PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevmi
Poftnina plačana v gotovini Abtx postat« 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 184 (12.509)
Trst. sreda, 6. avgusta 1
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 76483? '4 linije)
_! M O
'6- S V- t SC?
n šr r-
q C X' ^
x r c- T
C3"-
■vi

>
Predsednik vlade poročal v senatu o političnih smernicah svojega novega ko 7
Craxi zagotovil stabilnost vladne večh." Obveza glede zakona o slovenski manjšini
pretiranega
optimizma
V triindvajset strani dolgem pro-dramu petstrankarske koalicije so to-krat po zelo dolgem času tudi izrecna obveza vlade »za iskanje pozitivnih rešitev glede zakonske zaščite slovenske manjšine« in predlogi, »da se na splošno uredi ta problematika«, fe prej pa so podrobno navedeni zakonski tikrepi v korist posameznih dežel s posebnim statutom, za našo Deželo Furlanijo - Julijsko krajino pa dokument omenja dopolnilne norme Pni izvajanju statuta.
Vsekakor je pomembno dejstvo, da so ta vprašanja konkretno navedena v programskih obvezah, saj je prakso- že taka, da se težko uresniči vse ono, kar je v obvezah navedeno, zelo težko ali skoro nemogoče pa ono, kar ni izrecno navedeno. Torej nobenega Pretiranega optimizma ob istočasnem TMudarjanju sprejete obveze.
Odpirajo pa se tudi nekatera konkretna vprašanja: 1. Kaj so dopolnilno norme za izvajanje statuta naše oezele? Gre tudi za norme, ki se nanašajo na pristojnosti Dežele glede slovenske manjšine? O tem je bilo Ze rnnogo sporov in pričakujemo, da Pro tudi za naša vprašanja, saj je Prav prisotnost slovenske manjšine Glavni razlog, da je Furlanija - Julijska krajina dežela s posebnim sta-tutom.
Obveza o zaščitnem zakonu pravil-0 deli manjšine in zakonski postopek J® dna dela: na zaščito slovenske TjO-njšine in na vse ostale manjšin ke skupnosti, česar ne gre mešati m stvarjati zmedo. Nejasno je sklice-, anJe na številne zakonske osnutke, P Je znano, da se je vlada obvezala, ho sprejela svoj osnutek. To je doh ?ljVeZa predsednika Craxija pred hrim letom v Beogradu in taka ob-dna k° mjbrž tudi na dnevnem rego ]azPovorov ob bližnjem obisku ju-^plovanskega zunanjega ministra v
Danes v Rimu sestanek o tržaških krajevnih upravah
NA 5. STRANI
Vlada ho iskala pozitivno rešitev za našo manjšino
RIM — Predsednik vlade je včeraj v senatu posvetil pozornost skoraj izključno temeljnim političnim problemom države, medtem ko je podrobne programske obveznosti obnovljene petstrankarske koalicije vključil v dokument, ki so ga popoldne razdelili senatorjem in poslancem. V tem dokumentu, ki so ga tajniki petih strank večine odobrili v začetku prejšnjega tedna, je govor tudi o naši manjšini in to v poglavju, ki se nanaša na institucionalno politiko in na reformo države.
»Na področju posebnih avtonomij, piše v tem poglavju, bo vlada spodbujala parlament, naj obnovi pooblastila za izvajanje statuta Dežele Aoste in naj odobri ustavni zakon, ki spreminja časovni mandat deželnih svetovalcev v deželah s posebnim statutom. Vlada si bo sporazumno z Deželo
prizadevala tudi za revizijo statuta Dežele Sicilije ter za odobritev dopolnilnih norm pri izvajanju statuta Furlanije - Julijske krajine. Istočasno bo naredila vse za hitro in celovito izvajanje »paketa« za deželo Tridentinsko -Južno Tirolsko in to na podlagi že definiranih smernic, s posebno pozornostjo na izvajanje principa o etnični proporčnosti pri javnih natečajih in pri natečajih, ki jih bo v kratkem razpisala državna železnica.«
»Deloma vezani na zgoraj omenjena vprašanja so tudi vprašanja jezikovnih manjšin, ki od začetka zakonodaje čakajo na rešitev svojih problemov. Po eni strani gre za številne zakonske osnutke za slovensko manjšino, po drugi pa za predloge, ki bi splošno uredili to problematiko. S tem v zvezi se večina in vlada obvezujeta za iskanje pozitivnih rešitev.« (ST)
Vprašanju časovne omejenosti vlade se je Craxi izognil
SANDOR TENCE
RIM — Slavospev stabilnosti in delu, ki ga je opravila prva vlada s socialističnim predsednikom. Tako bi lahko na kratko ocenili včerajšnji Craxijev govor pred senatorji, med katerim je predstavil parlamentu novo vlado ter obrazložil njene temeljne programske smernice, ki jih je kasneje dopolnil še s programskim dokumentom obnovljene večinske koa-licije. Ministrski predsednik se je izognil vsaki kritični oceni vladne krize in istočasno spretno spregledal ali le površno omenil znana sporna vprašanja, kar bi lahko sprožilo nove polemike med zavezniki, posebno med
demokristjani in socialisti. Craxi se je torej odločil za mirni iztek krize, skoraj pozabil na svoj živahni in zbadljivi značaj ter se zatekel k optimizmu s težko prikritimi občutki zmagovalca.
Predsednik je uvodoma podčrtal, da si ljudje želijo stabilnih vlad, ki še ne predstavljajo vsega, so pa bistveni pogoj za učinkovito delo kabj-neta, pri čemer je izrazil prepričanje, da bo sedanja koalicija vzdržala do naravnega izteka zakonodaje. V nadaljevanju ni hotel poglobiti delikatnega vprašanja časovne omejenosti nove vlade in dodal le »da bo koalicija zaščitila stabilnost na podlagi izvajanja doslednih sporazumov med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Stroga kazen športnega razsodišča
prizadela tudi Udinese in Triestino
MILAN — Disciplinska komisija nogometne zveze je včeraj izrekla zelo stroge kazni na račun društev in posameznikov, ki so bili vpleteni v škandal o črnih stavah. Tako bo videmski Udinese prihodnje leto igral v B ligi, Lazio bo nazadoval v C1 ligo, Perugia v C2. Vicenza bo ostala v B ligi, medtem ko so Triestino kaznovali z odvzemom 5 točk, ene v pretekli sezoni, 4 pa v prvenstvu 1986/87, tako da se bo zelo težko potegovala za dobro u-vrstitev.
Disciplinska komisija je kaznovala tudi predsednika Udineseja Mazzo, ki so ga suspendirali za pet let, igralca Triestine Braghina pa, ki je svoje društvo spravil v težave, so diskvalificirali za tri leta. Zanimivo je, da so oprostili voditelja Napolija Allodija in da so njegovo ekipo prav tako oprostili vsake krivde. Temu sklepu prav gotovo niso botrovala anonimna grozilna pisma, ki so jih v zvezi s položajem Napolija prejeli člani komisije in napovedi, po katerih naj bi bil ves Neapelj pred vstajo.
NA 10. STRANI * * *
Razsodba, s katero je nogometna pravica udarila po številnih prvoliga-
ških in drugoligaških društvih ter spremenila obličje obeh prvenstev, je že in bo v prihodnjih dneh še bolj predmet številnih razprav širše javnosti, a tudi družbenopolitičnih dejavnikov, saj je poklicni nogomet v Italiji fenomen, ki presega zgolj športne okvire in se lahko celo u-pravičeno sprašujemo, ali sploh še pripada svetu športa; vsaj takšnega, kakršnega pojmujejo vsi tisti, ki se z. njim ukvarjajo ljubiteljsko. Velik odmev bo imela razsodba seveda tudi v naši deželi, saj sta med najbolj prizadetimi društvi prav Udinese (edini prvoligaš, ki je izpadel) in Triestina (izgubila je možnost, da bi napredovala v prvo ligo in spričo kazni, ki se ji obeta v prihodnji sezoni — minus štiri točke — tudi napovedi za bližnje prvenstvo niso nič kaj spodbudne). Toku bolj ali manj razsodnih reakcij se ne bomo pridružili, nekaj ugotovitev pa je vendarle moč izluščiti. Predvsem je treba pozdraviti razsodbo. V državi, v kateri se marsikateri proces konča brez krivcev in brez krivde, so našli nogometni sodniki pogum, da zarežejo v živo, saj si ni težko zamisliti, da so bili tarč.": številnih pritiskov, posledica ogromnih interesov, ki se vrtijo okrog nogometa. S
svojim sklepom so prav gotovo o-pravili pomembno preventivno dejanje, ki bi moralo vsekakor prispevati k zatrtju črnih stav in umazanih poslov okrog najbolj popularne športne panoge v Italiji.
Čeprav o korektnosti sodnikov ne gre dvomiti, sklepi nogometne zveze, vsaj kar se tiče Triestine, dokaj presenečajo. Z obsodbo predsednika Maz-ze in tehničnega direktorja Corsija, je namreč položaj Udineseja, žal nesporen. Kar se tiče tržaškega društva pa popolna oprostitev generalnega direktorja Piedimonteja, dokazuje, da društvo v afero ni bilo vpleteno. Triestina plačuje torej težek davek nepoštenosti svojega igralca Braghina, to pa v skladu z določilom disciplinskega zakonika nogometne zveze, po katerem društvo odgovarja za dejanja svojih registriranih članov. Gre vsekakor za dokaj anahronistično določilo, ki bi ga bilo verjetno treba čimprej, če že ne u-kiniti, vsaj prilagoditi sedanjim razmeram, saj je dandanes, ko imajo nogometaši veliko več svobode in o-sebnih interesov, kot včasih, nemogoče zahtevati od društev, da bi jih povsem zaščitila pred spletkarji oziroma odvrnila od vsakovrstnih skušnjav, ki se jim ponujajo, (ak)
Smrtna nesreča pri Vilešu
GORICA — Furlanski izseljenec v Belgijo, ki se je za poletne počitnice vrnil v rojstni Maniago, je včeraj popoldne izgubil življenje v srhljivi prometni nesreči na avtocesti Trst - Benetke, blizu vstopne postaje pri Vilešu, okrog 17. ure.
Petindvajsetletni Giancarlo Bo-nini, z bivališčem v Bruslju, sicer pa doma iz Maniaga, se je peljal v svojem avtomobilu, ko je vanj naletel tovornjak, ki ga je vozil šofer Gino Stabile iz Poljana. Tovornjak je po pričevanjih očividcev dobesedno pomastil avto in se nato ustavil kakih dvesto metrov dlje.
Bonini je zadobil hude poškodbe, moral pa je čakati precej časa, preden so ga lahko izvlekli iz skrotovičenih razbitin. Prepeljali so ga v bolnišnico v Palmanovi, odtod v Videm, kjer pa o-sebju oddelka za oživljanje ni u-spclo, da hi mu rešili življenje.
Po sporazumu med državami OPEČ je cena petroleja takoj poskočila
EN EVA — Predsednik Organizacije držav izvoznic »eja (OPEČ), nigerijski minister Lukman je potrga je vseh trinajst članic pristopilo k predlogu Ira-i bi znižali proizvodnjo za dva meseca. Po tem iogu bi vse države članice razen Iraka, katerega
iuiz.au proizvuun.io za uva inv-...--.-- ^ - -■
^Su bi vse države članice, razen Iraka, katerega ne bo povržena omejitvam, znižale proizvodnjo na ki so jo imele po sporazumu oktobra 1984. Po-držav članic bi se s tem omejila na približno
■,. I/-dv eiamc bi se 11 -ionov sodov dnevno.
\ ninenju opazovalcev predstavlja dogovor veliko eno zmago Irana in poraz strategije Saudske Ara-ki je skušala s povečanjem ponudbe toliko znižati ■ .da bi postala ponudba držav nečlanic OPEČ, z ni stroški črpanja, nekonkurenčna. Prodajo bi po-e Prav članice OPEČ, ki imajo najnižje proizvodne Odpoved tej strategiji je postala nujna, ko je °citno, da so posledice nizkih cen večje za države ce kot za zunanje konkurente, ki imajo, kot Sov-'l zveza. Velika Britanija ali Norveška bolj razvito lerencirano ekonomijo.
- bodo vse države članice spoštovale sporazum bo Sej verjetnosti cena petroleja spremenila dosedanji
negativni trend. Najbolj se bodo s tem okoristile države proizvajalke z velikimi deviznimi dolgovi, kot je Mehika, ki so imele zaradi nizke cene petroleja občutno znižanje prihodkov in s tem velike težave pri odplačevanju dolgov, kar je povečalo pritisk na svetovno denarno tržišče. Negativne posledice bodo občutile države, ki so energetsko odvisne od uvoza petroleja, med temi Italija, pri katerih bo ponovno povišanje cene privedlo do posledičnega zvišanja energetskih stroškov. Prav te države so se v največji meri okoristile s padcem cene petroleja, ki je imel pozitivne posledice pri omejevanju inflacije in znižanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
Na trgu pa so se medtem občutile prve reakcije. Na mednarodni borzi petroleja v Londonu je cena surove nafte tipa brent, ki jo črpajo iz Severnega morja, poskočila za septembrske dobave na 14,5 -15 dolarjev, kar pomeni povišek 4,5 dolarja glede na ceno prejšnjega tedna. Posledice bodo torej višje cene petroleja, ki pa bodo s težavo, kot menijo opazovalci, dosegle raven 17 -19 dolarjev, kar so si postavili za cilj ministri držav članic OPEČ.
Enainštirideset let po Hiroširai
Te dni poteka 41. obletnica atomske eksplozije nad Hirošimo. Ob tej priložnosti se vrsti v tem mestu mnogo osebnosti: na sliki je južnoafriški škof Tutu med ogledom hirošimskega muzeja	(Telefotb AP)
Vprašanju časovne omejenosti vlade se je Craxi izognil
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zavezniki«, ki pa po njegovem mnenju očitno ne zadevajo parlamenta. Craxi je mnenja, da sedanja koalicija nima konkretnih alternativ, čeprav je priznal, da sam ne zna oceniti ali je vladna kriza to zavezništvo oši-bila ali okrepila. To pa ni tako važno, medtem ko je prvenstvene važnosti da bo večina v prihodnjih dvajsetih mesecih čimveč naredila v korist države, je sklenil politično preambulo ministrski predsednik, ki ni niti enkrat omenil odnosa nove vlade do KPI.
Craxi je v nadaljevanju naglasil, da mora Italija na najboljši način izkoristiti naklonjene mednarodne gospodarske razmere, v prvi vrsti z
zajezitvijo kroničnega državnega deficita, z druge strani pa z učinkovitim bojem proti brezposelnosti. Izrazil je zadovoljstvo zaradi stalnega padanja inflacije in napovedal, da se bo vlada, takoj po poletnem premoru, resno lotila izdelave prodornega finančnega zakona, ki naj bi ga parlament odobril še pred koncem leta.
Veliko pozornost pa je govornik namenil italijanski zunanji politiki m položaju na mednarodnem prizorišču. Poudaril je, da vlada zelo pozorno sledi razvoju odnosov med velesilama in da v tem sklopu ceni nedavne sovjetske predloge za postopno razorožitev, predvsem na področju jedrskega orožja.
Bil je precej spravljiv do Libije in
do Gadafija, čeprav je ponovil, da bo Italija v primeru morebitnega libijskega napada takoj odgovorila. V u-panju, da do tega ne bo prišlo, si bo Rim prizadeval za krepitev sodelovanja in sožitja z vsemi sosedi (torej tudi z Libijo) ter za ohranitev miru na sredozemski šahovnici. Craxi je nato omenil tragedijo Čila in borbo tamkajšnjega ljudstva proti vojaški diktaturi, ponovil ostro nasprotovanje južnoafriškemu rasističnemu režimu ter se ob koncu spomnil polo žaja v Kampučiji in v Afganistanu.
Glede ostalih notranjih vprašanj, je Craxi izrazil željo, da bi Italija se hitreje stopila na pot ekonomskega napredka in civilne dozorelosti, pri čemer je treba opremiti javno in po-
litično življenje s sodobnimi in zlasti z učinkovitimi ustanovami. Govoril je o potrebi po reformi šole in univerze, po zaščiti okolja in naravnih lepot ter o boju proti prestopništvu, širjenju mamil in organiziranega kriminala. Ob koncu pa je pristavil, da bo vlada z novimi zakoni skušala preprečiti ljudske referendume o vprašanjih sodstva, za katere so dali pobudo radikalci, socialisti in liberalci, medtem ko se je izognil omembe napovedanega referenduma o jedrski energiji. Senat bo odobril zaupmco najbrž že drevi, poslanska zbornica pa predvidoma v petek. Nato vsi na počitnice, do polovice septembra, ko se bodo spet odprla vrata parlamenta.
SANDOR TENCE
Ploskanje Craxiju v palači Madama ne odraža resničnega vzdušja v večini
RIM — Ploskanje, ki ga je petstrankarska večina namenila Craxiju v dvorani palače Madama ne pove vse resnice o počutju v večini v zvezi s programskim govorom predsednika vlade. Vrsto kritik je bilo namreč moč zabeležiti predvsem med republikanci, vendar jih je bilo opaziti tudi iz nekaterih sektorjev krščanske demokracije, medtem ko so bili zelo negativni komentarji komunistične partije.
Spadolini, ki je mnenja, da bi Cossiga naredil bolje, ko bi poveril od vsega začetka mandat Craxiju namesto Andreottiju, je to krizo označil kot »eno najtemnejših« in dodal, da je bolje, da nekateri aspekti ostanejo za vedno v senci. Nato je obtožil Craxija, da pretirava z optimizmom, _ ko govori o boju proti terorizmu in o gospodarski politiki. Po njegovem mnenju bo ugodna gospodarska konjunktura v svetu upadla, preden bo Italija izkoristila vse pozitivne učinke. V članku, ki ga objavlja glasilo republikanske stranke je še opozorilo na notranje nevarnosti v vladi, pri čemer sta nedvomno mišljena Formica in Donat Cattin.
Previdnejša so uradna stališča krščanske demokracije. Predsednik vsedržavnega sveta te stranke Arnaldo Forlani, ki je bil eden glavnih pobudnikov posredovanja za nastanek druge Craxijeve vlade in je kot tak jamčil za zamenjavo v predsedstvu vlade, se je moral prav v zvezi s tem zelo potruditi, da je po-
miril duhove demokristjanskih senatorjev. Zagotovil je, da bo Craxi spoštoval obveze in da ne bo peljal socialistične stranke iz sedanje večine. Časnikarjem pa je pojasnil, da je Craxi obrazložil sporazum med strankami z namenom, da zagotovi programsko kontinuiteto celotni zakonodajni dobi. V krščanski demokraciji pa niso vsi tega mnenja in ne delijo s For-lanijem zadovoljstva za doseženi sporazum. Član Andreottijeve struje Cirino Pomicino je naslovil na podpredsednika poslanske skupine KD Gittija pismo, v katerem zahteva razpravo v skupini preden pride do izvolitve novega predsednika, ki bo zamenjal Rognonija, ki je postal minister. Cirino Pomicino poudarja »prizadevanja nekaterih prijateljev, da stkejo to, kar so drugi uničili«
Odločno negativna pa je ocena komunistične partije. Chiaromonte je programske izjave ocenil kot »seznam banalnosti«, Pecchioli pa govori o »nedostojnem govoru«. Po njegovem mnenju je Craxi prišel obrazložit dobre namene, medle obljube, kot če bi krize sploh ne bilo in bi se stranke ne prepirale med seboj več tednov. Craxi po Peechiolijevem mnenju ni govoril o zamenjavi in ni posredoval predlogov za rešitev številnih problemov, pred katerimi se nahaja država. »Ta molk je ogledalo izredne krhkosti doseženega sporazuma,« je še dejal Pecchioli.	G. R.
Genscher v Jugoslaviji
DUBROVNIK — Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je včeraj dopoldne dopotoval v Dubrovnik na dvodnevni delovni obisk v Jugoslavijo. Na tamkajšnjem letališču je gosta iz ZRN pozdravil zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Diz-darevič s sodelavci.
Takoj po Genscherjevem prihodu so se v vili Lapad v Dubrovniku začeli pogovori med voditeljema diplomacij obeh držav. Dizdarevič in Genscher preučujeta vse vidike dvostranskega sodelovanja, predvsem gospodarskega in najbolj žgoča mednarodna vprašanja. Pričakovati je, da bosta največ pozornosti namenila odnosom med Vzhodom in Zahodom, evropskim gibanjem v luči stockholmskega in dunajskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju in dejavnosti neuvrščenih držav. ZRN namreč kaže vidno zanimanje za priprave na vrh neuvrščenih v Harareju in za vprašanja, o katerih bodo tam razpravljali.	9
Aretacija v zvezi s petoveljskim atentatom
jgENETKE — V zvezi s preiskavo o petoveljskem atentatu so včeraj v Benetkah aretirali 52-letnega zdravnika Carla Maria Maggija, ki je obtožen obnavljanja fašistične stranke in posesti razstreliva. Obtožbe se nanašajo na vrsto atentatov v Venetu in v Furlaniji - Julijski krajini v začetku sedemdesetih let. Maggijevo ime je preiskovalcem baje posredoval e-den izmed obtožencev, Vincenzo Vin-ciguerra, ki je dejal, da mu je be-nefid zdravnik priskrbel razstrelivo za atentat na nekega demokristjan-skega veljaka v Furlaniji - Julijski krajini.
□ BOLOGNA — Fašisti Mario Tuti, Ludano Frand in Piero Malentacchi, ki jih je prvostopenjsko sodišče 20. julija 1983 zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe pokola na brzcu Ita-licus (Rim - Brenner) dne 4. avgusta 1974, bodo 10. novembra sedli pred prizivne sodnike.
Zaradi popustljive politike do južnoafriškega režima
Thatcherjeva čedalje bolj osamljena temelji Commonwealtha pa se majejo
LONDON — »Minivrh« Commonvvealtha se je končal, stališča o politiki do Pretorie pa se niso spremenila: Thatcherjeva ni popustila in vztraja pri tezi o omejenih gospodarskih sankcijah (prostovoljna prekinitev naložb v Južni Afriki, prepoved uvoza premoga, železa, jekla in zlatnikov iz nje ter prostovoljno odpovedovanje turističnih potovanj vanjo), predstavniki Avstralije, Bahamov, Indije, Kanade, Zambije in Zimbabveja pa ocenjujejo te ukrepe kot smešne in nesprejemljive. Uradno sporočilo o izidu sestanka sicer omenja možnost, da se London premisli, toda indijski premier Gandhi temu ne verjame: »Thatcherjeva je osamljena, Velika Britanija pa ni odslej več voditeljica Commonvvealtha«. Mugabe (Zimbabve) »železni dami« očita, da je izdala Južno Afriko in afriško celino sploh, in grozi s povračilnimi ukrepi, Kaunda (Zambija) je Thatcherjevo označil kot oboževalko platine in zlata itd. Molčal je le Hawke (Av-
stralija), toda opazovalci menijo, da bi bojkot Južne Afrike Avstralcem kot izvoznikom surovin veliko koristil.
Predsednica britanske vlade je bila med razgovorom s časnikarji videti v zadregi in močno utrujena. »Apartheid je krivičen in mora izginiti, tega pa ne bo moč doseči z ostrimi gospodarskimi sankcijami, ampak izključno s pogajanji« je izjavila. Dejstvo je, da se je po tridnevnem razburljivem sestanku v Londonu zgradba Commonvvealtha močno zamajala in da v 49-članski skupnosti bivših britanskih kolonij nikdar več ne bo takšne enotnosti kot doslej. Izid »minivrha« je v Pretorii seveda naletel na zadovoljstvo, toda v tako imenovanem zahodnem svetu je še zaostril notranje politične spore. V Zvezni republiki Nemčiji se je npr. povečal pritisk na kanclerja Kohla, naj tudi bonska vlada sprejme gospodarske sankcije proti Bothovemu režimu, in to ne le Iz vrst opozicije, temveč tudi vladne koalicije.
»Scorpion« na straži
Po nedeljskem napadu prolibijskih gverilcev, v katerem sta bili ranjeni dve osebi, so Angleži okrepili nadzorstvo na svojem oporišču Akrotiri na Cippl’ ki ga sedaj stražijo kar s tanki vrste »scorpion«	(Telefoto AP'
NAIROBI — Rezultati pravkar končanega sestanka voditeljev sedmih članic Commomvealtha v Londonu (Britanije, Bahamov, Avstralije, Kanade, Indije, Zimbabveja in Zambije) so pokazali, da je konservativna vlada Margaret Thatcher v 49-članski britanski skupnosti narodov še bolj osamljena, kakor je že bila na lanskem vrhunskem sestanku te organizacije v Nassau na Bahamih. Afriški analitiki so pričakovali odkrito nesoglasje med Britanija in drugimi šestimi članicami posebnega odbora za oblikovanje politike do Južne Afrike.
Tukajšnji opazovalci se po londonskem sporočilu, v katerem šesterica soglaša z uvedbo gospodarskih sankcij proti Pretorii, o katerih so se sporazumeli lani oktobra v Nassau (če medtem Južna Afrika ne bi seveda sprejela bistvenih sprememb v politiki apartheida), medtem ko se je Britanija od njih ogradila, sprašujejo še marsikaj drugega. Najprej se postavlja vprašanje, ali nesoglasje na sestanku sedmerice oznanja tudi začetek razpadanja Cotnmonweal-tha, za katerega v Afriki v zadnjem času (zlasti po zaostritvi odnosov z Britanijo) po vrsti ugotavljajo, da pravzaprav predstavlja relikvijo iz kolonialnih časov in simbolizira podrejenost nekdanjih kolonij do bivše kolonialne velesile.
Ugotovitve mimo moralnega pomena sklepa držav Commonvvealtha
Ukrepi proti Pretorii bodo afriškim državam bolj škodili kot koristili
Drugič se seveda postavlja vprašanje, kaj sporočilo v 17 točkah, ki vsem članicam Commomvealtha (z izjemo Britanije) nalaga uvedbo gospodarskih ukrepov proti Južni Afriki (od ukinitve letalskega prometa z državo apartheida, prepovedi uvoza kmetijskih pridelkov, ukinitve novih naložb v Južni Afriki, ukinitve vladnih skladov za trgovinske misije v JAR, prepovedi uvoza zlatnikov -krugerrandov, prepovedi prodaje računalnikov in jedrske tehnologije in do prepovedi izvoza nafte) pomeni za članice Commonurealtha, za afriške države in seveda za Južno Afriko. Ker so članice Commomvealtha razen redkih izjem (Avstralije, Kanade, Indije in morda še kakšne države) v gospodarskem pogledu šibke, je mogoče ukrepe proti Južni Afriki označiti predvsem kot demonstracijo političnega pritiska (v Londonu so go-
vorili o političnem in moralnem imperativu uvedbe gospodarskih ukrepov proti JAR), manj pa kot gospodarske pritiske, ki bi mogli resno o-groziti njeno ekonomijo.
Poznavalci afriških razmer razmišljajo celo tako, da bodo zaradi omenjenih ukrepov (ob tem se ne zaustavljamo pri vprašanju, ali in koliko bodo članice Commomvealtha spoštovale odločitve iz Londona) več škode utrpele afriške države, katerih gospodarstva so praviloma šibka in ranljiva. Med temi državami je najmočnejši Zimbabve, ki ima tudi tesne in razvejane gospodarske stike z Južno Afriko. Med prvimi odmevi, ki so prišli iz Pretorie na odločitev sedmerice, ja zaslediti grožnjo, da bo Južna Afrika uvedla posebne davke na uvoz vseh proizvodov iz Zimbabveja. Ker je Zimbabve v prevozu izvoza skoraj povsem odvisen od
južnoafriških prometnih poti (železnic in pristanišč), bi bila zapora teh poti dodaten udarec za Harare.
Glede gospodarskih sankcij proti Južni Afriki mnogi afriški analitiki govorijo o bumerangu, ki bo udaril nazaj po šibkih gospodarstvih Zambije, Bocvane, Lesota in Svazije (zadnje tri so gospodarsko tako rekoč povsem odvisne od Pretorie), Mozambika in drugih. Prepoved uvoza kmetijskih in prehrambenih izdelkov iz Južne Afrike za Zambijo praktično pomeni, da bodo trgovine spet prazne, kakor so bile pred nedavnim, preden so jih dobesedno preplavili južnoafriški izdelki. Ob tem je seveda treba poudariti, da so vsi voditelji držav prve frontne črte v zadnjem času večkrat javno poudarili, da so pripravljeni na gospodarske in druge protiukrepe Južne Afrike in da so pripravljeni trpeti tudi pomanjka-
nje, če bi prispevalo k ukinjanju P°' litike apartheida.	,
V Pretorii so brez dvoma že P7'®. koncem sestanka v Londonu vedelL da britanska vlada predvsem zaradi svojih velikih gospodarskih interesov v Južni Afriki (vrednost vseh ložb se suče okrog 20 milijard ao larjev, letna trgovinska menjava P" okrog 3 milijarde dolarjev) ne sprejela omembe vrednih ekonomskih ukrepov proti Južni Afriki. P drugi strani se v državi apartheid že nekaj časa intenzivno Pr^Pr<\.e Ijajo na mednarodne gospodarsn sankcije s kopičenjem strateško P0' membnih surovin in izdelkov (P°J° čajo zlasti o velikih zalogah najt?’ urana, platine, zlata, prehramben ^ izdelkov itd.), kar je predsednik tha označil z besedami: »Uprli _ ® bomo vsem. tujim pritiskom in doka^ zali, da se moremo boriti sam1-Če bi se gospodarskim in drugijn P^1 tiskom na Južno Afriko pridružite Q spodarske velesile (ZDA, EGS in
panska), potem bi bila podoba doka^
drugačna, vendar se v Pretorii ted ne bojijo. Gotovo pa je, da M7^. tudi ukrepi, ki naj bi jih n PL hodnje sprejele članice Commonioe tha veliko mednarodno gospodars politično težo in zanesljivo je, da do oznanjeni ukrepi delovali v^ ličnih smereh in z različnimi
AVGUST PUDGAR
Tudi iz Trsta na Veliko puntarijo
*********************************
J 9., 10.,14., IS.Tie^avg. igSe ^O.OO * .*	Spodnje Vinare pri Sentprimožu	*
*	v Podjuni	|
*********************************
TRST — Kot znano prireja celovška Slovenska prosvetna zveza v soboto premiero Kreftove Velike pun-|arije. O tem smo že veliko pisali, lahko samo še^ ponovimo, da bo Predstava blizu Šentprimoža, seveda na prostem. Najbližji dohod do prireditvenega prostora je najbrž skozi železno Kaplo, torej po mejnem prehodu na Jezerskem.
Bralce naj tudi opozorimo (ker je ludi pri nas dokajšnje zanimanje za sobotni ogled), da si lahko vstopnice Za predstavo rezervirajo še danes na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu.
ENEL želi graditi v FJK novo hidroelektrarno
TRST, TABLJA — Družba za električno energijo ENEL je deželni upravi predstavila načrt za gradnjo nove hidroelektrarne, ki naj bi jo postavili v bližini kraja Amaro. Po mnenju družbe ENEL bi nova hidroelektrarna krila potrebe krajevnega prebivalstva, ki se že leta srečuje s težavami povezanimi z električno energijo, istočasno pa je treba upoštevati, da bi taka struktura lahko povzročila nepopravljivo škodo naravnemu okolju. Prav zaradi tega dejstva so se na Tablji srečali predstavniki ENEL, deželni odbornik Bomben in predstavniki nekaterih Gorskih skupnosti. Med slednjimi so bili tudi člani Gorske skupnosti za Kanalsko dolino, ki naj bi izkoristila ugodnosti nove centrale.
Načrt vsebuje dve varianti za celoten hidroelektrični objekt, centrala sama pa naj bi v obeh primer bila zgrajena v celoti pod zemeljsko površino. Voda naj bi po uporabi ponovno prešla v določeni vodni tok, kjer bi jo primerno razčiščevali za ponovno uporabo. Vodni tok naj bi bil tako rekoč izkoriščen po principu reciklaže. Za različici, ki se med seboj razlikujeta po dolžini omrežja in količini vode, bi predvidoma potrošili tudi različne vsote denarja, znesek pa se vsekakor suče okrog 450 milijard lir. ENEL se pri obeh svojih načrtih opira na dejstvo, da bi gradnja hidroelektrarne lahko krajevnemu prebivalstvu omogočila vsaj začasno zaposlitev, poleg tega pa bi proizvedla 100 megawatov električne energije.
Predstavitvi tehničnega značaja je sledila obširna razprava, v katero so posegli vsi zainteresirani dejavniki, največ prostora pa so odmerili ekološkemu vprašanju. Pri gradnji hidrocentrale naj bi upoštevali naravno okolje, nenazadnje pa naj bi novi objekt zagotovil delo zlasti krajevnemu prebivalstvu. Odbornik Bomben je v svojem posegu poudaril, da je srečanje le informativnega značaja, deželna uprava pa bo v okviru svojih pristojnostih omogočila gradnjo omenjenega objekta v primeru, da bo slednji res zadoščal potrebam krajevnega značaja, seveda v kontestu vsedržavnega ter finančno-gospodarskega interesa.
• LJUBLJANA — V ljubljanski pivovarni Union bodo letos v steklenice in sode natočili milijon in 800 tisoč litrov piva. V prvih šestih mesecih je proizvodnja tekla nemoteno, tako da so polletni načrt presegli za petino. Nekoliko se je povečal tudi izvoz. Največ piva izvozijo v Italijo in Avstrijo, letos pa so prodrli tudi na zahtevno švedsko tržišče.
Poletni sončni zahod
Čeprav so sončni zahodi na morju vsak dan, pa imajo poleti poseben čar
Kmalu raziskovalni tabor »Kanalska dolina 86«
TRST - 25. avgusta se bo v organizaciji Slovenskega raziskovalnega instituta (SLORI) in v sodelovanju Zgodovinskega odseka pri NŠK, Društvom Ijovenskih naravoslovcev, ZOTK -in Raziskovalno skupnostjo SRS, Pnčel 6. mladinski raziskovalni tabor “Kanalska dolina«. Po vztrajnih orga-nizacijskih naporih se končno obeta
Pregledna razstava Mira Kranjca
SEŽANA — V sežanski Mali galeriji bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo del Mira Kranjca. Gre za pregledno razstavo ob 70— letnici slikarja, ki je in še upodablja Predvsem tisočere značilnosti Krasa.
V Kranjčevem slikovnem opusu, piše Pavel Škrinjar, se Kras zrcali v vsej svoji mogočnosti: je siv m močan; je rjav in jesenski ter topel; je rdeč kot težka kraška terra rossa; je zelen v času svojega prebujanja in je rumen v času svojega zorenja: in vedno poln in
slikovit.
Kranjec se je rodil v Sežani leta 1916, dokončal je učiteljišče v Tr-jjtu leta 1939, bil je udeleženec NOB, po osvoboditvi pa se je posvetil kulturnim dejavnostim na območju sežanske občine. Za delovanje je prejel plaketo Srečka Kosovela in republiško Odličje Svobode s srebrnim listom.
likopotezna akcija, ki naj bi v plod-111 sodelovanju z organizatorji in t ^^kovalnimi skupinami, pritegnila ne komponente slovenskega kultur-, ga življenja in pomembnejše struk-te£iz obeh občin, kjer bo akcija po-
boNairt celotnega raziskovalnega ta-jfa je dokaj kompleksno sestavljen. teW°i k° Pod vodstvom mentorjev po-ato v sedmih skupinah, od katerih pr ,Vsaka svoj program ter glede na ,et raziskovanja ustrezno izdelan met°dološki pristop.
Arheološka skupina bo skušala nV podlagi temeljite topografije in evi-N dentiranja znanih virov ob pomoči literature sestaviti karto vseh najdbišč na območju. Etnološka skupina si je za glavni cilj zastavila izdelati tipološki pregled ljudske arhitekture najstarejših stavb. Posebno pozornost bodo posvetili tudi polanšarjem oziroma planinam. Geografi bodo letos tesno sodelovali s sociologi. Obe skupini bosta namreč posvetili pozornost razvoju družinskih struktur v Kanalski dolini. Program je dokaj ambiciozno zastavljen, saj bosta skupini ob upoštevanju notranje strukture demografske dinamike in opazovanju zunanjih, socio geografskih dejavnikov, skušali podati tudi nekakšno sintezo razvoja slovenskega prebivalstva na tem območju.
Jezikoslovna skupina bo prav tako imela pestro delo, saj je Kanalska dolina kulturno, jezikovno in demografsko raznoliko območje. Eden izmed ciljev te skupine je preučiti podobo lokalnega narečja v okviru drugih koroških in slovenskih narečij. Zanimivo in pestro delo bo imela tudi naravoslovna skupina. Svojo dejavnost bo usmerila v podroben popis naravne dediščine. Sem spadajo kajpak vse naravne znamenitosti in lepote, ki jih v goratem svetu tega okoliša ni malo. Zgodovinska skupina pa se bo posvetila pojavu opcij v povojnem obdobju. To, tako ali drugače delikatno nalogo, bodo opravili predvsem z intervjuji oziroma razgovori z domačim prebivalstvom. Z analitičnim pristopom bo torej skupina skušala poseči v sfero ideološkega, osebnih motivov in narodne zavesti.
Vsem navedenim naj bi se s svojim multidisciplinarnim programom pridružila še audiovizualna skupina. V vsaki skupini pa bo poprečno sodelovalo pet mladih.
Na koncu lahko še pripomnimo, da je, čeprav ne poglavitni, pa vendarle pomemben namen tabora soočiti prebivalstvo z bogastvom, ki ga posreduje, pa naj gre za etnološko, jezikoslovno, naravno, kot mlade uvesti v poglobljeno raziskovalno delo.
KRAJI V SLOVENIJI, ISTRI IN KVARNERSKEM ZALIVU, KJER Sl LAHKO NABA VITE PRIMORSKI DNEVNIK:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kioska na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Borba na Titovi cesti
kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela
Slon)
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično)
KRANJSKA GORA: kiosk Delo TTL Tobak Hotel Kompas
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG tudi ob nedeljah
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah BLED: kiosk Casino kiosk Delo - Petrol kiosk Delo - Avtobusna postaja Avtokamp Šobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat -tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Pernat-Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo od nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje
VRTOJBA: Market Primorje
MIREN: kiosk Delo
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Primorje
KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje
ŠEMPAS: Market Primorje
OZELJAN: Market Primorje
AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič - Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji SEŽANA: kiosk TTL - Paftizanska 33
Supermarket "Kras" (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob
nedeljah)
DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji KOZINA: blagovna hiša. Timav (tudi ob nedeljah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
in kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik -Cankarjev drevored 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
V glavnih kioskih:
SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR
POREČ: kamping Solaris
ROVINJ
PULJ
LABIN
MALI LOŠINJ VELIKI LOŠINJ OPATIJA REKA
KRK: Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice
RAB
PAG
Philipp Vandenberg
Hetera
Difilid.es je imel rad takšna praznovanja in je cenil
'tla .— i	.	i •  ____7	rrihnli
sne nastope, in ni bilo malo tistih, ki so nad tem vihali f, s°Ve' toda njegov uspeh pri konjereji, njegovo bajeslov-lar,.9dstv°, zaradi katerega je moral opremiti polovico ifvj*. rnu je prinašal ugled in vpliv v Atenah. Toda po de,tnie9°ve mlade žene, ki je, kot so pripovedovali, Pred de?111* umrla za neko spolno boleznijo, se je Difili-nip °b9al z velikim številom služabnikov, tajnikov, suž-je v ln vlačug, ki so mu prebrali iz oči sleherno željo. To adovoljevalo svojeglavega starčka. fro.., bi bil svoj denar samo zapravljal, zapil ali ga po-asil za drage simpozije, bi ga bili Atenci zanesljivo ka-č^li s prezirom. Difilides pa je hkrati veljal tudi za veka, ki podpira lepe umetnosti in pomaga revežem. vh V-olik°r bolj so se bližali z dorskimi srebri obdanemu bn°w eiIIU portalu vile, veliko bolj je bila Dafne prepriča-' da nekaj ni v redu. Kje so hrupni, plešoči gostje, vesela Lfsba flavtistk? Le nekaj slavnostno oblečenih moških je Prn Y.*beti, ki so postavali okoli v majhnih skupinah, raz-skiVbak s teatraličnimi kretnjami kot tragiki med dionizij-m tekmovanjem pesnikov.
Dafne se je obotavljala, ko so sužnji odložili nosila, in razmišljala o tem, ali ne bi dala sužnjem ukaz, naj se takoj obrnejo, tedaj pa ji je prišel naproti demarh Eksekias, predstojnik tega dela mesta, in v dostojni razdalji še dva demosija, sodna pisarja.
»Si Dafne, hčerka Artemida iz Mitilene?«
»Da, sem. Toda povej mi, kaj vse to pomeni.«
Častitljivi demarh ni odgovoril ničesar, le z gibom roke jo je povabil, in oba demosija sta jo vzela medse. Dva sužnja sta odprla vhodna vrata in odstrla pogled na dvorano iz bleščečega marmorja, v kateri je stalo najmanj sto gostov. Sredi dvorane je na odru ležal Difilides. Bil je mrtev.
»Pridi!« je prosil Eksekias s hladnostjo uradnika, ki mu je v tem položaju pripadla ta dolžnost, in odpeljal Dafne v malo pinakoteko, ki je olepšana z dragocenimi slikami in kipi rabila gospodarju za delovni prostor. Demark je sedel za pisalno ploščo na visokih nogah, razvil papiros in začel brati z zdolgočasenim naglasom, iz katerega je bilo razvidno, da je to delo opravil že več stokrat:
»Jaz, Difilides, sin Atenca Kolofona, delam to oporoko pred imenovanimi pričami in -pred demarhom Eksekiom, ki je zaprisegel, da bo prevzel izvršitev po Solonovih zakonih...«
Dafne je slišala demarhove besede kakor iz daljave: imena, sorodstvene vezi, hiše, posestva in kmetije. Nenadoma je uradni občutno okrepil glas in nadaljeval: »...Posestvo v Sunionu z vsemi tam zaposlednimi in vsakoletnim pridelkom, kakor tudi mestno hišo ob sveti cesti v Elevzino skupaj z zaposlenimi zapuščam heteri Dafne,
hčerki Artemida iz Mitilene. Goreče jo prosim, naj premaga svoj ponos in mi po smrti naredi to zadovoljstvo, potem ko mi je, ko sem bil še živ, odrekla sleherno naklonjenost.«
Uradnik sd je v zadregi odkašljal, zamrmral nekaj obrabljenih govorniških fraz in sklenil z besedami: »S tem sem opravil svojo dolžnost.«
ŠESTO POGLAVJE
Najglasneje so vpili prodajalci rib, ki so v svojih hva-lah uporabljali prav nenavadne primerjave: »Sardine, slajše od medu!« — »Sipe, mehke kot ustrojeno usnje!«
Falernsko pristanišče v peščenem zalivu jugozahodno od Aten je bilo polno ladij, ki so pripeljale blago z vsega sveta. Majhne orehove lupine z zakrpanimi, oguljenimi jadri so pripeljale z otokov grozdje, fige, melone, granatna jabolka, hruške in slive. Iz široke, prostorne tovarne ladje pred otokom Evbojo so preklinjajoči goniči živine vihteli biče in naganjali debele ovce in krave z velikimi vimeni prek škripajočega mostiča na kopno. Mavri iz afriške Kire-ne, ki so jo Grki z otoka Tere naselili pred poldrugim stoletjem, so na glavah nosili svežnje silfionovih stebel in vreče s fižolom, lečo ali čebulo. Na ladjah Sirakužanov so se pristaniški nadzorniki prepirali s trgovci, ali je sir že plesniv ali pa šele dokončno dozorel. Egipčanska jadrnica z visokim jadrovjem je čakala, da bodo razložili njen dragoceni tovor papirusa. Ob njej je bila jadrnica iz Trakije z lesenimi zaboji in omarami, posteljnimi ogrodji in pohištvom. Iz Tesalije konji, psi iz Epira, slonova kost iz Libije, rozine z Rodosa.
Po razveljavitvi volitev jusarskega odbora
Deželno upravno sodišče sprejelo pritožbo lonjerske Enotne liste
V našem dnevniku smo že poročali o neprijetnem razpletu, ki je spremljal volitve v jusarski odbor za Lo-njer. Na podlagi zapisnika so bile dejansko volitve razveljavljene in tržaški prefekt je zaradi tega v skladu z zakonskimi določili razpisal nove volitve za 24. t. m. Kandidati enotne lonjerske liste so se pritožili na deželno upravno sodišče (TAR) in zahtevali, da se trenutno zaustavi sklep prefekta o razpisu novih volitev in da se glasovnice ponovno pre-štejejo, saj je očitno, da je prišlo do napake pri sestavi zapisnika.
TAR je imel prvo razpravo 29. julija. V imenu lonjerskih kandidatov sta bila prisotna Luciano Malalan in Odo Kalan. Sodniki so pregledali pritožbo, vprašali prisotne, če imajo še kaj dodati in so ugotovili, da je bila pritožba utemeljena. Zaradi tega je TAR naročil tržaškemu prefektu, da imenuje posebnega ad hoc komisarja, ki bo moral prevzeti in komisijsko pregledati veljavne glasovnice ter sestaviti nov zapisnik. Po vsej verjetnosti bodo morali prisostvovati ponovnemu štetju glasov predstavniki tožiteljev. Izredni komisar bo moral sporočiti svoje iz-
sledke sodišču do 30. septembra in nova razprava je napovedana za 29. oktober ob 10. uri. Iz poteka razprave je bilo jasno razvidno, da je bila pritožba utemeljena in da je bila vsa dokumentacija skrbno in strokov-nopripravljena. Za to gre posebna-zahvala SKGZ, ki je priskočila, napo
Uprava občine Dolina poziva prebivalce Gročane, Peska, Drage m Botača, naj zaradi kritične situacije z dobavo vode ne zalivajo kmetijskih površin in vrtov, ker bi v nasprotnem primeru utegnilo zmanjkati vode tudi za osebne potrebe prebivalstva,
moč kandidatom enotne lonjerske liste.
Ostane še vedno odprto vprašanje, kako je bil sestavljen volilni zapisnik, saj izvirajo vse težave in nesporazumi prav iz samega zapisnika. Takih grobih napak si ne more dovoliti predsednik volilne komisije, saj so bila navodila jasna in enostavna. Poleg tega je bila v Lonjerju predložena le enotna lista, kar je vsekakor še olajšalo delo volilni komisiji. O takih spodrsljajih bi se dalo mnogo govoriti, a važno je le, da bo zadeva ugodno rešena, tudi če so morali kandidati izgubiti mnogo časa in denarja, da se zadeva uredi. (zk)
Septembra konferenca o Tržaškem arzenalu
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv, Marka si je prevzel odgovornost, da ob sodelovanju sindikatov in na osnovi podrobne analize stanja in problemov v tem obratu izdela konkretne predloge, da bi tržaško ladjedelstvo našlo pot iz krize, ki jo že vrsto let preživlja, V ta namen je sklenil-organizirati konferenco o produkciji, ki bo 15. septembra v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice in na' katero so povabili predstavnike dežele in drugih krajevnih uprav, političnih in socialnih sil. Ambiciozen namen konference pa je začrtati novo vlogo arzenala tako glede produkcije kot zaposlovanja.
Konferenca se bo začela ob 9. uri z uvodnimi poročili, nadaljevala pa se bo ves dan z razpravo. Zaključke bodo povzeli okrog 17. ure.
pismo uredništvu
Stari in novi problemi Mačkolj in Prebenega
Spoštovano uredništvo
Ljudje iz raznih krajev s pismi uredništvom časopisov želijo opozoriti javnost o raznih krajevnih ali širših problemih. Zato smo se odločili, da pogledamo malo stanje pri nas in ga prikažemo javnosti v upanju, da bodo pristojni krogi primerno ukrepali.
Ker smo v poletnem času, bomo začeli kar s problemom vode. Kot že prejšnja leta je občina (Dolina) omejila dobavo vode zaradi "trajanja suše" dvakrat dnevno (od 14. do 18. ure in od 22. do 6. ure zjutraj). Prizadeti prebivalci pa s tem pravzaprav ne vedo za resnični vzrok gornjih omejitev. Če je kriva "suša", zakaj potem velja omejitev samo za Mačkolje, Prebeneg in Križpot. Vzrok so lahko samo preozke cevi, ki dovajajo vodo v zadevne rezervoarje.
Nekateri deli vasi v Mačkoljah še vedno nimajo v primerni bližini zabojev za odlaganje smeti, čeprav morajo plačevati zadevne takse enako kot tisti, ki imajo zabojčke v bližini.
V središču vasi Pri lipi je pred leti poseben znak opozarjal voznike na širino ceste skozi spodnji del vasi, kar je danes še bolj potrebno, da se preprečijo "zagate" s preširokimi vozili. Prav tako je tu potrebno namestiti prometno ogledalo.
Na Križpotu manjkajo cestni znaki, ki bi opozarjali voznike, zlasti na cesti od Oreha proti mejnemu prehodu Osp, na omejitev hitrosti v naseljih.
Končno ne moremo mimo še drugega problema, ki razburja domače prebivalstvo. Gre namreč za prakticiranje motokrosa po novi gozdni poti v bližini Vinjana v višini mosta čez. Reko, ki je bila lani napravljena celo brez predhodnega obvestila prizadetim lastnikom. Ce je bil ta novi dohod v gozd res potreben, bi morala gozdna ali občinska uprava (področje spada pod občino Dolina) poskrbeti za namestitev zapornice in opozorilne table, za kakšno pot gre.
Drugo področje, kjer se je razbohotil motokros, je področje na Zlati kroni (Mont), kjer je steza za divji motokros speljana kar čez občinski vodovodni rezervoar, ne da bi občina doslej kaj ukrenila proti temu.
Vprašanje zase je stanje poljskih poti, ki jih nihče ne popravlja in oskrbuje.
Problemov torej ne manjka. Vendar za sedaj bi zaključili s tem bežnim pregledom v upanju, da jih bodo občinska in druge uprave vzele resno v' poštev in jih tudi rešile v skladu S svojimi pristojnostmi. Bolj kot obljube so potrebna stvarna dejanja.
Nekateri vaščani iz Mačkolj
Mirošič obiskal zadružne objekte
V	ponedeljek zjutraj je jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič na povabilo Kmečke zveze in v spremstvu uglednih gostov iz matične domovine, predstavnika Gospodarske zbornice SFRJ Alojza Rožmana in predstavnika Ljubljanske banke Cirila Čehovina, obiskal kmečke zadružne objekte na Tržaškem. Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, tajnik Edi Bukavec ter direktor Grmade Helena Magajna so goste najprej popeljali na obisk dolinske Živinorejske zadruge Dolga krona, kjer sta jih sprejela predsednik Drago Slavec in odbornik Josip Sancin. Na kratko sta jim opisala delovanje, jih seznanila s programi za bodočnost, osvetlila pa sta tudi težave, s katerimi se mora zadruga soočati pri delu. V Zadružni kraški mlekarni na Repentabru je generalnega konzula in njegovo spremstvo pozdravil predsednik Alojz Krizmančič, v Zadružnem hlevu v Praprotu pa direktor Darko Zidarič. V tem enodnevnem obisku so se gostje 'seznanili ne le z vsemi zadružnimi objekti v naših krajih, temveč tudi s pobudami in dejavniki, ki so dolgoletno potrebo po združevanju uresničile in s tem pripomogle k utrjevanju take tradicionalne gospodarske dejavnosti kot je kmetijstvo.
V	popoldanskih urah so si generalni konzul in njegovi spremljevalci ogledali še kmetije, ki se bavijo z agroturizmom in z neposredno prodajo domačih pridelkov.
Na sliki: Generalni konzul Mirošič in gostje med obiskom hleva zadruge Dolga krona.
»Nujno zlo« pred odhodom na počitnice
Dolgo čakanje na potni list
»Za obnovo potnega lista sem že tretjič v vrsti. In vsakič moram čakati najmanj dobro uro.« Debelušasta gospa godrnja in uporablja popisano polo kolkovanega papirja namesto pahljače. Sama ve, kot vedo tudi ostali, ki bolj ali manj nemirno čakajo v vrsti pred enim izmed tolikih uradov tržaške kvesture, da to nič ne zaleže.
Na hodniku je soparno. Vsakih nekaj sekund se odprejo kaka vrata in funkcionar s polno mapo papirjev je že zaprl druga vrata za sabo. V vrsti je kar precej otrok, ki so še bolj nestrpni od staršev. Morda se sprašujejo, kaj neki je zvabilo mamo in očeta v tako nezanimiv prostor, kjer je tako neznosno vroče.
Slično vprašanje smo si postavili tudi mi. Zamikalo nas je, da pobliže spoznamo to sezonsko bolezen potnega lista. Zakaj nas poleti čakajo take vrste na kvesturi? Zakaj moramo v tem letnem času čakati vsaj dvajset dni, da nam izročijo ta dokument? Zakaj je tako malo uslužbencev v uradih, pred katerimi stojimo po cele ure?...
Kdo bi nam na kvesturi odgovoril?
Šef kabineta D'Acierno? Potni listi so le eden izmed njegovih tolikih opravkov. Kljub temu nas vljudno sprejme in nam skuša obrazložiti nekaj, kar je po njegovem mnenju samo po sebi umevno in sicer, da so ljudje pretežno leni in pozabljivi in da navalijo na kvesturo in na ostale komisariate, ko imajo vodo že do grla, ko jih ustavijo na meji, ker so brez kolka na potnem listu, ko morajo drugi dan "nujno" na počitnice. Zaveda se, da je v poletnem času število uradnikov nezadostno (prav to vprašanje smo mu hoteli postaviti), takemu navalu ljudi pa ne bi bili kos niti v "mrtvih mesecih".
Vsi pa le ne bodo pozabljive šleve ali smrdljive lenobe. Kaj pa če nam potni list zapade ravno poleti? Sef kabineta nam odgovori kar z vprašanjem »Zakaj ga ne obnovite prej?«
Kako prej? »Potni list lahko obnovite do 6 mesecev pred datumom, ko vam zapadei ne da bi morali zaradi tega plačati dodatnih kolkov.« Ce imate "poletni" potni list, ga po petih letih lahko obnovite tudi marca ali aprila. Vi boste imeli nov potni list v največ desetih dneh, na kvesturi pa
bo poleti manj drena. Morda pa je le počasna tudi državna birokracija. Prošnja za izdajo ali obnovo potnega lista "potuje" s sobe v sobo, s komisariata na kvesturo in nazaj, z arhiva v arhiv. Šefu kabineta je tudi to znano. Smeje nam prizna, da je tudi sam delno "kriv" tega. »Nekoč so nam prošnje za obnovo potnih listov prinašale kar določene agencije. Ti pa nisi nikoli vedel, ali je oseba na sliki res tudi podpisnik prošnje, ali sta oče in mati res vpisala svoje otroke in podobno.« Sicer pa nam je potožil, da ima kvestura nekaj "težav" z občinskimi uradi, ki se v Trstu sklicujejo na določene uradne pristojnosti in ne izdajajo npr. potrdiT staršev za svoje otroke. Zato morata oče, mati in otroci na kvesturo, kjer jih uradnik identificira, medtem ko podpisujeta potrebno prošnjo.
Radi bi še kakšno pojasnilo. Radi bi odkrili število zaposlenih, število "poletnih" potnih listov (letno jih v Trstu izdajo ali obnovijo kakih 40.000), pa nam šef kabineta svetuje obisk k vodji oddelka, ki izdaja potne liste. Nekdo nas najavi, pa bomo morali počakati približno pol ure, predno nas sprejme vodja oddelka Apa. Dela ima dobesedno čez glavo in medtem ko mu skušamo postaviti kakšno vprašanje, nadaljuje s svojim podpisovanjem potnih listov, branjem prošenj na kolkovanem papirju... Tudi njega vprašamo po številu uslužbencev, ki nam ga "žal ne more dati brez posebnega dovoljenja". Zato ga pa mu postavimo nekaj vprašanj v imenu tiste debelušaste gospe s pahljačo iz kolkovanega papirja in vseh, "ki se hudujejo nad vrstami, čakanjem itd.
Njegovi odgovori se popolnoma ujemajo z odgovori D'-Aciernija. Problemi obstajajo zaradi polovične delovne moči, zaradi novih evropskih potnih listov (zaradi katerih so lani poleti celo zmanjkale knjižice), predvsem pa zaradi ljudi, ki čakajo na zadnji dan. Na pripombo, da so lahko ljudje slabo informirani, nam iz svojega kupa še nepodpisanih potnih listov potegne enega in nam pomoli pod nos zadnjo stran vijoličastega zveščka. Vse, kar bi morali vedeti o potnem listu piše na tej zadnji strani in njegovo vprašanje, ali smo ga kdaj pazljivo prebrali do konca, ni povsem retorično.	(E. F.)
Računalniška mrzlica zajela predvsem mlajšo generacijo
Kompjuter kot razvedrilo in študijski pripomoček
Trgovine z računalniki močno privlačujejo mlade
Kompjuter, glavni protagonist današnje dobe in prihodnosti, je povsem zasvojil mlado generacijo. Najstniki in mlajši so v elektronskih računalnikih odkrili zveste prijatelje, s katerimi oziroma pred katerimi preživijo dober del svojega prostega časa, saj jim elektronski prijatelji z videoigrami vseh mogočih vrst nudijo novo, izredno obliko razvedrila. Pri srečanju "modernega tipa" med otrokom in kom-pjuterjem imata gotovo največjo zaslugo televizijski programi in nenehna reklama, ki mladino zapelje naravnost v specializirane trgovine elektronskih računalnikov. Take trgovine, ki jih srečamo po tržaških ulicah so, kot kaže, dobro obiskane.
Prodajalec v Computer shopu v Ul. Reti pravi, da ni pričakoval toliko dela tudi v poletnih mesecih. Očitno izkoristijo mladi čas med šolskimi počitnicami in se nemoteno posvetijo svojemu najljubšemu hobbiju. V Computer shop vseskozi zahajajo, poleg odraslih kupcev, mladi ljudje od. štirinajst do osemnajst let starosti. Veliko je tudi mlajših obiskovalcev, ki jih v trgovino pospremijo starši. Mladi radovedneži si tako od bliže ogledajo vse tehnične novosti, o katerih so Zvedeli prek reklame ali videli po televiziji in si nazadnje v največjih primerih kupijo najboljšega "umetnika" videoiger. Gre za male priročne osebne računalnike ali kot jih imenujejo hišne računalnike (home Computer), med katerimi je največ povpraševanja po kompjuterju znamke Commodore. Cena hišnih računalnikov niha med
tristo in petsto tisoč lirami. Za izvajanje videoiger pa so potrebne še posebne kasete (kmalu jih bodo zamenjale diskete - floppy disk) s programiranimi igrami, ki stanejo okrog dvanajst -trinajst tisoč lir. Kasete gredo v prodajo v zelo veliki meri. Med mladimi so najbolj priljubljene kasete z igrami, ki so sestavljene na vsebini slavnih ameriških filmov kot sta npr. "Commando" z grozljivim Arnoldom Schvvarzeneg-gerjem, seveda "Rambo H" z nepremagljivim junakom velikega ekrana, ne manjkajo niti zeleni kuščarji televizijske nadaljevanke Visitors.
"Nesrečneži", ki nimajo lastnega računalnika in si ga ne morejo privoščiti, obiskujejo dvorane z videoigrami, ki jih je v Trstu še kar. Ko sem obiskala dvorano Perseo sem zvedela, da je to pravo zbirališče tržaške mladine. Preden pa si kupijo žeton za 250 lir morajo pokazati izkaznico, ker mladini pod šestnajstim letom starosti vstop ni dovoljen. V dvorani presedijo več ur (dvorana je odprta od 9.30 do 23. ure) med elektronskimi zvoki, pred ekrani ter pritiskajo na tipke in urijo reflekse z najrazličnejšimi videoigra-
mi,	ki jih dobimo tudi v obliki kaset za računalnike.
Televizija in kompjuter sta ustvarila začaran krog, v katerega je zašel otrok, ki je v njem našel le novo, zabavno, pa tudi zasvojujočo in neumno igro: "electronic games". Smiselno upravljanje računalnika pa daje pestre možnosti koristne uporabe elektronskih strojev. Računalnik lahko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces-kot uspešno pomagalo pri šolskem pouku. Na številnih slovenskih osnovnih šolah, med katerimi je na primer celodnevna osnovna šola v Miljah, so že poizkusili uporabiti kompjuter pri pouku. O tem, kako je stekla nova metoda poučevanja na miljski osnovni šoli, sem se pogovorila z razredno učiteljico Marijo Sedmak.
Kompjuterja so se miljski učitelji prvič posluževali med letošnjim šolskim letom in sicer pri poučevanju v vseh štirih zadnjih razredih. Uvajanje računalnika v osnovno šolo je zelo naporna naloga, saj se morajo učitelji naučiti uporabe računalnika in se morajo na področju računalništva stalno izpopolnjevati. Učiteljica Marija Sedmak je povedala, da je ravnateljstvo po želji učiteljev poskrbelo za tečaj računalništva, ki ga je vodil prof. Borut Kodrič. Na tečaju, ki ga je obiskovalo precej slovenskih učiteljev, so se seznanili z osnovnimi podatki o računalništvu, z uporabo računalnika in s programskim jezikom basic.
Miljski otroci imajo na razpolago le en računalnik, ki pa je zadostoval, da
je pouk postal zelo prijeten in zani' miv. Računalnik so predhodno pripr®! vili za izvajanje in pri tem uporabi1 kasete z didaktičnimi programi, ki s° jih prejeli iz Jugoslavije. Kasete vse' bujejo zanimive vaje in teste za razlik ne učne predmete v slovenskem je?1' ku, tako da so bili otroci prav preš®' nečeni, ko so pri'izvajanju ugotovi1, da "gospod računalnik" sporoča po ek ranu tudi v slovenščini.
V II. razredu so učenci s pomovr kompjuterja vadili poštevanko, meh tem ko so malčki iz prvega razred^ premajhni za tako obliko dela. V ost® lih razredih so se z računalnikom P° leg matematike učili tudi zgodoviJk in zemljepisa. Učiteljica Sedmakova J dodala, da so otroci z velikim ves® Ijem tipkali na kompjuter in odgovat jali na vprašanja. Nad takim način®11, pouka so bili navdušeni vsi otroci, s.‘ so to otroci televizije, otroci, ki im3) rajši kompjuter kot knjige. Večin, učencev zadnjih dveh razredov, Pra, učiteljica, razpolaga z lastnim račun3 nikom in dobro pozna vse ukaze 1 vhodne enote, kako se zbriše ali Pfv kliče spomin, kako se popravi napal{ itd. To je le rezultat preprostega igra. nja s kompjuterjem in videoigram. Zato je neobhodno potrebno, da * otrokom v šoli prikažejo tudi bolj koristne možnosti uporabe pjuterja. Spoznati morajo računaln' tudi v svoji drugi preobleki, kot p® močnika pri učenju in delu in ne kot "proizvajalca" zabavnih videoig®1' BARBARA BONETA
Danes v Rimu srečanje strank petstrankarskega zavezništva
Na sedežu senatne skupine KD v palači Madama v Rimu se bodo danes ’ sestali predstavniki strank pet-strankarske vladne večine, ki so odgovorni za vprašanja krajevnih u-Prav in z njimi še deželni tajniki F-JK in pokrajinski tajniki s Tržaškega. Predmet sestanka bo razprava o nastalem političnem položaju na tržaški občini in pokrajini, kjer so se odnosi med strankami po nepričakovani izvolitvi socialista Agnellija za tržaškega župana z glasovi Liste za Trst in PSI bistveno zaostrili. Sestanka se ne bodo udeležili Predstavniki drugih političnih sil, ki 80 na katerikoli način vključene v obširno razpravo o nadaljnji usodi krajevnih ustanov; se pravi predstavniki Liste za Trst, Tržaškega gibanja, Mestne liste in Slovenske skupnosti; sestanek bo pač v prvi vrsti služil za razčiščenje odnosov znotraj Petstrankarskega zavezništva, ki so, 'n ne samo na Tržaškem, kljub rešitvi vladne krize dokaj napeti. KD, PRI in PSDI bodo na sestanku zahtevale, da mora novoizvoljeni r trža-&ki župan odstopiti in da se morajo nadaljnja pogajanja obnoviti na povsem novi ravni. Sociahsti so že dali vedeti, da so pripravljeni umakniti Agnellija (ki se obnaša kot pravi pol-nomočni župan, pa čeprav še ni pri-SeSel in nima zato potrebnih pristojnosti), niso pa povedali, kdaj bi lahko to storil.
Vsekakor pa je mogoče zatrditi, da vlada pred današnjim rimskim sestankom velika negotovost glede rezul-tatov, ki jih bo ta sestanek sploh lahko nudil. Spričo nastalih odnosov znotraj petstrankarskega zavezništva obstaja namreč zelo omejen manevr-’ ski prostor, ker je poteza PSI zaostrila odnose do take mere, da jih bodo koalicijske stranke le s težavo ugladile. Krščanska demokracija iz recno govori o neizbrisnem pečatu razbitja petstrankarskega zavezniš-Iva, v prvi vrsti v odnosu do KD. Lri tem dodaja razloge, zaradi katerih se' je tako odločno postavila Po robu tej operaciji PSI in LpT.
Drugi važen dogodek, ki ga beleži politična kronika za današnji dan, Je skupščina članov Liste za Trst; predvsem bo morala pokazati, kako Je baza reagirala na Agnellijevo izvolitev, ki ga je LpT sama predlagala in to v nasprotju s sklepom zadnje skupščine, da LpT ne bo podprla nobenega drugega kandidata za
župansko mesto, ki bi ne izhajal iz listarskih vrst. Vodstvo Liste sedaj pravi, da je s to potezo želelo dati točen pohtičen znak za preverjanje možnosti za oblikovanje večinske koalicije; v isti sapi pa dodaja, da bodo vsako možno rešitev morali odobriti statutarni organi LpT.
Današnji dan bo torej marsikaj razčistil v krajevnem političnem življenju, težko pa je pričakovati, da bd lahko razvozlal nastalo situacijo, ki je dokaj zapletena in težko rešljiva, če se pri tem ne upošteva najbolj realistična možnost predčasnih volitev.
V	ponedeljek na Gradu sv. Justa
Operetne arije in modna revija
V	Trstu se poletje nadaljuje v operetnem tonu. V ponedeljek bo namreč
na sporedu na Gradu sv. Justa izbor najlepših operetnih motivov, ki jih bosta zapela in zaplesala priljubljeni Sandro Massimini in Daniela Mazzucato. Za izbor kosov je poskrbel sam Massimini. Prireditev prireja Avtonomna le-toviščarska ustanova in se bo začela ob 21. uri.
Toda poglejmo podrobneje program. Mazzucatova in Massimini bosta ob spremljavi Roberta Negrija (klavir), Pasqualeja Liguorija (tolkala) in Gior-gia Azzolinija (kontrabas) zapela najbolj znane arije iz opelret »Vrtnica iz Istanbula, La Bajadera, Pri belem konjičku in Rose Marie, pa tudi nekatere manj znane, kot je denimo duet iz operete Clivia Nica Dostala.
Toda ponedeljkove arije bodo imele še eno privlačnost; med eno in drugo točko glasbenega programa bo namreč na odru delile najlepših modnih stvaritev Jole Veneziani in Fausta Sarlija.
Kot običajno so vstopnice na prodaj pri Utatu v Galeriji Protti 2.
Zaradi popravil na glavni cesti
V Dolino skozi Domjo in Lakotišče
Na glavni cesti med Domjom in Krmenko že dalj časa popravljajo cestišče. Zaradi tega morajo vsa vozila, ki so namenjena v Dolino, Mačkolje ali na Krmenko, zaviti v levo na staro cesto skozi Domjo in Lakotišče, nakar se morajo spet vrniti (desno) na glavno cesto, ki pelje v Dolino
Spodbuden uspeh filmskega ciklusa o Maksimilijanu
Kinopredstave v Miramarskem parku osvežile tržaško kulturno ponudbo
Šele v ponedeljek zvečer so pri Cap-pelli Underground končno zadihali. V prvih jutranjih urah so namreč v Miramarskem parku dokončno sneli velik, in ploščini primemo težak ekran. Nato so še razdrli železno ogrodje, na katerem so vsak večer pritrjali platno, ga natovorili na tovornjak, ki je celotno opremo odpeljal v Padovo. Preostajalo jim je še, da v kinodvorani Ariston predvajajo vse jilme in dokumentarce, ki jih zaradi slabega vremena in vsemogočih tehničnih težav niso uspeli predvajati v Mira-maru.
Prireditelji uspelega filmskega ciklusa »Maksimilijan in habsburški mit« (ki ga je že »odkupilo« nekaj italijanskih mest) so lahko zadovoljni in ponosni nad svojim nekajmesečnim trudom. Z njimi pa se lahko veselita tudi Tržaška pokrajina in Letoviščar-ska ustanova, javni ustanovi, ki sta finančno in delno tudi organizacijsko
pripomogli k realizaciji »festivala« habsburškega filma.
Lokacija filmskih projekcij je bila, o tem ni dvoma, enkratna in je predstavila nadvse prijetno novost v tržaškem kulturnem življenju. Po 27 letih zvočno-svetlobnega monopola predstave »Luči in zvoki« (Maksimilijanova priljubljena drevesa so v tem času že prekrila dobršen del barvnih svetilk) so v Miramarskem parku priredili prvo »morsko« filmsko projekcijo na Tržaškem. Tak podvig je seveda privabil v Miramar nič koliko radovednežev, za katere je bil film. ski spored, večkrat ob klavirski spremljavi Carla Maserja, le dodatno
prijetno presenečenje.
Trst je namreč, filmsko vzeto, dokaj čudaško mesto, kjer gledalci najteže »prevabijo« filme v originalni verziji (razen seveda častnih izjem), teh pa je bilo v »Maksimilijanu in habsburškem mitu« kar na pretek.
Poletje je tudi čas tatov: bodimo pozorni
Poletje je čas počitnic, pa tudj čas tetov. Dolgoprstneži izrabijo odsotnost domačih — to preverijo po in-termacijah pajdašev ali kar osebno, s telefonskim klicem — in čisto brez Naglice izpraznijo stanovanje. Pojav jo razširjen po vseh večjih italijan-skih mestih in tudi Trst ni v tem teierna. zato priporočamo, da stano-^onje pred odhodom zelo skrbno za-enote, morda ne bo odveč dodatna Ključavnica, kar pa je najbolje, je Vsakodnevni obisk sorodnika ali so-seda, ki tako ustvari vtis, da sta-r'0vanje ni prazno, če greste na do-
pust in hranite doma gotovino in dragocen nakit ali krzno, pa je najbolje, da to bogastvo izročite bankam, oziroma nalašč za to opremljenim ustanovam. Sicer pa se je v nekaterih mestih že nekaj let ustalila navada, da gospe zastavijo svoja dragocena krzna in s tem ulovijo dve muhi na en mah: »pele« je na varnem tako pred tatovi kot pred molji.
Ta priporočila res niso odveč, saj skoraj ne mine dan, da ne bi stanovanjske miši bile na delu. Predvčerajšnjim na račun 83-letnega Fer-
ruccia Muhcha v Ul. Pratello 11 in 62-letnega Giovannija Denicha v Ul. Moncolano 10/1. Mulicha so sicer o-biskale prej, saj je njegovo stanovanje bilo že en mesec prazno, ker se je zdravil v goriški bolnišnica. V ponedeljek se je vrnil in na svojo veliko žalost odkril, da so tatovi odnesli dva milijona lir in zlatnine za nadaljnjih štiri. Denich pa se je oddaljil le za nekaj ur: tačas je izginilo iz spalnice dva milijona lir v gotovim in raznih dragocenih predmetov za šest milijonov. Tatovi so odnesli tudi 200 tisoč lir, ki jih je njegova žena hranila v torbici.
Kljub nemškim verzijam s francoskimi podnaslovi pa so morali pazniki marsikomu preprečiti celo vstop v park, ko tudi sedežnih mest na »mostišču« ni bilo več na razpolago. Rada bi si razlagala tak večerni naval s prerojenim filmskim navdušenjem Tržačanov, vem pa, da je dobršen del miramarskih uspehov odvisen od inovativne in nadvse mikavne ponudbe kulturnega »večernega srečanja v parku«.
Prav zaradi tega (upam, da mi pri Cappelli Underground odpustijo, če se tokrat izognem zgodovinskoestetične-mu vrednotenju programa) bi mira-le javne ustanove s še večnjim zaupanjem in elanom priskočiti na pomoč organizacijam kot je Cappella, ki so z malenkostnimi finančnimi sredstvi in veliko dobre volje odprle nov pogled na Maksimilijana in na njegovo bledo graščino. 300 ljudi na projekcijo in kakih 200, ki so jih morali zaradi varnostnih predpisov poslati domov, so samo eden izmed dokazov, da je bila pobuda kvalitetna, dobro zamišljena, dobro organizirana,
V Trstu pa smo tudi v tem čudaški. Nekaj dni smo se trgali za vpis v knjigo rekordov (se spominjate najdaljšega obloženega kruhka na svetu, vse do dne, ko so ga nekje v Italiji sestavili kilometer daljšega...?), ko pa smo bili že deset let napisani, in to z zlatimi črkami, v knjigi najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, smo to manifestacijo enostavno ukinili. Festivala že dolgo ni več, v knjigah pa je Trst še vedno zapisan kot središče svetovne filmske znanstvene fantastike, saj nekateri še verjamejo v ptico Feniks. Zakaj pa tudi ne bi? Pomislite: znanstvena fantastika ra Gradu sv. Justa in ciklus filmov d le Godzilla (take pošasti prihajajo iz morja) v Miramaru...
EVA FORNAZARIČ
Po hudi nesreči, v kateri ji je umrl oče se zdravje 13-letne Karin izboljšuje
Zdravstveno stanje trinajstletne Karin Hartnuss, ki se je hudo ranila Y. Prometni nesreči na državni cesti 202, v kateri je predvčerajšnjim izgubil rivljenje njen 43-letnd oče Siegfried, se postopoma izboljšuje. Za deklico so si 'Pravniki ob sprejemu pridržali prognozo, včeraj pa smo izvedeh, da jo 'j™,s teuneravajo odpustiti z oddelka za oživljanje in jo prepeljati na drugega, kjer ^ več intenzivne nege. Kako je z njeno materjo Helgo, ki se je v ^teoviti ^sreči le lažje ranila, pa nismo uspeli izvtxleti. _Karabinjerji IZ se naprej ubadajo z dinamiko nesreče in skušajo ugotoviti ° S S^ga šoferja Igina Seffina, ki je z vlačilcem zavozil na drugo stran cestisca in s tem povzročil tragedijo zahodnonemske druzme, ki se je peljala na Počitnice.
Na robu doline med Saležem in Zgonikom našli mrtvo priletno ženico iz Križa
v robu ene od številnih dolin med Saležem in Zgonikom so organi javne n	našli včeraj mrtvo 78-letno Angelo Kobal, doma iz :
prebivala zadnje čase v domu za ostarele Villa Bonetti piu Bajti blizu Saleza.
Zenica se je v nedeljo zjutraj oddaljila iz doma. Ker se ^ ^ccer^k”1 nwia’ -'e osebje doma obvestilo proseške karabinjerje ki nS i Vsi naP°ri s« bm takrat zaman’ za^° ^^0 k?rabmjerjev Prosilo za pomo- voisko Včeraj je tako sodelovalo pn iskanju tudi Prlbl™° ^vojakov oddelka »Lancieri di Firenze«, ki ima svojo kasarno Pravv g; £fki občini. Sistematično prečesavanje travnikov in dolm J« ^krat uspe-Su: oa robu doline, nedaleč od trase naftovoda, so preiskovala našli tru P‘o Angele Kobal.	„ ,	.
, Na kraj so nrisneli zdravnik in bolničarji Rdečega križa. Zdravnik je OSotovil, daJ je ženic!f umrla že v nedeljo, najverjetneje zaradi nenadne sla-Truplo so prepeljali v tržaško mrtvašnico, kjer je na razpolago sod-oblastem.
Zaslužnima Slovencema v slovo
Enijo Reinhart Bernard Žuljan
Prejšnji teden je po dolgi in mučni bolezni umrl Bernard Žuljan iz Ric-manj. Žuljan je bil zelo znan in priljubljen med vaščani in našo širšo skupnostjo
Bernardova življenjska pot se je začela 21. avgusta 1922. V družini so poleg Bernarda bile še tri sestre. Kmalu so ostali v družini brez očeta, tako da je moral Bernard, kot edini moški pri hiši skrbeti za domačo krojačnico. Med vojno so v domači krojačnici šivali obleke za partizane. Ko se je vojna vihra polegla, je začel Bernard šivati kostume za slovensko gledališče, ki je bilo takrat še nastanjeno v Ulici svetega Vida. Pozneje se je zaposlil pri Založništvu tržaškega tiska. Dolgo let je zastopal stranko Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem svetu. Žuljan je bd tudi zelo znan in iznajdljiv čebelar. Več njegovih patentov je razstavljenih v čebelarskem muzeju v Radovljici.
Poleg ricmanjske godbe in zbora so Bernarda pospremili na zadnji poti številni vaščani in prijatelji. Ob odprtem grobu so mu spregovorili v slovo Miran Kuret, občinski svetovalec SSk Tul in deželni svetovalec Štoka.
Ko se naslajamo ob varljivem lesku gledaliških predstav, se le redko spomnimo, da v senci reflektorjev, tam nekje za kulisami, dela še druga skupina ljudi, ki je ne vidimo in ji nikoli ni namenjeno ploskanje. To so gledališki delavci, sive postave, ki se za trenutek pojavijo v temi, da spremenijo sceno, premaknejo kuliso ali o-premo in postorijo še vrsto majhnih, a neobhodno potrebnih opravil-
Med »sivimi postavami« našega gledališča je petintrideset let delal tudi Enijo Reinhart, ki se ja leta 1950 pridružil Jožetu in pokojnemu Ferdu. V prvih povojnih letih je kot mlad fant (rodil se je 1. 1927) bil obetajoč orodni telovadec, ki je skupaj z drugimi tržaškimi mladinci polnil vrste športnikov na stadionu 1. maj.
V dolgi dobi, ki jo je preživel za kulisami našega gledališča, tih in vase zaprt, življenje tudi njemu ni prizanašalo. Z redno službo, pri kateri se je pogosto izkazal z drobnimi deli, ki so terjala potrpežljivost in preciznost, se je sicer izognil revščini, zadnja leta pa mu zdravje ni bilo najboljše. Od lani je bil zaposlen v tovarni Iret,
T	Sporočamo žalostno vest, da
I nas je zapustil naš dragi
Ferruccio Sisti
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri v cerkvi na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Mimi, hčeri Fausta in Elena.
Trst, 6. avgusta 1986
+	Dne 3. t. m. nas je zapusti-
la v 88. letu starosti
Cleopatra Sancin vd. De Laurentis
(PATRA)
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče.
Posebna zahvala zdravniku Ludotu Lovisatu tor gospema Almi in Nicolet-ti za nudeno nego.
Žalujoči svojci
Trst, 6. avgusta 1986
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in stric
Ivan (Vanče) Milič
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik.
Žalujoči družina in sorodniki Repnič, 6. avgusta 1986
Ob izgubi none Emilije izreka Vilmi iskreno sožalje dekliški pevski zbor Vesna.
Ob izgubi drage mame izreka direktorju Borisu in družini iskreno sožalje kolektiv Demilesa.
Globoko prizadeti ob izgubi svojeg« požrtvovalnega zdravnika in prijatelje dr. Martelanca izreka občuteno soža Ije soprogi Darko Švab z družino.
Ob težki izgubi mame izražajo svoje mu upravitelju Dragu Miliču in dm žini občuteno sožalje upravni odboi nadzorni odbor in vsi nameščenci Fin d. družbe za mednarodni promet ’ Trstu.
Ob težki izgubi drage mame izraža, svojemu upravitelju Dragu Miliču i družini občuteno sožalje upravni sve nadzorni odbor, direkcija in kolekti Tržaške kreditne banke.
V petek nastop folklorne skupine Abraševič
Popularna Neda Ukraden v Nabrežini
V petek in soboto bosta v Nabrežini nastopila dva izjemna gosta in sicer folklorna skupina Abraševič iz Valjeva in pevka Neda Ukraden. Pobudniki teh dveh kvalitetnih koncertov so člani nabrežinskega mladinskega krožka Igo Gruden, ki so že v juliju organizirali povsem uspel kraški praznik piva.
Vse se torej pripravlja na petek, ko bodo na igrišču zaplesali člani profesionalne folklorne skupine Abraševič iz Valjeva, ki spada že med svetovno znane atrakcije. Uspešno so nastopali že po vsej Evropi, bili so tudi na Bližnjem Vzhodu, vendar so največji in nedvomno najbolj prestižni uspeh želi v prelepi dvorani Carnegie Hall v New Yorku. Skupina šteje okrog 60 ljudi in bo prisotnim prikazala najznačilnejše jugoslovanske plese v posebnih priredbah. Upajmo, da bo vreme lepo, kajti na sporedu je tudi folklorni sprevod po starem delu Nabrežine. Po nastopu Abraševičev se bodo prisotni lahko zavrteli ob zvokih narodno zabavnega ansambla Cik-Cak iz Kopra.
Naslednji dan, v soboto, bo program sila zanimiv, predvsem za ljubitelje jugoslovanske narodne glasbe, saj jo bo v živo izvajala pevka Neda
Prikupna Neda Ukraden
Ukraden s svojim ansamblom. Neda je dandanes najpopularnejša jugoslovanska pevka in njeni koncerti so res edinstveno doživetje. Naj obrazložim, da se Neda Ukraden ukvarja s pevsko dejavnostjo že dobrih deset let, a si je
največji uspeh zagotovila prav s pesmijo prejšnjega albuma Zora je. To narodnjaško uspešnico so vsi najbolje reprezentativni slovenski in jugoslovanski radii vrteli noč in dan. Nasploh pa zajema album Hoču tebe zelo dobre pesmi, melodične in prijetne za poslušanje. Uspeh lahko pripišemo sugestivnim tekstom in dobrim melodijam, ki jih je skomponiral G. Novko-vič, član vedno priznanega ansambla Pro Arte, ki je v preteklosti zaslovel s songi kot Nemoj draga plakati, Nika-da, Šior Bepo kapitan, Tike, tike, tačke itd.
Naj omenimo, da se bodo poslušalci lahko tudi telefonsko pomenili z Nedo Ukraden in sicer v soboto, okrog 17. ure, ko bo gostovala na Radiu Opčine. Nedavno je bila Neda na turneji v Avstriji in Nemčiji, uspešno pa je nastopila tudi na Madžarskem, njen nastop pa je pred kratkim prenašala tudi italijanska vsedržavna tretja mreža RA1.
Torej v petek m soboto se v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol obetajo nepozabni zabavni in glasbeni trenutki in člani mladinskega krožka Igo Gruden upajo na polnoštevilno udeležbo, (db)
Nova trgovina čevljev na Proseku
V soboto popoldne je bilo na Proseku št. 6 odprtje prenovljene trgovine čevljev Sonja. Odprtja se je udeležilo veliko prijateljev in sorodnikov nove lastnice Sonje Perič, ki je trgovino preuredila in na novo opremila. Sonja Perič je bila zelo zadovoljna nad številno udeležbo znancev na otvoritvi in se z veseljem posvetila svojemu novemu delu, saj je bila trgovina že v prvih delovnih dneh dobro obiskana.
poletne prireditve
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE Hiša treh deklet (F. Schubert in H. Berte). Zadnja ponovitev 9. 8.
Pri belem konjičku (R. Benatzky in R. Stolz). Ponovitve: 8., 10., 12. in 14. 8.
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Jutri ob 21. uri in 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA
FESTIVAL OPERNEGA FILMA Drevi ob 21.15: M. Mussorgski - Boris Godunov, SZ, 110'; r. Roman Tichomirov; i. A. Slaštin, E. Pescenri; zbor in balet Bolšoj teatra.
kino
ARISTON - 21.00 Doppio taglio, dram., ZDA 1985; r. Richard Marguand; i. Jeff Bridges, Glenn Glose.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Tutto in una notte, kom., ZDA 1985; r. John, Landis; i. Jeff Goldblum, Michele Pfeiffer.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pruriti bol-lenti di una moglie viziosa, pom.,
□ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 7 Hyden Park, la časa maledetta, groz., ZDA 1985, r. M. Herbert; i. C. Nagy, D. War-beck, □.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Antarcti-ca, pust., Jap. 1985, r. K. Kurahara; i. M. Natsume, T. Watase.
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 La spia che mi amava, krim., It. 1977, r. Gilbert Lewis, i. Roger Moore, Barbara Bach.
PENICE - Zaprto do 21. avgusta.
MIGNON - 18.00, 22.15 Mishima, dram.; ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Le dolci intimita di Annette, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj-danes
Danes, SREDA, 6. avgusta
LJUBO
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.28 — Dolžina dneva 14.34 — Luna vzide ob
5.10	in zatone ob 21.15.
Jutri, ČETRTEK, 7. avgusta
GOJKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.49 najnižje -64 cm, ob 11.29 najvišje 41 cm, ob 17.01 najnižje -18 cm, ob 22.36 najvišje 43 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29,6 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb raste, veter 16 km na uro zahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Sola, Nicola Di-sint, Andrea lurin, Enrica Moro, Martina Miola, Luca Marchesan.
UMRLI SO: 79-letna Lidia Fanna, 66-letna Ottavia Volpin, 87-letna Teresa Sulli, 80-letna Nerina Suban, 81-letni Andrea Giorgi, 65-letna Giuseppina Grilanc, 62-letni Donato Lionetti, 88-letna Cleopatra Sancin, 88-letna Irma Marchi-ori, 78-letna Amelia Maligoi, 74-letna Rosa Puzzer, 66-letni Ferdinande Sara-zin, 78-letni Luigi Milocchi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4. avgusta, do sobote, 9. avgusta 1986
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Iskrska ulica 35, Trg ospedale 8.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da so uradi zaprti do 25. avgusta 1986.
Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo zaradi dopustov pisarna zaprta od 4. do 23. avgusta 1986.
Mladinski krožek L Gruden priredi na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini v petek,
8.	t. m., ob 21. uri nastop folklorne skupine Abraševič iz Valjeva. Sledi ples s skupino Cik—Cak. V soboto, 9. t. m., ob 21. uri koncert in ples s pevko Nedo Ukraden. V primeru slabega vremena se bosta prireditvi odvijali v občinski telovadnici.
Skavtska organizacija — Tržaško vodstvo veje volčičev in veveric sporoča vsem staršem, da se bodo otroci vrnili s taborjenja v petek, 8. t. m. Starši naj jih pričakajo ob 18.30 v Sežani pred železniško postajo.
ZSKD obvešča, da bodo uradi zveze zaprti od 11. do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki:
11.00	- 13.00.
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do 14. t. m. na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE
izleti
Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011.
SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili.
SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob
6.30	izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse.
PD KOLONKOVEC—ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja potovanja
Od 7. do 13. 9. 1986 na otok Rab. Cena 235.000 lir.
Od 7. do 13. 9. 1986 v Mali Lošinj. Cena 235.000 lir.
Od 13. do 22. 9. 1986 z letalom in avtobusom po klasični Grčiji. Cena 860.000 lir.
Od 21. 9. do 1. 10. 1986 v Carigrad, Kapadokijo in Egejsko morje. Cena 972.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ulici Milano 20. Telefon 60261.
darovi in prispevki
Ob proslavi 40. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB v Dolini darujeta Bruno Prašelj 20.000 lir ter Slano Vodopivec 10.000 lir za sekcijo VZPI—ANPI Dolina—Mačkolje—Pre-
beneg.
Namesto cvetja na grob Roze Cor-batti darujeta Vesna in Stanko Živec (Zabrežec 56) 10.000 lir za osnovno šolo v Borštu in 10.000 lir za PD Slove-
V	spomin na dragega moža Albina Križmana daruje žena Marija 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob pok. Roze Glavine darujejo družine Križmančič in Micali 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 14. obletnici smrti moža in očeta Ljuba Križmančiča daruje žena 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Etko Ukmar darujeta Sergij in Dragica Ukmar 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
V	spomin na Etko Ukmar darujeta Marija in Milko Lukša 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja darujeta Štefanija Gornik in Lilijana Počkar z družino 20.000 za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja daruje Angela Kapun 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja darujeta Alenka in Dušan Kranjc 30.000 lir za ŠZ Sloga.
čestitke
Danes praznujeta 25—letnico poroke ADA in ENZO. Se na mnoga zdrava in srečna leta jima želita družini Hrvatič in Zobec.
Danes praznujeta 25—letnico poroke SONJA in ALDO GORNIK. Ob tem jubileju jima čestitata in želita še na mnoga skupna srečna in zdrava leta Kristina in Egon.
Danes praznujeta 25 let Skupnega življenja naša pevca
SONJA in ALDO GORNIK
Vse najboljše na nadaljnji skupni poti jima vošči
KD SKALA
ŠD VESNA
se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način sodelovali na vaški šagri in tako prispevali k njenemu dobremu uspehu.
_________mali oglasi_________________
VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in osnovnošolcem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali okrog 13. ure.
V MESECU AVGUSTU oddam garsonjero v Izoli za počitnice. Tel. 003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421.
ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena po dogovoru. Tel. 003866/62164 — zvečer.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PRODAM pletilni stroj defendi brother Kh 840, skoraj nov po zelo ugodni ceni. Informacije po tel. na št. 040/299360.
PRODAM motor honda 500 CX, prevoženih 14.000 km , letnik '81. Tel. ob uri kosila na št. 040/281376 ali 304932.
MOTORNI ČOLN iščem v najem od 10. do 25. t. m. V zameno nudim zidarska dela in druga hišna opravila po dogovoru. Ponudbe na tel. 0481/882179.
PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/ 228390.
PRODAM 2.400 kv. m nezazidljivega zemljišča z vodo na Montebellu. Tel. 040/ 228390.
OBVESTILO
Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 764-832.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja darujeta Fani in Maks Kranjc
30.000	lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina dragega očeta Viktorja darujeta Dragica in Dino Stopar 50.000 lir za ŠZ Sloga in 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina moža Viktorja Stoparja daruje žena Nina 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za ŠZ Slo-
ga.
V	počastitev spomina dragega očeta Viktorja darujeta Sandra in Radivoj Čač 25.000 lir za ŠZ Sloga, 25.000 lir za vaški odbor, 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina dragega očeta Viktorja darujeta Norma in Viktor Stopar 50.000 lir za ŠZ Sloga, 20.000 lir za Sklad M. Čuk in 30.000 lir za vaški odbor.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja darujeta Darinka in Egon Leban 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja daruje Zora Pelan 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob plačilu članarine daruje Srečko Grgič 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pepija Šušteršiča darujeta Jasna in Rado Gruden 20.000 lir za KD I. Cankar.
V	spomin na Romana Bizjaka daruje družina 30,000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem in 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Bernarda Žuljana daruje Valerija Pregare 15.000 lir za ricmanjsko cerkev.
V	isti namen daruje P. G. 5.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob dr. Draga Martelanca daruje družina Kolarič
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Viktorja Stoparja darujeta Srečko in Pierina Križmančič iz Trebč 15.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Bernarda Žuljana daruje prijatelj Ivan Fabris
50.000	lir za KD Slavec.
Namesto cvetja na grob dr. Martelanca daruje Leopolda Gruden 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. dr. Draga Martelanca daruje Stanislav Renko 30.000 lir za Trubarjevo domačijo.
V	spomin na socialno čutečega zdravnika Karla Martelanca daruje Zdenka Šavli 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Viktorijo Sedmak vd. Kodrič daruje Mari Ukmar (Križ 31)
20.000	lir za Sklad Dela.
Ob obletnici smrti očeta Hilarija Zidariča darujejo Genia, Silva in Pepi
30.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
Namesto cvetja na grob Viktorja
Stoparja daruje družina Mijot 25.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Etko Ukmar darujeta Gracijela in Aleksij 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Felicije Brišček daruje Antonija Briščik 10.000 lir za gradnjo kulturnega doma—spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	počastitev spomina pok. Malči Košenina darujejo za Kulturni dom v Lonjerju: Radi in Dorica Pečar 20.000 lir, Nevenka Pečar 20.000 lir, družina Lovrenc Žerjul 20.000 lir, družina Vera Žerjal 20.000 lir in družina Berta Se-devčič 20.000 lir.
V	počastitev spomina dr. Draga Martelanca darujeta Anica in Milan Udovič 30.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na pok. Pino Sever vd. Fornasaro daruje Ana Skorja z družino
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Oskar Lovriha in Antonija Mauri darujeta 30.000 lir za Partizanski klub v Boljuncu.
Mauro Bogateč daruje 60.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Margherito Antoni por. Ukmar daruje Kemperle 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Viktorij6 Kodrič darujeta Fani Sedmak (Križ 284) in Adelina Guštin (Križ 51) 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	počastitev spomina dr. Draga Martelanca daruje Silvana Valoppi
30.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina d_r. Martelanca daruje družina Darka Švaba 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dr. Draga Martelanca daruje Ernesta Gregori 50.000 lir za Sklad S. Tončiča.
Namesto cvetja na grob strica Pepija Husuja darujeta Vanda Husu ih Emil Bole 100.000 lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 5. 8. 1986
Ameriški dolar.............. 1.430.— Japonski jen...........
Nemška marka ............... 685.—	Švicarski frank ...,
Francoski frank............. 210.—	Avstrijski šiling ....
Holandski florint .......... 607.—	Norveška krona ..,
Belgijski frank............. 32,5 Švedska krona.............
Funt šterling............... 2.130.—	Portugalski eskudo
Irski šterling............... 1.900,—	Španska peseta ....
Danska krona................... 180.—	Avstralski dolar ...
Grška drahma ............... 10,20	Debeli dinar........
Kanadski dolar ........... 1.020.—	Drobni dinar........
rrrrr BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Bul KB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dornjo 831-131
S kolesom po petih evropskih državah
Kljub nevšečnostim srečno do cilja
SREDA, 16. julija
Ta dan sva v glavnem namenila počitku saj sva se dobro zavedala, kaj vse naju še čaka. V zgodnjem popoldnevu sem se mimo Grinziga povzpel na 481 m visoki dunajski 9rič Kahjlenberg, zrak pa ni bil dovolj čist, da bi dovoljeval lasen razgled na Dunaj.
ČETRTEK, 17. julija
Že takoj v mestu bi morala čez Donavo, ker potem do tullna ni čez reko več nobenega prehoda, zato sva bila Primorana zamuditi nekaj dragocenega časa in prevoziti nekaj več km. Dan je bil izredno vroč in soparen, na mejo ?va dospela ob pol dveh, tam sva morala čakati v vrsti in imela sva priliko spremljati redek pojav, ko si je moral mlad fant obriti brado, ker na sliki potnega lista je ni imel, drugače ne bi mogel preko meje. Takoj onstran meje sem moral znova zamenjati zračnico in spet naju je zajela neje-volja, saj nama je prvo večje naselje čez mejo Znojmo z °Dupnimi cestami in neznosno vročino zapustilo zelo slab ''tis. Skoraj eno uro sva zapravila pri menjavi v tamkajšnji turistični agenciji Čedok, ker sva morala za vsak dan biva-
nja na Češkem zamenjati 20.000 lir na osebo v češke krone. Ura je bila 17. ko nama je do predvidenega cilja manjkalo kar 70 km, ki sva jih z ostrim tempom prekolesarila do večera in nadoknadila ves izgubljeni čas.
PETEK, 18. julija
V B-kategoriziranem Grand hotelu v Jihlavi sva se dobro odpočila in se po lepih cestah odpravila Pragi naproti. Med potjo sva v gostilni za 54 kron, ki odgovarja 3.300 liram (menjava na črno) oba obilno pokosila. Prve resnejše težave so nastopile kmalu nato, ko se mi je polomil prtljažnik. K sreči se je v neposredni bližini nahajal neki šofer, ki je prtljažnik zasilno popravil, da sva lahko nadaljevala pot. Nebo se je med tem časom močno pooblačilo in kakih 40 km pred Prago sva bila primorana voziti v dežju, poleg tega pa je bilo še zelo hladno. Naselila sva se v hotelu Juventus, kjer sva spoznala zakonca iz Padove, s katerima sva se dva dni prej že srečala na meji. Ob prvem stiku s Češkoslovaško sva opazila, da poteka tam dokaj skromno in preprosto življenje, ljudje pa so zelo marljivi in delovni, saj si veliko stvari kar sami naredijo. Vlada pa tam izreden red, saj po vseh trgovinah ljudje tudi zunaj na dežju mirno čakajo v vrsti. Pokrajina je v glavnem pokrita z obsežnimi polji posejanimi z žitaricami ter nasadi breskev in marelic, ki jih kmetje ponujajo kar na cesti. Veliko je tudi nasadov krompirja in opazila sva celo stroj, ki je sam pobiral krompir, videla sva nekaj sicer dobro oskrbovanih vinogradov, pa tudi koruzna in pesna polja so nas stalno spremljala.
SOBOTA, 19. julija
Poležala sva nekoliko več kot običajno, saj je zgodaj zjutraj začelo pršiti. Kljub vsemu pa smo se z našimi padov-skimi prijatelji podali na ogled mesta. Ker sta onadva izbrala drugačno pot sva se kaj kmalu ločila od njiju in se najprej podala h Karlovemu mostu. Kljub muhastemu vremenu in strogo odmerjenemu času sva videla še precej mestnih zanimivosti, kot nalašč pa smo pod večer v mogočni stolnici sv. Vita, ki stoji na ostankih nekdanje romanske bazilike na tretjem dvorišču praškega gradu, slavnih Hrad-čanov, spet prišli v stik z zakoncema. Na poti proti hotelu sva se midva ustavila še v svetovno znani pivovarni U Fleku, vsi štirje pa smo se zvečer odpravili na večerjo v priznano restavracijo U Kalicha. S Švejkovimi specialitetami in z odličnim češkim pivom šmo nazdravili našemu čeprav kratkotrajnemu prijateljstvu in obojestranskemu srečnemu povratku domov.
NEDELJA, 20. julija
K sreči je proti jutru nehalo deževati, tako da sva nemoteno nadaljevala pot proti Brnu. Popoldne sem onesposobil zadnjo zavoro, povrhu pa je bila prva že zelo obrabljena, tako da sem bil praktično v vsakem trenutku izpostavljen nevarnosti. Takrat sva bila le kakih 50 km oddaljena od poljske meje. Tudi danes nama je uspelo prekolesariti začrtano pot in v Svitavyju dobila zelo udobno sobo v hotelu Slavija za 8.000 lir.
ZDRAVKO SKUPEK
(Se nadaljuje)
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
PRIMA LINEA - Attack! - Napad!, ZDA 1956
Režija: Robert Aldrich.
Igrajo: Jack Palance, Eddie Albert, Lee Marvin.
RAI 2, v sredo ob 21.40.
Leta 1956 je bil Aldrich dovolj učinkovit avtor, da mu je United Artists producirala film Attack!, ki ga je scenarist James Poe povzel po drami "Fragile Fox" Normana Brooksa. Attack! je film na vojno tematiko. Osrednja tema je miselno in karakterno nasprotje med junaki, ki s hrabrostjo dosežejo kar želijo in junaki, ki niso kos svojemu vodilnemu mestu in odgovornostim in jih zato strah obseda. Prav njihova različna reakcija odloča o njihovi usodi in življenju sploh.
QUEI DUE (II sottoscala) - Staircase - Stopnišče, 1969 Režija: Stanley Donen.
Igrajo: Rex Harrison, Richard Burton, Cathleen Nesbitt. RAI 2, v sredo ob 23.35.
Scenarist Charles Dyer je prilagodil filmskemu platnu svojo gledališko komedijo Staircase. Gre za zgodbo dveh priletnih homoseksualcev, ki zabredeta v pravne težave. Sta že pri tem,_da se ločita, ko se zavedata, da ne moreta živeti drug brez drugega. Junaka doživljata torej tipično zakonske probleme, nekatere nevroze pa karakterizirajo njuna lika..
Lou Ferrigno, mišičasti Hulk iz televizijske nadaljevanke bo glavni junak filma Mornar Sinbad. Kruta fotografska kamera nam ni razodela, na kaj tako zavzeto kaže s prstom. Tako rekoč v njegovi senci je režiser Enzo Castellari
[
današnji televizijski in radijski sporedi

RAI 1
11.15	Televideo 3-00 Balet: Maratona destate
13.30	Dnevnik
3-45 Film: Helzappoping in Grecia (kom., ZDA 1940, r. E. Suther-land, i. A. Jones, M. Raye)
■35 Informativna oddaja: L'opera selvaggia - Strada verso il mare Ifil5 Risanka: Richie Rich ■30 Informativna oddaja: Storie di °ggi, di ieri, di sempre 17 n ^anes v parlamentu •00 Nadaljevanka: Fontamara (i. M. 17 Placido, 2. del)
.'•a5 Risanka: Tom Story ■40 Nadaljevanka: William Shakes-1q a Paere - La dama bruna (3. del) lq Jutrišnji almanah
•jr, „2 bremenska napoved
J00 Dnevnik
2,' 0 Nanizanka: Professione pericolo ■45 Dokumentarec: Destinazione , uomo
22 25 Pnevnik
3 športna oddaja: Mercoledi šport
{ RAI 2	________________]
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Zabavna oddaja: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta dbro in nanizanka Folly Foot
16.50	Film: Ti conosco mascherina (kom., It. 1943, r. E. de Filippo, i. Eduardo, Peppino in Titina De Filippo)
18.25	Iz parlamenta
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai - La festa
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Zabavni spored: Crazy Boat, vodi Ivana Monti
21.30	Dnevnik
21.40	Film: Prima linea (vojni, ZDA 1956, r. R. Aldrich, i. J. Palance, L. Marvin)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.35 Film: Quei due (kom., VB 1969, r. S. Donen, i. R. Harrison, R. Burton)
A RAI 3	___
19.00	Dnevnik
19.25	Neposredni prenos: Festival del-la Valle dltria
20.00	Informativna oddaja: Finestra aperta
20.30	Film: II birichino di papa (kom.,
It.	1942, r. R. Matarazzo, i. C. Gelli, A. Falconi)
21.55	Dokumentarec: Delta serie
22.45	Dnevnik
23.10	Dokumentarec: Castelli della
Loira
Jack Palance v filmu Prima linea, RAI 2, 21.40
RTV Ljubljana
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Pehta in Be-danc
18.40	Dokumentarna oddaja: Narodni parki - Krka
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Film:
Daleč od ponorelega sveta. Bat-hsheba Everdene je lepo, mlado in samosvoje dekle, ki s pravo zapeljivsko spretnostjo malce obljublja, malce odreka svojim moškim.
Nenadoma se pojavi še tretji človek, ki zmore to, česar vsi prejšnji niso znali.
20.20	Glasbena oddaja: Šopek domačih
21.50	Dnevnik in vreme
22.18 TV in radio nocoj in jutri
22.25	Dokumentarna oddaja: Spominski center Josip Broz - Tito (1.
. del)
(1P| TV Koper___________________
17.00	Otroški program
18.00	Nadalj.: Tra 1’amore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na
sporedu tudi naslednji prispevki:
RONKE — Jeseni direktna letalska zveza z Londonom
TRST — Uspeh filmov o Maksimiljanu
SESLJAN — Odprli razstavo »Oblike kamna«
VIDEM — Razsodba zaradi prekrškov v italijanskem nogometnem prvenstvu
TRST — Predstavili študijo o nevarnostih v prometu
TRST — Poletna sla po lubenicah
19.30	TVD Stičišče
19.45	Tedenska oddaja: Body Body, vodi Barbara Bouchet
20.30	Film: Ciak, si muore (krim.)
21.55	TVD Vse danes
22.30	Nadaljevanka: Un reietto delle isole (1. del)
23.05 Balet
_ CANALE
^•25 Nanizanke: Iv ler Moore, 8.4t 9-15 Dalle n< cingue, 9.4C 10.00 Una f americana, Navy, 11.45 Lc 12-40 Lou Gra
i4.3n	v
Rjlm: La gom diavolo (pust., r- Carlo Camj oi, i. Loredan
nSSL ,
mele, 18.30 I aHe cingue,
^‘musivem ■
2i» r“2,E“;;e
(krim., 1974 ner, H. Fon
23'55 Nanizanki: New York de
r~i
10.1
Turner, Pedro Armen-dariz)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Don Chisciotte, Banana Splits, She-ra
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: I figli del divor-zio (dram., 1980, r. Jo-anna Lee, i. Barbara Feldon, Stella Ste-.vens)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30	Nadaljevanka: Yellow Rose (6. del)
22.20	Nanizanke: Detective per amore, 23.10 Vicini troppo vicini, 23.40 I Ropers
0.10 Film: Il grande bordel-lo (kom., 1972, r. G. La-utner, i. Dani, M. Ga-labru, Miou-Miou)
[ <^> ITALIA1
8.20	Nanizanki: Sanford and Son, 8.45 Daniel Boone
9.30	Film: Catlow (vestern, ZDA 1971, i.Y. Brinner, R. Crenna)
11.00	Nanizanke: Sanford and Son, 11.30 Lobo,
12.30	Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Holly e Benji, Lo spec-chio magico
17.55	Nanizanke: La fami-glia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Riptide
21.25	Športna oddaja: Un anno di šport
23.25	Nanizanke: La banda dei sette, 0.25 Madi-gan, 1.30 Kazinsky
I [gMfJfTELEPAPOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Otroški spored: Tivu-landia, vmes risanke Kimba, 18.001 predato-ri del tempo, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore
20.30	TV film: Jazz Band (r. P. Avati, i. G. Cavina, C. Delle Piane, L. Ca-policchio, 2. del)
21.30	Film: Non sei mai stata cosi bella (kom., 1944, r. W. Seiter, i. R. Hay-worth, F. Astaire)
23.30	Film
1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick
^ TELEFRIULI
13.00	Film: Matrimonio alla francese (kom., r. Den-nys De La Pantelliere, i. Jean Gabin, Michele Mercier)
14.30	Risanka: Hanna & Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.40 Film: Eroi alFinferno
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Skag
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fattiecommenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40—10.00 Glasbeni almanah;
9.00	Roman v nadaljevanjih: West Aust (5. del); 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.25—13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki;
13.20	Zborovska glasba; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10—17.00 Poletni mozaik;
16.00	Beležka; .17.10 Klasični album;
18.00	Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poezija Osipa Mandelstama z glasbo;
18.30	S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 S slovenskimi interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Seviljski brivec;
22.30	Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis
8.00	- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17,35 Glasba jugoslovanskih narodov
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba-
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8 00-
12.00	Prisrčno vaši; 8.15 Flash back-
9.00	Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano-
10.00	Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Lena Biolcati; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-
19.30	Splash; 16.00 Besede in glasba;
16.15	Edig Galletti; 16.33 Musič shop;
17.45	Evergreen; 18.00 - 18.30 Pula klice Koper; 18.45 Nocoj z Leno Biolcati;
19.00	Jazz.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Letos nastopijo zbori iz 12 držav
Že petindvajsetič letos v Gorici tekmovanje zborov C. A. Seghizzi
V prvih septembrskih dneh bo v Gorici letos že 25. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi. Prireja ga istoimensko društvo poimenovano po glasbeniku Cesaru Augustu Seghizziju, ki si je s tem mednarodnim tekmovanjem, začetim pred 25. leti, potem ko so uspela nekatera zaporedna tekmovanja deželnega značaja, pridobilo velik sloves v mednarodni areni. Zbori iz 27. držav vseh kontinentov so doslej peli na goriš-kem tekmovanju, ki sodi med najbolj znane te zvrsti. Seveda so iz posameznih držav prišli različni zbori, ki so na tekmovanju imeli pač različne rezultate. Izbor glasbenih skupin, ki so v 25. letih pele v Gorici, bomo lahko našli na gramofonski plošči, ki jo izdajo ob slovesnosti. Na njej bodo pesmi pete v Gorici od šestnajstih zborov. Na gramofonski plošči bosta prisotna dva italijanska zbora, Illes-berg iz Trsta in Cantori iz Assisija. Na plošči bosta prisotna tudi dva jugoslovanska zbora, Tone Tomšič iz Ljubljane in Collegium musicum iz Beograda.
O pripravah za letošnje tekmovanja sta novinarje seznanila predsednik društva Seghizzi Giovanni Vezil in umetniški vodja halo Montiglio.
Kaj vse bo v Gorici letos, ob tako pomembni obletnici?
Kot je znano so tekmovanju pevskih zborov že pred leti dodali posvet strokovnjakov o zborovskem petju. Ti posveti so iz leta v leto dobili večjo važnost. Postali so mednarodnega značaja. Lani je bil tak posvet posvečen didaktiki petja v raznih šolah. Imeli so velik uspeh, prisotnih je bilo veliko šolnikov, tudi zaradi tega ker se jv italijanske šole vrača glasbena vzgoja.
Letošnji posvet, ki bo že 17. po vrsti, bo v kongresni dvorani Espomego od 2. do 4. septembra. Spet bo govor o didaktičnih vprašanjih. Dobili so pokroviteljstvo in znanstveno sodelovanje Departmaja za kulturo tržaške univerze. Na posvet se je javilo okrog 200 ljudi, v glavnem šolnikov. Pobuda je pomembna ker je tudi korak v smeri ustanovitve Študijskega centra za glasbeno vzgojo, ki ga mislijo ustanoviti v Gorici. Lekcije naj bi bile vse leto, seveda v Gorici, v okviru delovanja društva Seghizzi.
3. septembra zvečer bo v avditoriju slavnostni koncert ob 25. letnici natečaja. Posvečen bo Gioacchinu Rossiniju. Nastopijo znani solisti ter skupina Gruppo polifonico di Trieste pod vodstvom Andrea Giorgija. Ta večer bo
priložnostni govor imel goriški župan. Tistim, ki so si pridobili zasluge za uspeh te pevske prireditve bodo podelili priznanja.
Nastopi zborov pa se bodo pričeli 4. septembra, zaključili pa 7. septembra. Letos nastopa 26 zborov (nekateri tudi v različnih zasedbah, tako da je zborov dejansko 31 j iz dvanajstih držav. Pridejo zbori iz Italije, Jugoslavije, Finske, Poljske, Romunije, Švedske, Madžarske, Argentine, Bolgarije, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in Grčije.
Kot je znano so lani prvi uvedli tudi tekmovanje malih zborov, največ do osem pevcev.
4. in 5. septembra bodo zbori tekmovali v polifonskem petju. Naslednjega dne, 6. septembra zvečer, bo zaključni koncert z nagrajevanjem zborov v tej kategoriji. 6. septembra bodo nastopili mali zbori. V nedeljo dopoldne in popoldne bodo zbori tekmovali z ljudskimi pesmimi, istega dne zvečer bo nagrajevanje.
Letos pride v Gorico kar precej zborov iz Italije, precej tudi iz naše dežele. Iz Jugoslavije pride Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. V skupini malih zborov nastopijo Ljubljanski oktet in Mariborski oktet. Sodeloval pa bo tudi en zamejski zbor in sicer Tržaški oktet.
Zahteva po ljudskem referendumu
Komunisti in zeleni proti zahodni obvoznici
Na županstvu v Gorici hočejo kar se da hitro izkoristiti 12.700.000.000 lir, ki so v drugem zakonu za finansiranje gradnje infrastruktur, ki jih je italijanska stran predvidela za uresničitev osimskega sporazuma, namenjena izgradnji osrednjega dela tako imenovane zahodne obvoznice. Kot je znano so prvotno predvideli, da bi se zahodna obvoznica pričela pri mejnem prehodu Solkan na Svetogorski cesti, prečkala Solkansko polje, prišla do pevm-skega mosta, potem nadaljevala pot skozi Stražice (delno uporabljajoč že obstoječe ceste) do ločniškega mosta
9.	avgusta. Obvoznica naj bi se potem nadaljevala na levem bregu Soče tja do novega mosta čez Sočo pod Štan-drežem. Z obstoječo pokrajinsko cesto Gorica-Sovodnje-Zagraj naj bi se povezala nekje pri Sovodnjah.
Sovodenj ci so že zdavnaj povedali, da te ceste sploh ne potrebujejo. Prvotni načrti za ovrednotenje severnega dela Gorice, tistega na _ Solkanskem polju, se niso uresničili. Čez solkanski mejni prehod ni tistega velikega prometa, ki so ga nekateri predvidevali pred petnajstimi in še več leti. Takrat je arhitekt Piccinato predvidel, da se bo Gorica razvila v mesto z 80.000 prebivalci. Začrtal je velike obvoznice. Kasneje je arhitekt Costa zmanjšal predvidevanja na 60.000 prebivalcev. Že začrtane obvoznice pa je pustil in jih celo bolje narisal. Vse to je seveda
V pripravi načrti za obnovo Verdija
Čim bodo imeli načrte in seveda denar bodo pričeli popravljati zunanjost in notranjost stavbe Verdijevega gledališča. Kot je znano je Goriška občina od konzorcija zasebnikov, bivših lastnikov gledaliških lož, pred kratkim odkupila to stavbo za poldrugo milijardo lir. Nekaj milijard pa bodo potrebovali za vsa popravila, ki so potrebna.
Popraviti bodo morali streho, prepleskati fasado. V dvorani pa morajo narediti vse kar predvidevajo varnostni predpisi, saj je policijska oblast že nekajkrat prepovedala uporabo dvorane v koncertne, gledališke in druge namene. Doslej so v njej izvedli le najbolj nujna dela, da je bilo za silo zadoščeno policijski oblasti.
Sedaj pa se bodo dela lotili načrtno. O tem vprašanju so že govorili na seji Občinskega odbora. Potem ko bodo imeli načrte bodo Deželno vlado prosili za primerno denarno podporo.
Obnavlja ga Pokrajina
Kmalu nared dom v Lužnici
Goriška pokrajina je že pred časom začela izvajati načrt za obnovo in preureditev počitniškega doma v Lužnici, ki ga nameravajo dati na razpolago za letovanja skupin ostarelih, invalidov ter prizadetih oseb. Prvi del načrta, v vrednosti 800 milijonov lir, bodo predvidoma uresničili do meseca oktobra. Doslej so že obnovili zidovje, preuredili razporeditev prostorov, tako da so pridobili več ločenih in funkcionalno neodvisnih delov, ki bodo omogočili bivanje ene same, pa tudi več skupin istočasno. Zaključujejo z obnovo strehe in raznimi napeljavami, nakar bo poslopje že vseljivo.
Z drugo skupino del, ki naj bi veljala milijardo 100 milijonov lir, želijo povečati sedanjo zmogljivost počitniškega doma in urediti termalno kopališče ob vrelcu žveplaste vode, ki je že od nekdaj znana zaradi svojih zdravilnih lastnosti. V upanju, da bo deželna uprava pristala na finansiranje teh del, ki bi kakovostno izpopolnila letovišče, pri pokrajinski upravi razmišljajo o tem, kako bi dom upravljali v sodelovanju s skupinami in ustanovami, ki delujejo na socialnem področju.
Na dvotedenskem plavalnem tečaju
Dvajset števerjanskih otrok na plavanju v goriškem bazenu
Okrog dvajset otrok iz števerjanske občine se v teh dneh udeležuje skupaj z vrstniki iz Gorice in drugih okoliških občin plavalnega tečaja v bazenu na Rojcah. Tečaj prireja društvo Gori-zia Nuoto, udeležbo večjega števila števerjanskih otrok pa je omogočila tamkajšnja občinska uprava, ki je za njihov prevoz v in iz Gorice dala na razpolago šolabus.
K tečaju se je tako prijavilo dvajset števerjanskih otrok od 6. do 14 leta starosti. Udeležujejo se četrte od šestih plavalnih izmen, ki jih v letošnji poletni sezoni prireja za otroke goriš-ko plavalno društvo. Zanje se je tečaj pričel v ponedeljek, 28. julija, zaključil pa se bo v petek. Že prihodnji teden bo na vrsti nova izmena, v okviru katere je tudi na razpolago nekaj mest za mlade iz Števerjana. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na Občini v Steverjanu.
Kako poteka življenje malih tečajnikov? Po njihovih izjavah sodeč res imenitno, saj imajo možnost da vsak dan, od ponedeljka do petka, prebijejo cel dopoldan v bazenu. Tja se pripeljejo okrog 8.30. Po zboru vseh 135 udeležencev je na vrsti jutranja telovadba, kmalu po 9. uri pa se prične enourna lekcija plavanja. Tej sledi malica in nato do 12. ure prosto plavanje in igranje v vodi in okrog bazena.
Otroke smo te dni obiskali prav v tem času, ko so se nekateri bolj izkušeni pod skrbnim nadzorstvom osmih inštruktorjev razposajeno poganjali v vodo olimpijskega bazena, najmlajši pa so čofotali v otroškem bazenu, kjer je voda manj globoka, zabava pa zaradi tega nič manjša. Bolj kot z besedami so nam na vprašanje, kako se kaj imajo, odgovorili z dejstvi, ko so pred našim fotografskim objektivom drug za drugim hiteli razkazovati razne vrste skokov v vodo in drugih plavalnih spretnosti, ki so jih pridobili ali izpopolnili na tem dvotedenskem tečaju.
Da se otroci prijetno zabavajo, krepijo telo in koristno plavalno znanje, nam je potrdil tudi Giancarlo Karlovi-ni, ki je pri društvu Gorizia Nuoto odgovoren za otroške plavalne tečaje. »Ta teden zaključujemo s četrto izmeno in moram povedati, da je obračun
nadvse zadovoljiv. Doslej smo že presegli skupno število lanskih tečajnikov, na vrsto pa bosta do začetka septembra prišli še dve izmeni. Uspeh je dokaz o koristnosti in posrečenosti pobude, ki prepričuje vsako leto večje število staršev in seveda otrok, katere
lahko kar sami vprašate, če jim je tukaj všeč.«
O težavnosti zbiranja mnenj med tečajniki, ki se niso dali motiti med brezskrbnimi urami igranja v bazenu, smo povedali, sicer pa je bilo njihovo navdušenje tako očitno, da bi bila vsaka beseda odveč.
Le rahel dežek
• ••
Upajoče so oči mnogih včeraj po poldnevu gledale v nebo, kjer so se zbirali temni oblaki. Okrog 15. ure se je zares ulilo. A deževalo je le dobrih deset minut. Le zmočilo je v mestu asfalt, na podeželju pa žejne travnike, vrtove in polja. Kmalu je rahla sapica oblake odgnala, spet je zasijalo sonce. Temperatura je seveda ostala pri prejšnjem: kar več kot trideset stopinj smo imeli zjutraj in prav tako popoldne. Smo pač v avgustu. Kaj bi se pritoževali.
Vrsta nesreč
V Gradežu se je v jutranjih urah pripetila prometna nesreča v kateri je 46-letni Giovanni Marchesan utrpel-zlom ključnice. Z mopedom se je vozil
v smeri proti Tržiču, ko mu je nenadoma prerezala pot z lastnim vozilom 44-letna Franca Marchesan. Slednja je ostala nepoškodovana, voznik mopeda pa se bo zdravil 30 dni.
V	noči med ponedeljkom in torkom je 50-letni Remo Medeot doma iz Ma-riana izgubil nadzorstvo nad lastnim avtomobilom. Ko se je peljal iz Šlov-renca proti domu je po vsej verjetnosti zaradi utrujenosti najprej zavozil na koruzno polje, nato pa še v obcestno reklamno tablo. Voznik ni utrpel nobene poškodbe.
V	Cervinjanu je prišlo le do večje gmotne škode v trčenju med avtomobiloma, ki sta ju upravljala 47-letna Concetta Buricco in pa 26-letni Pasgu-ale Ciriello.
vnešeno v regulacijskem načrtu. Goriška občinska uprava je, takrat ko je bil govor o delih, ki jih je treba finansirati s sredstvi iz osimskega sporazuma, prosila denar za to obvoznico. Dobila ga je.
Kaj je predvideno v osrednjem delu? Da bi speljali čisto novo cesto tik ob Soči. Odcepila bi se od sedanje Ulice Aguileia. Cesta bi bila med sejmiščem Espomego in Sočo speljana po viaduktu, ki bi ga nalašč zgradili. Potem bi bila speljana po zadnjih štan-dreških poljih in travnikih, tistih, ki so na bregu Soče. Navezala bi se na cesto, ki pelje na nov most južno od Štan-dreža.
Komunisti in zeleni so proti gradnji te obvoznice. V goriškem ljudskem parku so priredili skupno zborovanje. Govorila sta občinska svetovalca Fio-relli in sen. Battello. Opozicija v goriškem občinskem svetu trdi, da je sedaj na voljo nekaj nad 12 milijard lir, da pa bo cesta, ko bo zgrajena, veljala več kot 30 milijard. Ta denar bi se dal bolje uporabiti, cesta pa je nepotreb-
na.	Škodila bo tudi okolju.
Na zborovanju se je k besedi oglasil tudi član tajništva mestne sekcije PSI Fontanini, ki je govoril tudi o vlogi avtoporta in drugih osimskih struktur.
Komunisti in zeleni menijo, da je treba tako o tej infrastrukturi kot o drugih, vedeti za mnenje vsega prebivalstva. Zaradi tega naj bi v septembru sprožili akcijo za izvedbo referenduma. Prebivalci Gorice naj bi se izrekli ali so za to obvoznico, ali pa so mnenja, da je sploh ni treba graditi.
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO
razpisuje natečaj za dodelitev štirih mest poskusnega uslužbenca -4. kvalifikacijska stopnja. Rok za predstavitev prošenj zapade 28. avgusta 1986.
Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na tajništvu Trgovinske zbornice v Gorici v Ul. Crispi 10.
razstave
V	dvorani deželnih stanov na goriškem gradu je odprta razstava beneških vedut Canaletta in Visentinija. Na voljo je tudi katalog.
V	kongresni palači v Gradežu je odprta razstava poštnih futurizmov, ki so jo sem prenesli iz muzeja v Roveretu. Na voljo je katalog.
V	istem prostoru v Gradežu je odprta zgodovinska razstava italijanskega časopisja. Na voljo je katalog.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Scandalosa Gilda«-Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Viril sex games«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Morilec iz hrama Šaolin«'
21.00	»Zločin iz strasti«
DESKLE 19.30 »Najkrajša pot na Kitaj' sko.«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Allbrso bianco, Korzo Italia 10, tel-84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel.40479-
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Salvatore Brezigar iz glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori, od 10.30 Edoardo Piani iz kapele ločniškega pokopališča v cerkev in zopet na pokopališče v Lečniku.
Marko VValtritsch	5.
partizansko gospodarstvo | na sovodenjskem območju
Tajnik sovodenjskega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora je nekaj dni kasneje poslal vodstvu Okraja daljši seznam z naslovom: »Seznam vprežne živine in vozil in dvokoles občine Sovodnje«. Iz tega seznama, na katerem so navedeni poimensko družinski poglavarji, izhaja, da je bilo v Sovodnjah 20 konjev, na Peči samo dva, volov pa v Sovodnjah 54, na Peči pa 14. Težkih voz, z nosilnostjo od 25 stotov naprej, so imeli v Sovodnjah 34, na Peči pa trinajst. Kolesa so bila označena kot dobra in slaba. Dobrih moških koles so imeli v Sovodnjah 19, na Peči dve, slabih moških koles v Sovodnjah 37, na Peči pa 12. Dalje je bilo dobrih
ženskih koles v Sovodnjah 12, slabih ženskih koles istotam pa 54. Na Peči da niso imeli ženskih koles.
Dokument, ki ga je podpisal tajnik Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Sovodnjah Novograjski (to je bilo ilegalno ime za Andreja Tomšiča), je edini, ki smo ga našli v naši raziskavi, na katerem so navedena tudi imena Pečanov.
V nekaterih krajih so domači odbori tudi že prej, nekateri kar na svojo pest, drugi pa po navodilih, sestavili poročila o gospodarskih zmogljivostih svoje vasi ali občine. V arhivih niso ohranjena vsa poročila. Marsikaj se je izgubilo med vojno. Ponekod so poročila podpisana z ilegalnim imenom, drugod pa s polnim imenom in priimkom. To je bilo seveda zelo tvegano.
Kar se tiče sovodenjskega območja, imamo ohranjene podatke o popisu industrije in obrti v poročilu Okrajne gospodarske komisije z dne 20. septembra 1944.
Iz njega povzemamo, da je v Gabrjah št.7 delal čevljar Miha Martinuč. Izdeloval je nove čevlje ter popravljal stare, njegova zmogljivost je bila izdelati en par čevljev na dan. Ni imel strojev, delal je sam. Delal je tako za domači-
ne kot za potrebe OF, torej za partizansko vojsko. Enako je napisano o čevljarju Francu Devetaku, ki je imel svojo delavnico v Gabrjah št. 19.
V	Rupi je sicer obstajala tovarna usnja Jakil, znana še iz let pred prvo svetovno vojno, takrat pa že ni več obratovala. V njej je bilo (podatki so vedno iz pravkar omenjenega poročila z dne 20. septembra 1944) 68 telarjev za šešo znamke SAF, osem strojev za usnje različnih vrst in znamki ena velika peč, približno 9 valenk znamke HR Glazer-Wien.
Iz Rupe so bili čevljarji Jožef Čotar, Jožef Trampuš' Rihard Kokelj in Maks Pavletič, ki so sicer delali v Goric1, Iz istega kraja so bili bratje Budin, ki so delali v tiskarni Gorici. Florijan Ferfolja pa je imel brivnico v Šempetru.
V	Sovodnjah so delali obrtniki: krojač Ciril Češčub kolarja Dominik Češčut in Ivan Petejan, sedlar Karlo Brd' kovic, čevljarji Peter Devetak, Franc Petejan in Janko Cotič-Biondin. Kamnoseštvo Cotič v Sovodnjah ni deloval0 takrat.
V	Gabrjah so bili poleg prej omenjenih dveh čevljarjev še kolar Mirko Povodnik, kovač Leon Gril, mizarja Viktor Devetak in Viktor Čavdek, v Rubijah pa še kovač Jože1 Pavletič.
Pogovor s Svetlano Makarovičevo pred nastopom v Kopru
Ta svet ni naš dom, v njem smo le gostje
»Če hočeš videti sončni žarek, moraš najprej poznati temo in mrak, drugače ti nič ne pomeni. Če hočeš nekaj zares vzljubiti, moraš to plačati s sovraštvom do nasprotnega. In le kdor zdrži dolgo tišino, lahko zares sliši pesem, ko se zapoje.« Svetlana Makarovič
Svetlana Makarovič — pesnica, komponistka, Pevka, igralka. Njeni recitali so velikokrat presenetili slovensko javnost s svojo posebnostjo, svojskostjo. Krog njenih poslušalcev ni velik, s svojimi pesmimi se namreč obrača na kulturno publiko, kot sama pravi. Prosvetljevanje delavskega razreda pa je nekaj, kar je že pred leti opustila.
»Moji recitali znajo biti neprijetni, grenki — tak-sni kot je moja poezija. Opozarjajo ha to, da smo na svetu le gostje, da ta svet ni naš dom.«
Kako poslušalstvo sprejema vaše nastope?
»Moja publika je eno mojih velikih zadoščenj. Že teta se mi ljudje odzivajo in me spremljajo na vseh recitalih, večerih. Marsikdaj mi celo sledijo na oddaljenejše nastope. Prijetno me preseneti, ko med Poslušalci zagledam znane obraze iz prejšnjih ve-cerov.«
Pravkar pripravljate nov avtorski projekt, sku-Paj z znano skupino Istranova. Na kateri zamisli ste tokrat gradili?
»To bo gledališka predstava, skupen multimedi-onalni projekt Svetlane Makarovič in Istranove. Za-rnisel je prišla iz ljudskega motiva desete hčere — hiti deseti pomeni biti preklet, izločen, drugačen in odveč. V današnji slovenski kulturni situaciji je ta motiv izredno aktualen in kar kliče k umetniški obdelavi -- družba se vse bolj nagiblje k enotni, povprečni, celo podpovprečni kulturni ponudbi. Pod Parolo množične kulture se skriva hiperprodukcija vulgarnega kiča, ki naj izpodrine izrazitejše umetniške stvaritve in jih postavi v položaj desetega. Ta simbol desetega je v tem recitalu ves čas prisoten, Sal je bodisi elitna skupina kot Istranova, kot- tudi Ploji avtorski recitali, ki so v zadnjih letih dodatno . namerno tudi elitistični — s tem mislim name-n^eni intelektualno razvitejši publiki —, v položaju
Motiv desete hčere je v slovensko ljudsko za-Madnico prišel v času pokristjanjevanja. Prinesel ga je verjetno irski misijonar, saj poleg Slovenije ta motiv pozna le še Irska.
Za recital sem vzela le zgodbo idejo ljudske Pesmi. Hotela pa sem ta motiv avtorsko preseči in ga aktualizirati. Tako sem se dotaknila tabuja ma-,ere kot absolutne avtoritete. Mati sama zase ni abu, ker je kot lastnica svojih otrok nesprejemljiva, izjavi se kot izdajalka lastne krvi. V ljudski pesmi 'desetnica mati, grajska gospa, po 7 letih izgnanstva desetnice ne spozna. V grad je ne sprejme, ker je ne sPozna. V avtorski varianti grem dlje — odnos zaostrim tako, da mati desetnico spozna, da pa je noče več priznati za hčer. Desetnica zato pokaže gradu hrbet za zmeraj, vendar odide s kletvijo. Svoj n°v smisel najde v ognju, ki simbolizira očiščeva-
nje od apriornih družbenih vrednot in dogem. Na koncu imajo godci vlogo desetih in skupaj zapojemo travestijo svatbene šaljivke na temo Kaj bo jedel ogenj z zarotitvenim refrenom naj ogenj sežge človeško umazanijo kot laž, izdajstvo, hinavščino, nevoščljivost, nasilje, vohunstvo.. Sklepna pesem je kresna pesem, avtorska, ki govori o tem, da naj deveto ostane z devetim, deseto z desetim. To sta dva nerazdružljiva simbola da se deseto zave svoje desetosti, mora najprej dobiti udarec od vseh devetih.«
Svetlana Makarovič in Istranova - kako ste se našli in kako ste se ujeli v ustvarjanju?
»Novi sodelavci me vedno zanimajo. Le da imam z njimi različne izkušnje in sem zato v zadnjih letih postala izredno sitna in natančna pri izbiri. Istranovo sem imela priložnost nekajkrat slišati, videla sem njihov video posnetek in ugotovila, da je to združljivo z mojim recitalom.
Skupni projekt tako sestavljajo moje pesmi in kompozicije ter repertoar Istranove. Nekaterim njihovim pesmim sem dodala moj tekst, ki se ujema z Desetnico, in jezik nekoliko lokalno obarvala. Veliko stvari delamo s posvetovanjem, saj jim nočem delati sile. Vsak izrazit umetnik in avtor je nasilen jaz to sem in zato moram paziti, da jim stvari ne vsiljujem. Oni so moj enakopravni partner in imajo pravico sprejeti ali zavrniti mojo idejo.
V projektu nastopajo tudi kot igralci in statisti. Pojejo, govorijo, se premikajo v prostoru — enakovredno se vključujejo v dogajanje predstave. Izredno
so prilagodljivi in spretni: Že na prvi vaji smo ugotovili, da se izredno ujemamo in do sedaj nismo imeli še nobenih problemov.«
Kako uspešna je lahko združitev čisto slovenskega motiva Desetnice in istrske ljudske glasbe?
»Res sta tu združena dva elementa, ki na videz ne pristajata 'skupaj. Izkazalo pa se je, da se ta istrski melos izredno ujema z mojo poezijo, ki e trda, kamnita, izklesana, a tudi vroča obenem.
Slovenstvo pojmujem na čuden, moralni način. Slovenstvo je zame ostati zvest sebi, prisluškovati svoji lastni notranjosti, slovenski avtentični kulturi, tako kot Istranova prisluškuje istrski. Tu smo 'se našli kot sorodniki in neke vrste rojaki.
To kar izključuje narodnozabavne ansamble kot smeti je, da so pobrali najbolj banalne tuje primesi, ki so onesnažile slovensko ljudsko kulturo, in-jih prodajajo kot slovenske. Pri tem imajo umazane roke zlasti slovenski kulturni politiki, ki ta pojav ne samo ščitijo, temveč tudi podpirajo.
Istranova je zame absolutna alternativa tem pojavom. Oni so čisto vino, zato jih posluša tako malo ljudi — a ti so tisti pravi.«
Vaj ste imeli zelo malo — kako to?
»Preprosto — ni bilo potrebno več. Koncept je jasen, režija je določena. Vadili bomo sedaj vsak zase, dobili se bomo na vročih vajah, pred generalko. Do tedaj nas čaka le še dril da bo vse, de potankosti naštudirano. Improvizacije bo pri predstavi zelo malo, le premiki v prostoru. Drugače je vse zelo precizirano.«
Nastopiti nameravate v Lapidariju koprskega muzeja, nekako v sredini avgusta. Kako pa boste poskrbeli za širšo publiko, svoje stalne poslušalce?
»Recital v Kopru, v Piranu — bolj pa se tovrstnih projektov ne da popularizirati, saj je tudi kulturne publike manjši krog. Nameravali smo nastopiti skupaj tudi na Festivalu v Križankah, konec avgusta, pa smo se zaradi zapletov okrog honorarjev skupini Istranova odločili, da bom nastopila sama na play—back. Žal mi je za mojo ljubljansko publiko, a mislim, da me bodo mnogi prišli poslušati v Koper.
Predstave v Lapidariju se prav veselim. Tudi če bo malo publike, bo lep večer.«
Kaj pa plošča?
»Velik problem je denar. Kulturna skupnost takšnih stvari ne podpre, z Založbo kaset in plošč, ADI-Tom in Mladinsko knjigo pa sem v bojkotu. Vse svoje plošče izdam v samozaložbi in sem tako na robu bankrota.
A moje slovenstvo je tudi v tem, da sem to, kar sem. Ne dovolim se politično in ideološko opredeliti. Vedno nastopam v slovenščini — prevode mojih del predstavim le obrobno, ob slovenskem programu. Tudi to je slovenstvo, da nastopam pod svojim imenom.«
Razgovor zapisala METKA ČELIGOJ
Fotografije
življenja
Ravnateljici knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu Marti Fili je treba dati vse priznanje za njeno prizadevanje pri organizaciji, pogostih umetniških razstav. Letos je sedanja razstava o Breginjskem kotu že enajsta po vrsti, kar dokazuje, da je v galeriji knjižnice Cirila Kosmača - vsakih štirinajst dni po ena umetniška razstava. Odprtja teh razstav se vsakokrat udeleži večje število starejših Tolmincev, nekdanjih aktivistov in partizanov in še mladine, če bi še živel pisatelj Ciril Kosmač, bi še enkrat zapisal o svoji majhni domovini:
»Majhna je... in ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici...«
In to »lepoto«, da nadaljujem Kosmačevo posrečeno misel - sta v umetniške - barvne in črnobele fotografije -ujela razstavljalca Sergij Ciani in Marjan Bažato. Ciani razstavlja 24 fotografij: 8 barvnih, lastnih, grafično obdelanih, 8 črnobelih preslikav starih razglednic in 8 črnobelih preslikav arhivskih fotografij zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Gorica in Nova Gorica. Marjan Bažato razstavlja 20 barvnih fotografij, ki jih je posnel letos v marcu, aprilu, maju in juniju ob 10-letnici potresa. Naj zapišem, da sta oba domačina-s Primorske, Ciani iz Kobarida, Bažato pa iz Gornjega Cerovega v Goriških Brdih. Oba sta člana Foto kino kluba Nova Gorica.
V Berginju pred potresom ni bilo fotografa, ki bi bil z fotografijo ovekovečil njegove narodne posebnosti. Kar je od potresa ostalo predstavlja skupek hiš z značilnimi ganki. Na razstavi so posnetki Robedišča iz leta 1974, Sedla iz leta 1974, Breginja iz let 1909 in 1936, Podbele iz leta 1937 itd. Bažato med drugimi razstavlja tri posebno učinkovite barvne fotografije: Lojze, Rozalija in Ne slišim. V vrsti razstavljenih barvnih fotografij jetudi delovna, ki predstavlja moškega in žensko z velikim košem (Ustnikom) zvrhano polnim sveže trave za živino.
Ko sem z veliko pozornostjo ogledoval te fotografske dokumente življenja v Breginju sem - »Začutil, kako me počasi prevzema stari, močni, neomajni mir domačije,« kot je zapisal pokojni Ciril Kosmač. Občutil sem, -da življenje teče dalje, kljub rušilnim potresnim sunkom v maju in septembru 1976.
ANDREJ PAGON - OGAREV
Ob smrti kiparja Franceta Goršeta
Pojmovanje kiparske umetnosti v iskanju človeka skozi duhovnost
Mi lahka naloga spregovoriti o umetniku, kakršen je bil ranče Gorše. Rojen leta 1897 pri Sodražici na Dolenjskem, m vse do zadnjega, dokler mu ni v soboto smrt pretrgala Jelenja, neutrudljivo ustvarjal. Bil je kipar, občasno tudi jJkar Hustrator, eden najustvarjalnejših slovenskih kipar-r v zadnjem stoletju in njegova dela so danes po veli-
kem deIu sveta.
^ bežen pogled v biografijo nam pokaže nemirnega una človeka umetnika, večnega iskanja resnice. Obisko-nm sPTVa Akademijo v Zagrebu, diplomiral ter odšel ]pt ? uajprej v Trst, zatem v Gorico. Obdobje, ki ga je v teh _ 1U' ko je na Primorskem v vse večji meri razsajal faši-Itl' kljub vsem težavam pritegnilo tudi v italijansko kul-
turno in umetniško javnost, je ostalo obeleženo z značilnim mladostniškim iskanjem umetniškega izražanja in ekspresivno vitalnostjo. Leta 1930 se je preselil v Ljubljano. Tu je v veliki meri dajal ton sodobnemu umetniškemu izražanju, urejeval je nekaj časa revijo Umetnost, leta 1944 pa ustanovil privatno kiparsko šolo. Kljub temu pa Gorše nikoli ni posegel med drzne modernistične oblike in koncepte, ki so tedaj zajeli že vso Evropo.
Njegova umetnost je vedno bila nekako klasicistična, neogotska je sam poimenoval svoja ameriška leta, ki so sledila. Prva povojna leta je še bival v Trstu, ustvaril med mnogimi drugimi tudi doprsni kip Franceta Prešerna, ki ga je ob poimenovanju prevzel Znanstveni licej, nakar je odpotoval v Ameriko. Po dveh desetletjih se je vrnil in se namestil na Koroškem.
V njegovem zadnjem obdobju je iskanje človeka skozi duhovnost v polni meri zabeležilo vselej figuralno umetnost. S pogostimi motivi materinstva, zgodovinskih osebnosti in globoke religioznosti je prispeval svojstven značaj slovenskemu kiparstvu.
Poletni spored v Križankah
Tudi avgusta bodo skoraj vse prireditve v festivalskih prostorih v Križankah, glavne v poletnem gledališču, manjše ali komorne v preddverju, cerkvi, na malem dvorišču ali v Viteški dvorani, nekatere pa v Slovenski filharmoniji ali celo v stolni cerkvi.
Vse predstave, razen posebej označenih, se bodo začele ob 20.30.
6. 8.
7.8.
10. 8. 11.8.
12. 8.
13.8.
14.8.
15. 8.
17.8.
18. 8.
19.	8.
20.	8.
21.8.
22. 8.
23.	8.
24.	8. ob 19.00
25.	8.
26. 8.
27. 8.
28. 8.
29.	8.
30.	8.
31.8. ob 19.00
Kurt Neuhauser - orgle in Stanko Arnold - trobenta v stolni cerkvi
(Martini, Loellet, Hdndel, Telemann)
Marek Jablonski - violončelo
Filarmonici del Teatro Comunale di Bologna
Miha Pogačnik - violina in Einar-Steen Nokleberg
- klavir
Španski plesi s skupino Teatro de danza espanola iz Madrida
Ponovitev večera s skupino Teatro de danza espanola Večer pantomime z Andresom Valdesom in Jano Kovač Gari Grodberg - orgle (Sovjetska zveza )
Tjaša Požar - čembalo
Koncert Moskovskega komornega orkestra
dirigent Vladimir Tretjakov Fedja Rupel - flavta in Marjana Korošec - klavir (J. S. Bach, Hdndel, Donizetti, Reinecke, Roy, Borne) Valerij Klimov - violina (Sovjetska zveza)
Blažanka Arnič - klavir
(Mozart, Schubert, Arnič, Gattermeyer, Stravinski) Variacije na ljudsko pesem DESETNICA s Svetlano Makarovičevo
Rok Klopčič - violina in Hinko Haas - klavir (Brahms, Beethoven)
Het Residentie Orkester den Haag, dirigent Hans Vonk solist Zino Vinnikov- violina (Krenek, Mozart, Stravinski)
Marjana Lipovšek - mezzosopran, Alfred Burgstaller - bas, Marijan Lipovšek - klavir (Monteverdi, Purchell, Dvoržak, R. Strauss, Čajkovski) Orkester in zbor Les Volontaires (Francija) dirigent Jean Fouguet (Musorgski, Bizet, Rameau, Verdi)
Orkester moskovske filharmonije dirigent Dimitrij1 Kitaj enko
solist Vladimir Krajnjev (Rahmaninov, Čajkovski)
New Swing Ouartet s solistko Nado Kneževič
in Jazz kvartetom Silva Štingla
Adams-Strouse: APLAVZ - musical režija in koreografija Gene Foote,
dirigent Pero Gotovac, GLEDALIŠČE KOMEDIJA, Zagreb
Črnske duhovne pesmi s Star-Scape Singers (Kanada) umetniški vodja Kenneth G. Mills
Večer umetnih in narodnih pesmi z Ribniškim oktetom
Od 24. 8. do 30. 8. Minifest lutkovnih gledališč. Predstave, katerih razpored bomo objavili naknadno, bodo v ljubljanskem Lutkovnem gledališču.
Po včerajšnji razsodbi na milanskem procesu o črnih stavah v italijanskem nogometu
Težak udarec Udineseju in Triestini
MILAN — Po petnajstih urah posvetovanja je disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze sprejela ostro razsodbo, ki pa le ni tako trda, kot je v svojem sklepnem govoru zahteval načelnik preiskovalnega u-rada Corrado De Biase, čeprav v glavnem odraža njegove zahteve. Sedaj bo na vrsti še prizivni proces (začel naj bi se 18. t.m.), medtem ko bodo utemeljitev razsodbe objavili še te dni) in če ne bo prinesel sprememb (seveda so si tudi tu želje in upi deljeni), bo v italijanskem nogometnem svetu prišlo do velikih preobratov, tako pri samih društvih v A in B ligi (glede C lige še teče proces v Firencah, njihovih predstavnikih kot samih igralcih, saj marsikomu grozi, da se z nogometom ne bo mogel nikoli več ukvarjati.
A pojdimo po vrsti. Udinese naj ta iz A lige izpadel v B ligo; Lazio naj bi se znašel naravnost v C-l ligi, Perugia pa kar v C-2 s penalizacijo petih točk; Vicenza izgubi pravico do obstanka v A ligi in izpade v B ligo; Triestina, Palermo in Cagliari bodo kaznovani z odvzemom petih točk v naslednjem prvenstvu. Zlasti ostri so bili s Triestino, kj naj bi v prihodnjem prvenstvu pravzaprav startala s štirimi točkami manj, ker so ji eno odvzeli že v letošnjem prvenstvu: s tem so ji onemogočili, da
Zadovoljni Italo Allodi
bi odigrala dodatno tekmo z Empo-lijcm. Zmagovalec te tekme bi zasedel mesto Vicenze v A ligi. Nadalje razsodba določa, da se Piša vrne v 1. ligo, Empoli pa naj bi v njej sploh prvič nastopal. Pescara se bo znašla v B ligi, pri čemer se odpira vprašanje, kdo ima pravico, da zasede mesto Perugie v C-l ligi.
Kot smo dejali, pa bi se ne znalo ustaviti pri tam. Marsikdo namreč upa, da bo prizivna komisija kazni še poostrila, spet drugi upajo, da se bodo še nekako izmazali. To so zlasti tisti člani nogometne zveze, ki so jim naložili najhujše kazni; predsedniki (ali bivši predsedniki) Udineseja, Perugie in Vicenze, Lamberto Mazza, Spartoco Ghini in Dario Marasdn, športna direktorja Tito Corsi in Gui-do Magherini, igralci Franco Cerilli, Maurizio Rossi, Giovanni Lorini, Clau-
dio Vinazzani, ki so bili izključeni za obdobje petih let. Poleg tega je padel še predlog, da bi jim onemogočili, da sploh ostanejo v okviru nogometne zvelze, kar v bistvu pomeni dosmrtno izključitev. Med oproščenimi so tudi Italio Allodi in Luigi Piedimonte, med društvi pa Napoli, Bari, Sambenedet-tese, Empoli in Brescia.
Ostali obsojenci; Reali (3 leta in 3 mesece), Guerini (3 leta in en mesec), Bidese, Pigino, Vavassari, Salvi, Ronco, Cecilli, Majo,' Braghin, Ulivieri, Massi (vsi tri leta), Chinel-lato (dve leti), Janich (eno leto). O-stali so prejeli manjše kazni.
Kot smo dejali, je razsodba v glavnem sprejela vse teze preiskovalne-sito. Povsem se je spremenil na bolj-ga urada, vsak prekršek je šel skozi še le položaj Allodija in Piedimonte-ja, ko so ju povsem oprostili.
MILAN — Razočaranje, zagrenjenost, veselje, neprikrito zadovoljstvo, da so se izognili še hujšim kaznim, upanje na sklepe in morebitne popravke prizivne komisije: takšno in podobno razpoloženje so izražale izjave zainteresiranih predstavnikov društev, igralcev, upravnega osebja po včerajšnji razsodbi.
Upravni delegat Giampaolo Pozzo, ki zastopa večinski paket delnic in Franco Dal Cin, sedanji upravni delegat in bodoči predsednik Udineseja sta izdala poročilo, v katerem izražata globoko obžalovanje zaradi razsodbe, M je zadala hud udarec furlanskemu športu in vsem navijačem. Obenem pa poudarjata, da je kljub tako težki kazni vendarle jasno prišla do izraza poštenost ekipe, ki si je obstanek v A ligi zagotovila na igrišču. O razsodbi bodo kaj več povedali, ko bodo izvedeli tudi za motivacijo.
Ta obsodba je absurdna, so menili pri Vicenzi, ki naj bi prav tako kot Udinese izpadla iz A lige.
Najhujčo kazen pa so naložili le devetim namesto 19 članom zveze kot je terjal De Biase. Kriterij, po katerem so se ravnali sodniki, naj bi bil ta, da so najvišjo kazen naložili tistim, ki so imeli na vesti več kot en prekršek, za ostale so se držali »osnovne« kazni treh let. To kazen so naložili tudi trem »skesancem« Rea-liju, Bideseju in Piginu.
Odloč tev, kot je dejal tudi sodnik D’Alessio, je bila izredno mučna in ni manjkalo nasprotnih mnenj, kot sedaj ne bo manjkalo polemik: navijačem bo težko razumeti, je dejal D’Alessio, zakaj Lazio zdrkne v C ligo samo zato, ker nosi krivdo za kakšen prekršek več kot Palermo, Cagliari, Triestina (slednja po razsodbi nosi objektivno in namišljeno odgovornost za tekmo Palermo - Triestina, oprostili pa so jo obtožbe o nepravilnostih za srečanje Cagliari -
Drugačno vzdušje je seveda vladalo v taboru Piše, ki naj bi se spet znašla v A ligi. še večje veselje je vladalo v Empoliju, kjer so navijači navalili na trgovine in si nakupili platna za zastave. Zatem se je sprevod navijačev podal po mestnih ulicah do Castelnuova Garfagna-ne, kjer igralci trenirajo. Pomislili so že na stadion, ki sedaj lahko sprejme le 10 tisoč gledalcev: občinska uprava je že pokazala svojo pripravljenost, da bi povečali razpoložljivosti.
Na sedežu Palerma, ki ostane v B ligi, so na mizah zažvenketali kozarci s šampanjcem, vendar je »resni« Veneranda takoj spravil steklenico. Tudi pri Cagliariju, ki bi kot Palermo po prvotni zahtevi moral zdrkniti v C-l ligo, so naglasili zadoščenje, ker je bilo ugotovljeno, da društvo vendarle ni zagrešilo takih groznih nepravilnosti, kot je sprva zgledalo.
Pri Pescari, ki je izpadla iz B lige in bi se sedaj vanjo spet vrnila, so razumljivo dejali, da je razsodba
Triestina, Udinese pa so obtožili odgovornosti za tekme s Piso, Milanom, Verono in Romo).
Kaj meni
sodnik Marabotto
TURIN — »Kar je odločila disciplinska komisija, bo formalno prav, vendar sodba ni popolna, ker vsega niso upoštevali«. Tako meni namestnik državnega pravdnika Giuseppe Marabotto, ki vodi kazensko preiskavo o črnih stavah. »Po mojem mnenju niso upoštevali zbranega gradiva: telefonskih prisluškovanj in izjav Armanda Carboneja. Vsekakor je razsodba korektno ocenila gradivo, ki ga je imela na razpolago disciplinska komisija. Vsega pa niso upoštevali. Ostaja nekaj grenkobe,« je zaključil Marabotto, »morda bi bilo nekaj oprostitev več...«
pravična in poplača društvo, ki je med sezono posredno utrpelo škodo zaradi nepravilnosti, ki so jih drugi počenjali.
Precej mračno je bilo pri Laziu. Igralci so sicer menili, da bo priziv kaj popravil, novi predsednik društva Gianmarco Calleri pa ni skrival namena, da začnejo s stečajnim postopkom. To je tudi razumljivo, saj so še pred kratkim vložili okrog šest milijard lir: »Že v B ligi bi bilo težko, lahko si predstavljamo, kako bi šele bilo v C ligi,« je dejal Calleri. Če ne bo novosti, bo torej Lazio verjetno kar izginil. S takima nameni se očitno ne morejo sprijazniti nekateri navijači, ki so takoj napovedali, da bodo zasedli sedež, kjer bo razpravljala prizivna komisija.
Jasno pri Napoliju niso skrivali zadoščenja, da sta osebni svetovalec Ferlaina AJlodi in vse društvo imela čiste roke. Vsekakor je predsednik Ferlaino izrazil tudi obžalovanje, da so jih sploh vpletli v ta proces, kar naj bd društvu povzročilo ogromno škodo.
»Novi« A in B liga v prihodnji sezoni
Razen prizivov in morebitnih drugačnih odločitev zvezne prizivne komisije, ki se bo s temi vprašanji začela ukvarjati 18. t. m., bosta A in B liga v prihodnji sezoni takole zgledali:
A LIGA
TAKO PRED RAZSODBO: Ascoli, Atalanta, Avelino, Brescia, Como, Fiorentina, Inter, Juventus, Milan, Napoli, Roma, Sampdoria, Torino, Udinese, Verona, Vicenza.
TAKO PO RAZSODBI: Ascoli, Atalanta, Avellino, Brescia, Como, Empoli, Fiorentina, Inter, Juventus, Milan, Napoli, Piša, Roma, Sampdoria, Torino, Verona.
B LIGA
TAKO PRED RAZSODBO: Arezzo, Bari, Bologna, Caghari, Campobas-so, Catania, Cesena, Cremonese, Empoli, Genoa, Lazio, Lecce, Messina, Mo-dena, Palermo, Parma, Piša, Sambenedettese, Taranto, Triestina.
TAKO PO RAZSODBI: Arezzo, Bari, Bologna, Cagliari (—5 točk), Cam-pobasso, Catania, Cesena, Cremonese, Genoa, Lecce, Messina, Modena, Palermo (—5 točk), Parma, Pescara, Sambenedettese, Taranto, Triestina (-—1 točke), Udinese, Vicenza.
Veselje in razočaranje v prvih reakcijah
Razsodba odmeva tudi v naših krogih Velika grenkoba pri Triestini
»Navsezadnje je bilo takšno razsodbo pričakovati, saj bi g razglasitvijo strožjih kazni pristojno razsodišče bržčas postreglo italijanski javnosti z edinstveno priložnostjo za vsesplošno nerganje ter za netenje (sicer vselej jalovih) polemik.« Openski književnik Josip Tavčar nam je takole izrazil svojo neprikrito zagrenjenost ter negodovanje ob pravkar izrečeni (po njegovem ne prestrogi) razsodbi na račun cele vrste nogometnih moštev odnosno njihovih igralcev in vodilnih odbornikov. Profesor Tavčar, ki je celotni zadevščini z ljubiteljsko pozornostjo vseskozi sledil, je nadalje poudaril dejstvo, da bi do take vrste škandala še pred tridesetimi leti ne bilo prišlo. Svoje stališče je utemeljil rekoč, da se je od tistih dob nogometno prizorišče izrodilo v pravcato barantanje ne le zgolj z igralci temveč tudi s samimi izidi. Društva so se prelevila v delniške družbe, ki so očitno podvržene mafijskim vplivom. Takšno zadržanje vsega nogometnega ustroja naj bi botrovalo zaskrbljujočemu osipu gledalcev, ki ne prizanaša nobenemu italijanskemu nogometnemu klubu.
Za mnenje smo se oglasili tudi pri predsedniku ZSŠDI Odu Kalanu: »Razsodba nima v ničemer opraviti z moralnimi načeli, dejansko gre zgolj za sklepno obračunavanje med CONI ter ponarejevalci in mešetarji Carbo-nejevega kova, zavoljo bajnih vsot, ki so jih slednji "izmaknili” navedeni krovni organizaciji italijanske telesne kulture, poslužujoč se črnih stav. Kazni bi morale izzveneti, spričo omenjenih izhodišč, prvenstveno simbolično, saj je v bistvu šlo za krhanje mečev na izključno gospodarski osnovi.«
»Prisiljen sem priznati, da s podrobnostmi nisem seznanjen, vendar tudi nestrokovnjak ne more mimo obveznih osnovnih pomislekov, ki sodijo k nastalemu položaju: vsakdo, ki je pri takih zadevah soudeležen, se mora podvreči predpisom, ki jih ustroj "zgradbe" predvideva, sicer naj tudi predpostavlja verjetnost bolj ali manj strogih kazni. Človek se ob navedenih sklepih zamisli in kajpak podvomi n pristnost oziroma verodostojnost samega pojma šport.«
»Stališče goričkega sociologa, prosvetnega delavca in univerzitetnega profesorja Darka Bratine, se je izkazalo kot povsem nedvoumno, ko je nadalje pristavil: »Vsekakor se okrog nogometnega sveta sučejo neznanske vsote denarja ter vsakršni pustolovsko "navdihnjeni” posamezniki. Sodbi preiskovalnega urada vsestransko pritegnem.«
»Osrednji slovenski denarni zavod Tržaška kreditna banka s ponosom prišteva med svoje stranke tudi Triestino. Predsednika De Riuja nadvse cenim in ne dvomim, da je celotno vodstvo' mestnega Ugaša etično povsem neoporečno.« Predsednik SDGZ in direktor TKB Vito Svetina se nadalje obrega ob nespodobno ravnanje določenih krogov, ki s svojim dvoumnim ravnanjem vse bolj odvajajo gledalce od športnih predstav. »S sodniki popolnoma soglašam, obžalujem pa dejstvo, da si je Triestina zapravila edinstveno ter obenem poslednjo priložnost. Naslednje prvenstvo bo namreč sila naporno, skratka, upal bi si trditi, da prestopa v A ligo v prihodnji sezoni ne gre pričakovati.«
TRST — Tudi pri Triestini, ki je eno najbolj prizadetih društev, so izdali uradno tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravijo, »da je to, kar v tem trenutku lahko izrazijo, le emotivna reakcija zbeganosti ob grenki razsodbi, ki je moramo prizadela društvo. Ta moralni udarec je daleč hujši kot so same sankcije. Vse to se je zgodilo na koncu prvenstva, ki so ga sicer označevala nihanja, izteklo pa se je izredno uspešno, saj nas je le točka ločila od napredovanja.«
»Potek procesa v Milanu,« nadaljuje sporočilo, »nikakor ne upravičuje sankcij do društva. Počakati moramo na utemeljitve, da lahko ocenimo sklepe sodnikov, vendar mora Triestina že sedaj izraziti osuplost ob razsodbi, ki je povsem sprevrgla ugotovitve procesa in same zaključke preiskovalnega urada, ki so bili itak pretirani. Verjetno so predsodki glede igralca Braghina vplivali na razsodbo v škodo Triestine. Z zadovoljstvom pa sprejemamo oprostitev društva glede obtožbe na račun tekme s Cagliarijem in oprostitev glavnega direktorja Pie-dimonteja.«
Na koncu je izraženo zaupanje v športno pravico, kot tudi odločitev, da bodo vložili priziv.
Tudi za trenerja Triestine Enza Fer-rarija je bila razsodba kot strela z jasnega, ker po njegovem društvo ni nikoli zagrešilo nič nedovoljenega. Zlasti hudo je zanj še to, da morajo V prihodnjem prvenstvu startati s štirimi točkami penalizacije. Ferrari zato izraža upanje, da bo prizivna komisija popravila napako. Tudi igralci, ki so na pripravah v Asiagu (danes bodo odigrali prijateljsko tekmo z neko tamkajšnjo ekipo) so izrazili velikansko zaprepadenost.
V Firencah
proces o C ligi
Ob, robu milanskega maksiprocesa, ki buri duhove vsem nogometno zavednim polotočanom in ki obravnava izključno prekrške, pri katerih so soudeležena moštva A in B lige, se te dni v Firencah odvija sodni postopek proti ekipam iz C lige, ki jih je preiskovalni sodnik osumil sodelovanja pri omenjenih nepravilnostih.
V''
SAH: v četrti partiji povratnega dvoboja za svetovni naslov
Prva zmaga Garrija Kasparova
ATLETIKA: NA 5.000 M ŽENSKE
Svetovni rekord Kristiansenove
STOCKHOLM — Norvežanka Ingrid Kristiansen je sinoči v Stockholmu postavila nov svetovni rekord v teku na 5000 metrov: razdaljo je pretekla v 14’37”33. Prejšnja najboljša svetovna znamka je pripadala Britanki Zoli Buddi, ki je 26. avgusta lani v Londonu razdaljo pretekla v 14’48”07.
Inter in Milan
dobro začela
CASALE MONFERRATO (Alessan-dria) — V prijateljskem nogometnem srečanju v okviru priprav na bližnje prvenstvo je Inter sinoči z 2:0 (2:0) premagal Casale. Zadetka sta dosegla Altobelli in Fanna.
Še uspešnejši je bil Milah, ki je s 4:0 (1:0) odpravil Reggiano. Strelci: Wilkins, Virdis (2) in avtogol Zanuttija.
V prijateljski tekmi pa je Sampdoria s 5:1 premagala Celle.
LONDON — četrta partija povratnega dvoboja za svetovni šahovski naslov je prinesla preobrat, morda o-dločilen: Kasparov je namreč prišel do svoje prve zmage in odslej bo moral njegov nasprotnik več tvegati, da nadoknadi zamujeno. S tveganjem pa lahko pride do napak, ki jih je v takem dvoboju težko popraviti in nadoknaditi.
Že pri predsinočnji prekinitvi so sicer izvedenci menili, da ima Kasparov zmago zagotovljeno. Očitno so bili takega mnenja tudi v taboru Karpova. Po celi noči analiz so prišli do zaključka, da je položaj izgubljen, saj Karpov sploh ni sedel za mizo, da bi nadaljeval partijo, ki sta jo prekinila pri 40. potezi, potem ko je Kasparov, ki je tokrat imel bele figure, svojo
41. potezo (domnevajo, da Te7) ku-vertiral.
Rezultat je sedaj 2,5:1,5 v korist Kasparova. Peta partija bo na sporedu že danes. Kot znano, bosta prvih dvanast srečanj odigrala v Londonu, ostalih dvanajst pa v Leningradu. Predvideno je, da igrata do šestih
zmag, a največ 24 partij. Če ne bo nihče osvojil šestih zmag, bo svetovni naslov šol tistemu, ki bo po 24 partijah imel več točk oziroma tisti, ki bo prej zbral 12,5 oz. 13 točk. Vsekakor Kasparovu za ohranitev naslova zadostuje tudi neodločen rezultat 12:12.
4. PARTIJA BELI: Kasparov ČRNI: Karpov
Nimcovičeva indijska obramba
1. 04 Sf6; 2. c4 e6; 3. Sc3 Lb4j 4. Sf3 c5; 5. g3 Dd4; 6. Sd4 0-0; 7. Lg2 d5; 8. Db3 Lc3; 9. Bc3 ScOi
10.	Cd5 Sa5; 11. Dc2 Sd5; 12. VdJ Ld7; 13. c4 Se7; 14, 0-0 Tc8;
Sb3 Sc4; 16. Lb7 Tc7; 17. La6 SeOj 18. De3 Sc4; 19. De4 Sd6; 20. DdJ TcB; 21. La3 Lc8; 22. Lc8 Sdc8; 2j-Tfdl Dd3; 24. Td3 Te8; 25. Tod1 F6; 26. Sd4 Tb6; 27. Lc5 Ta6; 2°' Sb5 TcB; 29. Le7 Sc7; 30. Td7 Sdb’ 31. Ta7 Sf8; 32. A4 Tb8; 33. e3 tf-34.Kg2 e5; 35. Td3 Kh7; 36.
Tbc 8; 37. TeB TcB; 38. Sc7 SeB; •SJ-Sd5 Kh6; 40. a5 c4.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Pred nastopom v odbojkarski državni C-l ligi
Spremembe pri Valu
Ekipo bosta okrepila Grilanc in Balin (prej Fincantieri)
V teh dneh se izteka rok za vpisovanje ekip v odbojkarska državna prvenstva. Edina slovenska moška šesterka, ki bo nastopala v državni ligi bo štan-dreški Val, ki je v lanskem prvenstvu napredoval v C-l ligo. Valovci bodo v tem prvenstvu tudi edini zastopniki goriške pokrajine, saj so razpustili ekipo Fincantieri iz Tržiča, ki je lani nastopala prav v tej konkurenci. Zato vlada, ne samo v Standrežu, temveč v vsem zamejskem športnem prostoru, veliko zanimanje za nastop Vala v tako zahtevnem prvenstvu, saj je štan-dreška postava sedaj vodilna zamejska moška odbojkarska ekipa.
Medtem ko so se igralci po lanski zmagi lahko malo v miru odpočili, so v tem času imeli veliko dela odborniki, ki so skušali ekipo čimbolj okrepili, da bi bila kos težjemu prvenstvu. Zato bomo prihodnje leto imeli nekatere novosti v okviru štandreškega kluba. Na trenerski klopi bo namesto Ivana Markiča sedel Božič Gri-
Včeraj je odpotovala v Savudrijo na skupne priprave večja skupina. Slogi-mh odbojkarjev in odbojkaric, ki bodo v tem prijetnem obmorskem letovišču Prebili devet dni. Gostje bodo tabora ljubljanske fakultete za telesno kultu-r°, kar sodi že v dolgoletno tradicijo našega društva.
y Savudriji je na pripravah 15 Slo-ginih deklet, ki predstavljajo po društveni lestvici 3. ekipo. Trenirajo pa tudi fantje druge ekipe in teh je 17. Koordinator celotnega poteka priprav je Marko Kralj, trenirali pa bodo profesor Ivan Peterlin in Mario Cač, Maksimilijan Gulič ter Marko Kralj, ki so pred kratkim opravili trenerski izpit pri italijanski odbojkarski zvezi.
Kot je med pripravami že ustaljen običaj, bodo odbojkarji trenirali dvakrat dnevno in to v glavnem individualno tehniko. Seveda pa na programu
ni Samo delo, saj bo ostalo vsem veliko prostega časa za kopanje, plavanje, skratka za razvedrilo v morju.
S poletnim praznikom, ki ga je Sloga povsem uspešno priredila v preteklih dneh, se je tako, po krajšem premoru, pognal v tek celotni organizacijski in tehnični Slogin aparat, saj bodo pripravam mlajše generacije v Savudriji sledile priprave najboljših odbojkarjev in odbojkaric na Ravnah na Koroškem, najmlajši pa bodo septembra trenirali na tečaju ZSŠDI v Zgoniku. Septembra se bo tudi začel niz športnih manifestacij ob 15. obletnici obstoja društva.
Naslov tečajnikov: Avtokamp Veli Jože, Tabor fakultete za telesno kulturo, Savudrija.
(Inka)
lanc, bivši trener Borovih odbojkarjev. Prihod Grilanca, ki bo treniral, a tudi igral, je brez dvoma zelo pomemben, saj ima ta igralec za sabo dolgoletno izkušnjo tudi v zahtevnejših prvenstvih od C-l lige. Poleg Grilanca se je ekipa ojačila tudi s prihodom močnega tolkača Ezia Balina, ki je lani nastopal za Fincantieri. Ekipo pa bo zapustil Sandro Micheli, ki je že lani imel malo možnosti, da igra. Vsekakor so odborniki Odbojkarskega kluba Val še vedno v pogovoru z nekaterimi slovenskimi društvi za nakup dobrega podajača, ki bi lahko bistveno ojačil valovce, saj je ravno režija šibka točka ekipe. S prihodom podajača bi ekipa postala zares zelo kompetitivna in bi v naslednji sezoni gotovo navdušila številne štandreške navijače.
Treningi se bodo pričeli 1. septembra. Igralci ne bodo šli na skupne priprave, temveč bodo vsak dan trenirali v domačem okolju. Ni pa še znano novo vodstvo kluba, saj niso po smrti predsednika Vilkota Nanuta še imenovali novega predsednika. Vsekakor pa bi morali tudi to vprašanje rešiti v kratkem, ker bodo imeli septembra občni zbor, na katerem bodo predstavili program za sezono 1986/87.
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377.
ZSŠDI
obvešča, da bodo uradi združenja zaprti od 11. do vključno 14. avgusta 1986.
TPK SIRENA
vabi v soboto, 9. in v nedeljo, 10. avgusta (pomorski sedež) na kalamarado. Poskrbljeno bo za sveže ribe, dobro kapljico in glasbo. Vljudno vabljeni.
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
Počitnice so mimo, začenja se vadba
Mladi Slogini odbojkarji na pripravah v Savudriji
Na drugi selekcijski regati Prvojadro v Eraclei
Meuccijeva najboljša med dekleti
NciVtirn i	i -z TT r a o d i a \r Hlivini
^avtični krožek iz Eraclee je v bližini Jesola priredil drugo consko selekcijo v jadranju (Pokal Prvojadro - "Prima-^®la") za otroke do 12. leta. Prva je "Ka 1. junija v Miljah, druga bi morala biti v priredbi Sirene pretekli mesec, a le bila odpovedana zaradi premoč-nega vetra.
Tudi tokrat so jadralci čakali do 14. Ure, preden je zapihalo. Na programu sta bili dve preizkušnji, zavlekli pa sta *e tja do 19. ure. Regate se je udeleži-p, 36 otrok enajste cone, ki sega do hioggie, jHgjj temj tudi najmlajši čla-1 društev Čupa in Sirena.
^Končna lestvica: 1. "
, ‘V/ncna lestvica: 1. Bonifacio boljf )- ^ <^erta Meucci (Sirena - naj-
ruši
's*	~ v^upaj; •£«.)• ivnija u
•Dani Toscano (Čupa).
boljša ženska uvrstitev); 10. Igor Ma--Usič (Cupa); 25. Mitja Bužan (Čupa);
i oscano (Lupa).
fretja conska selekcija za pokal Pr-°jadro bo v Miljah čez dva tedna, z Panjem, da ji bodo vetrovi končno
naklonjeni.
Prizor s Čupine regate, ki je bila v nedeljo, 27. julija
Letališče v Katmanduju, prihod v Nepal
Zdaj pa, ko se pod nami rišejo že prvi obrisi mehke nepalske dežele, je vse skupaj le še povsem normalna zadeva in zdi se mi, da je na neki način to povsem samoumevno. Če si nekaj zares želiš, boš to tudi dosegel, tako so nam vedno pravili v osnovni šoli. Pa ne samo tam in mogoče je v tej modrosti tudi nekaj resnice.
Okrog poldneva pristanemo v Katmanduju, glavnem mestu Nepala, ki ima približno toliko prebivalcev kot Trst, je pa po videzu vsakršna primerjava odpade in verjetno je nemogoče opisati in ustvariti podobo orientalskega mesta nekomu, ki ga ni dože-vel. Prav tako pa se bo tistemu, ki je doživel vsakdanji vrvež na uličicah in videl vso bedo in revščino v zakotnih predelih, vsakršen opis Katman-duja in podobnih krajev zdel le površinski, neobdelan in nepopoln. Povsem razumljivo je to, saj si ob srečanju z orientalskim življenjem vsak ustvari svoj vtis, ta pa je, če človek le količkaj gleda okrog sebe, izredno močan. Zato naj se še enkrat zatečem k svojim uvodnim besedam in ponovim mnenje, da ni mogoče napisati objektivnega potopisa in bo tudi zato to, kar sledi, le osebni vtis, ki sem ga bil deležen v tej deželi revnih, toda nikakor ne nesrečnih ljudi,
Da je tu popolnoma drugačen svet, mi je bilo jasno že takoj, na samem začetku, ko smo stopili z letališča na cesto. Vsepovsod čepi polno ljudi, starcev in otrok, ki se kot jata kavk zgrnejo okrog nas in v hipu je kakih dvajset ali trideset taksistov, ki bi nas radi zapeljali v mesto. Vsiljivi so in kričijo in če bi Andrej in Borut ne bila že izkušena v teh stvareh, oba sta namreč že večkrat bila na himalajskih odpravah, bi od strahu enostavno ne vedel kaj narediti. Očitno je torej takšen mestni in pocestni vrvež tu nekaj običajnega. Z dvema avtomobiloma se zapeljemo k nekemu privatniku v bližini centra, k mr. Panjanu, kjer se običajno mudijo slovenske odprave. Namestimo se po sobah, sončno je toda ne prevroče in popoldne smo že turisti, bledolični in denarja polni zahodnjaki, ki na vsakem koraku strašijo s fotoaparati in jim je Katmandu čudovito, skoraj pravljično mesto.
»Namaste« Katmandu
Največje presenečenje in najmočnejši vtis mi je Katmandu, glavno mesto Nepala, pripravil že prvi dan. Kaj takega pravzaprav nisem pričakoval. Obetal sem si sicer veliko mističnih in kaj vem kako še očarljivih vzhodnjaških, orientalskih zanimivosti, ob neposrednem srečanju pa sem bil skoraj šokiran. Po krajši, petnajst minut dolgi poti z avtomobilom od letališča do mr. Panjana, zasebnika, ki oddaja sobe, mi je Bogdan dejal, da v vsem svojem življenju skupaj ni videl toliko revščine. Da, prav to je bil tisti
šokantni, pretresljivi in nenadejani vtis ob prvem, neposrednem stiku s to deželo. Sicer so mi že marsikaj pripovedovali o teh krajih, toda videti na lastne oči je vendar nekaj povsem drugega.
Popoldne se sprehajamo po mestu, ozke ulice polne ljudi se vijejo med starimi hišami, na vsakem koraku nas pričaka novo presenečenje. Ob blatnih robovih cest se vrstijo in gnetejo brezštevilni prodajalci najrazličnejše robe, do zelenjave, sadja, in hudo zmaličeni, spačeni ljudje, ki jih Evropejci nismo vajeni gledati v civilnem življenju, ki bodisi nemo ždijo ali pa prosjačijo denar.
Prosjačenje denarja je v Katmanduju nasploh že kar neke vrste kultura, vedno se od nekod kdo vzame, ki bodisi kaj prodaja ali pa kar tako zahteva drobiž. Zgodi se tudi, da si nakoplješ pravcato krdelo otrok, ki ti ne dajo miru in vztrajno ponujajo kako igračo ali prav poseben religiozni, za turiste zanimiv izdelek. Sprva me je kar strah teh črnih obrazov, toda fantje, ki se na Katmandu spoznajo, pravijo, da je to običajno in normalno in da ljudje niso agresivni. Le vsiljivi so včasih in navajeni so preživljati se na tak način. Sicer pa kaj veliko možnosti tudi nimajo.
Zvečer se z Bogdanom in Matevžem znajdemo na bazarju. Po ozkih in blatnih uličicah se gnetejo ljudje, obupen živžav je, toda nikakršne živčnosti med ljudmi, nam se že meša v tem direndaju, za tukajšne ljudi pa je to način življenja. Sredi obupne umazanije prodajajo sadje in zelenjavo, a tik zraven bi skoraj pohodil mrtvo podgano. V trgovinicah pa je polno lepih in zanimivih stvari, z veseljem si ogledujemo, kaj vse bomo nabavili, predno se vrnemo nazaj domov, v Evropo. Polni novih vtisov utrujeni zvečer poležemo.
Zjutraj nas Andrej, vodja odprave, že kmalu vrže pokonci. Čaka nas veliko dela in po zajtrku si posel porazdelimo. Z Borutom, ki je najstarejši, pregledujeva in sortirava opremo, uskladiščeno pri agenciji Mountain tra-vel. Tu je namreč precej opreme, ki je naša, last Planinske zveze in jo uporabljajo slovenske odprave. Pomagajo nama trije šerpancf trije fantje iz naroda ali plemena Šerpani, ki živi na južnih obronkih himalajskih gora. Vasi imajo na precejšnji nadmorski višini in so zato odlično prilagojeni in kot nalašč pripravni za pomoč pri odpravah, ki naskakujejo visoke gore. Moški si zato poiščejo delo kot pomočniki, nosači ali kuharji pri alpinističnih odpravah, kar je v navadi že od vsega začetka, ko so Angleži sku paj s Francozi začeli z osvajanjem himalajskih vrhov. Sicer pa so Šerpe po rodu Tibetanci, tako tudi po veri, so namreč budisti.
V Glasu mladih sem 15. maja pod naslovom Dijaki špor-mki tekmujejo spet pripravil prispevek, v katerem je bilo janizanih nekaj dejavnosti tega društva. V namiznotems-Cem turnirju za pokal COL-ILVA je bil končni -vrstni red
mn Ita ,>costa azzurra« v Barkovljah je že dolga desetlet]a po-Da„ >>Center« mladih slovenskih tržaških kopalcev. Tradicijo ko-‘,a«ja na tem delu obale je začela že prva povojna generacija slovenskih dijakov
lestvice tak: Sv. Ana 112, COL - ILVA 108, Dijaki 106 točk itd. Dijaška ekipa je igrala res odlično, saj se je potegovala celo za prvo mesto in je klonila šele v finalu. Med drugimi sta izstopala Mitja Volčič in Zvonko Sosič, ki sta nastopila tudi na prvomajskem turnirju. Pohvalil sem nastope dijakov-odbojkarjev, zlasti mojega pokojnega bratranca La-dota, ki se je kasneje tudi uvrstil v reprezentanco STO in z njo nastopil na balkaniadi v Sofiji. Zadnji del članka pa navajam tako, kot je bil zapisan: »Zelo žalostno pa je, da sodelujejo samo fantje in da med dekleti vlada pravo mrtvilo, manjka jim poguma in volje... Dekleta! Premagajte razne presodke in sledite pogledom svojih tovarišev, ki častno zastopajo barve svojega društva. ... Čaka vas tek, skok v višino, disk, kopje, odbojka, namizni tenis... Ni izključeno, da bo katera izmed vas zastopala tržaški šport na balkaniadi".
Poziv vsekakor ni ostal brez odmeva. Ze kmalu se je zbrala skupina dijakinj, ki je začela redno vaditi. Vključila se je v redno ligaško tekmovanje in zabeležila zelo dobre uspehe. Tudi ta dekleta so sestavljala sploh prvo žensko odbojkarsko slovensko ekipo v zamejstvu. Svoj krstni nastop so naše odbojkarice opravile ob koncu junija in poročevalec je 6. julija zapisal:"Na igrišču Tomažiča so bile tudi tekme ženskih ekip, v katerih so najbolj prednjačila dekleta Dijaškega fizkulturnega društva."
Medtem je prišlo do dogodka, ki ga bo iz današhje časovne oddaljenosti težko natančno rekonstruirati, toda če upoštevamo tedanjo politično situacijo na Tržaškem potem
lahko ob pomoči spominjanja nekaterih akterjev tedanjega dogajanja obnovimo vsaj v grobih obrisih.
28. maja 1948 je Primorski dnevnik priobčil naslednjo notico:"Pripravljalni odbor za ustanovitev novega dijaškega športnega krožka vabi vse dijake srednjih šol m slovenske ter Italijanke visokošolce, da se udeležijo ustanovne skupščine, ki bo v petek 28. t. m. ob 19. v Ulici Trento št. 2. Dnevni red bo sledeč: Otvoritev, izvolitev volilne komisije, naloge dijakov v športu, izvolitev vodstva in zaključek."
Tržaška dijaška štafeta 4X100 m na »dnevu športa« v Kopru 19.
6. 1949
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul, Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJttt
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po koncu pomembne zgodovinske raziskave
Aktivna pomoč Amnesty International ljudem za rešetkami
Zbor potomcev sužnjev velike ameriške farme
NEW YORK — Več kot 2 tisoč oseb, potomcev sužnjev velike farme v Severni Carolini, se bo sestalo na zemlji, ki so jo obdelovali njihovi predniki in ki je danes odprta javnosti. Srečanje, do katerega bo prišlo že v avgustu, bo predstavljalo sklep raziskave, 10-let-nega dela socialne delavke Dorothy Redford, pri kateri je roman "Korenine" vzbudil tolikšno zanimanje, da je posvetila ves prosti čas zbiranju in preučevanju gradiva o svoji družini ter ugotavljanju svoje preteklosti.
Kot poroča ugledni dnevnik Was-hington post je Dorothy Redford zbirala podatke o nasadih in ugotovila seznam vseh dvajsetih družin sužnjev,
Čuvaj pa tak...
Res, nič kaj zanesljiv ne izgleda ta angleški policijski pes. A nobenega dvoma ni, da gre za dobrega čuvaja, saj o tem priča že ... uniforma (Telefoto AP)
ki so delali na kmetiji Somerset Plače. Po ugotovitvi tega seznama je začela Redfordova iskati potomce teh družin z namenom, da organizira srečanje. Njeno delo je bilo izredno težavno, kajti podtkov je zelo malo. Obstajalo je le nekaj poročnih listov ter podatkov o smrti sužnjev, na pokopališču za sužnje pa nagrobniki niso imeli imen. Pogosto je bil edini obstoječi podatek knjiga farme Somerset Plače, v kateri so bili sužnji navedeni s ceno, na primer "Ned Coakley, 59 let, rahel invalid, 50 dolarjev", ali pa "King Jun, 12 let, slep in neuporaben, nič dolarjev".
Delo za zbiranje geneoloških podatkov o črncih je bilo, kot sama Redo-fordova pravi, odvisno tudi od sreče. Ko bi njena družina ne bila vezana na veliko kmetijo, ki je razpolagala s podrobnimi vknjižbami, bi ne bilo mogoče zbrati vseh podatkov. Redfordova je tudi dejala, da je med svojo raziskavo ugotovila vrsto zanimivosti. Na primer, da lastniki te kmetije niso bili nasilni nad sužnji in niso vzdrževali discipline s silo, ampak so raje prodali sužnje, ki so ustvrjali težave. Poleg tega je Redfordova dejala, da je ugotovila, da številni sužnji niso bili analfabeti in da so lahko tudi nekaj zaslužili ter si v ta namen urejeni trgovini kupili čevlje ali obleko. Seveda je bilo delo na polju izredno težko in številni sužnji so baje umrli. Neprimerna so bila tudi stanovanja, saj so bila zelo majhna, gosto naseljena in skromna.
Somerset Plače je danes zgodovinski kraj, ki si ga vsako leto ogleda približno 9 tisoč turistov. Osrednje poslopje, ki šteje 14 sob, je bilo med državljansko vojno delno porušeno, a so ga v celoti obnovili. V tem zgodovinskem poslopju pa je le malo predmetov, ki bi spominjali na sužnje, čeprav je bilo sužnjev tam mnogo, leta 1850 celo 300.
Boj za spoštovanje človekovih pravic ne le v mislih temveč tudi z dejanji
Mednarodno organizacijo Amnesty International in njeno tržaško sekcijo smo v našem dnevniku že večkrat podrobneje predstavili. Naj sedaj ponovimo, da se Al bori proti kršenju človečanskih pravic, da je proti mučenju in smrtni kazni, ne glede na ideologije posameznih držav ali na politično prepričanje žrtev. Postavlja se v bran vseh jetnikov, ki so v zaporu iz rasnih, verskih, etničnih, jezikovnih ali svetovnonazorskih prepričanj in ki svojih idej niso uveljavljali z nasilnimi metodami. Vsak mesec Al opozarja svetovno javnost na najbolj groba kršenja človečanskih pravic in vabi vse, naj pišejo odgovornim oblastem pisma s prošnjo za osvoboditev jetnikov. Pisma naj bodo vljudna in sestavljena s pozornostjo. Predvsem gre poudariti, da zanimanje za jetnike narekuje le želja po’ spoštovanju človečanskih pravic in ne politični razlogi. V nobenem primeru ne nasloviti pisem na jetnika.
Za podrobnejše informacije se obrnite na tržaško sekcijo Amnesty International v Ul. sv. Frančiška 34 pri krožku Callegari.
ČEŠKOSLOVAŠKA - PAVEL KRIVKA in PAVEL SKODA: oba še nimata 30 let; zaprli so ju, ker sta nenasilno izvajala pravico do svobodnega izražanja. Osebno pismo, križanke in parodija božične maše -to je med dokaznim gradivom proti njima.
Pavla Krivka, ki je ekolog in je bil zaposlen v okrožnem muzeju v Jicinu, je sodišče v Hradcu Karlovu 21. novembra lani obsodilo na osnovi člena št. 98 kazenskega zakonika (prevrat-ništvo) na tri leta zapora. Obtožbo je porodilo osebno pismo, ki ga je odposlal februarja 1985 svojemu prijatelju v ZRN in ki ga je policija prestregla. V njem je kritiziral češkoslovaške oblasti, češ da zanemarjajo ekološke probleme. Obtožili so ga tudi, da je izdelal zemljevide z označbami krajev, kjer so še posebno gluhi na ekološka vprašanja, da je sestavil križanke, v katerih je žalil vlado in njene predstavnike ter nadalje, da je napisal parodijo božičnice, v kateri naj bi smešil predsednika države in policijske sile. Njegov prijatelj Pavel Skoda, ki je bil zaposlen kot znanstveni asisten na višji šoli, je bil v istem obdobju obsojen kot soavtor parodije pod obtožbo, da je "podžigal k prevratništvu".
Vljudna pisma za njuno izpustitev poslati na naslov: JUDr Gustav Hu-
sak, President of the CSSR /11908 PRAHA - HRAD/ CSSR
GOMORI - MOUSTOIFA SAID CHE-IKH: politični vodja, konec lanskega leta so ga obsodili na dosmrtno ječo zaradi nenasilnega političnega delovanja. Kaže, da so ga tudi mučili.
Moustoifa Said Cheikh je tajnik Demokratske fronte, stranke, ki je uradno dovoljena. Aretirali so ga 8. marca lani, potem ko so oblasti odkrile poskus vojaškega udara. Konec lanskega marca so oblasti aretirale več desetin civilistov in jih obdolžile, da so organizirali prevrat. Said Cheikh je bil med aretiranimi. Prepeljali so ga na vojaško poveljstvo v M'de in kaže, da so ga skupno z drugimi obtoženci mučili z električnimi napravami. Kaže tudi, da so nekega zapornika pretepli do smrti. •
Novembra lani so Cheikha obsodili na dosmrtno ječo, čeprav javni tožilec ni iznesel nobenega dokaza, da bi bil Cheikh povezan s kakršnokoli ilegalno dejavnostjo. Vse civiliste, ki so bili skupaj z njim obsojeni, so izpustili v obdobju med letošnjim januarjem in majem. Poleg njega so ostali v zaporu še trije voditelji Demokratske fronte.
Vljudna pisma za izpustitev Saida Cheikha in njegovih treh tovarišev
ter zahtevo, naj vlada objektivno razčisti vprašanje mučenja, poslati na naslov: Son Excellence M. Ahmed Abderemane / President de la Re-publigue / B.P.521 / Moroni / Re-publigue Federale Islamigue des Co-mores.
TALVVAN — YANG CHIN — HAI: bivši poslovodja in politični aktivist, je bil obsojen leta 1976 na dosmrtno ječo zaradi nenasilne politične dejavnosti. Ima 54 let. Skupno z drugimi 7 osebami so ga aretirali leta 1976 v kraju Kaohsiung na osnovi obtožbe, da je vpleten v zaroto proti vladi in v sabotažne akcije.
Amnesty International meni, da so ga v resnici prijeli, ker je maja 1976, skupno z drugimi opozicijskimi politiki, osnoval in podpisal predlog za sestavo nove opozicijske stranke. Kot predsednik Trgovinske zbornice v Ka-ohsiungu je med krajevnimi in vsedržavnimi volitvami podpiral razne kandidate opozicije in javno kritiziral vladno stranko, češ da je vpletena v poneverbo volilnih rezultatov. Na procesu julija 1976 je izjavil, da so ga mučili kar na 19 načinov z namenom, da bi ga prisilili k priznanju krivde.
Po zadnjih informacijah kaže, da je v vojaški bolnišnici in da trpi za vrsto fizičnih obdlenj, med katerimi hudo obliko želodčnega čira in infekcijo pljuč. Al hoče jamstev, da ima ustrezno zdravniško nego in je prepričana, da je zaprt zaradi nenasilnega političnega delovanja.
Vljudna pisma za njegovo izpustitev poslati na sledeči naslov: His Ex-
cellency President Ching—Kuo / President of the Republic of China / Office of the President / Chienshou Hall / Chungking S. Roar / Taipei / Taiwan / Republic of China
Družba ENEL še zdaleč ni kos naraščajočemu popraševanju
Čedalje večja odvisnost Italije od tujine pri dobavi elektrike
RIM Italija je iz leta v leto manj samostojna, kar zadeva dobavo električnega toka. Tudi v letu 1985 je namreč poraba naraščala hitreje kot proizvodnja. Po podatkih, ki jih je posredovala družba ENEL, je bila v lanskem letu poraba 195 tisoč 400 gigavatnih ur, 2,8 odstotka več kot v prejšnjem letu. Podjetja, zasebniki in javne uprave so torej porabili več energije, vendar družba ENEL in nekateri drugi manjši proizvajalci niso bili kos popraševanju. Proizvodnja se je lansko leto namreč, v primerjavi s prejšnjim letom, povečala samo za 1,8 odstotka in je znašala 176 tisoč 600 gigavatnih ur.
Razliko med proizvodnjo in porabo so nadoknadili s povečanjem uvoza. Leta 1985 je Italija odkupila od sosedov 25.100 gigavatnih ur, 14,3 odstotka več kot v letu 1984. Res je sicer, da se je povečal tudi izvoz električne energije in to za celih 29,6 odstotka, vendar je absolutna številka zelo majhna, samo 1.400 gigavatnih ur. Ne samo, torej, da je uvoz električne energije znatno večji od izvoza, ampak razlika se je povečala v lanskem letu na 23.700 gigavatnih ur. Razlika med uvoženo in izvoženo energijo je enaka 13,4 odstotka državne proizvodnje, medtem ko je v letu 1984 znašala 12 odstotkov. Prav tu je najznačilnejši pokazatelj odvisnosti Italije od tujine.
Italija uvaža električno energijo že od vseh sosednjih držav, tudi iz Jugoslavije, v katero izvaža 1153 GWH, uvaža pa 1178 GWH: tudi v primerjavi z Jugoslavijo je bilanca
negativna, čeprav za malenkost. Večje so razlike v uvozu iz drugih držav. Iz Švice Italija uvaža 14.860 GWH, izvaža pa 145 GWH, iz Francije uvaža 7515 GWH, izvaža pa 138 GWH, iz Avstrije uvaža 1552 GWH in izvaža eno samo.
Krivulja negativnega salda italijanske trgovine z električno energijo se v zadnjih letih torej strmo dviga, z edino izjemo leta 1982. V osmih letih se je tako uvoz električne energije povečal kar osemkrat.
V državnem merilu je družba ENEL v letu 1985 proizvedla 79,6 odstotka vse električne proizvodnje v Italiji, nekoliko več kot v prejšnjem letu, medtem ko je v letu 1985 popraševanje dobavljanja energije družbi ENEL doseglo 86,7 odstotka celotnega popraševanju električne energije v državi.
Dve tretjini proizvodnje električne energije odpadeta na termoelektrarne. Ta odstotek se je v zadnjih letih rahlo povečal. Narasla je tudi proizvodnja energije v jedrskih elektrarnah: v absolutni številki so leta 1985 proizvedli za 1,9 odstotka energije več, vendar ima glede na vso državno proizvodnjo jedrska energija skromno vlogo, le 4,1 odstotka.
Upada pa proizvodnja v hidroelektrarnah in v geoter-moelektrarnah. V letu 1985 so v teh elektrarnah proizvedli za 4,1 odstotka manj električne energije kot v prejšnjem letu.
Kavbojke iz avtomata
Zadnja novost na področju avtomatov prihaja iz Pariza. Gre za avtomatski stroj za prodajanje kavbojk, ki so ga namestili na eni izmed postaj pariške podzemske železnice. Kupec lahko izbira-med desetimi merami kavbojk, seveda znane znamke Levi's, ki mu jih stroj izroči v okroglem kartonu. Hlače stanejo 319 frankov (nekaj več kot 65 tisoč lir), da pa bi toliko denarja n® zamikalo tatov, avtomat ne sprejema denarja, ampak samo kreditne kartic®
(Telefoto AP)
RAVNJO TAKRAT 5E JE PRE!7 JANINO H150 USTAVIL JEZPEC.
KO JE PRIŠEL PREČ GUBČEVO HIŠO, JE NA (TVOElSČU ZAGLEPAL JANO.
JANA'. JANAi. JAZ SEAA, PJUROf
HA'HA' STARI GOSPO?! ZVONOVI POJEJO CIN. CIN. CIN ! HA! HA!