Št. 128 V 0» '.....—.....------------\.ymmmmmmm .. . MtMMn. i .1 .j----...... Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek D soboto ob 4. uri popoldne ter stano po poŠti preje-mirna ali v Gorici na dom poSHjana: vse loto....., , , , i; K ¦/. 1,....... .... 10 „ V. ...........s » posamične številke stanejo 10 vin, Jnia^i^tslednjfrjzrpdne^pvijoge •-C)h- nuvejp ctu »Kažipot po Goriškem tn GradtSffanskem" in dvakrat" , letu , Vozni red železnic, parnikov In poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici jte-v. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. Ki naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račuaijo po Pettt-vistah če tiskano 1-hat .6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Gorici, v torek dne 2./novembra 1909. i TaftaJ KKIUK. Vse za narodf svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici i I. nadsfr. T> urednikom je mogoče govoriti vsalc dan od 8. do 12,> dopohdne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 31 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino In oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rekla-nacije sr. druge reči, katere no »padajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sočeu vsak petek'in stane vse leto 3 K 20 viu, ali gld. 1'60. „Soča" in „Prunorej" se prodajata V Gonci v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; Vi Baumgartuer, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta'1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jelleraitz, Nunska ul. 3. I. Hbva ski. na Goriščekii; Peter Kjebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Lebah, tek. Jos. Vefdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon »Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. FabSič) tiska in zal. zveza - Kar smo vsi videli, vsi občutili, kar so brez ovinkov ošibali celo novostrujarji v »Slovencu«, to je Gregorčič hrabro tajil, namreč: zvezo s Pa j er jem in laškimi liberalci. Ali to sramotno zvezo so zopet pokazali v bengalski luči že dogodki v razbitem zasedanju bivšega deželnega zbora. Tu sta si ležala bratca Gregorčič in Pajer v ginljivem objemu,-— slovenski klerikalci in laški liberalci so stali združeni v sovražnem boju proti našim n a-p r e d n i m poslancem. Kaj se je godilo, je znano. Prišle so letošnje nove volitve! In tu se je zopet v polni luči pokazala zveza med Gregorčiče m in P a j e r -j e in. — Gregorčič se je pehal v Gorici za laške liberalce, sam je šel volit kar z odprto glasovnico, da bi le kdo ne dvomil, da je volil morda katoliške može, — šel je celo v Brda ter agitoval za la-Ske liberalce. Vsled tega so dobili n. pr. laški liberalci glasove v tisti Meda n i, kjer slovenski naprednjak skoro ni bil varen svo-Vitja življenja! — Ali je mogoč še večji škandal? V zahvalo za tolike usluge pa se je postavil Pajer takorekoč na čelo volilni agitaciji v slovenskem veleposestvu — za Gregorčičeve kimovce. Pajer je pisaril vsem laškim veleposestnikom za pooblastila, česar on ni mogel, je opravil pismeno ali osebno deželni svetnik dr. P e 11 a -r i ti, — in res so spravili na volitev več laških in tujih glasov nego je ujel Gregorčič slovenskih. Sodimo, da so dobili Gregorčičevi kandidatje 25 slovenskih in 27 neslovenskih glasov, — dočim je glasovalo za naše kandidate 57 čisto slovenskih veleposestnikov. To dejstvo je najhujša obsodba sramotne zveze Gregorčič-Pajer. Kakor je Gregorčič I. 1901 tekel v Furlanijo po 22 volilnih mož. da je zopet zlezel v državni Darija. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). »Lažete!« je vskliknila. »Preveč dobro se ga še spominjate, še vedno ga ljubite! Obvarujte ga pogube!« Praskovja je prebledela in pristopila tesno k njej. »No, da, poznam ga, toda sovražim kra. Torej samo v moji roki leži njegova rešitev? Ta roka mu je ne preskrbi nikdar. Naj zleti v propast, naj potegne tja s seboj celo svojo rodbino in vas; tem večje bo moje razkošje, tem slajše moje maščevanje. Pojdite, in če vas je poslal on, Mu povejte to!« Darija jo je merila od glave do pete, nato si je obrnila in odšla brez besede. Slišala je še, kako je Praskovja naročala lakaju: »Te osebe nimate več pustiti k "leni, za njo nisem nikdar doma.« »arija si je zdaj mislila: »Vrnem se h Kledališču, jutri napravim primerne korake. Za kulisami najdem koga, ki mi posodi ali da teh trideset tisoč rubljev.« Tu se je spomnila, da je že pust, da so gledališča že zaprta. Čutila je dušev- zbor, — tako se je tudi za te voliltve vrgel v Pajerjevo narjopje. Za kakšno ceno je prodal Pajer pred 8 leti furlanske glasove, to smo Slovenci bridko čutili do današnjega dne in bomo čutili posledice še dolgo. Za koliko je Pajer prodal 30. pr. m. glasove laških veleposestnikov?! Kdo naj to danes ve? No, pa bomo že videli, kakšno kravjo kupčijo sta sklenila ta dva moža na škodo — slovenskega ljudstva! Da Pajer ni šel zastonj v tako nečasten boj za Gregorčiča, to je gotovo! — Slovensko ljudstvo, bodi pripravljeno na nova presenečenja! Znamenja kažejo, da sledijo škandali, ki potisnejo našemu ljudstvu v roke — pasje biče. Slovensko akademlcno društvo »Ilirija" v Pragi. Naš lanski oklic o dijaških podpornih fondih in dijaški samopomoči je našel mnogo simpatij v slov. dijaštvu. Osnovali so se že podporni" fondi v mnogih slov. akademičnih in ferijalnih društvih. Namen teh podpornih skladov je gmotno podpirati akademike in abitu-rijente, včlanjene v dotičnem' akadeiftič-nem oziroma ferijalnem društvu, ob prilikah, ko rabi dijak denarja za vožnjo v vseučiliško mesto, za knjige in za slične potrebščine, za katere pri obstoječih podpornih društvih ne dobi podpor. Akademično društvo »Ilirija« v Pragi je založilo k o le k, ki ga prodaja v korist svojega podpornega fonda. Da se pa ta kolek razširi in koristi tudi drugim dijaškim podpornim fondom, je gori omenjeno društvo sklenilo, oddajati ta kolek po znatno znižani ceni drugim akademič-nim in ferijalnim društvom. In sicer se je določila cena 1000 komadov po 4 K, tako da ima vsak podporni sklad od prodaje 1000 kolkov 16 kron čistega dobička. Mislimo, da se stvar priporoča sama. Na eni strani se uvede splošen in enoten dijaški kolek, na drugi strani pa si zasi-gura .vsako društvo lep in stalen dohodek v podporo svojih Članov. Tovariši, segajte pridno po kolku in pustite vse strankarske predsodke na strani, kajti dana je prilika, da uveljavite klic — dijaštvo sebi! — Naročila sprejema slov. akad. društvo »Ilirija«, Praha II. Melounova ul. 4. inja in novi davki. no in telesno onemoglost. Izza nekaj časa je opravljala cerkvene obrede, katere je prej zanemarjala. Videla je, da se ljudje gnetejo v cerkev, šla je tudi tja in padla pred podobe neke svetnice na mrzla tla brez nv'sli, s prazno in težko glavo. Ležala je tako dolgo na obrazu, dokler je niso dvignile usmiljene roke. Hodila je po ulici kakor v sanjah, našla je sicer pot domov, toda še oni večer jo je pograbila mrzlica. VI. Tudi v Petrogradu je bila končno pomlad, sladka in čarobna. Celo mesto je hitelo v somraku na otoke poslušat žvr-golenje slavcev in občudovat solnee, za-padajoče v valove finskega zaliva. Darija je počasi ©krevala in bila neo-doljiva s koprnečim izrazom svojih čarobnih očij, zdaj še večjih, še bolj zvezdnatih nego pred boleznijo. Dimitrij jo je silil na izprehode. »Peljeva se na otok Jelagin, če ti je ljubo,« je rekel nekoč. Tu so jej prišli na misel otoki v snegu in njena vožnja z Iljo v traktir, nato. njen čudni sen o beli cerkvici, kjer je pred sveto podobo, lesketajočo se zlata, čakal na njo pop, da bi jo poročil z nje- Klerikalci so obljubljali na polna u-stn, da državni zbor, izvoljen po splošni in jednaki volilni pravici, prinese ljudstvu toli zaželjeni blagor. Ljudstvo je tu-intaui verjelo, posebno po alpskih deželaii velikim klerikalnim obljubam in v državni zbor je prišlo vse polno katoliških poslancev. Slovensko ljudstvo je izbralo za svoje zastopnike na Dunaju skoro same »krščanske« može. Pričakovanega blagra pa ni od nikoder; namesto blagra so liani napovedani novi davki in strašna draginja divja po Avstriji. V poslanski zbornici se je razpravljalo o draginji. Konštatovalo se je, da je res draginja povsodi, in sicer neznosna draginja. Konštatoval jo je tudi krščanski minister Weisskirchner.. Izročeni so predlogi, tičoči se draginje,, odseku, ki naj poroča v šestih tednih. Kaj imamo od tega?< Malo upanja je, da bi državni zbor deloval. Če ne bo deloval, kar je najverjetneje, potem z Bogom poročilo o draginji, pozdravljeni bodite nasveti, kako pomagati, da se sčasoma odpravi draginja, ker ne :bo kmalu prilike, da bi jih slišali in mjogli ^uveljaviti. Razprava o draginji v parlamentu pa, je pokazala, da na poklicanih mestih ni-imajo nič prave volje pomagati ljudstvu proti draginji. I, seveda ne, ko pa iščejo 'povsodi novih virov, ko napovedujejo .nove davke, ko večajo draginjo. Je res klasično: po eni.strani razpravljati o draginji ter kazati žalostno lice radi nje, izreči se za to, da treba kaj storiti proti draginji ter pomagati ljudstvu, na drugi pa, skoro v isti sapi naznanjati Ijudsivii nim krasnim čarevičem. Na obličju jej je zaigral smehljaj. »Da,« je rekla, »peljiva se, toda ne čez trojiški most, kjer je toliko hrupa, toliko ekvipaž, toliko krasote in ponosa. Ne želim videti velike družbe. Najmi priprost voz, popeljeva se k Tučkovemu mostu in tam sedeva v čoln. Kako krasno se bo po tako dolgem času zopet zibati na valovih Neve!« Dimitrij je hitel iskat voz, in Darija seie med tem oblačila v svojo žalno obleko. »Še sem lepa,« je šepetala. »Že se ne odrečem upanju, najti onih trideset tisoč rubljev. Slabotna sem in bližje grobu — tem boljše!« Sla je v Dimitrijevo sobo; dolgo ga ni bilo, in sedla je k njegovi pisalni mizi. Naenkrat je planila kvišku; tam je ležalo pismo s štampiljo »Olonec«. Ali je bilo to pismo Iljino? Hitro je prečrtala podpis — da, to je bilo njegovo pismo. Požirala je besede in vrste. Pismo je bilo staro že skoro tri tedne in zelo kratko. Ilja je prosil svojega prijatelja, naj mu oskrbi šopek za teto, pri kateri je bivala njegova sestra. Bil je njen god. Tožil je dalje o svoji bolehnosti, ki mu brani, vrniti se v Petrograd, in le tako mimogrede vprašal, nove davke! To se pravi: ljudstvo za norca imeti. Ali tako pač je v klerikalni Avstriji! Kadar treba pomagati ljudstvu v parlamentu, takrat potihnejo, vsi tisti, ki imajo doma cele koše besed za ljudstvo, kako bodo delali za ljudstvo, kako mu poma- ' gali. Kje so bili slovenski katoliški veliki gromovnikiv da bi povzdignili besedo za trpeče ljudstvo, katero tare draginja pa se mu napovedujejo še novi davki? Molčali so, ker se čutijo močno prizadete. Aneksija Bosne in Hercegovine je stala milijone in milijone ter izprazn^-blagajne, na katere je bil s ponosom pokazal prejšnji finančni minister Korvtovski, In kdo se je najbolj zavzemal za aneksijo in za vojno s Srbijo? Pač slovenski klerikalci. Bojeviti so bili bolj kot vojni minister, kar goreli so velikega patriotizma ter smešili in grdili Srbe skupno z našimi nemškimi sovražniki Posledice so sedaj tu: prazne blagajne, novi davki, vedno večja draginja. , Klerikalci nimajo srca za ljudstvo, zato pa se sedaj držijo potuhnjeno ter nočejo pisati o novih davkih in draginji tako kričavo, kakor pišejo takrat, kadar obljubljajo volilcem odpis davkov, podpore, blagor, srečo, paradiž že na tem svetu. Kdo pa bo trpel največ vsled novih davkov? Pač le nižje, ubožnejše ljudstvo. Je že tako v Avstriji, da se bremena nalagajo v glavnem na ramena reveža. Draginja mu že tako trga kruhjzpfed ust, sedaj naj plačuje še razne potrebne reči vedno dražje in. dražje. Tako je pod klerikalnim režimom v Avstriji L Ko so pred leti zniževali davke, so bili napravili tudi tako, da so bili deležni Odpisa v veliki meri bogataši, ubogemu kmetu so znižali le za par novčičev. Takrat se je bil proslavil vedno katoliški poslanec Gregorčič s svojim glasovanjem za bogataše- proti 'kmetu. 3; k ; Ali • bo kdaj ,• bolje v Avstriji,? , -~ Takrat, kadar nehajo vladati klerikalci in bogati agrarci. Ti se redijo na troške ljudstva ter pehajo , ljudstvo v vedno večjo če Dimitrij še — »redi pri-sebi ono žen-ščino.« ¦""' Darija je odložila pismo. »Kako me prezira! Kako me prezira!« si je ponavljala, položila svoje suhe, prosojne roke v naročje in se pogreznila • v svojo staro, težko misel. Dimitrij je prišel, in peljala sta se; o pismu ni omenila ničesar. Hitro sta se pripeljala v mesto, kjer se najemajo.Čol,m;tr;bilajevtam gnječa, .toda množica se je pred Dar i jo razstopila; njena bleda krasota je vzbujala občudovanje, in žalostni, bolehni izraz njenega obličja je izsilil pri vseh, ki so jo videli, nekaj kakor spoštovanje. »Veš, Dimitrij,« je rekla, ko je sedala v čoln in poglabljala svoj pogled v valove Neve, v katerih se je temno modrilo nebo, »ali veš, da sem preveč podobna poštenim ženskam? Me, ki nismo poštene, me bi morale nositi na sebi kak znak -—« »Za Boga, Darija, zakaj se ponižuješ?« • Začel jo je hvaliti, peti o njej prave himne, toda ni ga poslušala, neprestano je mislila le na to, kako jo prezira Ilja; Pozabila je, da ima voditi krmilo čolna, in vsak trenotek sta bila v nevarnosti, da zadeneta v kak parnik. Dimitrij je končno izgubljal potrpežljivost. draginjo in nove davke. Meje so zaprte, živež pa vedno dražji. Pravi ljudski parlament bi moral pomagati ljudstvu, ali namesto pomoči ču-jemo prazne besede, za njimi pa napoved novih davkov. Zahvalimo se za vse to v glavnem klerikalcem, potem-, pa začnimo nove boje proti njim, ki- so glavni krivci, da ljudstvo v Avstriji toliko trpi. Volite« v Volitev v laškem veleposestvu se je vršila v soboto 30. pr. m. v Gradišču ob Soči. Trajala je od 8. ure zjutraj do 4* pop. Oddanih je bilo 185 glasovnic. Dobili-so: dr. Pajer 135 glasov, B1 a s f g 134 in A n t o n e 11 i 134. Klerikalni kandidatje so dobili po 49 glasov. Kandidatje so bili baron Kuhn, pl. Pelko in pl. Perinello. Izvoljeni so torej 3 laški liberalci. š k i U | e r a 1 c i, ki so združeni ter hočejo, ijkor jasno pravi »Slovenec«, -na- DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Dopisnika iz Ri henberga v zadnjem »P. L. tišči zopet želodec. Menda si je znal prejšnje čase »panatj« to kronično bolezen, a kakor vse kaže — ga ni več leka proti njej..... Tudi hoče vedeti, kdaj je bil znani penzijonist (mogoče sorodnik po. »hlačah«) zadnjič v cerkvi in pri spovedi. Dopisniku svetujemo, naj se posluži v Vas h. št. 346, in mi vemo, da ga »Čenčili« posluži v popolno zadovoljnost Po našem mnenju bi bil ta posel lahko opravil o priliki zadnje bere ter vzel za pričo še ku-tarja, in ako ne drži ena priča — zatekel bi se bil lahko k sosedovim še po drugo prič*'' kajti znano mu bode, da je tu vse vzgojeno v strogo — »katoliški morali«. Ako hočete kaj več — požurite se, omišljeni penzijonist vam bode gotovo na razpolago. — Amicus. Iz goriške okolice. Plave. — Podpisani se najtopleje zahvaljuje vsem, kateri so ga in ga še obre-kujejo in ga razglašajo v javnosti za klerikalca. V dokaz, kakšen klerikalec je, bodi povedano, da je vstanovil v Plaveh pevsko društvo, telovadno društvo »Sokol« in vežba sokolslci naraščaj. Tistim najhujšim obrekovalcem, ^kateri so zapustili brez vsakega vzroka napredno stranko in postali čez noč agrarci, bod| povedano, da ako hočejo pometati, imajo dovolj dela doma. Fran Turek, učitelj. Domače vesti. Novi deželni zbor. — Volitve so končane. Izvoljenih je vseh 29 poslancev. Slovenska stran: iz splošne kurije: Jerič, Manfreda, Fotf; iz kmečkih občin: Marinič, Berbuč. Kosmjač, Zega, Stepančič, Gregorčič* dr. ^»egorin; iz trgov: Andrej Gabršček; iz veleposestva: dr. Franko, Klančič,. Rutar. Laška stran: iz splošne kurije: dr. Faidiitti, dr. Bugatto, Piccinini; iz kmečkih občin: baron Locatelli, dr. Meiz-lik, Gasser; iz trgov: Bombig, dr. Pinav-čig, tfr/Veriier, Nigris; iz veleposestva:' dr. Pajer, Blasig, Antonelli. Pri deželni hipotečni banki je vstopil' v službo kot konceptni praktikant dosedanji avskultant Pompej Zumžii, seveda Lah! Ta služba je pri banki čisto nepotrebna. Moža. ne čaka nikako delo. Baje dobi takoj dopust! — Tako se gati v deželne službe laške ljudi brez vsake prave potrebe. Tako se zapravlja deželni denar. Vse to s privoljenjem od-b o r n i k a B e r b u č a. Ali slovenski klerikalni. volilci pravijo, da dela prav, ker pomaga Lahom v deželne službe ter se tako zapravlja deželni denar!! »Večina deželnega zbora bo volitev Iz veleposestniške kurije najbrže razveljavila« — tako pravi »Slovenec«, ko naznanja izid volitev iz slovenskega veleposestva. Kdo pa tvori tisto večino, katera naj razveljavi volitev? Ta večina so: s 1 o v e n s k i k 1 e r i k a 1 c i i n ;jl a- stopitiVoti neklerikalnim slov. poslancem iz veleposestva! Ti bi radi spravili iz zbornice vse 1 a š k e k 1 e r i k a In e in slovenske nekler.ikalne poslance. Kar se naših tiče — le na delo. slov. klerikalci in laški liberalci! Saj ne bo škodovalo!! Vzroka za razveljavljenje ni nobenega. O novem nameravanem davku na vino ]k spregovoril minister Bilinski v. državni" zbornici sledeče: »Ker so predlagane* za obdačenje vse pijače do rudninskih vod in sodavice, a se pivo ne bode višje Obdačilo, predlaga vlada reformo davka na vino. Doslej so bili obdačeni tu z užitninskim davkom samo oni, ki so ga pili ali kupili malo, oni pa, ki je prodal ai kupil čez 56 litrov, ni plačal nobenega davka. Pri tem starem vinskem davku ni le država prikrajšana temveč tudi dežele in občine. Davek mora postati splošeii;5 n!a -drugi stranrpa se mora od 5'94 K znižati na 4 K, ker bi bilo potem vino v prodaji na debelo in drobno obdačeno. Vlada predlaga torej uvedbo splošnega davka !na vino, pri katerem pa bi se ne dotaknilo producentov (vinbrejcev) samih. Vino za domačo porabo bi ostalo davka prosto. Kontrola bi se še le pričela pri odvažanju viha k trgovcu in bi se plačala pri trgov-, cu. Vlada bi dobiia iz tega davka 13 mt-ljonov kron (+7 miljonov).-Minister upa, da bi ta davek ne bil tako nepopularen, ker čakajo dežele in občine m>, ureditev tega vprašanja. Poleg davka na navadno vino v vinotočih in sodcih bi se upeljal še davek na peneča vina in davek na vino, ki se prodaja v steklenicah in zabaviščih. — Dejstvo je, da bi pri sedanjih razmerah davek uplival na cene v škodo našim vf-norejcem. Davek na slatino in sodavico. — Prijatelje s slatino pomešanega vina in priljubljenega »špricarja« s sodavico je^ne-milo presenetil Bilinski z načrtom davka na slatine in rudninske vode. Zlasti to trdo zadene one, ki rabijo slatino vsled. različnih bolezni. Pri slatini bode znaša! davek na liter 10 vinarjev* pri sodi 6 vin. Davka' proste bodo le izrecno medicinske rudninske vode, n. pr. onajz Karlovih varov, in pa kisla voda, ki se bode pri vrelcu samem zajemala in pila. Za sodavico misli minister dobiti 1*8, pri slatinah 2'2 ml. K dohodkov. »Lagrime pel martUre del militarismo«. — Včeraj je bilo živo na pokopališču, kakor vsako leto na dan Vseh svetih. Čeprav je bilo Klato in megleno, to nič ne ovira občinstva, da ne bi pohitelo na grobove svojih dragih. Prižigali so luči, polagali vence, porosena je bila marsikatera solza — neki qče pa je vsul na grob svojega ljubljenega sina polno malih listkov s tiskanim napisom: »Lagrime pel martire del militarismo«. (Solze za muče-nika militarizma.) Trgovci in obrtniki pa zvišanje osebne dohodnine. — »Slov. Nar.« piše v članku o novih davkih giede trgovcev in obrtnikov ter napovedanega zvišanja osebne dohodnine to-le: »Za naše trgovce in večje obtrnike jp. posebno slaba določba, ki jo zahteva vlada povodom zvišanja na osebno doho-darino. Doslej je zakon določal, da sme davkoplačevalec, ako se mu je zdelo, da mu je odmerjena previsoka osebna doho&' nina, pon .uliti davčni komisiji dokaz, da je pravilno napovedal dohodke potom svQr jih trgovskih knjig. Davčne komisije se na to niso čisto nič ozirale. Odslej pa bodo imele vzklicne komisije in v slučaju do-hodarstveno kazenskega postopanja tudi davčne oblasti pravico pregledati trgovske knjige vsakega davkoplačevalca. Trgovci in obrtniki bodo odslej izpostavljeni najneverjetnejšim šikanam. Vsak trgovec in obtrnik ima svoje trgovske skrivnosti in tisočkrat se je zgodilo, da so ljudje raje plačali krivično odmerjeni davek, kakor da bi bili nediskretni davčni oblasti pokazali svoje trgovske knjige. Odslej nimajo kupcijske skrivnosti trgovca in obrtnika nobenega varstva več. Pomisliti je samo treba, da se davčna uprava pri odmerjenju davka navadno naslanja na svoje malokdaj zanesljive zaupnike, ki so prav pogostoma konku-rentje obdavčenca. Že zdaj ni mogoče iz-, hajati z davčnimi referenti, ker misli vsak, da pokaže svoje zmožnosti najbolje v tem, da izpreša kar mogoče davkov. Odslej bo še lepše! Kar kazensko preiskavo bo začel in pregledal trgovcu in obrtniku vse knjige, mu provzročil zamudo časa, sitnosti in razburjenja in izvohal,vse njegove skrivnosti. To bodo davčne oblasti toliko laglje uganjale, ker ne nosijo nobene odgovornosti in jih v slučaju krivičnega postopanja ne zadenejo nobene posledice.« »Corriere«, glasilo goriških irreden-tovcev, se zaganja nekaj časa sem v g. Gabrščeka čisto po uzorcu slovenskih klerikalcev v farovških listih; Pri tem pa kaže očito veselje, da so zmagali slovenski klerikalci v splošni in kmečki, kuriji ter dobili večino. Da se veseli zmage slovenskih klerikalcev, to umejemo; saj pač ve, da pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem se godi imenitno Lahom. Kako bi se potem ne veselil take zmage? Proti germanizaciii na železnicah. — V »Narodnem domu« v Trstu še. je vršil v nedeljo dobro obiskan protestni» shod proti germanizaciji na železnicah. Poročevalec je bil državni poslanec dr. Rybar. Sprejeta je bila taka resolucija: Tržaški in okoličanski Slovenci, zbrani dne 31. oktobra 1909 v Nar. Domu' v Trstu na javnem shodu, sklicanem od oiov. pol. društva »Edinost« protestirajo najodločneje proti nezakonitemu postopanju železničnih uprav na slovenskem o-zernljii: zahtevaj o, da se v zunanji in notranji službi uvede in spoštuje popolna jezikovna ravnoprav-nost tudi glede slovenskega jezika; zlasti pa zahtevajo, da se pri sprejemanju službenega osobja, to je uradnikov, poduradnikov, vslužbencev in delavcev vzamejo v prvi vrsti v ozir kompetenti iz dežela, po katerih tečejo pr6ge;dotičnega ravnateljstva; protestirajo najodločneje proti oče-vidnemu in skrajno krivičnemu proteži-ranju nemškega in proti zapostavljanju slovenskega osobja;, , zalite vajo, da se pri dobavi potrebn e^ ga žel. materijala'in pri oddajanju del vpo-števajo v prvi vrsti in pod enakimi pogoji domači podjetniki; , zahtevajo, da se tisti uradniki, pod-uradniki in vslužbenci, Ju. se vkljub mnogoletnemu bivanju na slov. ozemlji niso priučili" slov. jeziku, premestijo v nemške kraje in nadomestijo s slovenščine zmožnim osobjem in naj se tudi v prihodnje za slov. kraje zahteva popolno znanje deželnih jezikov; naposled sploh protestirajo proti oče-vidni germanizaciji s strani železnične u-prave in njenih posameznih organov na slov. ozemlju. j Nesramen dopis iz Kobarida je priobčila »Gorica«. Zabavljati in smešiti hoče Kobaridce dopisnik, ali revežu se ne posreči ne eno ne drugo. Kobarid se je ob-nesel izvrstno pri volitvah v trgih, samo 1 glas je imel Fabjan, kar seveda klerikalce neizmerno jezi. Zato pa otresajo jezike ter bevskajo kot razdraženi psi. — Dopisnik se spodtika posebno nad godci; | če so bili tudi starejši možje med njimi, toliko častneje! Zaganja se v otroke, ko-bariške naprednjačke, na surov na$in pa še zaleti v zavedno kobariško ženstvo pa pravi: »če ne bi vedeli, da smo v Kobaridu, bi mislili, da smo v Trstu v starem mestu«. Hm, staro mesto leti po glavi po-jbožnemu dopisniku. Je moral biti že večkrat tam in mislil y: najbrže na to, da je kos starega mesta tržaškega v marsika-kem farovžu! — Iz dopisa zveni le.dejstvo, da se je c e 1 Kobarid veselil zmage Andreja Gabrščeka ter da je to klerikalce strašno bolelo. Ce misli dopisnik, da more on žaliti Kobaridce in Kobaridke, se jako vara; stojijo tako visoko, da jih takle klerikalni dopisnik ne dosega, pa če še tako piha, zmerja in preklinja. Je vse zaman! »Kobariški naprednjački« tudi bodejo dopisnika, češ, tudi napredni naraščaj je tu! Pravi, da so vpili: »Zivio Gablsce-e-ek! No, to je veselo znamenje; kadar' dorastejo, bodo klicali pa: Živio Gabršček! In prav bo tako. Zakupni razglas. - C. in kr. vojna uprava kupi po trgovskem" običaju 20G0 kv 0V8a, katerega je izročiti vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Gorici v decembru i%9. ,'.' Pismene ponudbe, kolekovane s kole-korn 1 K, se imajo sestaviti po predpisanem formularja, kuvertirati ter predložiti c. kr. i n l e n d a n c i 3. v o j a v Gradcu d o ;i novembra t I. do 9. ure predpoU dne, ob kateri uri se prične zagolovitvena obravnava. Natančnejše pogoje se izve pri c. in kr. vojaškem skladišču, pa tudi pri „Oouš-kem kmetijskem društvu" v Gorici, v Attem-sovi palači, Korenjski trg Št. 2. , Ne »neslana bajka« ampak resnica je, kar smo povedali: da je šel neki mladenič' k spovedi pa mu nune ni hotel dati odveze, dokler ni obljubil, da ne bo več napredno volil; kakorhitro je obljubil, pa je dobil odvezo. Na tako spoved in odvezo fant ne da nič, zato ni šel k obhajilu. To se je zgodilo v bližnji Vipavski dolini. Tako je, draga »Gorica«! — »Gorica« govori o i bajki pa laže, da se zaletavamo v ver ske naVade, eerkverie predpise in zapovedi. .Preneumno! Povedali smo resnico; klerikalci pa vedno tajijo zlorabo zakramentov v politične namene.'Toda prav s te; strani jih bomo vedno bolj razkrinkavanj - . Večja svota denarja, nad 100,K, je bila "ajdena. Kdor jo je izgubil, naj se og-n!."i iia policiji. Kaj dela klerikalni obrambni sklad? Nabira se zanj celo leto, videli smo v klerikalni listih izkazane ogromne svote vkljub temu pa ni nič slišati, da bi se kje kaj storilo koristnega na narodnostni meji. Ali je torej res, da se porablja ta »obrambni« sklad za klerikalno agitacijo? Kdor se zanima za loterijo, naj bere današnji oglas tvrdke Samuel Hecliselier senr. Hamburg. Na novo opremljena soba s prostim vhodom se odda v najem takoj. — Natančneje se izve v uUci sv. Ivana št. 7. Zanesljiva in točna ura je vsakemu človeku' prepotreliui predmet, ki mu služi neštetokrat čež dan. Zanesljiva ura pospešuje red in točnost v naših opravkih, udobnost in gotovost pri zabavi! Ona je ravnilo našega zunanjega življenja —. neu-gnan priganjač k cilju. Čhntočnejša je ura, ternbolje izpoljuje to svojo nalogo. V svr-ho nabave točne in zanesljive ure, obrniti se je na prvo tovarno ur Jan Konrad. Mostešt. 1293. (Češko). Ta tovarna razpošilja le točno urejene in zanesljive ure po tovarniških cenah. Za vsako uro se jamči 3 leta. Zahtevajte glavni cenik z nad 3000 slikami — zastonj in poštnine prosto Trgovtko-okrtne in gospodarske vesti. Brzoviakne zveze Nemčije s Trstom. — Zanimiv dokaz nazadnjaštva pri avstrijskih železnicah je dejstvo, daje iz Beroliua v Trst najkrajša pot po kilometrih pač čez Prago—Linec—Celovec, nikakor pa ni najkrajša po Času. Iz Berolina v Trst čez ruto Probitzella — Monakovo — Soluograd dospe brzovlak, akoravno je to proga za 40 km. daljša od prve, 21/« ure hitra je kakor čez Prago. Seveda brzovlaki na Nemškem vozijo z 80 km., pri nas na Avstrijskem pa se nahajajo nekateri brzovlaki na Voznem redu, ki vozijo še vedno s tisto tudi za nervozne dame pomirljivo hitrostjo 45 km. kakor pred :10 leti. Ker so tudi nemški vozovi veliko komodnejši kakor naši zastarelega tipa, smo srečno odvrnili procvitajoči tujski promet iz Nemškega v Trst od Prage in od Dunaja kljub krajši poti čez Prago. Jugoslovanom je to lehko sicer vseeno, ker slučajno nismo s tem oškodovani, vender je to dejstvo tako značilno za impotenco nemško-avstrijskega bi-rokratizma in nazadnjaštva, da se nam je zdelo vredno stvar omeniti. To je namreč uspeh novih, s tako velikanskimi stroški zgrajenih alpskih železnic. »Časopis češk. žel. uradu." Politični pregled. Iz poslanske zbornice. — V popolnitev poročila; Poslanec Stockler je protestiral proti soc. predlogu za enoletno odpravo eolnin na žito in za dovoz mesa iz inozemstva, češ da,bi to uničilo kmeta. Po njegovem nazoru so glavni vzrok draginji, preku- da je poslal nekdo posl. Hagenhoferju Jozilno pismo, v katerem se ga svari pred ¦Jdporom proti uvozu mesa. Soc. Renner je dejal, da se taka pisma zavržejo in ne politično izrabljajo. Vsled tega je nastal hud repir, tekom katerega so klerikalci trdili, l1a je omenjeno pismo pisal kak socijalist. Nemški radikalec K r a u s si je želel drž. monopol m .prera4g,.Jcateri bj.^na ta^jjačin^ .ostal cenejši. —'" Pdkti"'drHL-fccM (neinšlT japrednjak) je izvajal, da je mleko zatega-tako drago, ker se ga premalo proizvaja. j[a{ bi država mlekarstvo bolje gojila in, podpirala! — Slovenski( kler. Roškar je govoril proti prekupcem' in"zacenEJše že-iezniške tarife. Protestiral je tudi proti žitni ki kupčiji. — Govorili so še posl. jftoraczevvski, Kratoch wi I, Holy in Olombinjski. Govorniki so se vsi izjavili, da glasujejo za izvolitev draginjskega odseka, kakor ga 'je predlagal nemški klerikalec Drexel. Koncem seje se je odkazalo odsekom brez prvega čitanja bosansko predlogo, socij. zavarovanje, postavo o kontingentu za špirit, postavo o delovnem času v obrti in postavo za zboljšanje dohodkov .starih" penzijonistev. Sprejeti so bili tudi nujni predlogi za proglasitev permanence socialnega odseka, Id mora zborovati tudi v slučaju, da bi se zasedanje odgodilo ali celo zaključilo. Parlament zopet počiva in morda bo počival zopet dolgo časa. Živio § 14. je •skliknil posl. Fresl, ko je povedal predsednik da se naznani prihodnja seja pismenim potom. — Vlada hoče predložiti v sankcijo zna. 2 nemške jezikovne zakone. Zato je prekinila zasedanje parlamenta, ker se boji viharjev v njem. Češka ministra Braf in Začek takoj izstopita, kakor hitro sklene ministerski svet predložitev jezikovnih zakonov v sankcijo. To bi raz-dražilo Čehe do skrajnosti. Domobranski proračun za leto 1910. — Kakor je zahteval proračun za tekoče leto, tako zahteva domobranski proračun tudi m prihodnje leto vedno več; znašal je več za s.n milijonov K, za prihodnje leto treba več za 11.4 milijonov K. Draginjska debata. -- Dr. Krama^ev ',0entt zelo dobro označuje draginjsko de-balo v avstrijskem parlamentu: V nadaljevanju draginjske debate se je skoraj skoz-inskoz mlatila prazna slama in se je govorilo na ulico. Govorniki so slikali raj na zemlji, kakršen bi bi, ako bi njihova stranka sama vodila usodo avstrijskega prebivalstva. Slišali so se v parlamentu govori iz volilnih bojev pred prazno dvorano — zato pa se je za kulisami tem pridnejše delalo na Ugotovljen ju ndelazmožnostia parlamentove, Nkor se to državniški imenuje. — Tako rešuje avstr. parlament ljudske potrebe. Vojaški nnnt na Grškem. — Sedaj je nastal punt tudi v mornarici. Voditelj je častnik Tipaldos. Prišlo je že do pomorskih bojev. Vršil se je pri Salamini pomorski boj. Čete so s kopnega in eskadra oklop-nic z morske strani blokirale tri lomilce torpedov, na katere so se ukrcali uporniki. Tipaldos, pozvan, naj se uda, ni hotel tega storiti. Vlada je izdala najstrožje odredbo, da se upor potlači. Več upornih častnikov je že aretiranih, Tipaldos je na begu. Zadnja poročila naznanjajo, da je baje že mrtev. Ra?pe vesti. Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju. — Dne 29. oktobra t. 1. se je izvolil za 82. tečaj akad. društva »Slovenija« sledeči odbor: Predsednik: T. Fran Ks. Zavrnik, stud. iur. Podpredsednik: T. Ivan Sajovic, stud. iur. Tajnik: T. Stanko Novak, stud. iur. Blagajnik: T. Stanko JStor^ stud. iur. Knjižničar: T. France Al-brechtfsttidHur. ArTuv?ir: T. Danilo Kor-dan, stud. iur. Gospodar: T. Joško Tavčar, stud. med. Namestniška mesta so začasno prazna. Pregledniki: Vekoslav Za-lokar, stud. med. Tone Debeljak, stud. phil. Rudolf Perhavc, stud. phil. V Trstu je pil včeraj zvečer.na pokopališču neki mladenič strup. Policija ga je spravila v bolnišnico. Ponesrečena turista. — Pred kratkim sta se ponesrečila blizu Inomosta dva dijaka in sicer Mangolovič in Keller. Prvi je bil sin vpokojnega sod. predsednika v Šerajevu. Mangolovič je bil takoj mrtev. Velika tatvina. — Iz močne blagajne so ukradli neznani tatovi v deželni norišnici v Aversi (Italija) za 1 milijon vrednostnih papirjev in 30.000 lir v denarju. V Parizu so iznašli nov smodnik, ki ima veliko odporno silo proti vročini, svetlobi in vlagi. Do sedaj vporabljivi smodnik, na katerega so vplivale v veliki meri in precej hitro vročina, svetloba in vlaga, se spravi iz prometa. V PuljU so spustili v soboto v morje rapidno križarko „Admiral Spaun". — Navzoč je bil pri slovesnosti tudi admiral Spaun. Tretja Žena sedanjega sultana Meh-meda je umrla. Menelika, neguša abesinskega, je zadela, kakor poročajo listi, kap. Bati se je katastrofe. Bibiči v Oslende, znanem letovišču in kopališču na severu, imajo sedaj mnogo zaslužka. Letoviščarji, sama aristokracija iz celega sveta, zelo malo pazijo na dragocenosti, prstane,s uhane, zapestnice, ure, verižice itd. Izgube jih, pesek jih pokrije, v tem poznem jesenskem času jih pa morski valovi odkrijejo in vržejo na suho. Ribiči prodajajo te dragocenosti precej po ceni, a imajo vendar več zaslužka kot pa celo poletje z ribjim lovom. Luksus v Ameriki. — Američani izdajajo na leto 500 milijonov kron za gledišče in 700 mil. K za cirkuze in kinematografe. Za luksus-vozove se izda 250 mil., za avtomobile 500 mil. kron. Za sladčice, za pecivo in vdelano sadje 1000 mil. kron na leto 372 mil. za dragulje, 44 mil. za dišave, 40 mil. za peresa in cvetlice, 132 mil. za čipke, 800 mil. za svilo, 300 mil. za glaso-virje in 70 mil. za gramofone. Norec med hijenami. — V Parizu je Šel neznan človek v kletko, kjer so bile hijene, se slekel in začel divje plesati. Komaj so ga drugi rešili. Bil je norec, ki je pobegnil dan prej iz norišnice. Psi kot vojaška straža. — Italijanska armada izkorišča razumnost psov. V vojskah so rabili pse že v starem veku. V »Secolo XX« dokazuje stotnik Massa v zanimivem" članku, da so rabili pse že stari narodi, Rimljani in Grki, v bitkah in pri poizvedovanju (rekognosciranju). Špar-. tanci so pošiljali pred seboj vedno tolpo psov, kateri so z besnim lajanjem naznanili prisotnost sovražnikovo. Sergius Tul-lius je dajal rimskim krdelom pse, ki so dbskrbovali nočno službo. Znano je, da je straža psov rešila mesto Korint; pred-straža, ki je štela le malo mož, je imela pri s"ebi 50 azijatskih psov, ki so podpirali vojake pri nočni službi. V goratih krajih, so bili kralju Fifipu*:1Wacedbnskeniu psi najzvestejši in najdražji tovariši. V pohodih keltske cimberske in tevtonske vojske je teklo pred armado zmirom na tisoče ovčarskih psov, ki so bili izvežbani, da so vsakega človeka napadli, kateri jim je prišel na pot. Ko je hunski kralj Atila š 700.000 barbari prekoračil Alpe, je vedno postavil stražo in nalašč za to izvežbanih, divjih kafanov. Tudi Karel V. je vodil seboj v vojski proti Rimu celo armado psov. V bitkah pri Morgartnu in Sempachu so švicarski psi pripomogli do popolnega poraza, najhrabrejših vojakov tistega časa. V odvetniško pisarno u Celju se sprejmejo: solicifator, stenograf in strojepisec. Kaslov pgve upravnišlva. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas otMelncP se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravoejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliho Ja mnnjBih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) niliCo ne nožna, ker nikjer ne iimoiirajo. Skoda ni majhna. Pmiii) Be tlol>,'° ohranjen kluvir zn lf>0 kron. 11 uua Natančneje se izve na Plncuti, Via Scala * pri Potočniku. Odda se meblovana sobi doiri^aŽ: dom na trg. Poprafinti je na Kornu št. 11. " ..Goriška tiskarna" A. GabrSCek sprejme takoj komptoarlstlnjo. Prednost imajo one, ki so že bile v kaki službi in so zmotne slo \ in nemškega Jez ka. Zglas ti *e Je v tiskarni srednjega stanu, 3!i li»t star, dobrega srca, sam s :i hčerkami po krivdi soproge, sodnijsko ločnn, išče kmetsko dekle, lepe postavo, staro od 25 m let za tnvnršloo in go-spodinjo. Zahteva se, da zna vsa hišna dela in kuhati. Ponudbe naj so pošiljajo pod .Srečna prihodnost" Gorion, icMto restanto ul. Carduoai. Gospod SUKNA m modno blago za obleke priporoča firma «aI lf»ninn tvorniea za su eno na Tvorniske ceno. Vzorci franko, Stilni! tf tunliin I Slovenska brivnica v Gorici OVUJI H ifUJIIII I na Travniku St. 41, se priporoča si. slov; občinstvu v mestu in n* deželi Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi, odjemalce v me-iočni nbonomont bodisi v briv-nici aH na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema so vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske la.e od K.ii naprej kg. — Za obilen obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivec. Močenje postelje se tnkoj odpravi. Brezplačna pojasnila. Navesti je btarost iu.^pol os»be. — Nešteta priznanja. Zdravniško priporočano sredstvo. Institut »SANIRAŠ" Bavarsko. Velkrg P 344. Učiteljskim kandidatom priporočamo: gOSli od 8 Iv više, loke, Strune in vse podrobnosti, ki spadajo k temu. Muzikalije za gosli, šolske knjige in vse druge potrebščine. ¦ Vse po izvirnih cenah zalaga te) je v. -¦"' Knjigarna A. Gabršček Trgovski dom. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovtenci za Vselej le hlapčeyali tujcem. SIoveA mrine! PosMajte milo iz te (lonce to«! Melel je izvrsten. Cene ottp! Poskusite \n sodite i Svoji k svojimi Naša špecijaliteta je:. CapraSOfe - K0Za 8 SOlllCem. [iHinm 60 Čevljarska delavnica Jos, Cociancig Gorica, Tekališfts Josipa Verdi šiv. 25 (nasproti ljudskemu urtu) ima veliko zaloge moških, '/.»tiskih in otroških čevljev iz cbevreaux, oscaria, lakaslih in amerikanskih. Za sedanjo sezono ima na razpolago lepe suknene čevlje "po lakih cenah, da se n* hoji nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobt po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica Štev. 16 = v lastni hiši- ===== Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz aoslrijskih in angležkih iouaren najrazličnejših za vsaki stan. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. feb\ 1903. nun otvorjena «a iiffitnrM trgovina Franc Souvan sin. v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, F. nadstr.) — Telefon fct. 79. RaCan poStne hranilnice Štev. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vlojr« * enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsak/>**r. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5"2«L, na varščino ali zastave in na menjke po 6%. 6lavni deleži se obrestujejo koncem leta 1SKR s ravnišlvo „Soče'V MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, hištva in stavbenih izdelkov. ~* -jvspj.....jme^-8- ^jast ^fs^gga Zaioga : Trst, Via iella Casemalt tovarna pol Lasten Železniški tir /Gorica drž. kol. —Solkan Osrednje Mstiro ; Ivan Kravos iia Komu št. II. TOBI na Kornn ti. II i sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg z$ lahko * ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-^•Kjr^., Jke potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice . itd. — Izvršuje in sprejma v ^^2=^^ popravo različne koleseljne in ^^^^^Q • "• očijek. ===== PopramJa se izuršujejo točno. Q)9 - Ce^ii\4%kmetner Največji dobitek) Mark 600.000 Naznanilo sreče. Vabilo k udeležbi dobitnih šans jamči država pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobitkov. Glavni dobitki te denarne loterije 80 sledeči: Največji dobitek jo v srečnem slučaju600.000 Mark oziroma: glavni dobitki po: Mark fif.O 000 I Mark 300.000 » 550.0(10 I > 200.000 v 540.000 I » 100.000 » »»0.000 » «0.000 » 5"20.00.) » 50.000 » 515.000 » 45.000 » 510.0(10 I » 40.0U) » 305.000 » 30.000 » 303.000 » 20.000 » 302.000 » 15.0( 0 10.000 i. t. d. V* celem obsega loterija, ki jo razvraten« v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno ponvica vseh srečk. Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M. j Cene srečkam I. razreda so sledeče: ' Cela srečka. M. 6 ali K 7 Pol srečke M3ali350 K. Četrt srečke Ml-50alil75K| Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-Ie zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreč kanja takoj, ali pa vsaj do 19. novembra na naslov: Samuel Heckscher senr., Bankgeschtift t HAMBURGU 36. Izrežite ! Naročilnica za g. Samuel Hecksohcr-ja, sen. ________Bankgescliiift, Hambnrg 36. ___ Pošljite mi Moj naslov.. (celo srečko za M (i'— (K 7•--) {pol » S- » 3" - (K 3.501 [Četrt » '> >U-50 (K KR) Denar pošiljam v pismu] po nakaznici pošljite po. povzetja| kar ne velja prečrtajte Toplo priporočamo,edino slovensko kavarno central v Gorici, kjer ie največja izbera časnikov in pristnih pifcč.; "Y '1 Intarorban. telet: Gorica St 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga,,Used. A. B.; C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. ~ Letna produkcija K 600.000. . Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografldni zavod v SoMhiiiu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i.'t/d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne ilavnice K 90.000. - Garancijska rešena K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. \ "¦¦"'¦- /gorica. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Veljk vrt z verando. Stekleni salon s teraso. ^ Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. •— Točama k običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja v i n a. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. ~* Cene. jako ..zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.