P«MHie«ia stane g§ vinarjev. Naroča ina listu: Cefo feto , . K50— Poi leta . . , , 26*— C*trt teta . . „ 13’— Zunaj Jugoslavije: Calo teto . . , 66.— Posamezne številke n Ilirih straneh 60 V. Jfeedništvo iupravaištvo: Maribor, Koroška ulica it. S. — Telefon št 220. Heotiwftsett pelltiéen lisi z® iluimife® ljudstvo. taserati ali ozaaifla se računajo po K UJO od enoredne petìtvrste pri večkratnih oznanilih — popast — „Straža“ izhaja v pou-deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračaj Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan ei 11. do 12. ure dopoldne. 95. številka. Maribor? dne 27. avgusta 1920. Letnik XIL Poljska vojska, Trdovratni odpor Poljakov, napram ruskemu boljševizmu je svet presenetil. Njihova zmaga se zdi mnogim nekaj tako zagonetnega, da ne morejo najti razlogov, kar nočejo verjeti poročilom in še vedno mislijo, da se bo zopet preobrnilo in njihova zmaga še ni tako velika in odločilna. Toda dejstvo stoji, ni ga več mogoče ne zmanjšati, ne utajiti, treba da ga razložimo in pojasnimo ter potegnemo iz njega logične zaključke. Pred 150 leti so imeli Poljaki veliko in močno državo. Bila je po razsežnosti zemlje in po številu prebivalstva ena največjih držav Evrope. Toda ta država je propadla na tako žalosten način, kot težko kakšna druga država na svetu. Trije sosedje so jo enostavno razdelili med sabo in zasužnjili. Navadno pravijo:, „Razpada Poljske je bilo krivo plemstvo“ , ali pa: „Kriva je bila nesloga in notranji nered.“ — iVse to je neresnično. Poljsko plemstvo ni bilo nič slabše, bilo je celo znatno boljše, kakor pa nemško , ali avstrijsko plemstvo onih časov. Tudi nered v državi ni bil večji, kakor pa'po vseh drugih evropskih plemenitaških državah. Poljska' držaja je razpadla glavno radi tega, ker ni imela nobene vojaške moči. Na eni strani se je razvila v vojaškem oziru zelo krepka Prusija, na drugi strani je začel na Ruskem car Peter Veliki organizirati vojaštvo po nemškem uzoru, v sredini je bila Poljska, kjer so mislili, da bodo izhajali najbolje, ako ne bodo imeli nobene vojaščine. Predsednik zadnjega poljskega državnega zbora je napisal razpravo, v kateri je zagovarjal mnenje, da Poljakom ni treba vojaščine, češ, ako sami ne bodo napadli nikogar, tudi njih ne bode nikdo napadel. Tekom dolgih let sužnjosti so se Poljaki nau -čili spoznavati, kaj pomeni lastna država. Izprovideli so, tudi, da morajo imeti močno vojaščino, ako hočejo ustanoviti in ohraniti državo. Ta zavednost je prešinila v resnici celo ljudstvo. V zadnjih desetletjih smo mi očitali Poljakom, da nas ne razumejo, isto so Poljaki očitali nam. V resnici se nismo razumeli, ker so bili naši in poljski nazori popolnoma različni. Mi smo se borili za narodnost, Poljaki za državo. Narodnost je pomenila pri njih državnost, za jezik so se borili samo radi tega, ker je ena izmed svojstev državotvornega naroda. Vse politične stranke se razlikovale med sabo samQ po načinu, kako zopet obnoviti državo. Na Poljskem n. pr. ni bilo nobene izrazito katoliške, a tudi nobene izrecno protikatoliške stranke, ker te tudi versko vprašanje stopilo v ozadje pred vprašanjem države. Obenem je prodrlo prepričanje, da morajo za ustanovitev in ohranitev države napraviti veliko vojaško moč. V tem smislu se je vzgajal poljski narod cele rodove. V knjigah so se opisovali stari poljski junaki, praznovali spomini poljskih zmag. Ustanavljale so se organizacije z izrazitim namenom, da vzbude med narodom vojnega duha. Sokoli so bili zelo priljubljeni, a to so bili izrazito narodna bojna organizacija, Skaufe so ustanavljali z mrzlično naglico, povsod se je opažalo, kako se razvija vojni duh m disciplina. Ko so se osrednje države morale udati ententi in smo mi skoraj brez lastnih zaslug in naporov prišli do lastne državnosti, je zavladal med nami pri -bližno isti duh, ki je vladal med Poljaki pred 150 leti ob razpadu države. Udali smo se sanjarijam, da bomo odslej lahko živeli brez vojaščine in brez nasilja. Meje države bomo postavili, kjer bomo hoteli, vsi narodi bodo naši bratje, naš uzor je postala neke vrste anarhistična republika, kjer bi vzdržaval red le samo idealizem državljanov; za~varnost mej bi pa skrbela prijaznost sosedov. Ce pogledamo nazaj, se moramo v resnici čuditi, kako so bile tudi vse trezne glave polne opojnega dima. Pri Poljakih pa ravno obratno. Zadobili so državo, za katero so se toliko trudili in zavedli so se, da potrebujejo, da ohranijo in okrepe to pridobitev, znatne vojaške moči. Pri njih je bilo ljudstvo po šolah, cerkvah, književnosti, javnemu življenju, vzgojeno v militarizmu. Poljski socijalisti so imeli že poprej dobro organizirano bojno organizacijo, ki je bila tajna in se je neprestano borila z Rusi. Njen vodja je bil Pilsudski, sedanji načelnik poljske države in glavni poveljnik vojske. Ta socialistična „bojovka“ je bilo prvo jedro nove poljske armade. K nji so pristopili deli levega krila narodno- f demokratične stranke in poljske legije, ki so se usta-I navijale po ententinih državah. Ko je nastala poljska država, je ljudstvo z navdušenjem vstopalo y arma -do. „Vojakov bi imeli, kolikor bi hoteli, a manjka pa nam častnikov, orožja in drugih vojnih potrebščin“ , mi je rekel pred poldrugim letom voditelj poljskih socialistov in prvi poljski minister zunanjih zadev Wa-silevvski, ter ob enem pripomnil, da se njegova hči v. poljski legiji pri oddelku strojnih pušk vojskuje zoper Ukrajince. Častnike in druge potrebščine so jim pač dali Francozi, Treba je pa tudi pomniti, da- je na Poljskem, okrog Varšave in Lodza zelo razvita industrija, ki je zamogla deloma služiti za militarizem . Ko se je pričela vojna z boljševiki, je zavladalo med Poljaki zelo resno bojno razpoloženje. Poljski varšavski listi so pisali ves čas čudovito mirno in samozavestno. Bojnih poročil malo, bombastičnih člankov pa nič, samo poročila o delovanju in žrtvovanju. Usta -navijale so še legije najrazličnejše vrste, vsa mladina, moška in ženska, je prijela za orožje. Varšava se je izpremenila v ogromni bojni tabor, vsi prepiri so utihnili, razlika med strankami je izginila. Načelnik države in glavni poveljnik vojake je socijalist Pilsudski, predsednik ministrov samostojni kmet in duhoviti samouk Witoš, podpredsednik socijalist Daszynski « Odločnost in treznost, s katero so se Poljaki spustili v vojno, mora v resnici osupniti. Celo Jud Lieber -mann, nekdaj socialistični poslanec iz Przemysla v, dunajskem državnem zboru, je stopil na čelo socija-hstične legije. Poljaki so zmagali, ker so bili vzgojeni v državnem idealu in v vojaškem duhu. Vsakdo je vedel, da je njegova dolžnost z orožjem braniti domovino in da je lastna država tako veliko dobro, da je vredno — smrti mnogo tisočev svojih državljanov. Militarizem je brez dvoma veliko breme, toda če hočemo imeti državo, moramo imeti vojaščino. Sosedje nas bodo cenili no tem, koliko smo močni, brez vojaštva ni varnosti mej, reda v državi in ugleda v tujini, brez tega pa tudi ni dobrega gospodarstva in trdne denarne veljave. Morali se bomo tudi mi nekaj učiti od Poljakov, kakor so se oni naučili od zgodovine. Slfwen^i Urite nate liste E LISTEK. Brat NaräJäö:i Spumimi csrtsw&fke mladssti«- P- 1 (Dalje.) Zato je voditeljstvo nujno potrebna stran naših javnih prireditev. In sicer v zanesljivih rokah. Pa vendar, kako rado se na to pozabljad Zlasti je neodpustljiv greh, ako odsek, ki prireja javen nastop, ne misli na to, da bi preskrbel, ali vsaj omogočil potrebno nadzorstvo med svojim drobižem. Le prepogosto se zgodi, da starejši sicer zahtevajo naraščaj za nastop, drugače program ni dosti pisan,, po nastopu se pa za otročaje komaj še zmenijo. Imajo otroci slučajno stariše seboj, se pač ti morda zavzamejo zanje. Drugače se sučejo na veseličnem prostoru po svoji volji kakor odrasli,. In to naj bi ne bilo slabo? Naj navedem konkreten slučaj ! Po neki taki prireditvi so mi dečki od naraščaja tožili, da so jih sokolski fantje na veseličnem prostoru napadali. Začudil sem se, kako je bilo to mogoče. „Bili so za mejo in so se upali vedno bliže. Mi smo čakali tam na nastop, pa so nas neprestano dražili in zmerjali.“ „Ste jim vračali priimke?“ „Nismo. Pa so vendar pozneje še bližje prišli Ko je bilo konec telovadbe in so ljudje posedli k mizam, so udrli notri. Metali so nam kamenje na palice. Hoteli smo uiti, pa nismo mogli.“ „Veste imena tistih Sokoličev ?“ „Vemo., Tile štirje so bili.“ „Dobro. Pritožili se bomo na vodstvo Sokola, naj zapre svoje razbojnike v ječo, drugače jih bomo mi. .Toda še enkrat vas vprašam, če se niste tudi vi kaj izpozabili in vračali milo za drago? Drugače nam Sokol odgovori: Pometajte pred svojim pragom! Za-prite svoje razbojnike!“ „Nismo se. Se odgovarjali jim nismo. Kar stran smo gledali.“ Težko sem verjel v toliko junaštvo, toda za nasprotno tudi nisem imel dokazov. Pohvalil sem jih iu potolažil. Drugi dan se mi prav zaupno približa eden izmed njih, ki prejšnji . dan ni nič govoril. „Gospod, ali ste že pisali Sokolom?“ „Danes bom.“ „DobrOj da niste. Morebiti bi ne bilo prav.“ „Zakaj misliš, da ne?“ „Ker so se tudi naši tepli. Ce bomo mi ,tožili . bodo oni tudi. Mihec je enega pod grmom mikastil in Tine je drugemu od vratu doli pretrgal srajco.“ „Tako! Pa so se sinoči tako nedolžne delali.“ „Hm. Seveda ni lepo. Hudo je pa tudi mirno poslušati zmerjanje in trpeti napade.“ Tako sem torej vedel. Ali bi se pa vse to godilo, iče bi bilo skrbljeno za rediteljstvo in bi to storilo svojo dolžnost? Da,, predvsem radi teh obžalovanja vrednih, pa vendar od dne do dne intenzivnejših bojev med obojimi naraščajem je dandanes opustitev re-diteljstva neodpustljiv greh! Prav isto velja o Sokolih. Toda oni me bodo še manj poslušali. Sicer pa vem tudi od tani neko storijo. Eden naših naraščajnikov mi je pripovedoval: „Bill sem na sokolski veselici in sem skozi živo mejo pokukal na telovadni prostor. Predno sem kaj zagledal, mi je priletela od roke odraslega človeka zaušnica, da je ne bom zlepa pozabil.“ Ravno ljubeznjivo ni bilo, pa bilo je radikalno. Reditelj je izvršil svojo nalogo, dasi ne na posebno človekoljube:! način. Kjer pa ni odraslih rediteljev, skušajo paglavci sami braniti svoje pravice — in pretep je tu! Tak način vzgoje pa ni ne orlovski ne sokolski, ampak — rokovnjaški! / XVI. Iz Kamnika smo šli nekateri dijaki na planine. Dolgo nismo turistovali, toda v sočnem planinskem zraku smo uganili marsikatero modro. Pa tudi raz -posajenih se nismo ogibali. Teden po izletu sem sprejel od prijatelja pismo. Zdi se mi vredno, da ga zaupam' prijaznim bravcem teh spominov. Moj ! — Za hišo pod še lestečo lipo ležim vznak na mehki travi. Glavo podpiram % rokama. Z očmi iščem razodetja v preroških oblakih pod sinjim ne -bom. Misli mi uhajajo nazaj v Kamnik in obnavljajo sliko za sliko' z orlovskega izleta. Ne zgolj teoretič -no. Grabijo.na praktično plat, preudarjajo, presojajo hvalijo, grajajo, obsojajo . . . Ne! Vse to je zgolj domišljija! Saj ni več ras. Godilo se je pred nekaj trenutki. Sedim za mizo in pišem. Pišem, kar sem dognal pod lipo. Ne vem, če s,em bral ali slišal, da se je orlovska prireditev v Kamniku obnesla sijajno, da, nad vsako pričakovanje. Vse da je bilo sijajno. V sijajnem številu so Orli prikorakali, sijajno so telovadili, si -jajno se je vršilo vse do zadnje pičice . . . Dragi! Ti me boš razumel. Bog ve, da zlepa kdo ne želi Orlom sijajnejših uspehov od mene. Toda če bi bilo v Kamniku res vse tako krasno, bi morali ti ljudje same čudeže delati. Po naravnem potu to ne more biti. Hesterni sumus — od včeraj smo! Sijajen Orel ne postaneš tako hitro! Ce bi tudi ne bil sam v Kamniku, bi mi tako poročilo presedalo, ker vem, da je —! pretirano. Resnično je bilo v Kamniku lepo, Pogled na te mnogoštevilne krepke mladeniške postave polne mladostnega ognja, — zavest: to so prvoboritelii prelepe večne ideje — mora privzdigniti tudi -večjo flegmo od mene. Toda ne razumem, zakaj bi morali govoriti pod vplivom tega ognja v samih superlativih, zakaj bi morali vse slabe strani našega, pokreta tako velikodušno spregledati. Res je bilo lepo. Toda odkrita kritika in pridno popravljanje ne sme nikdar odnehati, Dragi j, Resnica nas bo osvobodila! Ce bomo vse vprek brez samokritike poveličavali, kar se zgodi na katoliški podlagi:, ne vem če bomo dolgo hodili po pravih potih. Med tem ko mi ne kritiziramo, kri -tizirajo drugi, naši nasprotniki. NerèdkoKrat opravičeno. Je to dobro za nas?, 'p: (Dalje.) mmm Politične vesti. Jugoslavija. Ministrski svet je sklenil, da se vršijo volitve v konštituanto 22. novembra. Ministrski svet bo tudi še enkrat pregledal občinski volilni red za Slovenijo. Ministrski svet je razpravljal o občinskih volitvah v Srbiji. ,Vlada ne odreka komunistom veljave priborjenih mandatov in se jim bo za enkrat pustilo, da prevzamejo upravo. Liberalno časopisje vedno trosi v svet zmago demokratov pri srbskih občinskih volitvah. Do sedaj znani izid volitev pa nam govori ravno nas -protno. Radikalci so dobili večino v 469 občinah, demokrati v 451, nevtralci v 55, zemljoradniška stranka v 49, sporazumeli radikalci in demokrati v 31, komunisti v 27, republikanci v 2, Izid volitev še ni znan iz 1064 občin. Demokratska zmaga je torej laž. Novoizvoljeni občinski odbor v Beogradu je že imel svojo prvo sejo. Komunisti so, kakor predpisano, prisegli z izjavo, da smatrajo prisego za formalnost. Radikali in demokrati so izjavili, da bodo podpirali novoizvoljeni odbor. Bok o Kotorsko bodo te dni zapustili Francozi. Jugoslaviji bodo zapustili arzenal, iz katerega bodo vzeli vse zaplenjeno avstrijsko municijo. Na zahtevo amerikanskega admirala An -drewsa pri svoji vladi bi naj zapustili Italijani radi ogorčenja med ljudstvom Dalmacijo, Ameriška vlada je že tozadevno posredovala v Parizu ter Londonu. Zgoraj omenjeni admiral Andrews je prepovedal italijanskemu vojaštvu ter oficirjem v-stop v Split. Tudi italijanski vojni ladiji morate od -pluti iz splitske luke. Preosnova deželne vlade v Ljubljani. Po poročilih iz Beograda se tudi v naši pokrajinski vladi izvrši neka sprememba. Za poverje -nika za pravosodje je imenovan dr. Žerjav, za po -verjenika za notranje zadeve je baje imenovan prof. Pitamic in za poverjenika socijalnega skrbstva bo pa Imenovan dr. Ravnihar. Preosnova hrvatske pokrajinske vlade. Pokrajinska vlada za Hrvatsko je se -stavljena sledeče: Ban dr. Laginja (Narodni klub), podban dr. Rojc (demokrat), prosveta dr. Bazala (Narodni klub), socijalna politika dr. Markulin (Ljudska stranka), zdravstvo dr. Dežman (Narodni klub), pravosodje dr. Djurkovič (demokrat), poljedelstvo Deme-trovič (demokrat) in trgovina Gjermanovič (radik.). Poljska. Poljska protiofenziva poteka tako u-jgodno, da grozi celi boljševiški armadi poraz. Severna ruska armada je vsled zavzetja Bialystoka odre -zana. Poljakom je padlo v tem odseku v roke na de-settisoče ujetnikov. Rusi so izgubili tudi okoli Mlave in Soldava 11.000 mož. Poljaki so zasedli celotno o-zemlje med Narevom in Bugom, kjer se še bije odio -öilna bitka. Wranglova armada se je združila z donskimi in kubanskimi kozaki. Boljševiki so zapu -stili v pobegu Eusebij in potopili boljševiško brodovje v Kaspiškem morju. Vsled porazov boljševiške armade so se začeli upori Ukrajincev proti sovjetski Rusiji. Ukrajinci stopajo v poljske vrste ter se bojujejo proti boljševikom. Glavna ukrajinska armada pa skuša dobiti zvezo z Wranglovo armado. Mogoče, da bo v najkrajšem času ustvarjena enctna fronta od Poljske do južne Rusije preko Ukrajine in boodrezana Rusija od Črnega morja. Tudi Kavkaz je začel z upori proti boljševikom. Skupna izguba boljševiške armade zna -ša do sedaj: 70.000 mož, 200 topov in 1000 strojnic. Poljski general Sikorski je uničil 54. rdečo divizijo , in zajel 10.000 boljševikov, 17 topov, in veliko vojnega materijala. Vojaški v s p e h' je tako dvignil Poljake , da se od 15 od Rusov jim ponujenih mirovnih točk sprejelo samo eno: demobilizacijo Poljske, ako demobilizira tudi Rusija. Cela severna ruska fronta je v razsulu, boljševiško vojaštvo se podaja kar trumoma, | ker je disciplina v armadi popolnoma odrekla. Od ruske armade se drži edino le še južni del, ki prodira po Galiciji. Poljski vspehi na severu bodo prisi -lili tudi južno rusko fronto na umik. Rusi sedaj koncentrirajo vse svoje moči v ozadju črte Bjelostok — Brest-Litovsk. V obmejni St. lij. Na Malo Gospojnico, dne 8. septembra t. L, obhajajo obmejni Slovenci v našem Port Arturju — v St. liju v Slov. gor, — desetletnico otvoritve tamošnjega „Slovenskega Doma“ in proslavo zloma germanskega nasilja. Istega dne vozi okoli 10. ure -račun z državnimi železnicami, katere bodo morale frankirati vse pošiljke, ki so namenjene na postaja državnih železnic v Jugoslaviji in katere prevaža južna železnica. Južna železnica ne bo sprejemala nobenih pošiljk s povzetjem in predujmi za postaje državnih železnic. Le na ta način bo južni železnici mogoče izplačevati; svoje uslužbence ter vzdrževati obrat. Okrajni shodi zaupnikov naše Slovenske kmetske zveze so: Celje, 30. avgusta ob 9. uri (novi čas) v vrtni dvorani hotela „Beli voT* Poroče valec Zebot. Laški trg, v pondeljek 30. avgusta ob 10. uri. Poročevalec Marko Krajnc. Konjice v torek 31. avgusta ob 10. uri v prostorih Kmetske posojilnice. Poročevalec Zebot, V Rajhenburg« za sevniški okraj v torek, 31. avgusta v Društveni dvorani v Rajhenburgu ob 10. uri. Poročevalec Marko Krajnc. V Slovenski Bistrici v prosto -rih Okrajne hranilnice v sredo 1. septembra ob 10* uri. Poročevalec Zebot. V Brežicah v sredo 1L septembra ob 10. uri. Poročevalec Marko Krajnc. Viničarski shod bo dne 8. septembra v Svetinjah. Zborovanje zaupnikov KZ in SLS v Rogatcu za cel rogaški okraj se je dne 24, avgusta lepo obneslo. Odposlanec Kmetske zveze iz Maribora je po. ročal o političnem položaju, o predpripravah za volitve in o organizaciji s;tranke. Obnovila se je okrajna in krajevne organizacije. Navzoči so bili najuglednejši možje rogaškega okraja. Zbor je enoglasno protestiral proti načinu žigosanja živine in vozov. Protest se je poslal vladi in SLS v Ljubljani. Desetletnica mature. Maturanti iz leta 1910 se zberejo v Celju dne 30. avgusta ob 7. uri zvečer pri „GonJidentiju“, da proslavijo lOletnico mature. Utonila je v nedelje dne 22. avgusta t. I. 13 letna Alojzija Filipič (v stari Muri) na potu k Me-linskemu brodu. Kljub takojšnji pomoči tamkajšnjega brodarja, ni bilo več mogoče/ rešiti uboge, kajti Mura je po dvadnevnem dežju tako narastla, da se je kar skrila med valove ter še je do danes pogre * šana. V slučaju, da se je našlo njeno truplo, blagovolite naznaniti staršem. Filipič Alojz, Hujbar štev* 10, pošta Ivankovci. Francoski maršal Joffre v Beogradu. LD.Ua Beograd, 25. avgusta. Danes je dospel v Beograd maršal Joffre. Prispel je s posebnim parnikom iz Bukarešte, kjer je bil v važni politični misiji. V pristanišču so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Ves-nič, vojni minister general Jovanovič, dvorni maršal polkovnik Damjanovič, francoski poslanik de Fonte-nay, general Hadžič ter mnogo dostojanstvenikov * Maršal Joffre se je prisrčno poljubil z dr. Vesničem ter se po pozdravu odpeljal v hotel „Srpski Kralj.“ — LDU Beograd, 25. avgusta. Maršal Joffre je te -kom popoldneva napravil zlet na Avalo, kjer mu j© inšpektor topništva, general Matič, pojasnil posamezne interesantne momente izza bitk pri Beogradu y L 1914—1915. Ministrski predsednik dr. Vesnič je priredil zvečer na čast visokemu gostu svečano večerjo* Jutri dopoldne bo maršal Joffre posetil pehotno podčastniško šolo na Topčidarskem brdu. Opoldne bode obed v francoskem poslaništvu, popoldne pa bo sprejel maršal francosko kolonijo. Zvečer prirede častniki beograjske posadke maršalu na Čast večerjo,’ pojutrišnjem bo svečani obed pri regentu prestolòna -sledniku. Izprememba 15. člena volilnega zakona. Minister za konštituanto, dr. Lazar Marinkovič, je pri -pravil izpremembo člena 15 volilnega zakona, po kateri se izmed državnih uradnikov prizna pasivna volilna pravica samo ministrom in profesorjem pravnih fakultet. Istotako so pripravljene izpremembe člena v dodatku volilnega zakona o skrajšanju roka za volitve. Po tej izpremembi bodo volitve za konštituanto razpisane za 28. novembra t. I. Posebni izpit za državne uradnike? Minister za notranje stvari namerava zahtevati od vseh političnih uradnikov, ki so bili za gotovo dobo v državni službi, v kateri mislijo ostati tudi nadalje, da se morajo podvreči posebnemu izpitu. Oni uradniki, ki ne bi hoteli položiti teh izpitov, bodo odpuščeni. ’ Kaznovane banke. LDU Beograd, 25. avgusta. Pred dnevi je finančni minister izvršil revizijo vseh zagrebških batik radi posameznih primerov, ko S0 nekatere banke niso držale predpisov o trgovini z devizami. Pri tej priliki so prišli na sled, kakor poroča „Politika“, raznim nepravilnostim ter so bile kazno -vane na globo 80.000 K banka Kronfeld, banka But-ner in banka Kramer. , Nekaj za Crno goro. LDU Beograd, 25. avgusta. Vsled sklepa vlade odpotujejo v Grnogoro finan-cnr- minister Kosta Stojanovič, minister za pravosodje Marko Trifkovič in minister za prehrano Risto Jojič. Ministri odidejo začetkom septembra na potovanje in bodo ostali v Crnigori dalje časa v svrho nadziranja; državne uprave. — LDU Beograd, 25. avgusta. Gla-vna kontrola za Cetinje je razpuščena ter preidejo njeni posli na glavno kontrolo v Beogradu. Vsi člani glavne cetinjske kontrole so stavljeni na razpoloženje- — LDU Beograd, 25, avgusta. Podpisana je po -godba, po kateri se bo vršil potniški in poštni promet s Grnogoro z avtomobilom na progi Mikšič—Cetinje. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. L Za vstoft v teč ai jo vložiti na vodstvo državno podkovske šole v Ljubljani prošnje do 20. septembra t. 1. Pouk v pod novski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redne drevne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, gpbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne pnjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje kla-,r,e živine in mesa. Akcija proti malariji. Ministrstvo za narodno jdravje potrebuje čim več zdravnikov za antimalarico akcijo. Ker so bili za časa vojne mnogi zdravnici zaposleni v posebnih bolnicah za malarißne, pozida zdravstveni odsek one zdravnike v svojem področju, ki bi hoteli sodelovati pri odvračanju malarijo, Ć se čim preje javijo ministrstvu za narodno zdra -v>e. Reflektanti naj predlože dokazala o svojem delovanju proti malariji, kakor tudi naj označijo svoje jaiiteve, odnosno plače in kraj, kjer bi ho itili delovati. Tobačni trafiki v Rajhenburgu št. 18 in štev. ji sta do 20. septembra 1920 potom javnega natečaja razpisani. Enoletni kosmati dobiček je znašal 14.613 k. Položiti se mora, predno sc ponudba izroči, 1400 j i jamščine. Koliko bo novega drobiža? LDU Beograd, 25. jfgusta. Drobiž po 5, 10 in 25 par, ki se bo koval po Uredbi ministra za finance v dunajski tvornici, predstavlja svoto 30,000.000 dinarjev. Tekom meseca bo ivornica izdelala vsak teden 10.000 kg novega dro -biža- Dovolitev uvoza zabranjenoga blaga, ki je bilo naročeno pred 23. marcem 1920. V „Službenih no-Linah“ z dne 23. t. m. je priobčena naredba gospo -darsko-linančnega komiteja, s katero se dovoljuje u-voz vsega onega pri uvozu zabranjenega blaga, glede katerega se nesumljivo dokaže, da je bilo naročeno, še predno je stopila v veljavo naredba ministrskega sveta o zabranitvi uvoza, t. j. pred 23. marcem it 1. Vsakdo, ki ima take naročilne pogodbe in obveznosti, mora v roku 15 dni od dneva priobeenja te na-Iredbe v „Službenih novinah“ pri generalni direkciji Sarine v Beogradu vložiti z zadostnimi dokazi pod -irto prošnjo. Po preteku tega roka vložene prijave se io bodo sprejemale in tudi na prijave, ki so bile vlo-ene brez naročbe zadevajočih dokumentov, se ne bo ziralo. Prošnje, oddane na pošti proti povratnemu Irecepisu vsaj 15. dan po priobčenju naredbe o dovolitvi uvoza zabranjenega blaga, smatrale se bodo za pravočasno vložene. V razpisu jo istočasno z naredio komiteja priobčen tudi postopek pri carinjenju tega ilaga. Ko ga carinarnice prejmejo, postopale bodo jo njem. Interesente opozarjamo, da se natančno drle roka, ker bo vsaka poznejša intervencija v tej za-ievi po našem mnenju brezuspešna. Priporočamo. Mihelič Konrad doma od Sv. Bar 'are pri Vurbergu je živel do zadnjega časa kot kro-a6 v Pulju. Bil je najboljši krojač v mestu, zanes -iv v vsakem oziru, pošten in priden, Zena mu je linda pred peti mesci in zapustila petero nepreskrb-enih otrok. Pri zadnjih izbruhih italijanskega div -aštva so mu Italijani zažgali hišo in zgorelo mu je isto vse. Nato so ga izgnali ,i,z mesta. Prišel je z o-roei v Maribor, da si tukaj ustvari obstanek in sta-luje v železniškem vagonu. Nesrečnega moža pripo-oöamo najtopljeje vsem, ki potrebujejo/krojaških del. ma od begunske organizacije najlebša priporočila. - Narodni svet za neodrešeno domovino. Jugoslovanski Piemont. Zgodovina Srbije od rnega Jurija do kralja Petra* Prvi del. — Cirilova njižica, II. zvezek. Spisal dr. Leopold Lenard. 152 lirani. — Izšel je drugi zvezek Cirilove knjižice, ki sebuje prvi del zgodovine jugoslovenskega Piemon -* - Srbije Karadjordjevičev. Nova doba zahteva od las tudi novega znanja, pred vsem moramo poznati ašo državo, našo domovino in naš narod v njihovi «•oteklosti in sedanjosti. Cirilova tiskarna v Maribora se jie odločila, da po svojih močeh odpomore tej | totrebi in začela je izdajati „Cirilovo knjižnico“, ki J p prinašala razprave o naši zemlji, iz naše pretek-1 Ni, našem kulturnem in političnem razvoju, našem arodopisju itd. Odslej bodo sledili zvezki v krajših resledkih, cena je kolikor mogoče nizka in izvršitev ßna. Podjetje je namenjeno predvsem srednjeizobra-enemu občinstvu, ki potrebuje splošnega pregleda in ajnujnojjših informacij. Radi tega je moral izostati ®s znanstveni aparat, z druge strani pa mora ven-ir spis ohraniti znanstveni značaj, to je, pojasnjeni mora pojave iz njihovih vzrokov in utemeljevati fttve z dokazi. Gori navedena knjižica je prvi del jjodovine jugoslovenskega Piemonta. Najprej predavi socijalne in kulturne razmere Srbov ob preho -11 pod turško robstvo. V drugem delu opisuje boje 'bskega naroda za svobodo do razpada stare srbske fžave do velike vstaje pod Crnim Jurijem. V tretjem »vstajo Črnega Jurija do prve osvoboditve Srbije, Le do trenutka, ko je Crni Jurij po očiščenju de-od turških zatiralcev, peljal svoje voje pred Be-Srad in s tem zopet postavil srbski narod na pozo-evropske zgodovine. Delo je torej zaokroženo v !bi, ker gre od padca do osvoboditve Srbije — od 8Qotka, ko je srbski narod izginil kot mednarodni do trenotka, ko se je zopet pojavil. V drugem se bode opisoval nadaljni razvoj jugoslovenske-* Piemonta. Sledili bodo drugi zvezki, ki bodo ob-Navali predmete: „Prekmurje“ (s posebnim ozirom ‘Prekmurski nartìdopis), „Slovenska ženska v dobi ,podnega preporoda“, — „Razvoj jugoslovenske ide-Bied Slovenci“ itd. — Publikacija je izšla iz de-"ske potrebo in potreba naj jo priporoča. Hmelj Zaveza hmelj arskih čiru štev, Zateč, 23. ?Qsta. Da se vedo hmeljarji ravnati, se je cena zaloški hmelj določila pa 3500 čeških kron, onemu Onšlja pa na 3000 češk,. kron za 50 kilogramov. ' Seških kron •=» 172 jugoslov. kron. ÌZ Koroške. Resnica o denaarkftcšjski črti« Po ČasniMK je ’ bilo čitati to in ono o odpravi demarkacijske črte nad conama A in B na Koroškem. Poročila v listih večkrat' niso bila ločna, mogla bi zbegati, naše ljudi. Zato hočemo na kratko pojasniti to vprašanje. Nemci in še kdo drugi so zahtevali popolno odpravo demarkacijske črte iz različnih namenov: nasititi prazne želodce, agitirati, vliti našim nemškutarjem novega poguma,, terorizirati in plašiti naše ljudi, predvsem pa povzročiti nered in poboje, da bi se začutila potreba zasesti naše ozemlje s tujimi italijanskimi četami. Ce pomislimo, da je prišla antaiV na plebiscitna komisija iz Pariza z direktnim poveljem odstraniti demarkacijsko črto, potem bomo pravično ocenili uspeh naše delegacije, ki je dosegla, da naša Uprava ostane nedotaknjena, da ob demarkacijski črti ostanejo naši orožniki in financarji, ki izvršujejo četudi v skromnem obsegu, nekako kontrolo in da je demonstrativno prihajanje celovških, agitatorjev prepovedano. Prve dni je udarila doli množica od tu izgnanih ali pobeglih nemčurjev, ki so mislili, da bodo rovarili po mili' volji. Toda uprava je v naših rokah in nemčurska drevesa ne morejo rasti do nebes. Prišli so tudi sestradani Celovčani; visoki kurz naše valute napram nemški pa jih je kmalu prepričal, da ne bodo tako po ceni odnašali naših ži\vil v svojo lačno domovino. Tudi so naleteli na odločnost naših ljudi — in irinogi so odhajali s praznimi nahrbtniki. Res je, da so Nemci dobili novega poguma in s svojim terorističnim postopanjem po nekod, posebno v obmejnih o-krajih hudo oplašili naše ljudi, v drugih krajih (Rožna dolina) pa so naši ljudje spoznali, da imajo tudi sami krepke pesti. Naše ljudstvo, tudi manj zavedni, pa je na lastne oči spoznalo, kako je v Nemški Avstriji. Tolpe lačnih tatov in sleparjev so jim jasno pokazale, kaj jih čaka, če glasujejo za Nemško A v -strijo. Divjanje, posebno požiganje naših kmetskih domov, je rodilo nasproten sad od onega, ki so ga Nemci pričakovali; s tem so naše ljudi še bolj odbili-. Obenem so naši v Celovcu prve dni pokupili in spravili domov mnogo orodja, strojev, manufakture , ter drugih industrijskih izdelkov. Cene so vsled tega v Celovcu silno poskočile, blaga nimajo veliko in — marsikateri Nemci se nemara že bridko kesajo, da so zahtevali otvoritev meje. Tako se je zgodilo, da je nam marsikaj v korist, kar bi nam po misli Nemcev imelo škodovati. — Kljub temu moramo stati zvesto na straži in strniti svoje moči. Bratje, rotimo Vas, podpirajte nas z vso silo! Mi hočemo in moramo zmagati! Pot«vanje iz SHS ali Avstrije na Koroško, dede oseb, ki hočejo potovati iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali iz Avstrije v pas II ali I se zahteva, da dajo vidirati svoje potne liste po delegatu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v plebiscitni ksmisjji, čigar urad je v hotelu Kaiser v Celovcu, ako hočejo potovati v pas I, odnosno po avstrijskem delegatu, ki ima svoj urad v hotelu Moser v Celovcu, ako hočejo potovati v pas II. Prepoved zastav v plebiscitnem ozemlju. Med -zavezniška plebiscitna komisija je nadaiie sklenila , tla se po 10. septembru 1920 ne sme razobešati ali uporabljati nikakih zastav katerekoli vrste v čelov -škem plebiscitnem ozemlju, izvzemši zastav, kii jih uporabljajo člani komisije. Edino male znake, ki jih bo kdo nosil na sebi, bodo dovoljeni. Identitetne izkaznice za Koroško. Vsled sklepa medzavezniške plebiscitne komisije se bo po 10. septembru 1920 zahtevalo od vseh oseb, ki redno prebivajo v plebiscitnem ozemlju, da nosijo pri sebi osebne izkaznice o njih identiteti. T;udi otroci od 10 let naprej jih bodo morali imeti. Kdo bo izgotavljal te izkaznice? Take izkaznice izgotove občinski uradi prebivalcem občine, jih pošljejo nato okrajnemu glavarstvu, ki pritisne nanje uradni pečat ter jih izroči pristojnemu okrajnemu sve tu (district council).: Okrajni svet /tudi pritisne svoj uradni pečat ter jih pošlje občinskim uradom, da jih izroče naslovljencem. Tl morajo imeti tako izgotovljene izkaznice na vsak način do 10. septembra 1920, ter jih nositi seboj vselej in povsod. Kaj je treba pomniti glede teh izkaznic? a) Da osebne izkaznice niso potni listi; b) da osebne izkaznice morajo pečatiti okrajni sveti (District Councils), ki jih je postavila medzavezniška plebiscitna komisija; c) da osebam, ki izpremene prebivališče iz enega glasovalnega okraja v drugega, v leku dveh dni pritisne na osebno izkaznico svoj uradni pečat okrajni svet, v čigar okraj je oseba dospela. Za „izpremem-bo prebivališča“ se smatra že, če je kdo odsoten od doma samo tri dni; d) da okrajni sveti, ako smatrajo koga za nevščečnega, to pripomnijo na zadnjo stran osebne izkaznice. Iz Celja. Ali je mogoče? V zadnji seji je sklenil mestni sosvet v Celju pod predsedstvom g. okrajnega glavarja in gerenta, da odda Nemcu Zangger ju nekaj zemljišča kot odškodnino za trud, ki ga bo imel pri nabavi novih žarnic. Prišli srno res daleč. Mesto samo, ki je tako napredno in narodno, oddaja slov. zemljo Nemcu in tako razširja nemško posest in krepi nemški kapital. V prihodnji seji pa odstopite kar oelo mesto zopet Nemcem! Nerazumljivo nam je, kako je mo- gel g- okrajni glavar spraviti ta korak v soglasje S svojo narodnostjo, ki je dobila poseben patent na sokolskem plesu! Komunist — navijalec cen. Ivan Martinčič, vodja celjskih komunistov, je bil radi navijanja cen in verižništva kaznovan z globo 5000 K in 5 dni zapora. So res nesebični ti komunistični voditelji. Pred nekaj časom je bil pa radi poneverjenja obsojen Brezovšek, slavnostni govornik celjskih komunistov. V Celju je umrl dne 21. t. m. g. dr. J. Strašek, primarij javne bolnice v Novem mestu na Dol -Kot zdravnik je služboval tudi v Brežicah. Pred svojo smrtjo se je pri sv. spovedi spravil z Bogom. Celje. Naši kmetje se zelo čudijb, kako je to, da od dne do dne rastejo cene sladkorju, soli in drugim potrebščinam, docira cene kmetskim pridelkom padajo. Ob tržnih dneh hodjijo,policaji z velikim „rešpektom“ po trgu in jemljejo kmeticam kar se jim zdi predrago. Kaj pravi k temu g. gerent? Kaj pa trgovine! Res je, j da je naše mesto menda gliavno mesto v Sloveniji glede draginje. Celjska okolica. V naši okoliški občini so razpisane občinske volitve na 17. oktobra. Naše kmetsko ženstvo bo ta dan prvič pokazalo, da ne mara ne liberalnih milijonarjev, ne komunističnih razgrajačev! Celjsko orlovsko Okrožje ima v nedeljo, dne 29. avgusta, ob 8. uri dopoldne, pri „Belem volu“ redno okrožno sejo. Zadeva važna. Pridite vsi! Lopata pri Celju. Naša celjska župnija, posebno naša vas je praznovala na Marijino vnebovzetje dan veselja. Ta dan je blagoslovil ob navzočnosti velike množice m. g. opat F. Oigradij tukajšnjo novo Marijino kapelo. Navzoča sta bila g, župnik iz Galicije priŽalcu in Sv, Martina v Rožni dolini. Kapeia je v sponfin, da je njen posestnik g. Arnšek po 25 letih srečno rešil zadolženo posestvo propada in v srečno vrnitev. Dne 12. septembra se vrši' procesija od te kapele v romarsko cerkev v Petrovče. Udeleži se je Marijina družba iz Celja. Začetek ob pol deve -tih.___________________________________________ mariborske vesti. Koncert v. „Oficirskem domu“ bo v soboto 28. t. m. ob 20. uri. Vsi g. častniki In njihovi gostje so dobrodošli. Obesil se je 25. t. m. na stranišču na Aleksandrovi cesti v Mariboru Ivan Ettel, poduradnik iz Nemške Avstrije. Vzrok samomora je neznan. Popisi. Sv. Lovrenc na Pohorju.. Občni zbor telovadnih odsekov Orla in Orlice se vrši v nedeljo, dne 29. t m., ob treh popoldne, v mežnariji. Ob enem je to nedeljo podučni shod in letni občni zbor Dekl. zveze. Fantje in dekleta iz St. Lovrenca in Puščave, pridi -te! Vabimo tudi starše in prijatelje naših mladinskih organizacij, ki se zanimajo za napredek naše slov. krščanske mladine. Sv. Benedikt v Slov. gor. Poštno ravnateljstvo, prosimo, da nemudoma premesti tukajšnjega poštnega uradnika Lopiča, ker nesramno nadleguje na pošto prihajajoče ženske in vabi celo šolarke v svoj uradni prostor ter ž njimi nespodobno govori. Priče so na razpolago ! Fram. Zavedni Slovenci iz Frama smo se morali v nedeljo 22. t. m. zgražati nad predrznostjo tukajšnjih nemškutarjev. „Heil und Sieg!“ se je kričalo ob priliki veselice požarne brambe v gostilni Turner; tako da bi človek, ki količkaj narodno čuti, mislil, da se nahaja kje v Nemčiji ob Renu. Resnici na ljubo moramo priznati, da nas v srce boli, da -razven par častnih izjem, čuti vse za nemčurski tabor, o čemur smo se sedaj dovolj trdno prepričali. Nimamo nič proti veselicam požarne hrambe, kot dobrodelno društvo, bo isto tudi vsak zaveden Jugoslovan rad podpiral, a odločno si prepovedujemo, da bi imela ob takih prilikah socijalna demokracija s svojimi „Heil“ klici glavno besedo. Torej naj danes v drugem letu naše Jugoslavije požarna bramba podpira rdečkarje. oziroma najhujše nemškutarje, ki sploh niso vredni da bi zaveden Slovenec milostno pogledal po njih. 'Dosedaj smo bili-mirni, a povemo odločno, da si ne pustimo dopasti od raznih „Meglitsehev“ in tako dalje, da bi imeli v Framu prvo besedo. Ubogi krojaček je tako kričal „Heil und Sieg“, da so sline kar čez mize letele. Da je rdeči Krištof tudi ob tej priliki u-daril čez „bindišarje“ pač menda nebo treba pripomniti. Mislimo* da zadostujejo te vrste, vsaj da se v gostilni Turner, ki je bila nekdaj res narodna* ne bo več kaj, tacega zgodilo. Ali pa bo g. T/urner v resnL ci intórnacijonalen, kakor se je že izrazil, potem pa obilo sreče z rdečkarji, želijo framski narodnjaki» Središče. Tukajšnjim Orlom in Orlicam je daroval ob priliki mariborskega tabora č. g. Franc Toplak, bivši duh. voditelj naših društev, sedaj kaplan v Pišecah, vsakim po 50 K, za kar mu udana središ-ka mladina kliče: Bog plačaj stoterno! Živeli posnemovalci ! Dobrna. Dne 22. t. m. se je v zdraviliški dvorani priredila „Rdeča noč“ pod pokroviteljstvom narodnih dam g. dr. Zupanc, g. Popovič, g. Agnola in g. Götzl. Cisti dobiček, namenjen tukajšnja ubogi šolski mladini, znaša 5000 K. Požrtvovalnim damam izreka za njihovo veliko blagonaklonjenost najiskrenejšo zahvalo vodstvo šole na Dobrni. Gornjigrad. Pri tukajšnji konzumni zadrugi sos vlomilci odnesli manufakture v vrednosti več tisoč Ea O , storilcih ni nobenega sledu. Razpisuje se nagrad« 4000 K tistemu, kateri tatove izsledi in omogoči, dobiti ukradeno blago nazaj. Okrajna hranilnica pri S», Lenarta« Z ozirom na notico v „Mariborskem delavcu“ z dne 23. avgusta 1920 pod naslovom „Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu“ sem primoran izjaviti sledeče: Neresnično je, da bi bil jaz sprejel v tej zadevi od poslanika Ivana Hribarja neko poročilo, v katerem je g. Hribar označil stališče hranilnice v Niedereinsied-lu z ozsrom na neko obstoječo naredbo kot pravilno. Neresnično je tudi. da sem se obrnil z neko vlogo na naše iinančno ministrstvo. Res je* samo to, da od g. Ivana Hribarja nisem prejel nobenega poročila in da finančnemu ministrstvu nisem predložil ni kake .vnose. Pred približno 2. meseci je bil g. Davorin Polič v neki uradni zadevi v moji pisarni. Kot bivša sošolca sva se pogovarjala o tekočih pisarniških zadevah. Pri tej priliki je omenil g. Polič tudi vprašanje vloge Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu, naložene na Češkem Kolikor se spominjam, sem mu izjavil, da sem kot vladni komisar Okrajne hranilnice storil vse potrebne korake in da je ta vloga popolnoma varna, ker je hranilnica Niedereinsiedel dolžna izplačati našo vlogo v češki valuti. To sem stoni radi tega, ker-je že takrat „Mariborski delavec“ objavil neko noti- co, v kateri je hujskal zoper Okrajno hranilnico pri Sv. Lenartu. Kako si upa dopisnik „Mariborskega delavca.“ tako nesramno potvarjati resniCo-? Kako si upa g. Polič ali g. Kopitar meni podtakniti neko izjavo v podobnem smislu, kakor jo je objavil „Mariborski delavec“, mi je nerazumljivo. Tako ravnanje je tako podlo, da ne morem najti primernega izraza. Ne v lastno obrambo, temveč v pomirjenje vlagateljev še navajam, da je' vprašanje jugoslovanskih terjatev in naložb na Češkem ugodno rešeno. Referent za sklepanje čehoslovaške in jugoslovanske tr -gevske pogodbe pri centralni vladi v Beogradu je pred par dnevi sporočit mojemu zaupniku, da se po- j godba sklene v najkrajšem času na temelju reciproci- j tete ali vzajemnosti in da je izplačilo jugoslovanskih I vlog, naloženih pred vojno ali med vojno, v novi češki valuti- zajamčeno in da vlagatelji ne bodo oškodovani. Upoštevati je treba pred vsem dejstvo, da imajo Cehi v naši državi veliko več! naloženega denarja nego Jugoslovani na Češkem. Ako bi češka vlada nameravala oškodovati jugoslovanske vlagatelje, bi s tem sama škodovala svojim vlagateljem, ki imajo Is voj denar v Jugoslaviji, ker bi v tem slučaju naša ; vlada morala izvajati represalije. iTb pa je seveda izključeno. Naše razmerje do čehoslovaške republike f je kar najprisrčnejše. G. referent je celo čestital mojemu zaupniku, da imamo svoj denar naložen v Če -hoslovaški republiki, ker stoji češka valuta mnogo boljše nego jugoslovanska. Ko sem čital prvi napad na Okrajno hranilnico sem mislil,'da je vzrok tem napadom dopisnikova^ nepoučenost. Sedaj pa je zadeva že dovolj pojasnjena časopisju. Kljub temu ne utihnejo ti napadi. Sedaj se ne čudim nič več, ker dobro vem, da izvirajo vsi ü napadi iz gole hudobije in strankarske zaslepljenosti. Namen je prozoren. Očrniti hočejo vse naše može pri Okrajni hranilnici in pri Okrajnem zastopa kot: slabe gospodarje, v ljudstvu hočejo zbuditi nezaupanje, ker potrebujejo demagoških fraz za prihodnje volitve. Bil sem vedno za dostojno polemiko. Nikogar nisem namenoma žalil in nikomur nočem delati krivice. Obsojal sem tisti način strankarskega boja, ki vidi v nasprotniku vse najslabše in ne vidi v njem človeka. Po tem načelu se bom ravnal tudi v bodoče Z g. Poličem ali z g. Kopitarjem pa bom v bodoče, govoril samo pred pričami. Sv. Lenart, dne 24, avgusta 1920. ' •'**, Dr. Andrej Veble, vladni komisar Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu. Mariborska eskomptna baute v Maribora, gjrggif g==~ .Taltff©« lietr. 16. =3:— Podružnica : MURSKA SOBOTA. $PF@I@8S1® s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj» ugodnejšemu obrestovanju. Kupale In prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd» Izdale s čeke' nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta» Da|@ gSFUlfuiHte • Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dale Kredite: Pod najugodnejšimi pogoji sa PreWZftiftll * Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Hočete kupiti po nizki ceni ? ? Potem si oglejte veliko zalogo čevljev toi dokolenie (gamaš) oblek perila torbic za trg potnih košar in raz. galani blaga ter vrvi iz prave konoplje pri Jakobu Lab, Maribor, Glavoitrg iter. 2. ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT V MARIBORU. 6 MESEČNI TEČAJI IH 4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA 1920. KONCERT V Ü1KRAH na kras, vrtu gostilne ,pod Poharjem1 V NEDELJO* DNE 29. JULIJA POP. Svira domaéà priljubljena godba. Izborna stara in nova vina, sveže pivo, mrzia in topla jedila. Vstop prosi *'«11 M '««( i za slovensko -stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. 693 Obšir. prospekt brezplačno ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MARIBOR, Vetrinjska ulica 11, II. nadstr., sprejema od 11.—12. i«serir,»ite w „Straži“. Vsako nedeljo popoldne VRTNI KONCERT v gostilni „RUDL“ (vila Alfls) blizu glavnega kolodvora. kot specijatiteta se dobivajo pristna štajerska vina, fina mrzla in topla jedila. Solidna postrežba. Cenjenemu občinstvu se prav vljudno priporoča A, RUDL, gostilničarka, ess ! KAVARNA CENTRAL V MARIBORU, GOSPODSKA ULICA, v sredini mesta, ge kot prva slovenska kavarna v Maribora priporoča za obilen obisk vsem JngoBlovanom G. VALJAK, EAVARNAR TEČAJI I Mala naznanila. Raznaa P®s©rl Cene osromase padla. Velikanska zaloga vsakovrstnega manufakturnoga blaga v trgovinah NARAT & ŽURIflAN Iv. Križ—Rosašfcs Slatina Ratanska vas. m Sdzpdšiljape celi Jugoslaviji Brzojavi: „Natžar“ Kog, Slatina. Telefon 3. Proda soi "STÌNSI enonadstropna z gostilno AA-lhoi in mesarijo je na prodaj T Studencih pri Mariboru, ©krajna cesta 17. 703 §06 vodnih škofov z železnimi obroči ima na prodaj Anton 8cžič, strugar v .Apačah, p. Galicija na Koroškem, 709 Kmetijski stre ji kakor kultivatorji, dvoj d ate brane, sadni mlini, okcpavalniki, čistilniki za žito, robkalniki za koruzo itd. se dobijo po zelo ugodnih cenah pri Gospodarski zadiugi v Celju, Gosposka ulica 23. Glasovir, Suknje štedilnik, čevlje za ženske in moške, živalci stroj in gare na prodaj v Studencih pri Mariboru. Travniška ulica 3, 666 TT'Xji s hlevom in velikim AAlOui vrtom je na prodaj blizu kolodvora v Maribora. Yeč se izve v Meljski ulici 14. 705 Traplstovski CSV Pr,8tu’ prvovrstne kakovosti Sle prodaja in razpošilja, vsekevrsina • kupuje, prodaja in 53£#l@ razpošilja Metila Lih, tr», trgovec MARIBOR, Glavni trg. 4. Ibmdom novo vinsko poit 1 UUrtlll sodo v vsaki velikosti, prodam slivovko na debelo in nà drobno, laneno seme ter vsa vrste žita. Fra «jo Kirin, trgovina mešanega blaga, Voj — Križ, Hrvatsko. 698 Službe i Dva kožarska pomočnika vešča Spaltanja (Bandmesser'Spalt-masebine) ia dva vešča f,oslu že -vanja stroja za meso rezati (Entfleischmaschine) kakor tudi več kožarskih pomočnikov vajenih dela pri japnu in obdelovanju (Zurichtung) se sprejmejo. Ponudbe na tvornicu keža i cipela A. Jafcil d. d. Karlovac. 692 Naročajte naše liste š Prebile! Obžaljujem, da sem gospoda Vekoslava Pavlin osumil tatvine. Priznam, da je rečeni v tem oziru popolnoma nedolžen ter se mu zahvaljujem, da me radi gornjega osnmljenja ni tožil radi raz-žaljenja časti. |y. Krajnc, gost. pri Sv. Lenartu v Sl. g. VSI državni, avtonomni »...=VSI e* VSA m KUPUJEJO is® sf©i® nšs^rniike potrebilin« pri w®l@frsow§siš Prešernova ulica štev. 1 LUDO VIK SEF, MARIBOR, Tovarniška zaloga pepirla in šgec. trgovina pisarniških potrebščin 2 F JY0PSTtfO *a s*röi »»WJJPJBRWDÖD!! In razmnoževalni aparat «tOPRLROfšMPH“ Ha zahtevo pismene Brzojavi: ali ustmene ponudbe. Papiršef Maribor v izdajatelj in založnika Konsoroij „Straža.*4 Odgovorni urednika Vekoslav. Stupam fftek tiskarne sv* Girila je Mariboru«