Ljubljana, sreda, 29. oktobra 1947
PoStulna plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA» LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 8TEV • TELEFON 55-22 DO 55-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA
VSAK DAN PONEDELJKA
RAZEN
teto ym., štev. 255 — Posamezna številka 2 din
IM SER AT N 1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
B* O
M
B
N
8
N
GOVOR DR. BEBLERJA NA SEJI POLITIČNEGA ODBORA GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Ohranitev miru - poglavitni element v odnosih med narodi
Jugoslovanska delegacija odločno podpira sovjetsko resolucijo proti hujskanju na novo vojno
New York, 28. okt. (Tanjug.) Na popoldanski seji Generalne skupščine dne 24. oktobra je imel jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler naslednji govor:
»Gospod predsednik, gospodje delegati! V nekaterih govorih, ki smo jih 6lišali tu zadnje dni, je bila omenjena vlada moje dežele bolj ali manj odkrito. Zato se čutim primoranega, da odgovorim tem govornikom; toda, predno se lotim te naloge, mi dovo-
lite nekaj ugotovitev, ki so neposredno povezane z vprašanjem na našem dnevnem redu, namreč z vzpodbujanjem in s hujskanjem na vojno, ki ga lahko opazimo v nekaterih deželah. Ta razprava se je sukala doslej večinoma okrog tiska Združenih držav Amerike, toda — po našem mnenju — zasluži tisk nekaterih evropskih dežel najmanj tolikšno pozornost, kakor tisk Združenih držav Amerike.
V©jna propaganda v italijanskem in grškem reakcionarnem tisku
Dovolite mi predvsem omeniti tisk italijanske skrajne desnice, zlasti tisk stranke, bi jo ima v Italiji in izven Italije vsakdo za stranko, v kateri so Mussolinijeve fašistične tradicije najmočnejše. to je »Uomo qualunquer. Govoreč o moji deželi, uporablja ta stranka često jezik, ki čudno spominja na jezik, ki se ga je nekoč posluževal Mussolinijev tisk. Ta tisk že nekaj časa odkrito govori, da želi vojno proti demokracijam vzhodne Evrope in ZSSR. Omeniti hočem dva primera, ki sta bila poleg drugih objavljena v listih te stranke, odkar smo se sestali tukaj.
Centralno glasilo te stranke >Uomo Qualunquer je pisalo 1. oktobra: »S svojimi piščančevimi možgani lahko Slovani mislijo, da mg rejo nastopati pretenciozno. To bodo mislili dotlej, dokler ne bo dovolj oborožena italijanska armada. Je pa ameriška armada, je angleška armada, je francoska armada, so mnoge druge sile, mnoga druga sredstva.«
List »Avantguardia Sociale« pa piše: »Evropci vedo, da bo samo zveza z Združ. držav. Amerike privedla protikomuniste v srce Moskve.« Omenil bom tudi, da je list »Avantguardia Nazionale« 18. septembra objavil članek, namenjen mladim italijan. vojakom, ki se konča: »Vaša dolžnost je. da izobesite nekega dne našo zastavo na tistih krajih, kjer so jo drugi zapustili.« Z drugimi besedami — kjer so jo zapustile Mussolinijeve armade.
Značilno je, da se lahko v Italiji — kjer so na svobodi vojni zločinci, generali in drugi Mussolinijevi agenti — pretekla vojna nemoteno opisuje v tisku tako, kakor da je bila za Italijo zmagovita vojna. Ljudje, ki so imeli v tej vojni važne vloge, objavljajo v Italiji 6voje spomine. Letos je izšla v Italiji knjiga, ki se imenuje »Fuochi di bivacco in Croazia«. Ta knjiga je izšla najprej na Hrvatskem. V nji se poveličuje Mussolinijeva napadalna vojna proti Jugoslaviji; hvalijo se kazenske ekspedicije proti hr-vatskemu prebivalstvu med okupacijo in operacije proti Narod, osvobodilni vojski Jugoslavije. Pisec se je fotografiral z nemškimi oficirji ih posvetil knjigo nekemu jugoslovanskemu mestu, ki ga je italijanska okupacijska vojska do tal razdejala. Temu spomeniku Mussolinijevega barbarstva je posvečena knjiga, ki se je zdaj pojavila in kroži po Italiji.
Še en primer. Letos v maju je izšla v Milanu knjiga, ki jo je napisal bivši Mussolinijev diplomat Carlo Ul-mita, ki je bil med vojno civilni komisar za okraj Kosovo in Debar v Jugoslaviji. Njegova knjiga je slavospev Mussolinijevi politiki ekspanzije proti Balkanu. Knjiga je prav tako ognjevita agitacija za obnovo te politike po sedanji italijanski vladi.
Toda vse, kar se tiska v Združenih državah Amerike ali v Italiji, obledi v primeri z vojnohujskaškim in provokatorskim tonom grškega tiska. V svoji resoluciji je predstavnik ZSSR izrecno omenil to deželo, in to je bilo umestno in upravičeno. Desničarski list »Etnos« je objavil pod naslovom »Tri vprašanja« članek bivšega pooblaščenega ministra Papadikisa. Čuj te. katera so ta tri vprašanja: »Ali bo vojna? Ce bo, kdaj? In kako se ji bo Grčija postavila po robu?« V tem članku pravi Papadikis
»Odgovarjajoč na vprašanja, ki sem jih postavil pred dnevi, smo rekli, da demokracije ne bodo začele vojne, dokler ne bodo izzvane. Toda, ker se zadnje čase položaj vedno bolj zaostruje, smo začeli zadnje tri tedne obravnavati tudi ožje vprašanje — kdaj se bo smatralo, da gre za provokacijo? Potrpljenje ima svoje meje in končno, če so demokratične sile spoznale, da se kljub svojim željam ne morejo izogniti spopadu, si ne moremo misliti, da bi lahko prepustile sovražniku izbiro najugodnejšega trenutka. zlasti, če lahko odgoditev koristi samo sovražniku. Mi torej verujemo. da ni izključeno, da bo obstoj provokacij nekega dne opažen in ugotovljen. in sicer ga bodo ugotovile ne samo najbolj zainteresirane strani marveč tudi vsa družina civiliziranih narodov.«
Fašistični tednik »Laikos aigon« je pisal med drugim: :Vojna bo izbruhnila prej ali slej. Zato bi jo bilo treba začeti čimprej, kajti čim več časa mi-
Toda prav tako bo jutri naša zmaga manj gotova.«
V dnevniku »Elinikonema« je rečeno: »Petrolejski vrelci Bakuja - StF/o petrolejske proizvodnje Sovjetske zveze — so 100 km oddaljeni od turškega ozemlja in tako rekoč ,na krožniku1.«
Čujte zdaj naslov iz lista »Etnikos kirikis« — Američani zelo dobro poznajo situačijo, vedo pa tudi, da nimajo na razpolago drugega sredstva za zaščito Grčije, kot da se zatečejo k vojni.
Monarhistični list »Katimerini«, čigar urednik Vlahos zahteva, da naj vržejo atomska bombo na Moskvo, ne pa na otok Bikini, je objavil v svojem listu: »Menimo, da ne bo nič bolj zagotovilo svetovnega miru, kakor če se pogumno, drzno in odločno oprimemo možnosti nove vojne.«
Mislim, da to zadostuje. Dovolite mi pripomniti, da gre tu za tisk dežele, ki ne spada v Ewatovo kategorijo dežel, ki imajo svoboden tisk. Listi, ki sem jih omenil, so listi monarhistične stranke, ki je na krmilu v deželi, kjer 'e demokratičen tisk praktično zatri Delegati so prejšnje dni nedvomno čitali, kako je grški tisk raztolmačil klepe večine tega komiteja v Generalni skupščini. Grški režim si je dovolil obsoditi več desetin patriotov na smrtno kazen in prepovedal je zadnje komunistične Hste. Ponavljam, da je omenjanje grškega tiska v resoluciji umestno in upravičeno.
Gospod Ewat je uporabil pred dnevi v svojem govoru dva argumenta,
namreč prvič — da hujskaška bojevita ne ustvarja nobene iluzije.
Tako imenovana „svoboda“ tiska ameriških monopolistov
mnenja, ki jih lahko najdemo v ameriškem tisku, niso nevarna, ker je v tej deželi tisk svoboden in ker ima vsako mnenje kot protitezo nasprotno mnenje, medtem ko so mnenja v tisku Sovjetske zveze — s katero je dokaj jasno istovetil tisk moje dežele — nevarna, ker vlada nadzira ves tisk, različna mnenja pa ne morejo postavljati drugo drugemu protitez; drugič — gospod Ewat je postavil trditev, da je glavna nevarnost glede nove vojne v tem, da tisk Sovjetske zveze kritizira ameriški tisk — a gospod Ewat mu je hotel najbrž priključiti tisk moje zemlje. To je tisto, je rekel, kar zastruplja mednarodne odnose, to je tislo, proti čemer se moramo boriti.
Vzemimo zdaj svobodo tiska. Kako se more izraziti ta svoboda? Če vprašate lastnike listov in izdajatelje, vam poreko takoj, da pomeni svoboda tiska njihovo pravico, da tiskajo vse, kar jim je pač po volji ali vse, kar imajo za koristno, celo lažne vesti in pojmovanja, ki so nevarna za bodočnost njihove dežele. Kar se tiče njih, izraža svoboda tiska njihovo pravico, da sugerirajo desetinam milijonov človeških bitij napačna pojmovanja, ki nasprotujejo interesom tega naroda. Toda postavite isto vprašanje čitatelju časopisov, pa vam bo najbrž rekel, da izraža zanj svoboda tiska njegovo lastno pravico, da izve resnico o dogodkih.
Če se ozremo na tisk moje dežele s stališča nasprotujočih si pojmovanj o svobodnem tisku, tedaj bomo videli zelo različno sliko. Poglejmo tisk moje dežele s tega stališča. V moji deželi pripadajo listi velikim ljudskim organizacijam: sindikatom, mladinskim organizacijam, Ljudski fronti, Komunistični partiji, srbski republikanski stranki, hrvatski kmečki stranki in drugim. Izvzemši liste, ki pripadajo zasebnikom ali cerkvam, nadzirajo torej vse omenjene liste organi, odgovorni tem organizacijam. Z drugimi besedami, ti listi so odgovorni predstavnikom ljudstva, k! te liste bere. Tisk je primoran, da upošteva to okoliščino in tisk to okoliščino res upošteva in si prizadeva, da prikaže točno sliko dogodkov doma in no svetu. Tisk beleži njihove pozitivne in negativne težnje. Tisk
Zakaj sta po mnenju gosp. Austina ti dve mnenji tako različni? Zakaj je razlika med interesi privatne osebe zvezi z njeno imovino, prihranki in kapitalom ter interesi človeških bitij. da rešijo svoja življenja pred no-
Kot nasprotje tej situaciji glede tiska v moji deželi, si oglejmo tisk Združenih držav Amerike, kjer vidimo popolno neodgovornost lastnikov listov pred njihovimi čitatelji. Ta položaj krije v sebi nevarnosti zlorabe, ki jo javno mnenje Združenih držav Amerike česio opaža in poudarja. V rokah imam zanimivo ameriško knjigo. ki jo je letos izdala univerza v Chicagu. Avtorji te knjige, ki vsebuje poročilo o tisku, so ugledni univerzitetni profesorji.
Čitanje tega poročila je zelo zanimivo in zelo pomembno v luči naših zkušenj Navedel bom nekaj izvlečkov:
»Naši predniki so po pravici mislili, da bi svoboda dejansko vladala, če bi lahko preprečili, da bi se vlada ne vmešavala v svobodo tiska. Kdor koli je imel v njihovih časih kaj povedati, ie lahko dosegel, da se je to objavilo razmeroma majhnimi težavami. Dandanes se je tisk spremenil v velikansko in zapleteno mašinerijo. Zaščita proti vladi zdaj ne zadostuje več, da bi zajamčila človeku, ki bi rad kaj povedal, tudi priložnost, kje naj bi to povedal. Lastniki in voditelji tiska določajo, katere osebe, katera dejstva, katere verzije dejstev in katere ideje bodo prišle v javnost.
Vidite, kaj pravijo ti profesorji o tisku, ki je rezultat te revolucije v komunikacijah.
V istem poročilu beremo kot zaključek naslednje splošne ideje: Zaradi koncentracije lastništva je omejena raznovrstnost izvora vesti in mnenj. Točnost presojanja vpliva na delo države in na svetovni mir, ker vpliva na življenje države kot svobodne skupnosti. V teh pogojih se vsiljuie vprašanje, ali lahko vodstvo tiska še nadalje prepustimo neregulirani pobudi peščice ljudi, ki ga upravljajo.
Na koncu knjige 60 strnili profesorji svoje predloge v tri točke: Prvič — ne da bi se vmešavala v dejavnost tiska, lahko vlada vpliva, da se zboljšajo pogoji, v katerih se tisk razvija, tako da bo javnim interesom bolje ustreženo; drugič — novi pravni ukrepi in omejitve ne smejo biti izključeni kot pomoč, da se preprečijo naj-očitnejše zlorabe tiska; tretjič — vlada more in mora poseči na področje komentarjev tiska in širjenja vesti, ne da bi zamenjala privatna podjetja, marveč kot naknadni izvor.«
Vidite, to je mnenje skupine uglednih ameriških profesorjev in vseuči-liških rektorjev, ki so izpolnili več let trajajočo anketo. To mnenje se po-
ne. tem bolj se izpopolnjujejo sredstva vsem razlikuje od mnenja, ki ga ie za uničevanje in tem strašnejši bo I izrazil včeraj tu delegat Zdiužemh spopad, tem groznejša katastrofa. I držav Amerike. Mnenje teh profesor-
jev je po našem mnenju globlje, bolj znanstveno in vsekakor neprimerno bliže resnici in koristnejše za stvar miru.
Mnenja, M jih je izrazil predstavnik Združenih držav Amerike, so zasnovana na situaciji, ki je biia v Združenih državah Amerike v času, ki so ga nazvali profesorji, čas naših prednikov, čas naših praočetov. Situacija se je spremenila, mnenja predstavnikov tega velikega naroda pa bi se morala s časom spreminjati. Ta mnenja ne smejo ostati statična. Ne smela bi zaostajati za celo stoletje.
V poročilu profesorjev, ki sem jih omenil, je poudarjeno, da je razšir enje pravnih sankcij upravičeno, če se pojavijo nove zlorabe svobode tiska. Resolucija Sovjetske zveze ima prav to za cilj. Resolucija ugotavlja, da so se zgodile mnoge zlorabe, ki so nevarne za vse človeštvo. Čemu je torej potreben tolikšen vik in krik, da ogražamo svobodo tiska, da ogra-žamo svobodo mišljenja v Združenih državah Amerike in da sta to ogra-žanje in ta grožnja reakcionarna.
Mar hoče gospod Austin reči, da so te omejitve, ki še obstojajo v Združenih državah Amerike, reakcionarne? Mnogi govorniki so te omejitve že naštevali. Dodati hočem nov primer, ki bo tak, da bo nekatere izmed delegatov prepričal. V državi New York imajo kazenski zakonik, ki je še vedno v veljavi in ki določa v § 383.: »Vsakdo, ki namenoma in. premišljeno stori, razširi ali izroči komu drugemu ali drugim kakršno koli izjavo ali vest, pismeno, tiskano ali ustno, ki je netočna in škodljiva, je odgovoren za krivdo, kaznivo z denarno globo do 1000 dolarjev, ali do enega leta zapora ali z denarno globo in zaporom.«
Ali je gospod Austin pripravljen ponoviti govor, kakršen je bil njegov včerajšnji, da bi prepričal javno mnenje Amerike in sveta, da je ta zakon reakcionaren in da ograža svobodo mišljenja v Združenih državah Amerike. Ta zakon ščiti bančnike države New York.
Zasebniki, državljani Združenih držav Amerike, so torej zaščiteni s tem zakonom, ki je naperjen proti zh> rabi svobode tiska in proti zlorabi svobode govora. Zaščiteni so tudi denarni interesi malih vlagateljev in bančnikov.
Tak zakon ne velja za reakcionaren, medtem ko se zaščita človeškega življenja, milijonov človeških bitij, ki bi utegnila izgubiti življenje v bodoči vojni, ne sme zavarovati proti zlorabi tiska! To bi bilo ogražanje svobode tiska in misli v Združenih državah Amerike,
vo nevarnostjo vojne z druge strani?
Mar pravica človeštva, da se zaščiti proti novi vojni, ni mnogo večja od interesov malih vlagateljev in bančnikov iz New Yorka?
Jugoslovanski narodi želijo mir
Vrnimo se zdaj na gospoda Ewata. Gosp. Ewat je napravil iz različnega položaja tiska v deželah Vzhodne Evrope na eni in v deželah, kakršne so Grčija in ZDA na drugi strani, precej čuden zaključek. Dejal je: »Ruska propaganda je nevarna, ker krepi bojazen pred novo vojno in sugerira narodom defetistično in žalostno mnenje, da je nova vojna neizogibna.« Ne vem, zakaj gospod Ewat veruje, da vlada v moji deželi — ker ruska propaganda po mnenju gospoda Ewata zajema jugoslovansko propagando in ker sta obe po njegovem mnenju isti, — takšno razpoloženje. Prepričujem vse člene komiteja, da ni v moji deželi ničesar podobnega. Nasprotno. Ko je jugoslovanska delegacija prispela iz Beograda v New York, nas je najbolj presenetila razlika v vzdušju: v Beogradu se ne govori, ali se skoraj prav nič ne govori o vojni. Govori se o petletnem planu, o obnovi dežele, o industrializaciji države, o tekmovanju v borbi proti nepismenosti; ko pa prideš v New York, slišiš, da vsi govorijo o vojni. Šofer prvega taksija, ki sem ga najel, mi je dejal: »Ali ste delegat v Združenih narodih? Ali bo vojna?« Sobarica v hotelu, kjer me je sekretariat nastanil, mi je zastavila prvo vprašanje, ko je zaslišala, da sem jugoslovanski delegat: »Ali je res, da hočete napasti Združene države Amerike?«
Zagotavljam vas, da se pri nas ne govori o tem, da ne skrbimo o tem. Napačno je presojati položaj neke dežele, ne da bi jo spoznali. Gospod Ewat nedvomno ne more brati listov v kakšnem slovanskem jeziku. Ni obiskal moje dežele in najbrž tudi ne Sovjetske zveze po vojni in s tem je napravil napako. Če bi obiskal mojo deželo, bi ne mogel govoriti takšnih netočnih stvari. Prepričan sem, da je napravil napako, ker ni obiskal naše dežele; moja vlada bi bila 6rečna, če bi ga mogla sprejeti in mu pokazati, kakšno razpoloženje je med našim ljudstvom.
Razpoloženje prebivalstva je pri nas povsem v nasprotju od tega, kar nam želi gospod Ewat prikazati. Vsi verujemo, pa tudi naš tisk to ponavlja vsak dan, da se je novi vojni mogoče izogniti in ohraniti mir. Toda ne gre za to. Gre za to, kateri način je najboljši za ohranitev miru. Ali je to zares neomejena svoboda za tiste, ki iz raznih razlogov želijo, da izbruhne nova vojna?
V lem je veliko vprašanje in odgovor nanj je n. pr. različen pri nas in različen v Združenih državah Amerike. In ker mi odgovarjamo različno na to vprašanje, so tudi posledice različne.
Gospod Austin je navedel stavek gosp. Bymesa: »Preveč se govori o vojni, ne govori se pa dovolj o miru.«
Gospod Byrnes živi v tej deželi in dela zaključke po tisku te dežele. Da, res tu se govori preveč o vojni in premalo o miru. Pri nas pa je nasprotno propaganda za novo vojno je onemogočena. Pri nas ne boste našli nikjer v tisku pozivov na vojno. Sodimo, da s tem varujemo interese našega lastnega ljudstva, kakor tudi interese vsega človeštva.
Nasprotno se pa v deželah, kjer še nadalje sodijo, da ima svoboda tiska pravico zlorabiti to svobodo s pozivi na največji zločin, ki ga je nn>goče storiti, namreč na napadalno vojno,
opaža nervoznost državljanov, kakor tudi. da ta nervoznost od dne do dne narašča.
Gospod Austin je dejal, da želi ogromna večina ameriškega ljudstva mir. Mi smo o tem prav tako globoko prepričani. Prav želja tega velikega naroda po miru potrjuje naše prepričanje, da se je vojni mogoče izogniti. Želja narodov, da se ohrani mir, je najpomembnejši element v sedanjih odnosih med narodi.
Toda. ali je mogoče, da bi gospod Austin ne priznal, da so elementi, ki želijo vojno in ki si prizadevajo, da bi odpravili ovire za vojno, to se pravi, da bi odpravili željo narodov, naj bi ne šli v vojno? Ti elementi so se lotili dela, da odpravijo to oviro. Ali gosp. Austin ne želi videti, da pasivnost in dopuščanje zlorabe v tem pogledu že začenjata roditi sadove v tej deželi? Ali ne ugotavlja tega vsak dan v listih?
Dr. Bebler je potem naglasil, da je bil ameriški tisk doslej pogosto citiran in izjavil je, da je vendar prisiljen navesti ponoven primer, namreč o tem, katerim in kakšnim dogodkom posveča pozornost ameriško časopisje. Dr. Bebler je nadaljeval: »Na občnem zboru lastnikov taksijev je dejal neki govornik: Položaj je postal neznosen, tako s stališča narodnih interesov, ka kor tudi s stališča narodnega ponosa ter skoraj verujem, da bi morali prenehati z vsemi predhodnimi preče-denti v zgodovini te dežele in povzročiti, če je treba, vojno z Rusijo.
Te besede je spregovoril neki gospod Showes. Nikdar nisem slišal njegovega imena, pa tudi vi niste nikdar slišali, da gre za kakega velikega človeka. Gospod Showes je pravni svetovalec lastnikov taksijev, toda prav zaradi tega, ker je povsem neznan, bi bilo treba pričakovati, da njegove besede ne bodo prodrle izven štirih sten dvorane, kjer je bil občni zbor lastnikov taksijev. Toda ne, gospoda I »New York Times« je sodil, da je govor gospoda Showesa tako pomemben, da ga je treba objaviti. Ta list je objavil poročilo o tem občnem zboru, ki se ga je udeležilo le 200 lastnikov taksijev. Pomislite, kakšen dogodek je bil to v zgodovini Združenih držav Amerike in »New York Times«, na j večji list Severne Amerike, je dal svojim bralcem poročilo o občnem zboru, v katerem je omenil to Showesovo izjavo ter pripomnil, da so mu zborovalci ploskali, ko je govoril o Rusiji. Gospoda, moji domovini si takšne stvari ni mogoče misliti. Govor nekega gospoda Showesa, odobravanje na koncu njegovega govora, objava njegovega besedila v nekem listu — vsega tega si pri nas sploh ni mogoče zamisliti Tu se pa vse to dogaja. To so sadovi propagande, o kateri sem govorih To so rezultati dela tistih, ki želijo vojno.
Gospoda, namen sovjetske resolucije je prav v tem, da se prepreči, da bi ta propaganda še nadalje napredovala. Z zavrnitvijo tega predloga bi pokazali lagodnost. V tem primera bi bili odgovorni zav nadaljnje širjenje te propagande v prihodnosti Zaradi tega bi postali soudeleženci tistih, ki izzivajo narode na novo vojno. Jugoslovanska delegacija ne more prevzeti takšne odgovornosti, bodisi do svojega ljudstva ali do vsega človeštva ter bo glasovala za so vjetsko resolucijo.«
Govor Manuilskega
Dne 24. oktobra je govoril šef ukra-1 jinske delegacije Manuilski, Jd j« naj.! prej poudaril ozko zvezo med vprašanjem vojnih hujskačev, bi ga je postavila sovjetska delegacy», in vprašanjem nadzorstva nad atomsko energijo in zmanjšanja oborožitve, nakar je dejal:
»Te tni naloge se enoten program za aktivne ukrepe v bciu za mir. In res, mar se sploh da resno govoriti o _ nadzorstvu nad atomsko energijo ali o zmanjšanju oborožitve če bodo politiko glede teh vprašanj odločali nasprotniki miru ali ljudje, ki so te. mu naklonjeni? Razvoj oborožitve in kopičenje atomskega orožja, ki noče prenehati, je materialna podlaga, ki ustvarja in brezobzirno podpira zagovornike nove vojne.
Na drugi strani povzroča propagando za novo vojno, ki jo vodijo reakcionarni krogi ZDA, umetno ozračje vojne histerije, ki preprečuje sporazum v samj komisiji za atomsko energijo in v odboru vojaških štabov glede izvajanja aktivnih ukrepov za odstranitev atomskega orožja in zmanjšanja oborožitve. Zato je po mnenju ukrajinske delegacije popolnoma nepravilen predlog avstralske delegacije, da bi se odpravila 4. točka sovjetske resolucije, kj govori o zelo nujni potrebi, da ae začno
Generalne skupščine o zmanjšanju oborožitve in o izločitvi atomskega orožja jz nacionalnega oboroževanja, pri čemer avstralska delegacija predlaga, naj se obravnava samo vprašanje propagande za novo vojna Tega predloga se ne da drugače razumeti kot poskus, da se puste ob strani temeljna vprašanja, ki 60 neprijetna za delegaciji ZDA in VeL Britanije.
Vladajoči krogi ZDA skušajo opravičiti oboroževalno dirko z razlogi sa moobrambe. Ali je sploh na svetu država, ki bi kakor koli pomenila nevarnost za ZDA, za njihovo nedotakljivost, neodvisnost in varnost? Takšne države mi, pač pa je v raznih delih sveta na desetine držav, katerih narodno, politično in gospodarsko neodvisnost spravljajo v nevarnost kapi. talistični monopoli ZDA.
Naj gre za Grčijo, Indonezijo ali evropske države, ki so hile razdejane med vojno, naj gre za obnovo vojaške zmogljivosti Nemčije ali japonske, za letalska in pomorska oporišča na tujih ozemljih od Aljaske pa do Sredozemskega morja, povsod naleti-mo na isto ekspanzijo, ki je že prekoračila okvir stare doktrine oboroženega miru in ki pomeni politično in gospodarsko vojno za svetovne nadoblast kapitalističnih monopolov ZDA. S to politiko ekspanzije naj se spri-
jaznijo tisti, ki jim to ugaja. Toda narodi Sovjetske zveze, ki so v pravični vojni zoper nemške pretendente na svetovno gospostvo obilno napojili bojišča s krvjo, se niso borili za to, da bj drugi pretendenti stopili na mesto Nemčije in da bi na svetu zopet zavladala reakcija.
Napravili bomo še korak naprej. Postavili bomo odkrito in neposredno vprašanje: ali so vojne obvezne v današnji dobi, ko sta na svetu dva različna gospodarska sistema? Takšno vprašanje ]e postavil Harold Stassen v razgovoru z generalisimom Stalinom 9. aprila 1947. Vprašal je, ali ta dva gospodarska sistema lahko živita obenem v istem svetu in sodelujeta po vojni. Generalisim Stalin mu je odgovoril, da dva različna gospodarska sistema vsekakor lahko sodelujeta. Razlika med njima ni bistvenega pomena, kolikor gre za njuno sodelovanje. Gospodarska sistema Nemčije in ZDA sta enaka, pa je vendar prišlo med njima do vojne. Gospodarska sistema ZDA in Sovjetske zveze sta različna jn vendar ti dve državi nista bili v vojni, ampak sta sodelovali med vojno. Če sta dva različna sistema lahko sodelovala med vojno, zakaj ne bi mogla potem sodelovati tudi v miru? Vsekakor je sodelovanje popolnoma mogoče tud,; pri različnih gospodarskih sistemih, če je seveda podana želja po sodelovanju. Če pa take želje ni, se lahko države in ljudje potolčejo tudi ob enakih gospodarskih sistemih.
Tako filozofijo miiru ima največji človek naše dobe, k; je na čelu velike države, boreče se za mir. Ta filozofija je nasprotje filozofije vojnih hujskačev, ki zagovarjajo večne vojne z uporabo atomskih bomb.
Sovjetski državniki - so že večkrat izrazili pripravljenost Sovjetske zveze za sodelovanje, kar pa mnogi državniki ZDA zavračajo. Za primer lahko služi Dullesova izjava v političnem odboru ZN, da se ZDA nikoli več ne bodo vrnile k Teheranu ali Jalti.
Delegacija Ukrajinske SSR ima pravico vprašati delegate ZDA, zakaj uživajo v njihovi državi hujskači na novo vojno popolno svobodo propagande, prijatelji miru in sodelovanja med narodi pa so preganjani. Zakaj se v ZDA bolj kot v kateri koli drugi državi tako hitro plode in množe hujskači na vojne? Zakaj se o govorih pristašev miru sploh ne govori? Zakaj izpostavljajo pristaše miru poniževalnim zasliševanjem v odboru za preiskovanje protiameriškega delovanja, in sicer samo zaradi ene same prijateljske besede o Sovjetski zvezi? Čudna je ta svoboda, ko izmečki človeške družbe, ki jih v drugih državah drže v umobolnicah, govore po radiu in hujskajo na novo vojno, medtem ko številne radijske komentatorje, ki so pristaši miru in sodelovanja, mečejo njihovi gospodarji na ulico. Čudna svoboda je to, ko kličejo ljudi na odgovornost zaradi filmov, izdelanih med vojno, v katerih se izraža simpatija do branilcev Stalingrada, ko lahko ob istem času ljudje, ki so zmožni vsake podlosti, brez strahu pred kaznijo obrekujejo državo, k; je dala odločilen prispevek za mir in skupno zmago nad sovražnikom. Take svobode si ne morejo zamišljati sovjetski ljudje in se ne more spraviti v sklad z nobeno demokratično ustavo.
Generalna skupščina ima pravico zvedeti, ali zagovarja ameriška delegacija mir ali pa kršitev miru.
Nekateri trdijo, da je sovjetska resolucija napad na ZDA. Ne! Ta resolucija je samoobramba Združenih narodov zoper vojne hujskače, ki se e podporo nekaterih ljudi in zaradi neznačajnosti drugih igrajo z ognjem in zlorabljajo okoliščino, da za ogražanje miru med narodi ne bodo kaznovani. Nekateri pravijo, da je ta resolucija samo propaganda. Če bi to tudi bilo res, potem naj bo vsa čast in slava propagandi za mir in zoper začetnike vojne.
V tej resoluciji so navedeni natančni naslovi in imena držav, ki izvajajo tako propagando in sicer zaradi tega, da ne pade senca suma tudi na tiste države, v katerih ni take propagande. V danem primeru bi pomenilo kršenje temeljnih načel pravičnosti, če bi ustanovili kolektivno odgovornost vseh držav, ne bi pa ugotovili dejanske odgovornosti nekaterih.
Za sovjetsko resolucijo govorijo izkušnje narodov, ki so videli in vedo, kako je bila vojna v letih 1914 do 1918 in vojna v letih 1939—1945 pripravljena in kakšno zločinsko vlcgo so igrali pri izbruhu teh vojn njihovi začetniki, ki so že vrsto let zastrupljali srca narodov s strupom vo;ne propagande.
Glede na vse navedeno podpira ukrajinska delegacija v celoti in brez kakršnega koli pridržka resolucijo sovjetske delegacije, o kateri se sedaj razpravlja.«
Ob zaključku seje je imel šef sovjetske delegacije Višinski sijajen govor, v katerem je na temelju neovrgljivih dokazov razbil lažno tezo o tako imenovani »svobod; tiska« v ZDA in nepobitno dokazal moralno nad moč resnično svobodnega tiska v deželi socializma.
Jugoslovanski predlog za preprečitev vesti, ki motijo dobre odnose med narodi
Govor Jugoslovanskega delegata Vladislava Ribnikarja na seii komiteja za gospodarska hi finančna vprašanja o klevetah reakcionarnega tiska proti Jugoslaviji
New York. 28. okt. (Tanjug) Jugoslovanski delegat Vladislav Ribnikar je imel na seji odbora št. 3 (za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja) dno 24. oktobra naslednji govor, v katerem je obrazložil vlogo in vpliv sodobnih sredstev za informacije za razvoj odnosov med narodi.
»Poleg mnogih listov in časopisnih agencij, ki so se postavili v 6lužbo miru in mednarodnega sodelovanja, je tudi mnogo organov informacij, ki so po večini v rokah neznatnega števila posameznikov, ki zlorabljajo svobodo tiska in izkoriščajo svoj gospodujoči položaj, da bi ustvarili ozračje nezaupanja med narodi.
Jugoslovanska delegacija ni predložila svojega načrta resolucije samo zaradi tega, ker je Jugoslavija ena izmed držav, ki je pogosto predmet v klevetničkih napisih, temveč prav zaradi tega, ker smatra, da so lažne vesti in kleveto iški napisi nevarnost za vse države — Sanice Združenih narodov. Problem dezinformacije je splošen problem Ju enako zanima vse narode, ki si žele miru in mednarodnega sodelovanja.
Lažne informacije nameravajo predočiti Jugoslavijo kot državo, ki jo razdirajo notranje razprtije. Predstavniki posameznih ameriških agencij in listov objavljajo lažne in tendenčne vesti, češ. da v Jugoslaviji ni osebne svobode in da vlada ne uživa podpore pri ljudstvu in _ temu podobno. Za vzgled navajam lažna poročila dopisnika Associated Pressa iz Aten in tendenčno pisarile velikega newyoräkega dnevnika »New York Timesa«.
Najljubša tema tega lažnega tiska je versko preganjanje v Jugoslaviji. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je .poročal, da je bilo v Jugoslaviji pobitih nad 250.000 katoličanov-. Ko pa je skupina predstavnikov ameriških cerkev po obisku v Jugoslaviji objavila, da je v Jugoslaviji popolna svoboda veroizpovedi in da ni nobenih verskih preganjanj, je ameriško reakcionarno časopisje pisalo, da ne govorijo resnice.
Jugoslovansko vlado tudi obtožujejo, da uporablja Unriee dobave za razlikovanje. Ko pa je generalni direktor Unre, sedaj pokojni La Guardia, izjavil tisku, da so vse obtožbe proti jugoslovanski vladi brez vsake podlage, so listi napadli tudi tega človeka, znanega po poštenosti in iskrenosti, češ da je nameraval prikriti resnico zaradi svojih simpatij do Jugoslavije.
Državljanska vojna v Grčiji — je nadaljeval Ribnikar — je nudila posebno priliko vojaohujskaškemu tisku, da si je izmislil izgovor za propagando v korist vojne. Potrebno je bilo, da bi se Jugoslavija prikazala kot odkrit napadalec in da bi se proti njej zahtevale sankcije. Ta kampanja se je pričela na isti način kot preje. Agencija United Press je objavila -21. avgusta 1947 brzojavko iz Aten, v kateri je bilo med drugim rečeno: »Nedavna poročila govore o tem, da je Jugoslavija koncentrirala najmanj iO divizij na grški meji.« Listi so sprejeli in razširili to vest. Ista agencija je 13. junija t. 1. lansirala prvo vest o nekakšni mednarodni brigadi. Ugotovljeno pa je bilo, da je obstoj mednarodne brigade navadna izmišljotina, kar so priznale celo same grške oblasti in grška vlada. Lahko si zamislite, da je spričo teh demantijev lažna vest o mednarodni brigadi navdahnila novo kampanjo tiska proti Jugoslaviji, tokrat z določenim namenom, da bi se Jugoslavija, Albanija in Bolgarija obtožile pred Združenimi narodi, češ. da ogražajo neodvisnost in nedotakljivost grške države«. Jasno je bilo dokazano, da je ta vest lažna, kljub temu pa so nekateri listi agencije še nadalje klevetali Jugoslavijo.
Prav tako skušajo na vse mogoče dač; ne dokazovati, da Jugoslavija ne predstavlja nevarnosti samo za Italijo, Avstrijo in Grčijo, ampak da ograža še oddaljenejše države, vštevši afriške in ameriške dežele. Navedel bom dva ali tri primere podobnih lažnih vesti. »Chichago Daily Tribune« je dne 7. oktobra napadel nekatere ameriške poslance in senatorje, češ da predstavljajo jugoslovansko »peto kolono« v ZDA in da te s tem neposredno ogrožena nedotakljivost ZDA.
Ameriški novinar Pearson je navedel 10. julija 1947. »nove podrobnosti« o nekakšni nevarnosti, ki grozi po odhodu außloameriskih čet iz Italije, češ da bodo jugoslovanske čete napravile Italijo za komunistično deželo.
Ni težko videti, da poskušajo te lažne vesti in klevete, naperjene proti Jugoslaviji, prikriti prozorne želje nekaterih skupin, da bi opravičile svoje sle namere proti Jugoslaviji. Te namere ne morejo prikriti niti listi kot j» »Washington Star«, ki je z dne
19.	januarja 1947. odkrito pozival ZDA na borbo proti komunizmu, za katero »predstavlja Jugoslavija najugodnejše polje.«
Ideja, da se Jugoslavija napade, sugerirana od »Washington Stara«, ni originalna. Ali ni njegov kolega »New York Daily News« predlagal že 21. avgusta 1946, naj se na Jugoslavijo vrže atomska bomba, da bi se pokazala ameriška moč? Prepričan sem, da se ni mogla niti ta monstruozna ideja roditi v uredništvu tega lista in da ne more pripadati enemu samemu človeku, enemu samemu novinarju, temveč da ilustrira mnenje cele skupine posa mezaikov, da kaže duševno stanje, ki vlada v določeni sredini vplivnih ljudi o katerih je bilo že govora.
Gospoda, ni potrebno niti povedati, da je italijanski, španski, grški in turški fašistični tisk še bolj prežet z idejo bližnje vojne proti slovanskim državam. Za turškega novinarja JalčLna je to vsakdanja tema njegovih člankov. Samo mimogrede bom omenil tak primer- Grški fašistični list »Atiae-ris« z dne 23 junija 1947 je obja,vil članek, kjer pravi: »Vojna bo izbruh ni!a preje ali kasneje. Zato jo naj pri memo takoj, ker bo spopad tem straš-
ne jši in katastrofainejši, čim bolj se bo zavlačeval.«
Zagovorniki vojne pogosto uporabljajo take orgumente. Po njihovem mnenju vojna, ni samo neizogibna, ampak jo je treba tudi takoj začeti. Ge naj bi verjeli njihovim informacijam, so države, za katere gre, oslabljene in izčrpane zaradi vojne, politični režimi teh držav pa niso trdni. Zato je treba izrabiti priložnost, ki se nudi, in začeti akcijo, dokler so tla ugodna. »Washington Star« pa zopet. seveda prav tako na podlagi lažnivih informacij, trdi. da so te države, M so predmet njihovih obrekovalnih napadov, močne, dobro oborožene in napadalne in da so nevarne za mir.
Gospoda, te lažnive vesti niso bile nikoli slučajno izmišljene in poslane v svet, ampak vedno z natančno opredeljenim ciljem zoper Jugoslavijo. Vesti, naperjene zoper Jugoslavijo, so v skladu z dogodki mednarodne politike, ki so posebno pomembni za malo državo. Te obrekovalne gonje so nastale s podvojenim besom takrat, kadar bi bila morala za jugoslovanske narode življenjsko pomembna vprašanja najti svojo rešitev pri mednarodnih forumih. Posebno ostre so bile v novembru leta 1945, ko so zavezniki reševali vprašanje priznanja nove jugoslovanske države; v februarju in marcu 1946, ko je bila mednarodna anketa v Julijski krajini; v juniju in juliju 1946 ob mirovni konferenci v Parizu; v oktobru in novembru 1946 ob zasedanju sveta zunanjih ministrov v New Yorku; v decembru 1946 med obravnavanjem grškega vprašanja v Varnostnem svetu; v maju 1947, ko je anketna komisija predložila svoje poročilo Varnostnemu svetu, in končno nedavno tik pred zasedanjem Generalne skupščine, kjer hočejo Jugoslavijo obtožiti, da je pomagala grškim demokratom. Treba se je samo ozreti na te datume, pa pridemo do trdnega prepričanja, da so vse te gonje v tisku bile v naprej premišljene, da so jih vodili z enega samega mesta in da so služile politiki, lri odreka Jugoslaviji tiste pravice, ki ji pripadajo.
Gospoda, glede tega tiska, glede teh agencij im radijskih postaj in zaradi njihovega kriminalnega delovanja zahtevamo, da se ugotovi odgovornost za objavljanje in širjenje lažnivih, obre-kovalnih vesti. Konec je treba napraviti ravnanju tega tiska, ki se dokoplje do vsake vesti, ki bi lahko koristila določeni propagandi, in se sploh ne spušča v ugotavljanje resničnosti takih vesti in po zakonu ni nikomur odgovorna za njihovo uporabo.
Predlog jugoslovanske delegacije ima ta namen, da se najde zdravilo za takšno stanje. Jugoslovanska delegacija bi rada poudarila, da nima namena sugerirati ukrepe, ki bi škodili svobodi informacij, ker je v skladu z Ustanovno listino prepričana, da je svoboda informacij temeljna svoboda, ki jo moramo vsi spoštovati. Ne mislimo, da bi bilo treba državam priporočiti, naj store preventivne ukrepe zoper tisk, agencije, radio in film, tudi ne mislimo na ustanovitev cenzure vesti in člankov v časopisih. Mnenja smo, da moramo zahtevati od držav ustanovitev odgovornosti za vse napise. radijske oddaje itd., ki temelje na lažnivih in tendenčnih vesteh in ki bi lahko škodili dobrim odnosajem med narodu
Hvaležni smo velikemu številu časopisov, listov in radijskih postaj vseh demokratičnih držav, ki so s svojimi objektivnimi informacijami pripomogli, da se resnica o Jugoslaviji in demokratičnih državah širi in da bo zvedel zanjo ves svet. Po zaslugi teh informacijskih glasil je danes znano, da Jugoslavija še malo ne misli na to, da bi postala napadalna država, ampak je nasprotno demobilizirala svojo vojsko, njeno ljudstvo se je takoj po končani vojni lotilo dela za obnovo
svoje v vojni težko prizadete države in posveča sedaj ves svoj trud pri izpolnjevanju svojega petletnega plana za gospodarski in kulturni razvoj. Prav iz teh razlogov želi samo to, da bi živela v miru in prijateljstvu z drugimi državami in drugimi narodi. Po zaslugi teh objektivnih informacij je znano, da je Jugoslavija zares močna država, toda močna zaradi moralne in politične enotnosti svojih prebivalcev, ki se zavedajo svojih pravic in svojih dolžnosti do mednarodne skupnosti; močna pa je tudi zaradi pripravljenosti svojih narodov, upreti se vsem, 'ki segajo po njeni narodni neodvisnosti in po pravicah, ki so si jih priborili z velikanskimi žrtvami.
Iz vseh teh razlogov je jugoslovanska delegacija prepričana, da bo odbor sprejel njen načrt resolucije, ki je bil predložen za preprečitev širjenja obrekovalnih vesti, škodljivih za dobre odnošaje med državami in nasprotujočih ciljem in načelom ZN. Ta načrt se glasi:
»V mnenju, da informacijska glasila in sredstva (časopisi, listi, časopisne agencije, radijske oddaje . in filmski tedniki) lahko koristno izpolnijo svoje mednarodno poslanstvo, če spoštujejo resnico brez predsodkov in če širijo obvestila brez slabih namenov, če vdano služijo mednarodnemu miru in varnosti in če delujejo za razvoj prijateljskih odnošajev med narodi, temelječih na spoštovanju njihove neodvisnosti, enakih pravic in pravice do samoodločbe; v mnenju. da tiskanje in širjenje zlaganih in tendenčnih vesti in obrekovalnih napisov z namenom, da bi se poslabšali odnošaji med narodi, škodi ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja med narodi in da je resnična nevarnost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti;
v mnenju, da se vprašanje svobode informacij ne more rešiti, dokler se ne najde prav taka rešitev za vprašanje dejanske odgovornosti tiska in drugih informacijskih sredstev, poziva Generalna skupščina države:
1.	Naj nemudoma izdajo zakonodajno in druge ukrepe za ugotovitev odgovornosti lastnikov in sredstev informacij in njihovih direktorjev, ki tiskajo in širijo lažniva in tendenčna poročila z namenom, da bi se zaostrili odnosi med narodi, izzvali konflikti in da se hujska na vojno, ali ki sodelujejo pri obrekovalnih gonjah, temelječih na lažnivih vesteh in naperjenih zoper druge države ali drug narod;
2.	Naj ukrenejo vse potrebno, da se prepreči, da bi se s pomočjo uradnih in poluradnih organizacij tiskala in širila takšna poročila in vesti, katerih resničnost ni bila pazljivo in vestno preiskana«.
Indijski delegat je v načelu pozdravil predlagane ukrepe jugoslovanske delegacije in poudaril, da je v ZDA svoboda tiska odvisna od kapitalističnih trustov, ki nadzorujejo tisk in diktirajo svobodo tiska. Veliki ameriški tiskovni trust ograža svobodo tiska v večini malih držav na svetu. Tudi egiptski delegat je toplo pozdravil jugoslovansko resolucijo in ostro _ grajal ameriški tisk. Ko je belgijski delegat v načelu nastopil proti jugoslovanskemu načrtu, so skušale številne delegacije, ki spadajo k anglosaškemu glasovalnemu stoju, postaviti jugoslovanskemu načrtu nasproti razne težave pri postopku. V očitnem strahu pred javnim mnenjem se niso drznili odkrito ugovarjati jugoslovanskemu načrtu, ker bi navadni ljudje po besedah francoskega delegata ne razumeli postopka. Generalne skupščine, če ne hi sprejela predlaganih ukrepov. Jugoslovanski delegat je nato dejal, da vztraja njegova delegacija pri svojem sklepu in da ima odbor samo to izbiro, da se izjasni za ali proti lažnivi in obrekovaini propagandi. Nato je govoril eovjetski delegat Zorin.
$iav£®§t2*i zaključek del v vrafiduškem predoru
V ponedeljek 27. L m. so graditelji I I. minerske 4 krat udarne brigade ob 16. uri pritrdili poslednje tračnice v vranduškem predoru in s tem zaključili gradnjo vranduškega predora, največjega gradbenega objekta na mladinski progi. Pri polaganju tračnic so delale lri brigade: prva in druga minerska in deseta karlovška. Takoj po končanem delu je bilo pred vranduškim predorom slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo 13 brigad šeste sekcije. Komandant štaba šeste sekcije Bane Bosnič je prečrtal odlok glavnega štaba, s katerim se daje graditeljem predora najvišje priznanje z zahvalo. Za tem pa je prečital odlok štaba 6. sekcije, s katerim se prva in druga minerska brigada proglašata šestič kot udarni brigadi, enajsta minerska brigada pa četrtič.
Ze njim je povzel besedo namestnik šefa sekcije Stanko Tomič, ki 'fi dejal: Člani delovnih kolektivov 33. in 34. odseka lahko danes pošljejo pozdrave vsem narodom Jugoslavije in lahko povedo, da- so častno izpolnili svojo nalogo. Danes Vranduk ni več zapreka, pred katero bi se moral ustaviti vlak. Vranduk je nov dokaz požrtvovalnosti ljudske mladine. Ustvaril je nove strokovnjake in nov delovni odnos, ki se je uveljavil skozi vseh 7 mesecev gradnje predora. Ustvaril je odločne ljudi, ki 6e bodo tudi v .bodoče s smelostjo lotili gradnje ostalih velikih objektov naše petletke.
Z zborovanja so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu in centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije.
Pozdravna brzojavka maršalu Titu
Ljubljeni naš tovariš Tito! Z zborovanja na dan 27. oktobra 1947. ob priliki proslave položitve poslednjega metra tira v predoru Vranduk Ti pošiljamo, naš dragi maršal, plameneče pozdrave, ki so istočasno obveznost, da bomo tudi pri izvrševanju drugih nalog, pred katere bomo postavljeni, pokazali enak polet in enako delovno navdušenje, s katerim nam je uspelo prebiti predor 30 dni pred rokom in ga kasneje dovršiti s položitvijo tira 11 dni pred rokom. To bo omogočilo dograditev proge, po kateri bo vlak stekel v določenem roku.
Hkrati se zavezujemo, da bomo svoje znanje pridobljeno na dvomesečnih minerskih tečajih, zboljšali in izpopolnili v naslednjih štirih mesecih. Učili se bomo in istočasno delali na gradiliščih naših novih prog, da bomo na ta način postali dejansko tak strokovni kader in tisti kader, ki bo zavzel odločilno vlogo v izvrševanju petletnega plana.
Naj živi petletni plan za izgraditev boljšega in srečnejšega življenja delovnih ljudi Federativne ljudske republike Jugoslavije!
Da nam živiš, dragi tovariš Tito, in da nas dolgo vodiš v nove zmage — v socializem!
Graditelji prve in druge minerske šestkratnih udarnih brigad.
VREMENSKA NAPOVED za sredo 29. oktobra Oblačno s krajevnimi razjasnitvami. Temperatura brez bistvenih izprememb.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
Ob češkoslovaškem narodnem prazniku je bila v BeogTadu slavnostna akademija na Kol&rčevi ljudski univerzi, ki jo je priredilo kulturno društvo »Jugoslavija—Češkoslovaška«. — Akademiji so prisostvovali predstavniki političnega, gospodarskega im kulturnega življenja Beograda in veliko število Beograjčanov, ki so ob tej priliki navdušeno manifestirali svoja bratska čustva do češkoslovaškega naroda.
Zbor beograjske radijske postaje je odpel češkoslovaško in jugoslovansko himno, nakar je govoril minister za zunanjo trgovino FLRJ Milentije Popovič. Poudaril je, da praznujeta letos
češki in slovaški narod svoj narodni praznik v prav posebnih mednarodnih okoliščinah. Letošnje leto je prineslo v mednarodnem položaju marsikaj novega. Nove perspektive delovnim ljudem in naprednim ljudskim demokracijam so pokazale, da se v mednarodni areni borita dva tabora, tabor imperializma in tabor protiimperializma. Bratska Češkoslovaška je v drugem taboru, v skupini držav, ki se bore za mir in napredek na svetu. V svojem nadaljnjem govoru je minister naglasil, kako velike bratske vezi vežejo narode Češkoslovaške in Jugoslavije. Zato danes skupaj s češkoslovaškimi narodi tudi jugoslovanski narodi praznujejo ta velik praznik.
Govor veleposlanika dr. Kerbela
Veleposlanik Češkoslovaške republike dr. Josef Korbel je ob pričetku svojega govora naglasil, da proslavljata naroda Češkoslovaške svoj narodni praznik, ker se je na ta dan osnovala leta 1918. po stoletnem suženjstvu svobodna država Čehov in Slovakov. Nadalje je poudaril možnosti, ki 60 bile dane Čehom in Slovakom po osvoboditvi za napredek države in okrepitev njenega mednarodnega položaja. Vlada Narodne fronte Češkoslovaške je s številnimi zakonskimi ukrepi pričela odločno reševati tako politične kakor tudi gospodarske probleme v državi, kar je privedlo do možnosti načrtovanja. Nacionalizacija industrije v Češkoslovaški je omogočila objavo zakona o dvoletnem gospodarskem načrtu, sedaj pa je predsednik vlade Klement Gottwald predložil glavni načrtni komisiji nov petletni načrt, ki določa ogromne investicije v višini 340 milijard kron, povečanje industrijske proizvodnje za 25°/o, narodnega dohodka za 40% in individualne potrošnje za 60% v primeri s predvojno.
Dr. Korbel je nato dejal:
»V današnji dobi, ko si prizadeva mednarodna reakcija razdeliti svet v dva nasprotna bloka, je bilo Češkoslovaški mogoče, da jasno določi svoje mesto, ki pa je na strani slovanskih in ostalih naprednih narodov. V skupnosti s temi narodi si je zagotovila svojo narodno in državno neodvisnost, s to skupnostjo bo tudi najbolje služila stvari miru.
Češkoslovaška iskreno podpira OZN in se upira vsem poizkusom, da bi se ta organizacija oslabila z neupravičenimi izpremembami njene ustanovne listine. Češkoslovaška budno spremlja notranji razvoj v Nemčiji in nevarne reakcionarne kombinacije z Nemčijo, ki bodo nujno privedle, če .se bodo nadaljevale, do povam-pirjenja germanskega imperializma.
Češkoslovaška republika je na tej poti zagotovitve svojih življenjskih in splošnih interesov miru na svetu sklenila predvsem zavezniško pogodbo s svojo veliko in močno sosedo — Sovjetsko zvezo. Ta pogodba je osnova naše zunanje politike in nam dovoljuje, da se lahko brez strahu pred kakršnim koli napadom popolnoma posvetimo delu za obnovo svoje države. Poleg tega smo tudi sklenili zavezniški pogodbi z bratsko Jugoslavijo in Poljsko, kmalu pa bomo podpisali podobni pogodbi tudi z Bolgarijo in Romunijo.
Naši stiki z Jugoslavijo se razvijajo v duhu tradicionalnega prijateljstva naših narodov. Naši pristni politični odnosi so izpopolnjeni z obsežnimi gospodarskimi sporazumi, ki so važen prispevek za obnovo in izgraditev naših držav.
V težkih, vendar slavnih dneh jugoslovanske in češkoslovaške preteklosti se jo rodilo geslo — zvestoba za zvestobo. V današnjih resnih časih, ko poskušajo sovražniki miru oslabiti skupnost naprednih narodov, dobiva to geslo svojo poino vsebino in nam nalaga, da še nadalje ostanemo trdno združeni.
Titova Jugoslavija in Češkoslovaška sta in bosta ostali združeni. To enotnost bomo še bolj okrepili. Ker smo tesno povezani z vsemi naprednimi . narodi in se zavedamo svojih moči in pravic, bomo (udi v današnjem »atomskem stoletju« obdržali močne živce in nas ne bo prestrašila pri obrambi miru nobena grožnja, pa niti prekinitev diplomatskih odnosov s Čilom.
Dežela Čehov in Slovakov je bila skozi stoletja izpostavljena političnim in socialnim potresom Evrope; Čehi in Slovaki so se stoletja upirali germanskemu prodiranju in so se neutrudljivo borili za svobodo in socialno pravičnost. Današnja češkoslovaška generacija je s svojo požrtvo-
valno borbo med drugo svetovno vojno in s svojim stališčem po osvoboditvi samo nadaljevala delo, da so uresničijo ideali njenih prednikov.
Tako govori stvarnost naše zgodovine.
Narodi ln države se razvijajo po
svojih zgodovinskih pogojih in možnostih. Tu resnica velja tudi za naroda češkoslovaške.
Čehi in Slovaki korakajo v duhu svojih tradicij in svojih socialnih stremljenj, v skladu s splošnimi narodnimi in idejnimi tendencami, ki bodo gotovo zajele tudi ostali svet, Po svoji češkoslovaški poti. Korakajo mirno in varno pa poti 28. oktobra, ki jo bodo lahko opravičili pred sodiščem zgodovine, ker se zavedajo, da je samo taka pot pravilna. Korakajo ramo ob rami z ostalimi demokratičnimi narodi sveta k vzvišenim skupnim ciljem človeštva: svobodi, pravičnosti in trajnemu miru.
Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Govor veleposlanika Češkoslovaške republike g. dr. Korbela so navzoči toplo pozdravili.
Dr. Ivan Ribar predsedniku dr. Bensšu
Beograd, 28. okt. Predsednik Prezf. dlja Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je poslal predsedniku Češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu tole brzojavko:
»V imenu Prezidija Ljudske skup. Seine FLR Jugoslavije in v svojem imenu vam čestitam k prazniku ustanovitve republike Češkoslovaške, svobode in neodvisnosti narodov Češko, slovaške, obenem pa tudi k prazniku enotnosti in bratstva naših in vaših' narodov.«
Maršal Tito Klementu Gottwaldu
Beograd. 27. okt. Maršal Tito je poslal predsedniku vlade Češkoslovaške repultike g. Klementu GottwaL du tole brzojavko:
»Dovolite mi. g. predsednik, da vam ob narodnem prazniku Češkoslovaške republike v imenu narodov Jugoslavije. vlade FLRJ in v svojem lastnem imenu izročim, preko vas pa tudi češkemu in slovaškemu narodu prisrčne čestitke in najboljše želje za srečo in napredek bratske nam Češkoslovaške republike.«
Sprejem v Ljubljani
Ob češkoslovaškem narodnem prazniku je priredil konzul češkoslovaške republike v Ljubljani sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki vlade LRS, zastopniki političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov ter množičnih organizacij.
Za demokratizacijo lavnega živlienia na Svobodnem tržaškem ezsmliu
Z ustanovnega kongresa Slovansko-ltalijanske unije za Svobodno tržaške ozemlje
Trst, 27. oktobra
Včeraj zjutraj se je sestal v Trstu ustanovni kongres SIAU za Svobodno tržaško ozemlje. Predsednik delovnega predsedstva kongresa prof. Oskar Ferlan je v uvodnem govoru obsodil protidemokratične ukrepe angloame-riških zasedbenih oblasti, ker so delegatom Ljud ke fronte Jugoslavije, Italije in socialistične stranke Italije, ki so bili povabljeni na kongres, prepovedale prihod v Trst. Poudaril je, da tržaški antifašisti kljub vsemu temu ne bodo nikdar pozabili jugoslovanskih in italijanskih tovarišev.
Prof. Oskar Ferlan je nato poudaril, da je tržaško ozemlje 30 mesecev po vojni še vedno v vojnem stanju, da še vedno čuti vso težo zasedbenih oblasti in vojaških sodišč. To vojno stanje je treba odpraviti; čeprav je STO postalo formalno že neodvisna politična tvorba, se vendar politika zasedbene vojaške uprave ni prav nič spremenila. Se vedno vzdržuje iste zveze z De Gasperijevo vlado, ki nasprotuje mednarodnim dogovorom in ki 60 v nasprotju z interesi Svobodnega tržaškega ozemlja.
»Vedno smo bili in bomo naklonjeni dobrim odošajem do naših najbližjih sosedov, predvsem do Italije in Jugoslavije, in prav zaradi tega zahtevamo od zasedbene vojaške uprave, naj za vselej konča politiko zaprtih vrat do dežei v našem zaledjn, od katerih pričakujeta tržaško pristanišče in vse tržaško gospodarstvo preporod.«
Prof. Ferlan je prečital številna pozdravna pisma množičnih organizacij in posameznikov, ki jih je prejel ustanovni kongres SIAÜ. Delegati so posebno navdušeno sprejeli pismi prvega predsednika SIAU pisatelja Franca Bevka in sedanjega ministra za delo v vladi LRS Ivana Regenta.
Vse dopoldne so prihajala na kongres zastopstva okrajnih, sektorskih in krajevnih odborov SIAU ter množičnih ljudskih organizacij, ki so prinašala pozdrave ustanovnemu kongresu. Posebno značilna so bila številna darila, ki so jih delegacije izročale ena drugi. Vsako darilo je spremljalo pismo, v katerem je delegacija v imenu članov posameznih odborov SIAU izrazila vso odločno in trdno voljo tržaških antifašistov, da bodo nadaljevali borbo proti mednarodnemu imperializmu, ter obljubo, da bodo dosledno sledili programu borbe, ki ga bo začrtal kongres.
Na dopoldanskem zasedanju so pozdravili kongres tudi zastopniki dragih političnih in delavskih organizacij. Med njimi je spregovoril zastopnik tržaške Fronte za neodvisnost dr. Jan Piccoli, ki je izjavil, da se njegova Fronta popolnoma strinja s programom SIAÜ glede bratstva med Slovenci in Italijani za svobodo na tržaškem ozemlju ter za dosledno borbo proti vsakemu vmešavanju tu-, jega imperializma, v njegove zadeve.
Prečitana je bila tudi brzojavka Ljudske fronte Jugoslavije, v kateri Glavni odbor Ljudske fronte Jugo-
slavije obžaluje, ker zastopniki Ljudske fronte Jugoslavije ne morejo prisostvovati ustanovnemu kongresu SIAU zaradi neupravičene prepovedi angloamerisKih zasedbenih oblasti.
Poročilo predsednika glavnega odbora dr. Pogassija
Na popoldanskem zasedanju je
Sredsednik glavnega odbora SIAU dr. osip Pogassi poročal o delu SIAU od ustanovitve dalje. Opisal je borbo ljudskih množic Trsta za demokracijo in njihov ogromni delež v borbi proti fašizmu. Med drugim je dejal: »SIAU je na ustanovnem kongresu
12.	avgusta 1945 pondarila potrebo slovansko-italijanskega bratstva ter zakonitost ljudskih ustanov in demokratične ureditve, kakor tudi voljo vseh demokratov, da se ustvari trdna fronta za bodočo borbo. Naša politična delavnost je bila v teh dveh letih načrtna in strogo dosledna. SIAU je uresničila največjo težnjo našega ljudstva, združitev Slovanov in Italijanov. Naše geslo je bratstvo in demokracija.«
Dr. Pogassi je govoril o stikih, ki jih je vzpostavila SIAU s sirankami bivšega CLN (Komite narodne osvoboditve) in z drugimi političnimi strankami, da. bi razširila demokratično fronto proti imperializmu. Demokrati in neodvisni raznih mnenj so se znova sporazumeli, da je potrebna ustanovitev skupne fronte proti manevrom reakcije. Zahtevali so tudi vztrajno borbo sovjetske in jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, ko sta branili interese ljudskih množic Trsta in Julijske Krajine in ko sta s svojo dosledno borbo dosegli, da je tržaško ozemlje dobilo svoj statut, ki je vsaj po bistvu demokratičen, predvsem glede narodnostnih pravic. Dr. Pogassi je omenil pogajanja s strankami bivšega CLN, ki- so trajala pet mesecev, a so se negativno končala. Te stranke so prekinile pogajanja z izgovorom, da SIAU ni hoiela pristati na sodelovanje skupine »Uomo qualuncpie«, v resnici pa so ti ljudje prekinili poga fan ja v sklad:, z De Gasperijevo politiko, v skladu s smerjo Trumanove doktrine in Marshallovega načrta. Ustvariti skušajo takšne pogoje, ki bi jim omogočili odstranitev zastopnikov demokratičnih množic iz vlade in upravnih zastopstev, kakor se je zgodilo v Ttaliji in Franciji.
»Vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja je postavila našo organizacijo pred mnoga politična in nprav-na vprašanja. Naša organizacija ima nalogo, da jih čim hitreje reši. Kakor smo že izjavili, priznavamo vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je izšlo iz kompromisa med silami imperializma in demokracije, da bi se ohranil mir. Iz Ijnbezni do mira, ki ga ograža mednarodna reakcija, moramo aktivno sodelovati v razvijanju Svobodnega tržaškpga ozemlja in ne smemo pozabiti, da gre za življenje ljudskih množic, ki ima-
jo pravico do dela, miru in blagostanja.«
Dr. Pogassi je nato postavil zahtevo, da naj občinski sveti sprejmejo v svojo sredo zastopnike ljudskih množic, ki so bili doslej izven upravnih zastopstev, brž ko bo imenovan nov začasni vladni svet. V nasprotju z nameni reakcije, ki bi hotela ohraniti nedotaknjene dosedanje upravne organe z nesorazmernim številom funkcionarjev, ki so se v zadnjem času še pomnožili po sprejemu številnih reakcionarnih elementpv v službo, predvsem tako imenovanih beguncev, se bodo morali ti organi prilagoditi zmogljivosti javnih financ. Vsekakor^ pa bo potrebna politika dobrih gospodarskih odnosov ne samo z Italijo, ampak tudi z vsemi bliž-injimi in daljni, j deželami, ki so brez dvoma najvažnejši dobavitelji surovin in hrane ter obenem največji kupd tržaških industrijskih proizvodov in ki je v resnici edini izvor dohodkov za STO. Pri tem je dr. Pogassi poudaril, da bo prvenstvena naloga začasnega vladnega sveta obnova prometa in skrb za obnovo in razvoj starih plovnih zvez ter maksimalni napori za pomirjenje duhov s strogo doslednim izvajanjem načela o narodnostni enakopravnosti, ki jo jamči tudi statut, ter zagotovitev slovenskemu in nrvatskemu prebivalstvu pravic, ki so mu dejansko priznane na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
Dr. Pogassi je končal- svoje poročilo z naslednjimi ugotovitvami:
»Cilji naše borbe stopajo pred nas z dveh vidikov:
1,	Izgradnja demokratičnega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki bo ustrezalo težnjam in zahtevam nas Slovanov in Italijanov. Ljudske množice so bile težko preizkušene v konspirativni borb' in v osvobodilni vojni proti fašizmu.
2.	Vzpostavitev svetovne ljudske fronte. Id naj združi vse demokrate bližnjih in daljnih dežel za zmago miru v nasprotju z vojnimi manevri kapitalističnega imperializma, ki začenja ideološke spore, da bi se uničile demokratične pridobitve vzhodnih dežel.
Prva želja je vsekakor razširjenje in utrditev ljudske fronte, naše sodelovanje v vladnem svetu in začasni skupščini in v delovni borbi za ustvaritev večine demokratičnih sil v ustavodajni skupščini. Če bomo sledili svetlim vzorom iz bližnje preteklosti, ki je obeležena z žrtvami padlih tovarišev. □ so v tisočih žrtvovali živ! jen je z ; zmago svobode v teh krajih, bomo mogli izpolniti postavljene naloge. Te naloge bomo tudi izpolnili, če bomo znali ponesti svojo besedo in razširiti svojo delavnost med najširšimi ljudskimi množicami ter jih poučili o pomena te borbe. Če bomo to storili, bodo te množice z vso gotovostjo ostvarile silo. ki bo vse premagala in ki bo v bližnjih mesecih dosegla oonovuo volivno zmago in s tem večino v ustavodajni skupščini.«
PRED TRIDESETLETNICO VELIKEGA OKTOBRA
Deklaracija o miru
jev nikakor nima za ultimativne, to se pravi,, pripravljena je razpravljati tudi o vsakovrstnih drugih mirovnih pogojih in vztraja samo pri tem, da jih katera koli vojskujoča se stran predloži kar najhitreje, da so popolnoma jasni in da je pri predložitvi mirovnih pogojev brezpogojno izključena vsakršna dvoumnost in vsakršna tajnost.«
Vrh tega je sovjetska vlada izjavila, da je odpravila vso tajno diplomacijo, in izražala trden namen, da bo vodila pogajanja popolnoma odkrito pred vsem ljudstvom. Sporočila je, da bo nemudno začela v celoti objavljati vse tajne pogodbe, ki jih je hkrati brez pridržkov razveljavila.
Razglas je predlagal, naj se nemudno sklene premirje za tri mesece, in končal s pozivom proletariatu naprednih kapitalističnih dežel — Anglije, Francije in Nemčije:
»Delavci teh dežel bodo razumeli, da so dolžni človeštvo osvoboditi vojnih strahot in posledic... in nam bodo pomagali, da bomo uspešno do kraja uresničili mir, hkrati pa tudi osvobojenje delovnih in izkoriščanih množic iz vsakršne sužnosti in vsakršnega izkoriščanja.«
»Odlok o miru«, ki ga je sprejel II. kongres sovjetov, je imel velik mednaroden pomen.
Gospodarski razvoj Rusije in življenjske koristi njenih narodov so deželi narekovale, da stopi iz nepravične vojne, kajti med imperialistično vojno se je Rusija vedno bolj spreminjala v polkolonijo tujega kapitala, pod buržoazno Začasno vlado pa se je njena kolonialna odvisnost še povečala. Angleški in francoski imperialisti so z dajanjem posojil pripravljali popolno zasuž-njenje dežele. Rusija naj bi plačala izgube tujega imperializma; na račun Rusije je skušala imperialistična Nemčija doseči koncesije na Zahodu. Ruska buržoazija je bila nesposobna, da bi deželo rešila kolonialne usode; omrežena s posojili se je zaradi svojih razrednih, sebičnih koristi vedno bolj spreminjala v podpornico tujega imperializma. Tudi mala buržoazija ni mogla rešiti dežele, kajti njeni voditelji so na vsej črti podpirali velike kapitaliste.
Pa ne samo to, po miru je koprnelo skoraj vse kmečko ljud-
stvo, sicer ne zaradi socializma in tudi do »demokratičnega« miru brez aneksij in köntribucij mu ni bilo toliko, temveč je hotelo mir predvsem zato, da bi se razdelila veleposestniška zemlja.
Samo en razred je mogel rešiti naloge, ki so jih narekovale narodne koristi dežele — proletariat.
Zdavnaj preden je boljševiška partija prišla na oblast, so bolj-ševiki izdelali svoj mirovni program. Že leta 1915 je Lenin dejal: ko bodo boljševiki prevzeli oblast, bodo vsem vojskujočim se deželam ponudili demokratičen mir, ki naj da svobodo vsem odvisnim in zatiranim narodom. Pri vladah, kakršne so bile, ne bi niti Nemčija niti druge vojskujoče se dežele sprejele teh pogojev. Tedaj bi boljševiki docela izvedli vse ukrepe, ki jih je vseboval program partije, preuredili bi vse gospodarstvo dežele, pripravili in izvojevali revolucionarno vojno za zaščito socialistične družbe.
Samo delavski razred pod vodstvom boljševikov je osvobodil deželo iz polkolonialne odvisnosti, jo iztrgal iz nepravične vojne in ustvaril temelje za vojevanje pravične vojne.
Ruski proletariat je postal nosilec narodnih koristi dežele. V sebi je utelesil vsa upanja demokratičnih slojev. Narodno demokratičnih nalog dežele pa ni rešil z mirnim sporazumom z vlado, temveč na edino mogoč, revolucionaren način: tako da je imperialistično vojno spremenil v državljansko vojno. Ruski proletariat je izvršil socialistično revolucijo in mimogrede izpolnil še nerešene naloge buržoazno demokratične revolucije.
»Odlok o miru« je vseboval načela vse zunanje politike sovjetske države: jasno in nedvoumno je izjavljal, da se sovjetska vlada odpoveduje vsakršnim osvajanjem, odločilno je udaril po imperialističnih ciljih vojne, ki jo je pred vsem svetom razkrinkal kot čisto roparsko vojno. Lenin je na kongresu sovjetov v svojem govoru o vprašanju miru dejal:
»Nobena vlada ne bo povedala vsega, kar misli. Ml pa smo proti tajni diplomaciji in bomo nastopali odkrito pred vsem ljudstvom.«
Mirovni progam proletarske države je bil jasen in do kraja določen. Razglašen je bil kot državna poslanica, naslovljena tako na vlade kakor na narode vojskujočih se dežel.
Prvi uspehi tekmovanja v proslavo Oktobrske revolucije
Na vprašanjih volitev in nalog komunalnega gospodarstva
bomo poživili organizacije OF
Iz poglavja »Odloki velike proletarske revolucije« knjige »Velika proletarska revolucija«, ki jo je za 30 letnico Oktobrske revolucije izdala Državna založba Slovenije, priobčujemo odstavek o sprejetju deklaracije o miru.
Po teh sklepih je kongres začel obravnavati deklaracijo o poglavitnih vprašanjih — miru in zemlji. O obeh vprašanjih je poročal Vladimir Iljič Lenin, ki ga dotlej kongres ni videl, ker je bil v Smoljnem docela zaposlen z organizacijo upora. Zdaj pa je stopil na govorniški oder ne samo kot voditelj in učitelj, kakor so ga množice poznale že poprej, temveč tudi kot organizator zmage, ki jo je izvojeval proletariat nad združenimi silami kontrarevolucije.
Predsednik še ni niti utegnil izgovoriti njegovega imena, slavnega po vsem svetu, ko se je že dvorana tresla od izbruha nepopisnega ploskanja, kakor da je po dvorani nenadno završal vihar. Delegati so planili s sedežev. Vse je bilo pokonci. Viharno ploskanje, navdušeno vzklikanje je pozdravljalo voditelja največje revolucije na svetu.
Na stotine oči se je strmeče in ljubeče obračalo h govorniškemu odru, kjer je nad dvorano stal človek nevisoke postave z visokim, odkritim čelom in predirnimi, ostrimi očmi.
Čakal je, da bi se poleglo viharno pozdravljanje. Toda ovacije so utihnile šele na ponovna njegova znamenja, naj nehajo.
S svojim govorom, ki je z vso svojo vsebino nekako poudarjal — »dovolj je bilo besed, čas je, da preidemo k delu« — je postavil mejo med dvema epohama. »Vprašanje miru,« je dejal Lenin, »je žgoče, boleče vprašanje sedanjosti. Mnogo se je govorilo in napisalo o njem in verjetno ste ga tudi vi dovolj obravnavali. Zato mi dovolite, da začnem kai brati deklaracijo, ki naj jo objavi od vas izvoljena vlada.«
To deklaracijo, odlok o miru, je kongres sovjetov sprejel v obliki »Poziva narodom vseh vojskujočih se dežel«; začel se je takole:
»Delavska in kmečka vlada, ki jo je postavila revolucija 24. do 25. oktobra in ki se opira na sovjete delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, predlaga vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj se takoj začno pogajati o pravičnem, demokratičnem miru.«
Razglas se je nadaljeval:
»Pod pravičnim ali demokratičnim mirom ... razume vlada takojšen umik brez aneksij (t. j. brez zasedbe tujih ozemelj, brez nasilne priključitve tujih narodnosti) in .brez köntribucij.«
Poziv je predlagal, naj se mir sklene takoj, in izražal pripravljenost sovjetske vlade, da ukrene v tem smislu vse, kar je treba, »še preden pooblaščene skupščine ljudskih predstavnikov vseh dežel in vseh narodov dokončno določijo vse pogoje miru.«
Hkrati je oklic zatrjeval, da sovjetska vlada
»navedenih mirovnih pogo-
Pred dnevi smo objavljali posamezne obveznosti, ki so jih sprejemale organizacije Osvobodilne fronte, sindikalne podružnice in druge množične organizacije v proslavitev velike Oktobrske socialistične revolucije. — Danes objavljamo nekatere izide tega tekmovanja, ki je zajelo vse naše delovno ljudstvo, ki hoče z novimi delovnimi uspehi zagotoviti naš napredek in s tem tudi trdne temelje za utrditev demokracije in miru v svetu.
Sindikalna podružnica, sekcija n., za obnovo visokih stavb je prekoračila v dveh dneh tekmovanja svoj plan za 35 %.
Tovarna »Lanenka« je svoje obveznosti skoro 100% izvedla. Tovariši iz
te podružnice pa prevzemajo še nadaljnje invidivualne obveznosti. Tako so izven tekmovalnih obveznosti štirje tovariši izvozili 16 m3 drv iz gozda v tovarno v 36 urah.
Tovarna Saturnus presega normo v tekmovanju takole: oddelek za spajkovanje za 10 %, odstotek slabih
izdelkov pa je znižala za polovico. Za tekmovanje za zlato značko se je iz tega oddelka prijavila ena tovarišica. V splošnem presega tovarna normo za 10—15 %. Tovarna je očiščena in okrašena z novimi transparenti. V študij je pritegnjenih 5 novih članov, člani so 100 odstotno vključeni v tekmovanje in oddelki tekmujejo tudi med seboj.
II.	kongres Ljudske fronte Jugoslavije je med drugim poudaril, da je šla organizacijska okrepitev Fronte vzporedno z vedno bolj določenim postavljanjem delovnih načrtov in konkretnih nalog njenih krajevnih organizacij. Ugotovil je tudi, da ponekod število organiziranih članov znatno zaostaja za dejansko 'privrženostjo delovnih množic Fronti in za njihovo dejansko aktivnostjo in udeležbo pri akcijah Fronte. Nadalje je ugotovil, da se je v velikih naporih pri gospodarski in kulturni graditvi države pojavilo zanemarjanje političnega dela med množicami, nekje pa tudi zanemarjanje budnosti proti aktivnosti ljudskih sovražnikov in ostankov reakcije.
Ugotovitve in sklepi II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije bi imeli samo ma-nifestativen značaj, če jih ne bi vpošte-vali, če ne bi naše frontne organizacije ugotovljenih pomanjkljivosti sprejele kot potrebno kritiko in sprejetib sklepov kot obveznost za delo v frontnih organizacijah, če hočemo našo OF in z njo Ljudsko fronto Jugoslavije poživiti in nadalje utrditi.
Poživiti Osvobodilno fronto se pravi razviti v njej široko aktivnost, ker s tem razvijamo in utrjujemo osnovne frontov-ske organizacije. Poživiti OF se pravi pritegniti čim več članov v OF, pritegniti vsakogar, ki sprejema frontni program in hoče sodelovati pri njegovem uresničevanju. Poživiti OF se pravi dalje, da obstoja organizacija OF v vsakem najmanjšem kraju in da v vseh ozirih dejansko ustreza svojim nalogam in svojemu značaju enotne, delovne vseljudske politične organizacije.
Za poživitev Osvobodilne fronte je nadalje potrebno, da vsaka najmanjša organizacija OF postavlja in izvaja svoj lastni delovni načrt, ki ima pred očmi vsestranskost nalog in pri tem ne pozablja na potrebo neprestanega dviganja svojih članov ter vseh delovnih ljudi sploh.
Vprašanje poživitve OF se danes kaže že v predvolivni kampanji. Osvobodilna fronta mora biti mobilizator dobrih pred volivnih sestankov, njeni člani morajo skrbeti, da bodo prišli v ljudske odbore najboljši najbolj delavni in ki bodo delali za ljudske koristi. Poživiti Osvobodilno fronto pomeni izvoliti take aktiviste, take člane Fronte v ljudske odbore, ki bodo znali pravilno voditi delo na vasi, na terenu, v tovarni, ki bodo s svojo inciativo dali vsemu svojemu delu na gospodarskem in političnem področju pečat Fronte in njenega programa. Prav priprava na volitve, predvolivni sestanki, ki naj sprožijo čimveč zdrave kritike dela dosedanjih odborov in dobrih predlogov o delu bodočih odborov, lahko v veliki meri poživijo zanimanje za Osvobodilno fronto in za delo njene organizacije. Priprava na volitve mora biti povezana tudi s širokim vključevanjem v OF, s poživitvijo dela v OF, z večjo delavnostjo v frontnih organizacijah in z večjo mobilizacijo pri izvajanju vseh nalog, ki jih ima danes Fronta: izpolnjevanje in prekoračenje petletnega plana in čim več storiti za dvig okraja, kraja in najmanjšega področja dela frontne organizacije. Znak poživitve OF se kaže v poživitvi političnega dela na terenu, v različnih akcijah, ob raznih popisih, odkupih, zdajle ob pripravah za študij in dobre sestanke, kvalitetne prireditve in čim večjo udeležbo pri njih, ob neštetih vsakdanjih primerih dela na vasi, v šoli, tovarni itd. Poživitev organizacij OF se bo pokazala pri votivni kampanji in pri izboljšanju sestavov novih ljudskih odborov.
Poživljenje organizacij Fronte zahteva, da čim globlje prodirajo v življenje na vasi, v tovarni, v podjetju, uradu, skratka povsod, kamor sega Fronta in koder so njeni člani. Tu gre predvsem za gospodarske naloge. Poživitve organizacij OF si ne moremo misliti brez konkret-nega obravnavanja gospodarskih nalog, br«z konkretnega sodelovanja in zlasti brez vsakodnevne pomoči OF ljudskim odborom. Delo OF na vasi ne more imeti samo politične in kulturno-prosvetne naloge, temveč še posebno gospodarske. Ogromni uspehi obnove pri nas gredo v veliki meri na račun pravilnega pojmovanja in pojasnjevanja gospodarskih nalog, ki so se jih lotile Frontne organizacije. Toda marsikje še danes niso organizacije in odbori OF to, kar bi morali biti, namreč živi viri pobude in pomočnik
pri delu ne samo oblastem in organom, ki se morajo po svoji dolžnosti zanimati za gospodarska vprašanja svojega kraja, svojega delovnega področja in predvsem za izvedbo plana, ampak tudi za najširše množice.
Izvršni odbor OF je nedavno poudaril premalo zanimanje organizacij OF prav za taka gospodarska vprašanja in naloge kot so n. pr. proračuni krajevnih ljudskih odborov, skrb za ustanavljanje gospodarskih podjetij krajevnega, oziroma okrajnega merila itd. Prav tako je opozoril na slabo finančno politiko nekaterih ljudskih odborov. Ce je pravilna gospodarska in finančna politika odraz dobrega sodelovanja vseh organov ljudske oblasti, redno Izpolnjevanje gospodarskih in finančnih nalog pa odraz njihovega dobrega gospodarjenja — ne velja to samo za ljudske odbore kot upravni aparat — ampak velja to še posebej za odbore in organizacije OF, ki morajo kot vseljudska in enotna politična organizacija imeti čim več skrbne kontrole, da se to izpolnjuje in s svojimi pobudami ter s sodelovanjem vse to tudi nenehno podpirati.
Že posamezne drobne gospodarske akcije, ki so usmerjene k neposrednemu vsakdanjemu zboljšanju življenjskih pogojev vseh prebivalcev na tem ali onem terenu, v tem ali onem kraju, bodo množice pričele čutiti kot svojo vsakdanjo podporo, kot svojo neposredno pomoč, in končno vsakdo kot svojo osebno podporo, ki mu jo daje Fronta.
Vsak najmanjši krajevni ali ulični odbor OF naj bi imel zato za določeno dobo svoj delovni načrt, katerega naj postavlja in izvaja v soglasju z vsemi aktivisti in člani Fronte. Hkrati z uresničevanjem tega načrta naj se prenaša med množico politično delo. Ob tem in takem delu bodo zrastle dobre frontne organizacije, dobri odbori in dobri aktivisti. Delovni uspehi bodo širili ugled Fronte in bodo tudi najboljša priprava za politično de!o v Fronti sami.
Kjer bodo aktivisti in člani OF sistematično delali za okrepitev in poživitev
V nedeljo 26. t. m. je bilo v Solkanu v prostorih Fizkuiturnega doma »Jožeta Srebrniča« II. redno zasedanje okrajne ljudske skupščine za Goriško.
Iz poročil, ki so sledila referatu tov. Albina Dujca je razvidno, da so gospodarski plan dosegli 70 %, plan gradnje in obnove pa 76.20l°/o.
S priključitvijo je goriški okraj dobil dodatni kredit v znesku 38,479.000 diin. predvsem za obnovo predelov bivše cone A. V ta namen ustanavljajo 12 obnovitvenih zadrug, ki bodo pričele na svojih področjih z obnovo. Po planu predvidena dela bodo zaključena še letos.
Po poročilu o preskrbi in prehrani prebivalstva je razvidno, da se je s priključitvijo povišalo število prebivalstva okraja od 34.000 na 70.000. V septembru je bila prehrana porazdeljena takoj in pravilno. Sedaj razdeljujejo življenjske potrebščine za oktober. Obroki so zadostni in razdeljevanje poteka v redu.
Poročilom o splošni trgovini, obrti in industriji, o kmečkih gospodarstvih in kulturno-prosvetnem delu je sledila živahna razprava odposlancev, nakar so sprejeli naslednje sklepe.
Do konca leta bodo popolnoma izvedena obnovitvena dela, ki so predvidena v letošnjem planu, in sicer z
goji za uspešno izpolnitev vseh gospodarskih in političnih nalog. In nasprotno, kjer verujejo okrajni odbori v moč papirnih direktiv, kjer so slabo povezani z aktivisti, s člani OF, z nalogami in potrebami terena, kjer ne skrbe za dober in deloven kader, kjer zanemarjajo ljudske potrebe in podcenjujejo pomen političnega dela, tam so napake in neuspehi gotovi, tam Fronta tudi nazaduje. O tem nas je prepričal letošnji odkup žita In krompirja. Težave, pritožbe, nezadovoljstvo in neuspehi so bili tam, kjer ni imela Fronta stika s terenom. Kdo more danes bolje poznati teren kot frontni aktiv? Kjer je ta dober, tam ni nesporazumov in godrnjanj, ker je tam Fronta istovetna z ljudstvom samim.
Poživljati in krepiti Frontne organizacije pomeni torej poglabljati politično zvezo z ljudstvom, to je z delavci, s kmeti, z delovno inteligenco.
Ko govorimo o poživitvi OF, moramo poudariti, da naj frontne organizacije posvetijo še večjo pozornost, kakor je nakazal II. kongres Ljudske fronte, pojasnjevanju osnov našega družbenega reda, našemu gospodarskemu planu in njegovim uspehom, ki smo jih dosegli, našemu zadružništvu itd. Metoda dela pa je v pravilnem izpolnjevanju organizacijske In politične vloge, ki jo imajo naši aktivisti med ljudstvom, da se naučijo združevati gospodarsko dejavnost s političnim delom.
S kritiko obstoječega stanja, z ugotavljanjem napak moramo pričeti s poživitvijo frontnih organizacij. Dosedanji uspehi Osvobodilne fronte so tako ogromni, da se kritike in šibanja napak ne smemo bati. Že prihodnji meseci pa morajo pokazati, koliko so naše organizacije OF sposobne izvajati naloge, ki jih je postavil II. kongres Ljudske fronte. Pota za poživitev organizacij OF so nakazana v sklepih tega kongresa. Aktivisti in člani OF Slovenije pa naj store vse, da bodo te sklepe čimprej uresničili, da bedo organizirali pravo frontovsko ofenzivo za čim večjo poživitev in okrepitev OF hi dela v njenih organizacijah.
uporabo vseh investicij, katerih vrednost bodo s pomočjo množičnega prostovoljnega dela dvignili na štirikratno vrednost. Na Lijak bodo poslali močno delovno enoto, tako da bodo regulacijska dela še letos končana. V bližini Gorice bodo ustanovili novo okrajno mlekarsko podjetje »Mleko-promet«, v Št. Petru pa tržnico za zelenjavo in povrtnino.
Zboljšali bodo okrajno mehanično podjetje in okrajni magacin. Ustanovili bodo okrajno vodovodno podjetje, združili podjetji »Vino« in »Pivo« in obnovili okrajno opekarno ter apnenico.
Ob zaključku so odposlane; poslali maršalu Titu pozdravno resolucijo v obliki obveznosti, v kateri zatrjujejo, da bodo zastavili vse sile pri nadaljevanju nalog za izvedbo petletke in za postavitev temeljev socializma. Z zasedanja so poslal; tudi resolucijo Predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije, v kateri poročajo o dosedanjih naporih in uspehih za dviganje gospodarskga stanja, in poudarjajo, da hočejo z napovedjo tekmovanja vsem okrajem Ljudske republike Slovenije za stoodstotno udeležbo na voliščih čim več doprinesti k okrepitvi ljudske oblasti in da bodo tako zvesti čuvarji ljudske demokracije na zapadnih mejah Jugoslavije.
Rektorat univerze vabi na javno predavanje, ki ga bo imel Pierre George, univerzitetni profesor iz Pariza, danes 29. oktobra t. 1. ob 18. uri v univerzitetni zbornični dvorani pod naslovom:
»SODOBNE TEŽNJE V SOCIALNI GEOGRAFIJI«.
S
Predavatelj se odlikuje po naprednih stremljenjih v svoji stroki in je v posebnih spisih krepko podprl našo pravično stvar v borbi za Primorje. Zato bo pomenilo njegovo predavanje za nas neposreden stik z naprednimi francoskimi znanstvenimi krogi.
Goriški okra) se s požlvlfetifam komunalnega gospodarstva pripravila
za volitve
Franček Bohanec:
Popotni gopiski iz Mcskedonife
če se pelješ z vlakom od Niša proti Skopju, glavnemu mestu federalne ljudske republike Makedonije, se ti zazdi, da se južno od srbskega industrijskega mesteca Leskovca pričenja povsem nov, drugačen svet. Kosovo poije je že podobno prostranim in neobdelanim makedonskim ravninam, ki se začno razprostirati okrog prvega makedonskega mesta ob tej železniška progi — okrog Kumanovega.
Tu se po prostranem Skopskem polju, ki ga na jugu zapira Vodnjanska planina (1067 m), a na severu Skopska Crna gora (1851 m), pasejo številni tropi ovac, koz, svinj, buš, konj in oslov. Iz blatnih potokov molijo topaste glave črnih bivolov, kakršne pač lahko srečaš na Indonezij-sk-h otokih. Le tu in tam kakšna njivica, ki razkriva plodno čmo prst makedonske zemlje, ali obkleščeno drevo, aii pastirska kočica brez sten, pokrita z razpadajočo slamo poživlja enolično melodijo zapuščene in redko naseljene pokrajine. Skromne hišice z ograjen:mi dvorišči pa se izgubljajo v pepelnato sivkastih obronkih visoke Šsr planine.
Na tem koščku evropske zemlje človek civilizacije in modeme tehnike še ni preobrazil zunanjosti zemlje. Tu se človek zaradi zgodovinskih nezgod ni mogel niti toliko razmnožiti, da bi naselil bogate doline lastne domovine. Ruševine starih gradov in mest, kameniti samostani v nepristopnih gorskih skalah, številne že razpadajoče mošeje, pa izredno primitiven način življenja in dela kisžejo, da je Makedonija bila skozi stoletja izpostavljena divjanju najrazličnejših vojnih osvajačev.
Makedonija leži na prav tako od-
prtem križišču svetovnih poti kot Slovenija. Makedonsko ozemlje leži ob solunskem pristanišču, kot se slovensko nacionalno ozemlje razprostira ob Tržaškem zalivu. Ob tako izpostavljeni zemljepisni legi in zaradi neprestanega suženjstva niso mogla slovanska makedonska plemena, ki so se že v 8. in 9. stoletju za stalno naselila ob Egejskem morju, razviti svoje države, nacionalnosti, kulture in lastnega narodnega gospodarstva.
Kljub temu pa beleži zgodovina makedonskega naroda nekaj svetlih primerov lastnega ustvarjanja. Med te začetke sodi država carja Samuela, ki si je izbral za središče Prespansko jezero, a se je nato preselil na Ohridsko jezero. Tu so tudi začetki razvijanja makedonske kulture, ki so jo gojili učenci Cirila in Metoda — sv. Kliment in sv. Naum...
Nato beleži zgodovina makedonskega naroda številne vstaje proti najrazličnejšim okupatorjem: Bizantincem, Turkom, Grkom, Velikobolga-rom in Velikosrbom. Med največje upore proti tujim zavojevalcem pa sodi Hjinđanska vstaja 1903. leta. Vodil jo je narodni heroj GOce Delčev. Njega opeva narodna pesem kot največjega makedonskega heroja. Njegova slika visi v sedanji makedonski republiki ob sliki maršala Tita in Laza Koliševskega, predsednika vlade LR Makedonije.
Goce Delčev je klical Makedonce in tudi druge narodne manjšine v Makedoniji v boj proti turškim agam, begom in spahijem. Središče vstaje je bilo v zgodovinskih središčih makedonskega naroda: v Prilepu, Bitoli, Kruševu, v Pirinskl Makedoniji in drugod. Svoj štab pa je imel Goce
Delčev v Smiljevem. Velikobolgarom, kakor tudi drugim nacionalnim šovinistom, ni nikoli šlo v račun, da na tem koščku zemlje živi makedonski narod. L. 1903. so se Velikobolgarl vrinili v štab Goce Delčeva in izsilili predčasno oboroženo vstajo. Goce Delčev je vedel, da ljudstvo še ni dovolj oboroženo. Potoval je v Pirin planino k vojvodi Jane Sandanskemu, ki je bil prav tako proti pričetku vstaje. Med potjo pa so ga Velikobolgarl izdali Turkom. Turki so Goce Delčeva obkolili v vasi Banica. Vnela se je ostra borba. V tej borbi je padel Goce Delčev z vso svojo četo.
Oborožena vstaja je trajala dva meseca. Turki so požgali okrog 300 makedonskih vasi. Makedonci pa so v gorah oklicali Kruševsko republiko, ki je obstajala le kakih 20 dni.
Od tega leta pa ni nikoli več pre-
nehala dnevna borba makedonskega naroda proti sosednim nacionalnim šovinistom, ki so se borili proti njim bodisi odkrito ali pa prikrito v cerkvenih in drugih organizacijah. Borba se je manifestirala ob vsakršni priložnosti, vendar so se Makedonci šele pred 35 leti osvobodili turškega jarma. Pa tudi od tedaj naprej so o njihovi usodi odločali drugi.
Z narodno osvobodilno borbo pa sl je makedonski narod dokončno priboril nacionalno svobodo v velikem delu Makedonije ln lastno državo v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. Sedaj Makedonci pričenjajo smotrno obdelovati bogato zemljo In Izkoriščati veliko prirodno bogastvo svobodne domovine. Sedaj gradijo v Makedoniji prve večje industrijske zgradbe. Sedaj Makedonci z odločno voljo razvijajo svojo nacionalno kul-
— mm lil' ■...Ilii ..I ta .1.1 a—BgBS—
turo in premagujejo ogromne težave, ki jih povzroča sleherni začetek. Mogočen je deloven polet na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. Makedonci hočejo in tudi bodo nadoknadili to, česar v preteklosti niso mogli izvršiti.
Ostali jugoslovanski narodi, ki so imeli večje možnosti za razvoj lastnega gospodarstva in kulture, nudijo makedonskemu ljudstvu največjo pomoč. Ob potovanju po Makedoniji pa smo spoznali izredno veliko ljubezen makedonskega ljudstva do bratskega slovenskega naroda. Med Makedonijo in Slovenijo so mnoge podobnosti.
Poleg enako izpostavljene zemljepisne lege nas druži borba za združitev vseh bratov v nacionalni republiki. Ko prof. dr. Anton Melik primerja Makedonijo a Slovenijo v članku »O novi Jugoslaviji«, ugotavlja naslednje: »Federalna republika Makedonija obsega vse ozemlje na jug od velikih pogorij Sar planine ter Skopske Crne gore do meja z Bolgarijo, Grčijo in z Albanijo. V tem obsegu meri njena površina 26.494 km2 (med tem ko je merila površina Sloyenije v obsegu starih političnih meja 16.229 km2) in šteje po stanju v letu 1931. 949.938 prebivalcev (medtem ko je štela stara Slovenija 1,144.298 ljudi). Dasi je potemtakem Makedonija znatno večja od stare Slovenije, je imela vendarle nekaj manj prebivalcev, kar pomeni, da je znatno redkeje naseljena.«
Velik del makedonskega naroda pa še živi izven meja sedanje republike. Makedonce navdaja težka skrb za usodo egejskih Makedoncev, ki morajo zapuščati svoje rodne domove in se tri leta po zmagi nad fašizmom boriti proti grškim monarhofašistom. Profesor Melik ugotavlja: »Zelo velik del Makedonije pa pripada Grčiji v dr-žavnopolitičnem smislu, ia sicer od
leta 1912. To je Egejska Makedonija, ki predstavlja primorski del celotne dežele. Zopet se moramo spomniti Slovenije in primerjati njen stari obseg; tudi tu je bil primorski del, ki odpira prehod na morje, v rokah’tujega okupatorja s Trstom kot velikim gospodarskim središčem. Podobno je z Egejsko Makedonijo, kjer predstavlja prav tako Solun veliko primorsko in pomorsko, pa tudi narodno mešano središče.«
Manjši del makedonskega naroda, okroglo 200.000 Makedoncev, živi r Bolgariji. To je vzhodni del Makedonije, tako imenovana Pirinska Makedonija, Id je od 1. 1912. priključena k Bolgariji in obsega v glavnem porečje Strome in Meste. Za pirinske Makedonce ni hojazni, da bi trpeli kakšno zatiranje. V Bolgariji ljudska oblast podpira gospodarske in kulturne interese makedonskega ljudstva. Sedaj se v Pirlnski Makedoniji v šolali že poučuje makedonski jezik.
Makedonija pa zelo spominja na Slovenijo tudi po tem, da je gorata in ima prav tako visoke gore. Ni pa v Makedoniji zelenih gozdov. Tu je tudi kmetijstvo izredno zaostalo. Industrije do danes skoraj da niso poznali. Na ogromnih predelih zamočvirjene zemlje se je razširjala malarija.
V Miakedonijl danes ogromno grade in ustvarjajo. V skupnih naporih za izvedbo petletnega plana pa ni por dobnosti samo med Slovenijo in Mar kedonijo, ampak med vsemi jugoslovanskimi federalnimi republikami. Mjakedonsko ljudstvo danes doprinaša prav tako kot slovensko ogromne napore za izvedbo petletnega plana. Makedonskemu ljudstvu je petletni plan v resnici tista zelena veja, za katero je zagrabil z vsemi silami, da zgradi In ustvari to, česar v preteklosti a| moglo.
t
Z zamenjavo semeoskens urompirja ie treba začet: že seđai
Ce hočemo, da borno pri naa dvignili hektarske donose krompirja, ki je eden naših najvažnejših poljedelskih pridelkov, je nujno treba prekiniti s prakso, da bi v posameznih krajih sadili domač pridelek, temveč je treba seme krompirja menjati. Krompir, katerega seme je bilo zamenjano, je bolj zdrav, manj izrojen ter zaradi teh lastnosti tudi rodo-vitnejši. To so mnogi kmetje že sami izkusili, ter slednje leto zamenjujejo seme. Mnogo pa je še takih kmetov, ki tega ne vedo, nekaj pa tudi takih, ki se držijo starih navad pridelovanja in zaljubljeno gledajo svoj že pred leti izrojeni krompir in sadijo leto za letom isto seme. še prav posebno pa je važna zamenjava semenskega krompirja v tistih naših predelih, kjer se krompir zaradi posebnih klimatskih prilik izrodi, tako zlasti v Beli Krajini, v Prekmurju in v vročih predelih Krasa in Primorske. Tem predelom je zlasti zaradi njihove oddaljenosti od krompirjevih središč treba nuditi še posebno pomoč.
Da se v čim večji meri omogoči pridelovalcem zamenjava semenskega krompirja, je letos semenska služba pri ministrstvu za kmetijstvo organizirala zamenjavo za vse tiste, ki si ne morejo sami pomagati odnosno bi težko prišli do dobrega semenskega blaga. Da se bo ustreglo vsem potrebam po semenskem blagu, 6e bo letos razdeljeval krompir po grupah in kvalitetah:
1.	po strokovni komisiji pregledan krompir (priznan);
2.	od Semenarne spomladi razdeljen pod pogoji, da kmetje vrnejo seme (kontroliran);
3.	iz višjih leg, to je iz dobrih krompirjevih krajev, ki ni sortno čist, pač pa je boljši pridelek, ker je boli zdrav in odporen.
Poudariti je treba, da se ves semenski krompir dodeljuje samo proti zamenjavi in ne za denar. Ker bo 6ortno in kvalitetno krompir različen, tudi pogoji razdeljevanja ne bodo enaki. Kmet, ki bo hotel imeti prvovrstno blago, sortno čisto (pri-
znano) prvega razreda, bo moral vrniti za 10O kg semena — 130 kg navadnega trgovskega krompirja. Za 100 kg sortno čistega (priznanega) drugega razreda 120 kg navadnega krompirja in za 100 kg sortno čistega tretjega razreda 110 kg navadnega trgovskega blaga. To zadnje razmerje velja tudi za ves krompir, ki je bil spomladi od Semenarne' kontrahiran. Krompir, ki je iz višjih predelov in bo sortno čist, bo prevzet kot navadno trgovsko blago od Navoda in se bo zamenjal 100 kg za 100 kg.
Posestniki, ki do danes še niso naročili pri svojih krajevnih odborih semenski krompir v zamenjavo, naj to takoj store. Krajevni odbori so zgoraj navedene pogoje gotovo že prejeli od okrajnih odborov, če niso, naj to takoj zahtevajo. Pridelovalci naj se poslužujejo te ugodne zamenjave, da bodo v prihodnjem letu imeli še boljši pridelek in bodo s tem koristili sebi in skupnosti.
Priznan semenski krompir se bo dodeljeval kmetom proti zamenjavi v najmanjši količini 300 kg. to pa zaradi tega. da bo vsak lahko posadil v naslednjem letu vsaj 15 arov. Vse površine, ki bodo posajene s priznanim semenskim krompirjem, bodo v naslednjem letu zopet pregledane od priznavalne komisije. Le na ta način bomo dosegli naš končni cilj, in ta je, da čimprej, najpozneje pa v petih letih zamenjamo ves semenski krompir. Težke in velike so te naloge, toda če bo dovolj dobre volje in to prav gotovo bo, — bomo dosegli to, kar predvideva in zahteva naš plan, večji hektarski pridelek.
Ves semenski krompir bo razdeljevala Semenarna preko Naproz in Kmečkih magazinov v sporazumu 6 krajevnimi in okrajnimi ljudskimi odbori kmetom, tudi tistim, ki se do-sedaj še niso prijavili za zamenjavo. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi se dogajale napake, ki so bile pri jesenski razdelitvi žit. ko mnogi posestniki, ki niso naročili prej semena, tudi pozneje niso dobili. Moramo pa poudariti, da se bo semenski krompir razdeljeval samo jeseni, zato naj si vsakdo preskrbi seme že se-
daj. — Sedaj pa še nekaj pojasnil In nasvetov kmetom, ki bodo oddajali semenski krompir.
Odkup vsega semenskega krompirja, priznanega in kontrahiranega, bo izvršila Semenarna po pooblaščenih Naprozah in Kmečkih magazinih. Ni treba še posebno poudarjati, naj kmetje oddajo krompir, ki ga imajo, posebej na kupu In je bil pregledan od priznavclrie komisije odnosno od Semenarne. Naj ga pri oddaji ne mešajo z ostalim. Paziti tudi morate, da se ne bo krompir zamešal pri prevzemu v zbiralnici. KrompiT mora biti po sortah in razredih ločen, ker se bo kot tak pod različnimi pogoji zamenjaval. Vsakdo se pa mora zavedati, da tudi njemu ne bi bilo ljubo, če bi prejel slabše semensko blago, kot bi ga morda sam oddal kot merkantilno.
Tudi pri oddaji merkantilnega krompirja, ki bo šel za seme, je treba paziti, da se bo oddajal samo krompir dobre kvalitete. Nagnit, nasekan in predroben krompir se ne bo sprejemal.
Kakšne pa so odkupne cene semenskega krompirja? Dvojne cene imamo, in sicer: ceno obvezne oddaje in cene svobodnih viškov. Po kvaliteti, to je po razredih imamo sledeče cene:
Obvezna oddaja:	Svobod, viški:
I.	razr. 3.90	din	I.	razr. 7.35	din
II. razr. 3.60	din	II.	razr.	6.90	din
III.	razr. 3.25	din	III.	razr. 6.—	din
kontrah. 3.25 din kontrah. 6.— din Vse te cene veljajo Iranko zbirališče.
Vse pridelovalce, posebno še one iz krajev, ki so blizu našim znanim krompirjevim centrom, je treba opozoriti, naj sami zamenjujejo krompir, in to posamič in skupno, kot 60 to storili kmetje v okraju Škofja Loka, Kranj, Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica, Grosuplje itd. Nabavo semenskega krompirja iz višjih leg naj no naprozah organizirajo za zamenjavo ali za denar, ker je v prosti nrodaji in ga lahko prevažajo iz kraja v kraj z izjemo po krompirjevcu (koloradskem hrošču) okuženih krajev.
Kako poteka setev v radgonskem okraju
Gornja Radgona, 25. oktobra Setveni načrt gornjeradgoaskega okraja predvideva po katastrskem popisu 10.969 ha posejane površine, po prijavah o zemljiškem popisu pa znaša ta površina 8.353 ha. Razlika je nastala:
Zaradi opučanja zemlje in zaradi nepravilnega prijavljanja, kar so zakrivili nekateri kmetje samovoljno, drugi pa zaradi nevednosti.
Do sedaj je posejane površine od popisa zemljišč 80 •/». Nekateri KLO, kakor Rihtarovcl Hrastje. Mota, Šra-tovci in Mele so setveni plan že dosegli. Razrez je bil po prijavah pra. vilno razdeljen, vendar so se tudi vrinile napake, kj so se že deloma in se še bedo popravile.
Delovnih sil ni primanjkovalo, prav tako ne vprežne živine. Da je bil dosežen že tolik % posejane površine sta mnogo pripomogli traklorski postaji v Radencih i v' Apačah, ki sta koatrahirah nad 460 ha, kar znaša nad 10 °/o od skupne površine. Ostalo so zorali z vprežno živino, ki jo je dovolj. Zaradi velike suše so morali grude tolči. Narava sama jih je prisilila, da so z valjarji zvalili zemljo, kar je obdržalo vlago, kolikor Je je sploh bilo. Obenem' se jo tudi seme pritisnilo globlje v zemljo.
Samo ob sebi je umevno, da je setev onim. ki so sejali s strojem boljše vzkaiiia. Na splošnem pa je vzkalilo zelo slabo žito, sejano z roko, ker se žito ni dovolj razraslo. Take njive so bolj rjave kot zelene.
Pri naših kmetih se še premalo goji medsebojna pomoč. Tukaj imamo tudi 7 »Kmeioz« in S »Vjnoze«. ki pa tudi niso mogle pokazati potrebnega eode-
Letos v septembru smo dobili v Jugoslaviji prvi dve pionirski železnici. V začetku septembra ja bila izročena prometu pionirska železnica v Maksimiru v Zagrebu, tri tedne pozneje pa beograjska pionirska železnica na Košutnjaku. Obe železnici so zgradili mladinci in mladinke za svoje mlajše tovariše, pri delu pa so jim pomagali sami pionirji.
Seveda tudi Ljubljana ne bo zaostajala za Zagrebom in Beogradom. Tudi naši pionirji bodo dobili svojo železnico. Vprašanje gradnje take železnice je zadnje dni dobilo konkretno obliko.
Preteklo sredo so se pri glavnem odboru Ljudske mladine Slovenije zbrali predstavniki raznih ministrstev in ustanov k posvetovanju v zvezi z gradnjo pionirske železnice. Sprejet je bil predlog, da se zgradi pionirska železnica iz tivolskega parka preko Vrhovcev in Kozarlj proti Podutiku. Sestavljen je bil odbor, ki bo vodij gradnjo te železnice.
Najboljše delavke v zagrebški tekstilni tovarni »Ivančici« so nedavno po izkušnjah v Sovjetski zvezi pričele uvajat» delo na 8 do 10 statvah, medtem ko so prej delale na 4 do 6 strojih. V zadnjem času so se v novem delu tako izpopolnile, da so nekatere od njih prešle tudi na delo z 10 do 15 stroji. Pri tem načinu dela opravljajo delavke-tkalke le strokovno delo na stroju, ostalo delo pa izvrše delavke-pomočnice. Novi način dela je v zagrebški tovarni omogočil uvedbo tretje izmene in poveča-
lovanja, to pa zaradi tega, ker jim primanjkuje delovnih moči ter so z delom preobremenjeni.
V zadrugah je jesenska setev v splošnem v redu napredovala, je pa ponekod zakasnila vsled nepravočasne pomoči »Ustroja«. Pogodbe, ki so bile sklenjene zh oranje, so že pretekle, a zemlja za ozimino še ni popolnoma obdelana. Omeniti je treba, da so zadružni in državni sektor ter okrajni aktivisti na masovnih sestankih in posamezno pomagali kmetom s strokovnimi nasveti.
Semena je bilo dovolj, vendar se nekateri kmetje niso pravočasno pobrigali in naročili nanj, zato so bila potrebna naknadna naročila. S seme. nom so bili kmetje v splošnem zadovoljni, le kakih lOOOkg je bilo bolj slabega in drobnega. Seme so dobili že očiščeno in razkuženo, s čimer so bile eventuelne špekulacije, da bi se seme uporabilo v druge namene, onemogočene. Opažati je tudi, da kažejo kmetje premalo zanimanja za umetna gnojila; le pri ajdi. sladkorni pesi in krompirju so se ga poslužili, medtem ko pa pri žitu ne. Kljub propagandi 90 pri žitih uporabljali le hlevski gnoj za gnojenje in bo treba v tem pogledu še pouka jn prepričevanja. Od 52 KLO je poročalo redno in pravočasno 75°/o, ena četrtina pa je v zaostanku. Trije KLO, kakor Čagona, Police in Sovjak pa doslej sploh še niso dali nobenega poročila.
Plan bo dosežen do 1. novembra, četudi ne bo dežja med tem časom. Čeprav v teh predelih že, lahko rečemo, cele mesece ni bilo dežja, še vendar s tem ni rečeno, da bo zato letina slabša od lanske.	Ika
Ljubljanska pionirska železnica bo na vsej dolžini proge imela dve ali tri postaje. Imela bo svoje predore in mostove, kakor prava železnica. Na Viču bodo postavili kurilnico za tri stroje. Tudi na ljubljanski pionirski žeieznici bodo pionirji sami opravljali službo kot blagajniki, prometniki, sprevodniki itd. Tako se bodo seznanili z osnovnimi načeli prometne varnosti, spoznali bodo, kako se vzdržujejo vozna sredstva, kako se upravlja promet in mnogo drugega. Marsikateri mladi pionir bo vzljubil to železnico in se bo pozneje odločil za poklic pri železnici. Tetko se bo že od mladih nog tesno povezal z železniško stroko. Pionirjem, ki bodo opravljali službo na pionirski progi t>o železniška uprava dala posebne uniforme, tako da bodo lahko službo opravljali kakor pravi železničarji, že prihodnje leto se bodo mladi pionirji lahko vozili po novi železnici na oddih do Podutika, do tistih krajev, kjer so bile med vojno številne partizanske borbe.
oje proizvodnje za 60 odst. v primeri s proizvodnjo v prejšnjem mesecu. Zavedne delavke zagrebške tovarne so s tem dosegle ogromen uspeh, ki je tem pomembnejši, ker bo obenem omogočil hitrejšo vzgojo novih strokovnih delavk.
Tkalke v tovarni »Ivančica« so pravilno razumele prednosti novega načina dela in nove možnosti racionalnega izkoriščanja strojev. Pri tem sta prednjačili udarnici Bariča Božale in Evica Domes, ki sta pričeli najprej delati vsaka z eno pomočnico na
10	strojih. Km-‘u pa sta spoznali, da obe pomočnici nista polno zaposleni. Po dveh Ineh sta začeli delati skupaj z eno samo pomočnico, po nadaljnih dveh dneh pa vsaka s 13 stroji, ne da bi zaradi tega nazadovala povprečna proizvodnja vsakega stroja.
Tudi ostale delavke so postopno prešle na delo z večjim številom strojev in delajo sedaj na 6 širokih ali 8 do 10 ozkih statvah. Sprva je šlo pri nekaterih neizurjenih delavkah še bolj počasi in so stroji pogosto obstali ozirom.. je bilo več napak, toda tudi te delavke so kmalu obvladale novi način neia in so tudi pomanjkljivosti docela odpadle. Po zgledu delavk v »Ivančici« so novi način dela kmalu uvedle tudi delavke v tovarni »Pobjeda* in v Tovarni za bombažno industrijo v Zagrebu.
Novi način dela pomeni velik preokret v naši tekstilni industriji Za tekstilno stroko ima enak pomen kakor Turčičev sistem zidanja v gradbeni stroki Pri dosedanjem načinu dela so delavke opravljale le 60 odst strokovnega in 40 odst. nestrokovnega dela. Po novem načinu pa opravlja tkalka le čisto strokovno delo, vse ostalo delo pa opravi pomočnica. 8 tem je dos no boljše izkorišče-nje strokovne delovne sile, kar omogoča, da se sproščena strokovna delovna sila uporabi na drugih delovnih mestih. Taka delitev dela omogoča vrhu tega boljšo specializacijo strokovnih delavk, boljše izkoriščanje strojev in hitrejše izvežbanje novih strokovnih delavk. Dela tkalke zaradi tega m bolj utrudljivo kakor po prejšnjem sistemu, ker opravlja nestrokovna dela pomožna delavka. Zaslužek tkalke je večji, izdelek pa boljši, ker se tkalka, ki je oproščena nestrokovnega dela, lahko bolj intenzivno posveti nadziranju strojev. Seveda pa zahteva ta sistem, da se na vseh strojih izdeluje ista vrsta tkanine ia da se proizvodni program preveč ne menja.
Za novi način dela so se kmalu pričele zanimati delavke tudi iz drugih ljudskih republik, zlasti iz Srbije in Slovenije. Prejšnji teden se je mudila v Zagrebu skupina delavk iz mariborske tkalnice bombažnih tkanin pod vodstvom poslovodje tkalnice tekstilnega mojstra Hinka Setorja in tajnika sindikalne podružnice. V tej skupini so bile najboljše tkalke mariborske tkalnice: Melita Sega, Jožica Muršič, Terezija Koren, Nada Gorjanc in Marija Bizjak, ki vse presegajo normo.
Zagrebške tovarišice v tovarni »IvanSei« so slovenskim tkalkam rade volje pojasnile vsako podrobnost in jih opozarjaL na posebnosti novega načina dela, ki bo kmalu tudi slovenskim tkalnicam omogočil znatno prekoračiti proizvodni plan, kajti tudi slovenske tkalke so si osvojile parolo: »Presegati proizvodni plan — to :e naš sistem dela!«
Popis zalog vseh vrst moke
Ministrstvo za trgovino ln preskrbo LRS odreja popis vseh zalog vseh vrst moke pri vseh maloprodajajcih državnega, zadružnega ln privatnega sektorja po stanja 31. oktobra zvečer.
Maloprodajalct naj sami prevzamejo podrobna navodila pri pristojnih okrajnih ljudskih odborih oziroma mestnih LO.
Vsi maloprodaja] ci na] predlože popis zalog pristojnemu OLO oz. MIX) najkasneje dne 3. nov. 1947.
(Iz pisarne Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS)
7ydl Ljubljana ho d$Mla pid&šrsko železnico.
Nov način dela na i In lo statvah v bombažnih tkalnicah
Važni sklepi Zveze grafičnih delavcev o higijenskih predpisih, normah in dviganju kadrov
V	beograjskem Grafičnem domu se je v nedeljo začelo drugo zasedanje razširjenega plenuma centralne uprave Zveze delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije. Glavni referat je imel tajnik centralne uprave Bogoljub Jovanovič, ki je poudaril, da imajo delavci grafične industrije po petletnem planu pomembno nalogo, pravočasno izdelati številne učne knjige poleg drugih knjig, časopisov i.n periodičnih publikacij. Njihovo delo je posebno važno za dvig kulturne ravni delavskih množic. Če hoče grafična stroka izpolniti to nalogo, tedaj si mora vsako podjetje postaviti delovni načrt na podlagi zmogljivosti svojih strojev v okviru razpoložljivega delovnega časa. Le na tej osnovi bodo delovni kolektivi grafičnih podjetij lahko prevzeli delovne obveznost» in izpolnili svoje naloge, li jih postavlja petletni plan.
Grafična industrija ima po planu skupno nalogo, zato jo mora izpolnjevati kot celota tako, da bodo v vsakem podjetju izkoriščeni vsi stroji. Tudi delovni kolektivi morajo imeti jasen pregled o izpolnitvi obveznosti. Uvesti je treba enotnost vseh obrazcev, da bo mogoča resnična oianska in množična proizvodnja in da bodo izpolnjeni pogoji za prehod na normirano in akordno delo. Pravilno je treba izkoristiti delovn; čas zlasti tistih podjetij, ki imajo sorazmerno velik odstotek neproduktivnih delovnih ur. Referent je naglasil važnost pravilnega uvajanja norm in evidence. Delavcu se mora izplačati vse ono, kar je napravil preko norme. Z uvedbo norm je tesno povezana potreba eDOtne evidence, ki je bila doslej nepopolna in v posameznih krajih različna, tako da ni bila mogoča točna primerjava. Ko bodo povsod uvedene norme :n bo urejena točna evidenca, bo mogoče uvesti akordno delo, ki bo zagotovijo najbolj pravično nagrajevanje delavcev.
V	nadaljnjih svojih izvajanjih se je referent dotaknil preskrbe grafičnih delavcev. Šele v zadnjem času so nekatera podjetja uvedla službo delavske preskrbe. Na tem področju sindikalne organizacije niso pokazale
zadosti odločnosti in pobude, prav tako v tekmovanju, v vodstvu evidence in pri ocenjevanju najboljših delavcev. Da se te pomanjkljivosti odstranijo, morajo sindikalne podružnice doseči večjo samostojnost in operativnost pri svojem delu. Nekatere sindikalne podružnice so pokazale tudi nediscipliniran in neodgovoren odnos do krajevnih odborov in krajevnih sindikalnih svetov. Nediscipliniranost se kaže zlasti tudi pri nepravočasnem pobiranju članarine. Končno tudi kulturno prosvetno delo ni pokazalo pričakovanih rezultatov. V kulturno prosvetno delo je treba vključiti čirn večje število članov.
DVIGANJE STROKOVNEGA KADRA
Posebno važno mesto pripada vprašanju delavske zaščite in vzgoje novih kadrov. Grafična stroka je nevarna za zdravje. Zato je bil predpisan poseben pravilnik o higijenskih in tehnično zaščitnih ukrepih v grafičnih podjetjih. Sindikalne podružnice niso pokazale dovolj vztrajnosti pri izvajanju tega pravilnika. V mnogih podjetjih ni bilo nič storjeno, da bi se izvršili predpi'6; pravilnika. Sindikalne podružnice in delavski inšpektorji morajo točno proučiti ta pravilnik in s pomočjo višjih sindikalnih forumov in vsega člans+ra izposlovati, da se bodo izvajali njegovi predpisi v korist vsega grafičnega delavstva.
Prav zaradi težkih delovnih pogojev v grafični stroki je določeno, da se v to stroko sprejemajo učenci samo v starosti nad 16 let. Dotok učencev v to stroko je še majhen, kar velja zlasti za Srbijo, kjer je vsega samo 200 učencev, medtem ko je v vsej državi 600 učencev grafične stroke. Glede na veliko število starih delavcev, k: bodo kmalu zapustili delo in odšli v pokoj, grafična stroka v bližnji bodočnosti ne bo imela dovolj delovne sile. Zato je treba čimbolj popularizirati to stroko pri naši mladini, zlasti tudi pri ženski mladini, ki je sedaj zaposlena po večini le pri pomožnih kvalificiranih delih. Velik pomen za vzgojo novih kadrov imajo grafične šole, ki morajo nuditi učencem čim več teoretičnega in stro-
kovnega znanja. Da bodo grafično šole čimbolj ustrezale postavi jem nalogi, morajo imeti samostojne^ šo,sie delavnice, kjer se bodo učenci lahKO učili pod stalnim nadzorstvom strokovnih učiteljev. Z otvoritvijo internatov j» se mora dati tudi učencem v krajih, kjer ni grafičnih šol možnost, da se usposobijo v tej stroki. Grafične šole z internati in šolskim: delavnicami bod ■ zagotovile pravilno usposabljanje učencev, obenem pa bodo propagandno sredstvo, da se pritegne čim več mladine v grafično stroko.
Proizvodnja grafične industrije se dnevno veča. Delovni polet je zajel že številna podjetja. Zato je treba čimprej odstraniti V6e pomankljivosti in ustvariti pogoje za izpolnitev nalog, ki jih je petletni plan postavil pred delavstvo grafične industrije.
Sklepi centralne uprave
Po obširni razpravi na podlagi referata je centralna uprava Zveze delavcev in nameščencev grafične stroke v ponedeljek sprejela važne sklepe. Predvsem je v sklepih poudarjeno, da morajo sindikalne organizacije posvetiti največjo pozornost razvoju tekmovanja in njegovi pravilni organizaciji. Razviti morajo obsežno agitacijo v vrstah ljudske mladine, da se popularizira grafična stroka med našo mladino. Sindikalne organizacije naj predlagajo grafičnim direkcijam potrebne ukrepe, da se do 31. _ decembra t. L izdela enoten pravilnik o načinu obračunavanja in izplačevanja dela po normah. Sindikalne organizacije morajo prav tako poskrbeti, da se izdelajo nove norme, ki bodo do skraj e možn-jsti odstranile obstoječe velike razlike in nerealnosti pri normah. Do 1. decembra morajo sindikalne organizacije proučili vzroke, zakaj se povsod ne izvaja pravilnik o higienskih in tehnično-zaščitnih ukrepih v grafičnih podjetjih. O tem morajo predložiti poročilo centralni upravi do 15. decembra 1 L Plenum nalaga nadalje sindikalnim organizacijam dolžnost, da posvetijo večjo pažnjo kulturno prosvetnemu delu in da izkoristijo vse možnosti za tako dela
OD GORICE FO KRASU OB ŽELEZNICI
Ob železnici pravimo pač, ker bo treba vendarle počakat» še nekaj dni, da nas bo Gorenjec potegnil mimo Bohinjske Bistrice in Gorice po vsem našem Krasu tja do Repentabora, pičle 4 km od Opčin, na prag Trsta.
Kdor se danes vozi po tej poti, se niti ne zaveda, da traja samo štiri ali pet ur, pa se megla ljubljanskega jutra spremeni v sonce goriške pokrajine. In tedaj je tudi že pozabil, da je ob na pol celem oknu goren jski zrak še bolj svež kakor ga cenijo sicer.
V Bohinju je bila nekoč meja, tista, ki smo jo bridko občutili kakor povsod drugod, toda bolj poredkoma hodili preko nje. Danes o tem ni prav nobenih sledov več. Kako hitro se pozabi, kar ni nikoli imelo pravice obstojal
Zdaj se spuščamo v Baško grapo, oni divji gorski svet, ki je s slavo ovenčal našo partizansko vojsko. Pokrajina je tiha, resnobna in Ie živahno žuborenje Bače nas spremlja vso pot. Danes ustvarjajo tamkaj prvi slovenski umetniški film o junaških podvigih naših najboljših borcev.
Pot do Gorice mineva hitro. Potnik se še nagledati ne more vsega; zdaj predor, zdaj most in spet predor in spet most, vmes pa slike iz večno lepega filma o naši Soči, vklenjeni zdaj v moderno tehnično napravo, pa spet takšni, kakršno je opeval naš veliki poet.
Svet se zmerom bolj odpira in že nas na levi pozdravlja Sveta Gora. Še malo in ustavimo se na goriškem kolodvoru. Mesec' dni je minilo, odkar smo ga obiskali, kakršnega so nam pustili zavezniki Toda zdaj je tam vse drugače — vse razen one meje, ki bije v oči, ki vzbuja gnev in žalost obenem. Toda tudi to bo še drugače!
Gorica je vsak dan bolj naša. Tudi na kolodvoru se to že pozna. Nov krov nad _ peronom, nova vnanjost, novi napisi, novi uradi in tudi novi ljudje, vse se že obnavlja v našem tempu. Kogar srečaš, kogar vprašaš, vsak hiti, ker dela na novo. Tako je po kolodvoru, kjer odstranjujejo navlako, tako je v kurilnici, kjer si naglo urejajo svoj lični dom, tako je v vozovni delavnici, kjer so že popravili prve vagone. In povsod so zastavili tako, da jih je veselje gledati, kaj šele poslušati.
Glavno breme teh prvih dni in tednov nosi v Gorici sekcija za vzdrževanje proge, ki je semkaj prišla z Jesenic. Njeni ljudje obnavljajo kot prvi, oni gradijo, oni ustvarjajo vse drobne pogoje za obrat in življenje na železnici. Nalog je za prvi čas na grmade, toda volja in elan zmagujeta
tudi tukaj. Tovariš šef pozna samo eno: vzdržimo še malo, pa smo prebredli najtežje. Proga do Repentabora mora steči o pravem času.
In to je onih 30 km prog v Slov. Primorju, ki smo jih prevzeli iz bivše cone A kakor gmajno. Ne samo, da je bil porušen največji objekt na njej, rihemberšk» viađukt, tudi povsod drugod so ji strašni dnevi okupacije zasekali hude in še nezaceljene rane. Minilo je dober mesec dni od priključitve in kako vse drugače je že zdaj ob njej.
V Prvačim se odcepimo od ajdovske smeri na desno in krenemo navkreber. Dvojni most čez Vipavo je že vozen po tržaškem tiru; tega bomo uredili dokončno, drugo mostno konstrukcijo, ki je še v vodi, pa porabili drugod. Vasi pod rihemberško postajo so hudo zadete in tudi kolodvoru ni prizaneslo. Vsa poslopja so domala uničena in tu bo treba postaviti vse na novo. Za prvo silo bodo prirejeni vsaj trije prostori za službujoče ljudi in potujoči svet.
Kmalu izza uvozne kretnice stojimo pred 90 m dolgim viaduktom pod Velikim hribom. Dela na srednjem stebru, ki je bil do tal porušen, so skoraj že zaključena. V gradbeni pisarni podjetja »Primorja« nam povedo nekaj zanimivosti Dela so se začela 23. septembra in od tedaj so delavci v 28 dnevih opravili na njem 1693 delovnih ur. Da je šlo hitreje, so delali v dveh izmenah po 9 ur, in sicer ponoči ob karbidni razsvetljavi Glavno delo so opravili zidarji in tesarji. Zgraditi je bilo treba 70 kub. m temeljev. 270 kub. m betonskega stebra, obloženega s kamenjem in 40 kub. m betonskega nastavka za položitev provizorija. Za to gradnjo so porabil: 260 kub. m gramoza in 130 kub. m kamenja, razen tega pa še 45 ton cementa, ki ga je odličnega dobavila cementarna v Anhovem. Gramoz je prihajal iz Kranja. Po otvoritvi proge se bodo dela še nadaljevala do končne zgraditve viadukta v stari obliki. Vodstvo gradilišča je izredno pohvalilo domače delavstvo, med katerim so se poleg mladine zelo izkazali tudi stari in prav stari obrtniki, ki res niso varčevali ne časa ne moči, samo da bi bil most čim prej narejen.
Od Rihemberka se proga še stalno dviga z 22°/oo vzponom. Zdaj je že povsod opleta in urejena ter na vseh poškodovanih mestih zakrpana, toda brez žicovodov in varnostnih naprav. Prav tukaj je bilo treba posamezne dele položiti čisto na novo. Trasa poteka ves čas visoko ob strmem bregu in sonce je zmerom za njim- Delavc»'
in delavke se ogrevajo pri ognjih, veselo odzdravljajo in spet hite daije.
Na drugem mestu, že bliže Siaul-jela. jih najdemo na traktu sredi popoldanskega sonca. Pestra skupina mladih fantov in deklet m na tihem popeva. Ne daleč od ondod je nad progo slikovit mostič za glavno cesto, eden redkih, ki so na njem bivši gospodarji pustili tudi svoj podpis: Erected under the auspices of Allied Military Gouvernement... Koliko pa je še spominov in boli, ki na njih >ii nobenega podp:sa. Toda prav na tem kraju smo srečali tudi na delu 78 letnega desetarja Alojzija Lalisjaka: 16 let je že užival pokojnino, zdaj na je povedel mlado skupino na prozi še enkrat v borbo, da bo stekla. Tako bomo najbolje izbrisali vso podpisano in nepodpisano sramoto tistih dni, tako je dejal.
Na postajah v Štanijelu in Dutovljah je slika skoraj enaka. Gol» zidovi štrle v nebo, streh in stropov ni n notranja oprema je uničena; tiri pa so že kakor zlikani in samo še čakajo na prvi vlak. Zidarji »n tesarji postavljajo zasilne strehe, da bodo pod njimi prebili to prvo zimo. V Repen-taboru je lično postajno poslopje ostalo pod staro streho, le znotraj so zadivjali slovo jemajoči nad slehernim drobcem, ki ni bil iz kamna. Se 30 m dalje gremo lahko od uvozne kretnice in prišli smo na mejo. spet eno izmed tistih, kakršne rišejo francoske linije po naših tleh. Pol Repentabora je v STO, pol pa na naši strani in zakaj potem ne bi šla meje tudi prav čez polovico tirnice na progi Dve črtici s kredo na njej sta nemi znanilki te razmejitvene ironije.
Bitka za obnovo na tej progi je že dobljena. Razen tehničnega osebja, ki je tja prišlo z raznih strani ljubljanskega omrežja in je že rutinirano pri tem delu, jo je pomagalo do-bojevati naše dobro primorsko ljudstvo, ki je v teh dnevih zastavilo vse sile, da bi bila ta zemlja čim prej zvezana z ostalo Jugoslavijo. Tu ni starih, tu ni mladih, tu sploh ni problemov, ki pa vendarle so. tu ni ne nerganja in ugibanja, tod zveni od povsod en sam klic: z delom k Titovi Jugoslaviji in v njej v svetlejšo bodočnost. Tako se je ta proga v tem kratkem času že tudi spremenila v eno izmed velikih gradilišč, ki jih je v naši državi na tisoče in tisoče, in pridružila velikemu ustvarjalnemu poletu za ostvaritev nalog našega prvega petletnega plana
Izvršilnim ljudskim odbsrsm
Pošiljajte natančna dnevna poročila o poteku zamenjave se-mena ▼ vašem okraju. Nekateri izvršilni ljudski odbori kljub vnovičnim pozivom niso ugotovili pri naprozah dejanskega stanja zalog semenskega blaga. Tndi niso v svojih poročilih opravičili količine vsega poslanega semenskega žita. V tem pogledu so najslabši: Celje-okoliea. Ptuj. Ajdovščina, Tl. Bistrica, Postojna.
Uvedite takoj in z vso odgovornostjo popis in natančno evidenco zalog semena po naprozah S tem boste mnogo doprinesli k pravilni razdelitvi semenskega žita in uspešni Izvedbi jesenskega setvenega piana.
Položaj nose Češkoslovaške republike je trdnejši
kot kdaj koli prej
Dnevno povelje ministra za narodno obrambo generala Svobode ob 29. obletnici
češkoslovaške republike
Praga, 28. okt (CTK). Ob 29. ob.
letnici ustanovitve Češkoslovaške republike sta izdala minister za narodno obrambo generali Ludvik Svoboda in načelnik generalnega štaba češkoslovaške vojske general Bohumil Boček, naslednje dnevno povelje:
«Mednarodni položaj naše republike je trdnejši kot kdaj koli prej. Sedaj opiramo svojo varnost na zvezo in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in drugimi slovaškim; državami. Imamo taka poroštva za našo svobodo, kakršnih nismo imeli nikdar prej. Republika je zaradi svoje notranje ureditve tudi močnejša In čvrstejša. Ljudska demokratična struktura dražbe. nove oblike odnosov med Čehi in Slovaki, preselitev Nemcev, nacionalizacija — vsi t| ukrepi so ustvarili nove pogoje razvoja. Vse te revolucionarne izpremembe, ki so bile ustvarjene po osvoboditvi, so okrepile obrambno sposobnost češkoslovaškega
naroda. Naša dolžnost je, da izgradimo češkoslovaško vojsko kot narodno vojsko, ki bo boljša in močnejša kot prej.<
Minister za informacije Vaclav Ko-pecky se je v svojem govoru v obmejnem mestu Podmokli dotaknil načrtov imperialistov v zvezi z Nemčijo in je med drugim izjavil:
»Vsak poskus vrnitve Nemcev v Češkoslovaško bi zadel ne samo na jeklen odpor narodov Češkoslovaške, marreč tudi na močno Sovjetsko zvezo. s katero je Češkoslovaška za vselej povezana. Nitj obljube iz tujine niti domača reakcija ne morejo razrahljati naše zveze s Sovjetsko zvezo in ostalimi slovanskimi narodi. Nasproti fronti imperializma in nove vojne, stoji fronta svobode, demokracije in svetovnega miru. V tej fronti smo tudi mi. Zato je Komunistična partija Češkoslovaške poslala svoje predstavnike na konferenco 9. Komunističnih partij v Poljsko. Udeleženci konference so se zavedali nevarnosti, ki grozi zaradi nastajanja nemškega kapitalizma. Zato se je Češkoslovaška
priključila tistim, ki so 'proti novemu Monakovu.«
češki in slovaški partizani za odstranitev kolaboracionistov iz javnega življenja
Praga. 27. okt. (Tanjug). Na zasedanju v Bratislavi je predsedstvo Zveze slovaških partizanov proučevalo vprašanje spremembe agrarne reforme in ugotovilo, da se izvaja počasi. Predsedstvo je sklenilo, da bo predlagalo ustanovitev agrarnih komisij. v katerih bodo zastopane osebe, ki morajo dobiti zemljo na podlagi agrarne reforme. Naloga komisij bi bila, da iz odbora za izvedbo agrarne reforme odstranijo vse. ki ovirajo delo odbora, kakor tudi osebe, ki nimajo pravice na dodeljevanje zemlje.
Isiega dne je zasedal koordinacijski odbor Zveze slovaških in čeških partizanov. Obe organizaciji sta sprejeli sklep, da bosta nadaljevali brezobzirno borbo za odstranitev kolaboracionistov iz javnega življenja, in da bosta imeli vsak mesec skupne sestanke.
Mlkolafczyk le Imel pomagače pri bega
Varšava, 28. okt. (Tanjug) Ves poljski tisk prinaša komentarje o Mt-kolajczykovem begu v tujino. »Rzecz Pospol. a« piše, da je Mikolajczyk zapustil misijo, ki so mu jo zaupali tuji ukazovala. Mikolajczyk je prišel kot zaupna oseba tujih sil v Poljsko po osvoboditvi, ko je dežela delala prve korake na poti k obnovi in izgraditvi. Prav v času. ko so bile potrebne vse sile za obnovo, se je Mi -kola fezyk vrinil v Poljsko po nalogu tujih sovražnikov Poljske, da bi zbral okrog sebe in mobiliziral za borbo proti novi Poljski vse škodljivce in sovražnike demokracije in da bi iz njih ustvaril oporo za tuje sovražnike. Mikolajczyk je prišel v državo po navodilih najbolj napadalnih ail mednarodnih finančnikov, ki so nameravali napraviti iz Poljske drugo Grčijo. Ker pc'jski narod ni dovoli! delovati onem, ki služijo tujim sovražnim interesom, je Mikolajczyk izgubil vpliv celo v svoji st.anki. Ob
takšnih okolišSaah so Mikolajczyka odpoklicali njegovi ukazovala.
Načelnik oddelka za tisk pri zunanjem ministrstvu Viktor Grosz je na današnji tiskovni konferenci -i go var ja 1 na vprašanja novinarje' zvezi i begom. Na vprašanje, ali stoja sum, da je kdo Mikolajczyku pomaga! pri begu, je Grosz odgovoril, da vse okciiščine govore za to. da mu je moral kdo pomagati, sicer bi tako velika skupina ne mogla pobegniti iz države. Oblastva izvajajo v tej smeri preiskavo. Mikolajczyk tudi ni prosil za potni list pri vladi. Če ima «.do na razpolago toliko denarja, tedaj lahko lažje izvede tako zadevo.
Ameriški tisk je javil, da je Mikolajczyk baje pobegnil iz Poljske tz strahu, da bo aretiran. Minister Grosz je v tej zvezi ponovil nedavno izjavo predsednik repu.dike Poljske Bolesla-va Bieruta. da oblasti sploh ne nameravajo Mikolajczyka aretirati.
Uspešiss dpsraslfg grške ljudske vepke
Atene, 28. okt. Radijska postaja demokratične armade Grčije je oddajala 27. oktobra naslednje poročilo vrhovnega štaba demokratične armade Grčije:
V spopadi» pri Moli. ki je sledil napadu naših enot štaba Rumelije dne 19. oktobra, sta bila ubita sovražni divizijski poveljnik in njegov namestnik znani terrorist Zaharis, ki je bil med okupacijo poveljnik »bataljona varnosti«.
Med 18. ia 19. oktobrom so enote štaba centralne in zapadne Makedonije nenadoma napadle sovražnikove utrdbe pri mestu Plaka v bližini Konice. Sovražnik je imel velike izgube.
21.	oktobra so se enote isiega štaba spopadle s sovražnimi silami pri mestu Exohi v območju Kon-ce. Sovražnik je bil zaradi silovitega napada naših borcev prisiljen zapustiti vse svoje zunanje utrdbe.
Neka enota štaba centralne ia zapadne Makedonije je oj 16. do 24. oktobra s svojimi zaporednimi napadi prizadejala resno škodo sovražnim komunikacijam na področju Kostura in Belkiona in izvedla vrsto akcij proti sovražnikovim silam v vaseh Pantoloscs. Kipurio. Karpno, Mavro-neos in drugih krajih. Enote istega štaba so 23. oktobra odbile napad sovražnih sil pri Brigadi, razbile vse
njegove zaporedne ofenzivne poskuse, ga pognale v beg in preganjale prav do njegovih oporišč. V tem spopadu je sovražnik pretrpel težke izgube in je bila zaplenjena večja količina orožja m vojnega materiala, pa tudi živil in obleke.
V zvezi z imenovanjem generala Jangisa, poveljnika armade v severni Grčiji, za šefa monarhofašističnega generalnega štaba, poroča radiopostaja grške demokratične armade, da je general Jangis fanatičen monarhist in vidna osebnost iz časa Me taksa sove diktature. Med nemško okupacijo je zavzemal važen položaj v »Narodni obrambi« izdajalca Ralisa in je bil eden od ustanoviteljev zločinskih »bataljonov varnosti«. Razen tega je general Jangis igral pomembno vlogo v Caldarisovem monarhofišističnem režimu in je dobil v enem letu dva čina. tako da je postal divizijski general. Kot poveljnik armade v severni Grčiji je podeljeval v znani »pomladanski ofenzivi«, ki je trajala šest mesecev.
Reuter poroča, da je grški minister »javne varnosti« Rendis sporočil, da je bilo 7000 grških vojakov, ki so osumljeni, da simpatizirajo s partizani, prepeljanih v posebne vojaške barake na otoku Makronisi.
Pogiavar bolgarske cerkve za Domovinsko fronto
Sofija. 26. okt (Tanjug). Po svoji vrnitvi iz tujine, kjer 6e je zdravil, je poglavar bolgarske pravoslavne cerkve Štefan I. izjavil, da mora bolgarska cerkev prispevati k poglobitvi slovanske solidarnosti. Zlasti je poudaril velik pomen nedavnega posvetovanja devetih Komunističnih partij vi Varšavi, in naglasil, da je ta manifestacija miroljubnega razpoloženja demokratičnih narodov e Sovjetsko zvezo na čelu najzanesljivejša obramba miru.
V svoji izjavi je eksarh Stefan I. pozdravil vseljudsko akcijo za proslavo 30Ietaice velike Oktobrske socialistične revolucije in zbiranje sredstev za postavitev veličastnega spomenika zahvale bolgarskega naroda nepremagljivi Sovjetski armadi, ki ne bo nikdar pozabil na svoj dolg Sovjetski armadi.
Bolgarska cerkev bo storila vse, da bodo prizadevanja Domovinskem fronte ovenčana s polnim uspehom, za njihovo gospodarsko in družbeno pov-zdigo, enotnost z vsemi slovanskimi narodi in lojalno sodelovanje z vsemi ostalimi svobodoljubnimi narodi zaradi zagotovitve trajnega in pravičnega miru na svetu.«
Imenovanje madžarskih poslanikov v Sofiji in Varšavi
Budimpešta, 2l>. okt. (Tanjug). Ministrski svet je sprejel zakonski predlog o podržavljenju bank, kakor tudi predlog zunanjega ministra Molnarja o Imenovanju madžarskih poslanikov v Sofiji in Varšavi. Za poslanika v Varšavi je bil imenovan Geza Re-vas, za poslanika v Sofiji pa Emanuel Safranko, bivši šopronjski župan.
Usmrtitev madžarskega Izdajalca
Budimpešta, 20. okt. V soboto so obesili izdajalca madžarskega ljudstva Georga Donata, glavnega obtoženca v procesu proti udeležencem zarote proti Madžarski republiki in šefa ilegalne organizacije »Madžarska skupnost«.
De Gasperljeva vlada išče posojilo v Ameriki
London, 23. okt. (Reuter). De Ga-sperijeva vlada je prosila ameriško vlado, naj bi ji nujno odobrila posojilo 172 milijonov dolarjev.
Nemška družba za nasellevanje „Das na Koroškem v novi izdala
••
Med sodno razpravo v Celovcu zoper^ Maier-Kaibitscha je predsednik sodišča dr. Kucler prečital večje število aktov nemške družbe za naseljevanje »DAG« in nemške družbe za preseljevanje in zaupno upravo »DUT«, ki nesporno dokazujejo, da je Maier-Kaibitsch odločal o vseh zadevah izseljevanja koroških Slovencev in da je bil Gestapo 6amo njegov izvršilni organ.
Po letu 1923. so si avstrijski šovinisti na Koroškem postavili kot glavno nalogo čii.i prejšnjo germanizacijo Slovenske Koroške. Sam tedanji deželni glavar dr. Lemisch je v svojem govoru v deželnem zboru novembra 1920 javno proglasil program, da se morajo koroški Slovenci v 30 letih ponemčiti in s tem za večno postavili z dnevnega reda tako imenovano koroško vprašanje. V dobi od leta 1920. do 1945. so šovinisti na Koroškem uporabljali za cilj razna sredstva, kakor so pač dopuščale izvajanje germanizacije politične okoliščine.
V okviru »Heimatbunda« so vse šovinistične in reakcionarne nemške stranke v dobi od leta 1920. do 1940. izvajale naročilo bivšega deželnega glavarja dr. Lesnischa za načrtno naseljevanje veleaemškega elementa na Slovenskem Koroškem, da bi večji del rodovitne zemlje, v kolikor ni bila že v posesti fevdalnih veleposestnikov, prešla v nemške roke. Z odobrenjem deželne vlade v Celovcu je bil v Maier-Kaibitschevem »Heimaf-hundu - že leta i926. izdelan načrt za naselitev 1000 rajhovskih protestan-tovskih rodbin v slovenskem delu Koroške. Pri tem je imel Maier-Kaibitsch poleg podpore avstrijskih vladnih krogov ter avsfr.-nemškega »Volks-bundat iu veienemškega društva »Suedmark-Schulverein« vso podporo pri tako imenovani »Nemški naselje-valni družbi« DAG. ki je imela svoj sedež v Bcrlinn. »Heimatbund« je bil preko nemškega generalnega konzula v Celovcu tesno povezan s to družbo. Družba DAG je bila delniška družba in ustanovljena že leta 1899. kot bančni zavod: vpisana je bila v registru tvrdk pri sodišču v Berlinu pod št. 512.531 in je imela svojo centralo v Berlinu. L visokimi denarnim: prispevki in z obširno propagando je družba pomagala »Heimatbundu«, da je začel z veliko akcijo za naselitev rajhovce7 na Koroškem.
Na sejah društva »Deutsch-oester-reichische Arbeitsgemeinschaft« (Nem-ško-avstrijsk:: .delovna skupnost) na Dunaju in v Monakovu so obravnava, li uspehe in izkušnje naseljevanja rajhovcev na Koroškem. Na seji omenjenega društva 22. novembra 1930 so povdarjalt, da morata Avstrija in Nemčija složno izvesti načrt za naseljevanje raihovcev »zaradi ohranitve nemštva na Slovenskem obmejnem Ozemlju Koroške.«
Po priključim Avstrije k Nemčiji je družba DAG ustanovila v razuib glavnih mr tih Avstrije, tudi v Celovcu, svoje poslovalnice. Ohranila je svoje ime »Nemška naseljevalna družba«, dobila pa je javnopravni značaj in so ji bile v Avstriji poverjene od države posebne naloge, kakor nakupovanje slovenskih posestev na Koroškem in naseljevanje »Volks-deutscherjev« in nacistov iz Kanalske doline na tej posestvih. Vse to je družba DAG uvajala po navodilih Maier- Kaibitschevega » Hei matbu nda«, ki je imel poseben odsek za naseljevanje, katerega je vodil Maier-Kaibi-tschev zaupnik dr. Wanner, ki je nastopil kot razbremenilna priča v sodni razpravi proti Kaibitschu. Kakor vse oddelke »Heimatbunda« so tudi podružnico družbe DAG v Celovceu vodili zgolj koroški šovinisti, Maier-Kaibitschevl zaupniku
Po napadn Nemčije na Jugoslavijo leta 1941. so koroški šovinisti pričeli uporabljati teroristična in zločinska sredstva za iztrebljenje koroških Slovencev. Gaulajter dr. Friedrich. Reiner je v posebnem govora objavil, da mora biti v enem letu koroško vpra-
šanje rešeno, Maier-Kaibitsch pa je oznanil, da se morajo med vojno prisilno izseiul in iztrebiti vsi koroški Slovenci. Sledili so prisilni izgoni koroških Slovencev meseca aprila 1942 v koncentracijska in delovna taborišča v Nemčiji in šleziji, pripravili so načrt za nadaljnjo izselitev 50.000 koroških Slovencev v Ukrajino. Izvedbo tega načrta so preprečile zmage Rdeče u--..-ae.
Pri teh terorističnih izselitvah je Maier-Kaibitsch a služila kot sredstvo nemške- dr.žb< za preseljevanje *n zaupno ..pravo, omenjena DUT, ki je po navodilih Maier-Kaibitschovega »Heimatnunda« in deželnega obmejnega urada ter urada za utrditev nemštva prevzemala slovenska posestva in na njih naseljevala naciste in »Volksdeutscher je«.
Družba DUT ‘e z družbo DAG tvorila enotno organizacijo, ki so jo na Koroškem vodili avstrijski šovinisti Maier-Kaibitschevj pomagači. _	.
Popolno iztrebljenje in uničenje Koroškm Slovencev pa je Maier-Kaibitsch izvajal med svetovno vojno tudi s pomočjo upravnega aparata v prvi vrsti orožništv.i in policije. Tu gre za tako imenovane »kazenske izselitve«. kakor jih je Maier-Kaibitsch imenoval. Nasilno so izselili številne posamezne družine in navajali kot vzrok, da se njihovi člani borijo v odredih partizanov ali pa sodelujejo in podpirajo partizansko gibanje. Takšne teroristične izselitve so bile izvedene po vsem slovenskem ozemlju, enako kakor množične nasilne izselitve, od Šmohorja do Pliberka in cd Karavank do Svinske planine in Osojskega jezera. Namen teh izselitev je bil. izpodkopati koroškim partizanom tla in ustrahovati ljudstvo,
da bi ue podpiralo partizanov in da bi se nihče ne upal več vstopit^ v vrste borcev za svobodo. Koroški so; vinisti so mislili, da se bodo morali partizani umakniti iz slovenskega dela Koroške, dosegli pa so nasprotno. Kljub grožnjam in kljub nevarnostim ter preganjanju so koroški Slovenci oskrbovali "in negovali svoje partizane, saj so biii med njimi njihovi bratje, očetje in sestre. Borili so se, da bi bili poraženi oni, ki so hoteli uničiti ko.oške Slovence, in da bi s puško v reki pregnali svoje zatiralce z rodne grude in končno dosegli osvoboditev s priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Koroški šovizinizem in nacize.m je hote! uničiti Slovence, toda narod se je uprl, šel v borbo in uspel. Preprečil je uničenje koroških Slovencev in dosegel, da sedita danes na zatožni klopi Maier-Kaibitsch in ves njegov sistem.
Izkušnje zadnjih dveh let dokazujejo. da se Avstrija v odnosu do koroških Slovencev ni spremenila. Se vedno vlada Maier-Kaibitschev duh na Koroškem in ob podpori uradnih krogov se oživlja Maier-Kaibitschev »Heimatbund« pod krilatico »Zveze domovini zvestih Korošcev« (BHK). Teroristični napadi na koroške Slovence se nadaljujejo v istem obsegu kakor v senžermenski Avstriji, ko je ukazoval na Koroškem Maier-Kaibitsch. Napravljen je načrt za naselitev 8000 volksdentseheriev« in pe-fokolonašev. ki so pribežali iz Jugoslavije in CSR. kjer so služili kot Hitlerjevi rablji.
Utemeljeno je vprašanje, ali se oživljata družba DAG in BUT v novi avstrijski izdaji za čim preišnjo germanizacijo Slovenske Koroške! —er.
Ih k$¥@šk& mladinska brigada pg*sglaš€ita za odasno
Z enakim poletom kakor I. trikrat udarna koroška mladinska brigada Franca Tavčmana-Lenarta se je tudi II. koroška mladinska brigada Matije Vernika-Tomaža vključila na progi Sama«—Sarajevo v obnovo naše porušene domovine. Dne 20. oktobra je bila II. koroška brigada proglašena za udarno: V navzočnosti člana glavnega štaba mladinskih delovnih brigad je član štaba sekcije prebral koroškim brigadirjem odlok štaba sekcije, na podlagi katerega je bila brigada proglašena za udarno. Izrekel je posebno pohvalo v imenu sekcije in glavnega štaba ter je med drugim dejal:
»Že I. koroška mladinska brigada je s svojo požrtvovalnostjo im vztrajnostjo pri delu dokazala svojo povezanost z mladino Jugoslavije, svojo voljo za sodelovanje z vso napredno mladimo sveta. Za svoje naporno delo je bila trikrat proglašena kot udama in je dobila posebno pohvalo glavnega
štaba. Tudi vaša brigada le šla po isti poti; prepričan sem, da jo bo nadaljevala in dokazala, da Je prava slovenska mladina, ki živi še nsosecbojema v maši lepi Slovenski Koroški. Tudi vaša brigada je poslala udarna, z velikim poletom je delala na progi im vsak dan prekoračila dnevno normo. Toda ne samo pri delu na prosi, tudi na fizkulturnom ia kultu rno-pro-svetaem področju se je izkazala vredna častnega naslova »udsrr.a«, kar ie najvišje priznanje, ki ga podeljuje glavni štab delov, brigadam. Čestitam k vašim uspehom in k proglasitvi za udarno brigado; želim vam, da bi postali tudi dvakrat im trikrat udarni!«
Nato sta čestitala k uspehu še šef štaba sekcije im glavnega štaba pri II. koroški brigadi. Delegat glavnega Sta; ba je prečital protestno resolucijo, ki jo je poslala II. koroška brigada med-zavezniškemu svetu ma Dunaj zaradi terorističnega napada avstrijskih orožnikov in britanskih vojakov na č'ame I. trikrat udarne koroške brigade.
KP Avstrije je zaprosila za odpust avstrijskih vojnih ujetnikov
Beograd, 28. okt. Narodni poslanci Komunistične partije Avstrije so poslali predsedniku FLRJ maršalu Titu pismo s prošnjo, naj se pospeši odhod avstrijskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije. Med obiskom predstavnikov KP Avstrije 21. in 22. oktobra v Beogradu so predstavniki jugoslovanske vlade opozorili, da smatra vlada FLRJ zaradi sovražnega zadržanja avstrijske vlade, da pride do izpustitve avstrijskih vojnih ujetnikov lahko le po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo.
Upoštevajoč željo predstavnikov Komunistične partije Avstrije, da bi vojni ujetniki as trpeli zaradi zadržanja reakcionarnih avstrijskih krogov, so predstavniki FLRJ izjavili, da bodo predlagali jugoslovanski vladi, da se pošlie domov ne glede na mirovno po-
godbo z Avstrijo okoli 1000 ujetnikov,
odpuščanje ostalih ujetnikov pa se bp pričelo 1. januarja 1948. leta.
Kratke vesti
Romunsko odlikovanje sovjetskih znanstvenikov. Romunija je odlikovala večje število sovjetskh znanstvenikov z visokimi odlikovanji. Z redom »Coroana Romanics« in z Velikim križem so odlikovani: Nikolaj črčin, podpredsednik poljedelske akademije v SSSR, Aleksander Vcz^esenski, rektor leningrajskega vseučilišča, profesor Ivan Sansirnov, namestnik predsednika korpiteja za umetnost in drugi.
V Bukarešti je bilo ustanovljeno Društvo za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo In Romunijo. Ustanovne skupščine se je udeležilo veliko število političnih in kulturnih delavcev v Romuniji in diplomatski predstavnik Jugoslavije.
Pot avstrijske mladine
Naslov bj se moral prav za prav
glasiti »Položaj napredne mladine v Avstriji iu njena borba«. Toda hote sem izbral naslov »Pot avstrijske mladine«, ker bi rad v teni članku v najbolj grobih obrisih pokazal mladino ljudstva, ki v svojj veliki večini še ni našla prave poti, poti dosledne borbe proti ostankom težke dediščine, ki je posledica nedavne preteklosti. O avstrijski mladini seveda ni mogoče govoriti kot o jugoslovanski, o sovjetski, mladini, niti ne tako kot o mladini, ki je rojena v deželi, kjer so v ljudstvu globoko zasidrane svobodoljubne tradicije. Današnji avstrijski mlad; rod je zrasel v eni najtemnejših dob človeške zgodovine. Vklenjen v zločinski nacistični stroj je dolga ieia dan na dan poslušal vo;aške marše, ki so bili pogrebna koračnica nacizma, dasi so imeli v začetku zmagoslavni prizvok. Ta mladi rod je poslušal zvočnike, ki «o mu t.tkoč pripoved o-a:., Ja ie rojen za gospodarja sveta, da je »višja rasa*.
Danes mladi avstrijski rod ve, da ai »višja rasa«. Danes ve, ali se mu vsaj v podzavesti dozdeva, da bo moral prevzeti nase težko, zelo težko dediščino. Ta rod gleda porušeni Dunaj, gleda okupacijske čete, gleda pred seboj rev. ščino, negotovost, nešteto invalidov. Ta rod bere vsak dan v list'h o ropih, umorih |n o drugem kriminalu. Zdaj se mu odpirajo oči, zdaj že siuli. ta j« volna najhujše zlo, zdaj ve. da ie vsak fašizem, vsak imperializem že vnaprej obsojen na prepast. To. kar gleda in kar bere. to mora mladi rod druge avstrijske republike osvestiti, to bi niu vsaj moralo da» povod, da bi razmišljal o sebi in o svoji domovini Avstriji.
Avstrijska demokracija žapsdnega kov« ogromni večini avstrijske mladine ni prinsak« ničesar razen morda filanske iskazMce reakcionarne mla-
dinske organizacije. Avstrijska mladina danes uživa plodove te »demokracije«. V državi so tri demokratične stranke — lahko bi jih imenovali trojka. ki vleče vsaka v svojo smer. Če pogledamo bolj natančno, sta dejansko le dve smeri. Slabotnejša (komunisti) sicer postaja v borbi vsak dan močnejša, ne le po številu, temveč tudi po kakovosti svojega članstva, toda večinski stranki — ljudska in socialistična imata za seboj vse bogataše in vse elemente, pri katerih igrajo važno vlogo propaganda in strah pred napredkom, pred množicami in socializmom. Skratka — na eni strani so še šibke napredne sile, na drugi strani pa politični špekulanti, besedni virtuozi in predvsem kapitalistični podjetniki, veleposestniki, banke in ljudje, ki so od njih množice zaradi gospodarskega pritiska tudi politično odvisne. Le tako si lahko razlagamo, da je na volitvah ljudska stranka dobiia največ glasov. S socialistično stranko je podobno kot z ljudsko. Pročelje je rdeče, notranjost pa razpada, ker ni vsebine. Samo socialistične fraze še lahko za enkrat slepijo množice, k/ so podoben »socializem« predobro že enkrat občutile na lastni koži.
Komunistična partija Avstrije je edina stranka v Avstriji, ki se dosled-; no bori za resnične interese avstrij-! skega ljudstva. Njeno glavno glasilo s »Voiksstimme« skupaj s pokrajinskimi j glasili bije trd, toda časten boj za raz-j čiščenje pojmov, ki so ravno v Avstri-i ji ni'u-đa manj iasni kot kjer koli dru-\ gje. Poceni demagogijo, katere je pol-; no dunajsko, še bolj pa provincialno ! časopisje, bi bilo v vsaki deželi lažje razkrinkati kot v Avstriji. Miselnost , tega ljudstva je. zd,i se mi. prenasičena j z nelepo preteklostjo (po katpri pa le j velik del ljudi žaluje), predsodki in [■.predvsem celo z neko vero o »poslan-
stvu Avstrije«. Takšni ljudje vidijo pred seboj še vedno cesarski Hofburg, razkošne kočije, stari, bogati dvor — ne vedo pa, da je to že davno pravljica jo da se več ne povrne. In ko bi se tudi povrnila, bi ta pravljica ne bila več zanimiva, temveč zelo tragična. Bila bi podobna GrčijL
Te uvodne besede se mi je zdelo treba povedati, preden pričnem govoriti o mladinskih organizacijah. V deželi, kjer je vojna zapustila hude posledice, bi človek nehote pričakoval, da bo našel mladino, ki bo gradila, obnavljala. Toda, Avstrija je zelo, zelo daleč od tega. Spominjam se, da je bila lani proslava 850 letnice obstoja Avstrije. Bilo je v mesecu septembru. Napovedane so bile vse mogoče kulturne. športne, glasbene prireditve, razstave itd. Skratka — vse je kazalo, da gre za velike svečanosti.
Prvi dan proslav je nosil naslov »Dan avstrijske mladine«. Bilo je 15. septembra. Proslave so vsj inozemski gostje smatrali za nekaj, kar zadeva vso Avstrijo, za nekaj absolutno nadstrankarskega. Vsa Avstrija naj bi tega dne pokazala, kaj je bila nekoč, kaj pred 20 leti, kaj nedavno, kaj je danes in kaj hoče postati. Proslave je pričakovalo vse z največjim zanimanjem. zlasti pa je vse zanimal »dan avstrijske mladine«. Navsezadnje, mladina je tudi v Avstriji up za bodočnost. Kakšna je ta mladina? je zanimalo inozemske opazovalce.
Lanski »dan avstrijske mladine« je bil razbit. Mladinske organizacije niso nastopile 6kupno. V vsaki mladinski organizaciji je zmagalo čustvo pripadnosti k stranki. Tako so imeli socialisti posebno mladinsko proslavo, ločeno od mladincev »ljudske stranke« in ločeno od »svobodne avstrijske mladine« (FOeJ), najpozitivnejše mladinske organizacije v Avstriji, kj je tudi članica svetovne federacije demokratične mladine. Vzrok? Spor so povzročili socialisti, »Svobodna avstrijska mladi-
na« je zaman skušala posredovati. Uspeh »mladinskega dneva« je bil jasen. To je bila začasna zmaga reakcije, ki ji je uspelo razbiti mladino.
Od tedaj avstrijske mladinske organizacije ne nastopajo več skupno. Mladina OeVP in mladina SPOe hodita vsaka po svojih potih, oziroma bolje, korakata kot prispevek za vodstvom svojih reakcionarnih strank. Mladinske organizacije so popolnoma ločene, nimajo niti svojega skupnega glasila. In to je tudi nekaj, kar vzbuja skrb za demokratično bodočnost Avstrije.
Svetla točka avstrijske stvarnosti pa je danes njena organizacija »Svobodna avstrijska mladina« (Freie Oesterrei-chische Jugend), k; sem jo že zgoraj omenil. To je demokratična organizacija avstrijske mladine. Tu je včlanjena mladina različnih nazorov, vendar pa je večina mladine v njej napredno usmerjena.
Znajti se danes v avstrijskem labirintu, kjer mrgoli politikov in prerokov, ščuvalcev vojne in fašistov, nedvomno za mladino, ki je zrasla v zapuščenem vrtu hitlerjevskega nadčloveka, ni lahka stvar. Zato je razveseljivo. da »Svobodna avstrijska mladina« dojema utrip te velike dobe in se pridružuje ostalim naprednim silam v svetu. Položaj avstrijske napredne mladine ni lahek. Dočim ima mladina socialistične stranke in mladina OeVP vse ugodnosti, ki jih lahko nudi materialno dobro stoječa stranka, se 'mora »Svobodna avstrijska mladina« (FOeJ) boriti v drugi avstrijski re-publiki z mnogimi materialnimi, še bolj pa z ideološkimi in drugimi težavami. KP Avstrije, ki edina razume težnje avstrijske napredne mladine, tej mladini ne more nuditi tistih sredstev, ki jih lahko nudita bogati meščanski stranki, ki uživata vso podporo domačih in tujih kapitalistov. Kljub vsemu pa se FOeJ lepo razvija. Več in več napredne
mladine se zbira pod njenim okriljem. S »svobodno avstrijsko mladino« sodeluje tudi mladina koroških Slovencev, zavedajoč se, da je zlasti danes potrebna skupna, antifašistična fronta vseh tistih, ki resnično želijo napredek in boljše življenje vsem narodom.
»Svobodna avstrijska mladina« budno spremlja politični razvoj v Avstriji. Tudi mimo zadnjih dogodkov v Ischlu in v Linzu ni šla. Sodba ameriškega vojaškega sodišča, po kateri je bilo več antifašistov obsojenih na visoke zaporne kazni, ker so zahtevali odstranitev črne borze in mleko za stradajoče otroke, je globok» odjeknila med avstrijsko napredno mladino. Organizacija FOeJ je priredila zato v soboto 4. oktobra na dunajskem Ringu velik demonstrativen obhod proti obsodbi v Linzu in s tem še enkrat dokazala, da so njena stremljenja napredna.
Centralno glasilo KP Avstrjje »Volksstimme« ie te mlade demonstrante imenovalo »jutrišnje zmagovalce«. Obhod »Svobodne avstrijske mladine« po dunajskem Ringu je bil tudi na zunaj veličasten. Udeležile so se ga mladinske delegacije iz vseh avstrijskih dežel z neštevilnimi zastavami, transparenti in alegoričnimi skupinami. Velike množice Dunajčanov so stale v špalirju, ko je mimo njih v širokih vrstah stopala napredna avstrijska mladina, ki je predvsem zahtevala, da se izpusti na svobodo glavni obtoženec v Linzu Zimpernik, čigar sliko so nosili v sprevodu.
Glasilo »Svobodne avstrijske mladine«* »Jugend voran !* (Mladina, naprej!) je ta dan napisalo v uvodniku: Naj nam ne govore, da se to mladine ne tiče (namreč lakota in pomanjkanje), da ni mogoče ničesar ukreniti, da je vse zaman. Prav to leto Je delovna mladina dokazala, da lahko nekaj doseže, če se bori. Kajti samo žilav, trd in discipliniran boj mladine
je izvojeval štiriiedenski dopust zaposlene mladine.«
FOeJ pa se zdaj boni zlasti za dober zakon o zaščiti mladine in za 40 urni delovni teden.
Na svojem obhodu je svobodna avstrijska mladina nosila mnogo transparentov, ki so prav dobro učinkovali, tako n pr.: »Unser Land — kein Griechenland« (Naša dežeia nj Grčija!), »Proti kolonialnemu zasuinjevanju«. itd.
Na nekem transparentu »o bile besede: »Der Krieg und die Leichen — die letzte Hoffnung der Reichen!« (Vojna in trupla — zadnje upanje kapitalistov). Demonstracijo eo v imenu Svetovne zveze demokratične mladine pozdravili tudi nekateri zastopniki mladine drugih držav, med zastavami pa smo videli tudi avstrijsko zastavo z majhno jugoslovansko zastavico na vrhu. To je bila zastava avstrijskih mladincev, ki so bili letos na mladinski progi Šamac—Sarajevo.
Na koncu demonstracije je mladince pozdravil komunistični poslanec Ernest Fischer, kj je v svojem govoru obžaloval, da med »Svobodno avstrijsko mladino« ni mladincev iz socialistične in ljudske stranke. Izrazil je upanje, da bo v doglednem času prišlo do borbenega sodelovanja med FOeJem in socialistično mladino. Nastopil je proti dolarskemu imperializmu in pozdravil narode Sovje! ske zveze.
Ta demonstracija FOeJa je danes, žal. samo demonstracija manjšine. Če bo avstrijska mladina skušala posne-, mati mladino Jugoslavije, bo lahko našla v njej sveto! vzor. kako se je treba boriti in ž’toovatj za svobodo, neodvisnost in rast svojega ljudstva. In če se bo po tem vzoru tudi ravnala, tedaj bo res. kakov je pihalo glasilo KP Avstrije, postala — »jutrišnji zmagovalec«.
France Noršak,
dopisnik »Slov. por.« na Dunaja.
KULTURNI PREGLED
Jul Kozak, Šenfpeter
Kozakov roman Sentpeter je izhajal pred dvajsetimi leti v Ljubljanskem Zvonu, 1931 je predelan izšel v knjigi. Letos je doživel pri Slovenskem knjižnem zavodu drugo izdajo, med tem časom pa je bil preveden tud: na češko. Dvajset let je za literarno deio že toliko časa, da se redko katero prebije in obrani svojo zanimivost in svežost. Kozakovo delo jo je rešilo in tega je človek vesel, posebno, ker gre za dobro pisano večje pripovedno delo, kakršnih nimamo ravno preveč.
Roman je živa, po večini s krepkimi in sočnimi barvami naslikana podoba starega Šentpetra, kakršno je bilo to ljubljansko predmestje nekako pod konec prejšnjega stoletja. Te čase se je že začelo preobražati, kmetskoobrtniška patriarhalnost se je rušila že v sebi in izpodrivali so jo novi ljudje z dežele, ki so prihajali za zaslužkom in ki so z novimi hišami močno spreminjali tudi samo lice kraja. Teh novih ljudi, njihovega naseljevanja in preobražanja kraja pa se knjiga le mimogrede in nekaj malega ob koncu dotika. V glavnem pa hoče prikazati notranjo tragedijo častitega in na to ponosnega rodu, ki ga težka, blodna kri in okoliščine tirajo v razpad. Zamej-čeva družina je mogočen dom mesarjev in kmetov. Svoj čas so prišli izpod hribov, začeli kot cunjarji, zdaj pa je njihov rod na daleč razpreden. Zamejci so močni, pošteni, bogati, na svoje dobro ime ne samo ponosni, ampak kmečko, rekel bi gorenjsko bahati. Nekaj grčavega je v njih, toda spoJaj je dobro srce, po krvi pa jim blodijo trma in temne strasti. Ta blodna kri je ugonobila in še ugonablja boemskega strica Luko, zavrela je v trdnem gospodarju Matiji, še bolj v njegovi lepi hčeri Azi, da je začela po vrsti pogubljati najbližje okoii sebe in zraven sebe samo. Brez nje ni tudi v trpljenje obsojena, po sili in vendar velikodušno vdana Marija. Taka blodna strast muči zraven pohlepa po mogočnem sti tudi sosede, ki se zapletajo v njihovo usodo. Včasih kaže prav divje plapolajoče, krčevite oblike, ki mejijo oziroma že prehajajo v blaznost in zločin. Te slepe, včasih prav divje strasti in tudi zlobe je v teh ljudeh res obilo. Vendar ne bi mogli govoriti o kakšnem naturalističnem odkrivanju senčnih strani življenja. Zakaj v njih so tudi svetle poteze. Predvsem pa je tu toplota in velikodušna odpoved nesrečne Marije, ki mora toliko prenašati zlasti ob svojem divjem možu in pozneje ob enakem sina. Tu je veliko, toplo razumevanje župnika Rožmana, ki ve za hude grehe svoje fare, pa jo vendar brani pred ozkimi in hinavskimi pobožnjakarji, ki se vrivajo in hočejo zagospodariti v nji. In tu je stara dobra Zeha, dobrota strica Luke in nekaj razumevajočega veje celo iz berača Sve-drača, ki bo človek o njem dejal, da je sicer zločinec brez vesti. Tako delo ne zapušča kakega morečega vtisa, ampak morda le občutek otožnosti spričo razpada starega, prej urejenega sveta in spričo toliko nesrečnih ljudL
Če pomislimo na naslov romana, bi tl strastni značaji in njih napete, zelo zapletene usode predstavljali le en del, ampak bistven, značilen del tega predmestnega sveta. Okolica spričo njih kar
nekam utone, zaradi česar je včasih videti, kakor da bi bilo to življenje odrezano od okilišnega prostora. Posamezne osvetljene postave ali zgodbe obdaja navadno neka tema. Tam v ti temi je neki strojar, ki povečuje svojo obrt na bregu Ljubljanice, nekam zelo daleč je mesto, ki je kakor brez zveze s tem svetom in se zdi, da pljuskajo tja le po naključju nekateri žarki svetlobe iz predmestja. V tem načinu osvetljevanja se vidi, da je bilo delo napisano v času našega povojnega ekspresionizma. Nekajkrat pa posta-ce prostor širok in nazoren. To je posebno v prizorih, ki so več ko folklorni opisi, ker segajo globlje v človeško bistvo. In prav prizori z berači, z množico ob poroki, s starimi ženicami, svatovanje, pustovanje mesarjev, črna smrt, to so najmočnejši, najbolj živi deli knjige. Tam zadaj bi človek utegnil videti Rey-montove Kmete, kakor se 6pomniš nanje ob Azi. Sicer podoba tega za marsikoga usodnega dekleta ni najbolj živa, ker tudi ni lahka zadeva. Najmanj prepričuje njen opoj z Andrejem na Posavju, kjer ti ne zadrhti, kakor bi morala. Pretresljiva pa je ob nji Mirkova smrt. živ njen beg pred tem spominom in njena smrt. Zjasova Mara, druga pogubna ženska, je kot primer vabljive, toda skoraj do kraja sebične, brezsrčne ženske bolj verjetna. Ob nji je videti Luka zelo zanimiva oseba, toda marsikaj medlo podana. Dosti bolje je grčavi Matija, naj bo v svojem ponosu, trdoti, trmi, kakor v sebičnem obupu. Povsod kaže veliko togosti, samo ob Azi je mehak kakor otrok. Toplo živ župnik, v svojem čustvovanju pa je kdaj nekoliko pregljevsko literaren. NajmoC neje, mislim, je naslikana Marija, ki je tudi najlepša, človeška in vendar vzvišena postava. Moti kvečjemu njen neživi govor tastu Hrastarju. Stara Zeba se takoj spočetka spusti tudi z ne preveč spretnim prehodom v pripovedovanje preteklosti Zamejčevega rodu, potem pa je kmalu njena beseda zelo živa. In taka je največkrat tudi v ustih drugih oseb, pri Matiji včasih gorenjsko ljudska, napeto svečana.
V skladu z značaji in zgodbo je tudi nekam grčavo, skopo, kdaj bi dejal že nabito pripovedovanje, ki se ga drži nekaj napetega, nekaj patosa in čustvenih abstraktnosti, značilnih za pisatelja in za čas, v katerem je bilo delo napisano. Taki so tudi zaključki poglavij, ki naj bi služili kot nekaka pomiritev po burnem dogajanju, ki je bilo prej prikazano. V teh zaključkih so hiše poosebljene kot sočutne matere, v katerih se ponoči oglašajo še zadnji nemirni odmevi. Ta poeti-zacija ni posebno posrečena in marsikateri bralec ne ve, kam bi ž njo, nekateri pa je niti ne razume. Pripovedovanje je često pretrgano, takrat prehajajo prizori brez presledka in uvajanja v nove, nekam razkosati pa se v nastopih množice, tudi beračev, kjer je res veliko živo nazornega, sočno ljudskega ln kjer večkrat kar širši od bohotnega življenja. Sentpeter je tako dobil svojo podobo, ob kateri se človek sprašuje, kdaj bomo dobili kaj enakega za mesto samo, za našo prestolnico, ki bi nudila za ta čas kakor za poznejši celo vrsto zanimivih, pomemb-nb, pa še čisto neobdelanih strani.
Lino Legiša
geograf Pierre George v Ljubljani
Na svojem potovanju po Jugoslaviji je prispei te dni v Ljubljano Pierre George, profesor geografije na univerzi v Lii-lu in v Institutu za politične študije v Parizu. Med francoskimi geografi, ki na splcšno slove po svojih tehtnih pogledih in po svojem znanstvenem obzorju, zavzema Pierre George še prav posebno mesto. George je tipičen zastopnik mlade napredne francoske inteligence, ki vidi edino pot za boljšo bodočnost sveta ln prav tako edini način za preroditev, pomladitev francoskega naroda v socialni in gospodarski preureditvi, v osvoboditvi iz oklepa kapitalizma in imperializma ter v uvedbi načrtnega gospodarstva na Socialistični osnovi. Zato ni čuda, da je svoje znanstveno delo, zlasti po vojni, posvetil predvsem ekonomskim in socialnim vprašanjem. Pri tem je pokazal veliko plodovitost, polno pobud in novih misli Že leta 1945 je objavil knjigo »So-«ialna geografija sveta« (»Geographie sociale du monde«) ter pripravil deli o agrarni geografiji sveta (»Geographie
agricole du monde«) in o industrijski geografiji sveta (»Geographie industrielle du monde«). Napisal je tudi knjigo o gospodarstvu ZSSR in dovršil obsežno »Geografijo Sovjetske zveze«. Najznačilnejše njegovo delo, ki smo ga dobili že tudi v Ljubljani na knjižni trg, pa je Ekonomska in socialna geografija Francije (»Geographie economique et sociale de la France«), ki je v prvi izdaji izšla že leta 1938, a je zdaj prišla na dan vsa prenovljena in preusmerjena: ekonomsko in socialno stanje Francije je v njej osvetljena že v luči novih perspektiv. George nam nazorno pokaže in izpriča, da more Francija in francoski narod dostojno živeti le, če ostane gospodarsko in politično nezavisen od velikih imperializ-mov, če se v gospodarstvu postavi povsem na lastne noge. Pot do tega cilja pa ni v dobesedni »obnovi« predvojnega francoskega gospodarstva, temveč v postavitvi novih osnov za gospodarstvo, v industrializaciji, ki je ne bodo usmerjali interesi monopolističnega kapitala, pa v
Nemški vojni zločinci pred sodiščem v Beogradu
DVfoženi Neuhausen je oh sodelovanju Nedićeve vlade pošiljal v Nemčijo naropana živila, medtem ko je srbsko ljudstvo stradalo
prenredbi zaostalega kmečkega gospodarstva. Ker so prilike v francoskem kmetijstvu v veliki meri podobne slovenskim (mala in srednja kmečka posest brez možnosti naprednega kmetijstva na individualni osnovi, ter s tem v skladu mrtva konservativnost in gospodarska zaostalost), je delo Pierra Georga za nas tudi s te strani silno zanimivo. Pred vsem pa moramo podčrtati, da je Pierre George izrekel svojo besedo tudi o vprašanju naše nove zapadne meje. V knjigi »Problemi miru« (Problemes de la Paix), ki je izšla v Parizu lansko leto v času zasedanja mirovne konference, je napisal izčrpno informativno razpravo »Geografske osnove vprašanja italijansko-jugoslovanske meje«, kjer je francoski javnosti s pravilne strani osvetil vprašanje Trsta, Slov. Primorja in Istre ter hkrati primerno ožigosal takrat se pripravljajoče »francosko linijo« ter njen geografski nesmisel pri Gorici. Tudi njegovi pogledi na novo sožitje slovenskih in italijanskih antifašistov v Trstu in na Primorju nam pokažejo, da je v polni me doumel vlogo narodov nove Jugoslavije na poti napredka in v borbi z umirajočimi ostanki fašizma. Zato zasluži ugledni francoski znanstvenik še v večji meri našo pozornost in priznanje.
Mariborsko gledališče je odprlo novo sezono
Mariborsko gedališče je pričelo svojo sezono na predvečer osvoboditve Beograda preteklo soboto z revolucionarno dramo sovjetskega pisatelja Ivanova: Oklopni vlak, ki oblikuje podobo poslednjih borb ob zaključku revolucije na Daljnem vzhodu. V tej drami, ki jo je dalo mariborsko gledališče v režiji Lojzeta Štandekerja, nastopa preko 70 sodelujočih. Tov. Šumrada je pred otvoritveno predstavo v svojem govoru orisal borbe za Beograd in pomen te naše prestolnice v preteklosti in sedanjosti. 25. oktobra je dala mariborska Drama kot drugo premiero Shakespearova komedijo »Kar hočete« v režiji Eda Verdenika. Glasbeno spremljavo tej komediji je napisal Heribert SvetoL
ZapisSsi
Kakor sovjetska književnost, tako se je v dobi po Oktobrski revoluciji silno razmahnil tudi periodični tisk v jezikih vseh narodov Sovjetske zveze. Pred revolucijo so listi izhajali samo v glaviih in gubemijskih mestih, zdaj ima že domala vsak okraj svoje glasilo. V petih sovjetskih srednjeazijskih republikah je v dobi carizma izhajalo 27 listov, zdaj jih je 611. Listi izhajajo tudi v najbolj oddaljenih krajih SSSR. V Za-polarju, v tajmirskem nacionalnem območja, izhaja list »Sovjetski Tajmir«, prav tako ima kirgiška vas Murgab, ki je 400 km oddaljena od železniške proge, svoje glasilo v kirgiščini. V Zakarpatski Ukrajini izhajajo listi v ukrajinskem, ruskem, rumunskem in madžarskem jeziku, v mestih na Pamirju se tiskajo listi v tadžiščini in kirgiščini. Vsega skupaj ima Sovjetska zveza nad 7000 listov, ki dosegajo skupno naklado 30 milijonov Izvodov, to se pravi, desetkrat več kakor leta 1913. Poleg tega izhaja v zvezi okrog 1700 raznih revij, med katerimi je množica listov za deco in mladino, za vojake in učitelje, za kmete in zdravnike pa listov iz raznih panog industrije in prometa, iz literature in umetnosti itd. Posamezna večja podjetja in šole imajo svoja glasila, posvečena problemom njihovega življenja in dela. Oktobrska revolucija je zrevolucionirala tudi odnos med tiskom in njegovim bralcem. Čitatelj sovjetskega tiska ni navaden naročnik in kupec, kakršnega poznamo na zapadu, njegov odnos do lista ali revije je kritičen in soustvarjaien. Zastopniki vseh družbenih slojev in poklicev se v listih oglašajo s svojimi pripombami in pobudami, čitatelj je svojemu glasilu tudi tesen sotrudnik. Zato pa tudi sovjetski tisk ‘ zavzema tako pomembno mesto v življenju države. Tisk je pogostokrat ini-ciator najvažnejših podvigov in pomaga pri izvajanju življenjskih ukrepov sovjetske vlade. Sovjetski čitatelj veruje svojemu listu in ga spoštuje. O tem pričajo med drugim desettisoči pisem, v katerih se sovjetski ljudje iz dneva v dan obračajo na redakcije in prosijo v raznih zadevah nasveta, pojasnila in pomoči.
ŠIRITE TISK OF!
Beograd, 26. oktobra
V	razpravi proti nacističnim vojnim zločincem, ki so med okupacijo zlasti v Srbiji izmozgava]! ljudstvo, je včeraj sodišče zasliševalo bivšega generalnega konzula v Beogradu, med okupacijo pa generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji Franca Neu-hausna.
Kot generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je Neuhausen določil maksimalne cene za vse važnejše predmete. Zaradi inflacije in pomanjkanja blaga so bile te maksimalne cene daleč izpod realne tržne cene, kljub temu pa so njegovi organi po teh cenah prisilno odkupovali razne proizvode in pridelke Srbije.
Obtoženi Neuhausen je skušal prepričati-sodišče, da je hil ta odkup izvršen po maksimalnih cenah s posebnim dodatkom, vendar pa priča-jo nešteti dokumenti, da je bil izvršen brez vsakršnih dodatkov. Tanasije Dimič, izredni komisar za personalne zadeve v Nedičevi vladi pravi v aktu, ki ga je poslal Milanu Nediču 23. februarja 1942. leta: Včeraj 22. februarja sem imel v Obrenovcu konferenco s predstavniki občin posavskega okraja. Na tej konferenci so se vsi predsedniki občin pritožili zaradi cen .kmečkih pridelkov. Pritožili so se, da okupator prevzema pšenico po 3.50, koruzo pa po 2 do 2.50 dinarjev, 6 tem pa morajo oni plačati za par opank nad 300 dinarjev«. Izredni komisar je predlagal, da vlada doplača odkupljeno pšenico in koruzo.
Na ta aikt je Nedič pripisal: »Tega ne pusti g. Neuhausen.«
Ugotovljeno je, da je Nemčija razen blaga, čigar protivrednost je nadomestila z uvozom svojih proizvodov v Srbijo, ostala dolžna do polovice avgusta 1944 leta okoli 9 milijard predvojnih dinarjev.
Neuhausen sam je tudi izjavil med preiskavo, da je Goring 1942. leta zahteval od njega, naj izvozi iz Srbije čim več žita, vsega skupaj pa 300.000 ton na leto.
To Göringovo naročilo je Neuhau-sen izvršil. To potrjuje tudi izjava Milana Nediča, ki je dejal: »Kolikor se spominjam, so Nemci 'izvozili povprečno okoli 15.000 vagonov koruze, .4 do 6 tisoč vagonov pšenice, okoli 1000 vagonov ovsa, prav tako pa tudi rži im ječmena. Kar 6e tiče drugih pridelkov,»kakor fižola, krompirja, živine, jajc in drugega ne morem povedati koliko so znašale te količine, za katere tudi niso bili določeni posebni ukrepi. V posebno velikih količinah je bilo izvoženo meso.«
Zaradi doslednega izvajanja GÖ-riingovega naročila je Srbija, ki je pred vojno imela presežke kmetijskih proizvodov, ostala brez vsakih življenjskih potrebščin.
Prisilne rekvizicije
Kot generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je obtoženi Neu-hausen uvedel in -izvedel roparski sistem gospodarstva z nezakonitimi in pretiranimi .rekvizicijama življenjskih potrebščin, ki .jih je izvajal s pomočjo vsega okupatorskega aparata.
V	ta namen je Neuhausen ob sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo v Nedičevi vladi sestavil tudi setveni načrt.
Sklepe, M jih je sprejemala posebna komisija, je izvajal razširjeni gospodarski aparat pri kreiskomandatu-rah. Posebne skupine so morale skrbeti za pravilna izvajanja načrtov setve, želve in zbiranja pridelkov po predpisu, ki ga je na predlog upravnih edindc predlagal generalni pooblaščenec. Vsaka upravna skupina je imela po enega gospodarskega referenta, ki je bil odgovoren za zbiranje kmetijskih pridelkov. Tem so bile dodeljene tudi posebne skupine strokovnjakov — poljedelcev iz vrst nemške vojske, po Večini iz vrst podoficirjev. Te skupine so bile na razpolago upravnemu štabu, ki je glede tega najožje sodeloval z generalnim pooblaščencem. Le tem so bile po po-
trebi dodane tudi pehotne skupine, ki so skrbele za varnost pri zbiranju poljskih pridelkov. V kolikor bi prišlo do odpora, je poveljnik Srbije dajal okrepitve v vojaških enotah.
Obtoženec je zanikal, da mu je bilo znano, da hi te skupine ob oboroženem spremstvu rekvirirale po vaseh, predsednik pa je prebral dokument feldkomandaniture v Kragujevcu o rekviziciji žita v občini Jugobogda-movci v dobriškem okraju, po katerem je 14. dec. 1943. 1. referent za poljedelstvo predlagal, nai se izvede v nekaterih vaseh tega okraja prisilen odkup življenjskih potrebščin.
Po prečitanju izjav bivšega feldko-mandamta v Nišu, Karla Botmerja, in feldkomandanta ter garnizouskega komandanta v Beogradu Alberta Lon-tscharja, ki potrjujejo, da so te rekvizicije izvajali gospodarski referenti, ki jih je postavil, je obtoženec izjavil:
»Jaz sem samo govoril z vojaškim poveljnikom, ko je bilo potrebno, da se podvzamejo ukrepi, toda kateri ukrepi naj se podvzamejo, je bila naloga feldko m andanta.«
S to izjavo je obtoženec Neuhausen potrdil, da so bile z njegovo vednostjo in odobritvijo izvršene rekvizicije na območju Srbije.
Pošiljanje srbskih delavcev na prisilno delo v Nemčijo
V zvezi s pošiljanjem srbskih delavcev na delo v Nemčijo je predsednik ^sodišča major Lapčevič vprašal obtoženega Neuhausma:
Ali ste mnenja, da je proti mednarodnemu pravu, če se delavci iz okupirane države uporabljajo za povečanje vojnega potenciala okupatorja, in ali to dejansko pomeni vojni zločin?
Da, v kolikor je to pošiljanje izvršeno prisilno, toda delavci iz Srbije so ŠU na delo v Nemčijo prostovoljno, je izjavil obtoženi Neuhausen, toda predsednik sodišča je pokazal obtožencu originalen dokument, brzojavko^ na formularju generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji, v katerem je rečeno, da je v taboriščih v Srbiji dovolj delovne sile, M jo je treba uporabiti za delo v Nemčiji.
Obtoženi Neuhausen je nato izjavil, da je bilo organiziranje prostovoljnega dela zadeva vlade Milana Nediča.
Ali vam je znano, da je Nedičeva vlada po nalogu nemških oblasti zbirala delovno silo za krepitev nemškega potenciala? — je vprašal predsednik.
Odhod srbskih delavcev na delo v Bonski rudnik in Kostolac je bila njihova dolžnost, je odgovoril obtoženec.
Znano je, je odvrnil predsednik, da sta Bonski rudnik in Kostolac služila edino povečanju nemškega potenciala.
Delovni kolektiv železarne v Štorah je v nedeljo slavil pomembno delovno zmago. Oddelek valjarne je ta dan ob 5. zjutraj 66 dni pred rokom izpolnil svoj letni proizvodni plan. Ob tej priliki se je delovni kolektiv valjarne zavezal, da bo v bodoče še z večjo požrtvovalnostjo izpolnjeval svoje naloge, da bo lahko dajal čim več betonskega železa naši gradbeni industriji. Obenem se je zavezal, da se bo še z večjim poletom lotil izpolnitve plana za leto 1948.
•
Državno lesno industrijsko podjetje v Sarajevu je izpolnilo letošnji proizvodni plan
Državno industrijsko podjetje za predelavo lesa v Sarajevu je v nedeljo proslavilo izpolnitev proizvodnega plana za leto 1947. Poleg 600 delavcev in' nameščencev tega podjetja in velikega števila delegatov posameznih sindikalnih organizacij je slovesnosti prisostvoval tudi predsednik vlade LR Bosne im Hercegovine Ro-
Na pripombo pomočnika vojaškega tožilca, da je bila v Nemčiji po katastrofi pri Stalingradu razglašena splošna totalna mobilizacija, ki 6© ;e_ raztegnila tudi na vse okupirane države, torej tudi na Srbijo, da je v tem smislu vojaški poveljnik Srbije izdal neko naredbo, je obtoženi Neuhauseo izjavil:
Ta naredba je bila objavljena brez moje vednosti. Namen naredbe je bil, da se tudi v Srbiji nekaj dela in da se usedejo nove metode dela.
Glede gospodarskega ropanja srbskega prebivalstva z uvedbo maksimalnih cen, je obtoženi Neuhausen izjavil:
Uvedel sem maksimirane cene po nalogu iz Berlina, da bi se preprečila inflacija.
Neusmiljeno sekanje gozdov za potrebe okupatorja skuša obtoženi Neu-hausen prikazati kot popolnoma pravilen ukrep za preskrbo prebivalstva z drvmi.
Glede ropanja in uničevanja premične in nepremične imovine Židov se obtoženi Neuhausen izgovarja, da je zaplembo židovske imovine izvajal postopno, po prečitanju raznih dokumentov pa je priznal, da so njegovi organi prodajali nepremičnine, opravičuje pa se, da je to delala Hipotekarna banka na račun vojaškega poveljnika Srbije. Priznava, da je bila to finančna operacija z namenom, da bi okupator imel čim več denarnih sredstev.
Vsa imovina je bila izročena v upravo in varstvo Hipotekami banki, 3d je vojaškemu poveljniku Srbije dajala kredit na protivrednost, toda obtožen nec baje o tem ni ničesar vedel, ker je to delal Gestapo po nalogu vojaškega poveljnika Srbije.
Na koncu zaslišanja je na vprašanje predsednika sodišča, ali se po preči-taniju številnih dokumentov čuti krivega za dejanja, navedena v obtožnici, skušal obtoženi Neuhasen s povzdignjenim glasom prikazati sehe kot zaščitnika srbskega naroda.
— Trudil sem se, pravi, ublažiti dobljena navodila iz Berlina, da bi bila sprejemljiva za srbski narod. Ni mi bilo žal niti svojega osebnega prestiža »iz ljubezni do srbskega naroda«. če v tem nisem uspel, je vzrok ta, da so bila navodila prestroga. — »Žal mi je, ker mi ni uspelo doseči tega, kar sem želel.«
Predsednik sodišča major Lapčevič je izjavil, da bo ta izjava obtoženega prišla v zapisnik, toda sodišče bo ocenilo njegovo krivdo na podlagi neštetih dokazov in dokumentov, ki osvetljujejo zločinsko delo pri uničevanju da gospodarskem ropanju srbskega naroda, kakor ga je na okruten način izvajal bivši generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji Franc Neuhasen.
Sodna razprava se nadaljuje.
doljub Čolakovič z ministrom za industrijo in rudarstvo in ministrom za delo.
Lesno-industrijsko podjetje v Sarajevu je eno prvih podjetij, ki se je vključilo v plansko proizvodnjo in izpolnilo plan za letošnje leto. V podjetju so uvedene norme za 90 odst. vseh del. Delovnemu kolektivu tega podjetja je uspelo znižati število delovnih ur za izdelavo posameznih predmetov nasproti planu za 23.5 odst. Podjetje je izpolnilo proizvodni plan za vse leto, čeprav je bil ta plan med letom trikrat povišan (v celoti za 47.7 odst.). Ta povišani plan je podjetje izpolnilo 66 dni pred rokom in 35 dni pred sprejeto obveznostjo. Delavci podjetja so vrhu tega dosegli velike uspehe pri prostovoljnem delu za gradnjo delavskega naselja v Sarajevu. Predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljub Čolakovič je na proslavi čestital delavcem k doseženemu uspehu, s proslave pa so delavci poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu in Cen. komiteju KPJ.
Valjarna v Štorah Je izpolnila proizvodni plan za I. 1947
France Borko:
Km® življenje prihaja v naša vas
Kako bi poznali Obrež, neznatno vasico za božjim hrbtom! Na nobenem zemljevidu ni označena. Še noben pisec je ni izbral -a ozadje svoje povesti. Nobene spominske plošče ni vzidane na pročelju zamolkle bajte kraj ceste, da bi se popotnik ustavil in prebral ime moža, ki ga je dala vas.
Naša vas je dobila ime po svoji legi. Nekdaj je Drava tekla čisto pod vznožjem Huma in čez polja po današnjih Predme ih. Tu še vaščini danes kopljejo gramoz in pesek, ki ga je reka pustila ... Opuščene in sveže gramozne jame s presejanim gramozom. mivko in peskom, ki ga odvažajo na vse strani po klancih proti Slovenskim goricam za zidavo porušenih hiš. pričajo, da je temu res tako. Ob bregu Drave je nastalo naselje.
Drava je pozneje, kdo bi vede! zakaj. spremenila svoj tok. Svojo strugo je vrezala bolj na jug, tako da je delala mejo med Štajerci in Zagorci. Bila je ločnica med njimi. Pa tudi vzrok za spore med sosedi! Enkrat so Zagorci to ubogo reko nagnali na štajersko zemljo, naj bi tam poplavljala polja in travnike, drugič zopet so Štajerci pokazali reki pot na ono stran, n-j bi spodkopala hrvatske prostrane šume in pašnike. Zgodilo pa se je tudi. da se je Drava raztogotila radi tega suvanja in ubrala tebi nič meni nič svojo pot.
Nikogar pa ni bilo. da bi reko reguliral in ukazal: Tako in nič drugače! Vas se je nekaj let ponašala z dvema narodnima poslancema (Radičevim in Koroščevim). Oba sta bila trdna kmeta, ki jima je Drava prav tako spodjedala n jive in gozdnate trajen Svojim volivcem sta obljubljala,
da se bosta v narodni skupščini zavzela za domačo grudo, ki jo tako neusmiljeno mrcvari reka, toda od obljub do dejanja je bilo predaleč. Menda nista prišla niti do besede. Kmet je moral samo prikimati, kar so gospodje sklenili. Drava je tekla dalje in ugo-nabljala ljudsko imovino...
Pa tudi drugi, ki jih je vas rodila Ln so‘v svetu ka j postali, so drug za drugim ’»ozabljali, kje jim je tekla zibelka. Kmečki oče je poslal sina v šole v Varaždin, Ptuj, Maribor. Fant je bil bistre glave, 6e izšolal, odpel v domači župni cerkvi novo mašo ali postal odvetnik v mestu in zamahnil z roko. Pozabil je na vas, kakor je vas pozabila nan j. Nihče od teh se menda ni spomnil, da bi ji posvetil kaj več. Morebiti je prišel samo za praznike gledat na uro. Z očetom je šel v gorice, si natočil pletenko domače kapljice. si abasal kovčeg s klobasami in se spet zdirnil z debelimi pinegavski-mi kobilami v zapravljivčku ali koleslju na oddaljeno središko postajo. Tako nihče ni dvignil vasi. Ostala je
azad.njaška.
Vaščani so poljedelci in živinorejci. Polja so jim po rodovitnosti bila prišteta^ v prvi razred. Ta razred je še sedaj v veljavi. Večinoma ima vsaka hiša v vrheh tudi vinograd. Ljudje so se ženili med seboj v sosedstvu in sorodstvu, da so jim morale cerkvene oblasti spregledovati zakonski zadržek. Malokatero dekle je odšlo iz vasi v bližnji trg Središče.
Obrezanci se s Središčem niso razumeli. Če si je prišel izbirat fant iz tega vaško dekle, je ni smel priti ponoči klicat pod okno brez noža za golenico. Še od maše je ni upal sprem-
ljati ob nedeljah brez strahu, da ne bi bil tepen. Cesto so v pretep morali poseči celo orožniki. Samo povprašajte Ftičarjevega Tona, ki bo letos praznoval že svojo zlato poroko! Za n jega mladih dni so ob neki taki priliki orožniki zvezali fante drugega za drugim z vrvjo in jih gnali v ormoški zapor. Dvanajst jih je bilo. Ljudje so stali ob plotovih in kazali s prstom za njimi: »Glejte, obreške bike ženejo v ormoško mesnico!« Zdaj so ti korenjaški dečki že vsi pod črno zemljo, samo Tona se še veseli svoje zlate poroke...
Vas je ohranila kakor nobena druga v okolici vse svoje običaje in navade. Ima svoj grb: Muho na lancu. Ob raznih slovesnih prilikah se z njim postavljajo pred drugimi vasmi. V steklenici brni muha in skozi dulec napelje jo do n je verižico. Ljudski pevec Božidar Flegerič, večni popotnik Slovenski goric, ki je v pesmi zajel vse grbe ormoškega okraja, je o njej zaokrožil:
Že odgnali Obrezanci kakor kakšen šintar psa svojo muho so na lanci, da nas ne bi pikala...
Ko so narodopisci zbirali gradivo za narodnopisni muzej in so celo po Ptujskem polju filmali ptujske navade, ni zopet bilo nikogar, ki bi kinooperaterja opozoril na našo vas. Tu še zdaj živijo narodni tipi. ljudski pesmarji, godci in veseljaki. Stari Adam, Tratni, Torič. Ftičar so znani še sedaj po vseh klancih in vseh gostilnah gori do Ljutomera in do Štrigove v Medji-murju. Njihove kobile so vozile kamen po vseh cestah v vrhe za vse zidanice grofom, župnikom in veleposestnikom. O njih slo vejo narodne pnslovice.
Vas je poznala ekoporitce, da menda na vsem svetu ni večjih, pa tudi
zapravljivce, da nikjer takih. Kranjc, ki se je vrnil z dolarji iz Amerike, se je dal izvoliti za zelenega carja, podrl svojo rodno hišo in spet odšel služit dolarje. Bele vrane so bili napredni gospodarji Pri njih pa si našel vse vrste strojev za kmetijstvo. Drugi so tičali v zaostalosti. Ko je mimo stekla falska elektrika, so se izrekli proti novi luči. Menili so, če so si lahko njihovi dedje in babice svetili z leščerbami in freskami si oni še dalje lahko tudi s petrolejem. Bili so proti temu, da bi si občina nakopala dolg s postajališčem. Up naprednih je šel po vodi
Hiše so bile razen nekaj novejših — cimprače, zidane iz ilovice in plev. Ogenj se jih je rad loteval. Toda agenti raznih zavarovalnih družb so zaman prihajali h gospodarjem s svojimi policami. Samo toliko so se vaščani zgenali in : zavarovali pred požarom, da so si od tržanov kupili brizgalno na ročni pogon. V Središču so si namreč nabavili motorko.
Vasi so se držale ogromne občinske trate in šume ob Dravi. Za vse to ni bilo škoda, če jih je pogoltnila voda. Gmajne sredi vasi pa je skušala občinskim deležnikom razdeliti agrarna reforma. Pri tem so ostali ormoškemu grofu gozdovi, polja in travniki nedotaknjeni. Ljudje se še zdaj s trpkostjo spomin ja jo, kako so morali hoditi v gospoščino. Ob kruhiu in vodi so morali garati in obdelovati grofu zemljo.
Malodane vsaka hiša ima za veselje v vrheh gorice. Kog, Vinski vrh, Bre-brovnik. Zemlja je v ravnici. Ljudje je imajo dovolj, vendar so po njej tako lakomni, da se često pričkajo za mejnike in meje. Če ne gre zlepa, pa 6e udarijo z motikami m otikami.
Ljudje so žilavi kot dren. Živijo v sivo starost. Med njimi živi narodna
pesem. Marsikatere nima niti Štre-kelj v svojih štirih knjigah.
V	naši vasi delajo ljudje od ranega jutra do trde noči. Lenuhov ni. Če koga natolcujejo in obrekujejo, ga nazavajo z vmajuhom, ki ga boli pod pazduho. Dva ali trije kmetje imajo po dve hiši in sekajo na občinskem po tri metre drv. Imovitejši so konjarji, ostali pa kravarji, ker vozijo s kravami ali junci. Vmes je nekaj kočarjev in kajžarjev, nekaj pa najemnikov. Cesto se še od kod znajde kakšna gola in -rosa domačinka, ki jo pošljejo v domačo občino. V vasi je bila hiša za take reveže. Vsaka gospodinja je morala prinašati po možnosti kakšen dan hrano, če ni mogel občinski revež sam od praga do praga. Zdaj je v hiši spravljeno gasilsko orodje. Občinskega reveža predajo rajši sirotišnici in plačujejo za njim preužitnino.
Obrtnike imamo vse pri roki. Zadruge še ni Tu živijo od obrti čevljarji, krojači, mizarji, kovači, zidarji, tesarji, kolarji, sodarji, mlinarji in opekarji. Nekateri imajo nad svojimi vrati zaščitno zuamenje, drugi delajo brez obrti za domačo potrebo. Ne manjka takih, ki iz jalnosti in nevoščljivosti vgriznejo svojega tekmeca radi nedovoljenega rokodelstva.
V	vasi je bil tudi kmet in svinjski mešetar. Služil je z dušo in telesom nemškemu novemu redu. Ljudje so se ga bali kot hudič križa. Ovajal je domače ljudi in jih spravljal s poti: v izgnanstvo injtaborišča. Po osvobo-jenju so ga vaščani izgnali iz svoje srede. Hišo mu je nekdo zažgal in njegovo zemljo so si kajžarji in siromaki med seboj razdelili. Bil je nekoč Koščičar in zdaj ga je vrag pobral iz vasi
VJdobi nemškega suženjstva so vas stražili nemški in avstrijski graničar-
ji. Enemu je Kuštrov Ludvik, prvi vaški partizan, posvetil na drugi svet. Ludvika so po izdaji prijeli. V Lučah je bil kot talec ustreljen... Hacov Franc je umrl v iaborišču Mauthau-zenu, stari Hržič v Dahauu. Borkov Ivan je izginil brez sledu. Bilo je v času najhujše zmede. Nemška vojska z ustaši, četniki, belogardisti se je valila «skozi vas. Ljudje so bežali v šume, v vrhe ali pa na dravsko otočje. Česar niso mogli naložiti in odnesti s seboj, so zakopali v zemljo. Nad njimi so brneli bombniki strojnice so kosile bežeče sovražnike. Na Humu so se ti utrdili. Sest tednov je tekla čez vas bojna črta. Tei težkih dni in noči ljudje ne morejo pozabiti. Z vrha obrambnega Huma je bila na vas najlepša tarča. Končno so zasedli Obrež Bolgari
•
Po osvobojenjn so se Obrezanci vračali s težko nestrpnostjo na svoje domove. Mrliče, za silo pokopane ob cestnih grabah so prenesli na pokopališče nad župno cerkvijo na Grabah. Gospodarji so se lotili popravila sve jih preluknjanih streh. Vse je prijelo za orodje. Bila je treba zagrinjati strelske jarke in okope, odstraniti žice in popraviti plotove. Zamujeno poljsko delo je klicalo. Škrjanec je gostolel. Obrež je postal «amostojna enota. Ljudje so si izvolil; krajevni ljudski odbor. Svoj sedež je dobil sredi vasi. Obrezanci niso mogli najt? lepšega prostora. Hiše od gornjega in spodn jega konca vasi ima jo do n jega enako korakov. Hiša je novozidana, z brajdo in vrtom ob cesti. Tu ie žarišče novega življenja naše vasi.
Bližnji Briana so si že pred vojn» napeljali falsko elektriko. Električni vodi so tekli preko naših polj. T-g d je dal postaviti svoj transformator, za našo vas ni bilo dovolj toka. Obre«
PO DOMOVINI ju
Slovesna otvoritev „Doma igre in dela“ na Jesenicah
Gb velikem uspehu fizkultumikov naše armade
Preteklo soboto je bila slovesna otvoritev »Doma igre m dela« na Jesenicah. imenovanega po partizanki Sonji Župančičevi e Koroške Bele, ki je v bojih z okupatorji dala 6voje mlado življenje za našo lepšo bodočnost.
Pri otvoritvi so bili navzoči zastopnica min. prosvete LRS tov. živa Kraigherjeva, dalje zastopniki krajevne ljudske oblasti, Ljudske prosvete, Železarne, Sindikata in drugih množičnih organizacij, ki so 6torile vse, da je dom lepo urejen in da bo lahko v polni metri služil svojemu velikemu namenu.
»Dam igre in dela« na Jesenicah je bil v zadnjih tednih temeljito prenovljen in opremljen tako, da izgleda kakor nov. Oskrbuje lahko 80 otrok. V spalnici je 12 otroških postelj in 12
Gor. Radgona 25. oktobra 1947.
Po trdnem in napornem celotnem delu ▼ obsežnih vinogradih je slednjič tudi trpljenje našega viničarja poplačano z obilnim sadom, katerega bo v naši ljudski državi tudi on sam deležen, ne več kot delavec in suženj, ampak kot solastnik Ijud9ke imovine.
Vreme je bilo to leto naklonjeno obiranju žlabtnega sadu. Zaradi poletne suše je tudi grozdje dozorevalo dokaj rano. Med tem ko so v sosednih vinogradih pričeli g trgatvijo že septembra, so na obsežnem državnem vinogradnem posestvu pričeli šele 6. t. m. in jo opravili v rekordnem času 3 tednov na površini preko 190 ha. Razveseljivo je bilo gledati množične skupine obiralcev in brentarjev, ki so zalagali velike stiskalnice z žlahtnim grozdjem vseh vrst. Povprečno število delavcev je bilo dnevno 260, enajst velikih stiskalnic je delalo dan in noč. Proti vsakemu pričakovanju je tekel letos iz grozdja tako obilen mošt, da so bile zunanje kleti na objektih hitro prenapolnjene. Kljub temu, da je bil ves vozni park državnega posestva mobiliziran z nadurnim delom, le ni mogel zmagovati sam in so morala priti na pomoč tudi prevozna sredstva državnega posestva v Rakičanih in privatnikov. Po prašnih cestah so se pomikali težko obloženi vozovi mošta v kolonah proti Gornji Radgoni v centralne kleti, ki so letos jedva zajele ves letošnji pridelek, ki za 30 •/• presega lanski pridelek na isti površini. Po kakovosti je sicer slabši za povprečno 2 */• sladkorja, vendar so nekatere vrste tudi letos dosegle 28 •/•.
Uprava državnega posestva je ob zaključku trgatve priredila marljivim viničarjem prijeten zaključek na posameznib sektorjih ob zvokih harmonike. Prvi je končal s trgatvijo sektor Police, Aženci, Orehovski vrh in Hercegovščak, dovažanje mošta v centralne kleti pa je bilo zaključeno 25. oktobra. Zaključek trgatve je bil na treh sektorjih, na katerih so ■e zbrali sodelujoči viničarji in njihova mladina, ki je marljivo pomagala. Pridru-
ležalnih stolov za otroke, katerih matere eo službeno zadržane ali odstotne. Otroci 6o z vsem dobro preskrbljeni. Mamice pa lahko hrerz skrbi vlože vse sile v svoje delo za izvedbo petletke. Za opremo in obnovo »Doma igre in dela« je dala jeseniška železarna preko 250.000 din. Za vse ostalo e ta poskrbela Okrajni prosvetni odbor im Slanice AFŽ.
S preureditvijo tega doma je šele zasilno rešena preskrba in zaščita dece mater, vključenih v jeseniško delovno skupnost. V načrtu je preureditev direktorske vile v Tomšičevi ulici za bodoči dom. To moderno poslopje z mirnim im sončnim okoljem je najbolj primemo za tak namen, sedanji dom nasproti železarne pa je namenjen za otroške jasli. M. Sušnik
žili so se tudi ostali delavci in nameščenci uprave.
Zbranim viničarjem, delavcem In nameščencem je spregovoril ekonom vinogradnik tov. Frangež Štefan, kateri preživlja vso dobo na terenu s svojimi sodelavci ne samo kot oče vsega dela in svetovalec, temveč tudi kot družinski član te velike družine. Tudi njemu je žarel od veselja obraz, ko je izrekel vsem svojim zvestim sodelavcem zahvalo v imenu uprave. Upravnik tov. Kovačič je izrekel laskavo priznanje vsem, ki so sodelovali složno kot velika družina z razumevanjem, z voljo in marljivostjo ter pripomogli, da je bila trgatev na tako obseženem vinogradnem posestvu končala v rekordnem časa.
Marsikateremu od navzočih se je od veselja zaro9iIo oko v zavesti, da je tokrat tudi sam lastnik in gospodar dragocene kapljice. Ob zvokih harmonike in zadnjih zamolklih pokih stiskalnice se ]e razvila neprisiljena domača zabava. Prej utrujene noge so zarajale v domačih plesih. Vesela pesem se je razlegala v prijetnem razpoloženju tovarišev po trdnem detu v letošnji trgatvi. Vinogradniško delo je bilo zaključeno, sedaj pa nove skrbi za najtežje vinogradniško delo, t. j. globoko zimsko kop in rigolanje pri obnovi vinogradov, predvidepl v petletnem plann.
Franjo Stanovšek
Mariborski prostovoljci so prispevali 500.000 delovnih ur
Kljub teinu, da je do zaključka tekmovanja še mesec dni, so Mariborčani že za 50.000 ur prekoračili svojo prvo obveznost in so do konca preteklega tedna izvršili 500.000 delovnih ur. Pri tem ima velik delež mariborska mladina, ki je letos e svojimi akcijami izvršila 71.267 ur, od tega na novogradnjah 10.472, pri odstranjevanju ruševin 83.500 ur itd., v skupni vrednosti 828.869 dim.
Prostovoljci sedaj v glavnem pripra-1 vljajo drva, ko pa se bo vreme izboljšalo, bodo še odstranjevali ruševine in regulirali ceste. Regulacijski plan je v glavnem letos dosežen, treba je samo še dokončati dela v Tvornički ulici.
Iz Prekmurja
Prvi sneg bo koristil kmetijstvu
V	Prekmurju je zapadel prvi sneg, ki je zelo važen za naše kmetijstvo. Kmetje so se že bali za setev, ki zaradi velike suše ni zadostno vzklila. Če ne bo nastopil velik mraz, se bo sneg odtopil in polja bodo dobila potrebno vlago.
V Murski Soboti so odprli industrijski magazin
V	tovarni perila v Murski Soboti je bil pred kratkim ustanovljen industrijski magazin. Delavke in nameščenstvo, ki jih je v tovarni nad 500, so to z velikim zadovoljstvom sprejeli, saj jim je s tem prihranjen čas, ki bi ga sicer porabili za nakupovanje po trgovinah. Vodstvo magazina je izjavilo, da mu gredo pri dobavi blaga zelo na roko. Delavkam je v magazinu na razpolago marsikatero blago, ki ga sicer v trgovinah ne bi dobile.
Oblast, ki je pripomogla do ustanovitve teh magazinov, je koristila s tem ne le delavstvu temveč s prihrankom časa tudi produkciji.
V duhu fašizma
Dne 22. t. m. smo objavili med vestmi iz Prekmurja vest o odkritju spominske plošče žrtvam fašizma v Murski Soboti, v katerem navajamo, da je bila odkrita spominska plošča z imeni vseh žrtev, ki se niso vrnile iz internacije. To vest popravljamo v toliko, da na plošči niso imena v s e b žrtev, ki se niso vrnili iz internacije. Iz Murske Sobote je bilo namreč odpeljanih 37 družin - Židov t. j. okrog 140 ljudi, od katerih se jih je vrnilo le 16, toda imena tistih, ki se niso vrnili, na plošči niso označena. Ko sem se zanimal, zakaj imena žrtev - Židov niso vpisana, mi je nekdo od odgovornih tovarišev odvrnil, da zato, ker je spominska plošča na krščanskem pokopališču. Ker so bili med žrtvami tudi krščeni Židi, pa tudi teh ni na spominski plošči, je ta odgovor sam na sebi jalov, ne glede na to, da je takšno stališče v celoti v nasprotju z našo ustavo, ki ne dela nobenih rasnih in verskih razlik med enakopravnimi državljani.
Naše oblasti naj bi se v bodoče za take pojave, čeprav izgledajo malenkostni, bolj zanimale, ker vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo prebivalstva. Delati razliko med rasami in veroizpovedmi se pravi vzbujati nesoglasje med državljani in hoditi po poti tistega fašizma, katerega žrtve so postali tudi tisti Židi iz Murske Sobote, ki so jih odgovorni organi iz raznih ozirov izpustili na spominski plošči.
Kolman Hiršl
Ali bo zdravstvena cbšast kaj ukrenila?
Letošnja suša ni prizadejala mnogo škode in higienskih neprilik le pokrajinam, ki so stalno prizadete zaradi pomanjkanja vode, temveč je izsrkala močo tudi iz skoraj vseh vodnjakov v Ljubljani. Zlasti je s tem prizadet okoliš Viške ceste, ob kateri mestni vodovodov sploh ni izpeljan. Pretežna večina tamkajšnjih kmečkih in drugih hiš ima sicer vodnjake, ki so jim pa že ob lanski suši usihali in so letos ob poletju drug za drugim usahnili. Stanovalci Viške ceste 6e s svojimi kravicami in konji napajajo na Gradaščici, čeprav je zdravstvena oblast že prepovedala celo kopanje v njej. Zgodi se pa večkrat, da tudi tok Gradaščice izpeljejo drugam in takrat so še preostale mlakuže dobre.
Res so precej krivi za to stanje nekateri neuvidevni skopuški hišni posestniki, ker so se branili napeljave vodovoda, češ da imajo dovolj globoke vodnjake. Še sedaj se bodo kljub zadregi sosedov branili napeljati vodovod v svoje hiše, če bo le njihov vodnjak dajal vodo. Vendar pa upamo, da bo naša ljudska oblast gotovo odpravila take življenjske in higienske neprilike na Viški cesti. Nujno pa je potrebno vsaj začasno ukrenili vse. da bodo tamkajšnji prebivalci vsaj za pitje in kuho dobili zdravo, svežo vodo. Na dež 6e pač ne moremo še dalje zanašati. Vičan
Na kratko smo že poročali, da je na vsearmadnem tekmovanju v lizkulturi zmagala Ljubljana. Tekmovalo je 10 ekip v 10 fizkuhurnib panogah, in sicer v smučanju, crossu, šahu, lahki atletiki, nogometu, plavanju, košarki in odbojki, partizanskem maršu in bojnih tekmah s šesterobojem, ki obsegajo patrolni tek, tekmovanje v bojnih preprekah in šesteroboj. Vsaka panoga se ocenjuje z določenim številom točk, pri čemer je največ dosegljivih v lahki atletiki 100, ostale tekmovalne panoge pa so normirane takole: bojna tekmovanja s šesterobojem 80, smučanje in plavanje po 60, cross, partizanski marš in šah po 40, nogomet 35, košarka 30 in odbojka 25 toči«.
Ljubljana je ves čas tekmovanja vodila in si osvojila prvenstva v lahki atletiki, bojnih tekmovanjh s šesterobojem in smučanju, v ostalih panogah pa se je plasirala na drugo do sedmo mesto, ki ga je dosegla v nogometnem prvenstvu. Končna razvrstitev udeležencev letošnjega vsearmadnega tekmovanja v lizkulturi je takale: Ljubljana 421.6 točke, Novi 349, Skoplje 328, Zagreb 317.6, KNOJ 2S0.9, Niš 263.9, letalstvo 239.9, mornarica 239, Sarajevo 228.4, Beograd 126.3 točke.
Letošnji uspehi so mnogo boljši od lanskih, kar velja zlasti za Ljubljano, ki se je s petega mesta povzpela na prvo. To je v glavnem posledica dejstva, da se v naši armadi posveča lizkulturnemu udejstvovanju velika pozornost. Razumevanje vodilnega kadra za potrebe fiz-kulture in sistematično delo na znanstveni osnovi pod zdravniškim nadzorstvom bosta nedvomno še v večji meri prispevala k napredku fizkulture. Ni namreč dovolj poiskati določeno število tekmovalcev, treba je o njih voditi tudi razvid. Predvsem je treba vedeti, kako vpliva tekmovanje na posamezni organizem, kakšen je socialni sestav tekmovalca in njegovo starost, ali tekmuje za fizkultur-ni znak, skratka imeti je treba kartoteko o vsakem tekmovalcu. Prav tako so antropološka merjenja bistvena za ugotovitev sposobnosti in spoznavanje tipa našega borca. O vsem tem ima vodilni fiz-kultumi kader v naši armadi natančen pregled. Izkušnja je pokazala, da je to dragocen pripomoček za uspehe in napredek v fizkultnri.
Fizkuitura v naši armadi je postavljena na najširše temelje. Samo na področju IV. armade je letos pri tekmovanjih nastopilo nad 120.000 tekmovalcev, od
Zaobljuba olimpijskih tekmovalcev
Zaobljuba olimpijskih tekmovalcev, ki so na treningu v Ljubljani, bo danes v sredo ob 17. v stekleni dvorani na Taboru. Smučarje ln športne tovariše vabimo, da prisostvujejo tej manifestaciji.
Drobne vesti
Poljska: Romunija 1:1. V nedeljo je bila v Bukarešti tekma med Poljsko in romunsko nogometno reprezentanco. Končala se je brez gola,
Sofija:Bukarešta 6:1. V soboto je bila v Sofiji odigrana mednarodna nogometna tekma-med reprezentanco Sofije in Bukarešte. Bolgari so zmagali z rezultatom 6:1.
Hockey na travi. V nedeljo je bila v Budimpešti mednarodna tekma v ho-ekeyu na travi med Češkoslovaško in Madžarsko. Zmagala j« Češkoslovaška z rezultatom 2:1 (0:1).
Romunke so premagale Igralke Madžarske v namiznem tenisa. Ženska ekipa Romunije je premagala v Bukarešti reprezentanco Madžarsko v namiznem tenisu s 5:4. Tako se je romunska ženska ekipa kvalificirala za finale vzhodnoevropskega onpa.
•
Mestni fizkulturn! odbor — odbor za nogomet. V evrho sestave mestne nogometne reprezentance se pozivajo na trening danes ob 15.: Džordževifl Perica,
tega na pomladanskem crossu 48.000 v najtežji disciplini, partizanskem maršu, preko 11.00 itd. Vodilno načelo je, da se za fizkulturo zainteresira vsak borec in da prostovoljno sodeluje ▼ fizkultur-nem gibanju. Tekmovanja se začno v najnižjih edinicah, kjer se po navadi pojavljajo novi talenti, ki bi sicer zanje nikoli ne zvedeli. Naloga fizkuiturnih referentov je potem, da take nadarjene fiz-kuliurnike pravilno uvedejo v sistematično vadbo in jih usposobijo za vrhunske uspehe. V naši armadi je zabeleženih veliko takih primerov, vsekakor najznačilnejši pa je slučaj kapetana Bojana Polovine, večkrat ranjenega borca iz leta 1941, ki je šele lani začel tekmovati, a je zdaj med trojico najboijšib tekmovalcev na 10 km v državi.
Veliki in zasluženi uspeh neumornih fizkulturnikov naše armade, med katerimi si je prvenstvo priborila garnizija iz Radovljice, bo svečano proslavljen na prireditvah 1. In 2. novembra v Ljubljani, ki so razvrščene takole:
V	soboto ob 20 bo v dvorani na Taboru ob navzočnosti zastopnika vrhovnega komandanta Jugoslovanske armade in mornarice maršala Tita svečana proglasitev prvaka armade in podelitev nagrad ostalim garnizijam. Sledili bosta dve tekmi, in sicer v odbojki med moštvom CDJA Partizan in vseartnadnim prvakom Nišem ter v košarki med Partizanom in vsearmadnim prvakom Zagrebom.
V	nedeljo ob 8 bo v dvorani Doma armije šahovska simultanka na 40 deskah med najboljšimi šahisti domače armade in prvim zastopnikom JA na pravkar končanem državnem prvenstvu;
ob 11 bo cross g startom in ciljem na Kongresnem trgu; nastopilo bo okoli tisoč tekmovalcev, in sicer v teku na 2 km v vojaški obleki s puško, v teku na 2 km v vojaški obleki brez puške in v teku na 3 km v fizkulturnl obleki;
ob 13.30 bo na stadionu nogometna tekma med prvakom domače armade Radovljico In Kranjem, nato pa se bosta za pokal FLRJ pomerili moštvi ljubljanske' garnizije in FD Šibenika; v odmoru bodo lahkoatletske točke, pri katerih bodo sodelovali najboljši jugoslovanski atleti med njim Gubijan, Stefanovič in drugi;
ob 20 bo ▼ Operi svečana proglasitev prvaka a podelitvijo nagrad, nato pa vprlzoritev Era z onega sveta z gostom Gostičem.
Begovao, Kočevar (JA). Nagode I. in II. (Krim). Aljančič, Cebohin (Triglav) ter kompletno moštvo FD Enotnosti: za mladinsko reprezentanco pa kompletno moštvo Enotnosti ter Matos in Kočevar (Krim). Trening bo na igrišču Doma armije. Vsi igralci so dolžni udeležiti se treninga, vsak naj s seboj prinese spodnjo opremo.
Zbor nogometnih sodnikov pri MFO Ljubljana. V četrtek 30. t. m. ob pol 20. bo v prostorih FZS na Taboru plenarni sestanek. Dnevni red je važen, zato je udeležba obvezna.
FD Krim — nogometna sekcija. Danes ob 20. bo redna seja nogometne sekcije v prostorih rajonske gostilne — Krako-vo, Vrtna ulica. Vsi odborniki naj ee seje udeleže.
FD Enotnost — nogomet Vsi igralci ligaškega in juniorskoga moštva naj bodo danes popoldne na igrišču zaradi sestave reprezeutano.
Poverjeništvo za nogomet pri OFO Kranj obvešča, da bo v četrtek 30. t. m. ob 17. sestanek pov. sa nog. pri OFO Kranj- Sestanek bo v prostorih OFO Kranj ter naj se ga zanesljivo udeleže tov. z Jesenio in Škofje Loke.
rpzn, opzn
in zadrugam!
V začetku meseca novembra
1947.	se bodo na temelju izdane uredbe o prejemkih urejevale plače zadružnih nameščencev. Zato naj RPZN, OPZN in zadruge takoj pristopijo k pripravam (določijo zvanje, itd.) za regulacijo plač. Regulirani prejemki bodo veljali od 1. oktobra 1947. dalje.
IZOS
Preskrba
DELITEV SLADKORJA IN MESA ZA LJUBLJANO - OKOLICO
Gospodarski odsek okrajnega LO Ljub-ljana-okolica obvešča potrošnike mesta Litije, Vrhnike, St. Vrhnike in Verda ter Industrijskih magacinov:	Tovarna
usnja, Vrhnika; Predilnica, Litija in Tovarna celuloze, Medvode, da prejmejo dodatni obrok sladkorja, ki je bil objavljen v dnevnih časopisih (Lj. pravici in Slov. poročevalcu) dne 11. sept. t. 1. na sledeče odrezke živ. nakaznic:
TD po 500 g na odrezek živ. nakaznica TD 118, S D po 400 na odrezek SD 215, LD po 350 jr na odrezek LD 313, Nav po 150 g na odrezek Nav 411, OM po 350 sr na odrezek O M 614.
Potrošniki industrijskih magacinov prejmejo dodatni obrok sladkorja v Industrijskih magacinih, ostali potrošniki zsroraj navedenih krajev pa prejmejo sladkor pri Naprozi. Na živilske nakaz; nico Nav in OM vzamejo maloprodajalci tudi plavo živ. nakaznice s štampiljko pristojnega KLO-oja in s črnilom izpisanim imenom in, naslovom potrošnika.
Nadalje obveščamo vse kraevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da delijo sveže meso dne 31. t. m- in L XI. t- 1. na sledeče od-
Težki delavci na odrezek TD oktober 105 po 400 g mesa, srednji delavci na odrezek SD oktober 205 po 300 g mesa, lahki delavii na odrezek LD oktober 305 po 300 g mesa.
Pozivamo vse maloprodajalce racioni-ranih živil tuk. okrajnega LO, da oddajo obračune živ. artiklov dne 3. in 4. novembra t. 1. gospodarskemu odseku. Termina se natančno držite.
MESO ZA BOLNIKE IN KULTURNIKE
Po nalogu oddelka za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani prejmejo upravičenci bolniških in kulturniških nakaznic za meso v sredo 29. t. m. od 8-—12. sveže meso. Meso bodo delile poslovalnice mestne klavnice in mesarja Cošek Alojz in Dolinšek Josip na trgu, poslovalnica 4 Celovška cesta, poslov. 7, Tržaška cesta, poslov. 3. Zaloška cesta in za kulturnike Petrič Jakob na trgu. Poslovalnice in mesariji dvignejo meso ▼ sredo ob 7. urL	*
šolstvo
GRADBENI ODDELEK DRŽ. DELO-VODSKE SOLE V LJUBLJANI
Vpisovanje v I. in II. letnik gradbenega oddelka dTŽ. delovodske šole na Dtž. tehniški srednji šoli v Ljubljani bo v ponedeljek dne 17. novembra t- 1. od
9.—11. ure v upravni pisarni Tehniške srednje šele.
Dan pričetka pouka bo kandidatom sporočen ob priliki vpisa.
Kandidati za I. letnik izpolnijo z din 10 kolkovano prijavo (formular dobe v šoli). Prijavi je treba priložiti: rojstni list, kratek in ßtvaren življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, pomočniško spričevalo, potrdilo o dosedanji zaposlitvi, priporočilo sindikata, potrdilo o volilni pravici. V kolikor se navedene priloge že nahajajo na tuk zavodu, m treba predlagati novih-V I. letnik 6e sprejmejo učenci, ki so dovršili 18 let etarosti, so izučeni v katerikoli panogi gradbene stroke, imajo opravljen pomočniški izpit in imajo najmanj eno leto pomočniške prakse. Šola je triletna s poukom v izvcoisezonskem času.
Kandidati za II. letnik izpolnijo z din 10 kolkovano prijavo in ji priložijo spričevalo I. letnika.
Kinematografi
LJUBLJANA, UNION: sovjetski film »Sin polka«, tednik. Predstave ob
16.15,	18.15, 20.15; MATICA: sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 ln 20.15; SLOGA: sovjetski film »Maškarada«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 ln 20.15; KODELJEVO: sovjetski film »Dubrovski«, tednik. Predstave ob 20. url.
MARIBOR, ESPLANADE:	sovjetski
film »Igralka«, tednik; GRAJSKI: sovjetski film »Jakov Sverdlov«, tednik.
CELJE, METROPOL: sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik; DOM: sovjetski film »Napaka ing. Kočina«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Naloga majorja Buločklna, tednik.
V četrtek, 30. oktobra ob 20. uri bo v okviru Ljudske univerze v veliki dvorani kina Matice predaval g. Pierre George, profesor na univerzi v Lilleu in na institutu za politične vede v Parizu O GOSPODARSKEM POLOŽAJU FRANCIJE. — Vstop prosti
Starši, ki delajo v bližini tovarn, prepuščajo svoje otroke skrbnemu nadzorstvu vzgojiteljice v novem domu igre in dela na Jesenicah
Ha državnem posestvu Gor. Radgona je prinesla trgatev rekordni pridelek
Pridelek presega lanskega za 30 odstotkov
V sobsta dne 1. novembra na Igrišču Doma armije
medmestna tekma negemetnfft reprezentanc Beograd: Ljubljana
Ob 13.30 bo tekma mladinskih reprezentanc, ob 14.45 pa se bodo po presledku desetih let pomerili najboljši ljubljanski in beograjski nogometaši.
Vstopnice so v predprodaji v Fizkuit urnem ma ga činu na Mestnem trgu, v trgovinah Goreo in Predalič ter pri Mestnem fizku!turnem odboru v Narodnem domu. — Mladina in vojaki plačajo 10 din, ostali 20 din, sedeži na tribuni pa so po 30 din.
žanci naj si sezidajo svoj transformator, če si hočejo gosposko svetiti, so menili v trgu. Pobiraii so podpise, kdo je za in kdo prjiL Zmagali so skopuhi in nazadnjaki. Rajši so svoj denar nalagali v središko hranilnico, kakor bi si dali v svoje hiš? in hleve napeljati novo razsvetljavo.
Med vojno so graniivrj! in delavci, ki so morali kopati protitankovski rov od nekod iz Medjimiirja po vitanski grabi in dalje pod Humom proti Ormožu, na svojo roko uaprijavali od središkega voda k razuim hišam električni tok. Tako so si z njim že svetile sosednje Grabe in spodnji konec naše vasi. Nihče ni t/kogar vpraša, za dovoljenje. Nemški red se je že tako 6krhal, da je bilo marsikaj dovoljeno. Nemški vojak je za kilo masti ki jo je hotel poslati svoji ženi, prodal kočo, čevlje in plašč raz sebe. Napeljal ti je elektriko, ukradel žico, stikala in žarnice.
Tako je ob času razglasitve petletnega načrta elektrifikacije naše domovine polovica naše vasi bila v luči, druga polovica v temi. Eni so si v dolgih zimskih večerih in nočeh glasno svetili in se posmihali onim, k: so ždeli v temi. Morali so s kokošmi spat. Drugi so se pritoževali novi oblast1 in prosili, da tudi njim napeljejo elektriko Električarji so bili res poslani ca lice mesta. Ni šlo drugače, da je bil za vas potreben novi transformator.
To je bil votek za prepir med vaščani. Kdor je že imel električno luč. je dejal, da ne bo za druge plačeval razsvetljave, kaj mu mar!... Tajnik ljudskega odbora Matiašek se je obrnil na višjo oblast, da reši spor. In država se je zavzela za vas. Ubrala je srednjo zlato pot. Polovico prispevaj vas. drugo polovico država! .S prostovoljnim delom si je Obrež postavil svoj transformator. Vsak kmet
je po možnosti podrl kak bor ali smreko za drogove. Po njih so napeljali žice do vsake hiše in vsakega hleva, skednja, kurnika. Ko je poštar prinesel račun, so se vaščani prijemali za glavo. Slednjič pa so izvlekli iz omare spravljene peneze od prodanega vina, jabolk ali prašiča. Malo so pogodrnjali in plačali z eno roko račun.
Zdaj je naša vas vsa v luči. Ljudje si kar na veliko svetijo. Števcev še ni. To ti je vse kaj drugega kakor tisti prešmentami smrdljivec ali karbid, ki se je kadil in ti je lahko vsak trenutek pihnil v obraz. Kdo ne bi imel veselja s tako sončno svetlobo? Obre-žanei so ponosni na napredek svoje vasi.
Nekateri neverni Tomaži so vse dotlej menili, da iz elektrike ne bo nič, kakor v starih cesarjevih in kraljevih časih in si niso dali napeljati žic, češ, dokler ne vidim luči, si ne bom delai stroškov. No, tn sedaj so se zgenili. Luč je zasvetila. Vas je zvečer ena sama luč ...
In kakšne koristi si obetajo kmetje od elektrike! Žito si bodo mlatili z njo, vse stroje jim bo gnal električni tok. Gospodinje kupujejo električne kuhalnike, šivilje in dekleta likalnike. Iz mesta prinašajo lustre in senčnike.
Zdai Obrež tudi novo postajališče med Ormožem in Središčem. Davni sen bo uresničen. Po čemer so hrepeneli Obrežanci in goričanci, to se jim bo šele v novi Jugoslaviji iz-pol nilo. Postajališče!...
Za dosego tega cilja je bilo pretočenega mnogo črnila. Mnogo poti je bilo treba. Kje je še taka razdalja med dvema paetajama? Menda deset kilometrov. Država je uvidela potrebo. Obrezancem je bila že prva vloga ugodno rešena. Postajališče je bilo dovoljeno. Država je spet priskočila
ljudski volji na pomoč. Zdaj so bili voljni celo tisti mlačneži, 1 i jim ni bilo za postajališče in še manj za stroške z njim.
Zdaj so bili vsi za povzdigo vasi. Obrtniki so se obvezali, da bodo 6 prostovoljnim delom opravili vsa zidarska in tesarska dela. Kmetje so dali vse vožnje. Država vse gradivo. Začeli so z nasipom. Tovorni vlaki so dovažali gramom, opeko, cement. Izpod rok vaščanov je raslo postajališče. Vsaria hiša je dala težaka. Nihče se ni obotavljal. Kako pa tudi ne! Vaščaui oo videli, da ljudska oblast ni več tista stara, ki jih je vlekla za nos. Mar ne uživajo že blagodati elektrike? Zato so se lotili dela s tem večjim poletom.
Železnica je pomagala vaščanom, vaščani železnici. Nihče več ni dvomil, da bi vas ne dobila postajališča. V delu se je okrepila zveza delavca, kmeta in obrtnika. V njih skupnosti je bila moč. btef, ki je bil določen za brigadirja vsega podjetja, bo ob odkritju postajališča lahko navedel, koliko delovnih ur so Obrezani posvetili dvigu svoje vasi Niso delali za pohvalo, temveč za svojo vas, za skupnost in ljudski blagor.
Delo pri graditvi postajališča se približuje svojemu koncu. Likof bo proslavljen. Vas pripravlja veličasten praznik. Kako pa tudi ne? Saj je prispevala takisto svoj napor za ostva-ritev petletnega plana v novi osvobojeni domovini. Iz nekdanje neznatne zaostale vasice se bo že v prvem letu povzpel naš Obrež v umno vas. Kdor koli se bo vozil po železnici mimo, se bo ustavil na našem postajališču, ozrl se bo preko polj z valujočo pšenico ali na koruzne njive s sončencami in na sadovnjake. Med njimi se vleče ob cesti naša dolga vas. Hiše so ponosne;* zidane in krite z opeko. Čuva
jih gasilni dom z novo brizgalno, Ja so vame pred požarom. Hiše so prepredene z električnimi žicami. Tu je transformator. Traktor brni. Mlatilnice pojo. Slamoreznice se vrte. Stiskalnice pokajo. Noč je tu spremenjena v dan. Ptičarjev Vanč že snuje ob postajališču restavracijo. Kako imenitno, pravi, bi bilo, če bi spet lahko napisal vabilo gostom — kakor nekoč, ko je še imel vinotoč: O tovariš, kaj bi hodil mimo, tu se toči sladko vino ...
Vaščani so se vključili v življenje nove stvarnosti. Hočejo pridelati čim več poljskih sadežev in jih predati mestu v zameno za stroje in tovarnam za blago. Pri odkupu žita so oddali pet vagonov predpisane »količine. Stoodstotno. Mnogo je bilo takih, da bodo sami zategnili pasove. Toda bo že kako. Kmet še ni nikoli stradal. Huje bo za živino, ker je krmo vzela suša. Sladkorna repa je debela. Svinje se lepo redijo, masti bo dovolj. Setve so vržene v razorane lehe in čakajo klitja in rose. Zemlja je trudna in žejna.
Vas re je zavedala sama sebe. Drava, ki je nekdaj ogrožala obreška polja, ne bo več spodkopavala, ko bo narasla. Ljuuje niso čakali, kdo bi jo ukrotil. Sami so. si podvihali rokave, jo začeli burati in jeziti. Če drugod regulirajo, gradijo železnice in poti, zakaj bi ia držali roke križem. Vsi stari in mladi so se vrgli na delo. Sekajo protje, navažajo kamenje in mešajo svoj znoj v trden branik proti dravskim deročim valovom. Obrežanci ne dajo več niti pednja svoje orne zemlje nenasitni Dravi!
Nekdanji Semberov mlinar je predsednik ljudskega odbora. Bližajo se nove volitve. Pravijo, da bo za svoje skrbno delo odšel na višje mesto. V dobi njegovega predsedovanja se je v # vasi marsikaj spremenilo. Zdaj v
mejah občine ni več grofovske zemlje. Ta je last tistih, ki so jo obdelovali. Ustanovljena je prodajna zadruga, kjer gospodinje kupujejo vsakdanje potrebščine, in kamor nosijo svoje deželne pridelke. Mleko se zbira v mlekarski zadrugi. Brigadir vaške traktorske postaje zasluži lepe denarce, da so mu drugi dečki kar zavistni. Traktor se mu bolj izplača kot pa konji. Njegov železni konj dobiva večje nagrade kakor pa so jih včasih žrebice, ki jih je gonil na premijo. Pa tudi lažje ga je v teh sušnih letih prehraniti, žre samo tedaj, ko dela. V krožkih deluje mladina in se vadi v petju, telesni vzgoji, igri, plesu. Vaško žensko društvo obra v.na,:: pereča vprašanja. Na sestankih krajevnega ljudskega odbora se izraža ljudska volja. Nič ni skrito, kar bi tukaj* -ie bilo očito. Nakaznic za obleke in obutev primanjkuje, da bi se ugodilo vsem prošnjikom. Pa se oglasi kmečki očanec k besedi. Vname se takšen hrup med mladimi in starimi, da mora predsednik prijetij za zvonček in pozvoniti ljudem k miru. Sestanki se vlečejo dolgo v noč in št si ne utegnejo ljudje vsega povedati. Določili so si s predstavnikom okrajne oblasti višino davka, da je vsakomur po godu. Vina je priraslo, da ni bilo dovolj posode. Vinarska zadruga v Ormožu je vinogradnikom dala na razpolago sode in jim odprla svoje zidane kleti Zdaj ee jim ni bati, da vina ne bi spravili v denar. Vinarska zadruga je hranilnica in posojilnica hkrati.
Vas se prenavlja. Najstarejši bajti-oimprači, ki se že nagiba in od starosti leze v zemljo, iz katere je vzeta, so štete zadnje ure. Herceg si je že sezidal cementne temelje okoli nje, stesali so mu ostrešje, opeka je v Jojšju že sežgana. Spomladi bo stala nova hiša. Sadni kapar je uničil mno-
go drevja, kakor svoje dni trtna uš. Staro drevje trebijo. Včasih 60 stali v vasi visoki topoli ali palme. Med svetovno vojno se je v Zmutkovega zaletelo celo letalo in treščilo na tla. Topolov ni več, razen nekaj samorastnikov, ki so se zaplodili iz korenin prednikov. Nekdanji blatni klanci, iz katerih je par volov komaj izpeljalo voz, so zdaj nadelani Zakaj pa je v vasi toliko gramoznih jam? Vsaka hiša mora v jeseni in na eprotiletje iti nadelavat poti. Za vse novosti v vasi se takoj izve. Ljudski odbor pošlje bobnarja od križišča do oglišča, da oznaui obče koristne oglase in razglase.
Ljudje so oL vsem pestrem življenju, ki se je začelo zdaj stekati od vseh vetrov, skoraj pozabili nase. Hočejo držati z mestom in trgom isti korak. Nimajo še sicer svoje šole, toda imajo elektriko, imajo postajališče. In česar še nimajo, š morajo priboriti. Stare šege in navade izginjajo. Ni več starih bab, ki bi znala kravje mleko spreminjati v kri, nihče več ne brani mlademu dekletu iti iz vasi, če si pride ponjo mestni uradnik. Mladino žene v mesto. Vabi jih tovarniška sirena. Že je težko dobiti težaka za polje in kopača za gorice. Zato pa je kakor nalašč tn kosilnica, ki pokosi travnik v nekaj urah, javna mlatilnica zmlati žito prej ko pa vitel, ki ga poganjajo konji, m tn že olajšuje živini delo na njivi traktor. Vaa se dviga. Vas raste v novo življenje.
Novo življenje prihaja v našo vas. Mladina je videla svet in s seboj je prinesla mnogo izkušenj. Obrež postaja napreden. Nihče več ne verjame, da sreča pade sama iz nebel. Obrezanci 60 spustili svojo muho na lancu in vzel; v roke kladivo in *rp kot simbol novega življenja, posvečenega zveri delavca in kmeta.
Naročnike,
bi prejemajo naš list po pošti in so z naročnino v zaostanku opozarjamo, da jim bomo ukinili pošiljanje lista. Zato naj
■sak čimprej poravna vso zaostalo naročnino!
UPRAVA
I	j
SLUŽBO DOBE
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 29. oktobra: Ida, Narcis, Donat Četrtek, 30. oktobra: Marcel, Kasijan, Klavdij
SPOMINSKI DNEVI
29. X. 1917. - CK KPB(b) je sklenil na zgodovinski seji. da začne oboroženo vstajo — oktobrsko revolucijo.
29. oktober. — Dan Komsomola.
29. X. 1944. — Osvobojen Split.
29. X. 194L — Slovensko ljudstvo, organizirano v OF, priredi v proslavo praznika osvobojenja v prvi svetovni vojni svojo prvo množično manifestacijo, ki je bila manifestacija vsega slovenskega naroda.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. • SLOVENSKO NAiiOUNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA
Petek, 31. okt., ob 20-: NuSič: Gospa ministrica. Premiera. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Marije Nabloo-ke. (Predstava v opernem gledališču.) Marija Nablocka, ena najpopularnejših in najpomembnejših slovenskih Igralk, slavi v petek, 31. t. m., 25 letnico svojega umetniškega delovanja na odru ljubljanske Drame kot gospa Živka v Nušičevi »Gospe ministrici«. V pestri galeriji živih odrskih likov od Nastasje Filipovne v »Idijotn«, ki je bila njena prva vloga na našem odru pa do 139. svoje vloge, gospe ministrice, je ustvarila Nablocka figure, ki po svoji intenzivnosti in umetniški prepričevalnosti ostanejo neizbrisne v zgodovini slovenskega gledališča. Jubilejna predstava bo v Operi. Vstopnice so že v predprodaji.
Teden predstav v proslavo 30 letnice Oktobrske revolucije bo v ljubljanski Drami od 1. do 7. nov. t. 1. V teh dneh bo Drama uprizorila dvoje sovjetskih del, ' Buško vprašanje« K. Simonova, in »V - tajgi« A. Afinogenova ter Levstik -Kreftovega «Tugomera« kot slavnostne predstave.
OPERA
Sreda, 29. okt., ob 20.: Massenet: Manon. Bed D.
Petek. 31. okt-, ob 20.: Nušič: Gospe ministrica. 25 letnica umetniškega delo vanja Marije Nablocke. Dramska pred stava. Izven.
Zaradi nepovoljnega zdravja Janje Hanžekove se za danes napovedana predstava »Figarovo svatbe« za red Sreda ne more vršiti, pač pa bo uprizorjena za red D opera «Manon« z Zlato Gjnngje-nac v naslovni vlogi in z Rudolfom Franelom v glavni tenorski vlogi. Na spremembo predstave opozarjamo zlasti abonente reda Sreda in reda D.
Uprava SNG obvešča svoje abonente, da prejmejo pri predstavah v Operi in v Drami, ko se vršijo za njihov abonma, Gledališki list brezplačno in sicer toliko izvodov, kolikor ima abonent na Izkaznici zabeleženih aboniranih sedežev. Gledališki list deljo biljeterji.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ!
V MARIBORU
Sreda, 29. okt. ob 20.: Nušič: »Dr.«. Za sindikate Vstopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo.
Četrtek, 30. okt. ob 20.: Shakespeara »Kar hočete«. Red C.
Petek, 31. okt. ob 20.: Shaw: »Izkorišče vaici«. Izven.
Sobota, 1. nov. ob 20.: Ivanov: »Oklopm vlak 14-69«. Za sindikate. Vstopnice % prodaji tudi za ostalo občinstvo.
•
Zdravniki Iz Češkoslovaške na obiska v Ljubljani. V sredo, 29. oktobra pride v Ljubljano skupina zdravnikov-docen-tov Plzenske medicinske fakultete. Predavali bodo v sredo 29. X. ob 18. url v predavalnici Interne klinike In v četrtek 30. X. ob 19. uri v predavalnici Interne in Kirurgične klinike. Tovariše zdravnike prosimo, da se zanimivih predavanj udeleže v čim večjem številu.
IZLETI V BEGUNJE. PUTNIK, Ljubljana priredi v soboto, dne 1. novembra 1947 ob 14. in v nedeljo, dno 2. novembra ob 6. in 12- izlete v Begunje na grob taleev, k žrtvam okupatorjevega terorja. Izletniki bodo potovali z luksuznimi izletniškimi avtobusi. Cena za izlet znaša 110 din. Prijave sprejema PUTNIK do petka, dne 31. oktobra, do 19. ure.	2746 n
O dialektičnem materializmu in obči biološki osnovi nevropsihologije bo predaval tov. prim. dr. Hrbek iz ČSB v Ljubljani v četrtek, dne 30. okt ob 18. v predavalnici Interne klinike. Ker je predavanje namenjeno širšemu krogu razumnikov, so ljudno vabljeni vsi, ki ee za vprašanja zanimajo.	2744-n
Dežurstvo trafik v Ljubljani za mesec november 1S47. — 2. XI.: Levstik Alojz Pokopališka, Dolar Ivana, Tyrševa 12, Hafner Anica, Marijin trg — kiosk. Kmetič Ivana. Celovška 54, Podraenik Minka, Hasarykova, Štefančič Angela, Šelcnburgova, Žagar Ivan, Bleivveisova, Bavnikar Frančiška, Poljanska 51, Kobal Ferdo, Gosposvetska 7, Skerbiš Rozalija, Kolodvorska 35. Kordiš Angela, Gajeva 2, Kajzer Franja, Tržaška 28. — 9. XI. Mlakar Apolonija, Resljeva, Pate Franc, Krekov trg — kiosk, Humer Stanko, Št. Vid — Na-Na, Breskvar Terezija, Janševa 1. Kolar Jurij. Tabor. Mrzlikar Ana, Tavčarjeva. Novak Frančiška, Šišenska 4S, Piš Ivan, Celovška 141. Bade-šič Marija, Jeranova 1, Šmen Franja Zelena Jama 23, Kokalj Lea, Tyrseva 7, Resnik Ivanka, Zaloška — kiosk. 2741-n Skupna vaja moških in mešanih pevskih zborov bo v četrtek 30. t m.
KONCERTI
Koncert pevskega zbora Prosvetnega društva lz Trsta-Skedenj bo v Ljubljani v ponedeljek, 3- novembra ob 18. v Unionu. Zbor šteje nad 100 pevcev ter uživa sloves najboljšega tržaškega slovenskega pevskega zbora. Zbor vodi Milan Per-tot. Koncert je namenjen v prvi vrsti mladini. Vstopnice po 10, 8 in 6 din, stojišča po 5 din ee dobe v Knjigami, Kongresni trg.	2742-n
Koncert Sovjetskih samospevov, pri katerem sodelujejo naši najodličnejši pevci solisti: Zlata Gjungjenac, Elza Karlov-čeva, Julij Betetto in Budolf Franci, poleg tega še ljubljanski komorni trio (Dermelj, Šedlbauer, Lipovšek), bo v ponedeljek, 3. novembra ob 20. v vel. Filharmonični dvorani. Vstopnice so naprodaj od danes naprej v Knjigarni muzikalij na Kongresnem trgu. 2745-n
Uradne objave
SADJARJEM IN VINOGRADNIKOM
Opozarjamo vse Ljudske odbore, proizvajalce in nakupovalce sadnih drevesc, trsnih cepljenk in podobnih sadik na sledeče:
Prodaja in vsaka druga oddaja drevesnega in trsnega materiala 6e sme izvršiti samo po odobritvi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, odnosno pooblaščenega ljudskega odbora. Ves proizvedeni drevesni in trsni material se bo načrtno razdeljeval in je vsaka druga svobodna prodaja prepovedana.
Vsa naročila za 6adne in trsne saidike zbirajo okrajni ljudski odbori, kateri bodo na temelju zbranih naročil in po odobritvi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo izvršili razdelitev materiala, ki je na razpolago.
Sadni in trsni material naročajte pii okrajnem ljudskem odboru, toda le skupno (na posamič) preko sadjarskih po-dražnio kmetijskih zadrug ali krajevnih ljudskih odborov.
Prodajne cene sadnemu in trsnemu materialu so predpisane v odločbi Urada za cene.
Trsne cepljenke, ključe, korenjake In podoben trsni material smejo oddajati samo trsničarji, ki imajo pisni (Mo dovoljenje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za svoje obratovanje. To velja tudi za zadružne trsnice.
Sadna drevesca, podlage in podobne sadike smejo oddajati samo drevesničarji, ki imajo potrdilo, da je drevesnica uradno zdravstveno pregledana. Prošnje, kol-kovane s 140 din za zdravstveni pregled je poslati okrajnemu LO, kateri jih dostavi Ministrstvu za Kmetijstvo in gozdarstvo.
I.	Drevesnicam, pri katerih je ugotovljeno, da 60 okužene od ameriškega kaparja, je prepovedana oddaja sadnega materiala, do zopetnega pregleda, ki bo prihodnjo spomlad.
II.	Zdrave drevesnice, ki so na območju, okuženem od ameriškega kaparja se mora pred oddajo sadik cianizirati (razkužiti s cianovodikom). Pod nadzorstvom uradnega zdravstvenega preglednika. Vsaka pošiljka s tega območja mora biti opremljena a potrdilom o cla-nizaciji. To potrdilo izda KLO na temelju potrdila uradnega preglednika — nadzornika.
III.	Zdrave drevesnice na območju, ki ni okuženo od ameriškega kaparja, me rajo sadike pred oddajo razkužiti z 12% drevesnim karbolinejem in to pod nadzorstvom organa okrajnega LO. Vsako pošiljko iz teh drevesnic mora spremljati potrdilo KLO o razkužitvl z opombo. da so sadike iz neokuženega območja To potrdilo izda KLO na temelju potrdila okrajnega LO, kateri razkuževanje nadzoruje.
Za izvajanje teh določb so dolžni skrbeti okrajni in krajevni LO ter proti kršilcem disciplinsko postopati. — Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Radio Ljubljana, Maribor ir« Slovensko Primorje
SPORED ZA SREDO 29. OKTOBRA
6.00 Budnica, jutranja telovadba:
6.10	Poročila, objava programa in vremenska napoved; 6.30 Jutranji koncert; 7.00 Radijski koledar, lz današnjih časopisov; 7.15 Slovenske narodne pesmi; 7.30 Napoved časa in poročila; 7.45 Lahka solistična glasba; 12.30 Napoved časa in poročila; 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave;
13.00	Igra Mali ansambel Radia Ljub-
ljana; 13.30 Skladbe nordijskih skladateljev; 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ; 14.10' Pesmi Nikolaja Rubinsteina poje basist Anton Orel, pri klavirju spremlja Dana Peruškova; 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda; 14.45 Glasben^ slike; 18.00 Veder večerni spored; 18.30 Drago Ulaga: O obisku pri naših olimpijcih; 18.40 Z. Kodaly : Plesi iz Galante; F. Schubert: Intermezzo iz baleta »Ro-samunda«;	19.00 Radijski dnevnik;
19.10	Nekaj Straussovih valčkov; 19.30 Napoved časa in poročila; 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave;
20.00	Vinko Kirbus: Iz življenja na
mladinski progi;	20.10 Partizanske
pesmi; 20.30 Aleksej Tolstoj: Trnova pot (odlomki iz romana); 21.00 Kar si kdo želi; 21.30 Poje tržaški zbor »Ivan Cankar« pod vodstvom dirigenta Vladimira Švare; 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda; 22.15 Iz del Roberta Schumanna.
STROJNIKA, treznega, veščega tudi popravila strojev parne žage, sprejmemo. Stanovanje prosto. Martinec, Ljubljana — Trnovski pristan številka 20.	27.371-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi 6talno službo. Plača in brana dobra, predpogoj poštenost. Javornik, Wollo-va 12 ali Domobranska 7.	26.716-2
HLAPCA H KONJEM sprejme Pogačar Anton, Ljubljana, Vodnikova cesta št. 106.	27.049,2
MAJERJA s tremi delovnimi močmi išče za takoj živinorejska zadruga v Studenicah pri Poljčanah. 27.442-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme dobra družina v Kranju. Naslov se izve pri Inku Gruden, Rožna ulica 19, Ljubljana.	27.450-2
AKTIVNA TVORNICA Išče zastopnika za obiskovanje industrijskih podjetij. Obširne pismene ponudbe z referencami poslati na: Novinski zavod, Subotica.	27.428-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna samostojno kuhati, sprejmemo takoj. Kham, Kongresni trg 8.	27.463-2
DEKLE ali ženo sprejmem k dvema deklicama za čez dan. Pogoji po dogovoru. Zglasiti se med 13. in 15. uro Logar, Škofja 6.	27.455-2
MLADO DEKLE, pošteno, ki se želi naučiti gospodinjstva, dobi mesto pri dveh osebah. Soršak, Resljeva cesta 16-III.	-	27.453-2
Zaslužke
POSTREŽNICO dnevno od 8. do 15. ure, ki bi kuhala tudi kosilo, iščemo. Vardjan-Šarič. Gradišče št. 10, III. nadstropje.	27.395-4
KATERA DOBRA ZENA bi pazila na otroka čez dan od 7. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 27.399-4 DIPLOMIRANI STROJNI TEHNIK vzame delo na dom ali sprejme zaposlitev v prostem času. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Tehnik«.	27.390-4
RUŠČINO POUČUJEM. Pridem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ruščina«.	27.452-4
KROJNI TEČAJ za vso damsko garderobo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4-II.	27.294-4
INŠTRUKTORJA angleščine in francoščine iščem. Ponudbe pod »Futur« na oglasni oddelek.	27.380-4
MLAJŠA POSTREZNICA se sprejme za jutranje ure. Naslov v oglasnem oddelku.	27.434-4
FBOÜAM
LEP KRZNEN PLAŠČ (sive lisice) skoro nov, prodam: Jančar, Rožna dolina, Cesta VI, št. 18.	27.412-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, poceni prodam. Tyrseva 35, pri krojaču.	27.413-5
ZIMSKI MOŠKI in ženski PLAŠČ naprodaj pri krojaču Klemente, šibe-niška ulica 21.	27.414-5
KAVČ, furniran, orehov, nov, tapeciran, z omarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.445-6
KOMPLETNO POSTELJO, divan, citre. mizo in stole prodam. Ogled med 15. in 16. na Rimski cesti 12-1, desno (Skušek).	27.429-5
ELEKTRIČNO STISKALNICO, jakost 20 ton, za bakelit in drugi material, popolnoma novo, proda šole, Zagreb, B. Adžije ulica 15-1.	27.427-5
MOŠKO SUKNJO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.421-5
MOTORNO KOLO znamke Puch, 220 kub. cm, z dobro ohranjenimi gumami, prodam. Cena z dokumenti 12.Q00 dinarjev. Pungrčar Anton, Industrijska cesta št. 33, Domžale. 27.420-6 SUKNJO za 10—12 letnega fanta in računalo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.416-5
DVE PALMI (Juke), višina V/z m in dve krasni aloji poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 27.417-5 NOVE ŠKORNJE št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 27.405-5 CRNO BLAGO za moško obleko, predvojno in kad za sedeče kopeli prodam. Ogled od 10 do 12 ure. Naslov v oglasnem oddelku.	27.406-5
TRIDELNO OMARO z ogledalom prodam. Ogled od 10 do 12 in 4 ure naprej, skrabćeva 9-1.	27.404-5
RADIO »HORNXPHON; Lord 39 5 + 1 cevi, nov model, lepe izdelave, ugodno prodam. Kirm I.. Gerbičeva ulica št. 25-1.	27.403-5
ELEKTRODINAMO »Ganz« 220 V, 42 amp., istosmerni tok 12Vi ks, v brezhibnem stanju prodam; še rajši zamenjam za elektromotor 15, S ali 5 ks, razliko obračunam. Ponudbe pod »Ganz« na oglasni oddelek. 27.308-5 RODEISLAND JARCKE, plemenske peteline, pet mesecev stare purane in pritlikavčke prodam. Ogled od 12. do 2. ure: Rimska cesta štev. 11, I. nadstropje.	27.397-5
MOŠKE VISOKE ČEVLJE štev. 44, parkrat nošene, zamenjam za ženske št. 37 z visoko peto. Tudi prodam. Rožna dolina. C. VII,-31.	27.398-5
RADIO »RADIONE«, 7-cevni, izdelek 1. 1941., kot nov, magično oko, jeklenke, prodam. Naslov iz prijaznosti v gostilni »Nered«, Rožna dolina, Cesta IX.	27.388-5
MOŠKI PLAŠČ, nošen, in nov klobuk prodam. Dobovišek, Tugomerova ulica št. 21.	27.391-5
OTROŠKE VOZIČKE dobite pri »Prometu« — nasproti križanske cerkve.	27.464-5
MOŠKO SUKNJO, novo, svetlo, za srednjo postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.462-5
ZIMSKO SUKNJO, črno, skoro novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Slov poročevalca.	27.394-5
CRNE SALONARJE št. 38 prodam. Ogled popoldne pri krojaču, Wolfova ulica št. 10-1.	27.006-5
ŠESTILO za inženirja tehnika ter jekleno kartotečno skrinjico s predali ležečih vidnih kartotek (Kardex) za finančno, blagovno, mezdno knjigovodstvo in statistiko prodam. Na-sloir: Rimska cesta štev. 7, vrata št. 6.	27.343-5
MOŠKO KOLO naprodaj. Stari trg 26 (v trgovini).	27.449-5
SESALEC ZA PRAH prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.457-5
INVENTAR, primeren za slaščičarno ali bifč. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	27.458-5
HARMONIKO, prvovrstno kromatično, 150 basov, dobro ohranjeno, prodam. Konrad šarlah. Čevljarska ulica 1, III. nadstropje.	27.459-5
BLAGO ZA MOŠKO ŠPORTNO OBLEKO in blago za moško suknjo (zimsko) poceni proda krojač. Igriška ulica 14.	27.456-5
ŽENSKI PLAŠČ s krznenim ovratnikom in mufom ter otroške gumijaste škornje št. 30 prodam ali zamenjam za živila. Vprašati od 10. do 12 ure. Naslov v oglasnem oddelku. 27.165-5 PAR MLADIH KOBIL, ki. so stare 6 let in srednjetežke, prodam. Ivan Kumer — Latkova vas. Sv Pavel.	27.423-5
KUHINJSKI ŠTEDILNIK naprodaj. — Celje — Ljubljanska cesta štev 14, Vrečar.	27.424-5
PET ANGORA ZAJCEV prodam. Alič Gabrijel, Škofja Loka, Vojaška cesta.	27.325-5
TOČNO URO, Jeklenko, novo, moderno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	27.382-5
ČISTOKRVNE OVČARSKE PSE stare sedem tednov, prodam. — Laverea št. 30.	27.385-5
CRNO ZIMSKO SUKNJO, krasno, moško (marengo), prodam. Vprašati: Šubičeva 3, pritličje, desno. 27.439-5 ZENSKE ČEVLJE št. 36, nizke, štra-pacne, prodam. — Savska kolonija, Belokranjska 10-II-6.	27.440-5
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo mizo, orehova korenina, kanapč in pet foteljev. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 27.436-5
KUPIM
BENCINSKI MOTOR 5—7 ks, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	27.415-6
ZELENO BLAGO za klobučevino za biljard lxlVä m kupim. Jesih Leopold, Medvode.	27.411-6
BIVŠO OFICIRSKO ali vojaško uniformo kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	27.402-6
VETRNI JOPIC kupim. Naslov v ogl.
oddelku.	27.401-6
DVA PARA SNEŽK ln gamaše kupim, in sicer 1 par št. 39 in 1 par št. 41. Ponudbe pod »Vse dobro ohranjeno« na oglasni oddelek.	27.400-6
HUBERTUS, dobro ohranjen, za večjo postavo ali blago kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Ohranjen«. 27.460-6
ZAMENJAM
NOVE ŽENSKE POLCEVLJE štev. 38 zamenjam za št. 36—37 ali prodam. Ogled od 12. do 14. Hren, Bolgarska cesta 28.	27.448-7
LEPO ZAPESTNO URO Chronometer, 17 kamnov, zamenjam za avto gume 5 ali 5.5x16. Naslov v oglasnem oddelku.	27.305-7
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je po kratki bolezni preminula naša ljubljena soproga, teta, hčerka in sestra
Marija §ar$km’a
roj. Kovšca
Pogreb nepozabne bo v četrtek 30. oktobra 1947 ob pol 3. popoldne iz kapele sv. Krištofa na Zalah.
Ljubljana, 28. oktobra 1947.
Žalujoči soprog
in ostalo sorodstvo
Prav ob četrtem letnem spominu tragične smrti našega nepozabnega očeta je za večno nehalo biti od trpljenja utrujeno, preizkušeno predobro srce naše nenadomestljive in nepozabne mame
Polonce Marin
roj. Sila
V četrtek 30. oktobra 1947 ob 10. jo bomo položili na pokopališču pri Sv. Heleni k našemu očetu.
Mirna, Ljubljana, Škofja Loka, Cleweland, Buenos Aires, dne 27. oktobra 1947.
Žalujoči otroci: Polde, Milka, Bajko, Lojzka, Slavko, Tone, Anica in Ivica; sestra Rozalka, zet, snaha, vnuki irf vnukinje ter ostalo sorodstvo
MOTORNO KOLO znamke NSU, 125 cm3, 43. model, z nožnimi prestavami in števcem, zamenjam za močnejšega 600 cm3 NSU ali 350. Poizve se pri Fujanu, pečarju, Hraše 50, p. Smlednik.	27.454-7
NEPREMIČNINE
KRASNO POSESTVO prodam z živim in mrtvim inventarjem, arondirano 12 johov, vse ograjeno, 3 stanovanjskim in gospodarskimi poslopji, prikladno za vse kulture, lepa sončna lega. ob glavni cesti v večjem okrajnem mestu v Sloveniji. Napeljan je tudi industrijski električni vod. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Posestvo«.	27.304-8
SOBE - STANOVANJA
VISOKOŠOLEC išče čisto sobo. Ima lastno perilo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Tehnik«.	27.444-10
KRASNO VELIKO SOBO v centru zamenjam za manjšo. Ogled od 9. do 11. ure. — Naslov v oglasnem oddelku.	27.443-10
PREPROSTO SOBICO, po možnosti z vso oskrbo, iščem za takoj; grem tudi kot sostanovalec. Hitre ponudbe prosim poslati na ogl. oddelek pod »Nujno in solidno«.	27.430-10
OPREMLJENO SOBO iščemo takoj za inozemskega strokovnjaka. Elektrotehna, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 3.	27.419-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, komfortno, zamenjam za enosobno komfortno. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Središče«. 27.418-10 SOBO ali kabinet išče ves dan odsotna tovarišica z lastnim perilom. Naslov v oglasnem oddelku.	27.387-10
OPREMLJENO SOBO išče tovariš. Ponudbe pod »Mnogo odsoten« na ogl. oddelek.	27.392-10
SOBO oddam dijaku z lastno posteljo ali vsaj s perilom. Naslov v oglasnem oddelku.	27.461-10
POTREBUJEMO OPREMO za pisarniški kabinet; v dobrem stanju Naslov v oglasnem oddelku. 27.384-10 OPREMLJENO SOBO v Mariboru s posebnim vhodom zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku .	27.433-10
RAZNO
NALIVNO PERO je izgubila revna študentka 27. t. m. od Ilirske ulice po Sv. Petra cesti do univerzitetne knjižnice; verjetno pri Na-Ma. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne na naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	27.446-14
NAŠLA SEM SLIKO. Naslov v ogl.
oddelku.	27.438-14
OTROŠKI PLAŠČEK sem izgubil od Šmartinske po Linhartovi. Vrniti proti nagradi na naslov: Mihelič — Albanska 39.	27.437-14
&ADIO-
APARATE
»eeb vrst rabljene.
« o d ■ 1 a m ■
Trgovino radioaparatom
'Narodni radio. 1UKEB Prilaz JugosL Armije 76 bivša Oeželičev» alles
TVORNICE, RUDNIKI IN OKRAJNI LJUDSKI ODBORI
POZOR!
Razglasne postaje razne jakosti oddajne energije s pripadajoči mi zvočniki ln drugimi pritikli nami dobavlja
Selektra RADIO Zagreb
PRERADOVICEVA UL. 13
UPRAVA
PREMOGOVNIKA ZABUKOVCA
sprejme takoj v službo za RUDNIŠKO MENZO IN KANTINO:
stanostojno kuharice
z večletno prakso,
samostojno natakarico
ob enem plačilno.
Ponudbe vložiti na naslov najkasneje do 10. novembra 1947.
IŠČEMO:
KALKULANTA STATISTIČAR JA
3 komercialne URADNIKE
poleg tega še
KAPELNIKA
ki bi ga zaposlili na ustrezajočem mestu.
Tovarna glinice in aluminija, Strnišče
IZGUBILA SEM v soboto od Mestnega trga do Florjanske ulice naočnike in dokumente Denar lahko zadrži, ker so naočnik za izvrševanje poklica nepogrešljivi. Poštenega^ najditelja naproša oškodovanka, naj vrne oboje v oglasnem oddelku ali pa na naslov: Breda Železnik, Ilirska ulica št. 31-11.
PREKLICUJEM veljavnost izgubljene potrošniške izkaznice št. 02S2S5 I. R. Dolar Slavko — Loke štev. 367, Trbovlje.	27.422-14
IZGUBIL SEM denarnico z osebno izkaznico in vojaške dokumnete na ime Mlakar Leopold, dne 25. oktobra od šmartinske do Poljanske ceste. Najditelja prosim, naj jih odda proti nagradi: Poljanska c- 44. 27.963-14 IZGUBIL SEM oblačilni nakaznici na ime Franc Lohkar št. 07295, in Milan Lohkar štev. 04370, izdane od OLO Grosuplje. Proglašam jih za neveljavne. .	27.451-14
IZGUBIL SEM od avtobusne postaje Jezersko-Kranj v nedeljo 26. oktobra denarnico z okoli 7000 din in z dvema OF izkaznicama na imeni Jože in Kristina Aljančič, Trbovlje II, št. 148. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne na ta naslov proti dobri nagradi.	27.381-14
IZGUBIL SEM 50.000 DIN iz Kolodvorske ulice do šmartinske ceste št. 22. Pošten najditelj naj jih proti dobri nagradi vrne v postaji NM pri tromostovju.	27.467-14
PREKLIC. Podpisani Janez Bernard, Bodešč št. 8, preklicujem kot neresnično, kar sem govoril o tovarišu Francu Fajfarju, lesnem trgovcu. Hkrati obžalujem.	27.465-14
OD KRANJA DO KAMNIKA sem izgubil blatnik in evidenčno številko od motorja. Poštenega najditelja prosim, da me obvesti proti nagradi na naslov: Tratnik Vilko. Kamnik.	27.425-14
PROGLAŠAM za neveljavne izkaznice OF na imena Fran, Marija in Frančiška štrancar, vsi iz Ajdovščine, Kotorska 2, Gorica.	27.383-14
OROCNI PRSTAN sem izgubil od kolodvora na Rakovniku do Gruberjevega nabrežja. Najditelj naj ga proti lepi nagradi vrne na oglasni oddelek.	27.441-14
IZGUBIL SEM desno sivo usnjeno rokavico od gostilne Jelačin na Dolenjski cesti do Karlovškega mostu. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti dobri nagradi na naslov : Stanislav Ručman, Tovarniška ulica 23.	27.431-14
IZGUBLJENA je bila kolesarska prometna knjižica na ime: Marija Suhadolc, Vrhovci 16. Proglašam jo za neveljavno.	27.432-14
V VLAKU DOMŽALE—LJUBLJANA, prihod 13.25 v Ljubljano, sem dne 27. oktobra pozabil rjavo aktovko s cca. 18 kosi perila, z monogramom M. O. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti dobri nagradi na naslov : M. O.. Ljubljana, Sv. Petra cesta 4-II, ali v št. Vid št. 23 pri Lukovici — Ivanu Novaku. Eventualno naj sporoči svoj naslov, pridem sam iskat.	27.410-14
PREKLICUJEM VELJAVNOST KARTE ZA KURIVO, glaseče se na ime: Jože Rupnik, Podgora štev. 30, št. Vid nad Ljubljano.	27.409-14
POIZVEDBE
PROSIM TAMARO ŠARI, ki je bila v borskem rudniku, da se javi Sretlanf Oldenborger v Stari Kaniži, Kara-djordjeva ul. št. 6, Bačka. 27.426-15
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da prepeljemo posmrtne ostanke naše drage hčerke
Jožke Božič
rojene Zajc poštarice
ki je bila ustreljena leta 1942. v Mislinjah. Pogreb drage pokojnice bo v Braslovčah dne 30. oktobra 1947.
Brežice, 28. oktobra 1947.
žalujoči: starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo

Zapustila nas je v 80. letu starosti naša dobra mama, stara mama in tašča
Terezija Narobe
vdova
K večnemu počitku jo spremimo v sredo, 29. okt. 1947 ob 16. z žal, iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 27. okt. 1947.
Žalujoči: Nace, Lojzka, Francka 4>or. Velepič, Mirko, otroci; Florijan Velepič, zet; Slava, Marija, snahi; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Martin Andersen Nexö:
131
D božji deželi
Roman
Jens Vorup je vzel zadevo zato v svoje roke. Še vedno je veroval v iznajdbo; nagon po samoohrani ga je silil, da si je slikal stvari v lepih barvah. Razložil je Mariji resni položaj in jo prepričal, da je najbolje, če spremenita vse, kar moreta, v gotovino. To je bilo po dolgem času prvič, da se je iz lastnega nagiba posvetoval z njo. S tem si jo je pridobil, da je postala spravljiva. Toda tudi resna! Tako je prišel k njej samo, kadar mu je trda predla. Toda spričo težkega položaja, ji ni kazalo drugega, kakor da ga je še sama spodbujala, da je odpotoval v prestolnico in kolovodji nezadovoljnih delničarjev ponudil poravnavo. To se mu je še precej dobro posrečilo in vrnil se je domov z delnicami v žepu.
Zdaj je imel torej večino delnic Vorupove delniške družbe, kar je bilo v nekem pogledu dobro, v drugem pa slabo. A v bistvu je bilo prav tako — prej ali slej se bo že pokazalo, da je stvar dobra! Prav za prav pa ni bilo za nobeno početje več pravih tal, niti v prestolnici niti tu doma; življenje je postalo tako neznosno, tako trezno, kakor ni bilo še nikdar poprej. Hektična vročica igre je izginila iz njega. Zlati ples je prenehal hkrati s topovskim grmenjem na bojiščih, ker ga brez satanskega vojnega orkestra ni bilo več mogoče plesati.
Jens Vorup se je Marijine rodbine kolikor mogoče izogibal,
bil je vedno doma in je spet pridno delal. In dela mu ni manjkalo, zanemarjenost mu je iz vseh kotov zijala nasproti. Toda ni se plašil; bo že spravil na noge spet vse skupaj, le da bi se kočljiva zadeva z delniško družbo že vendar kako — pa bodisi tako ali drugače — zaključila. Da bi bil dr. Lange slepar, tega kratko in malo ni mogel verjeti; ni pa bilo izključeno, da so ga spet poklicali ni fronto in da je ostal tam.
* Ko se je razvedelo, da je bil Studenčar dovolj neumen, da je nasproti delničarjem prevzel odgovornost nase, so padli od vseh strani po njem kakor čreda volkov. Bombardirali so ga s pismi, v katerih so mu postavljali zahteve in mu grozili s tožbami. Gotovo je čisto navaden zločinec, ko se čuti krivega in odgovornega! Ljudje, ki so se pri ustanavljanju družbe prav tako navdušeno udejstvovali kakor on, so zdaj drgetali od ogorčenja in mu grozili z ječo, če jim ne povrne izgube. Jens Vorup se je tolpe otepal kakor je vedel in znal: izposojal si je denar, zastavljal in prodajal, kar je mogel. A kaj, ko so prihajali zmerom novi siloviteži; saj ni imel toliko, da bi mogel odkupiti vse delnice po petdeset odstotkov.
Tudi doma se je moral braniti, Marija ni umaknila svojega nemega pogleda z njega. Kaj misli o njem? Za kaj ga ima? Moral se je braniti, se opravičevati, vsak pogovor tako obrniti, da je bila videti njegova stvar ugodna, si prizadevati, da si oba ohranita vero v utvare, skratka — govoriti, govoriti! In kaj mu je vse to pomagalo? Marija ga je samo gledala, a njene oči so govorile: igralec, lažnjivec, potepuh!
Zakaj, če nisi kriv, ne stopiš pogumno pred javnost, ampak se skrivaš doma? Tako je mislila, to je Jens Vorup čutil.
Toda ravno tega ni mogel; nekaj se je bilo razklalo v njem! Edino, kar je mogel, je bilo: čakati!
Da, čakati! Čemu? Človek bi znorel, ko ga je gledal, kako nič se mu ne mudi. Bilo je, kakor da je njegov razum popolnoma ugasnil, kadar je govoril ali razmišljal o svoji delniški družbi. Bil je kakor majhen otrok, ki se igra s punčko iz cunj, in si resno domišlja, da je igrača pristno živo bitje.
Sedemnajsto' poglavje
Nekega dne je Marija pretrgala železni molk in rekla:
»Če še vedno verjameš v iznajdbo — in to je vsekakor videti, če te človek posluša, kako govoriš z ljudmi — zakaj se potem ne pelješ v Nemčijo in se tam ne prepričaš, kako je s stvarjo? Saj znaš dovolj nemščine, da bi se lahko pogovoril z Nemci.«
To so bili prvi stavki, ki jih je po mnogih dneh spregovorila z njim o tej zadevi. In Jens Vorup ji je moral priznati, da ima prav, in se odpraviti na pot. Že sam Marijin glas je bil dovolj hladen, da se ji ni mogel upirati, poleg tega pa se je moral tudi čuditi, kako da se že sam ni bil spomnil na to.
Do Freiburga, kjer naj bi bil i dr. Lange i velika tovarna za čarodejno tekočino, ni naletel na nobene težave. Toda navedene ulice sploh ni bilo; in zdaj se je Jens Vorup spomnil, da so po doktorjevi želji vsa pisma in nakazila pošiljali poštno ležeče, ker so bili pismonoše in zasebni naslovi med vojno tako nezanesljivi. Zato se je zatekel na freiburško policijo, toda v njenih seznamih ni bilo niti tovarne niti kakega dr. Langeja. Ko so mu dajali ta pojasnila, so se rahlo smehljali.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H — Telefon uredništva In uprave St. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna >Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modle