in Dekani) in 8 zastopnikov laških občin Milje in Koper. In da ste jih videli, kaki prisrčni prijatelji so nam bili danes ti gospodje Lahi. ker, no, ker — smo bili mi v večini. Pri takem razmerju — 28 : 8 — seveda ni bilo misliti na poznano sredstvo pritiskanja, zato pa so hoteli doseči sladkimi besedami, da bi tudi v prihodnje še gospodarili oni v cestnem odboru po ogromni večini slovenskega okraja. Seveda je bilo to lepo zanje, da so imeli v Kopru predsednika cestnemu odboru, a za slovensko večino je bil to udarec v obraz. Ne glede na to, da to ni bilo častno za nas, bilo je tudi na veliko škodo našemu ljudstvu v materijalnom pogledu. Kdo ne ve, da je racijonalno gospodarstvo v veliki meri zavisno od dobrih občil, kajti le po lepih in dobrih potili dohajajo kupci radi v deželo in s kupci tudi denar! A le oni kmet, ki lahko in dobro prodaja svoje pridelke, tudi lahko kaj stori za povzdigo svoje kmetije, sebi v korist in drugim v dober vzgled. Kdor pa hoče vedeti, kako je dosedanji cestni odbor skrbel za vzdrževanje, oziroma gradnjo cest, naj si le ogleda uprav obupno stanje Pomjanščine v tem pogledu. Prav je bilo torej in hvalevredno, da so zastopniki naših občin danes javno povedali gospodi, da so za vedno minuli oni časi, ko smo za lepe besede ali za polič vina puščali v nemar svoje lastne koristi. Mnogo let so nam gospodarili gospoda, a nikdar se niso brigali za naše korist'. Naj nam ne zamerijo torej, da se hočemo odslej brigati sami!
V cestni odbor so bili izvoljeni naši možje : za Milje: Albin Postojna; za Dolino: Ivan Slavec; za Osp: Jože Vodopivec; za Dekani: Josip Mah-nič; za Pomjan: Ivan Veskovo in Anton Belič. Za Koper smo pa izvolili zm^rnejega Gregorja Calogiorgio, inženirja.
Dal Bog, da bi bilo delovanje novega odbora vspešno za naš koperski okraj.
Trst v Tolminu! Pišejo nam: Vsaj jaz menim, da nemški Tolmein je naš Tolmin na Goriškem. To ni res, vsklikne morda kdo, to je pregoro-stasno. Res smešno je, pa vender-le gola resnica. Čujte, kaj se je dogodilo v okrožju tržaškega poštnega ravnateljstva in sicer v Ljubljani (sic!). Stvar je taka.
Dne 8. januvarja t. 1. sem si naročil v Ljubljani neko knjigo. Dan za dnevom sem pričakoval, čakal sem tedne, a od nikoder ne duha ne sluha, dasi sem opomnil še enkrat pismeno založnika. Hotel sem že reklamovati, ker knjigo sem rabil nujno, kar me preseneti dne 6. svečana pismonoša, ki mi je prinesel zaželjeno knjižico. Opazuje naslov sem ostrmel, videči toliko poštnih znamenj, a ne le „Laibach-Ljubljana" in „Triest-Trieste", ampak tudi »Tolmein" (ta se nahaja tam na severu na Goriškem, blizu protestantovskega Berolina in v osrčju Nemčije!) Ko sem videl to znamenje, sem si mislil, da je morda naslov slabo pisan ; a glej vraga ! naslov je bil popolnoma kali-grafično napisan: N. N. Trst.
Oni poštar pa, kateri je prijel ta zavitek, (kje drugje, ko v Ljubljani ?) je moral biti res svetovni učenjak, kajti Trst je prečrtal in napisal Tolmein (vsaj oboje začenja s Črko T). Ali vse to bi se odpustilo, ako bi ne bil na zavitku natančen naslov. Od kedaj se nahaja v Tolminu c. kr. gimnazij ? Pustni čas je sedaj. Bolj zaveden je bil pa poštar v Tolminu, ker ta je vender napisal : i n Tolmein k e i n G y m n a s i u m, u n b e k a n n t. A d r e s s i e r t n a c h T r i e s t, n i c h t T o 1 m e i n (V Tolminu ni gimnazija ! neznan. Naslov za Trst ne Tolmin) ter je poslal zavitek v Trst. A tukaj ne vedo, kje je ces. kr. gimnazij, zato so zavitek poslali nazaj v Ljubljano. Še le potem ko je stalo zraven Trsta tudi Triest, sem dobil svojo naročbo po jednem mesecu. — Kaj hočemo, pust je tu ! To je znamenje časa. Kaj takega se dogaja še „au tis de siecle".
Slavnemu občinstvu na znanje. Zastopstvo znamenite zagrebške tvrdke Peter Nikolic je prevzel za Trst in Istro rodoljub žrainjski, g. Fran Peric, sedaj bivajoči v Trstu, v ulici Artisti št. 4. II. nadstr. Tvrdka Nikolid prodaja (tudi na obroke) oljnate slike nabožnega in posvetnega značaja znamenitih narodnih prvakov;
inest, pokrajin itd. Slavno občinstvo naj se torej zaupljivo obrne do tega gospoda, oziroma naj ga počasti se svojimi naročili, kadar potrebuje tacih stvari.
Dijaki v ženskam krilu. Na politehniki v Curihu so ruske dijakinje te dni deraonstrovale proti zasebnemu docentu za mo Iroslovje. V nekem predavanji o nekem ženskem vprašanju navel je namreč isti izrek Nitzachejev, da je društveno nenaravno, a'<o s? ženska peča z učenostjo Radi tega sklenile so nekoje ruske študentinje onemogočiti predavanja docenta. K naslednjemu predavanju prišle so zatorej te-le skupaj z drugimi 30 dijaki in dijakinjami ter so pozdravile docenta ob njega prihodu s krikom in žvižganjem. Ko je pa docent mej svojiaa predavanjem opazil, da je rekel že neki rimski senator: „če bi ženske ne bile potrebne za ohranitev človeštva, bi jih mi najraje popolnoma pogrešali*1, nastal je silen vrišč; Rusinje so žvižgale, sikale in ropotale z nogami, potem pa vse odšle iz učilnice.
Tedenska stistika tržaška. V tednu od 26. min. do 1. t. m. rodil se je v tržaški občini 101 otrok (51 možkih in BO ženskih), nezakonskih bilo jih je 14. Poleg teh bilo jih je 7 mrtvorojenih. V isti dobi umrlo je 88 oseb (42 moških, 46 ženskih). Z ozirom na število prebivalstva, '(računano na 161.886 ljudij, nevštetih vojaštva) pride 28 21 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 8 slučajev ddvice, 12 si. jetike, 11 si. vnetja sSpnili organov, 4. al. smrti po naključju, 1 samomor itd.
Ponesrečil pri delu. Predvčerajšnjem popolu-dne imel je težak Ferdinand Jlinčič opraviti na jednem velikih hidravličnih škrbcev, ki so v novem pristanišču. Ko je bil na vrhu visokega škrbca, spodletelo se mu je in siromak padel je s kakih 4 m. visočine na tlak. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje. Isti je konstantoval, da si je Ilinčlč razbil čelo, si pretresel možgane in se pobil na raznih krajih trupla. Ponesrečenega so prenesli v bolnišnico.
Nezgoda. Predvčerajšnjem vsprejeli so v tržaško bolnišnico 49letnega kmeta Ivana Žijala iz Boršta. Žrjal je omenjenega dne vozil v Dolino, padel raz voz, pobil se ne licu in na rokah in se vrhu tega še zlomil levo roko.
Sodnijsko. Zidar Alojzij Bajovic iz Celjskega okraja je bil predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem obsojen zaradi javnega nasilstva na šest mesecev ječe. Rajovič je dnš 5. januvarja t. 1. v družbi dveh tovarišev razgrajal po ulici Rihorgo. Došla sta dva stražarja, ki sta posvarila razgra-jalce in jim ukazala, da naj molčć, Rajovič pa se je stražarjema zagrozil z nožem.
Koledar. Danes (8.): Janez Mat., spozn.; Ju-vencij škof. — Jutri (9.): II. predpepel. nedelja. Apolonija, devica, muč. — V pondeljok (10.): Šo-lastika, devica ; Viljem, pušč. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 19 min., zatoni ob 5. uri 10 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 35 stop., ob 2 pop. 10 stop. C.
0 slovenskem leposlovju.
B.
M najnovejši literarni boj.
Po našem Parnasu se b je danes hud boj med realizmom in idealizmom, med naprednjaštvom in reakcionarci.
Mlad, nadarjen pisatelj Fr. G. Kosec je pro-vzročil ves ta prepir s svojo mično novelo „Sama svoja" in započeto povestjo „V krvi". (Lj. Zivon 1895|96.) Na različnih straneh so se dvignili strogi moralisti, obsojajoč in grajajoč mladega pisatelja, ker se je drznil udariti na novo struno modernega realizma. Dočim so drugi narodi to krizo, prehod k realizmu, že davno in brez posebnega hrupa in šuma prebili in se razvijajo sedaj že dalje v na-turali8te, simboliste, dekadente in sataniste, dobili smo mi prvi nedolžen poskus novega pravca, ki prevladuje sedaj svetovno literaturo. In glej! — Nekateri moralni, nedolžni iu sramežljivi Slovenci so zarudeli preko ušes in v svoji sveti, žaljeni uio:Ali napovedali srdit hoj — realizmu, Koscu in uredniku ,Lj. Zvona" — upamo, da ne na življenje in sinrt!
In zakaj ? ! — Pri nas se je od Jurčičeve dfibe udomačilo za naše pisatelje načelo: „Vse mora biti narodno! Kar pa ni na kveder in v
irhovinah, to ni narodno!' — Kaj ne, to je bila svoboda! Hvala našim pisateljem, da se niso popolnoma klanjali temu načelu. Dični naš Kersnik je slikal malomeško in trško življenje tako mojstersko, da smo s pravo naslado čitali njegove povesti. In priznati moramo, da se je tudi on marsikdaj bližal realizmu. Mogoče da si ni upal ž njim popolnoma na dan ; vsaj v povestih, kjer slika našo inteligenco, izogibal se ga je vestno in šibal njene pregrehe le z rokavicami, zastirajoč previdno njene slabosti v neko neprozorno meglo. Realen pa je bil povsem v slikah, v katerih se zrcali kmečko življenje. Kaj je v njegovih krasnih slikah: „V zemljiški knjigi-, „Ponkertev očaM, »Otroški dohtar* itd. drugega, nego realizem, goli realizem !! — A tedaj se naši moralisti — vsaj posvetni — niso oglasili. Sedaj pa, ko je začel Kosec prikazivati, da inteligenca vmoialnem oziru ni nič boljša, temveč često slabša nego neomika-nec, ko je začel razkrivati tudi njene rane, sedaj so se dvignili nekaterniki in se začeli zvijati kakor ranjeni škorpijončki — ker se čutijo zadete. Hinc illae lacrimae! In začeli so se hvaliti, češ, mi smo moralni, mi smo zdravo in sveže ljudstvo, naš narod je nepokvarjen, kaj ga okuževati s takimi spisi! Le počasi! Le tisti se bo spodtikal nad realizmom v naši literaturi, ki je sam pokvarjen. Prof. teologije dr. Lampe sam pravi v svojem „Programu": .Čemu bi se vendar bali resnice, katero nam kaže življenje? Resnica nas ne more varati . . . Seveda, če je duh okužen in srce Izprijeno, pokazita se v njem resnica in lepota!"
Odraslih „Zvon" gotovo ne pokvari, za otroke pa „Zvon" itak ni! In se-li naj piše vse za otroke? Kaj naj ima zrelo razumništvo ? In čemu so nam „Vrtec", „Anseljček" in „Knjižica za mladino"? — To je za otroke! Razsodno ra2-umništvo pa potrebuje druge hrane. Le tedaj se bo učilo iz povestij, če se bo v njih slikal svet kakoršen je, Če bo v njih čitalo resnico, ne pa onih lažnjivih slik, kakoršne je podajal že davno preživeli se idealizem. Povsem se moramo in moramo strinjati z nazori urednika dr. Lampeta, ki piše: „Uči (slovstvo) — če tudi ne pove tega — kaj je dobro, kaj je slabo. Dobro opisuje tako, da se prikupi in omili, a slabo tako, da se pri-Studi. Prav s tem, da opisuje življenje resnično, kaže tudi resnično in krepko, kaj je naravno dobro, kaj je pa slabo .... krepost hvalimo, greh grajamo, a s sveta ga spraviti ne moremo, torej tudi ne prezirati v spisih... Urednik... je sprevidel, da sveta v tem (nravnostnem) oziru ne more premeniti, pa tudi n e opisovati drugačnega, kakor je !" — To so bile zlate besede, katere je zapisal dr. Lampe. In ali ne dela Kosec in ž njim „Zvon* baš po tem načelu ? !
Najžalostneje je pa, da hočejo Ijndjn, katerim ne pristoj«. v tej zadevi nikaka sodba, tnonopoli-zovati kritiko in mečejo okrog sebe z uprav žaljivimi izrazi za naše pisatelje, kakor je to storil g. Vinko Dobrin v svojem .Kamniškem pismu" ... Vi, dobri Vinko, le prihranite si svoje imenitne in gorostasne definicije o naturalizmu, ki izvabljajo razsodnemu človeku pomilovalen smehljaj, svoje „svinjake", „umazane spake« in „mlaknže" v prihodnje zase !	(Konee prlh.)
Najnovejše vesti«
Dunaj 7. Od raznih strani čuje se, da v kratkem izide naredba, glasom katere se sklicuje državni zbor na 15. t. m.
London 7. „Times" javlja iz Caijegagrada : Prebivalci Zeituna priobčili so konzulom, da hočejo izročiti V"jno orožje, toda orožje, potrebno za lov, da se pridržo. Zainevajo krščanskega guvernerja. Na zahtevo konzulov, da naj uporniki iz-ročć tudi svoje voditelje, niso odgovorili ničesar jasnega.
Cetinje 7. Ku«zu Nikoli je odleglo; otekline na nogah padajo. Knez nam«ruje odpotovati koncem marca meseca v kopHj Baden pri Dunaju.
Sredec 7. Princesi nja Marija Lmza (soproga Koburžana) odpotuje danes vsled nasveta zdravnikov na južno Francosko. Zdravje princesinje že nekoliko mesecev ni nič kaj trdno. (O ti oficijozi! Umevno je, da se „zdravstveno stanje" princesi nje Marije Lojze ne strinja s prestopom nje sina Borisa k pravoslavju. Ur.)
alte »nojavk«
P'a5mpe*+a PAMiiioa je^on 7.24 - 7.25 l'i«?ii >n »h spomlad l*HH 7 OS - — .1» 7.o». <»vea /.h spomlad H.04-6.06
--Iti *«« gpoml nI >:.02 (J.«4 Ko> uza »i oatobur —.—
ll»aj. j u u i 1890 4.40 4.41
l'4->>i n« m.v. „,) 7^ t i f 7 ii) _;2> »d 75 <c:i
" IS—7.2."». .>.1 hO kil. I. 7,20-7-31 n I si. nt. f 73-,
- 7 40. m-i kil. Mir. 7.40-7.15.- ......... »V40 -7.8 >
|M»ro 6 00—K 40.
Pnaniea stalnu; prodaja 20 000 mt. si. 2 5 »i. dritžjo Ri 5 ni. dražjo Vrtni* : lopo.
fraga. Norim.umni h Ud kor f. 15.15. —.—ju nuj 15.45. Oktober-deeember 14.15. Mirno.
Pra^a. Coiuriltimtl m»»i, postavljen * Trt
CMrino »rod odpošiljate v praooj f, 32*50-32.75 Coru<*-*e 33 50—33-75 Cetvorm 34 50—84 75. V glavah Modih) 35 -35.v5 jako stalno
H*rn». Kht » iSniitnH «roo<l	2ft februvar 8W0 <»
juni 77.50.
Humbnrg. Huntn^ t»i....i oviM-Hu« /» »uro (54.2"i a mnj 63.25. za september! 0,— Mirno.
Ounajahn borsa 7. februvarja )»9S
dane« včeraj
Državni dolg v papirju .... 101.05 101.— „ „ v Hrabru . . . . 101 15 101.05 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.50 122.35 „ v kronah . . . 101.55 101.45
Kreditne akcije....... 879.50 SSO.fO
London 10 Lat........121.10 121 15
Napolnoni.........9.59'/, «60
20 mark .......H.«3 11.33
100 iulj. lir ...... 44.10 44.15
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Juin« železnica (Postaja južno železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Rim.
9 — „ omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono.
9.55 „ poštni vlak na Dunaj, sveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibua ▼ Konnin.
4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza sPeito, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Miinzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. meiani vlak iz Miirzzusrhlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ meiani vlak iz Milana, Vidma, Nab reži ne. 8.40 „ brzovlak ia Kormina, 9 25 „ brzovlak 1 Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.19 „ omnibua is Rima, Benetk, Nabrežine. «.40 popol. poštni vlak z Dunaja.
7	38 „ omnibua iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8	51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -
z Dunaja zveza z Reko.
b) Driavna ialesnloat. (Postaja pri sv. Andreju) Od dud 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje. Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.85 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7 30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2 20 pop o!, v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ is Pulja, Rovinja 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, ltovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 Dopol. iz Boršta. 9.36 ' . iz Divače.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-reute in ulice S. Francesco,
Krčmarjem in dragim prodajalcem daje se navadni skonto.
JAKOB ŠTR1TKKLJ - TRST
Vil Caserma itev. 16 uhod piazza delh Cnaerma.
(nan]>roti rt l i ki r„juxHiri>,
prodij« po ni'verojetnili ni/kili »•••tlak v-akuvr«tna a"n)«škn
KOLESA (bicykle)
Za-topntvi» koloH „Raleitfh" Iz t.>»a ne ^Raloigh Cyt-lo C" L.td. Noiti.nrham An«lušk<»M iu kolea „Adler" i* »ovnrne H. Klejer Frankfurt.
Kolesa .Riiloigli" in Adlor no >vetovun znana, poaleilnju rabijo ao v nemški vmgki-
Kolima pošilja so n* deželo in na t«o kraje bres v»eh »troškov.
8 p r e i o m a a e poprava VNaiiOvi atnih novih in starih kolon in *.valnih strojev.
V zalogi 11 abiij t,o b» v-itkuvratna orodja in priprava za kolesa.
Zahtevajo n >j bo ceniki!
W w w w w w ^F w >er w w w w we
Blchterjev
LINIMENT S SIDROM
je dobro domaće sredstvo.
Dobiva se ]>o vseh lekarnah.
Lastnik |ioliiirn<» driiAtvo ^Kdinosti". Izdavaisli in .idur<>vorui uradnik: .lulij M i kota. — Tiskarna holnne \ Pr-in.