Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 122.	v Ljubljani, v sobolo, 31. maja 1913.
Leto XLI.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo „ . . „ 2'20 za Hemčljo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . ,, 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese* ,, • • i> 2'—
V	upravi prejoman mesečno „ 1*70
= Sobotni, izdaja: =
za celo let(
7-
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— ta ostalo inozemstvo „ 12*—
SLOVENEC
■ Inseratl: , i Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat . • ■ •
za trikrat
10
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, žitnik. mM tli:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna peUtvrsta po 30 vin.
izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
oar Uredniitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.

Mi
Mi slrani: izjava zastopnika dr. Da-neva nasproti »Samčevemu" dopisniku v Londonu o bulsarskem stališču!
Mir.
Preliminarni mir med Turčijo in ualkanskimi državami se je včeraj, 30. maja 1913, v Londonu podpisal. Od
evropskega ozemlja ostane turškemu cesarstvu le še Carigrad z neposrednim okolišem, gallipolski polotok z nekaj otoki v varstvo Dardanel in Bospora, oziroma glavnega mesta in Anatolijc, kamor se zdaj težišče Turčije premakne.
Ni naloga političnega lista razglabljati o najglobljih vzrokih tega preobrata, ki znači po vsej priliki sploh propad osmanske carevine. Madjarski učenjak Vambery jc razvoj Turčije in njenih prvih početkov najboljše opisal. Patriarhalno živeči nomadski rodovi na najnižji stopnji kulture v porečju Amur- in Sir Darje so bili vsled silnega pritiska sorodnih Mongolov na eni, kitajskega cesarstva, kojega uprava jim ni pi*ijala, in gospodarskih neprilik na drugi strani prisiljeni začeti sc premikati proti jugu in jugozapadu. Sprejeli so od prvih oznanjevalcev izlama Mohamedovo vero, si podjarmili del Perzije, nato pa si osvajali počasi ev-fratsko porečje, kjer jih jc naposled obnemogli kalif na najslovesnejši način v Bagdadu priznal za dediče na načelih izlama sloveče svetovne vladavine. Sto in sto let je preteklo, preden so se turški rodovi sploh zajvcdli svoje narodne enote, predno so se iz pastirjev, lovcev in roparjev nekoliko po-kmetili in postali sposobni za svojo veliko zgodovinsko nalogo. Šele, ko so prišli preko Armenije na eni in Sirije na drugi strani v konflikt z Byzanccm, se začne njihova svetovna carevina na vzhodu. Slede dolgoletni boji z vzliod-norimskim cesarstvom, ki jim končno pade kot zrelo jabolko v naročje. Šc predno zavzemo bajni Carigrad, sc nastanijo v Evropi in si počasi podjarm-ljajo bizantinsko gnjilobo, ki se po velikem delu prenese na nje same. 2c sto let prej pa uničijo slovanske drža-
ve, ki so se pa takrat vsled dinastičnih razprtij tudi žc nahajale v stanju propada. Najresnejši branik krščanstva proti osmanstvu jc bila takrat srbska država, ki jc po svoji slavni preteklosti stala pred možnostjo, da nastopi vlado na celem Balkanu kot dedič Byzanca ir.i zakraljuje od Drača do Carigrada. Toda Dušanovi sinovi so sc med seboj mesarili za bogate dežele. Naposled je ostal kot branitelj krščanske kulture na Balkanu zraven mogočnega Tvrtka v Bosni in junaškega Rumuna Mircca v Podonavju samo še Lazar, eden naj-pobožnejših knezov svoje dobe, graditelj lepega samostana Ravanice. Na Kosovu j c Murad, ki sicer slovi kot naj-tolerantnejši osmanski cesar, z veliko težavo premagal slovansko vojsko in padla sta oba, Murad in car Lazar. Najlepša jugoslovanska narodna pesem pripisuje ta tragični dogodek dejstvu, da si je Lazar svojevoljno namesto zemeljskega carstva izvolil carstvo nebeško. Osmansko cesarstvo je z zmago nad srbstvom na Kosovem na eni in zavzetjem Carigrada na drugi slrani postalo gospodar na Balkanu. Nekdaj tako mogočno bulgarsko carstvo žc ob prvem navalu Turkov ni zmoglo pravega odpora, ker jc bilo takrat še bolj oslabljeno kot srbsko. l't. in lo. stoletje tvorita periodo najbolj razvite energije iz Azije prilirumclih hord, ki so sc v tem času obranile tudi divjega navala strahovitega »biča božjega«, Ti-murlenka. 16. stoletje in polovica 17. stoletja značita njihovo ekspanzijo proti severu in jugu, vendar si vla<ških podonavskih provinc, albanskih gora in vseh benečanskih pozicij vsaj ne šc v tej dobi niso mogli docela podjarmiti, zasedenje Hrvatske in Ogrske ter velikega dela Ukrajine, pomeni največji obseg Turčije v zgodovini, na Krimu se drže najbolj s pomočjo nominelno podložnih Tatarov. Za to slavno dobo se imajo Turki zahvaliti svojim jani-čarom, renegatom v svoji upravi, oslab-ljenju osrednje Evrope vsled reformacijskih homatij in njihovih poslcdic in izključno ki/imarske politike perfidnih Benetk. Rcnegati, ki so služili v turški državi, ponajveč Grki, so pa zanesli v Turčijo tudi duha verskega indiferen-tizma in zlasti v 17. stoletju se opaža nek usodni razkroj v turški družbi, ki je s tem dejstvom precej v zvezi. Za vojaki iz dobe Ahmcda Koprulija pridejo na vrh »effendiji«, ljudje, povrhu oblizaiii s francosko kulturo. Tudi sultani naglo propadajo, pravo osmanstvo gineva, mehkužnost se razširja, voja-
ški najemniški sistem pretresa državo z neprestanimi krvavimi revolucijami.
Takrat pa se okrepe tudi habsburške dežele in cesar Karol spočne veliko misel osvajanja Balkana pod egido katoliške misli. Ob istem času pa sc začne tudi dvigati moč »moskovitov« in nekaj časa vidimo Avstrijo in Rusijo skupaj na delu osvobojenja balkanskih kristjanov, ki sta si ga izrečno na svoj program napisale. Toda Avstrija, ki je že stala v Belgradu in Sofiji, pride po nesreči v prvo vojsko z dvigajočo se Prusijo, začne sc tudi ljubosumje med katoliško državo in Rusi, ki nosijo na svoji zastavi pravoslavje, končno vidimo Turčijo v boju samo s Katarino Veliko, ki zada z mirom pri Kučuk Kaj-nardžiku Turčiji drugi usodni udarec za požarevaškim mirom. Turčija me pomeni odslej onstran Save in Donave ničesar več. V 18. stoletju ima Turčija nekaj časa miru, toda zdaj so začenja gibati raja v njeni državi. Dogodki od takrat do danes so šc preveč v spominu, da hi jih ponavljali. Turčija se skuša 7. idejami francoske revolucije ner koliko poživiti, toda le še bolj doprinese k svojemu razpadu in zadnji udarec ji zada mladoturštvo, ki ga jc tako mnogoobetajoče zasnoval ženialni Mid-liat paša. Gjauvi sc otresejo jarma tur-komongolov. Allah kerim r— Bog je tako hoteli
Ni dvoma, da je izlam poglavitni vzrok, da sc Turčija ni v Evropi delj držala kot petsto let in ni v tej dobi ustvarila nobenih kulturnih vrednot nc na evropski ne na azijski celini ne v severni Afriki, ki pa dejansko nikoli ni bila s Turčijo prav zvezana. Mnogo-ženstvo je bilo vzrok neurejenemu dednemu nasledstvu v dinastiji, vsled česar je bila v Turčiji notranja revolucija na najvišjem mestu stalen pojav. Dobre lastnosti osmanov, zmernost, vztrajnost, patriarhalnost, je izlamski fanatizem skvaril. Večjo svobodo jc užival v Turčiji pravzaprav le krščanski klerus, bosansko plemstvo, rumun* ski boljari in zviti grški trgovci in bankirji. Pri vsaki priliki jc turški izlamski fanatizem, podžgan od prirojene turkmenske krvoločnosti, bruhnil na dan in zahteval hekatombe žrtev. Najbolj je Turke prvotno držala skupaj železna disciplina, ki so sc je naučili žc v svoji pradobi od svojih krutih gospodarjev Mongolov na robu puščave, pozneje pa je zavladala v Turčiji fevdalna anarhija najhujše vrste. Socialni nazori izlama so bili vzrok; da se je zemlja opustošila, da sc ni obdeljevala
in pametno izrabljala, da jo obstojal prepad med podjarmljcnimi in reveži ter zmagovalci in priviligiranimi paši, begi in agi. Končno se je pa osmanstvo kot izrečno naroden princip brutalno uveljavljajo nad drugimi narodi. Da je spričo tega cvetela korupcija in da so naposled tudi finance prišle v največji nered, je. le naravno. Pri vsem tem ima seveda tudi svoj delež (nekulturnost turštva kot takega brez ozira na izlam, ker iz zgodovine vemo, da so tudi iz-lamske države umele ustvariti visoko kulturo, n. pr. arabska, nekoliko tudi perzijska in indska, ki so plemensko od turštva popolnoma različne. Kar so Osmani lepega producirali, jc izključno arabskega in perzijskega izvora, seveda pa je arabstvo poleg rcnegatov iz krščanstva zaneslo v turštvo tudi neke zelo pogubne racionališke struje. Danes jc osmanska pasma že tako degenerirala, da od leta do leta število otrok strahovito pada, da jc polovica prebivalstva od najhujših bolezni okužena in poginja vslecl glada, siromaščinc in zanikrnosti.
Prihodnjosti osmanskega proble* nra danes ne gre še prerokovati. Dasi jo danes tudi žc delitev turške posesti v Aziji na dnevnem redu, sc bo turška carevina šc nekaj časa držala in igrala tudi še v Evropi nekaj vloge. Že sedaj le malo manjka, da si balkanski zavezniki ne skočijo v lase in brezdvoma iščejo vsi že prijateljstva svojega nekdanjega najhujšega skupnega sovražnika. Toda zdaj sc bo dal spor med Srbijo, Bulgarijo in Grčijo najbrž šc rešiti. Dasi sc ne spuščamo v to, je li upravičeno stališče, da se srbsko-bul-garska pogodba vzdrži ali je upravičeno stališče, da se izpremeni, je vsakemu Slovanu jasno, da je v slučaju, ako Bulgarija ne odneha od svojega stališča, boljše, da se Srbi udajo nego da iščejo zvez z drugimi proti Bulgariji, na drugi strani pa je Bulgarom seveda popolnoma na prosto dano, ako hočejo sami Srbom priznati kakšne koncesije. Na vsak način pa jc strah, cla bi bili Srbi, katerih je toliko milijonov, resno ogroženi, ako Bulgari vso Makedonijo dobijo, prazen. Če ostaneta obe državi zvezani, se lahko v svojem nadaljnjem razvoju lo podpirata. Zakaj treba pomisliti, cla balkanski problem še nikakor ni rešen.
In Azija! Tu postane akuten problem- Armenije, ki je tudi imela nekdaj cvetočo državo, Arabije, ki teži za sa-mostalnostjo in celo za versko hegemonijo v izlamu, Perzije, na katero bo
LISTEK.
Anton Čehov:
Strašna noč.
Ir ruščine prestavil Al. Pen.
Ivan Petrovič je postal čisto bled, privil svetilko in pričel s tresočim glasom pripovedovati; »Velika tema je ležala nad zemljo v noči pred Božičem leta 1883., ko sem se vračal od spiritistiške seje proti stanovanju. Ulice, skozi katere sem šel, niso bile razsvetljene. Stanoval sem pri cerkvi Marijinega vnebovzetja v Moskvi, v liiši visokega uradnika Mihajloviča; torej v najbolj pustem delu mesta. Težke in temne misli so me nadlegovale na poti proti domu.
Tvoje življenje sc bliža koncu . . . Delaj pokoro . . .
To je bil stavek, ki mi ga jc razodel duh Spinoze, katerega jc poklical spiritist Jz onega sveta. Prosil sem, da naj duh ponovi stavek, in ta ga ni lc ponovil, ampak zraven še pristavil: »Danes ponoči.« Ne verujem spiritizmu; toda misel na smrt me jc užalostila in preplašila. Smrt, gospodje, je nekaj neizogibnega, nekaj vsakdanjega; vendar ni človeški naravi le misel nanjo zaraditega nič manj zoprna in strašna. In tedaj, ko me je obdajala neprodirna, mrzla
tema in so velike in težke dežne kaplje bile ob tlak in jc veter ječal nad visokimi strehami, ko nisem videl žive človeške duše in slišal nikakega človeškega glasu, tedaj je objel neskončen, nepopisen strah moje srce. Čeravno nimam babjega srca, sem vendar gledal le naprej in sem sc bal pogledati na stran ali celo nazaj. Mislil sem, da bom gotovo ugledal smrt v podobi blede žene, če sc ozrem.«
V močnem razburjenju je Petrovič vzdihnil, izpil kozarec vode in nadaljeval:
»Ta grozni strah, katerega si gotovo morete predstavljati, me ni zapustil ludi takrat, ko sem stopal po velikih stopnicah, odprl vrata in stopil v stanovanje, kjer jc bilo čisto temno. Strašno jc divjal in tulil vihar in se zaletaval v okna, kot bi želel v gorko stanovanje.
Če smem verjeti duhu, — sem rekel sam pri sebi, — bom moral umreti pri žalostni pesmi tulečega viharja. To ni ravno prijetna misel!
Prižgal sem žveplenko ... Veter je močneje zapihal. Tiha, tožeča pesem sc jc izpremenila v jezno bučanje. Spodaj nekje se jc z močnim ropotom zaprlo priprto okno. Ubožec, kdor jc v taki noči brez strehe, sem si mislil.
Toda nisem imel časa udajati se takim mislim. Ko je žveplenka razsvetljevala sobo in sem se zbegan ozrl okoli po sobi, sem zagledal nekaj nenavadnega. Kako
škoda, da ni dosegel vihar žvcplcnkc! Potem nc bi bil videl morebiti ničesar, in moji lasje ne bi vstali vsled strahu, Zakričal sem, stopil korak nazaj in zaprl vsled groze in velikega strahu oči . , .
Sredi moje sobe jc stala krsta.
Modri plamenček ni dolgo trepetal; toda imel sem dosti časa videti glavne obrise krste. Videl sem jo, vso črno, okrašeno z zlato pobarvanim papirjem. Na sredi je bil pritrjen velik in lep križ. So reči, gospodje, ki si jih dobro zapomnite, čeravno ste jih videli lc cn trenutek. Tako je bilo tudi s to krsto; komaj eno sekundo sem jo videl; toda še danes sc spominjam vseh njenih podrobnosti. Bila jc določena za srednjevelikega človeka. Dragocene noge pri krsti in lepi, kovinski držaji so pričali, da jc bil umrli bogat.
Ves zmeden sem pobegnil iz sobe in hitel brez preudarka in premisleka vsled velikega strahu po stopnicah. V veži in na stopnicah jc bilo temno; noge so se mi zapletale v dolgo suknjo in čudno se mi zdi, da nisein padel in si polomil vseh kosti. Na cesti sem sc naslonil ob goli železni drog, na katerem jc bila svetilka, da bi sc odpočil. Srce mi jc močno bilo; komaj sem dihal . . .«
Eden izmed poslušalcev je privil svetilko, da je gorela svetleje, in se pomaknil bliže pripovedovalcu, ki je nadaljeval: -Ne bi sc čudil, čc bi zagledal v sobi ogenj,
tatu ali besnega psa ... Ne bi se čudil, čc bi se udri strop ali tla, čc bi sc porušile stene. Toda kako jc prišla krsta v mojo sobo? Odkod je prišla? Kako more priti v sobo revnega uradnika draga, aristokratska krsta? Ali jc bila prazna, ali je ležalo v njej truplo? Kdo je bil umrli človek, ki me je obiskal na tako redek in strašen način? Čudna zagonetka!
Mislil sem: Če se ni zgodil čudež, potem tiči vmes gotovo hudodelstvo.
Pokrepčal sem se nekoliko. Vrata so bila med mojo odsotnostjo zaprta in zaklenjena, in kraj, kjer se je nahajal ključ, je bil znan lc mojim prijateljem. Toda prijatelji mi vendar niso prinesli krste.
Duhovi so mi napovedali smrt, serrt mislil. Morebiti pa so se vrhutega potrudili in mi prinesli krsto, da bi jc nc bilo treba meni preskrbeti.
Gospodje, nisem pristaš spiritizma', toda tak slučaj bi samega filozofa prestrašil, da bi poslal lahkoveren.
To je vse skupaj neumnost, strahopeten sem kot šolarček, sem rekel koneč-no sam pri sebi. To jc lc optična prikazen in nič drugega. Na poli proti domu sem bil tako slabo razpoložen, da ni čudno, če sem videl krsto, katere v resnici ni bilo . , , Gotovo sem sc zmotil.
Dež mi jc padal na obraz in veter s& jc zaletaval v sukDjo in čepico... Zmrzo-val sem, ker sem bil premočen do koae,
propad ozmanstva tudi globoko vplival. Tja do Gangesa in Brahmaputrc, do aralskega jezera in do izvirov Nila bodo segli valovi tega procesa.
Mir pozdravljamo. Toda vsi vemo, da ne bo trajen in da je ta mir lc začetek šc usodnejših dogodkov« Orientalski problem1 slejkoprej grozi kulturnemu človeštvu. Čakajo mas zelo resni časi.
Zavezniki - sovražniki?
(Od našega londonskega dopisnika.)
London, 26. maja 1913.
Na podlagi informacij od strani naj-merodajnejših tukajšnjih slovanskih diplo-raatičnib krogov je slika sedanjega položaja sledeča:
V najbližjem času se pričakuje formalni konec vojske med Turčijo in zavezniki. V rednih okoliščinah pomeni sklenitev miru končno razrešitev in ureditev prepornih činiteljev, ki so dali povod bojnim dogodkom. Razmere na Balkanu in dogodki, kakor so se razvili izza prve dobe mirovnih pogajanj, pa so povzročili, da bo s sklenitvijo miru med vojskujočimi zdaj sicer tudi formalno rešena ena glavna zadeva, mir na Balkanu pa šc nc bo zagotovljen.
S turškim odstopom ogromnega ozemlja se na stežaj odpro vrata resnemu konfliktu med zavezniki za razdelitev plena. Že izpočetka vojske niso bile prevelike nade, da bi krščanska balkanska zveza preživela turški poraz. Da se ne bi turški plen razvil v prenevarni vzrok preranega razdora, so zavezniki že pred vojsko sklenili med seboj več ali manj določne pogodbe glede razdelitve ozemlja. Pa dasi so se zavedali, da s tem še niso premagane vse bodoče težkoče, je — kakor je razvidno iz ponovnega zatrjevanja dr. Daneva pri prvem razgovoru z vašim dopisnikom in ob drugih prilikah — vseeno prevladovalo mnenje, da se bodo dale vse težkoče, najsi še tako velike, naposled vseeno složno in gladko poravnati. Takrat dr. Danev in ž njim vsi prijatelji Balkancev pač niso slutili, da se bodo dogodki razvili na način, ki je obžalovanja vreden: s turškim porazom je izginil temelj balkanske solidarnosti in ž njim cela zveza, ki je zdaj komaj še formalna, v kolikor gre za sklenitev miru s Turki. Še več! Vsak čas je pričakovati, da padejo bivši zavezniki drug čez drugega radi starega prepornega ozemlja — Makedonije,
Prebivalstvo večjega dela Makedonije je brez dvoma bulgarsko; na jugu ob egej-ski obali je dolg in ozek pas, ki je grški, na severu pa sega v ozemlje srbskega narečja. Med Jugoslovani itak ni določne meje, ampak tvorijo — kot se ponosno poudarja — praktično en narod z več narečji, ki prehajajo polagoma in nezasledno drug v drugega. Šolska izobrazba je razširila razliko med temi narečji, v deželah kot je Makedonija, brez pravega šolstva, je pa ta razlika malenkostna. Lahko se reče, da bi makedonski Slovani — s katerim imenom jih nazivljajo — takorekoč v enem mescu postali Srbi po jeziku, da bi postali deležni dobrot srbskih šol, in bi se enako v enem mescu jezikovno popolnoma pobulgarili, da bi bili pod vplivom bulgarskih šol. Vzlic temu jezikovnemu dejstvu pa so prebivalci tudi v etnografskem pogledu Bulgari. Da bi bili Srbi, bi jih Srbi že
davno reklamirali zase, kakor so reklamirali druge Srbe in Jugoslovane.
Predaleč bi zašli, da bi se podrobneje spuščali v to vprašanje. Eno dejstvo naj služi v dokaz. V knjigi »Scrvia by the Ser-vians«, ki jo jc izdal Alfred Stead v Londonu leta 1909 in ki so jo spisali najodlič-nejši srbski strokovnjaki, jc zemljevid srbskega ozemlja (ne kraljevine). In po njem sega srbsko govoreče ozemlje na jugu približno do črte, ki po zadnji bulgarsko-srb-ski pogodbi loči interesno sfero obeh dežel. Medtem ko je po tej knjigi celo v Istri 150.000 duš »srbsko« govorečega prebivalstva, medtem ko so na tem zemljevidu v Albaniji zaznamovani albanski Srbi, ni na tem zemljevidu nikjer makedonskih Srbov (dasi jih knjiga našteva 300.000, — očividno severno od omenjene črte), ki bi bili brez vsakega dvoma zaznamovani, če bi obstojali.
Isto velja glede nekega drugega, po Srbih inspiriranega zemljevida, ki je izšel v »Revic\v of Reviews«, ki je toli naklonjen Srbom. Po njem se srbska sfera zopet končuje pri omenjeni črti, dasi vsebuje na severozapadni strani celo — nas Slovence! Da bi bili Srbi segali dalje proti jugu, bi bulgarsko-srbska pogodba brez najmanjšega dvoma to dejstvo vpoštevala, saj je bila sklenjena na podlagi narodnostnega ozemlja in narodnostnega združenja.
Isto narodnostno združenje je bilo tudi cilj in namen cele te vojske. Na podlagi tega načela so zavezniki apelirali na velesile in na cel svet, in to načelo bi moralo biti tudi merodajno za postopanje zaveznikov med seboj.
Na podlagi tega načela jc Bulgarska upala zediniti vse bulgarsko ozemlje od Črnega in Egejskega morja do albanskih gor. Posebno pa je naravno hrepenela po glavnih pristanih z neobhodno potrebnim zaledjem ,vštevši Solun. Zdaj pa se je zgodilo nepričakovano, da se Srbija brani izpolniti pogodbine določbe, češ, da se ne vjemajo z nepričakovanimi in nepredvidenimi dejstvi, z relativnimi žrtvami in dejansko osvojitvijo ozemlja.
Bulgari, na katere je odpadel pri vojski poglavitni delež posla in ki so zbog tega računali tudi na največji delež osvojitve, gotovo niso pričakovali, da bi mogli uspehi ostalih zaveznikov tekmovati z njihovimi ter jim škodovati. Dogodki so šli drugo pot. Medtem ko so Bulgari v Trakiji skušali streti glavno silo turške armade ter s tem opravljali delo, od katerega je bilo vse ostalo odvisno, so Srbi in Grki hitro podrli manjše postranske dele turške vojske. Grki so prodirali proti severu do skrajne svoje narodnostne meje in preko Soluna. Od nasprotne strani so srbske vojske pritiskale in gnale Turke daleč v kraje, ki spadajo po pogodbi v bulgarsko sfero in ki so brez vsakega dvoma bulgarsko ozemlje, ter so posedle dvakrat toliko dežele, nego so se izpočetka nadejali.
Nenadejani uspeh je rodil silno častihlepje, in tako se zdaj branijo zapustiti osvojeno ozemlje. Srbi in Grki so dalje med tem časom utrdili svoje pozicije v tem ozemlju, medtem ko je bulgarska vojska šc vedno primorana stati pred Čataldžo in Bulairom — najboljši dokaz odločilne važnosti njihovega deleža pri celi vojski.
Srbi in Grki so šli še en korak dalje in so sklenili med seboj zvezo proti svojim zaveznikom Bulgarom — taka zveza, žal, v istini obstoja — hočejo razdeliti med seboj ozemlje, k i je povsem bulgarsko ter izključiti Bulgare iz vse tiste
Moral sem iti nekam .. < toda kam? Ali naj se vrnem na stanovanje. Potem bi se izpostavil nevarnosti, da bi videl krsto še enkrat; in to bi presegalo moje moči. Če ne bi videl pri sebi nobenega človeka, če nc bi slišal nikakega človeškega glasu in bi ostal sam, čisto sam pri krsti, v kateri leži lahko mrtvec, potem bi izgubil razum. Toda ostati na cesti, v dežju in mrazu, jc bilo nemogoče.
Sklenil sem iti k svojemu prijatelju Ivanu in tam prenočiti. Kakor veste, se je
fiozneje ustrelil. Tedaj je imel v najemu epo sobo v hiši trgovca Schadlerja, ki je bil Nemec.«
Pripovedovalec si je obrisal s če}a mrzli pot in nadaljeval: »Prijatelja nisem našel doma. Ko sem potrkal na vrata in se prepričal, da ni doma, sem poiskal ključ, odprl vrata in vstopil. Slekel sem mokro suknjo in poiskal v temi zofo, na katero sem se vsedel, da bi se odpočil. Bilo je zelo temno v sobi. V bližnji cerkvi jc vabilo k polnočnici. Prižgal sem žvcplenko. Toda luč me ni oprostila strahu, nasprotno! Ne-popisljiva groza me je vnovič objela . . . Zakričal sem, naglo vstal in skoro nezaveden bežal iz sobe . . .
V tovariševem stanovanju sem zagledal isto kot v mojem: krsto!
Prijateljeva krsta jc bila večja kot moja in je bila še bolj strašna. Kako je prišla sem? Da je bila optična prikazen, nisem mogel nič več dvomiti... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krsta! Bolezen na živcih imam, halucinacijo. Naj pridem kamor hočem, povsod bom ugledal strašen obisk smrti.
Izgubil bom razum! sem pomislil prestrašen in.se prijel za glavo. Moj Bog! Kaj naj počnem?
Glava mi je hotela počiti; kolena so se šibila , . , Stal sem na cesti; dež je lil kot iz škafa, vihar pa bi me bil kmalu odnesel, in jaz nisem imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stanovanje prijateljevo mi ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo moje moči. Bojazen me je imela tesno k sebi pritisnjenega v naročju. Lasje So se mi ježih, mrzel pot mi je stopal na čelo, čeprav sem veroval v halucinacije.
Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se prehladim. Slučajno sem se domislil, da stanuje na Nikolajevi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on jc bil pri spiritistiški seji. K temu sem hitel... Bival je v nekem hotelu v petem nadstropju.
Pri njem sem moral zopet prestati veliko muko. Ko sem stopal proli petemu nadstropju, sem naenkrat zaslišal strašen ropot. Nekdo je tekal semintja in močno zapiral vrata.
Nato se je razlegel strašen krik: »Pomoč! Pomoč! Hlapci, kje ste?«
Nekaj trenutkov pozneje je pritekla po stopnicah temna postava v kožuhu in z raztrganim cilindrom.
»Vasilij!« sem zaklical, ko sem spoznal, da mi teče nasproti moj prijatelj. »Ali si ti? Kaj ti je?«
Vasilij je obstal pri meni in me zgrabil za roke. Bil jc bled, dihal je težko in je
trepetal. Gledal je divje in zmedeno okoli
•-
Makedonije, ki leži zapadno od reke Vardar.
Če naštevamo vse to, se nc zgodi iz prav nobene animoznosti do enega ali drugega naroda. Ali resnica in pravica zahtevata, in če ne to, vsaj njihove lastne koristi, kakor se bodo sami kmalu zavedli.
Grški kakor srbski nastop proli Bulgariji jc bodisi s stališča moraic, bodisi pametne politike enako neprimeren, Ni drugega nego čisti goli oportunizem in izrabljanje, ki taji in krši v prvi vrsti isto načelo narodnega združenja, ki jc bil cilj balkanske zveze in njihove vojske. Vse, kar se more o tem ravnanju reči, je, da se opira na "nevarna načela, ki bi n. pr. opravičevala vsakojako avstrijsko politiko proti Srbom in italijansko proti Grkom. Srbi so to dovolj izkusili v nedavni preteklosti, Grki pa so ravno na tem, da občutijo to na lastni koži. In kar ne želiš, da bi tebi storili, ne stori drugim!
Če bodo Srbi in Grki še dolgo vztrajali pri tem nastopu, je prav gotovo, da jim navsezadnje ne bo všeč. Predvsem se obrne evropsko javno mnenje proti njim — kolikor se že ni. Njihovo ravnanje proti Bulgarom je n. pr. v angleškem časopisju vzbudilo veliko nejevoljo in ostro obsodbo. »Daily Nevvs and Leader« n. pr., ki je glasilo balkanskega komiteja, očita Srbom nič manj nego izdajstvo! Je li to v njihovo korist? Če oni kršijo načelo bulgarskega narodnega združenja, kje pa so potem njihove zadeve? Mnogo važnih še davno ni rešenih, najsi so med njimi take, kakor na primer glede dostopa in pristanišča ob Jadranskem morju, v kateri so se le izpostavljali za cilje ruske politike.
Pogodbe so sicer po diplomatskem mnenju nekaj takega kot postave — namreč za to ,da se prelamljajo — a prelamljajo se, ko se tekom časa porušijo podstave, na podlagi katerih so bile sklenjene. A da bi kdo kršil pogodbo, na kateri se takorekoč še črnilo ni posušilo, to pač ne gre. Ni čuda, da se javnost, ki je bila dozdaj Grkom in Srbom tako naklonjena, obrača od takega verolomnega nastopa.
Prepir za Makedonijo.
Prof. Anton Bczcnšek.
Sofija, 27. maja 1913.
Kdor želi dobro balkanskim narodom, mora na to delovati, da se med seboj sporazumejo.
Harold Spender.
Slovenci so sigurno prijatelji slovanskim narodom na Balkanu. Njim je eno pleme kot drugo enako milo in drago. Zato jih hudo boli, da se je vnel razdor med Srbi in Bulgari, Slovenci stoje daleč na strani in se obnašajo nepristransko. Vendar iz tega ne sledi, da bi morali mi biti samo ravnodušni opazovalci teh razprtij; kajti dobro vemo, da je tukaj vprašanje ne samo glede usode dotičnih plemen, ampak tudi glede usode celega Balkana, vseh »Jugoslovanov in celo vesoljnega Slovan-stva. Prepir netiti ne pride nobenemu Slovanu na um; saj se še Rusi kot najstarejši bratje ogibljejo neposrednega poseganja v prepir kot arbitri.
V istini ni lahka reč o srbsko-bulgar-skem prepiru pisati. Čim bi se izpustili v podrobnosti, že bi se izpostavili ostremu napadu od te ali one strani.
Torej govorimo le v občem smislu. Razum vsikdar hoče obče in n e -
»Ali si ti, Ivan?« me je vprašal z zamolklim glasom. »Ali si resnično ti? Tako si bled, kot bi ravnokar vstal od mrtvih... Slišiš, ali si morebiti le vizija? Moj Bog ... Kako strašno je tvoje obličje ...«
»Toda kaj je s teboj? Tvoj obraz jc čisto izpremenjen!«
»Oh, dragec, pusti me, da se oddahnem ... Veseli me, da sem tc dobil, če si resnično Ivan, če nisi le vizija. Prokleta spiritistiška seja .., Tako je razburila moje živce, da sem, prišedši domov, videl v sobi krsto!«
Sam svojim ušesom nisem verjel in sem ga prosil, naj še enkrat pove.
»Krsto, resnično krsto!« je rekel doktor in se utrujen vsedel na stopnico. »Nisem strahopetec; toda živ zlodej bi se prestrašil, če bi se zadel, prišedši od spiri-tistiške seje, ob krsto!«
Zmešan in jccljaje sem pripovedoval doktorju o krstah, ki sem jih videl.
Z odprtimi očmi in ustmi sva sc gledala nekaj časa, Potem pa sva sklenila prepričati se, čc nisva le fantazirala.
»Najbrže so krste, tvoje in moje, resnične in se nc motiva. Kaj hočeva početi?« jc rekel doktor.
Stala sva celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila otresti se strahu, zbuditi natakarja in iti z njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi izvršila. Pri vstopu v sobo smo prižgali svečo in zagledali resnično dragoceno črno krsto. Natakar se je pobožno prekrižal.
obhodno, a strasti človeka nagib-Ijejo k posameznemu in slučajnemu. Tako govori etika. Ako pustimo pri tem vprašanju na stran slučajnosti in gledamo v bodočnost ter pomislimo, kaj je neobhodno potrebno vsem balkanskim Slovanom, mislimo, da ne bo nikdo tako kratkoviden, da bi trdil, da morejo balkanski narodi tudi brez vzajemnega sporazuma in brez sloge izhajati pa doseči lepo bodočnost in napredovati v prosvetnem in gmotnem oziru. Zgodovina se ponavlja. Nesloga med balkanskimi narodi je omogočila pred 500 leti zmago Turkov nad njimi; ali se ni bati, da bi pri novi neslogi, pri novih medsebojnih prepirih ali bojih mogli uporabiti ugodni trenutek drugi sovražniki Slovanov ter jih vpreči v ^»moderen jarem«, kateri je v marsikaterem oziru še bolj težak, kakor starodobni turški jarem? —
Ta strah je opravičen. — Kolikor nam je bilo prijetno pisati o slogi med brati na Balkanu, objavljati prizore vzajemnega sprijateljevanja med Bulgari in Srbi pred voino in med njo, tako nam je danes neprijetno pisati o nastalem prepiru med istima bratskima narodoma. Sicer pa mi nismo osamljeni v tem oziru. Tudi Rusom, Čehom, Hrvatom, Slovakom in Poljakom je ta pojav jako zoprn. Ruski listi, na prvem mestu »Ruskoje Slovo«, imenuje ta prepir naravnost »škandal za delež Makedonije«, in piše, da bi bila — ako splohi pride do tega — takšna vojna sramot« n a medsebojna vojna.
Z ozirom na zgoraj omenjeno etičnol načelo tako vojno ne more diktirati razum, ampak strast.
»Ruskoje Slovo« žuga explicite Srbom
—	a implicite tudi Bulgarom, — da ne morejo v tem slučaju računiti niti na podporo Rusije, nit ina simpatije držav tripel-entente. »Trmoglavo protivljenje razumnim motivom« — tako piše omenjeni list,
—	»in slepi šovinizem bodo jim odvzeli simpatije evropejske javnosti ter bodo povzročili odtujenje med srbsko narodnostjo in ruskim občinstvom.« Tukaj se misli brez dvojbe »pars pro toto«. A potem nadaljuje isto važno glasilo ruskih slavofil-skih krogov: »Simpatije Evrope in moralna podpora Rusije so pa veliko večje vrednosti za Srbe (oziroma južne Slovane), kakor pa nekaj tisoč kvadratnih kilometrov prepornega zemljišča.«
Do tod ruski časnik v imenu velike večine slovanskih bratov svetuje s pohlevnimi izrazi k mirnemu pobotanju, potem pa nadaljuje in skončuje z resnobo: »Samo po sebi se razumeva, da gola svetovanja in prepričevanje k razumnosti le slabo delujejo na razvročene glave. Ako zavezniki ne bi znali razdeliti si med seboj Makedonijo, tedaj bo pač Evropa primorana se dela poprijeti. Nova balkanska vojna se na noben način ne sme dopustiti. Velemoči razpolagajo s potrebnimi sredstvi, da napravijo konec neumnim prepirom in nepopustljivosti z ene in druge strani. A to sredstvo je —. avtonomija Makedonije. Razume se, da se bo k temu sredstvu pristopilo samo v skrajnem slučaju, kadar bodo že vsa druga sredstva za pomirjenje izrabljena.«
Tako piše ugledno rusko glasilo, in tfc citirajo bulgarski kakor srbski listi. (Glej »Utro« dne 24. maja, št. 821.) To dejstvo samo po sebi govori dosti jasno, da rusko javno mnenje za Bulgare in Srbe ni malo važno.
»Sedaj moramo določiti,« je rekel* bledi doktor, trepetajoč na vsem telesu, »je li krsta prazna, ali pa... če skriva
mrtveca.«
Po dolgem obotavljanju se Je doktor pripognil in odtrgal s tresočo roko pokrov od krste. Pogledali smo v krsto in . . .
Krsta je bila prazna.
Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smo našli pismo sledeče vsebine:
»Dragi Vasilij! Veš, da so naše premoženjske razmere v strašno slabem stanju. Tičimo do vratu v dolgovih. Jutri ali po-jutranjim nam bo vse prodano. Zadnjič p« smo sklenili skriti vse dragocene reči. Kakor veš, obstoji vse naše premoženje v krstah, in zato smo se odločili skriti najdragocenejše izmed njih. Obračam se na tebe, kot na prijatelja: pomagaj mi in reši naše premoženje. V nadi, da nam boš pomagal, ti pošiljamo krsto, katero skrij, dokler je ne bomo zahtevali. Brez pomoči znancev in prijateljev bomo propadli popolnoma. Upam, da nam ne boš odbil prošnje. Vsem mojim pravim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč. Tvoj prijatelj Ivan Čeljustin.«
Po tem dogodku sem bil tri mesece ^ zdraviliški oskrbi, ker sem bil hudo zbolel. Naš prijatelj pa je rešil premoženje. Sedaj dela nagrobne spomenike in tudi — krste. Njegova obrt ne uspeva posebno dobro, zato se bojim vsak večer, kadar pridem domov, da bom ugledal ob postelji marmornat spomenik ali pa rakev.«
A ruski list s tem svojim mnenjem ni predstavil svetu nekaj novega. V ožjih krogih na Balkanu je bilo že pred meseci znano, da obstoji v Makedoniji stranka — več ali manj znatna — katera hoče imeti avtonomno Makedonijo; ta sc imenuje stranka separatistov. Ona deluje iz lahko umevnih razlogov na tihem; tudi je sama za sebe dosti slaba. Ako pa dobi vzpodbudo od tako močne strani, . kakor je Rusija, potem poraste njen pogum, kmalu dobi novih pristašev in bodočnost se ji nasmehlja celč nepričakovano.
Med Bulgari v prestolnici se žc nahaja precejšnje število takih, kateri sodijo
Kdor čaka, dočaka. Resničnost tega rekla sem imel priliko dodobra izkusiti danes, ko sem sc bil napotil v »Ritz Hotel«, bivališče bulgarskih delegatov, da izposlujem — če mogoče — razgovor z voditeljem bulgarske delegacije dr. D a n e v o m. Dobro uro sem že čakal, da bi govoril v tej zadevi z g. Angelovom; pa pred menoj je čakalo še dobrega pol tucata angleških časnikarjev in g. Angelov je imel polne roke posla. Na nasprotnem koncu velike vz-prejemne dvorane so sedeli trije drugi bulgarski gospodje med seboj. Po njihovem obnašanju jc bilo lahko uganiti, da dr. Dancva ni bilo doma, da pa ga vsak trenutek pričakujejo. Nervozno sem že gledal na uro, ki sc jc nagibala že proti poldnevu, ko zagledam v nasprotnem zrcalu prihajati dr. Daneva. Komaj sem vstal, je bil že blizu mene, in ko me je ugledal, je stopil naravnost k meni ter me preprijazno pozdravil. Uzrši nato ostale gospode, stopi za trenutek k njim, nato pa se vrne, z vidnim značilnim nasmeliljajem ma obrazu do mene z vprašanjem: kaj in kako?
Popeljal me je do fotelja v kotu in jaz sem takoj prešel k stvari ter mu izrazil namen mojega nadlegovanja. Iz njegovega odgovora sem imel priliko spoznati, da so zlasti časi, ki so jih časnikarji imeli v prvi dobi mirovnih pogajanj, minuli. Dr. Danev sam princl-pielno ne dovoljuje več intervievov; v ta namen so na razpolago časnikarjem drugi gospodje, ki jih je to pot več nego zadanjič. Ta ukrep je čisto naraven in umeven; saj so gospodje prišli semkaj urejevat prevažne zadeve tičoče se domovine, ne pa da bi zadovoljevali brezdanjo radovednost neštevilnih časnikarjev. Če bi dr. Danev dovolil razgovor enemu, bi ga naravno i drugemu, s tem pa ne bi bil prišel do pravih svojih opravkov, pa da bi tudi dan imel 48 ur!. Če je že več gospodov komaj v stanu utolažiti sušo časnikarjev, kako bi mogel storiti to en sam, ki je povrh vsega glava cele delegacije!
Po prijaznem zasebnem pogovoru je dr. Danev poklical enega prej omenjenih gospodov, me predstavil g. Gc-orgijevu ter rekel: »Kar želite izvedeti od mene, vam pove g. Georgijev in kar vam on pove, je ravno tako, kakor če bi vam bil Jaz povedal.« Po malo bese-daJi z obema je nato odšel po svojih poslih.
liki Salomonu: nc dopuščamo, da se raz-seče naše dete na kose, rajše naj ostane celo in naj se razvija s a m o s t a 1 n o ; ko po preteku nekaj let poraste, spoznalo bo samo, kdo mu je prava mati.
Tako se pojavlja sedaj nova oblika za rešenje makedonskega spornega vprašan;a. Še je čas odločiti se Srbom, Bulgarom in Grkom za miren sporazum, prej ko bi nastopil novodobni »Salomon« — ako bi evropejska diplomacija bila sploh dostojna tc personifikacije modrosti — in rešila vprašanje v omenjenem smislu — »de nobis sine nobis«,
London, 28. maja 1913.
Sedla sva z g. Georgijcm, da zadosti moji radovednosti. Že med poprejšnjim čakanjem so mi oči vedno uhajale k njegovi osebi bolj nego k ostalim gospodom. Spomnil sem se bil poročnika VVagnerja, ki je napisal knjigo: With the Victorions Bulgarans, kjer omenja generala Radka Dimitri-jeva, poveljnika III. bulgarske vojske, ki so mu vojaki zbok velike podobnosti z Napoleonovim obrazom nadeli ime: Napoleonče-to. In g. Georgijev ima enako značilno sličnost. A to le mimogrede. Kmalu sva bila v razgovoru, v katerem je gospod s posebno opreznostjo zbiral besede ter premišljal odgovor. Podajam kolikor mogočo njegove besede, vsekakor pa vsebinsko njihovo jedro.
»Stvari stoje tako — je rekel — da dr. Danev prejkone že tekom današnjega dne popoldne — sreda — podpiše mir s Turki, ne glede na to, kdaj store isto drugi. (Mir sc bržčas sklene toliko prej, ko je včerafc sir Edvard Grey malone nepričakovano osorno namignil zavlačujočim Srbom in Grkom: Ali skleniti mir ali pa je londonske mirovne konference konec.) Prva posledica tega bo, da bo bulgarska vojska, ki stoji zdaj vezana pred Čataldžo, prosta za razpolaganje. Na bulgarsko vojsko jc. odpadla najtežja naloga, medtem ko so imeli Grki in Srbi le s postranskimi turškimi oddelki opraviti. Slednjim bi se že pri Kuma-novem slaba godila. ,V. najkritičnej-šem trenutku te bitke, ko so bili Srbi od Turkov že malone obkoljeni, je prišla najzapadnejša bulgarska Vojska pod poveljstvom generala Teodorova na pomoč pri levem krilu srbskega generala Stepanoviča, odkjer se je potem rešila cela bitka. (To vest potrjujejo angleški popisovalci bitke pri Kuma-novem.) Grki sicer trdijo, da so s svojim vojnim brodovjem izkazali veliko uslugu Bulgarom, pa je le nasprotno resnica, ker je bilo vse delovanje grškega brotlovja za Bulgare škodljivo. Ono je preprečilo, da Turki niso mogli prevažati vojakov in vojnih potrebščin na celo njihovo bojišče, predvsem Solun in Makedonijo. S tem so bili pri-mora ni naravnati vsa svoja podkrepi j en j a preko Carigrada in — proti Bulgarom.
Glede bulgarsko-srbske pogodbe je stališče Bulgarije tako, da absolutno
vztraja na lojalni ln popolni Izvršitvi njenih določb. Vsaka drugačna razrešitev te pogodbe je izključena. Če Srbi trdijo, da se določbe te pogodbe niso držale, velja to v veliki meri za nje same. Res je, da niso bili vezani postaviti toliko število vojakov na noge, a oni so jih svoje volimo — radi Albanije itd. Na opetovana vprašanja, ali pomeni neizvršitev pogodbenih določb za Bulgarijo casus belli, ni bilo mogoče dobiti nobenega določnega odgovora, slišal sem le, da so Bulgari povsem lojalni v svojem ravnanju, kakor vztrajajo na lojalni izvršitvi pogodbe, razen če Srbi udarijo na bulgarsko ozemlje kot lelta 1885. Držanje besede je edina možna razrešitev tega vprašanja in glede tega se med prizadetima vladama ne vrše prav nobena pogajanja — vsako nasprotno trditev naj demen-tiram.
Bodoče meje med Bulgarijo in Srbijo slone na določilih njihove pogodbe; pristaviti je le še 1 oliko, da ima Bulgarija namen postati preko Šar Planine mejaš Črnegore.
Glede mej z Grško pa je poudariti edino to, da Bulgarija nikdar ln pod nobenim pogojem ne odneha od Soluna, ki mora postati bulgarski. (Dovoljujem si spominjati na enako decidi-rano izjavo, kakor mi jo jc dr. Danev podal pri prvem razgovoru; obenem pa na nekaj, kar jc mogoče čitati med temi in drugimi vrsticami, iz česar je posneti, v kateri smeri se utegnejo vršiti bližnji in važni dogodki.)
Glede bodočnosti balkanske zveze jc Bulgarija žc iz vsega početka pokazala s svojim ravnanjem, da ji je na tem, da ostane zveza trajna. To bi bilo v interesu vseh zaveznikov. Bulgarija pa ne more iti tako daleč, da bi ona, ki je v vojski doprinesla daleko največje žrtve, dobila zdaj le tisto, kar bi ji bivši zaveznici pustiii, da bi bila ona njuna služabnica. Upati je, da postane po sklenjenem miru razmerje s Turčijo najboljše. Bulgarija ni imela ž njo posebnih, drugih sporov nego kolikor so je šlo za osvoboditev sorojakov. S tem da je zdaj to doseženo, ni nobenih drugih zaprek za najboljše odnošaje.
Isto velja o Rumuniji. Vzlic nekaterim malenkostim so bili Rumuni do Bulgarov lojalni. Da bi bili na njihovem mestu Srbi, bi gotovo šlo vse drugače. In zbok tega se javnost ne bo smela preveč čuditi, če pride v krat* keta. do presenetljivih dogodkov v zvezi z Rumunijo, s katero bržčas nastane prav tesna zveza. Ali je pričakovati, da se Bulgarija s tem odvrne od troentete ter nagne k trozvezi, ni bilo mogoče dobiti določnega odgovora, s poudarkom pa se je izjavljalo, da Bulgarija je in ostane lojalna.
Dolgovi Ljubljane.
DOLGOVI, OZIROMA POSOJILA OBČINE LJUBLJANSKE, ZA KAJ SO SE DOVOLILA IN ZA KAJ JIH JE PORABILA LIBERALNA SLOVENSKA VEČINA V OBČINSKEM SVETU.
1. Posojilo 1,000,000 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora z dne 9. aprila 1892 v sledeče namene: 1. Prispevek mestne občine za delnice dolenjske železnice 110.000 K. 2. Prispevek k zgradbi deželne
»Me na sprauš vn iz takmla hlačam, če b me iz šterem vulmi vn uleku.«
»Kua uš pa naredu! A uš večn tle notr in čaku, de u packa zginla vn iz hlač?«
»Pučaku um, dc sc u nuč aiardila, pol um pa hitr smuknu in druge hlače ubleku. Če se t na medi, pa se tlela used, pa m puvej, kua tc jc prncsl h men.«
»Se pa bom, no!« In usedu sm se nasprut gespuda ta pustga Slemška tku, de sma se gledala ud ubličja du ubličja; uteknou fajfa u usta, ruke pa u varžete in sm začeu:
»Prjatu, tc dni enkat sm brau u ta »Sluvenskmu Narudc«, de sa bli u »Unionc« na tist Slomšk - Einšpilarju slaunast sam kuritarsk ubrazi za videt. Puvej m prjatu prou pu pravic, kašn sa pa tc ubrazi? Pu kum se pa spuzna-ja, de sa kuritarsk?«
»Scer men kuritarsk ubrazi prou-zaprou nč am na greja; ampak, do na uš nazadne mislu, de se jest. res na nč druzga ne zastopem, kokr sam na vojska in na balkanske humatije, t čm pa use glih tud u tem uzirc uči odprt, dc na uš tku navedn, kokr sa dondons druh časnkari razun mene. Loj, kdur pride na klcrekalnn veselica al slaunast, ta je kuritar; ta ma neki uzad in b rad neki dosegu, zatu sc štul h takem veselicam; če je pa že dusegu, se štul pa iz hvaležnast. Scvcde, de b sc tu na ubrazc kermu poznal, tu šc za guvort ni.«
bolnice 72.000 K. 3. Prispevek za osuševanje barja 280.000 K. 4. Za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico (Jubilejni most) 200.000 K. 5. Za nakup vojaškega preskrbovališča in vojaške bolnice na Dunajski cesti 360.000 K.
Na račun tega posojila je izplačala Mestna hranilnica ljubljanska 6, junija 1896 400.000 K, 28. julija 1898 360.000 K, 1. septembra 1908 240.000 K. Zadnja dva zneska se bodeta po poročilu mestnega magistrata ljubljanskega porabila za gradnjo vojaškega picskrbovališča ter za osuševalna dela na ljubljanskem barju.
2.	Posojilo 800.000 kron, dovoljeno i sklepom deželnega zbora za zgradbo mestne elektrarne 14. februarja 1895.
3.	Posojilo 27.200 kron, dovoljeno S sklepom deželnega zbora 6. marca 1896 za mestno elektrarno.
4.	Posojilo 864.800 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora 6, marca 1896 za zgradbo topničarske vojašnice.
5.	Posojilo 64.000 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora 5. maja 1899 za nakup hiše št. 2 na Glavnem'trgu,
6.	Posoijlo 1,600.000 kron, dovoljeno 9 sklepom deželnega zbora 5. maja 1899 v sledeče namene: 1. Za zgradbo Mestnega doma 240.000 K. 2. Za zgradbo qsemraz-redne deške šole in župnišča pri sv. Jakobu 200.000 K. 3. Za mestno ubožnico 130 tisoč kron. 4. Za ljudsko kopelj 40.000 K.
5.	Za tlakovanje cest, ulic in trgov 240.000 kron. 6. Za napravo novih cest, ulic in trgov 350.000 K. 7, Za povečanje elektrarne 400.000 kron.
Na račun tega posojila se je dvignilo pri Mestni hranilnici ljubljanski: 28. septembra 1900 800.000 K, 2. decembra 1901 300.000 K, 27. novembra 1902 330.000 K, leta 1904. 170.000 kron.
Sklepom deželnega zbora z dne 29. ja* nuarja 1910 se dovoljuje mestni občini ljubljanski znesek 170.000 kron, ki se prihrani od posojila 1,600.000 kron pri postavkah, določenih za tlakovanje in napravo cest, ulic in trgov na ta način, da se nekaj teh del ni izvršilo, sme poleg v to svrho že določenih 400.000 kron tudi še porabiti za povečanje elektrarne.
7.	Posojilo 2,450.000 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora 15. januarja 1909 za sledeče namene: 1. Prispevek k troš-kom za osuševanje barja 130.000 K. 2. Za zgradbo višje dekliške šole 120.000 K, 3. Za zgradbo tretje mestne deške in druge mestne dekliške šole 700.000 K. 4. Za zgradbo mestne tržnice 800.000 K. 5, Za dobrodelne namene v proslavo 60letnega cesarjevega jubileja 280.000 K, 6, Za nakup delnic »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani« 420.000 K.
Na račun tega posojila se je dvignilo pri Mestni hranilnici ljubljanski meseca avgusta 1909 in 1910 1,000.000, oziroma 700.000 K, maja 1911 750.000 kron.
Porabilo se je: 1. Za zgradbo dekliškega liceja 220.991 K. 2. Za zgradbo novega vojaškega preskrbovališča 253.685 K. 3. Za osuševalna dela na ljubljanskem barju 209.200 K. 4. Za zgradbo c. kr. obrtne šole 514.603 K. 5. Za različne prireditve povodom cesarjevega jubileja 63.012 kron.
6.	Za zgradbo ljudske šole na Prulah 83.424 K. 7. Za načrte 6829 K. 8. Za zgradbo poljanskega mostu 21.905 K. Ostali del posojila se bode porabil po dopisu magistrata v poravnavo računov za začeta, a še ne dovršena dela pri c. kr. obrtni šoli, obeh ljudskih šolah, za zgradbo delavskih
»Ja, na zamer prjatu; pol prhajaja pa tucl na leberalne prreditve sam tak, kc maja kej uzad in b rad dusegl; če sa pa že dusegl, pa iz hvaležnast. Astn, putemtakem sa pa tud med vam videt sam kuritarsk ubrazi.«
»Na boš, jaka! Leberalci sma pa usi iz samga prepričajna. Kua pa more kdu ud nas prčakvat, kc sami nč ni-mama?«
»Prjatu, nekar se na žareč. Jest pu znam enga prefesarja, kc se u sojeh mladeli leteli še glihe ni sturu iz use politke; zdej na stare leta sc pa žene in žene, de mu kar kosti pokaja, za lebc-ralna pulitka, pa zakaj? Al ke je spre-vidu, dc u hmal pr leberalncm kurite, kašn mest prost, kc u več futra u nem, kokr mu ga more punudet prefesarsk stan? Ta kurit stuji žc bi na konc Res-luvc ceslc in sc mu prau: plinarna.
»Mhm.«
»Pol puznam enga ženerja, ke se tulk zastop na pulitka, ket zaje na boben in vnder jo tulk časa brsku pu le-beraln pulitk, de se je prrinu du ro-tuškega kuritea. Scer ni ta reč tku vn izpadla, kokr sc je on troštu; no, pa nazadne je le bulš, de je saj neki, kokr pa nč. De le niejčkn špicc sojga jezička pumoč u kurit, pa se prec loži ud-dahne.«
»Mlini. Ti, ampak zdela jc žo tulk tema, de se na u vidu flok na mojeh hlačah, če grom vn,« ton se jc zmazat gespud ta pust. Slcmšk.
»O, le še mal putrp; sej še nism usega puvedu. Naštejem t lohka neki
Ene par besed ud kurltarju.
II.
Jest nism vedu, al b ud smeha po-ču, al kua b naredu, kc m je gespud ta pust Slemšk prpoudvou, kašne velike važnast je en mašetn za lcbcralna stranka in za »Sluvensk Narud«.
»Prjatu! Puvej m pu pravic, al ros cela lcbcralna stranka iz »Sluvenskem N aru dam« ured sloni res sam na tojmo mašetne!«
»Nej sluni na kumr če; škandal b biu pa lc, če b pršou jest, reprezentant jaunga mnejna sam iz enmo mašetnam u kavarna in med Idi. Tu b bla ena šlamparija, ena neudpestliva šlamparl-ja. Pcpe, a s moreš ti mislt enga vojska-.vodja brez sable?«
»Kuku? A u suvražnke iz figa u nus dregu? En vojskavodja ja more mt sabla, de se iz ,no buri, a ne? Ti pa vnder na pišeš iz mašetnam, dc b jih tku neubhodn putrebvou pr sojmo pu-klice.«
»Vojskavodja se figa buri s sabla! En vojskavodja sc nekol na buri, ampak sam druge kumandera, de se bu-reja.«
»Pol pa na nuca sable--«
»Za burejne ne, ampak zatu, dc kej reprezentera.«
»A tku! Tu je pa kej druzga! Ti šč pa iz mašetnam reprezenterat.«
»Tuku jo! Pcpe; pumisl sam, kua b biu en urecinik ud »Sluvenskega Na-ruda«, če b mou sam en mašetn, hlače pa iz tinta pupackane? Ena packa b biu sam a ne? In ena packa vnder na more bt urednik ud enga leboralnga, najlnilš infurmiranga dneunka! V s ugled b šou rakam žvižgat in Ide b ga začel čez rama gledat, kor pr nas se sod čluveka sam pu ublek. Če pa en urednik zgebi ugled, jc pa kokr prbit, de ga zgebi tud tist list, kermu je taka packa za urednika. Tega nas pa Buli ubvar!«
»Buli nas ubvar! Al prjatu, iz to-jom hlačam in mašetnam s me skori zmešu, de b hmal na vedu pu kuga sm prouzaprou h teb pršou. Uzem vnder hitr klubuk in pejma vn na lft, dc se uzuni puguvureva. Tle notr je tku zatulil in vs lft je zastruplcn iz ta orekli-cana lcbcralna ^ulitka.«
izjava zastopnika dr. Daneva nasproti Jovenčevemu" dopisniku o Dutoarskem
stališču.
(Od našega londonskega dopisnika.)
hiš, sklenjeno povodom cesarjevega jubileja, in za dekliški licej.
8.	Posojilo 1,803.000 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora 29. januarja 1910 v sledeče namene: 1. Za napravo dveh nabiralnikov kanalov in postranskih kanalov 500.000 K. 2. Za napravo in popravo mostov ter za odkup sveta, za napravo ceste, ki bi vezala Karlovško cesto z novim mostom črez Ljubljanico ob podaljšanju Opekarske ceste, 200.000 K. 3. Ža sezidavo c. kr. obrtne šole 1,000.000 K. 4. Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103.200 kron.
Od tega posojila se je dvignilo pri Mestni hranilnici ljubljanski 21. novembra 1911 600.000 kron, in sedaj je v dviganju pri deželni banki kranjski 1,000.000 kron.
9.	Posojilo 200.000 kron, dovoljeno s sklepom deželnega zbora 19. oktobra 1910 v svrho obratne glavnice pri Mestni zastavljalnici. — Posojilo se je dvignilo dne 28. februarja 1912.
Loterijsko in potresno posojilo ne pride tu v poštev, kakor tudi ne neki že 100 let stari dolg 91.185 kron. Vsega skupaj ima tedaj mestna občina ljubljanska tega dolga 8,809.200 kron. — Od te svote odpade na elektrarno 1,397.200 kron, ki se obrestujejo in amortizujejo iz dohodkov elektrarne. — Občini pripade 7,412.000 K za obrestovanje in amortizacijo. Ako vzamemo za to samo 5%, je treba na leto 370.600 kron. Produktivna je samo topničarska vojašnica.
Po zakonu dovoljuje deželni zbor občini posojilo, ta sklep deželnega zbora mora dobiti Najvišje potrjenje. Logično se ne sme dovoljeno posojilo v nobene druge namene porabiti; eventualna izprememba je edino odvisna zopet od privolitve deželnega zbora. Tako se je dovolilo s sklepom deželnega zbora, da se sme od posojila 1,600.000 kron delni znesek 170.000 K porabiti za elektrarno in izločiti druge točke.
Poglejmo si pa sedaj posojilo 2,450.000 kron. Posojilo se je brez dovoljenja deželnega zbora porabilo v popolnoma druge namene, Kredit za tržnico se je popolnoma izčrpal, ne da bi se napravile tržnice. Za vojaško preskrbovališče se je izplačalo 253.685 kron, v dopisu mestnega magistrata z dne 1. septembra 1908 se pa naznanja, da se bode ostanek posojila v znesku 600.000 kron z dne 9. aprila 1892 porabil za osuševalna dela na barju. Ali se je ta znesek za vojaško preskrbovališče dvakrat plačal? Kako se opravičuje dejstvo, da se plačujejo stroški za c. kr. obrtno šolo iz tega posojila, medtem ko je za to posojilo dovoljeno bilo nanovo 29. januarja 1910. Kako se opravičuje, da se je od posojila 1,803.000 kron porabil znesek 500 tisoč kron, ki je bil namenjen za napravo kanalov-nabiralnikov že 21. novembra 1911, a kanali so se pričeli graditi šele leta 1913.? Za kaj se je ta svota porabila? Znesek 1,000.000 kron se sedaj dviguje pri deželni banki za kanale-nabiralnike, a je dovoljen za c, kr. obrtno šolo. Za delnice plinarne se je izdalo glasom računskih zaključkov 371.000 kron, a posojilo za to je bilo dovoljeno v znesku 420.000 kron. Ker se je posojilo popolnoma v znesku 2,450.000 kron izčrpalo, za kaj se je višji znesek 50.000 kron porabil?
Občinski red § 81. jasno določuje, da «e sme odtujiti glavinska lastnina občine in njenih zavodov v vrednosti nad 100.000 kron le z dovoljenjem deželnega zbora, ki
leberalneh riučku, ke tešeja h kurite, de du jutr zjutri na uva gutova. Ampak, ke vidm, de toje ušesa nisa navajena takeh rči pušlušat, te pa na um več nadlegvou iz takem, ke h kurite tešeja, ampak sam umenem nej še en-ga, dva, ke sa žc pr kurite.«
»Oh, Pepe, nekar me na martri! jh puznam tud jest. Ta peru nam čš naprej vržt derehterja mestne hraniln-ce---«
»Tu s m že iz jezika dol uzeu; al na jezik mam---«
»Oh, raj mouč pa tih hod. Čc črna bt prou pravičn, morma nazadne rečt, da se žene use naprej. Puglej: gespudična Theimerjeva b bla tud rada me-nisetrske predsednk, zatu se tku žene. Jest hrepenim pu protfole vojnga me-nistra; gespude Mulavrhe b strašn ustregl, če b ga naredi za finančnga nistrske predsednk, zatu se tku žene. javna dela; prefesar Rajsnar b se pa pa tud na braiiu protfela menistra za uk in bogočastje, dc ma pusebna zrnož-nast za tu, je pa pukazu žc kot deroh-tar kinematugrafa. Viš, Pepe; tku sc žene use naskriž, dc b sc prrinl du kašnga kurita.«
»Maš prou! Sam tu na morm za-pupast, kuku morte pol klerekalcem naprej metat . . .«
»Tu je pa pulitka! . . . Tku zdej reš use; zdej me pa pust, de grom dam, Zdej je že tku tema uzuni, de b šou lohka clu brez mnSetna na cesta. Če me flih čš. me pa lohka spremoš
Boltatu Pene iz Kudelucia.
mora za to izposlovati Najvišje dovoljenje. Ali nc tvori stavbeni prostor prejšnjega vojaškega oskrbovališča na Dunajski cesti glavinsko lastnino občine? Občina mora imeti ali stavbeni prostor ali pa denar kot glavinsko lastnino, in se denar nc sme porabiti kratkomalo za tekoče potrebščine, posebno če temu nasproti stoji pasivum 360,000 kron. Ta zadeva spada, ker se odtuji glavinska lastnina občine nad 100.000 kron, pred deželni zbor.
Naša stranka zahteva, da se spravi občinska uprava v sklad z obstoječimi zakoni, da se da pojasnilo, kdo je dovolil uporabiti posojilo v druge namene, kakor je pa to dovolil deželni zbor — in iz katerih dohodkov so se ti izdatno prekoračeni zneski pri Jubilejskem mostu, pri Mestnem domu, pri ljudski kopelji, pri c, kr, obrtni šoli, pri »Tivoliju« itd. plačali.
Naša stranka zahteva red, ker če sc to ne napravi, nima noben proračun in noben računski zaključek postavnega temelja, V to je pa poklican — deželni odbor.
Samoumor vohune polkovnika Redla.
Vohunstvo polkovnika Redla, ki se je ustrelil, ko so mu njegovi sotovariši častniki zločin dokazali, pretresa avstrijsko javnost. O načinu, kako da so Redlov zločin odkrili, se poroča:
Kako so odkrili Redlov zločin.
Vojaške oblasti so dobile tajne ovadbe, da polkovnik Redi občuje z osebami, ki so osumljene špionaže. Na tc ovadbe se pa niso ozirali, ker je moral Redi kot načelnik vohunskega urada generalnega štaba tudi s takimi osebami občevati. Ko sta pa bila aretirana vohuna Jandrič, je avditor major Kunz zaplenil kovčeg s papirji, med katerimi se je nahajalo pismo ruskega vojaškega atašeja Jandriču, v katerem mu piše, da če kaj sam ne izve, naj se obrne na polkovnika Redla, ki je gotovo informiran. Major avditor Kunz je to naznanil voditelju garnizijskega sodišča in načelniku generalnega štaba. Zbirali so nato proti Redlu dokaze in pazili, da bi ne mogel pobegniti in so ga na Dunaj pozvali. Ko je Redi na Dunaj odpotoval, so v Pragi njegovo stanovanje preiskali in našli spise, ki so dokazali, da je Redi nadziral Špionažo in da je tudi sam špioniral, Rezervatne akte, ki so se šele sestavljali, je izdal in tako njih učinek preprečil in obveščal osumljene vohune o uradnih načrtih proti njim. Dognali so, da je bil Redi tudi v Pragi v zvezi z raznimi ruskimi agenti, ki so prihajali z Dunaja v Prago. V Pragi se trdi, da je bil v zvezi z Redlom ruski konzul Šukovski.
Prvi sum proti Redlu je povzročilo neko iz Varšave došlo poročilo, ki je na-glašalo, da se mora v praškem ali v lito-merškem armadnem zboru nahajati nevaren vohun. Ob krizi so namreč došla 8. in 9. armadnemu zboru povelja, na katera je že, predno so bila izvedena, s protiodred-bami Rusija odgovorila. Izdali so nato za litomerški zbor izmišljeno povelje, na katero se v Rusiji ni nič zgodilo. Jasno je zato bilo, da mora biti vohun kak višji častnik 8. armadnega zbora. Osumili so polkovnika Redla, ki je razkošno živel in trdil, da je bogat, dasi ni imel premoženja. Bil je tako generozen, da je dal vojaški oblasti zastonj svoj avtomobil na razpolago. Imel je tudi znanje z več lahkoživ-kami, ki so ga veliko denarja stale.
Nadporočnik Jandrič obsojen na 20 let. — Še tri vohune zaprli.
Na Dunaju so pred nekaj dnevi zaradi špionaže še tri osebe zaprli, tri so pa še osumljene. Trdi se, da je nadporočnik Jandrič svoje vohunstvo že tisti dan priznal, ko so ga aretirali, da je žc obsojen v 20leten zapor, da sc nahaja zdaj v Wollers-dorfu in da ga prepeljejo v neko gališko kaznilnico.
Vohun Redi pred samoumorom priznal svoj zločin.
Oče polkovnika Redla je bil višji železniški uradnik v Lvovu. Polkovnik Redi se je večkrat nahajal v Krakovu, v Lvovu in v Przemyslu, kjer občeval veliko s častniki in je nabral ogromno materiala za svoje vohunstvo. V Pragi jc baje celo neka vojaška oseba kompromitirana. Poroča se, da ko se je v usodni noči Redi razgovarjal s štirimi častniki v hotelu Klomser, je pod pezo dokazov skesano svoj zločin priznal in podal izjavo, ki ji sledi natančna vojaška sodna preiskava na Dunaju in v Pragi. Redi v Pragi ni bil posebno previden. V njegovi sobi so našli veliko obtežilnih pisem in šif-riranih brzojavk; Redi se je namreč zanašal, ker so mu na merodajnem mestu popolnoma zaupali. Dognali so, da se jc Redi o Binkoštih peljal s svojim avtomobilom v Varšavo, kjer sc je sestal z agentom tuje države. Tudi v Draždune se je s svojim avtomobilom večkrat peljal. Redi je imel dva avtomobila, enega belo lakiranega, s katerim sc ie vozil v službenih zadevah, z
drugim sc je pa vozil na tajna potovanja v inozemstvo, V Pragi se govori, da bodo radi Redlove afere več vojaških oseb 8. armadnega zbora zaprli, Praška mestna policija poizveduje za osumljenimi osebami, ki so sc pred kratkim v Pragi nahajale in ki so se izdajale za ruske pisatelje ali pa za ruske časnikarje. Sodijo, da so bile te osebe agenti neke inozemske države. Major avditor Vorliczek, ki tu vodi preiskavo v zadevi Redi, je prišel na sled neki posredovalni osebi, ki je v tej zadevi hudo kompromitirana in ki jo nameravajo aretirati. Kakor se poroča, bodo premestili tiste častnike, ki so Redlu v Pragi in na Dunaju največ zaupali.
Častniki, ki so pred samoumorom Redla zaslišavali.
Vojaško komisijo, ki jc Redla v usodni noči zaslišavala, so tvorili polkovnik Avguštin pl. Urbanski, generalnega štaba major Maks Ronge, majoravditor Kunz in generalni odvetnik generalne prokuraturc Pollak.
Nekega generalnega majorja nameravajo aretirati.
Z Dunaja se poroča, da bo med drugimi, vohunstva osumljenimi častniki v kratkem aretiran tudi neki generalni major.
Organizacija špionaže v avstrijskem častniškem zboru.
Način špionaže v Avstriji je Rusija popolnoma izpremenila. Pred leti so za špione uporabljali degradirane častnike, Zadnje čase pa dela Rusija z veliki sredstvi in je podkupila veliko častnikov. Zadnja dva meseca so v Galiciji zaprli devet dam, o katerih je dokazano, da so bile v zvezi z vplivnimi častniki.
Posledice Redlove špionaže.
Redlova špionaža jc napravila monarhiji veliko škode. Vojaške čete bodo morali premestiti. Preiskava dokaže, če je Redi Rusiji tudi prodal načrte avstrijskih trdnjav. Najvišja mesta so zelo vznejevo-ljena, ker so odkrili špionažo treh častnikov v zadnjem času. Baje dobi modro polo več višjih častnikov, ker so preveč svojim podrejenim častnikom zaupali. Preiskali bodo natančno osebne razmere častnikov, ki so jim zaupna mesta poverjena. Nadzoroval jih bo trajno neki višji vojaški funkcijonar. Po Redlovi špionaži je tudi Nemčija prizadeta, ker jc Redi Rusiji izdal skupne načrte avstrijskega in nemškega generalnega štaba v slučaju vojske z Rusijo. Med drugim je izdal, da se 8. in 9. avstrijski ter 17. nemški armadni zbor združijo v Bjelicu, od tam pa odrine ta armada v Galicijo.
XXX
RAZKRITJA O REDLU SO STRAŠNA. Izdal ves mobilizacijski in operacijski načrt Avstrije in Nemčije Rusiji!
Dunaj, 31. maja. O Redlovi špionaži se razkrivajo naravnost strašne reči.
Lani, ko se je ventilirala eventualna kooperacija Avstrije in Nemčije proti Rusiji in je potoval šef avstrijskega generalnega štaba Conrad pl. Hotzendori v Berolin, kjer sta s šeiom nemškega generalnega štaba Moltkejem izdelala, oziroma preštudirala operacijski načrt Avstrije in Nemčije proti Rusiji za slučaj eventualne vojske (ki je bila lansko zimo skoro pred durmi), je izdal Redi, ki je bil pri konferenci generala Hotzendoria z Moltkejem kot strokovnjak navzoč, ves ta načrt Rusiji.
Cesar in prestolonaslednik sta se o stvari pustila natančno informirati. V afero je zapletenih več višjih častnikov.
Najbolj jc v Redlovo afero zapletena neka dama, o kateri pa javnost še nič nc vč, Praški listi pišejo, da je ondotni ruski konzul Šukovskij res bil z Redlom v zvezi, istotako bivši ruski konzul v Lvovu Pusto-šin, ki jc pa bil že nekaj časa odpoklican.
Kdaj je Redi avstrijsko-nemški načrt prodal?
Redi je avstrijsko-nemški načrt izdal v Varšavi, kamor se je z avtomobilom sam podal, in sicer v roke šeiu generalnega štaba ruske armade, ki je bila za vojsko proti Avstriji namenjena, in sicer kratko preden je cesarjev poslanik princ Hohen-lohe odpotoval k carju v Peterburg. Sicer se od neke strani taji, da je afera Jandrič povzročila razkritje Redla, toda od druge strani se odločno trdi, da jc Redi bil izdan vsled Jandričeve korespondence in da je general Conrad odtedaj postavil Redla pod strogo nadzorstvo.
Kdo je bil pri Redlu? — K samoumoru prisiljen?
Oni štirje častniki, ki so bili pri Redlu, preden sc jc ustrelil, so bili res vojaška komisija. Zdi se, da so ti gospodje Redlu res samoumor svetovali, kar mora seveda na javnost zelo slabo vplivati. Fakt je namreč, da so se odstranili in čez par ur nazaj prišli poizvedovat, kaj dela, nakar se je sluga prepričal, da se je Redi ustrelil! Kako je browning prišel v Redlove roke, sluga ne ve pojasniti. Browning je bil čisto nov. Pri obdukciji se je konstatiralo, da je Redi I najbrž pred zrcalom revolver poizkušal, da
se ustreli čisto po »strelni instrukciji«, da sc pa je revolver predčasno sprožil.
Policija po odstranjenju glavnega krivca išče mrzlično sokrivcev. Na delu so tudi detektivi. Zaprli so nekega Redlovega sorodnika v Galiciji in nekega poročnika, ki so ga prepeljali v Stockerau.
Druge podrobnosti.
Redi je imel veliko znanstev z ženskami, homoseksualnost pa ni verjetna in bržčas le oficiozen izgovor. Svoje sluge jes. zelo dobro plačeval in sploh niso bili vojaške sluge, ampak ruski agenti.
Še en zločin?
»Narodni Listy« skrivnostno pišejo, da je Redi storil še strašnejši zločin, nego je špionaža.
Redi izdal tudi načrte ob aneksiji Bosne.
Ugotovljeno je, da je Redi izdal Rusiji tudi avstrijske in nemške mobilizacijske in operacijske načrte ob času aneksije Bosne.
Balkanski zapletljaji.
KDAJ IN KAKO SE JE PRELIMINARNI MIR PODPISAL.
London, 31. maja. Mirovni prellmi-narji med Turčijo in balkansko zvezo so se podpisali včeraj ob 12. url 40 min. v St. Jameski palači v Londonu.
G r c y je po podpisu preliminarijev delegate nagovoril, in sicer je bil njegov nagovor precej dolg. Izražal je upanje, da se bodo zdaj tudi ostale težave mirno rešile. Na kcncii je očito namignil na spor med zavezniki, izražajoč željo, naj bi ves Balkan prišel do miru, da se bodo mogle vse države lepo razviti.
Nato je govoril Danev. V. glav« nem se je zahvaljeval Angliji.
Srbski delegat Novakovič se je tudi samo zahvalil.
Pač pa je črnogorski delegat Po* p o v i č podal precej odločno izjavo, re-i koč: »Mi smo mir podpisali, toda smo kar le mogoče nezadovoljni z besedilom, ki smo je bili prisiljeni sprejeti* Anglija nam je največji del našega uspeha odvzela, ko nas je prisilila se odpovedati Skadru. Mi jo zato sma> tramo za svojo dolžnico. Pričakujemo, da nam izposluje saj korekturo albanske meje, da dobimo nekaj rodovitnega ozemlja in naravno zvezo med Podgo« rico in Pečjo.«
Grški in turški delegat sta stavila neke nebistvene rezerve. Danev je spo« ročil, da se bo med Turčijo in Bulgarija podpisal še dodaten protokol, kJ določa, da stopijo preliminariji takoj v veljavo, kakor se podpišejo. Ostali delegati so izjavili, da o tem protokolu nič ne vedo in ga ne podpišejo.
Sir Grey je dal palačo delegatom Š« za nadaljnjo uporabo na razpolago. De. legati se najbrž v torek ali sredo snidejo, nato pa po vsej priliki odidejo. Delegati so zelo prijateljsko med seboj občevali.
Turčija in Bulgarija smatrata mir za definitiven, vsled česar bosta storili primerne odredbe in nimata V Lom-donu nobenega opravka več. Formalna sestava definitivnega mirovnega protokola sc izvrši pozneje med sofijskim in carigrajskim kabinetom direktnim potom.
TURČIJA DEMOBILIZIRA. Carigrad, 31. maja. Turčija demo* bilizira 300.000 mož.
PRED NEVARNOSTJO VOJSKE MED ZAVEZNIKI.
(Od našega londonskega dopisnika.)
London, 28. maja. Na podlagi razgovorov z merodajnimi osebami sem doznal:
.Vse, kar se je zgodilo poslednje dni, je Bulgare tako razkačilo, da so vse ukrenili, da bivše zaveznike temeljito pouče. Vzlic temu, da so mobilizirali primeroma največje število mož-kih, kar jih je kdaj kateri narod poslal v boj, so poiskali in našli še druge vi-re ter postavili zadnjega moža. Novi oddelek novincev so odposlali neznano kam. Poklicali so pod orožje znatna število bulgarskih mohamedancev, ki se jim doslej ni bilo treba boriti proti njihovim verskim sobratom, ki pa pojdejo z veseljem v boj nad Srbe. In v pravkar osvobojenih krajih nabirajo prostovoljce.
Na drugi strani izpostavljajo načrte, skrivajo svoja gibanja ter zbirajo svoje čete. Ako se pokaže potreba, sklenejo v hipu in na svojo roko mir s Turki (zdaj jo mir žo od vseh podpisan); utegne se tudi zgoditi, da se vržejo Avstriji v naročje ali store sploh nekaj, kar bi ustavilo Grke pa uničilo Srbe. Zna se zgoditi, da udarijo Bulgnri naravnost proti Belgradu ali proti Solunu, ali pa proti obema naenkrat. V vsakem slučaju pa se ni nadeiati. da bi
storili to, kar bi mogli zavezniki pri-čakovatl. Za to so porok mojstrski strategi, kakor sta predvsem generala Savov in Fičev.
če pride do druge vojske, ni mogoče niti za trenutek misliti, da bi mogla Evropa držati roke križem ter ne-brlžno gledati spričo položaja, ki utegne roditi nove nepregledne nevarnosti občnega miru. Ce bi bile evropske velesile dovolj edine, složne in odločne, bi bile labko sploh preprečile celo vojsko. Pa če takrat niso storile svoje dolžnosti, jo morejo zdaj. Rusija se naravno brani prevzeti nehvaležno nalogo razsodišča med obema jugoslovanskima državama, ker sl hoče obadva obdržati enako naklonjena, ne da bi se zamerila temu ali onemu.
Tudi Francoska se je oglasila z resnim svarilom do zaveznikov, ki potrebujejo denarja in ga bodo v prihodnje še več. Ker pa niti opomini iz Pe-trograda niti iz Pariza nič niso izdali, kakor je videti, pač ne preostaja drugega, nego da velesile resno in skupno vzamejo celo situacijo v svoje roke, da prepovedo vojsko in da nad glavami zaveznikov rešijo makedonsko vprašanje, kakor so rešile albansko in otos Dasi se položaj kar ježi težkoč, je taka rešitev vseeno prav mogoča in — verjetna.
BRATOMORNA VOJSKA SE PREPREČI?
Peterburg, 30. maja. »Rječ« poroča, da namerava tripelententa energičen korak napraviti pri balkanskih državah, da se sporazumejo. Korak bo imel značaj hudega pritiska, združenega s konkretno grožnjo. — Peterburški diplomatični krogi slejkoprej kljub bojnemu razpoloženju tako v Sofiji kakor v Belgradu nikakor ne verujejo v resen konflikt.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 30. maja. Konferenca poslanikov je zborovala včeraj. Prihodnja seja v četrtek. Glede statuta Albanije, njenih južnih mej ln vprašanja egejskih otokov so se nasprotna mnenja med prizadetimi strankami precej ublažila, vsled česar se upa, da bo konferenca svoje delo lahko do konca junija rešila.
NEMŠKI CESAR IN RUSKI CAR ZA MIR NA BALKANU.
Pariz, 30. maja. Nemški cesar in ruski car sta brzojavila caru Ferdinandu v Sofijo, naj ničesar nc ukrene, kar bi moglo mir ogroziti. Ferdinand je odgovoril, da Bulgarija ne bo provocirala in da enako kakor njegova vlada živo želi se vsakemu konfliktu izogniti. Upa, da vlada enako razpoloženje v Belgradu in Atenah.
BULGARIJA SE HOČE S SRBIJO POGAJATI?
Belgrad, 30. maja. »Pravda« poroča. da je Bulgarija pripravljena se s Srbijo pogajati o vprašanju ureditve meja pod pogojem, da obe armadi prej demobilizirata.
SESTANEK V CARIBRODU.
Belgrad, 30. maja. Pasič se odpelje Jutri v Caribrod. kjer sc sestane popoldne z Gešovom. Srbski poslanik Spajalkovič se tudi konference udeleži.
DIPLOMATIČNI RAZGOVORI MED GRČIJO IN BULGARIJO.
Solun, 30. maja. Ministrski predsednik Veniselos jp sprejel včeraj bulgarskega delegata Saravova in sprejel protiobisk bulgarskega generala lie-sapčeva, ki je obvestil grške oblasti, da se pripelje danes general Ivanov, da se posvetuje z grškim generalnim štabom.
POGAJANJA MED BULGARIJO IN GRČIJO O DEMARKACIJSKI ČRTI.
Sofija, 30. maja. Načelnik grškega ff«"neralncga štaba, polkovnik Dušma-nis, jo dobil povelje, da se sporazume f- generalom Ivanovom o domarkacijski črti med grškimi in bulgarskimi vojaki in da podpiše tozadevni zapisnik. Prvi sestanek obeh delegatov določi general Ivanov.
ZOPET BOJ MED BULG4RI IN GBKI.
Dunaj, 31. maja. Iz Soluna se poroča, da so Bulgari zopet na grško brodovje streljali.
BULGARSKE PRIPRAVE. Sofija, 30. aprila. Osebni in blagovni promet po železnicah se je za dva tri dni ustavil, izvzemši konvenci-onalnoR-a vlaka.
SRBIJA PRIPRAVLJENA.
Solun, 30. maja. Srbski prestolonaslednik je včeraj v Velesu pregledaval srbske čete, ki so tam zbrane v številu približno 90.000 do 100.0000 mož.
BULGARSKI OPOZICIONALCI PRI CARU.
Sofija, 30. maja. Car Ferdinand je sprejel včeraj voditelje opozicije na njih prošnjo v avdienci. Opozicionalci so izjavili, da Bulgarija od Makedonije ne sme ničesar odstopiti.
CAR FERDINAND JE ZASLIŠAL GENERALE.
Sofija, 30. maja. Kralj jo zaslišal danes več vojaških dostojanstvenikov, da poizve, kako sodijo o položaju.
OSTRA PISAVA BULGARSKEGA ČASOPISJA.
Sofija, 30. maja. O izjavi srbskega ministrskega predsednika piše vladni »Mir«: »Srbski ministrski predsednik je novo srbsko stališče o razdelitvi Makedonije podpiral z vsemi dokazi, katerih se poslužuje najbolj šovinistično srbsko časopisje." So ostreje piše »Bl-garija«. — »Mir« ostro polemizira proti srbskemu oficiozu »Samoupravi«, ki je pisal, da bi se bil mir lahko sklonil že januarja, ako ne bi Bulgarija zahtevala Odrina (isto je izjavil Pašič). »Mir« se sklicuje na dejstvo, da takrat tudi Janina in Skader nista še padla. Srbiji očita nelojalnost, ker odlaša s podoi-som preliminarnega, mira s Turčijo ter zbira svoje čete proli Bulgariji, ko mora ta za vso zaveznike s svojo armado varovati pozicije pri Bulairu in Čataldži. Bulgarija ne more ostati hladnokrvna, ko njeni zavezniki pripravljajo proti njej atentat.
TURČIJA NE ŽELI NOVIH PUSTOLOVŠČIN.
Carigrad, 30. maja. Krogi Porto izjavljajo, da se Turčija v spor med balkanskimi zavezniki no bo vmešavala, ker jo vojske naveličana in sc noče spustiti v nove pustolovščine.
SASONOVOV EKSPOZE.
Peterburg, 30. maja. V krogih dume se trdi, da jc car Sasonovu dovolil, da sme dumi poročati o zunanjih zadevali.
Tržiške novice.
t Kranjsko okrožje »Orla« ima mesečno sejo prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. v društvenih prostorih v Tržiču. Orli so udeleže soje v krojih.
t Rdeča »Zarja« napada razne njej neljube osebe po svoje. V torkovi številki je vzela na piko dva naša somišljenika. Razumemo, da ji ni po volji g. občinski odbornik K. Golmajer. »Zarja« dobro ve, zakaj. V svoji delavnici ne trpi hujskačev, odtod jeza. Za te napade se seveda g. Golmajer toliko briga kot za lanski sneg. Glede zapora, ki ga je eden naših fantov radi neke malenkosti dobil, pa naj rdečkarji molče. Tr-žiški in drugi zapori bi nam znali našteti lepo število rdečkarjev. ki so tu našli varnega zavetja za več tednov in tudi mesecev.
Dnevne novice.
-r Železniški minister baron For-ster na Kranjskem. Sledeč vabilu deželnega odbora pride železniški minister baron Forster za dva dni na Kranjsko, da ogleda zgradbo deželne električne centrale in pa zlasti gradbo belokranjske železnice. Minister pride v Ljubljano jutri zjutraj in se odpelje takoj na Gorenjsko, kjer se ustavi v B o h i -n j u , na Bled u in na Završnici. Pojutrišnjem — v ponedeljek — sc poda g. minister na Dolenjsko, ogloda že-leznično gradbo v Novem mestu, 8 e m i č u in O t a vicah, popoldne pa v Metliki. Ob 2. uri sc vrši v Črnomlju ministru na čast banket.
Najnovejše liberalno ciganstvo. Naša svobodomiselna žurnalistika je padla v zadnjem času še nižje kot jc kdaj bila. Sumničenje, laž, obrekovanje, psovanje je zopet na dnevnem redu. Vodstvo ima zopet stari »Slovenski Naroda Namen jc prozoren — s sistematičnim obrekovanjem in psovanjem sc hoče omajati zaupanje ljudstva do svojih voditeljev. Mi navadno na lc lumparijc nc reagiramo, ker ima žurna-list važnejši posel, nego pečati sc s sistematično in občeznano umazanostjo in podlostjo liberalne stranke in njenih glasil. Le izjemamo moramo predočiti naši javnosti posamezen slučaj liberalne nestrpnosti in hudobije, ker vsak tak slučaj nanovo dokazuje, da se od dobrih ljudi časih liberalce šc vedno predobro presoja. Včerajšnji »Slovenski Narod« priobčujc dozdevno
brzojavko z Dunaja, o kateri še celo trdi, da je iz krogov dunajskih državnih uradnikov, v kateri pripoveduje, da je vdova pokojnega deželnošolskega nadzornika Šumana dobila od vlade nagrado 3000 K, dasi uživa pokojnino po dvornem svetniku. »Narod« pravi, da je to dobila po posredovanju g. deželnega glavarja, ki je njen zet ter imenuje to »umazano afero dr. Šusteršiča«. Da moremo označiti vso ostudno liberalno lumparijo, smo se informirali o stvari na merodajnem mestu in dognali sledeče, za kar prevzamemo popolno odgovornost. Vdova pokojnega deželnošolskega nadzornika Šumana, gospa Terezija Šuman, je prosila pri vladi, da bi se ji dovolila tista penzija, ki jo uživajo vdove dvornih svetnikov. Ranjki Šuman je imel namreč naslov dvornega svetnika. Njena prošnja je bila odklonjena, pač pa je ministrstvo glede na izredne zasluge pokojnega deželnošolskega nadzornika Šumana nakazalo nagrado 3000 kron. Gospod deželni glavar dr. Šusteršič ni v tej zadevi nikjer interveniral, nc v Ljubljani, ne na Dunaju, ker odklanja načeloma vsako intervencijo za sorodnike v takih zadevah in je to tudi pri vladi splešno znano. Čc je pa vlada iz lastnega nagiba naklonila razmeroma majhno nagrado vdovi Šumanovi, jc izvršila le mali čin pravičnosti napram njenemu pokojnemu možu, ki jc sam izvrstno izvrševal kot nadzornik tisto delo, katero sedaj izvršujejo trije deželnošolski nadzorniki, od katerih imata že dva čin dvornega svetnika in kojih vdove bodete v slučaju nju-jine smrti uživali isto penzijo, katero jc vlada Šumanovi vdovi odbila. To je protekcija vlade napram Šumanovi vdovi! In vendar kavalirji pri »Narodovem« uredništvu, ki stoje pod nadvse k a v a 1 i r -s k i m nadzorstvom deželnega odbornika dr. T r i 11 e r j a, nc privoščijo vdovi vzornega slovenskega šolnika in pisatelja tisto malo odškodnino. Ranjki Šuman, ki je prihranil državi vsako leto dva deželnošolska nadzornika, ki staneta najmanj 16.000 kron na leto — sedaj pa uma-zanost, ako se vsaj malo popravi krivica, ki se je njegovi vdovi storila ocl vladne strani s pičlo odmero pokojnine. Seveda, to jc pa popolnoma pravično pri liberalcih, da sta liberalna deželnošolska nadzornika Hubad in Leveč brez posebnih zaslug postala dvorna svetnik, med tem ko pokojni Šuman, ki je za tri delal, tega ni dosegel. »Liberalcem groš, klerikalcem knof« — ta parola velja menda še vedno. Najnovejši boj liberalne stranke je tedaj zoper vdove! In vendar je tisti dr. Šusteršič, ki jc odločno odklonil vsako intervencijo v prilog svoji tašči, kljub temu, da se ji jc godila krivica, za marsikatere liberalne vdove delal korake iz usmiljenja in jim priboril vladne podpore in penzije. Podpirati vdove je po krščanski veri dolžnost — pri liberalcih pa je menda dolžnost preganjali vdove. Prav je, da se liberalci kažejo zopet v vsej svoji ostudni nagoti. Skrbelo sc bo za to, da se ž njimi postopa, kakor zaslužijo. Narodova« »brzojavka' pa, o kateri trdi, da je iz dunajskih uradniških krogov, je v resnici navaden fabrikal uredništva, kajti nihče pri vladi ni mogel in ne more kaj podobnega trditi. Liberalna umazarija jc na vrhuncu.
-j- Hujskači so zopet na delu. Spor med balkanskimi zavezniki je sila kočljiva zadeva. Ta spor v resnici ni nc zgolj pravno, ne zgolj etnografsko, ampak zgodovin-sko-politično vprašanje. Gre sc za to, ali naj Srbija in Bulgarija zasledujeta svoje politične cilje na Balkanu v tesni zvezi medseboj, ali pa ločeni druga od druge. Očividno je boljše za oba dela, da zveza obstoja dalje, čeprav bi Bulgarija vsaj za-zdaj bila mnogo močnejša od Srbije, kakor da bi se obe državi sprli, ker bi od slednjega Srbija najbrž ne imela nobenega posebnega dobička niti če zmaga. Če kdo želi, naj Gešov premaga vojaško strujo v Bulgariji, ni nič manj želeti, cla Pašič ukroti izvestne kričače v Srbiji, ki so temu narodu že toliko škodovali. Če Bulgarija od pogodbe ne odneha, jc za Srbe najboljše, če oni odnehajo, če pa hoče Bulgarija Srbiji kaj koncedirati, pa tudi ne more nihče ničesar proti temu imeti. Napačno pa je, če sc ta spor podpihuje. To pa izvestno nemško časopisje ob priliki Pašičcvega ekspo-zeja z največjo naslado pravkr.r izvršuje. Nočemo reči, da bi se Pašič ne bil mogel nekoliko zmernejše izraziti, toda srbski ministrski predsednik je v sila kočljivem položaju in mora marsikaj reči, kar bi sam rajši zamolčal. Vendar je vseeno, kaj nekateri neodgovorni žurnalisti o tem mislijo, značilno pa jc, če »Piuskorrespondenz« danes piše, da Grčija pričakuje energične intervencije Avstrije na Balkanu, da gor-dijski vozel razseka! Prvič gotovo ni res, da Grčija kaj takega pričakuje, ker Grki, ki niso ravno skromni, bi najrajši sami cclo Makedonijo pobasali, česar pa jim Avstrija gotovo ne bi priznala. Energična intervencija na Balkanu zdaj ni umestna, ker jc šc veliko potov in možnosti, da se balkanske države same sporazumejo; če pa bo treba nastopiti, nastopijo najuspešnejše vse velesile solidarno. Intervencija ene same bi vendar zopet celo Evropo pokonci spravila, in dokler nc pridemo do boljših od-
nošajev z Rusijo, ni na take akcije misliti, Kdor tako nespametno hujska, temu ni za blagor avstrijskega prebivalstva, ne za srečo Balkancev.
+ Vse obsodbe vredno. Nič kaj všeč ne morejo biti avstrijskim držav-ljano mpojavi, ki se kažejo v naši armadi. Najbolj omadežujejo njen zasluženi in starodavni sloves dvoboji, v čemer naclkriljuje Avstro - Ogrska celo Nemčijo, kjer je samozavest časlni-štva pač do viška razvita. Kajti niti v Nemčiji se ne čuje toliko o naravnost od višje strani več ali manj direktno ukazanih ali vsaj izrečno dovoljenih dvobojih kakor pri nas. In vendar se imenuje naša država najbolj katoliška na svetu! Toda komaj jo afera Zborovv-ski - Weifi, ki jc stala življenje onega, ki je bil razžaljen, pozabljena, že jc nastopila nova senzacija, ki jo pa še veliko hujša. Šef praškega generalnega štaba Rdel, ki je baje 14 let vohunil, ne da bi mu na sled prišli, jc bil naposled zasačen. In kaj se zgodi? Višje oblasti ga s fingiranim telegramom izvabijo na Dunaj, nato pridejo k njemu v hotel štirje častniki, mu dokažejo njegovo krivdo, nato mu pa prijazno dajo na razpolago brovvning, naj se ustreli, potom ko je preje sam odložil svojo šaržo! To jc presneto enostavnoj se pa upira vsem moraličnim in etičnim čutilom in je tucli s pravnega stališča proti vsem postavam. Seveda ne bo mogoče dokazati, da jc bilo tem štirim častnikom tako naravnost ukazano, poudarjalo sc bo, cla jc bilo Redlu clano na svobodo se ustreliti ali riskirati sramoto procesa, degredacije in hude kazni, vendar žo pisave oficijoz-nega časopisja kaže, cla se je tu šlo za pripravljeno in inšpirirano akcijo in da se je izvajal na krivca najhujši »ko-legialni« pritisk, da se je sam ustrelil, to se pravi, zakrivil najhujši greli proti Bogu in zločin v državljanskem zmislu. Ofizijozi tako lepo pravijo, da je »znano, da tovariši vljudno povabijo častnika, ki zagreši težka brezčastna dejanja, naj sc usmrti in tako izogne sodni razpravi in obsodbi.« No, take lepo navade niso upravičene in dopust-' ne, tem manj, če so v tako kričečem nasprotju z vestjo in pisano postavo. Pa tudi ni res, da so tc navade tako razširjene. Koliko oficirjev so zaradi špionaže že sodili in obsodili, pa se ni kaj takega zgodilo! Spominjamo se na laško, fraucoske in ruske visoke častnike, ki so bili v Italiji, oziroma Franciji in Rusiji radi vohunstva obsojeni in sramotno degradirani, pa se jini n. na višji mig revolver v roko potisnil Kako pride ravno častnik clo takega žalostnega »privilegija«, da se mu da vsa prilika, cla se sodbi odtegne, toga res ne moremo razumeti. Čc kak revei krono ukrade, mora pretrpeti vso sramoto obravnave, razsodbe in zapora če pa jo Recll zato, ker jo za svoje potratno življenje rabil tisočakov, izdajal Rusiji vojaške tajnosti in tako grdo zlorabljal svoje važno mesto, ga odtegnejo zaslužnemu scAlnemu postopa-panju pred v to določenim sodnikom! Ugled države pa tudi nc bi bil posebno trpel, če bi bilo izdajstvo brezvestnega častnika na dan prišlo, saj armada in država ne moreta nič za enega ničvrecl-neža in sicer itak že ves svet ve, da je Recll Rusiji lanski mobilizacijski načrt prodal. Vlada, posebno pa vojna uprava, naj ve, cla ji ni Redlova špionaža toliko škodovala kakor ji škoduje način, kako se je mož odtegnil pravici. Zlasti katoliško prebivalstvo sc clo dna srca zgraža in to najhujše obsoja in obžaluje. Če vojna uprava s tem ni v zvezi, naj to pojasni in uvede preiskavo proti onim častnikom. To je njena sveta dolžnost.
-j- Pozor slovenski župani! Nemški šulferajn pošilja na naša županstva in razna društva prošnje za podporo. Naši nasprotniki so res skrajno predrzni. Ni dovolj, da ustanavljajo v naših krajih nepotrebne sa-monemške šole in pošiljajo k nam strastne ncmško-nacionalnc učitelje, sedaj bi še radi imeli ocl nas denar! Slovenski župani, kar v koš s temi nemškimi prošnjami ali pa raztrgajte jih na kosce! Vsako slovensko županstvo naj na to nemško predrznost določi redno letno podporo »Slovenski Straži«!
-j- Nova ponemčevainica. Na Dunaju se je sestavil odbor uslužbencev južne železnice, ki namerava prirediti letošnje poletje cvetlični dan po vseh progah južne železnico. Glavno ravnateljstvo je izjavilo, cla bo to prireditev pospeševalo. Navidezen namen te prireditve jo sicer človekoljuben — čisti dohodek jo namreč namenjen ustanovitvi doma za otroke ubogih južnože-lezničarjcv.—, v resnici pa nameravajo pod krinko človekoljubnosti in pod zaščito ravnateljstva južne železnice iz-žemati iz ljudstva denar, da se v do-glednem času otvori novo Doncničeval-nieo za Slovence.
+ Tabor za može ln mladeniče na Zaplazu bo dne 8. junija. Povabljeni so vsi od bližje in daljno okolice, ki poznajo najimenitnejšo dolenjsko božjo pot. Vspored bo sledeči: Ob 9. uri 5 minut gre procesija mož in fantov iz Čateža na Zaplaz. Tam bo govor v cerkvi in slovesna sveta maša, katero bo opravil novi zatiški opat, ki kaže za naše gibanje in naše ljudstvo vsestransko zanimanje. Popoldne ob 2. bo drugi govor v cerkvi in pete litanije. Po cerkvenem opravilu bo zraven cerkve na prostem ljudski tabor. Med drugimi bosta govorila tudi poslanca Hladnik in dr. Lampe. Orli pridejo v krojih. Sodelovali bosta pri slavnosti tudi dve godbi in veliko pevcev. Slavnost se izvrši ob vsakem vremenu. Na Zaplazu bo preskrbljeno tudi za okrepčilo. Upamo, da bo ta shod velika versko - socialna manifestacija v sv. letu. Župni uradi se prosijo, naj shod oznanijo v nedeljo.
-f Promovirala sta v Zagrebu za doktorja prava dva vrla »Domogojca«, dobra znanca Slovencev, gg. Vlado M e-g 1 e r in Ante D e f a r.
+ Kamniški liberalci so popolnoma obupali, da bi zamogli kdaj izpodnesti tla S. L. S. v Kamniku. V Ljubljani podučeni, so poklicali na pomoč ljubljanske starine in mladine. Nakupili so v kamniški občini gozdnih parcel in razdelili na veliko število parcelic, katerim so sedaj gospodarji dr. Triller, dr. Ravnikar, dr. Novak, Ribni-kar itd. — Ta akcija se je skrivno čez noč izvršila. Koncem aprila letos so kupili gozdne parcele, sredi maja so že bile med liberalno gospodo razdeljene, zaznamovane v zemljiški knjigi in izgotovljene posestne pole in, kar je še posebno pomniti, z datumom 31. decembra 1912. — Geometer Adler ima pri tem glavno zaslugo. Sploh stavijo liberalci v tega gospoda veliko zaupanje pri tej akciji in čeravno delajo zelo zaupno, vendar so se že izdali in povedali, kaj vse bodo še dosegli v kratkem času z njegovo pomočjo. Mi pa menimo, da gosp. eometer Adler kot c. kr. uradnik se ne o dal izrabljati v strankarske namene in bo s tisto mero kot liberalcem, meril tudi S. L. S. — Da more to dejansko pokazati, bo dana prilika v kratkem. Več o tem še izpregovorimo, za danes le pribijemo: Nesmiselno, za zemljiško knjigo usodepolno akcijo so zapričeli liberalci, S. L. S. se je mora siljena v svojo obrambo poprijeti.
~-f- častni občani. Občinski odbor občine Radeče je v prvi seji dne 28. maja 1913 imenoval za častne občane občine Radeče dr. E v g e n a Lampe, deželnega odbornika v Ljubljani, v zahvalo za marljivo delovanje v prid občine Radeče; g. Franceta H i e r -s c h e , župnika v Radečah, radi zaslug, ki si jih jc pridobil z sezidavo nove župne cerkve v Radečah, ter g. Antona Krisper, ravnatelja tovarne v Njivicah.
-f Nemško delo naj nas vzbudi, da
povsod oživimo podružnice »Slovenske Straže«! Povsod pokažimo, da je naš narodni odpor krepak. Tako bo moral naš dom zrasti, nasprotnik naš pa pasti!
—	lOOkronski bankovci pridejo iz prometa. Avstro-ogrska banka naznanja, da se lOOkronski bankovci z datumom od 2. januarja 1910 umaknejo iz prometa. Čas za izplačilo ali zamenjavo teh bankovcev v glavnih zavodih in podružnicah avstro-ogrske banke je določen do 31. maja 1915. Po preteku tega roka bodo bančni zavodi avstro-ogrske banke te bankovce spreje-
t mali le še v zamenjavo; po 31. maju 1921 se pa lOOkronski bankovci od 2. januarja 1910 sploh ne bodo več sprejemali.
—	Nenadoma je umrl v Radovljici danes ob 8. uri zjutraj nadpoštar g. Franc P a v 1 o š i č. Pogreb bo v nedeljo ob 6. uri zvečer.
-f Dve novi Sardenkovi igri. Opozarjamo, da se igri »Slovo slovanskih apostolov« in »Skrivnostna zaroka« ne bodeta pošiljali na ogled. Igri je založilo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«; naročata se lahko v »Katoliški Bukvami«. Za vprizoritev se nc zahteva nobena odškodnina, pač pa pričakujemo, da bodo povsod, kjer se bodeta ti igri predstavljali, naročili toliko izvodov, kolikor jc oseb v igri. Dobiček sc bo obrnil v dober namen.
—	Razpust gospodarskega odbora v šmariji. Deželni odbor je razpustil v soglasju s c. kr. deželno vlado gospodarski odbor v Smariji pod Ljubljano, ker so sc pojavile pri upravi ondotne-ga vodovoda razne nerodnosti in ker se uprava sploh ni vršila v zakonito predpisanem zmislu. — Nepravilno je bil tudi voljen poseben vodovodni odbor, vsled česar sc bodo volitve uradoma razveljavile. — Začasno oskrbovanje vaškega premoženja in vodovoda prevzame gerentom imenovani deželni nadoficijal Fran Kristan s pri-sednikoma Ecl. Šimnicom, kaplanom v
šmariji in Jan. Zavirškom, posestnikom istotam.
—	Pismo slovenskega rezervista.
Dalmacija, Novigrad (Castelnuovo), dne 26. maja. Slovenski rezervist nam piše: Čez par tednov bo že pol leta, kar smo slovenski fantje in možje v Dalmaciji na straži in hrambi države. Kako sc nam godi ob državni meji? Kar sc hrane tiče, bolj slabo. Ob petih zjutraj imamo črno kavo, pa je bolj podobna topli vodi. Ob 11. uri imamo menažo in zvečer ob 6. uri zopet črno kavo. Kakor vidite, nas imajo precej na trdem. Človek bi si sicer rad kaj kupil za svoj denar, a kaj, ko je po gostilnah in kantinah tako strašna draginja, da nimate niti pojma o nji. Mi »Verpflegs«-vojaki imamo že celi mesec vedno žaklje na rami, kakor berač koš, in prenašamo blago z ladij v magacine in šotore. Ves čas so hodile ladja za ladjo in vozile blago. Dan za dnevom, noč za nočje smo morali to blago prevažati in razkladati. Sedaj je vendarle to delo nekoliko prenehalo. Prenočujemo pod nebom in platnom, pozimi smo pa spali po hlevih in kleteh. Najbolj gledajo na to, da ne pijemo slabe vode; kdor med maršom vodo pije, jc kaznovan. Voda je sploh v Dalmaciji zelo slaba in jo ni v vsakem grabnu, kakor na IvraMjskem. Veliko vojakov, lahko rečem, si je nakopalo bolezen vsled te vode, ki jo bo marsikdo čutil do konca življenja. V prvih časih, ko smo prišli dol, so se vršili med vojaki in častniki pogostni samoumori. Danes so že precej ponehali.
—	Novice iz Kranja. Poročil se jo minuto nedeljo v Litiji g. Rudolf Rus, trgovec z urami v Kranju, z gospico Razborškovo, trgovčevo hčerko iz Litije. — S 1. majnikom t. 1. je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu za poštni urad v Kranju vpeljalo ob nedeljah in praznikih uradne ure od 8. do 10. ure dopoldne. Ravnokar se je pa odposlala dobro utemeljena prošnja z mnogoštevilnimi podpisi na ravno taisto ravnateljstvo, naj bi uradne ure ob nedeljah in praznikih ostale pri starem, vrhu tega se pa prosi v tej prošnji, da bi se smele brzojavke oddajati ob delavnikih tudi po 6. uri do
8.	ure zvečer. — V »Ljudskem domu« se bo igrala jutri benefična predstava »Pri belem konjičku«. Priredi ja izr obraževalno društvo »Kranj« v Kranju.
—	Opustitev nekaterih davkarij na Kranjskem. Kakor se nam poroča, se v doglednem času opuste naslednje tri davkarije na Kranjskem, in sicer v Tržiču, v Kranjski gori in najbrž tudi v Ilirski Bistrici, torej tam, kjer ni političnih uradov. Ta opustitev se utemeljuje s tem, da je vsled nove odredbe, vsled katere stranke plačujejo svoje davke naravnost po poštnih položnicah. promet v posameznih davkarijah precej olajšan. Na Spodnje-Avstrijskem so nekje, kjer ni političnih uradov, žc opustili davkarije.
—	Vrhnika dobi s 1. junijem t. 1. posebni vlak. Ta vlak bo vozil od vštev-ši 1. junija t. 1. naprej do konca septembra t. 1. vsako nedeljo in praznik in bo odhajal iz Vrhnike na večer ob
9.	uri 5 min., iz Drenovega griča ob 9. uri 11 min., iz Loga ob 9. uri 17 min., iz Brezovice ob 9. uri 25 min. in bo prispel v Ljubljano ob 9. uri 37 min. Potom se bo pa vrnil ta vlak zvečer ob
10.	uri 20 min. zopet iz Ljubljane nazaj proti Vrhniki in bo ustavil v Brezovici ob 10. uri 33 min., v Logu ob 10. uri 40 min., v Drenovem griču ob 10. uri 44 min. ter bo prispel na Vrhniko ob 10. uri 53 min. Južna železnica je bila tako kulantna, da jc ustregla prošnji vrhniškega gospoda župana in drugim gospodom, da omogoči izletnikom popoldanske izlete na Vrhniko, ki jo jako zanimiva radi svojih neštevil-nih izvirkov Ljubljanice in radi svojih krasnih naravnih sprehejalisč v Mo-čilniku in pri Sv. Trojici.
—	Uboj'. V Ovničkovi hiši v Malem Slatenku pri Novem mestu jc včeraj dopoldne ubil Janez Ovniček svojo ženo Nežo. Vzrok so dolgoletni medsebojni prepiri. Ko sta se začela včeraj dopoldne zopet prepirati, jc vzel Ovniček kladivo za kamenje tolči, udaril z njim ženo parkrat po sencih, tako da jc bila žena v par minutah mrtva. Nato je Ovniček zaprl hišo in šel na vas povedat. ljudem, da jc ubil ženo in nato odšel v Novo mesto k sodišču, kjer so ga zaprli.
—	Tatovi. Večja tatinska družba, ki tudi vlamlja, se potika po gozdih krog Drago in Loškega potoka. Prebivalstvo je prestrašeno. Orožniki so že delj časa na lovu. Aretirali so doslej dva sumljiva tujca.
~ Občinski lovi. Dne i. junija leta 1913 ob 9. uri dopoldne so bo oddal za dobo petih let na javni dražbi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku občinski lov občine Brezovica. Lov je blizu železniško postaje Domžale. Ima
veliko divjačine, kakor: srne, srnjake, zajce, lisice, jerebice. Za občino teče gorka voda, ki nc zamrzne z lepa in je bogata na racah in goseh, osobito v jesenskem času.
—	Osebne vesti s pošte v področju c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Poštni aspirant Jožef Androjna je imenovan za poštnega oficianta v Rovinju, poštna eks-pedientka Ana Binder pa za poštno ofi-ciantko pri c. kr. poštnem uradu Trst 3. — Mesto poštnega ekspedienta v Sv. Nedelji pri Labinu jc dobil poštni aspirant Andrej Prosen, enako mesto v Vodicah na Primorskem pa Anton Ribarič. — Premeščeni so poštni oficiantje: Aleksander Cen-čič iz Rovinja v Pulj, Moric Smole iz Ljubljane v Opatijo, Makso Košir iz Opatije v Ljubljano ter Evgen Graberg iz Gradeža v Trst. — C. kr. poštna kontrolorja Karel Gaspari v Opatiji in Karol Maitzen v Trstu sta imenovana za c. kr. poštna nadkontro-lorja. — Absolvirani realec Dominik Pavle-tič jc imenovan za poštnega praktikanta v Trstu. — Razpisano je mesto poštnega nadkontrolorja v Pulju.
—	Za občinske reveže. G. Fr. Galle, deželni poslanec, tovarnar in veleposestnik iz Bistre, jc povodom avtomobilske nesreče dne 8. maja t. 1., pri kateri je bila prizadeta njegova soproga, podaril občini Vič 100 K za občinske reveže. ^
—	V Mekinjah bo priredilo šolsko vodstvo v zvezi s Kat. slov. izobraž. društvom in godbo na lok dne 1. junija t. 1. predstavo v Društvenem Domu. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Spored: Napried, koračnica; Na valovih, valček; Uspavanka, idila; Ob bregu Radbuze, valček; A hoj, koračnica. Vse te točke izvaja godba na lok. Igra: »Kaznovana neposlušnost«. Čarobna igra s petjem in rajanjem v petih dejanjih. Priredil I. P. V igri nastopi poleg odraslih oseb tudi 15 palčkov, ki rajajo ter pojo šest pevskih točk. Igra ima mnogo krasnih prizorov. Ker je čisti dohodek namenjen v korist revnim šolarjem in je igra v resnici izredno lepa, se vsi prijatelji mladine navljudneje vabijo k predstavi.
—	Prešernova koča na Stolu se otvori v nedeljo, dne 1. rožnika 1913 in bode oskrbovana do konca letošnje tu-ristovske sezone; oskrbljena je z vsem potrebnim glede jedil in pijače. Pot z vrh Stola na Golico — šest ur — je dobro premarkirana in šteje ta pot po grebenih čez Bclščice, Medjidol in okolu Kočne kot ena najzanimivejših tur v naših Karavankah. Planinski po-t zdrav!
Zaznamek sejmov v »Druž. Pra-tiki«. Slavna županstva po Slovenskem založništvo naše »Družinske Pra-tike« vljudno prosi, naj mu čimpreje, zanesljivo pa do 15. junija naznanijo vse morebitne premembe ali pomote v letošnjem zaznamku naše »Pratike«, ker je nujno želeti v korist občin kakor tudi občinstva, da so zaznamki strogo natančni. Na poznejše prijave bi se žal ne mogli ozirati. Naslovi naj se dopisnica: Družinska Pratika, Ljubljana.
NOVO SREDSTVO PROTI DRAGINJI.
Časopisje poroča,' da je portugalski zbornici predložen zakonski načrt, po katerem naj bi kupčevanje, trgovanje in prodaja pšenice, koruze in rži postala državni monopol. Ustvarila naj bi se nekakšna narodna, žitna uprava, ki bi od domačih poljedelcev pokupila, vse žito in ga po določeni ceni prodajala svojim državljanom. Kar bi ga za lastne potrebe nc pridelali doma, bi se uvozilo iz tujine, in sicer carine prosto. Žitne cene naj bi se tako določile, da bi stal kg pšeničnega kruha prve vrste 35 vin., drugo vrste 30 vin., 1 kg belega koruznega kruha pa 20 vinarjev. Misel tega zakonskega načrta je brezdvoma pametna, ker obela cenejši kruh. Na drugi strani pa ne gre pozabiti, da je državna monopolizacija najvažnejšega živeža vsekakor zelo drzen eksperiment. Nc samo, da so državni obrati dražji in okornejši kot privatni, nevarnost loži v tem. da bi mogla država nekega dne svoja žitna podjetja in pekarne, zlasit če sc bodo rentirale, smatrati kot vir dohodkov in potem ne bodo več odločevali idealni oziri. Sicer jc pa vprašanje, če bo mogla portugalska republika izvršiti ta težavni načrt, za katerim se morda celo skriva sama politična propaganda in nič druzega.
Primorske vesli.
p Reklamiranje volivne pravice v Trstu. Za bližnje volitve v Trstu je bilo vloženo vsega skupaj 5548 reklamacij. Od teh so jih vložili Slovenci 2170, socialisti 1950, italijanski libcralci 1226 in posamezniki 219. Reklamiralo jih je 1108 za vpisanje, 2170 za izbrisanje, 1671 za premestitev iz enega razreda v drugega in 599 za pravilen način pisanja imena. Zanimivo jc ogromno število slovenskih reklamacij, ki kaže, kako je ma-
gistrat delal s pravicami slovenskih volivcev, katerih jih je hotel oropati. Slovenci so zahtevali v 412 slučajih, naj se jih vpiše, 1035krat so zahtevali, naj se izbrišejo nevojivci, med katerimi je bilo vse polno regnikoiov. Celih 706krat pa je slovenska stranka zahtevala premestitev volivca iz razreda v razred in pa popravo imena. Slovenskim reklamacijam se je ugodilo le v 318 slučajih. Za 391 volivcev ste pa reklamirali kar po dve stranki, smatrajoč jih za svojce, oziroma nasprotnike.
p Generalna stavka v tržaškem pristanu. Stavka v tržaškem pristanu še traja. Do sedaj se ni dosegel še nikak sporazum in podjetniki pravijo, da si nabavijo same Slovence za delo. Italijanski delavci, večinoma pristaši, oziroma poslušniki kamore, se bore z geslom »contro i ščavi« — »proti Slovencem«. Tudi tu se kaže v prvi vrsti njih srd na slovenske tovariše. In med Slovenci so še taki bedaki, ki jih poslušajo.
p Avstrijska mornarica. Te dni bo odplula iz vojne luke križarica »Szigetvar« v Črno morje, kjer se nahaja sedaj križa-rica »Kaiserin Elisabeth«. Poveljnikom križarice »Szigetvar« je imenovan fregatni kapitan Alojzij šusteršič. — Rezervisti vojne mornarice se odpuščajo v velikih množinah domov.
p Manevri na otoku. Čez par tednov bi se imeli vršiti na otoku Krku kombinirani manevri po kopnem in po morjUi Vojne stacijonarke »Budapest« in »Tra« bant« bodo izkrcale na Krku Jelačičev polk z Reke. To sc zgodi na južnem koncu otoka. Manevrom bo prisostvoval zborni poveljnik zagrebški.
p Samoumor restavraterja. V Gradeža se je ustrelil bivši najemnik obrežnega re-stavranta Vladislav Gschaider. Možu se je zmešalo.
p Proti domu za izseljence. Pred dnevi smo poročali, da se namerava ustanoviti dom za izseljence v Barkovljah pri Trstu, Nakana je sicer zelo človekoljubna, a komaj sc je o tem začulo in začelo celo pisati, so se tudi začeli na vseh straneh tej nameri protiviti. Sedaj nameravajo Bar-, kovljani prirediti cel protestni shod. Svoj boj proti domu za izseljence motivirajo s strahom, da bi zanemarjeni tujci prinašali nalezljive bolezni in s svojo prisotnostjo odganjali izletnike, ki sicer tako radi po« sečajo rivijero v Barkovljah. No, brez podlage protest ravno ni, a nekam bo treba spraviti te bedne reveže.
p Iz politične službe. Namestništve« ni koncipist dr. Evgcn vitez Gariboldi je imenovan provizornim okrajnim ko. misarjem.
p Streho so ukradli. V Trstu so zo<, pet zasledili in vlovili celo četo tatov, ki so deloma še tako mladi, da še niso niti iz šole. Mladi tatovi so imeli svoj delokrog v svobodni luki, kjer so kradli vse, kar se je dalo odnašati. Z neke barake so vzeli celo streho in jo zapili.
Štajerske novice.
š Umrl je dne 28. maja na svojem posestvu na Klancu bivši župan Jožef Kok, p. d. Pungaršek. Županoval je v Dobrnski občini od leta 1886. do 1902. On jc bil prvi narodnozavedni slove»H ski župan. Neustrašeno je v burnih časih branil slovenski značaj Dobeme in ga je zato občinski odbor izvolil častnim občanom 23. marca 1906. On je pr-< vi izmed tedaj izvoljenih častnih občanov zapustil ta svet. Njegovo častno mesto pa prevzame dne 25. t. m. izvoljeni častni občan gosp. Jožef Božtoik. Pogreb Jožefa Koka se je vršil dne 31. maja ob pol 8. uri zjutraj.
š Nemci se za občinske volitve, v Stu« dencih pri Mariboru prav pridno pripravljajo. Sliši se celo, da se mislijo pri bodočih volitvah socialni demokrati in Nemci podpirati, samo da Slovence izolirajo.
š Kolarji v Gradcu pretijo s štrajkom. Ker s 1. junijem poteče dosedanja tarifna pogodba med kolarji in njih delodajalci, po kateri so imeli kolarji 9 in pol urni delovni čas. Sedaj pa zahtevajo kolarji znižanje delavnega časa na 9 ur in zvišanje plačila za 10C/C. Delodajalci so jim sicer obljubili povišanje plače za 5% za drugo in tretje leto
Trganje in revmatizem. Naravna Franc Jožefova grenčica je sredstvo, ki se je že mnogokrat dobro obneslo posebno pri onih osebah, pri katerih se gre zato, da si pospešijo prebavo, požive in regulirajo menjavo snovi ter odstranijo krvno valovanje na gotov in mil način. Pristna Franc Jožefova voda se je priljubila po vseh delih sveta vsled prijetnih lastnosti, ki tudi v malih množinah povzroči gotovo odvajanje. »Lancet«, najznamenitejši angleški medicinski časopis piše: »Franc Jožefova grenčica je naravna mineralna voda znatne vrednosti, kateri gre brezdvomno velika važnost in razsežna vporaba.« Vpoštevajte mnegobrojna zdravniška izpričevala! Dnbi se v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljal-nice Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
nove delovne pogodbe. A kolarji s tem niso zadovoljni in bo najbrž prišlo do štrajka.
š S pošte. Znani nemškutarski poštar Goli na Dobrni je prestavljen v Šoštanj. Dobrgčani so si že dolga leta želeli, znebiti se tega strastnega nemškutarskega agitatorja. Oddahnila pa se bodo posebno do-brnska dekleta, da je ta vsiljivec enkrat zapustil Dobrno.
š Toča je zadnji torek obiskala del Zgornjega Štajerja. V okolici Judenburga je napravil vihar, združen s točo, na polju precejšnjo škodo.
š Iz šole. Pri Št. Juriju v Slovenskih goricah je razpisano mesto učiteljice,
LjiiDljfliiske novice.
lj S kakšnim orožjem se bore liberalci. »Dan« objavlja nek »cirkular«, ki so ga baje zaupno izdali kranjski Nemci in iz ljubljanske kazine razposlali ostalemu nemškemu svetu. V tem »cirkularju« se ponavljajo že stokrat po slovenskem liberalnem časopisju prežvekani očitki proti S. L. S., kateri liberalci ne morejo do živega razun z lažmi. V tem »cirkularju« se omenja celo razdeljevanje doklad učiteljstvu in je že to samo jasen dokaz, da je vse skupaj falzifikacija naivnih »Danovcev«, ki imajo svoje bravce za izredno velike norce. Čc liberalci menijo, da bodo na tako preprost način omajali S. L, S., se jako motijo, nasprotno se s takim bojem le osmešujejo in sami sebe označujejo za duševne reve in ljudi, ki jim je vsako orožje dobro, naj bo še tako slabo. Nizkost, tvoje ime je — liberalna »politika«.
Ij Šentpetersko okrožje Orlov v Ljubljani opozarja na III. mladeniški tabor v Mostah, kateri bo jutri, dne 1. junija. Obeta biti res nekaj impozantnega. Zato jutri vsi v Moste k br. Oražmu!
lj Na Rakovniku bo jutri 1. junija po popoldanski službi božji ob pol 4. koncert na prostem. Nastop malih telovadcev in zanimiv srečolov.
— Šišensko prosvetno društvo ima / nedeljo, dne 1. junija t. 1., v podružnici v Spodnji Šiški sveto mašo zaduš-nico za umrlim članom g. Iv. Strupi ob 9. uri. Člane prosimo, da se svete maše zadušnice v obilnem številu udeleže. — Odbor.
lj Neokusna opazka ljubljanskega župana. — Redovnice dobrotnice mesta. Pri
razpravi o mestnem proračunu za 1. 1913. je župan dr. Tavčar hotel zafrkniti obč. svetnika Štefeta, ki je izjavljal, da zastopniki S. L. S. ne morejo dati županu zaupnice s tem, da bi glasovali za dispozični fond. Župan pa si je izbral za zafrkacijo jako nesrečno obliko: dejal je, da je dal iz dispozičnega fonda nekaj denarja tudi šolskim otrokom nršulinske šole, ki so šli k prvemu sv. obhajilu. Pri točki »Šolstvo« je nato obč. svetnik Štefe s številkami dokazal županu neokusnost njegove opazke. Nunska osemrazredna dekliška ljudska šola velja mesto na leto 2007 K, za mestno osemrazredno dekliško ljudsko šolo je v proračunu 9210 K, za Lichtenturničen zavod da mesto samo 1993 K, toliko kot za — dvorazrednico na Barju, za otroški vrtec pri Uršulinkah 500 K, za vsak mestni otroški vrtec po 4500 K. Obč. svetnik Štefe je zato županu v obraz povedal, da se ob teh številkah ne more govoriti niti o dobroti, če je kako malo svoto dal otrokom za prvo sv. obhajilo. Redovnice toliko store za mestno šolstvo in so tako velika dobrota za mestne finance, da tega župan z nobenim darom ne more odvagati. Za druge stvari, ki niso prav nič v korist mesta, je gotovo župan iz dispozičnega zaklada več dal.
lj Posebni zabavni vlak na Gorenjsko. Jutri v nedeljo, dne 1. junija t. 1. vozi prvikrat posebni zabavni vlak na Gorenjsko. Odhod iz južnega kolodvora ob 1. uri in 20 minut popoldne. Znatno znižane cene.
lj Za ogrevalnico. V zadnji seji občinskega sveta jc stavil občinski svetnik Štefe naslednji samostalni predlog: Magistratu se naroča, da predloži občinskemu svetu predloge o ustanovitvi ogrevalnie. Za pokritje stroškov se določi del davka na žganje. — Z ustanovitvijo ogrevalnie bi mesto storilo veliko socialNio dobroto. Mnogo ljudi bi tako pobegnilo iz žganjarn, kjer se poglabljajo vedno nižje in nižje. Novi davek na žganje je za to napravo najprimernejše pokritje! Vse potrebne priprave naj bi se izvršile sedaj poleti, da reveži pozimi žc dobe pripravljene ogrevalnice.
lj Stavbna sezona letos v Ljubljani ni kaj živahna. Edini mestni del, ki dela v tem oziru izjemo, je oni ob novi cerkvi sv. Jožefa. V ulici stare pravde si gradi novo hišo notar g. Gruntar iz Ribnice; za novo cerkvijo, v dr. Zarnikovi ulici, pa si je sezidal prof, dr. Ilešič krasno vilo »Vladimir«, — Ko bo omenjeni del Ljubljane zazidan, smemo pričakovati, da bo v kras našemu mestu.
lj Imenovan je za dež. rač. praktikanta g. Franc Gabrovšek in ne za oficijala kot se je pomotoma poročalo.
lj Obrtno gibanje. Meseca maja so pri mestnem magistratu priglasili svojo obrt sledeči: Makso Kdnigslein, Šelenburgova ulica št. 7, trgovina s preprogami. Franc Posavc, Rimska cesta št. 1, pekovska obrt. Ferdinand Palovec, Dalmatinova ulica št. 5, zobotehništvo. Francesco Rapuzzi,- Kolodvorska ulica št. 25, prodaja palm. Franc Goršič, Sv. Martina cesta št. 22, kleparsko obrt. Rozalija Ravnikar, Streliška ulica št. 5, žensko krojaštvo. — Ana VVaster-mayer, Kopitarjeva ulica št. 4, prodaja sadja, slaščic in kruha. Franc Živec, Tržaška cesta št. 4, zidarsko obrt. Anton Din-ter, Kongresni trg št. 16, sobno slikarstvo. Janko Škarjevec, Kongresni trg št. 16, sobno slikarstvo. Ivan Adamič sen., Sv. Petra cesta št. 31, vrvarstvo in Marija Boštjančič, Rimska cesta št. 10, žensko krojaštvo. — Obrt so odglasili: Frančiška Zaplotnik, Vodnikov trg, prodaja jajc in kuretnine. Karel Lipovšek, Kongresni trg št. 16, sobno slikarstvo. Ivan Adamič jun., Sv. Petra cesta 31, vrvarstvo. Meta Jezovšek, Poga-čarjev trg, mala kramarija. Frančiška Blaž, Florjanska ulica št, 3, branjarija, Alojzija Legat, Slomškova ulica št. 16, prodaja mleka. Alojzij Kraczmer, Sv. Petra cesta št. 5, izdelovanje muzikalij in glasovirjev. Rudolf Zalar, Cerkvena ulica št. 11, trgovina s kislim zeljem. Ivan Zupančič, Tržaška cesta št. 47, prevažanje blaga. Albert Šešek, Poljanska cesta št. 19, trgovska agentura. Cecilija Harnig, Turjaški trg 5, izdelovanje pletenin. Vincencija Urbas, Ko-menskega ulica št. 16, prodaja klobas, in Avgusta Zupančič, Sv. Petra cesta št. 54, krojaška obrt.
lj 301etnico svojega službovanja je praznoval včeraj višji knjigovodja Kranjske hranilnice g. J. B o e h m.
lj Cirkus Schmidt. Včerajšnja večerna predstava jc nudila kakor prejšnja obilo napete zabave. Posebno zanimanje so vzbujale mojstrsko izvedene predstave konjske dresure, ki je v taki popolnosti pri nas pač nimamo prilike pogosto videti. Kar so nudili občinstvu gg. ravnatelj Schmidt, Alberty in pl. Ott, je bilo pač najboljše, kar artistika na tem polju sploh podati njore. Mnogo humorja so vzbujali vsakokratni nastopi klovnov in razne hu-moristične medtočke. Posebno je treba omeniti nastop žonglerjev, ki so dokazali svoje izredne artistične zmožnosti. Posebno napetost je vzbudil nastop bivšega burskega stotnika Sle m a in njegove učenke m is Alice kot ostrostrelca. Stotnik Slema ima doživljajev polno življenje za sabo. Rojen Transvalec se je pod generalom Mayerjem udeležil vojne proti Angležem, ko so stegali svoje pohlepne roke po njegovi domovini. Na bojnem polju ga je zadel kos granate in ga težko ranil na glavi in vratu. Vendar je po velikih prestanih mukah ozdravel. Sedaj je bil osamel tujec v podjarmljeni domovini. Vojna je Slemu vzela vse njegovo premoženje. Začel si je služiti kruh z orožjem, s katerim jc branil svojo domovino. Njegova občudovanja vredna spretnost v ostrem streljanju mu je odprla pot na odre raznih varietejev, kjer je kazal svojo umetnost. V Peterburgu ga jc doletela čast, da je smel s svojo učenko mis Alice dvakrat nastopiti pred carjem v Carskem selu. Prejel je zlato medaljo in priznalno diplomo. Njegov nastop bo pač vsakega zanimal, ki je ob bursko-angleški vojni sočustvoval z njegovo hrabro domovino. — Danes, v soboto 31. maja zvečer zopet predstava, jutri v nedeljo 1. junija bosta v cirkusu Schmidt po dve veliki predstavi s senzacionelnim programom.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Lalik, rejenec, 7 tednov. — Alojzija Mravlje, delavčeva hči, 21 mesecev. — Ivana Vivoda, kuharica, 33 let. — Ivana Grossman, mon-terjeva vdova, 54 let. — Fran Juvan, no-žar, 63 let.
lj V prisilno delavnico so danes oddali 61 letnega cigana Vida Reiharta iz Krope in ciganko Justino Heldovo iz Begunj na Gorenjskem.
Razne stvori.
Radi veleizdaje zaprti srbski divizijo-nar. Iz Belgrada se poroča, da so zaprli radi veleizdaje poveljnika srbske oblegovalne armade pred Odrinom, divizionarja generala Štefanoviča.
Kongres načelnikov tajne policije se bo v kratkem vršil v Peterburgu, kjer so delajo zanj velike priprave. Zastopniki notranjega in justičnega ministrstva in načelnika tajne policije v Peterburgu in Moskvi, Filipov in Ko-senko, sestavljajo načrt za spored kongresa. Nameravajo se vpeljati tečaji za policiste, obravnavati razne metode glasovitih inozemskih tajnih redarjev in pretresati izkušnje novodobne policije. Rusija hoče torej na policijskem polju še napredovati, dasi se zdi, da je v tem oziru že zdaj bila na vrhuncu.
Pesnik Graf Artur je v Turinu umrl.
8000 kron vreden kinč je ukradel neki elegantno oblečeni mož nekemu zlatarju na Dunaju.
Smrtna nesreča v zraku. Ubil se je v Bourgesu francoski aviatik poročnik Krey-der.
Zadnje vesli.
PO MIRU.
Sofija, 31. maja. Vest o podpisu preclmiru ni izzvala tukaj pričakovanega navdušenja, ker stoji javnost pod vtisom ostrega konflikta z zaveznikoma. Splošno se pričakuje, da pade v tem oziru kmalu odločitev.
Carigrad, 31. maja. Vest o miru jc izzvala tu veliko zadovoljstvo.
Cetinje, 31. maja. Vest o podpisu preliminarijev se je tu z zadovoljstvom pozdravila. Kralj je ministru za zunanje zadeve Plajnencu čestital, rekoč: Naj bi bil ta mir za domovino in človeštvo blagonosen!
RUMUNIJA SPREJME PETERBURŠKI SKLEP.
Bukarešt, 3J. maja. Zbornica je danes v javni seji sprejela odlok peterburške konference glede Silistrije, nakar se je zasedanje zaključilo.
NOVI VLADARSKI SESTANEK.
Peterburg, 31. maja. »Ruskoje Molva« poroča, da se ruski car in angleški kralj snideta konec junija v Kronstadtu, predsednik francoske republike pa obišče angleškega kralja v Londonu jeseni.
Rim, 31. maja. »Tribuna® poroča, da se laški kralj in kraljica 27. junija vkrcata v Kielu, da se podasta na Švedsko, da kralju vrneta obisk, pri povratku pa se v Kielu srečata z nemškim cesarjem.
LAŠKE VOJNE LADJE V AVSTRIJSKEM PRISTANIŠČU.
Dubrovnik, 31. maja. Laške torpe-dovke »Euro«, »Marghera« in »Ciclope« so se pripeljale v tukajšnje pristanišče. Poveljniki laškega brodovja so obiskali vojaške in civilne oblasti v Dubrovniku, nakar so se ladje odpeljale. 30 let je že minulo, odkar so laške vojne ladje obiskale kako avstrijsko pristanišče.
NOV KABINET?
Praga, 31. maja. »Prager Tagblatt« hoče vedeti, da Stiirgkh odstopi. Za šefa novega kabineta pa ima baje največ šans Hussarek.
PROCES LUKACS-DESY.
Budimpešta, 31. maja. Danes sta govorila državni pravdnik in Desyjev zagovornik.
LUKACS.
Dunaj, 31. maja. Semkaj je danes dospel ogrski ministrski predsednik Lukacs in bo jutri od cesarja sprejet v avdijenci.
NOBEN ATENTAT NA SLOVENSKO ŠOLO V TRSTU?
Trst, 31. maja. »Piccolo« trdi, da je na podlagi poizvedovanj pri policijskem ravnateljstvu izvedel, da vest »Edinosti«, da se je nameraval atentat na šolo sv. Cirila in Metoda v Trstu, nikakor nc odgovarja resnici in da se gre za brezpomemben slučaj. Policijski svetnik pl. Osti je dejal, da bo z ozirom na enormnost te vesti poslal »Edinosti« uradni popravek.
RAUCH.
Budimpešta, 31. maja. Baron Rauch je včeraj tu z ministrskim predsedni-
kom tri ure konferiral glede rešitve hrvaške krize. Po konferenci je Rauch izjavil, da je šlo za zagotovitev politične svobode Hrvaške.
PRAVAŠKI SPOR V BOSNI.
Sarajevo, 31. maja. Pri mestnih vo* litvah je kandidat »Hrvatskega Dnevnika« Kalist Tadin s 1405 glasovi zmagal nad oficielnim kandidatom Stranke Prava Nikolajem Precca.
Somišljeniki! Nabirajte pri vsaki priliki za Ljudski sklad! Vsak naj podpira strankino blagajno. Zahtevajte nabiralne blcke! Prispevke sprejema Tajništvo S. L, S., Miklošičeva cesta 6.
Izjava.
«Slovenski Narod« je objavil v številki z clne 29. maja brzojavko z Dunaja, ki se tiče moje osebe in kjer uma-zano-gnjusno napada brez vsake naj-, manjše stvarne podlage gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča.
Brzojavka v »Slovenskem Naroduv trdi, da je gospod deželni glavar izpo-sloval pri naučni upravi zame letno su-< stentacijo v znesku 3000 K, dasi uživam pokojnino po dvornem svetniku.
Temu nasproti konstatujem resni« ci na ljubo sledeča dejstva:
(T

Koliko otrok je prisiljenili piti ribje olje; gotovo je, da jim žele starši stem le dobro, pa otroci jim bodo hvaležni, ako bodo smeli namesto ribjega olja jemati Scottovo emulzijo. V tem preparatu se okus in duh po ribjem olju popolnoma zgubi, malim pa ugaja ta smetani podobna zmes tako zelo, da začno veselo vzklikati in z nogami cepetati, ko ugledajo steklenico. Uspeh Scottove emulzije je - kakor uči izkušnja — tako presenetljiv, da slabotni otroci svoje sovrstnike telesno in dušno pre-kose. Toda vedno samo pristna Scottova emulzija, nikdar ponaredba.

Cena originalni steklenici je 2 K 50 v. Dobi sc v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vinarjev v znamkah na SCOTT & BOWNE, O. m. b. II., Duna) Vil. in sc sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev polom lekarne za *	poskusnjo.
J
Katinka Oblak, roj. šolar, trgovka in posestnica, javlja v svojem in vseh sorodnikov imenu prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo, danes dne 30. maja ob >/41, uri ponoči preljubljeno hčer, oziroma sestro in sestrično, gospodično
KATINKO OBLAK
po dolgotrajni mučni bolezni, v 24. letu svoje dobe, prevideno s sveto-tajstvi, k Sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb bo v soboto 31. majnika ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Draga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev.
Novo mesto, ,10. majnika 1913.
211 nedeljo, dne f. iuntja ^
veliki predstavi 2
Ob 4. ur! popoldne predstava za tulce in rodbine. Ob 815 zveter Gala predstava.
Ponedeljek, 2. junija ob 8*15 zvečer
senzacionalni nastop!
Ni res. da je kdorkoli izposloval mi letno sustentacijo 3000 K. Res je ža-libog, cla te sustentacije nisem nikdar dobila.
Ni res, da uživam pokojnino po dvornem svetniku. Res je, da uživam le pokojnino po vladnem svetniku.
Res jc, da sem prosila za pokojnino po dvornem svetniku, da jc pa bila ta moja prošnja odbita.
Res je nadalje, cla mi je ministrstvo, ko je odbilo mojo navedeno prošnjo, dovolilo enkratno podporo v znesku 3000 K.
Res je, da je gospod deželni glavar dr. šusteršič odklonil vsako intervencijo v moji navedeni zadevi z izrecno utemeljitvijo, da a7 takih stvareh za sorodnike načeloma n c posreduj e.
Res je, cla sem konečno svojo prošnjo vložila celo brez njegove vednosti.
Moje prepričanje je tucli, da bi bila gotovo dobila pokojnino po dvornem svetniku, če bi bil gospod deželni glavar zame storil kake korake.
Saj jc moj pokojni blagi soprog imel naslov dvorneera svetnika in s a m opravljal službo, katero danes opravljajo trije gospo d-j e nadzornik i.
Stara sem in hudo bolehna. Mučno začudenje mi vzbuja, cla se mi ne privošči priboljšek, ki mi ga jc vlada naklonila vsled zaslug blagopokojnega soproga in radi moje dokazane boleh-nosti, ko mi je odklonila prošnjo za pokojnino po dvornem svetniku, ki je bila po mojem mnenju docela opravičena.
Z žalostjo me navdaja, zlasti pa šc timazani napad na gospoda deželnega glavarja, ki z mojo navedeno zadevo ni imel niti najmanjšega stika, čc tudi bi se po mojem prepričanju ne bi bil prav nič pregrešil, če bi se bil potegnil zame bolno, priletno vdovo, čc sem tudi slučajno njegova tašča.
Mislim, da mora vsak pošten človek obsojati najostreje tako nizkotno in podlo obrekovalno početje, kakršno se jc zljubilo »Slov. Narodu«, čigar soustanovitelj jc bil moj pokojni soprog in ki ni nikdar v svojem življenju ve-doma komu kaj zalega storil.
,V. Ljubljani, dne 31. majnika -1913.
Terezija šuman,
vdova po deželnošolskem nadzorniku in slovanskem pisatelju Jos. Šumanu.
KONSEKRACIJA NOVEGA DUNAJSKEGA NADŠKOFA
Friderika G a s t o n a P i f 11 a se izvede jutri. 1. junija 1913, v samostanski cerkvi v Klosterneuburgu. Blago-slovljenje izvede nuncij contc Scapi-nelli, asistirala bosta pomožna škofa dr. Zachokke in dr. Pflugcr. Ceremonija se prične ob 7. uri zjutraj. V nedeljo, 8. junija, bo pa novi dunajski knezonadškof Piffl v metropolitanski stolici sv. Štefana na Dunaju vstoličen.
osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ha-tarih. obisfnih in mehurn>h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijskeni in drugih k o p o I i š K i h zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
Izvirek: GšessBiiibl Saiiei-brusir,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in franKo.
V LJubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večjih Špecerijskih prodajainicah in trgovinah t jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-niku In Andrej Sarabonu, Ljubljana. n
ovačnica =
eno uro od Ljubljane, z 2 ognjišči, vse sknrn novo, s« proda. Posebno ugodno za kovača, ki izvršuje tudi kolarsko obrt. Deln mnogo. Cena po dogovoru. Ivan Burkeljca, Spodnja Zadobrova 3, p. D. M. Polje.	1559
imiiiiiniiiiiiiiiiiiiHHiiiniHHiiiiiHiiniiiiiiiiiiiNiiiniiiiiiiimnniimiii
DEMISIJA ŠPANSKE VLADE.
Kabinet Romanones jo demisio-
mrai
Za poletno sezono. Našim cenjenim bralcem žc dobro znana tvrdka V. J. Hav-liček & brat, kopališče Podebrady, Češko, jc priložila današnji številki Slovenca« cenik za damsko in moško blago, razne barve in kakovosti. — Za naročila vzorccv izvolijo čitatclji vporabiti prospektu privito dopisnico.
Ovratnike iiiSno
priporoča sH
Ljubljana, Čevljarska ulica štev.
— Naročila po pošti se Izvrže točno. -
Zahvala.
1691
Ob prerani izgubi našega pre-ljubljenega soproga, oziroma dobrega očeta, gospoda
se za došla tolažila in spremstvo na zadnji poti vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno še zahvala prijateljem iz Stare Loke za obilno udeležbo!
škofja Loka, 30. maja 191.3.
Žalujoča rodbina iiošir.
Zahvala.
1689
Za prisrčne dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, predobrega očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda
Ivana Wohinza
učitelja in šolskega vodja v pokoju
se tem potom kar najprisrčnejše zali valujemo. Posebno zalivalo pa smo dolžni g. župniku za njegov trud in tolažbo, gdčni. učiteljici in krujnemu šolskemu svetu za njih požrtvovalnost, gdčnam. tovarišicam, g. tovarišem za njih mnogobrojno spromstv u predragega pokojnika clo prezgodnjega groba in njih ganljivo petje, ter za krasen, v srce segajoč govor ga. nadučitelja B. Andoljška, kakor tudi darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so preriiuo umrlega spremili v tako ogromnem številu k večnem počitku.
Kresnice, 29. maja 1913.
Žalujoči ostali.
Vabilo
.Hranilnice in posojilnice v Leskovici"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 8. junija 1913 ob pol 3. uri popoldne v Leskovici št. 1.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računov za leto 1912.
H. Volitev načelstva, računskega pre-
gledovalca in njega namestnika. 4. Slučajnosti.
1664	Odbor.
Sanatorium Emona rJSJS,
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. -- Medicinalne kopeli. Lastnik in čet zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. 1.klr.odd.dež. boln.
Več voz
1387
konjskega gnoja
se odda. Vprašanja na Oroslav Potenc, Ljubljana, Wolfova ul. 10
Avtomobil
(Phonomobil)	1624
model 1912, 8 konjskih sil, v najboljšem stanju se po ugodni ceni proda. - Naslov se poizve v upravništvu tega lista pod št. 1624. (Znamka!)
S™, trnovskega potnika
zmožnega slovenščine in nemščine za Gorenjsko. — Začetkom proti proviziji, ob zadovoljnosti proti stalni plači. Ponudbe: Dobra moč, veliki zaslužek 1300 na upravništvo tega lista.	1300
Pražila stoječe gfgfgg
več oralov, za vsake vrste živino, ob lepi cesti pri Rdečem Križu v Rudniku se vrči 1. junija, oziroma 8. junija t. 1., vselej v nedeljo ob pol 3. uri popoldne.
Natančnejša pojasnila v tej zadevi sc dobe vsak dan do 3/47. ure zjutraj v Kladezni ulici št. 5.	1669
Lepa, fina, skoraj nova
se zaradi preselitve poceni proda. Vprašanja in ogled: šolski drevored št. 2.
II. nadstr.	1702
in vse potrebščine ima v zalogi .IC
drogerlja in foforaiifaktura
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenike!
Električni lokomobil
v prav dobrem stanu, skoro nov, ki ima 24 konjskih sil, se proda po prav nizki ceni. Več se poizve pri lastniku Ivan Dovžan, Tržič 53, Gorenjsko. 1644
V lepem kraju na Koroškem v Rožni dolini
sc odda za poletno sezijo
lepo stanovanje
z dvema sobama, popolno opravo ter kuhinjo Naslov pove upravništvo „Slovencn" pod št. 1637. (Znamka za odgovor.)	1637 5-1
enifna ponučlBa
Mladenič v srednji starosti in ne-omadeževan se želi poročiti 3 gospodično, katera naj bi imela lepo posestvo 3 gostilno ali trgovino. Jma več tisoč kron premoženja po svojih starših. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo „S^ovenca" pod 3namko: „,Vesela bodočnost 1696".
poslopje
v SL Vidu nad Ljubljano prodam.
Prav blizu farne cerkvc, jako ugodne za letoviščarje in tudi za zasebno stanovanje. Prilike nc zamuditi, ker bodett prodal vsled obrtnih razmer. Več st izve istotam pri lastniku v Št. Vide nad Ljubljano štev. 76.	169?
v špecerijski stroki želi slnžbe za tako> ali za pozneje. Naslov pove uprava poo štev. 1697.	(Znamka za odgovor.'
za mizarsko obrt sprejme takoj Ivan Bučan, mizarski mojster v Vižmarjih pri Ljubljani.
Q
TV©R!TEV G ©STILNE.
Ulju dno naznanjava slav. občinstvu, da otvoriva v nedeljo 1. junija
PIVNIC© PR€F5€R. TRŽAŠKA C. 19
poprej gostilna Novak. Na razpolago je velik salon za društvene vcselice kakor tudi zborovanja. Za obilen obisk senajtopleje priporočava
I □□□□M ATI J A IN AMALIJA & ITZJP
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naš iskrenoljublj eni soprog, oziroma oče, gospod
Franc Juvan
nožar in posestnik
danes ob 3/4H. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti, po kratki in mučni bolezni, v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo, 1. junija ob 1/2 G- popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 12, na pokoxiališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnicc sc bodo služile v več cerkvah. Nepozabnega priporočamo v molitev.
1698
Ljubljana, 31. maja 1913.
Žalujoči ostali.
i^CC »M M— immrip«.
v.'"' - -T--
idrijske novice.
5 V delo pri rudniku so ta teden sprejeli 30 mladih fantov. Oglasilo sc jih je nekoliko več, a eni so še prešibki za naporno delo v jami; te izvrže zdravnik, druge pa odslovi rudniški uradnik, ker jih več ne potrebuje.
i Rudniški oficijal Peter Kenda stopi v pokoj, njegov namestnik pride iz daljnega Mosta (Briix). Se bode najbrž težko privadil Idrije, ko je že 30 let služboval na Češkem. Veliko boljše bi bilo, da bi bili imenovali kakega domačina, saj imamo sposobnih moči na izobilje.
i Zgradbe. Gradilo se letos pri nas pač ne bo mnogo, ker ni še premagana denarna kriza. Vendar se pa še dokaj zida. Lična hiša fotografa Pelikana ob zbiralnici je skoro dovršena. Tudi občina zida, dasi ni še rešen proračun. Te dni so nehali s popravili poti v Rižah med hišami št. 363 do 367. Posestnika hiš štev. 363 in 364 sta gotovo zadovoljna. Lepe, prostorne stopnice, močna ograja, ličen zidec ob strani ugaja očem. Manj bo zadovoljen posestnik št. 367, kateremu je oče nekega občinskega odbornika rekel: »Če bi bil naš, bi ti vse naredili!« Za popravila javne poti ob hiši št. 365, katere posestnik jc tudi pristaš S. L. S., je pa zmanjkalo denarja. Komisija je določila pri ogledu, da se napravijo nove stopnice. V proračun je bilo res tudi postavljeno: »Naprava novih stopnic pri hiši št. 365, 26 komadov po 4 K, znaša 104 K. Novi železni držaji, 11 m, po 3 K, znaša 33 K.« Delavci so že odšli, pri hiši št. 365 pa je ostala stara groblja. Županstvo mora podjetnika prijeti, da izvrši po načrtu, oziroma proračunu. Saj pač niso ti proračuni samo na papirju? Ali sc ne razpisujejo večja dela? 838 kron je že nekaj.
i Klerikalne in napredne steze imamo čelo v Idriji. Tako smo že ločeni. Nekega dne naprednjak kupi hišo št. 335 v Grapi. Sosed ni njegov političen somišljenik. Vendar sc mu približa ter mu prigovarja: Prc-povejva pot za hišo, če nama je noče občina popraviti. Pomagalo je. Občina sc je lotila dela in lepo razširila pot za imovi-tega trgovca naprednjaka hišo, pri hiši št. 336, katere posestnik je sicer le rudar, a voli s S. L. S., so prenehali z delom. Čc nc verjameš, pojdi pogledat.
i Nova cesta iz Riž v Grapo je že precej občino stala. Pa naj bi že bilo, če bi se kaj pokazalo. Kakor pa je videti, bo prišla občini tesna pot predrago. Stavbna in kreditna zadruga je kaj malo prostora odstopila.
Jeseniške novice.
j Kat. delavsko društvo priredi predstavo, ki se vrši v nedeljo, dne 1. junija 1913, v »Delavskem domu« na Savi. — Uprizori se: »Za pravdo in srce«, tragedija v 5 dejanjih; spisal Anton Medved. — Pri predstavi sodeluje društveni orkester. — Začetek točno ob 8. uri, Blagajna se odpre ob 7. uri. — Vstopnina: Sedeži I.—IV. vrste 1 K; od V.—VII. vrste 80 vin.; od VIII. vrste dalje 60 vin. Stojišče 30 vin.
j Dela za novo šolo na Jesenicah so sc oddala. Večja dela so prevzeli domačini. Začele so se zopet nove intrige, to pot iz Ljubljane. Vsak korak, ki smo ga v tej prevažni stvari naredili, smo si morali priboriti z mečem v roki. Naj bi bila nova stavba res kakor iz kamna izklesan spomenik požrtvovalnosti in razumnosti jeseniških občanov. Več zanimivosti o tej stvari bomo še priobčili.
Dr. J. šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena 1 Iv 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: Ta slovar jc za samouke in za šolske potrebe kakor ustvarjen. Tu se nc vrste besede brez oblik kakor v običajnih slovarjih, temveč so vse nepravilne oblike pri sklanjatvi in spregatvi posebej navedene. Pristavljeno jc tudi, je li glagol šibek ali krepak, se li tvori v preteklem času s pomožnikom haben ali sein. Kdor ni v nemščini posebno trden, mu bo slovar izvrstno služil.
— Dve jubilejni igri. V proslavo Konstantinovoga in Ciril - Metodovega jubileja je »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« izdalo dramatsko pesnitev
»Slovo slovanskih apostolov« v treh dramatskih slikah in igro »Skrivnostna zaroka v štirih dejanjih. Obe igri sta po svoji sestavi in vsebini zelo prikladni za slavnostne prireditve, a tudi ob drugih prilikah bodeta našemu ljudstvu zelo ugajali.
V burji In viharju. Zgodovinski roman iz hrvaške preteklosti. Spisal dr. Velimir Deželič. Cema 3 lv, eleg. vezano 4 K 80 h. Dobi sc v »Katol. Bukvami« v Ljubljani. — Burno dobo hrvaške zgodovine za časa Braslava, kneza posav-
ske Hrvaške, ki jc vladal v IX. stoletju v starodavnem Sisku, nam opisuje pisatelj v živih slikah, seznanjajoč nas pri tem z drugimi svetovnimi dogodki tistega časa. Pisatelj slika madžarske navale v našo domovino, narodne običaje, boj krščanstva s poganstvom, prvo zarjo hrepenenja po narodni slogi in padec posavske kneževine. Knjiga vzbuja veliko zanimanje od začetka do konca in iz vsega se zrcali trpljenje in slavni dnevi Jugoslovanov.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo
Warnerja Rust Pi*o@f
STEZNIKI
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da 1 ji se odstranile vloge.	Za vsak kos se jamči,
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ulica šf. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higijeničnega perila, Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Naročila po pošti se Izvršujejo točno.
Zahtevajte cenik
PUCH -koles
1913!
Edino zastopstvo
F. Čuden

Liubliana Prešernova uiica
Dobro cestno kolo „Courier" m flari. s Torpedo prostim tekom	—
Fino trpežno kolo za ture »Rambler" ng s Torpedo prostim tekom
Najboljše kolo svetovne znamke ,Pl3Ch" s Torpedo prostim tekom
Od dobrega najboljše! je §e vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših pro- ^ dajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21.
Bruselj In Buenos rtlres 1910: 3 velike nagrade.
Poleni vročepn iokomoiiili
z brczventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedclstvo WoIf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Dosedaj Izdelanih nad 720.000 H.
HP3
VV SlroDi

m
Strogo solidna najstarejša domača tvrdka!
Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. — PopravUa ln nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ur z znamko „TUF".
Lud. terne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
Ljubljana, Woliova ulica Slev. 3.
Ceniki zastonj in poštnine prosUl
Priložnostni nakupi	Priložnostni nakupi
30.000 paro v "a"11"
3 pari visol čevljev na zadrgo za 14'75
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teh 30.000 parov čevljev jc bilo namenjeno za balkanske države, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega usnja in v vseh velikostih za K 14-75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa mera v centimetrih. Razpošilja po povzetju prva krščanska razpošiljatnicaza
čevlje: Franc Humann, Dunaj II. Aloisgasse 3/10 R.
Cenjeni naročniki sc prosijo za nadaljnja priporočila
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
ŽITNI KAVI
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite sc torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, Praga VII. 586
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.	90t>
Krasno
je na prodaj csa
v prav lepem kraju blizu Celja; enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp, Hugo Turk v Ljubljani.
1605
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. Ivi*.
priv
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica LHana, prej !. C. Iayer
Centrala na Dunaju.-Ustanovljena 1864.-30podružnic, Vogal mariiin trg - Pe!ra cesta.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjein. — Denar se lahko dvign vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznili poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje.	15
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Najkulantncjše izvrševanje borznih naročil na. vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut, in tujih novcev. — Najomodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izzrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko sp&dajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlou na hranilno knjižice dno 30 aprila 1913. K B9,62i,920 —
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 214,160-979 __
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
pripGroCa po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Mar, tovarna dežnikov, Ljubljana
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.
537
t
oblastveno potrjeno učilišče krojnega risanja. Dobi se tudi kroj po životni meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni.
pranja Jesih,
4172	Ljubljana, Stari frj 28.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMII, KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Hnton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14.
F« priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa prec. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Telefon 145.
2114
Touarna za kovinsko blago in zuonoliunica
JJLZER&KO,, Dunajsko Novomeslo,
ie priporoča za nabavo ivonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijah Stojala za zvonove iz kovanegaze-Icza ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji, btari nerabni zvonovi se bprejmo v prelitjc, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko ua razpolago, rnako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma.
[eotfor Rorn
(poprej Henrik Korn)
DOkrtvalec streh in Klepar, vpelialec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljano, Poljanska cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzernskim škriljem z
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
rruiavuDi brezplačno in poštnine prosto.
ltiiiiia¥ožiisiJvle
■ tV.ii' - > v. ' v*'.-^»jHKKi/g^at&is;:
•;VX< "V. • Jus'<
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v hnr-hit
je proga
jj
((
'A-' L'^.	. . ■•	■ -a
-."■■•	HBHHHMM •	JHB
pP ]
Sftil

m* . ■ u,- ■ • . . -	• •• ,•	s	•	' v-.
Anvčpsa
Na naših parnikih „Lapland", »Finland« »Kroonlandc, »Vaderiand«, »Zeeland«, ^Sanl-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Hntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna lirana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dn:.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske uiice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
je na steblu
Prva taijsio podjetje za Eimeliio steiilarstvo i
Hogusta Hgnola,
Dssnaiska cesta š?. 13 poleg „Figouca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogied.
najboljša m naSsigurnejša prSIiRa za Sledenje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprfejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po Li !0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog jc bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnico brezplačno na razpolago.
Haželstvo.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, LJubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
P
<D
. -	o. ■ •j/	:
>n xtmk %»5" '^i.

Preobleke, P0 pravi la.
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
D
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
čevlje za dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte sc!
3000
za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 3*10 metr. tfolo, za t {' kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron le t 1
nik) zadostno, stane 1
kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgnru in blago za damske obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reolna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imiiof Brno, Morava.
Vzorci zasloni ln Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhot iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blugovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, na|iil£|e cene. Tudi najmanjša naročila so izvršo najskrbueje, natančno po vzorcu.	4«4
J^Bi
potniki v severno in južno jRmeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Bnenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
z naj novejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih j e za vsakega potnika preskrblj eno, da dobi dovolj domače hrane z vinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radc-voljc brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon JCmetetz, £jubljana
21 J-Colodvorska ulica 26.