ŠiVALNiW6j! piomaniA tnamJz. [ITAS-1ADA KOMPLETNI V OMARICAH Pa NAJNIŽJIH. CENAH v v*£eA£au30VHU&i LJubHana, 9. februarja 1956 / 14 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROČIJ POLITIKE. ZNANOSTI, UMETNOSTI Lt RAZVEDRILA Ali Še drži: TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V »Ce hočeš mir, se pripravljaj na vojno«? ŠVEDSKA v GRANITU Velikanska podzemeljska zaklonišča izdolbena v granitne sklade naj bi bila glavna zaščita švedskega prebivalstva • Stroški tega vrtanja pod zemljo so lem nižji, čim globlje rinejo v granit o Noben vojaški poveljnik ne bi smel podpisati kapitulacije »Danes,« kakor se Je Izrazil neki Švedski funkcionar, »ima vsak Šved pravico do svojega kotička pod zemljo.« Danes se švedska dobesedno vkopava v pripravah na morebitno atomsko vojno, toda ne v zemljo, ampak v »ranit. Švedi so srečni, da imajo granit, čeprav so izgubili vsako spoštovanje do njega, kakor je dejal švedski inženir. Kaj počno Cvedi v granitu? »Operacija granit« Najbolj veličastnega dela švedskega •brambnega napora ni videti, ker se odvija pod zemljo: »operacija granit« — masiven, • »krit podzemeljski svet, ki so ga izdolbli iz Šive skale. Če hi prišlo do vojne, bi švedski narod pod zemljo, ali bolje rečeno pod granitom in V/ granitu, opravljal najvažnejše funkcije d/.ljc. V skalo se zdaj selijo suho-temna vojska, mornarica in letalstvo. Da, tudi letalstvo, zakaj za vojsko so že izdolbli «11 še dolbejo 500 zavetišč v granitu. Mezzosopranistka CVETKA SOUČEK nastopa z velikimi uspehi v hamburški operi, kjer je angažirana za dve leti, prejela pa je tudi že povabilo , za gostovanje v newyorški metropolitanski operi. Na sliki: kot Amneris v Verdijevi Aidi Predori pod zemljo Vsi rodovi švedske obrambne službe Imajo svoje granitno saveije. Hazorani otoki V*doIž obale so preluknjani z dolgimi predori. Prav nenavaden prizor nudi velik rušilec, ki pluje naravnost proti obali. Nenadoma — kam Je izginil? Nekje v skalnatni razpoki so se odprla orjaška vrata in rušilec je dobesedno požrla zemlja. Toda le na videz, zakaj za vrati so pomorska oporišča — doki, podmor-niška gnezda, delavnice, kasarne, preskrbo-vališČA, zaloge goriva itd. Predor, ki je BIRGERJALSTRAPPAN — ZAKLONIŠČE SREDI STOCHKOLMA — BODO DOGRADILI L,ETOS IN GA UPORABLJALI ZA AVTOMOBILSKO GARAŽO. V PRIMERU VOJNE BI IMELO 8000 POSTELJ ZA RANJENCE, KI BI BILI TAM VARNI PRED VSEMI BOMBNIMI NAPADI 30 metrov visok ln 20 metrov širok, lahko sprejme rušilce 2600 ton, podmornice in druge plovne objekte. V načrtu je, da bo lahko vsa švedska mornarica našla zavetje v teh granitnih podzemeljskih votlinah. Podzemeljski hangarji švedsko letalstvo, ki menda šteje tisoč letal, večinoma reakcijskih, in je drugo v Evropi za Veliko Britanijo, če ne štejemo Sovjetske zveze. Je iv popolnoma vaa- meščeno pod zemljo. Podzemeljski hangarji so deloma že letališča-: reakcijske motorje poženejo že takrat, ko letalo vleče Jeep s brzino 50 km na uro. Čez nekaj minut potem, ko se je letalo zapodilo na vzletišče pod milim nebom, je že v zraku ln’ se postavi po robu sovražniku. Toda pod zemljo v granitu niso samo vojaški objekti, ampak tudi bolnišnice, elektrar- ne, tovarne, arhivi, skratka vse tisto, kar je nujno potrebno za življenje sodobne družbe. V orjaški bolnišnici SSder v Stockholmu lahko paciente zdravijo pod zemljo, kjer imajo popolnoma opremljene oddelke, operacijske sobe in kabine za rentgenske preglede. Elektrarna v Kilforsenu, ki proizvaja letno 1 milijardo kilovatnih ur, deluje skoraj 70 m pod zemeljsko površino. Na severu je 380.000 voltna postaja Harspranget, ki sodi med največje na svetu in je bila zgrajena skoraj prav tako globko kot elektrarna v Kilforsenu. Težave z nafto Nafta dela švedski največ preglavic. Vso morajo uvoziti in zato je shramba nafte silno važen problem. Najnovejša in najcenejša rešitev: v živo skalo so izdolbli steklenici podoben prostor, v katerega so vlili nafto. Novi rezervoar v Goteborgu bo skoraj popolnoma pod morsko gladino. Večji pritisk okoine vode bo zadrževal nafto, da ne bo ponicala skozi skalne stene. Ti veliki razervoarji nafte so povezani s skrivnimi cevmi z mestom, kjer pristajo tankerji. Zaklonišča za 84.000 ljudi švedska metoda vrtanja je kombinacija zračnega pritiska, dinamita ln volframovih karbidnih konic. Volframove karbidne konice lahko uporabljajo, dokler ne postanejo krva-vordeče, toda takrat bi bilo jekleno orodje že tako mehko kot žolica. Tako ima Švedska danes že za 84.000 ljudi globokih zaklonišč in za milijonov prebivalcev navadnih zaklonišč. Vsa ta zaklonišča so seveda zelo dobro založena ln jih že danes uporabljajo za shrambo razne hrane ln blaga. Toda Švedska je tudi moralno pripravljena na »skrajen odpor do zadnjega«, če bi bila napadena. Obrambno ministrstvo je vsem švedskim družinam razdelilo priročnik »Ce bi prišlo do vojne«. V njem sta dva stavka podčrtana: »Odpor je treba nuditi v vsakem položaju.« »Vsako sporočilo, da je odpor prenehal, Je lažno.« Tako ne bi mogel ne kralj ne noben vojaški poveljnik podpisati kapitulacije švedske. iiimiiittmmiiMHiiMMiiiitimtifiiMiimiiMiiiiMmimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiA POROČNA OBLEKA ZA »PRINCESO« »Njena milost bodoča princesa« Graco Kelly je močno razočarala pariške modne hiše. Ko so se ji posamezni zastopniki previdno približali s ponudbami za njeno ponočno obleko, so se morali ponižani in užaljeni umakniti, kajtii Grace bodo sešili obleko hollywoodski strokovnjaki. BREZ ZAJCEV Afigflcflkl strokovnjaki, kri so pre-d kratkim predlagali mno/itno pokončavanje divjih zajcev, so sedaj objavili uspehe tega »lova«, ki je bilo pravzaprav zastrupljevanje: povečal se je pridelek sena. žitarice pa so ob rod le za dva stota več na hektar. Strokovnjaki zato predlagajo naj bj bitko proti zajcem nadaljevali še bolj korenito in škodljivce na britanskill otokih docela iztrebili. TRAKTOR ALI SLON Agrotehnični trjitetut v Hydema.g&ru (flffSav* Madras/ Indija) je preskušaj uporabnost traktorja in slona. Za-ključck tega preskusa Je tal pri enakem delu, opravljenem z enako storil* nosijo, znaša vzdrževanje slona četrtino stroškov, ki jih zahteva traktor. Občutna razlik* pa je v tem. ker ima slon precejšnjo fanta# zljo in se odločno upira opravljati dela, ki s* ponavljajo in so zato monotona. MINULI TEDEN V SLOVENIJI 23 STOPINJ POD NIČLO 'Prejšnji teden, v noči od sre-na četrtek, je v vsej Sloveniji pritisnil tako hud mraz, kakršnega že nekaj let ne pomnimo. NAJNIZJO TEMPERATURO — 23 STOPINJ CELZIJA BO IZMERILI PRI RIBNIŠKI KOCI NA POHORJU IN NA POKLJUKI. V LJUBLJANI JE BILA 2. FEBRUARJA POVPREČNA TEMPERATURA ■—15, V MARIBORU IN MURSKI SOBOTI —17, V AJDOVŠČINI — 11 IN V KOPRU — I STOPINJ CELZIJA. HLADNI ZRAK IZ SIBIRIJE Ng ljubljanski sinoptični po-smo se pozanimali za vzroji? ke te nepričakovane in tako močne ohladitve. Povedal; so nam med drugim nasledpje: MOČAN ANTICIKLON, KI SE JE ZGRADIL NAD SEVERNO EVROPO JE S SVOJO CIRKULACIJO 'povzročil, DA JE ZAČEL HLADNI ZRAK IZ SIBIRIJE NEMOTENO ODTEKATI NA PODROČJE NIZKEGA ZRAČNEGA PRITISKA, TO JE V SREDNJO IN JUŽNO EVROPO. TUKAJ SE JE V VIŠINAH USTVARILO MOČNO JEDRO HLADNEGA ZRAKA, KAR JE IMELO ZA POSLEDICO OBČUTEN PADEC TEMPERATURE« m Mraz JE PRODRL ZARES BO KOSTI... ALI JE PRODAJALKI SREČK PRED POŠTO V LJUBLJANI K02UH KAJ POMAGAL? V SIBIRIJI 59 STOPINJ POD NIČLO 1. februarja je časopisna agencija AFP sporočila: »VSO EVROPO OD STOCKHOLMA DO RIMA JE ZAJEL HUD VAL MRAZA.« Na Švedskem je padla temperatura na — 55 stopinj Celzija, na Laponskem pa na — 51 stopinj. Ladje v Baltiškem morju so bile vklenjene v led, številni vlaki so obtičali na progah. V Franciji in Angliji so temperature padle na — 20, v Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski ter v Ukrajini so pa bile še nižje. Najhujši mraz je zajel Sovjetsko zvezo, ker je pri Verhovjan-sku v Sibiriji termometer zdrknil na — 59 stopinj Celzija. 3. FEBRUARJA V SKANDINAVIJI PLUS 2 STOPINJI Medtem ko je v srednji in južni Evropi še nadalje pritiskal mraz, je v Skandinavijo prodrl zrak z Atlantskega oceana in povzročil izboljšanje vremena. TEMPERATURE SO PONEKOD NARASLE NA + 2 STOPINJI. TUDI IZ MURMANSKA SO KMALU NATO SPOROČILI, DA SE JE PRI NJIH TEMPERATURA DVIGNILA NA -f 1 STOPINJO CELZIJA. V ostalih predelih Evrope Je rahlo izboljšanje nastopilo šele v soboto in nedeljo. Se prej pa je v nekaterih krajih Sicilije, kjer že 27 let niso imeli snežne odejej zapadlo skoraj pol metra snega. Snežni viharji so zelo prizadeli promet v Franciji. V Baltiškem morju je sredi ledenega oklepa obtičalo 30 ladij. 200 ČLOVEŠKIH ŽRTEV ČEPRAV JE MRAZ PONEKOD POPUSTIL, SE V OSTALIH KRAJIH SE VEDNO JAVLJA Z VSO SILO IN TUDI ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV NARAŠČA. DOSLEJ SO V EVROPI ZABELEŽILI ZE PRIBLIŽNO 200 SMRTNIH PRIMEROV ZARADI HUDE ZIME, Severni Ameriki je bilo precej časa prizanešeno. Sedaj pa imajo 37 stopinj pod ničlo, v snežne zamete. V Texasu Je te dni močno snežilo. V Big Pineyu Imajo 37 stopinj pod nl*lot v državi Washington — 27 itd. ’ MINUS 10 STOPINJ NA JADRANU Naš zagrebšk; dopisnik M. Babič nam je prejšnji teden »poročil: »Na sneg in burjo smo že navajeni. Toda temperature — 27 v Liki, — 29 v Bosni in Hercegovini in —18 stopinj Celzija na Jadranu ne pomnimo že dolgo časa. NA JADRANSKIH OTOKIH JE ZAPADEL SNEG, IN SICER NA LOŠINJU 28 CENTIMETROV, NA CRESU 26, NA SUSAKU 49 IN NA RABU 25. GLOBOK SNEG JE PREKINIL VES PROMET MED OMISEM IN MAKARSKO TER MED KNINOM IN IMOTSKIM. HIDROCENTRALE V DALMACIJI SO ZARADI SNEGA IN MRAZA PREKINILE OBRATOVANJE.« V Beogradu so v soboto zabeležili temperaturo — 22 stopinj. Na Jadranu je pihala burja s hitrostjo do 150 km na uro. Pomorski promet je bil paraliziran. V DALMACIJI JE BURJA TERJALA DVE ČLOVEŠKI ŽRTVI. MRAZ V SLOVENIJI V Sloveniji je mraz povzročil precej nevšečnosti. Najprej so upadle reke in je bila ogrožena proizvodnja električne energije. Težave so nastopile tudi v železniškem prometu. V&j mednarodni vlaki so imeli večurne zamude, Tauern-ekspres celo n%-kaj nad 7 ur. V Kopru je v zaveternih zalivih zamrznilo morje, njegova temperatura pa je padla na plus 4 stopinje, v primeri s plus 10, kot znaša dolgoletno povprečje. Na Goriškem je burja, ki Je pihala s hitrostjo 90 km na uro, zanetila več gozdnih požarov. POSLEDICE Zavrteli smo telefonske števil-ke nekaterih ljubljanskih ustanov In sc pozanimali, kakšne so posledice mraiza. Uprav« tržišd: »ZARADI Nova HE V SREDO, 1. FEBRUARJA JE ZAČELA POIZKUSNO OBRATOVATI NOVA HIDRO-CENTRALA V VUHREDU NA DRAVI. POLEG MARIBORSKEGA OTOKA IN VUZENICE JE TO ZE TRETJA HIDROCENTRALA, KI SMO JO PO OSVOBODITVI ZGRADILI NA TEJ NAJVECJI SLOVENSKI REKI. KO BO POPOLNOMA DOGRAJENA, BO PROIZVAJALA LETNO PRIBLIŽNO 340 MILIJONOV KILOVATNIH UR, KAR JE ŠTIRIKRAT TOLIKO, KOT JIH DAJE HIDROCENTRALA NA SAVI PRI MEDVODAH. TAKO BO HIDROCENTRALA VUHRED PO SVOJI ZMOGLJIVOSTI NAJVECJA V SLOVENIJI. ZA ZDAJ JE V POGONU SAMO PRVI AGREGAT, KI BO PROIZVAJAL LETNO 170 MILIJONOV KILOVATNIMI UR. SE LETOS BODO ZACELI MONTIRATI DRUGI AGREGAT, NEKAJ MESECEV KASNEJE PA SE TRETJEGA. VSI TRIJE BODO IZKORIŠČALI 17,6 METROV VODNEGA PADCA. PRVI AGREGAT HIDROCENTRALE V VUHREDU OBRATUJE BREZHIBNO IN S SVOJO ENERGIJO ZE NAPAJA SLOVENSKO ELEKTRIČNO OMREŽJE. B tasssrm&c s« r-wCTti,ai MRAZA SE JE PONUDBA NA LJUBLJANSKEM TRGU ZMANJŠALA ZA 80 ODSTOTKOV. Železniško transportno podjetje Ljubljana: »POTNIŠKI IN TOVORNI PROMET ZAENKRAT NISTA OGROŽENA, PAG PA POVZROČA MRAZ VELIKE ZAMUDE. CE NE BO KMALU TOPLEJE, BOMO MORALI UKINITI MOTORNE VLAKE, KER SO ZE NEKAJKRAT OBTIČALI SREDI PROGE« Reševalna postaja; »ČLOVE- ŠKIH ŽRTEV V SLOVENIJI NI BILO.« VREMENSKA NAPOVED V sredo zjutraj smo še enkrat poklicali ljubljansko sinoptično postajo in se pozanimali za vreme v prihodnjih dneh. Prognoza prof Janka Pučnika je naslednja: »SE NADALJE HLADNO, VENDAR SUHO VREME. V ROKU ŠTIRIH, PETIH DNI SE TEMPERATURA NE BO BISTVENO SPREMENILA m POTRES V ILIRSKI BISTRICI V noči na 1. februar so imeli v Ilirski Bistrici precej močan potres, ki je delno poškodoval skoraj 90 odstotkov vseh poslopij. Potres so občutili tudi vt Ljubljani in še v nekaterih krajih Slovenije ter Hrvaške. 3. februarja so se potresni sunki dvakrat ponovili in so š» bolj razmajali razpoke, ki jih J» povzročil prvi potres Škodo cenijo na približno 200 milijona^ dinarjev, VOJKO BERCKO •-, ?: '■> ■' iW ■■ Afrika je dežela prihodnosti. Po dolgem, stoletnem mrtvilu in podložnosti tujcem stopa tudi Afrika po stopinjah Azije, ki je T veliki meri že svobodna. Posebno že po azijsko-afriški konferenci, na kateri je bila zastopana tudi Nigerija, dežela, ki ji po velikosti ni par nobena evropska država razen Sovjetske zveze. S svojimi skoraj Štiridesetimi milijoni prebivalcev in s svojimi bogastvi (povečini še neizkoriščenimi) bi pomenila silo kjerkoli. Toda — Nigerija še ni samostojna, temveč še zmeraj »biser v kroni« britanskega imperija, čeprav je britanska kolonialna politika neprimerno prožnejša od francoske, kar je dokazala v zadnjih letih. Z usmeritvijo na postopni prenos oblasti na domačine si skuša zagotoviti dvoje: njihovo zvestobo in priznanje, da ne zatira svojih podložnikov. V tej luči je treba gledati obisk kraljice Elizabete v Nigeriji. Okrepi naj zvezo med krono in deželo, ki je na poti, da polagoma prevzame svoje zadeve v lastne roke, po drugi strani pa odgovor na obtožbe kolonializma (nekateri vidijo v potovanju tudi protiutež sovjetski politiki, ki se v Aziji in Afriki vse bolj uveljavlja). Nigerija bo namreč v kratkem dobila notranjo avtonomijo, morda pa celo status dominiona. Britanska uprava je zelo ponosna na svoje uspehe v kolonijah, čeprav.morda slika ni ravno tako rožnata, kot jo prikazujejo uradne statistike in propagandne brošure: narodni dohodek na prebivalca v Nigeriji je nizek, komaj 20 funtov na leto (okroglo 20.000 dinarjev), dežela ima samo pet sto zdravnikov in le petina otrok hodi v šole. Toda kljub temu Je v primerjavi z mnogimi drugimi afriškimi deželami (posebno tistimi s črnskim prebivalstvom) Nigerija skupaj z Zlato obalo prav obljubljena dežela. V Kongu, Francoski ekvatorialni Afriki ali portugalski Angoli o samoupravi ni govora, da o Južni Afriki ne govorimo. V Nigeriji ni rasnega razlikovanja. Sicer pa bi bilo pri komaj dvanajst tisočih belcev tudi težko izvedljivo. V treh pokrajinah, ki sestavljajo Nigerijo, vodijo posle trije črni ministrski predsedniki, Zahodno pokrajino upravlja predsednik Obafemi Avolovo, sin siromašnih primitivcev, ki je s podporo kolonialnih oblasti doštudiral pravo in postal član britanske advokatske zbornice, kar ni malo. Premier Vzhodne pokrajine je priljubljeni voditelj dr. Nnamdi Azikive ali »Zik« kot mu pravijo. Na severu, v največji pokrajini, je drugače: tam vlada kot predsednik »Sardauna«, muslimanski vladar iz Sokote. Ena dežela in tri vlade? V tem je glavni politični problem Nigerije. Vse tri pokrajine so namreč plemensko In razvojno precej narazen. Povezava med njimi je slaba, če ne zelo slaba in stopnja nezaupanja, strah pred nadvlado bolj razvitih, Js precejšen. Od poravnave teh razlik je odvisen uspeh Nigerije kot celote, pa tudi britanskih načrtov z njo. Britanija misli dati vsem trem pokrajinam notranjo avtonomijo že letos, »če si jo želijo«... vzhodni In zahodni del sta za to pripravljena, muslimanski Sever, ki Je najbolj zaostal, pa ne, ker se boji premoči drugih dveh. Tradicionalni plemenski poglavarji želijo raje ostati pod britanskim pokroviteljstvom. Toda od tega, ali se bodo vsi trije deli združili v federacijo Je odvisna naslednja stopnja, ki vodi k popolni samostojnosti, to je priznanje položaja dominiona. V tem je tudi glavna skrb Britancev: čeprav jim razcepljena Nigerija nudi več možnosti za podaljšanje kolonialne oblasti, bi vendarle raje dominton, ki bi bil gospodarsko in politično trdnejša enota, četudi ob manjši stopnji pokroviteljstva iz Londona. — Na sliki: britanska kraljica Elizabeta II ob prihodu v Logoz. Dogodki preteklega tedna • PARIZ, 2. februarja. — Vodja Tunizijcev Habib Bourgi-ba se je odpeljal v Pariz, da bi od nove francoske vlade zahteval ustanovitev nacionalne tunizijske armade in tunizijske diplomatske službe. • WASHINGTON, 3. februarja — Predsednik sovjetske vla-r*e Bulganin je ponovil svojo ponudbo, da bi z ZDA sklenil pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Svojo pvnudbo je razširil tudi na ostale zgodne velesile. • DUNAJ, 4' februarja. — Avstrijska vlada je »sklenila razpustiti svetovno sindikalno organizacijo, ki je imela svo)^sedež na Dunaju. V utemeljitvi je ^rečeno, da je organizacija delovala1 y nasprotju z avstrijskimi zakoni in v nasprotju z deklaracijo o aJjf-strjski nevtralnosti. • PARIZ, 5. februarja. — Generalni sekretar francoske socialistične stranke Guy Mollet je bil razrešen svojih dolžnosti, da bi se mogel posvetiti delu, ki ga ima kot novi predsednik francoske vlade. • ŠEDNAGAR, 6. februarja. — V Šednagarju se je začela 61. konferenca indijske kongresne stranke. Konferenca bo trajala osem dni, nato pa bodo javna zborovanja, ki bodo trajala dva dni. 6 BEOGRAD, 7. februarja. — Prvi jugoslovanski atomski reaktor, ki ga bedo zgradili s so-delovanjem Sovjetske zv^e, bo začel obratovati konec leta 1958. Reaktor bo uporabljal uran 235, imel pa bo 6.500 do 10.000 kW. agom m Pogajanja med predstavniki nizozemske in indijske vlade spet niso uspela — Glavna toSka spora: Vzhodna Gvineja — Kaj namerava ministrski predsednik Harahap? Premier GUY MOLLET V zač etiku meseca so v Ženevi »pet propadla pogajanja med Indonezijo ln Holandijo, ki »o jih začeli decembra v upanju, da bo Ženeva, rojstni kraj slavnega »ženevskega duha«. naJprtmemejSe mesto *a uspešen potek razgovorov, ki se vlečejo že nekaj let in pomenijo predvsem za Indonezijo politično vpra-Sanje prvega reda. Predvsem politično, pa tudJ gospodarsko, kajti zahodni Irian, kakor mu pravijo Indonezijci, ali zahodna Nova Gvineja, landijo (čeprav ne en ne drugi parlament razveze pogodbe o uniji ni ratificiraj in je torej pravno Se zmeraj v veljavi). Ob tem se je zaostrilo tudi vprašanje Iria-na. Indonezija je vložila avgusta 1954 pritožbo pri Združenih narodih, toda ostala je brez uspeha: kolonialne sile so bile takrat v OZN še tako močne, da so lahko preprečile vsako »vmešavanje« v notranje zadeve njihovih kolonij. Na zadnjem zasedanju je bilo vprašanje VODITELJA MUSLIMANSKE POLITIČNE SEDNIK VLADE HOTTA IN . kot Je boli znana v Evropi, je Mio glavno vprašanje na pogajanjih. Irian pa Je po eni strani središčna točka nacionalističnih teženj mlade otoške republike. po drugi strani pa vir dragocenih materialov, kot sta na primer petrolej in redki vrsti lesa, čep a v vse možnost« za eksploatacijo še daleč niso izkoriščene. Zahodni Irian Je pod nrtzozemeko upravo (vzhodnega upravlja Avstra lija v imenu Združenih narodov) in ima 700.000 prebivalcev. Holandski morjeplovci Vzhodno indijske kompanlje so prvič zasadili oranjsko zastavo na velikem otoku že leta 1602 in odtod Holandiji pravna podlaga za oblast nad Novo Gvinejo. Zato ta kolonija leta 1949. ko je Indo •lezija dobdla svobodo, mi bila vključena v novo državo temveč Je ostala holandska s pridržkom. da se bosta obe državi o njej' Se pogovorili. Takrat Je bilo sklenjeno da »e bodo začela v teku enega leta in da bo vprašanje rešeno z miroljubnimi pogajanj! med Nlzo zemsko in mlado repu M ko ki sta bili še po vezani v medsebojni uniji. Toda Junija 195* Je Indonezija prekinila še zadnje zveze s Ho STRANKE MASD2UMI: BIVSl PODPRED-VODITELJ STRANKE NETSIR »pet sproženo (toltrat v že precej spremenjenem ozračju po banduitškl konferenci In lik pred sprejemom novih članov v OZN. ki so precej omao V Reli hiši so morali zaposliti posebne uridnihe. ki »krbMo za flnrtla. poslana predsedniku ZDA Pred kratkim «o mu med drugim po«faili* tra.ktnr o«pmi,,s,(ride«et Jelk, pon Ja In večie števM« ks''bo'«kih klobukov. Med darovnici ie tudi etiopski cesar, ki 1« Elaeiu-bovverju poslal 50o kg kave. na zemlji, zadostovalo, da uniči »leoraj vas prebivalstvo takšne države, kakor je Sovjetska zveza ali ZDA. Izdelava takega izstrelka bo veljala menda »samo« 1 milijon dolarjev, medtem ko bombnik B-52 stane na primer 8 milijonov dolarjev. Šalah Ben Jusef proti Bourguibl Tunizijo pretresa spor med blvfllm sekretarjem Neo Desto-urja Salahom ben Jusefom in voditeljem tega gibanja Bourguibo. Ben Jusef uživa podporo »vzhoda« In to predvsem egipčanskih politikov. Bourgulba pa se zavzema za pravilno Izpolnjevanje francosko-tuntzijske pogodbe, medtem ko se Je Ben Jusef zavzel za takojšnjo popolno neodvisnost Tunizije »Sodnik« v tem hudem sporu bo Ahmed ben Šalah, voditelj tunizijskih sindikatov. Po njegovem mnenju podpirajo Salaha ben Jusefa veleposestniki in je torej predstavnik starih tradicij, medtem ko se Bourgulha zavzema za modernizacijo življenja v Tuniziji. Generalni sekre* tar franedike socialistične faranki Guy Mollet jV sestavil novo ft\in- i cosko vlado in Ji r parlamentu d(V bil več plaso« za svojo zaupnica kot mnogi njegovi predniki. Izid glasovanja v francoski skupščini seveda še ni nobena jamstvo, da bo njegova vlada tudi dalji trajala, Jcot so trajale vlade raznih njegovih prednikov. Premier Mollet pa je politik, ki se ne bo dal zapeljati od trenutnih uspčfaov. temveč bo skušal vedno dosledno izvoda« načela, ki so bila razložena v deklaraciji, s katero je stopil pred parlament. Guy Mollet, ki je star 51 let, je doma H Normandije ter je po svoji zunanjosti in tudi po svojem značaju izrazit predstavnik jrajicoskih severnjakov. Njegov oče je bil tkalec in ker je ta obrt slabo uspevala, si ji moral Gug Mollet sam z raznim delom prislužiti denar za študiran je. Ko je dobil diplomo filozofske fakultete, je postal profesor za angleščino v Arrasu. Ze kot Pr°-fesor je imel večkrat spore z nadrejenimi oblastmi pri reševanju raznih stanovskih vprašanj, zastopal pa je tudi socialistična načela, ker je bil član socialistične stranki že od svojega 18. leta. V letu 1932 je bil zaradi preostrega nastopa proti nadrejeni oblasti celo razrešen profesorske službe, kmalu pa spet nameščen. Med drugo svetovno vojno je bil na fronti ranjen in ujet, v Francijo pa se ji vrnil leta 1941 ter se takoj priključil uporniškemu gibanju. Bil je važna osebnost v ilegalnem osvobodilnem gibanju, Gestapo pa ga je naposled izsledil in šele po srečnem naključju se je Gug Mollet rešil iz nekega koncentracijskega taborišča. Po osvoboditvi se je vrnil v Arras, kjet so ga takoj izvolili za predsednika občin«. Ko so bile razpisane prve volitve v osvobojeni Franciji, je bil kandidiran in tudi izvoljen kot predstavnik arraškega volilnega okrožja. Generalni sekretar socialistični stranke je postal že konec leta 1946. V, vladi socialista Leona Bluma je bil minister brez listnice, v poznejši PlevenovI vladi pa minister za francosko sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Tako ji bil med ustanovitelji Evropskega sveta, pred petimi leti je bil izvoljen za predsednika komisije za splošne zadeve Evropskega sveta, leta 1954 pa je postal predsednik skupščine Evropskega sveta. Sodeloval ji tudi v vseh drugih mednarodnih organizacijah in njegovo načelo je, da mora Francija pri vsem svojem udejstvovanju v mednarodnih organizacijah skrbeti za sporazum z Veliko Britanijo. Kot predstavnik svojega domačega volilnega okrožja je bil tudi v letih 1951 ln 1956 izvoljen za poslanca francoskega parlamenta. Danes sta Gug Mollet in Mendčs-Franci voditelja tako imenovane Republikanski fronte Mendčs-France sicer ni dosegel zaželenih uspehov, morda zato, ker je bil kot )7ižn)ak preveč temperamenten, več upanja na uspeh »republikanske fronte« pa je zdaj, ko je v njenem ospredju Gug Mollet — mož in politik, ki si je pridobil v francoski Javnosti velik ugled zaradi svoje stvarnosti in tudi obzirnosti, ki pa nikdar ne gre čel mejo njegovih nazorov in načel. Edgar Faurc bo Sel na vzhod Blvži francoski ministrski flredseilnlk Fdga* Faure le da bo kmalu oflnotovaA na Poljsko, v 7S«n In na Kltalsko, Od vseh treh vlad Je uamreC prejo! povabilo za oblek* Bulganinov predlog Zadnje čase so spet stopili močno v bspredje problemi, v katerih imajo velesile glavno vlogo; drugi, »manjši« problemi so zaradi tega potisnjeni nekoliko v ozadje, kajti velesile — na eni strani tri zahodne: ZDA, Velika Britanija in Francija, na drugi pa Sovjetska zveza — potiskajo naprej svoje zadeve. Ni potrebna posebna bistrost, da bi ugotovili, kako si sovjetska diplomacija prizadeva izkoristiti sleherno nesoglasje med zahodnimi državami, da bi si pridobila prednost, ki ji je potrebna, ker se mora zama boriti proti trem nasprotnikom. Ce kdaj, potem je sedanji čas zelo naklonjen sovjetski diplomaciji. Britanski premier Eden je nalašč zato, da uredi nekatera sporna vprašanja med ameriško in britansko politiko, odšel v Washington. Velika Britanija kot najvažnejši sodelavec Združenih držav Amerike pri izvajanju zahodne politike, pa z vsakim dnem bolj Čuti, kako se njena vloga manjša. To vedo prav dobro tudi Američani. Tako je prav te dni, se pravi prav za Edenovega obiska V Washingtonu, napisal »Neto York Herald Tribune*: •Britaniji prav sedaj grozi resna nevarnost, da bo pretrpela dokončen in odločilni poraz v svoji hrabri borbi, da obdrži svoje mesto med svetovnimi velesilami...« Te besede so precej jasne. Se bolj jasno pa je, če vemo, da Američani prav dobro vedo, kako so Angleži odvisni od svojih kolonialnih virov dohodkov, vedo tudi za denarno krizo, ki je zajela Veliko Britanijo, ko sl z vsemi silami prizadeva •izvoziti čim več, da bi Angleži lahko živeli«. Velika Britanija ima pač hude težave; predvsem gre tu za Malajo, izvoznika ko-tistra, in za Srednji vzhod, od koder je Anglija dobivala nafto. Tudi v Moskvi vedo, od česa je danes odvisen Britanski imperij; sovjetska akcija na azijskem jugovzhodu, poleg tega pa prodiranje sovjetskega vpliva na Srednji vzhod, vznemirjajo London do tolikšne mere, da je Eden prav te probleme jasno postavil na konferenčno mizo, ko se je pogajal z Eisenhoiverjem. Skupna deklaracija, ki so jo objaviH po razgovoru med Edenom in Eisenhoiverjem, ni povedala veliko. V Londonu so jo sprejeli precej hladno, češ da gre v glavnem lamo za obljube, ki jih Američani dajejo Veliki Britaniji, kar tudi kaže, da Eden ni mogel prepričati ameriškega prezidenta o pravilnosti svojih teženj in seveda tudi o nujnosti — potreb. Deklaracija torej, kljub besedam o soglasju, ne govori preveč o soglasnosti, ki si jo je želela britanska vlada od Edenovega obiska v Ameriki. Kot rečeno: sovjetska diplomacija dobro ve za to »ozadje* ... Drugi problem je Francija. Nova vlada Guga Molleta vzbuja v Moskvi upanje, da li želi Francija bolj sproščenih rok v svoji zunanji politiki, se pravi: večje neodvisnosti od ameriške •zahodne politike*. Pri tem pa v Moskvi budno spremljajo notranje razmere v Franciji, ki so prav sedaj, ko je odstopil general Catroux, minister za Alžerijo, postale še bolj pereče. Ge maršal Bulganin še zdaleč ni požel tistega, kar je pričakoval s prvim pismom, ki ga je osebno poslal predsedniku Eisen-hoiverju, se tudi ni dal vreči s tira, ko je prejel njegov sicer zelo vljuden, vendarle odklonilni odgovor. Nemudoma je napisal le eno pismo. V svojem drugem pismu zavrača sovjetski ministrski predsednik točko za točko vse, kar je pripominjal Elsenhovoer v svojem odgovorni, in še enkrat ponovil, da si sovjetska vlada želi skleniti prijateljsko pogodbo z ZDA, ki naj bi veljala t0 let. Kot v prvem pismu je Bulganin spet poudaril izredno vlogo, ki jo imata »obe veliki državi*. Ta poudarek iz prvega pisma je neprijetno vznemiril i London i Pariz, ker so tako Angleži kot Francozi Čutili, kako jih •visoka politika* potiska na Mtranski tir, na drugorazredno mesto. V drugem pismu je Bulganin to •napako* popravil: predlagal je, da bi Sovjetska zveza sklenila podobne »prijateljske pogodbe* tudi z Veliko Britanijo in Francijo, poleg tega pa bi se » pogodbo lahko pobotale tudi vse države, članice Atlantskega in Varšavskega pakta. Tudi drugo Bulganlnovo pismo je do zkrajnosti vljudno (sovjetska propaganda ga bo lahko s pridom izkoristila) in to ne glede na to, da je sovjetsko časopisje v isti tepi hudo napadlo washingtonsko deklaracijo in s tem Elsenhotverja in Edena, češ da branita svoje •imperialistične položaje*. V Washingtonu pravijo, da bo Eisenhoiver te enkrat (seveda zelo vljudno) zavrnil Bulganinov predlog, v Londonu in Parizu pa pripominjajo, da je prav Sovjetska Zveza komaj pred 10 meseci odpovedala te obstoječi dologoročni prijateljski pogodbi z Veliko Britanijo in Francijo. Naj bo tako ali drugače, zahodna diplomacija ne bo mogla površno mimo sedanje moskovske akcije. Molotov je celo predlagal naj bi spet sklicali konferenco na »najvišjem nivoju«, čeprav »ženevski duh* ni preživel niti leta. Vztrajnost maršala Bulganina je tudi pri zahodni javnosti naletela na tak odmev, da tudi Washlngton ne bo mogel zlahka preko teh ponudb: ponudbe so tu in z njimi je treba računatiI V sedanjih razmerah je treba pač upo-Itevati sleherno, pa čeprav še tako skromno možnost, ki predvideva utrditev miru In zboljšanje mednarodnega ozračja. tš lidaja ih im«. OM.tputn..aaio*rutk, poO JetJe .Slovenski poročevalec. » Ljubljani, direktor Rtjd- lanhuDa Urejuje urt-doiSKr odbor Glavni urednik Hranar, Babič odgovorni urednik dr Dular »avnik aa tlak odgovnrer Ir*n* t»iev«d 9 Uredništvo Ljubljana l\wi,atCev» ut (prni)C|«i ,e,atii! ureda i« Telefon- IS St) Sr ra «?» ontern. »lev CTI A »aročnišk *)dei»« Ljubljana Kardeljev« dl 1 telefon tl alt Naročnina celoletna din oolietna •*« din “etrtlelna >«f din uie*ečn» ŠC 1m »vtrnern* ttev i* din 0 Og aani eloeiek Ljubu««« Kardeiteva ulica 1 teiefor ti št» d gteviik« tekočega računa cm Komunam banki *l KB-l-J-SIM • tt;-.It on*n-ser n* 2 stran tj Im t II. 195« "11“ •USTNE PRAVICE NE2NEGA SPOLA Pravi karneval se prične v K54-»u na »debeli« četrtek. To 3« praznik ponorelih ženščin, ženski pust. Že v ago-dnjih jutranjih urah •e pri črno zbirati iz vseh koncev ter prodirati proti staremu delu tnesta, kjer je njihovo zbirališče ha Senenem trgu. Dan je njihov {zato Imajo m-oStki kasneje dovolj enj e, da sami praznujejo »dan Očetov«; te pravice se obilno po-tlužljo), a njihove so tudi ceste. Vse dopoldne se pomikajo po tokih ulicah starega dela nad Re-fcom večje in manjše kolone nad-tme nenavadno oblečenih žensk. Vidiš modo izpred 100 ali 50 let, iivoharvne pajace, 100-kilske baletke, lepotne kraljice, angleške fentlemane, skratka; kar si je tdaj izmislila človeška norost, se tam uresniči. Posebno zanimivo je tega dne v trgovinah. Vse prodajalke so na-lemljene. Najmanj, s čemer se našemijo, so majhni slamniki, pitane rute in papirnate rože, a ■rečaš tudi mičnega črno-belega domina, hudiča, zamorko in zmaja, le normalno oblečene prodajalke ni videti. Ce prideš v trgovino, se ti vse smejijo v obraz poškodovati. Ju sploh ne vzamejo resno naročila. To je njihov dan, zakaj jih •lotiš z nakupovanjem, saj lahko prideš drugič! V neki veletrgovini za dolgo prodajalno mizo, kjer je sicer navadno šest prodajalk. sploh ni bilo nobene. Ko tern malo postal, se je pokazala •na z obrazom, ki Je kazal, da Industrializirana glasba Stevilts Inštrumentov, ki jib Francija ^letno izdeluje in delno Izvaža, se\vedno bolj niža, vendar pa za ,to ostro krivuljo ni dolžiti samo''.vojne dobe ter gospodarskih ukrepov, ki omejujejo izvoz. Nemara da težave niso samo v eni deželi, ampak da novi čas, nove težnje, nove razmere odvračajo sodobnega človeka od glasbe, točneje, prezaposlenost onemogoča, da bi ljudje še bili. pogodbo o vrnitvi vojaškega oporišča Porkkale, in dosedanji dolga pot — obili z lesom oz. drvi ločene ulice ter usmerjati promet Poveljnik tega področja general gače zavarovali vse. kar bi se dalo samo v eno smer. Ustavil sem se Robanov — sta se obiela in no poškodovati. Mlada drevesa so ob diagonalnem križišču dveh ulic ruskem nhičain ooiir.nn., prevezali do krošnje 7. bodečo ž> in gledal, kako je to izvedla. starem ruskem običaju poljubila, co. da niso mogli nanje plezati vrsta stražnikov se je križema godba je igrala koračnice, urad-razboriteži, ki bi iih gotovo po- prijela za pasove in potem so mo- ni predstavniki in slučajno nalomili. Kasneje sem se lahko pre- raji ljudje, ki so bili za hrbti vzoči na helsinški Dostaii na so pričal, da je bilo to nadvse pa- policistov, v eno smer. oni pred neism.Kt postaji pa so metno urejeno, gotovo po starih njimi pa v drugo. Od časa do izkušnjah. Med drugim gre spre- časa se je spraznila cesta, ker izvajalci, čeprav pri vsem tem :še ostajajo navdušeni ljubitelji .glasbe. V Franciji je vprašanje tembolj pereče, ker pouk glasbe v srednjih šolah ni obvezen, pa tako otrok nekako ne najde poti k lepoti tonov, če že nima staršev, ki bi ga k temu vzpodbujali. Tako je muziciranje v družini ali med prijatelji skoraj popolnoma zamrlo; godalni kvarteti, ponos Francije pred prvo svetovno vojno, domači koncerti na klavirju, vse to je postalo staromodno. -Deloma je res, da se je mladi svet večjidel obrnil k moderni muziki, kjer so pihala in trobila prevzela glavno vlogo, po drugi strani pa blesteča tehnična dovršenost plošč zlasti zadnjih petih, šestih let (miorosil-lon), spravlja nekako v zadrego lastno, nekoliko neokretno tvornost na glasbilu, naj bo ta še tako dragocena za izvajalca. Neizogibna posledioa je, da obrt dn industrija sledita povpraševanju po glasbilih. Najbolj ostro pada krivulja navzdol pri klavirju; njih število cenijo ske delegacije, ki je podpisala j zdaj v Franciji dn v kolonijah na približno milijon in v letih gospodarskega razcveta po prvi ZAMJI VLAI IZ PORKKALE Dva sovjetska povdljnika — maršal Vasiljcvski, član sovjet- vod po ulici, ki ni širša od Čopove v Ljubljani. Tam najlepše r,; ? prihaja iz veselih krajev. Potem »©le se«m ugotovil, da so zbrane Vse, toda čepijo pod mizo ter »ga cukajo«. vidiš sprevod, ker so maske blizu tebe; zato je bil pa naval na ozke ulice največji. Seveda si lahko kupil za drag denar tudi Ko končajo našemljene ženske sedež na tribuni, toda kdor hoče ■voje zborovanje, kjer se sme kot doživeti festival. P^č ne sme biti •dini moški pokazati samo karne- negiben. Valski princ, se razgube po oko* liŠkih lokalih. Verjemite ali ne, Cb enajstih, dvanajstih dopoldne •n bili lokali tako polni, da so •laraili kljub temu, da imajo vratarje, enostavno zakleniti vraita ter spustiti nove goste vanjo sa-*ho. če je kdo odšel. Seveda, za deset Jih je vdrlo v gostilno dvaj- i*©t in bila je takšna gneča, kot e bila pri nas mogoče samo prva &ta na silvestrskih prireditvah na Taboru. Seveda s>i nisem dal vzeti •Si tka, da ne bi prodrl v te trdnjave, kamor so smeli popoldne •bdi moški. V oblakih dima, pre-pnjenLh z rezkim vonjem po pivu ?• počenem mesu so sedele brezštevilne vrste debelih tn suhih, •tarlh in mladih, velikih in majh-Jtlh našemljenih žensk ter pele »• prepevale, se držale okrog pa-J®v in ziibaile ob melodijah, se •ramko smejale in pridno praz-{JJle koizarce in vrčke. Le malo Je Wlo plesalcev v nepopisni zmedi •lasov, barv in maškar. Vse Je •JJe sedelo in se gugalo, objemalo ■n pop rek polJubovaJo. Msem verjel, da je zmožen člo-▼©k »trojnega stoletja takšnih kolektivnih izbruhov norčavosti, kakršne poznamo iz Srednjega veka, j^JOj^ri-čal sem se. da se še po- Po utrujajočem četrtku Je dvo-•**©vn.i premor, *ai se Je treba r*J«pwt! (po vseh pisarnah in FRovinah so proslavljali ženski dolgo v noč) a v nedeljo J° na sporedu karnevalski sprejel posamennih mestnih prede- ^PTIAVK ZA KARNEVALSKI SPREVOD Potem Je prišel že pustnd po-•cdeiljek, dan karnevala, ko Je prevod (Rosennmontagszug). Po jjjem svetu so znani karnevali v {Jici, v PhiladelphiJ-i, v KbLnu. O Jrvem sem braJ, drugega sem gle-v kinu. Tretjega sem videl z HJJJhiiniji očmi. doživel na lastni *o<2}. Rij SWu zmečkan in poho-strli so ml okvir pri očalih, r** eedemurnega st.unja sem bil premrl —- a kamevaJ seVn le J®»lvei. Z»\ ga Je povsem nemo-popisaidi. Ce se zvrsti pred rjuni v »prevodu nekaki deset tisoč "JJmo našemljenih ljudi na fanta-FJ^no opremljenih vozilih, na ojijih ter peš, stotine mojstrsko l^'*,;tn.1h figur od zmajev do ve-rj^hsikih komičnih posnetkov lca B uli a in strica Sama ter Je naokrog ena sama na po.l oti 7.1 ran a in alkoholizirana — potem Je vsega kar videl, slišal ln doživeti enostav-Preveč, da bi obdržal v glavi. l,lavne k*Hn«ke ulice sploh ni bilo ^bo-/,nnit\ 7a debelimi več metrov ,Tn* Ivsemiml fio izginila ."klena Izložbena okna s sliajnl-rofiMitvvljcsniml predmeti Kadar •wiit»«n^0 množice Je vsako po-**©dovain'|e in abPllrznJe na raz-•o-dno** zarman. Zalo so po vsem icj-er Je Sel »prevod — in ** J® MU gotovo nekaj kilometrov «o ljudje nehali pohajkovati ter So se postavili na pločnike. In takrat sem videl prizore, ki so naravnost neverjetni. Kolnčani imajo vrsto šaljivih pesmi, ki jih ob karnevalskih prireditvah prepevajo od jutra d<> večera. Komaj preneha ena skupina, prične druga. Ob njih se da odlično plesati. Na prepolni cetsti seveda to ni mogoče, zato pa se lahko gugaš. Tydl to je ena izmed kSlnslkih posebnosti. Ljudje se primejo okrog pasu in začno gugati: na levo, na desno, pa spet na levo, kot je ritem pesmi. To gugamje je nalezljivo. Brž ko pričn0 eni. že sodelujejo drugi, in sedaj si predstavljajte neobičajen prizor. Gotovo tisoč-glava množica za policijskim kordonom Je pričela peti ter se zibati. Gugala se je, gugala in z No »o se pričeli gugati policisti. Peto sicer niso, % zibali so se z gl a vami ln z zgornjim delom telesa: na levo, na desno, na levo, na desno. Tudi če bi hoteli, niso mogli drugače, in tako se Je gugalo vse: ljudje ln policisti ln pisani balončki ln steklenice Uganja v Iztegnjenih rokah. • KOMBRCIALJZIRANA RABATA Sprevod sam Je nedvomno Impozanten v svoji razkošnosti. Vse Je superdimenziomirano: glasba, videz, veselje, udeležba — skoraj milijon ljudi. Med kolonami sijajno oblečenih staromodnih vojščakov so godbe, konjeniki, zamorske skupine, poveljniki gard, harlekinl. stare ln nove živali, pa prave maiškare z maskami tn brez . mask in tudi v samih kopalkah — pri plus 3 stopinjah C! Mnogo meščanov Šteje svojo patriotično dolžnost, da »e smešno oblečejo in sodelujejo pri sprevodu; velike vozove opremijo veletrgovine In tovarne, ki si tam delajo dobro reklamo. Med gledalce sprevoda vržejo na tone sladkorčkov, tisoče šopkov cvetic, na tisoče stekleničk k51m*ike vode ln drugih drobnarij. — gam princ razmeče pol tone bonbonov; tega naslednjega dne časopisi nikdar ne pozabijo omeniti. Ko mine sprevod, so ceste kot eno samo smetišče. — Po poznani nemški točnosti takoj nastopijo ogromni smetarski avtomobili z avtomatičnimi metlami, ki prltno čistiti —■ tudi policijske čelade pozdravljali in mahali v slovo. Vlak je odpedjal. Zadnji sovjetski vojaški vlak iz finske Porkkale čez Helsinke v Sovjetsko zvezo. Lanski, v Moskvi podpisani sporazum o vrnitvi sovjetskega vojaškega oporišča finskemu lastniku, je izpolnjen. Porkkala — TJdd je spet finska. Za majhno državo je to velikega pomena. Saj leži to strateško važno področje komaj dvajset kilometrov od njenega glavnega mesta. A razen tega svetovni vojnri so jih izdelali do 20.000 letno, od česar je izšel izdaten odstotek v tujino; že leta 1939 pa je padlo število na če- Znani ameriški mojster jazza Lionel Hampton je ob svojem nedavnem prihodu v Pariz poskrbel za reklamo in tako »razgibal« člane svojega orkestra, da so že kar na postaji pokazali, kaj zmorejo... 40 tovarn danes dela samo še šest. Dasi skušajo na vse načine vanje za klavirjem še vedno majhno, ker je pač cena visoka se zasidrala v jazz orkestrih, ^ -je F5ffja izdelr osvojiti občinstvo v domovini (30 la 2550 klavcev od česar je šlo mesečnih obrokov), je povpraše-150/0 v kolonije in 15°/» v tujino. Gospodarski izkupiček je nekaj nad pet sto milijonov frankov, kar je bedno, če ga primerjamo z izkupičkom, ki ga dajejo pihala in trobila (1095 milijonov). Klavir ima namreč nesrečno vir jev preproda. Najbolj pa za-usodo, da največkrat ne pred- vira proizvodnjo prepoved izvo-stavlja samo glasbila, marveč tu- za v Južno Ameriko, kjer je še di kos pohištva. Kar pa je bilo mogoče zasesti tržišče, dasi so v modi pred tridesetimi leti, ni Nemci z letno produkcijo 9000 več v časti dandanes ln tako od spet resni tekmeci. Edina, ki še ra! Izgubila tržišča, je Velik« Britanija, zato pa ljubosumno čuva svoj imperij pred tujim uvozom. Če izvzamemo glasbila, ki so (med 250 in 320 tisoč). Naročanju novih klavirjev tudii ni v prid dejstvo, da se letno precej kla- POUIC1STI SE GUGAJO Za to priložnost poveljstvo policije je poMlealo v Kiiln več se najdejo — gostilne pa se pridio polniti. Takrat v vsem mestnem središču ne dobit praznega prostorčka. Vse maškare se brez iz- »to gojencev policijske šole, ki so Jrnie zatečejo v restavracije In pomagali vzdrževati red policajem, ki so bili vsi mobilizirani. Ze okrog devete so se tokovi ljudi, ki so se prelivali po ulican, ker Je bilo precej hladno ter Je p>omalem tudi snežilo, pričele ustavljati na mestih, kjer so nameravali gledati sprevod, policija pa J« počasi pričela zapirati do- gostllnc po okrepčilo ln potem se začne razposajeno veselje, ki traja vso noč. Ne vem, če Je mnogo mest, kjer imajo vsi ljudje plačan prost dan zato, da se zabavajo, drugi dan smejo priti v službo šele dopoldne — seveda le dremat. potrjuje sovjetska opustitev pomembnega pomorskega oporišča, da je bila povojna finska politika prijateljstva do vzhodnega soseda pravilna in koristna. Dolga leta trajajoče nezaupanje med obema sosedoma je začelo zgineva«. Porkkala to potrjuje. V tem Je za Finsko nacionalni pomen vrnitve tega oporišča. Porkkala je zadnje sovjetsko oporišče na tujem ozemlju. Predvsem pa — prvo močno vojaško oporišče na tujem ozemlju, ki ga je neka velika država po lastni volji, brez pritiska opustila in vrnila lastniku. In v tem je glavni pomen vrnitve tega ozemlja, pomen, ki sega čez finske meje. Izpolnitev sklepa o predčasni vrnitvi ozemlja, ki ga je Sovjetska zveza na temelju pogodbe dobila v petdesetletni najem, in o umiku oboroženih sil z njega, kaže, da se ozračje v mednarodnih odnoša-jih v resnici izboljšuje, da so perspektive bodočega mednarodnega razvoja ugodnejše, kot so bile pred leti. Pred Porkkalo so padle rampe in bili odstranjeni deset let stari obmejni kamni. Na ozemlju so nove zgradbe, vojašnice, skladišča, industrijski objekti, železniške proge, ceste, pristaniške naprave, cisterne, električna centrale, letališča. Njegova vrednost je večja kot je bila svoj« dni. 1 Toda, njegova vrednost Je mogoče največja, ker bo ozemlje lahko znova postalo — tako kot Je bilo pred dobrim desetletjem — vrtnarija finskega glavnega mesta Porkkala — je bila namreč — dobavitelj sočivja in ze- povs-od pozna, da ni povpraševanja. Nasprotno pa je poskočil« proizvodnja plošč, kar prines« letno 4 milijarde frankov; desetino plošč izvozijo v tujino. Prt vsem tem pa ne gre samo za denar, marveč tudi za delovno silo; vsega skupaj je zaposlenih 9000 delavcev .tn nameščencev, domala samih starejših ljudi. Mladega kadra ni, ker njihov položaj ni ravno zavidanja vreden, kar se plače tiče, poleg tega pa je učna doba zelo dolga. Mnogo mojstrov je že emigniralo v Ameriko. Odgovorni organi stremijo predvsem za tem, da bi se glasba spet priljubila širšim krogom, ki naj bi se znova vneli za igranje, ne pa za samo pasivno poslušanje radia in ploič. iiiiutiiiiimiiiuiiiiHiiiiiiimiimmiiiMiiiiiiiiiiti Cudnl slučaj Nakeg* zimskega dne leta 1«M se Je Anglež Hugh Wiilllams vkrcal na jadrnico »Menia«, ki Ja plula čez kanal La Manche proti Franaiji. Sredi kanala je Jadrnico zajela nevihta. Veter Je postajal vse močnejši in na večer so se začeli lomiti Jambori. Jadrnica se J« potopila, z njo pa osemdeset ljudi — potnikov in posadke. Ztv Je oetal samo Hugh Williams. Leta so min tj a ln počasi Je bila tragedija Jadrnice »Menia« pozabljena. Toda 121 let kasneje se Ja v Istem kanalu blizu otoka Man potopila druga Jadrnica. Rešil s« je samo en človek — Hugh WU« liams. Toda zgodba o čudnem Imenu le ni pri kraju. Nekega vedrega dne avgusta 1820 Je nekaj šolarjev z učiteljem sedlo v čoln, ki prevaža potnike po Temzi. Iznenada se Je čoln prevrnil in edini preživeli Je Ml petletni deček — Hugh \Vlltlams. Po 69. letih, spet v avgustu, se Je v Severnem morju potopila ladja, ki je vozila premog. Rešila sta sa samo dva človeka. Bila sta ded in vnuk, oba z isttm Imenom — Hugh Williams. Čudno kajne, čeprav Je treba povedati, da Ja mnogo Wllliamsov na Angleškem. LEPOTICA V VOSKU Pravijo, da Je nova meto- Je poizkusila že marsikaj, da za izgubljanje odvišne da bi se jih rešila, je prišla teže zelo uspešna. - Lepa na kliniko v Knightsbrid-igralka Doreen Dawne, ki geu, kjer zdravijo ta lepot-je bila zaradi svojih kilo- ni nedostatek z najmoder-gramov silno nesrečna in nejšo metodo. Paciente za- vijejo v 15 kg težko plast voska, ki jo postopoma segrevajo do 80° C in nato polagoma ohlajajo. Vosek baje izvleče iz telesa od-vlšno maščobo in hkrati pozdravi tudi revmatična bolečine. VLADIMIR BONAČ lenjave za Helsinke. Novinarski PUSTNA SOBOTA 11. FEBRUARJA tg^lB IH— /O V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« J|J| ■ JJ^ Vabila 1« vstopnice (600 din) v pisarni Novinarskega društva, Ljubljana, Gosposka ul. 12 — tel. 22-215 MEDNARODNI EKSPRESNI VLAKI Razgovor z namestnikom generalnega direktorja JDŽ tov. Djoko Savičevičem Na prošnjo našega uredništva, je namestnik generalnega direktorja Jugoslovanskih železnic tovariš Djoka Savičevič ljubeznivo odgovoril na ■ nekaj vprašanj o mednarodnih ekspresnih vlakih, povedal pa je tudi nekaj besed o splošni problematiki naših železnic. Prepričani smo, da bodo ti odgovori pojasnili marsikatero vprašanje, ki zanima vse naše bralce. KAKO POVEČATI BRZINO Kaj mislite o stanju mednarodnih ekspresnih vlakov, ki vozijo skozi našo državo? Ali je mogoče v bližnji prihodnosti povečati brzino na naših progah z modernizacijo glavne železniške proge Sežana—Beograd— Djevdjelija in z uvedbo novih električnih Dicselovih lokomotiv? »Železniške uprave uvrščajo v mednarodne ekspresne vlake tehnično najboljše vagone in lokomotive. Ne moremo pa trditi, da je bilo storjeno vse za povečanje brziije ekspresnih vlakov. Železniške uprave prevažajo posamezne mednarodne ekspresne vlake hitreje kot vlake v notra-njehn prometu. Skrbijo tudi za udobnost in ai iz leta v leto prizadevajo, da bi izboljšale sestav ter brzino teh vlakov. V tem dosegajo brez dvoma pomembne rezultate. Znatna konkurenca cestnega In letalskega prometa v Zahodni Evropi sili evropske železniške uprave, da se stalno trudijo izboljšati mednarodni železniški promet. Lahko rečemo, da proge, po katerih pri nas vozijo mednarodni ekspresni vlaki, niso med najboljšimi v Evropi, vendar tudi ne med najslabšimi. Komercialne brzine mednarodnih ekspresnih vlakov na naših progah so na povprečni evropski ravni. Možnosti za povečanje brzine na progi Sežana—Djevdje-Hja obstajajo in mi Jih realiziramo vedno bolj dz leta v leto. To nam dokazuje stalno povečevanje komercialnih brzin na tej progi. Niso pa izkoriščene še vse možnosti, kar velja posebej za Simplon Orient Express, ki bi lahko za eno uro in pol skrajšal potovanje skozi našo državo, če bi železniške uprave v Italiji in v Franciji svoj vozni red spremenile tako, da bi vlak prej prišel na našo mejo. Dieselove električne lokomotive so lahko eden Izmed elementov modernizacije železniškega transporta. To pa pomeni, da te električne lokomotive niso edini pogoj za modernizacijo železnic. Potniška promet lahko moderniziramo tudi drugače z uporabo električnega, motornega dn celo parnega vlaka. Vprašanje je, kako in kje bomo najhitreje in najceneje uresničili potrebno udobnost in brzino vlakov za prevoz potnikov. Poleg vagonov m lokomotiv je za večjo brzino in udobnost važen, včasih celo odločujoč činitelj — stanje železniške proge. Zadnji dve, trt leta si naše železnice prizadevajo, da bi modernizirale progo Sežana—Djevdjelija, kakor tudi ostale proge. Tako postopoma elektrificiramo del proge Postojna—Ljubljana, Jesenice—državna meja in Reka—Srbske Moravice.« ZAKAJ ZAMUJAJO VLAKI? Ali bi lahko navedli statistične podatke o povprečnih zamudah mednarodnih ekspresnih vlakov, posebej še Simplon Orient Expressa ter povedali, kakšne so možnosti, da odstranimo te zamude? »Mednarodni vlaki, ki obratujejo na naših progah, ne zamujajo samo pri nas, temveč tudi pri drugih železniških upravah ka kritika zaradi zamujanja vlakov po voznem redu povsem upravičena, kajti opravičljive so samo one zamude, ki so jih povzročile izredne nesreče.« FINANČNA SREDSTVA ZA NOVE KURZNE VAGONE Znano je, da nimamo dovolj mednarodnih kurznih vagonov. Kaj je ukrenila Generalna direkcija JZ in koliko stane nabava potrebnih vagonov? »Ob zaključku mednarodnega voznega reda 1956-57 bodo naše železnice dolgovale tujim železniškim upravam okrog 24,0001)00 liNn u vse relaeije, ki Jih Imajo dane* namesto nas druge železniške uprave. Prav tako bo treba zagotoviti potrebno število potniških vagonov, s katerimi bomo lahko zadostili okrepljenemu mednarodnemu potniškemu prometu v naslednjih letih. Generalna direkcija J2 je izdelala podroben načrt ukrepov, ki bodo učinkovito rešili sedanje pomanjkanje kapacitet v mednarodnem prometu. Finančna sredstva v domači in tuji valuti so zagotovljena. Vagone, ki ustrezajo pogojem mednarodnega prometa in so vključeni v sedanji potniški park, bomo obnovili s pomočjo domače industrije. Za to potrebujemo približno 90 milijonov deviznih dinarjev. Tako bomo dobili lastne vagone, tujim železniškim upravam pa odplačali dolg z voznimi kilometri namesto z deviznimi dinarji.« SNAGA IN UDOBNOST POTOVANJA S To poudarjam zato, ker se po navadi misli, da zamujajo mednarodni vlaki samo pri nas. Se pred tremi, štirimi meseci so pri nas tl vlaki res toliko zamujali, da smo morali za preprečitev zamud uvesti posebne ukrepe. Odkar smo te ukrepe izvedli, vozijo mednarodni ekspresni vlaki, kot določa mednarodni vozni red. Praksa je pokazala, da naše železniško osebje lahko pravočasno preda te vlake sosednjim železniškim upravam brez kakršnih koli novih investicij. Namen investicij, ki jih vlagamo v modernizacijo potniškega prometa in prog, je skrajševati čas vožnje vseh vlakov, ne pa vzdrževati sedanji vozni red, ki ga sestavljamo na osnovi dosedanjih možnosti. Mislim, da je vsa- osnih kilometrov v vrednosti 1,200.000 zlatih švicarskih frankov ali približno 90,000.000 deviznih dinarjev. Ta dolg nastaja zato, ker dajejo namesto nas tuje železniške uprave svSje vagode za vlake in relacije, kjer bi morali obratovati naši vagoni. Jugoslovanske železnice razpolagajo danes s približno 50'Vo potrebnih kurznih vagonov. Samo ena tretjina teh razpoložljivih vagonov ima vse pogoje za promet na mednarodnih progah. Položaj je še slabši med sezono, ker nimamo dovolj rezervnih kurznih vagonov, da bi zadostili potrebam povečanega mednarodnega prometa. Naše železnice si bodo morale v letu 1956 zagotoviti toliko potniških vagonov, da bodo lahko prevzele Dovolite še zadnje vprašanje. Ali je mogoče kmalu povečati udobnost potovanja? Večkrat se pripeti, da ob nastopu mraza vagoni niso pravočasno kurjeni ali dovolj greti, da na straniščih ni toaletnega papirja, tekočega mila in papirnatih brisač in da snaga v vlakih ni zadovoljiva. »Vse naše potniške vagone pošiljamo enkrat ali dvakrat letno v popravilo. Pri tem so predvidena tudi popravila naprav za gretje, sanitarnih naprav in naprav za razsvetljavo. Za to trošijo naše železnice znatna sredstva. Na žalost pa ne moremo reči, da je kakovost teh popravil jia potrebni višini. Enako lahko trdimo tudi za obseg popravil, ker ostane vsako leto znatno število vagonov nepopravljenih. Pri tem ne smemo pozabiti, da je material za popravila večkrat slabe kakovosti in da moramo nekatere nadomestne dele uvažati, za kar pa nimamo vedno dovolj deviznih sredstev. Jugoslovanske železnice bo v zadnjem času začele urejati ta vprašanja tako, da z delom svojih deviznih sredstev nabavljajo potrebni material v Inozemstvu. Razen tega so začele obnavljati nekatere dele vagonov, ki po svoji konstrukciji niso bili primerni ter niso nudili potnikom potrebne udobnosti. Snaga v vagonih, zlasti Se na straniščih, je res na nizki ravni. Poleg same železnice so za takšno stanje precej krivi sami potniki. Brez'pretiravanja lahko rečemo, da potniki na ozemlju direkcije železnic Ljubljana najbolj skrbijo za snago v vlakih. Potemtakem je vsaka pritožba teh potnikov zaradi snage upravičena in železnice nimajo za to nobenega opravičila. Prenatrpanost vagonov je tudi eden od vzrokov, da je snaga v njih vse prej kot zadovoljiva. Zato bo treba vskladlti število potniških vagonov s potrebami naraščajočega potniškega prometa, zagotoviti sposobno organizacijo za vzdrževanje snage v vlakih in neprestano vplivati, da bi se odnos potujočega občinstva do snage v vagonih stalno boljšal.« Baptisti in zdravniki Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obravnava proti novinarju Marjanu Kosu zaradi članka »Verski ianaiiki«, ki je izšel v našem listu. Lani 30. junija smo v našem tedniku objavili članek z naslovom »Verski fanatiki«, v katerem je mariborski novinar Marjan Kos obširno opisal škodljivo delovanje vernikov Kristusove pentekostne cerkve v Prekmurju, kakor se imenujejo »baptisti«. Kristusova pentekostna cerkev se je odcepila od cvangclistlčne cerkve In Je Imela zaradi svobode, ki jo nudi naša ustava vsem veroizpovedim, vse možnosti za nemoten razvoj. Največ pripadnikov te sekte živi v prekmurskih vaseh VeščincI, Zenavljah, Nuskovi in Fekovcih. Novinar Marjan Kos je v svojem članku opisal nekatere pojave, ki so značilni za to versko sekto, med drugim tudi to, da je vernikom prepovedano kajenje, pitje alkoholnih pijač in sklepanje zakonov z drugoverci. Ta vera pa trdi med drugim tudi to, da lahko samo »sveti duh ozdravi človeka« in da Je potemtakem vsaka zdravniška pomoč nepotrebna, če že ne škodljiva. Nauk te vere je v nasprotju z humanimi in zdravstvenimi načeli naše dobe, kajti pod njegovim vplivom so verniki odklanjali zdravniško pomoč ali pa jo iskali šele takrat, ko je bilo že prepozno. V svojem članku je Marjan Kos navajal tudi konkretne primere verske blaznosti ali prepozne zdravniške pomoči, zaradi česar je več ljudi umrlo ali končalo v umobolnici. Njihova primitivnost In nazadnjaštvo — piše Marjan Kos — sta zahtevala že toliko trpljenja in človeških žrtev, da so ljudje upravičeno ogorčeni. To se je pokazalo predvsem na zboru volivcev v Kupščincih, na katerem so volivci zahtevali, da se ta vera prepove, ker škoduje današnjemu družbenemu ZAHTEVAJTE jurOdocL vvcuSA- '.NOGAVICE UDARNIK ZRENJ ANIN/ PAZITE NA NAS ASČITNI ZNAK' b&z/r/n IZPOD SITA ZAKAJ ZMERAJ »ZVONIMO PO TOČI“ Ce zasledujemo naše gospodarsko življenje in razne pojave, ki se v njem odvijajo, pogosto marsikaterega teh pojavov ne moremo razumeti. Človek se večkrat vprašuje, ali so posamezni dogodki sploh možni in če, zakaj jih dopuščamo? Zakaj ne preprečimo takšnih dejanj še pred izvršitvijo in zakaj jih razkrinkujemo, ko je škoda nastala in je ni mogče več popraviti? Najbolje bodo pokazali upravičenost teh opažanj nekateri primeri. Večkrat slišimo in beremo o razmetavanju javnih sredstev in sredstev gospodarskih organizacij ter ustanov za razne predrage gradnje, za razkošna stanovanja in podobno, obenem ko poročamo, da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zastaja zidanje stanovanj. Istočasno, ko morajo tisoči državljanov stanovati v higiensko neprimernih prostorih in ko se gnete po več družin v majhnem enosobnem stanovanju ali celo v eni sobici, slišimo, da gradimo ponekod nova. obsežna stanovanja z največjim luksuzom in kom-fortom. Pred nedavnim je bilo na dnevnem redu vprašanje izvoznega podjetja »Jugo-tekstiU, kjer so sezidali več »dvojčkov« s petsobnimi stanovanji in kjer stane vsako teh stanovanj več kakor 8,000.000 dinarjev (ta znesek bi zadostoval za dve in pol normalni stanovanji). Po Ljubljani se tudi pripoveduje, da je Direkcija drž. železnic ob Cesti na Rožnik zidala dve enostanovanjski vili, od katerih •stane vsaka 12,000.000 din, torej znesek, za katerega bi lahko zgradili osem normalnih stanovanj. Tudi na Jesenicah so na primer sezidali stanovanjske bloke s po 16 stanovanji, katerih cena je SO do 90 milijonov dinarjev, tako, da pride vsako stanovanje na 5 do 5.5 milijonov din. Pri varčni gradnji bi lahko za ta denar zgradili 30 stanovanj in ne samo 16. Zdaj, ko te hiše že stojijo, ko so sredstva že porabljena, ko je komfort že vzidan, zdaj nenadoma vemo vse, obsojamo to razsipavanje, razkrinkujemo krivce in razpravljamo o vzrokih. C e moraš dobiti dovoljenje Gradbene Inšpekcije za vsako postavitev ali prestavitev ograje, za pribijanje vrat, za gradnjo drvarnice, (e morajo večkrat lastniki podreti napačno ali samovoljno postav- V katerem kotu planeta smo? V Črnomlju imajo med drugimi ustanovami tudi kino, tam pa okence, v katerem so reklame za filme, ki jih bodo predvajali od januarja do marca. V naslovih omenjenih filmov najdemo tudi tele »cvetke«: Tajna Indijanka, i Daj gos Do! * .<( Na oštrici meča. i’ Ovca na pet nog. Oženjeni neženje. Dalše od večnosti. Pozor, „Čarovnice!*4 Majhna vasica Rateče pri Plani« Je bila pred nekaj meseci priča nenavadnega dogodka. V tej vasici živi skrbna mati M. M., ki je bila tedaj silno v skrbeh za svojega sina. Zaradi nekega dekleta je bil pobegnil v Italijo, mati pa at Je tz vsega srca želela njegove vrnitve. Vsa stvar bi ne bila omembe vredna, če n« bi zanjo zvedeli neki ciganki 1z Podikočne. Nekega Jutra v meeecu avgustu sta se oglaMill pri nesrečni materi Izdajali sta se za čarovnici, presenečeni materi pa sta canenilt, da bosta s svojo nadnaravno močjo pričarali sina nazaj v domovino. Kupčija je bila kmalu sklenjena ln »čarovnija« se Je začela. Zena Je morala prinesti svečo, blagoslovljeno vodo in vžigalice. Ena od cigank Je svečo prižgala. Jo postavila v kuhinji na mizo in nato škropila z »blagoslovljeno« vodo po tleh in zidu. Da bi bil obred še boli popoln ln prepričljiv, Je nepričakovano dvignila tri prste ln pri tem — prisegajoč »v. Trojici — slovesno govorila: »Prisegam, da vam bom pomagala tz te nesreče!« Mamica Je prav tako z dvignjenimi prsti ponavljala te besede. Ko Je bil besedni del obreda končan, je ciganka zahtevala dve šivanki, Id Ju Je zapičila materi v prsi Nato Je začela kriliti z rekam; ln vpiti: »Ce bodo šivanke čiste, nimate sovražnikov, če pa bodo črne. se bo zgodila v vaši hiši veiiks nesreča!« Nato le potegnila šivanki tz jopice Bill sta čmt. Mati se le močno začudila ln še bolj verjela premeteni ciganki. Pr; tem pa je bržkone spregledala, da sta šivanki malo prej počrneli ob prižgani sveči. Nato )t Je ciganka naročila, naj nese šivanki točno opolnoči na grob mrliča, ki Je pred kratkim umrl. Zarod: strahu pa se Je mati odpovedala temu podvigu, nakar se Je ciganka ponudila da bo namesto nje sama opravila ta posel Zgodbe pa s tem še ni bilo konec. Dobro, verno ženko, ki Je nasedla cigankama, je »čarovnija* stala celih 200.000 dinarjev, njen »ln pa se kljub temu ni vrnil. Sele po dveh mesecih, ko te končno le spoznala nepremišljenost ln lahkovernost svojega dejanja, je mat! vso zadevo prijavila Ljudski milici, V. M. Ijeno šupo — kaj ni nadzorstva nad temi velikimi gradnjami, kjer trošimo na desetine in stotine milijonov dinarjev splošnega ljudskega premoženja? Menda vsi vemo, da je tudi premoženje ustanov in gospodarskih organizacij splošno ljudsko premoženje in da se vsako zapravljanje tega premoženja občutno odraža v celotnem našem gospodarstvu. Ali potemtakem oblastveni organi, ki odobravajo gradbene načrte (tudi Narodna banka ni pri tem izvzeta), nič ne gledajo na ekonomičnost teh gradenj? Kaj jim je vseeno, če se v današnjih časih, ko bi morali z varčevanjem utrjevati vrednost našega dinarja, razmetava ljudsko premoženje in se gradijo za sedanji čas prerazkošna stanovanja. Ali so morda v pristojnih uradih ljudje, ki nimajo smisla za splošno blagmjoT Pred nekaj leti so taki ljudje onemogočili gradnjo železniške stanovanjske hiše. češ da bodo stanovanja premalo komfortna im da manjka za vsako stanovanje posebna garaža, ker se bližamo tudi pri nas časom, ko bo imel vsakdo svoj lastni avtomobil. Odobravajo pa zidanje petsobnih stanovanj za nekaj oseb, obenem pa jim je vseeno, če je istočasno toliko deset tisoč ljudi sploh brez primernega stanovanja. Tudi pri dosedanjih brezdomcih opažamo čudne pojave: borijo se za čimbolj luksuzna stanovanja, obenem pa pozabljajo, da jih je še vedno na tisoče, W imajo komaj streho nad glavo. Takih in podobnih primerov je opazi« več. Lansko leto so na primer precej razpravljali o nesmiselni razdelitvi melase, ki je nujno potrebna za proizvodnjo kvasa. Namesto, da bi razpoložljivo melaso enakomerno razdelili med vso našo industrijo kvasa in špirita, so nekatere neodgovorne tovarne predelale v špirit za izvoz, tudi one količine melase, ki so bile neobhodno potrebne za proizvodnjo domačega kvasa. Tako smo ostali sredi lanskega poletja nenadoma brez kvasa in brez špirita. Za drag denar — precej draže kakor smo izvozili — smo morali uvoziti 400 ton melase in še 100 ton izdelanega kvasa Iz Italije. Skupnost je morala dati najprej regres (razliko med višjo proizvodnjo in Izvozno ceno) za špirit, potem pa še regres za uvoz kvasa, ki je bil draže kupljen kakor so redne prodajne cene pri nas doma. Tovarne so imele pri tem ogrom■ e dobičke in nič jim niso bile mar koristi skupnosti, ki je imela tako materialno kakor tudi moralno škodo. In vendar tega nismo znali preprečiti vnaprej, ampak smo spet razkrinkavali krivce po storjeni škodi. Rezultat — regresi in dvojna škoda! Na jesen vsako leto ugotavljamo, da na primer ni dovolj šolskih knjig. Obenem pa tudi ugotavljamo, da imamo pri nekaterih knjigah vsako leto ali pa vsaj vsako drugo, nove Izdaje (ne le ponatise!). Tako ni mogoče rabiti knjig, veljavnih v prejšnjih letih in pomanjkanje je prav zaradi tega še večje. Toda vsa ugotavljanja ne zaležejo nič, vsa opozorila so bob ob steno, vse obljube, da se kaj takega ne bo več zgodilo, pa se razblinijo kakor milni mehurčki. Pri vsem tem rte zadeva svojo pot ln odločujoči organi niti ne pojasnijo vprašanja, zakaj je na primer treba toliko novih izdaj in predelav šolskih knjig. i Dovolj naj bo primerov, kajti ob teh nastane vprašanje, ki si nanj navadni, državljani običajno ne vemo odgovora. (-?!—) EM TURIST BIRO UUBL3ANA-MIKLOŠIČEVA 51 kgkIdžfON.1 40-645. 30-647 ^0»** / NAŠI IZLETI: Marec: DUNAJ (velesejem) Dne 29. aprila bo izlet s posebnim ozvoCenim vlakom v BUDIMPEŠTO na MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMO med MADŽARSKO in JUGOSLAVIJO Cena 5600 din Vsako nedeljo smučarski avtobusni izleti: na P0L2EV0: 300 din v KRANJSKO GORO: 400 din na JEZERSKO: 450 din Pohitite s prijavami! V*e Informacije: TURIST BIRO LJUBLJANA, Miklošičeva 17 Tel. 80-845 Novi sloji premoga v Zagorjanskem rudniku Pred nedavnim so odkril! v Zagorju ob Ravl, kjer Je najpomembnejši slovenski rudnik rjavega premoga, nove bogate plasti. Z odkrivanjem oz. odkopavanjem novih slojev bodo pričeli v najkrajšem času. Zagor-Janski rudnik Je v 1. 1954 proizvedel 544.000 ton, lani pa okrog 550.000 ton rjavega premoga. Strokovnjaki menijo, da bodo z eksploatacijo novih slojev premoga že v nekaj letih dvignili letno proizvodnjo na 770.000 ton. Lani smo prodali 10,4 tisoč vagonov sadja in povrtnine Po dosedanjih podatkih so jugoslovanska Izvoz" a podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom sadja In povrtnine, prodala lani na zunanja tržišča nad 10 400 vagonov raznega ■adja In zelenjave, kar pomeni hkrati rekord v vseh prejšnjih povojnih letih Možnost Izvoza bi bila Se večja, če bi Imeli lani ugodnejše vreme. K temu rekordnemu Izvodu Je pripomogel tudi mnogo bolje organizirani nastop naših podjetij v Inozemstvu. Veliko povpraševanje po našem blagu Je tudi v Sovjetski zvezi, ki Je kupila pri nas •n rove »11 ve in večino naše paradižnikove •Ml«, razvoju in kvarno vpliva na vzgojo mladine. Voditelji prekmurskih »baptistov« so zoper novinarja Marjana Kosa vložili tožbo, češ da je njegov članek neresničen in da žali posamezne pripadnike omenjene verske ločine. Obravnava, ki Je bila minuli petek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa je pokazala, da je Marjan Kos upravičeno kritiziral početje teh vernikov ln vodstva cerkve. 2e samo dejstvo, da odklanjajo zdravniško pomoč, ker je pač »bolezen dal bog in jo bo bog tudi vzel«, je dovolj zgovorno in vredno obsojanja, kajti bolniki so zaradi tega umirali v najhujših mukah ali ostali pohabljeni za vse življenje. Pretresljive so bile Izjave prič, ki jih Je na obravnavi prebral predsednik senata. »Bolnica ni jemala zdravil, češ da je to strup. Rekla je, da bo molila, pa bo že vse dobro . ..« je Izjavila ena od prič. Ali pa: »Moja mati je začela hoditi v to cerkev, takrat pa jr postala neuravnovešena ...« Na osnovi izjav prič In dokaznega gradiva, ki ga je predložil pisec članka »Verski fanatiki«, je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani oprostil novinarja Marjana Kosa vsake krivde, ker le-ta s svojim člankom ni imel namena kogarkoli žaliti ali obrekovati, temveč Je opozoril javnost na nekatere negativne pojave v delovanju vernikov Kristusove pentekostne cerkve. Obravnava je pokazala prav nasprotno, kar so hoteli tožitclji, ker je osvetlila nekaj primerov, ki zaslužijo ostro kritiko, obenem pa ponovno opozorila, do kod lahko pripelje verski fanatizem. B. • TAKŠNI SMO TAKŠNI o Z cn x/> K/J iKi < h- O Z «/> Krt < I- o Z trt Krt K. < TAKSNI SMO TAKŠNI SMO TAKŠNI K SODNIKU ZA PREKRŠKE V neki občini blizu Jesenic je velik oglas naznanjal, da bo tega ln tega dne, ob tej in tej nri, ob- A. . , - vezno cepljenje psov proti »te- fS$0DNl K ?A PREK klini. Zraven pa Je še pisalo: ■ »Vsak izostanek bomo prijavili sodniku za prekrške.« Določenega dne se Je zbralo pred občinsko hišo precejšnje itevilo lastnikov psov, saj veste, s sodnijo pač nima nihče rad opravka. Ljudje pa so vsi moški oboroženi’ z novimi puškami An opasanimi z I-o zimi m oni oljskimi pasovi /— Doiav ki n hiy.'m videl še nikoli. ^ ’ dni se Je bolnišnica zavila v etiopske in Jugoslovanske zastave. Takrat mi Je odkrito priznal, da že nekaj dni ne spl in da želi, da bi bil predsednik Tito prav tako lepo sprejet, kot le bil njihov cesar v Jugoslaviji. Ko Je Tito obiskal bolnišnico mu Je dal roko in to Je bilo zanj vrhunec doživetij. Le redko se zgodi, da ima kapetan priložnost stisniti roko polkovniku ali celo generalu! Maršal Tito pa Je to storil tako preprosto, kakor da je samo ob sebi umevno. Kapetan Je dobil tudi naše vojaško odlikovanje. Veliko zvezdo, ki Jo je nosil kakor relikvijo in z neprikritim otroškim veseljem. Ko Je dobil še povabilo na slavnostni »prejem. Je bil očitno pretresen. Kaj podobnega se mu še nikoli m pripetilo. PRIJATELJSTVO IN POMOČ Med sprejemom na dvoru sem se pogovarjal z nekim polkovnikom iz garde. Bivši angleški j„ korejski borec, človek z Izrazito angleško vzgojo. Vendar Je ostal predvsem ITALIJANSKI VOJAŠKI ATAŠE V ADDIS ABEBI JE HOTEL DVIGNITI PRAH OB ODKRITJU SPOMENIKA ŽRTVAM OSVOBODILNE BORBE ETIOPSKEGA LJUDSTVA, KI SO GA IZDELALI NASI LIKOVNI UMETNIKI. V ZNAK PROTESTA SI JE PRIPEL NA PRSI VSA SVOJA FAŠISTIČNA ODLIKOVANJA — TODA TA PROTEST. JE OSTAL ^ BREZ ODMEVA Etlopec in se nikoli ni nad nikomer posebno navduševal. Rekel mi Je nekako takole: »Veste, doktor, rajši vidim pri nas vašega predsednika, kakor kogarkoli drugega. Jugoslavije ne poznam, ker tam nisem bil, slišal pa sem o njej toliko, da mi Je postala simpatična. Leta 1948 pa sem do Jugoslovanov postal celo nekoliko sentimentalen. Izredno cenim vašo vztrajno, načelno zunanjo politiko. Tu ste nam že storili usluge, ki jih znamo ceniti. Vemo. da ste nam pripravljeni pomagati ln vaša pomoč nam Je dobrodošla še po-sebe) zato, ker vemo, da Je odkritosrčna, nesebična in brez zahrbtnih namenov«. To so besede vojaka, ki ne iztresa rad tvojih čustev, zakaj prepričan sem, da Je govoril odkrito. Nobena skrivnost ni. da so ravno vodilni kadri v vojskj največji prijatelji jugoslovanskih narodov. Skupen sovražnik napravi skupnega prijatelja. »IL TEMPO« PISE Nekatere narodnostne skupine — razen Grkov, Indijcev, Armencev in pripadnikov arabske skupine — so se ob maršalovem obisku držale precej rezervirano. Vsi drugi pa so ga pozdravili kakor svojega in tako tudi neofictal no potrdili svoje simpatije do Jugoslavije. Ne motim se. če zapišem, da je obisk najbolj razburil Italijane, čeprav tega niso pokazali. Morda niso imelj korajže. Vse do pred nekaj dnevi, ko se je iz osuplosti zbudil italijanski Ust »II Tempo« in v že znanem stilu napisa) svoje mnenje o dogodkih v Etiopiji. Ce si od nekoga že navajen nesramnosti, potem te nič več ne preseneti. Tako je bilo tudi s »Tempom«. Zaletel se je v predsednikov obisk in trdil, da Je edini njegov namen sprožiti izgon Italijanov, ki živijo v Etiopiji, ln Jih nadomestiti z Jugoslovani. Ko Je še krepko usekal po Avguštinčičevem spomeniku in zapretil z ustavitvijo pogajanj o plačilu reparacij, je umolknil In čakal.. In pričakal. »Volče of Ethiepia« mu je v četrt strani dolgem članku govoril tako jedrnato, da bo »Tempovega« pisuna najbrž za lep čas minilo veselje do podobnega pisanja. Članek je napisan hladno, trdo, z vljudnim sarkazmom in se končuje s cesarjevim citatom ob njegovi vrnitvi v domovino: »Oprostite jim, saj ne vedo kaj delajo — toda ne pozabite!« Cez nekaj dni je isti list priobčil par pisem svojih čitateljev. Tako se neki bralec sprašuje, kdaj se bo nehalo orokavičeno ravnanje z liudmi. ki so tej zemlji prizadejali toliko gorja. Na koncu dodaja, da se mu zdi, da Ima »Tempov članek najbrž prav tako svoj .posvečeni namen’, kakor ga Je imel njihov prihod v Etiopijo.« • P. S. Gb tej priložnosti bi rad omenil, da »e Ime ettiopskego glavnega mesta pravilno glasi ADDIS ABEBA, kar pomeni »Novi cvet* (ADDIS ABABA bi pomeni o »Novi oče«), Aba. ba pišejo v svoj! transkripciji Angleži, toda Izgovarjajo — Abeba. Toliko resnici na ljubo. DR. J02E SATLER BOJEVITI VOJŠČAKI GORSKEGA PLEMENA IZ OKOLICE ADDIS ABEBE •dsovorTJ, kažoč na slavolok! »Tito prihaja.« Ko sem Jih iznenaden vprašal, kdo da je Tito, «o m> rekli, da Je mogočen poglavar velikega belega plemena«, ki se je boailo proti Ita-RJanom, in »prijatelj njihovega cesarja«. Kre-*uli sp naprej po stranski poti ln ponoči so Ro okoliških gričih zažareli stražni ognji. To Je Mio štiri dni pred maršalovim prihodom. ■Varnostna služba Je delovala brezhibno, »GAS TITO. GAS TITO...« V slavnostnih dmevih Je mesto bučalo. Ko-He-koll se je predsednik pojavil, povsod so ga burno pozdravljali in že prve dni Je do-bil na< ov: »Gaš Tito«. »Gaš« pomeni starejši brat Jn to je vzdevek, ki ga mlajši daje »tarej-*c™u, sebi po rodu enakemu, v znak spoštovanja. Nobenega metanja na zemljo ali do tal globokih poklonov. Samo veselo, svobodno maji?"!6 z rokami in vzklikanje: »Gaš Tito. Gaš T:*a!« Nad mestom je lebdel etiopski bojni por lik. V bolnišnici imamo etiopskega kapetana Ar-aha.ma. Je administrativni šef bolnišnice, necak komisar. Bil Je v etiopskih partizanih P1 se boril proti Italijanom. Ze mesece pred avim obiskom se je začel zanimati zanj. Te 37.500 funtov za atentat Britanske oblasti v Hong Kongu so zaključile preiskavo nesreče, ki je aprila 1955 doletela indijsko letalo, na katerem so se Celotno ime Pablo Picassa Znani slikar Pablo Picasso Je nekemu prijatelju razkril svoje celotno ime, ki se glasi: Pablo Diego Josč Francisco de Paula Juan Nepomuceno Crisnln Crispjajuno de la Santis-sima Trinldad Ruiz y Picasso. Spancu pač ljubijo dolga imena ... vozili Slami kitajske delegacije na azijs-ko-afriško konferenco v Bandungu. Izkazalo s« je, da so Cangkajškovi obveščevalni oficirji dali nekemu soažilcu na hoeigkonškem letališču nič mamj kot 37.590 britanskih funtov za to, da je podtaknil peklenski stroj v oddelek za prtljago. Snažllec je zbežal na Formozo in ga kitajske oblasti kljub zahtevam nočejo izročiti. V letalski nesreči je izgubilo življenje IS ljudi. Laponska se modernizira Nomadski narod prehaja v civilizacijo Kašanl aretiran ^ Teheranu »o aretirali verskega poglavarja Mulaha Sayeda Kašanija, pristaša biv-Sega perzijskega ministrskega predsednika Mosadika. Obtožili so ga zarote proiti bivšemu ministrskemu predsedniku Aliju Raz-mari. Do aretacije je prišlo potem, ko je član sekte »Fadayun Islam« tik pired ustrelitvijo zaradi udeležbe pri atentatu na ministrskega predsednika Huseina Alo, izjavil, da je vse politične umore v Iraniu v zadnjem desetletju skoval Kašani. Navaba Sa-(avija, ki je s to izjavo omogočil Kašanijevo aretacijo, so ustrelili skupaj z njegovimi tremi sodelavci. Japonska atomska ladja Raziskovalni svet za trgovske ladje na atom-*k< pogon v Tokiu je objavil sporočilo, da bodo začeli* Izdelovati načrte za prvo atomsko ladjo v prihodnjih šestih mesecih. Sedaj razpravljajo o tipu atomskega reaktorja, ki bi bil najbolj pripraven za uporabo na trgovskih ladjah. Ruščina in esperanto Japonsko društvo za normalizacijo odnosov • Sovjetsko zvezo Je pred kratkim poslalo Molotovu povabilo, naj podpre kampanjo za normalizacijo oJnosov, ki se bo začela v prihodnjih tednih v Tokiu. Molotov Je na povabilo odgovoril pritrdilno, kar niti ni presenetljivo. Nov»wt v odgovoru Molotova pa Je, »a Je odgovoril v ruščini in esperantu. To Je prvikrat, da jc sovjetska vlada uporabila esperanto kot mednaroden jezik. Kaže. da bodo esperanto priznale vse vzhodnoevropske države. Na Madžarskem Jc trenutno 14 ešperantskih hrežkov. Svetovna mladinska zveza s sedežem V Budimpešti pa Je celo predlagala, naj bi bil esperanto eden Izmed uradnih Jezikov na prihodnjem kongresu Danes je na svetu 33 do 34.000 Laponcev. Vsi živijo na severozahodu Evrope: 10.000 na Švedskem, 20.000 na Norveškem, 2.000 na Finskem ln okoli 2.000 v Sovjetski zvezi. Od deset tisoč Laponcev, živečih na Švedskem, je 7.000 tak-o imenovanih gozdnih Laponcev, ki se ukvarjajo z ribištvom, poljedelstvom in rokodelstvom. Njihovi severni jelni kljubujejo vročini in drugim poletnim nadlogam nižavja in se ne selijo. Ostali Laponci so gorjanci In se kakor druga nomadska plemena selijo s svojo divjačino preko švedske in Laponske v gore. Okoli dva tisoč teh Laponcev živi v severnem delu Laponske, ob arktičnem polarnem krogu, ki upravno sodi v pokrajino Severna Botnija. Življenje nomadov je že vedno urejalo preseljevanje divjadi. Pozimi se drži divjad v vzhodnih gozdovih, kjer se hrani z lišajem. V maju se seli divjad na zahod, med mahovje in vreeje ter se tam pari. Od srede junija postaja vročina, ki prinaša s seboj muhe, komarje, moskite, neznosna za prebivalce hladnega podnebja, zato se selijo viže v gore ob robu Norveške. V avgustu, ko se kratko poletje bliža koncu, se vračajo črede proti vzhodu. Pod konec leta dosežejo gozdove, v katerih prezimijo. v&jJiO- £& Mcuy(r stovcuute, NOVO MESTO EULANOM . «A|NO ZAŠČITENO PROTI MOLJEM GIMNAZIJA V KIRUNI tiAMO EN PROCENT LAPONCEV JE SE NOMADOV. MEDTEM KO SE JIH JE OSTALIH 99»/» SEZNANILO Z NAJNOVEJSIMI PRIDOBITVAMI CIVILIZACIJE, SE TI ZADNJI NOMADI PREBIJAJO CEZ SNEŽENE PUŠČAVE EVROPSKEGA SEVERA S SANMI, KI JIH VLEČEJO SEVERNI JELENI, OB SNEŽNIH VIHARJIH. KO PADE TEMPERATURA NA 40" POD NIČLO. NAJKORISTNEJŠA ZlVAL VISOKEGA SEVERA JE SEVERNI ,/ELEN. 33.000 LAPONCEV JIH IMA NIC MANJ KOT 700.000 To preseljevanje divjačine je še vedno odločilno za'življen)e nomadov. Zanje je življenjska nujnost, da slede preseljevanju divjačine Toda danes so stopili v življenje laponskih nomadov novi čtnitelji, ki bodo v bodočnosti odločilno vplivali na njihov položaj. Laponska In divji sever Kanade Topografija Laponske spominja na kanadski Yukon ln na severozahodno ozemlje Kanade. Vendar Je to ozemlje manjše, a tudi alcerr so opazili marsikatero razliko. Predvsem »o zime milejše, čeprav so prav tako zasnežene. Pravijo, da nanje zelo ugodno vpliva Zalivski tok. Za v preteklem stoletju ao švedski na- seljenci laponskega ozemlja pomikali svoja polja celo preko severnega polarnega kroga Pred petdesetimi leti so zaradi železniških rudnikov zgradili železnico proti severu do Gaellvare, tako da se je združita s progo, ki prečka Laponsko od vzhoda do zahoda ln veže Kiruno z Lulejo v Norbotenu na Norveškem. Kraji v severni Švedski daleč niso tako samotni, kot je to značilno za pokrajino Yukan in sploh za Severovzhod. Naselja tam niso zgolj bivališča sredi divjine Nomadi, ki preživljajo zimo ob mestih kot je Komna, Gaelivara ln Jokmok se prilagajajo moderni civilizaciji. Namesto branjarij ustanavljajo moderne trgovine. Februarski sejem v Jok-moku je postal pravcata ljudska veselica. Vpliv udobnega gospodarstva na življenje Laponcev je spretno označili neki lastnih črede severnih jelenov: »Severni jelen je danes ključ do banke, a pred sedemdesetimi letd je bil prašič tisti gentleman, ki je človeku oskrbel rento.« Nomadski Laponci se še vedno preživljaj^ od severnih jelenov, vendar je način drugačen kot je bil v prejšnjih časih. Ko pozimi zakoljejo živali, jih prodajajo mesarjem po celi Švedski. Danes pomeni deset-kronski bankovec za Laponca prav tako vrednost kot za vsakega Šveda. Črede severnih jelenov Posledica te Industrializacije pa Je racionalizacija reje severnega jelena. V novejših časih se čedalje bolj udomačuje navada, da slede divjadi po vseh njenih potih samo mlajši moški. Starejši možje, ženske .in otroci ostajajo večji del leta v svojih naselbinah, samo poleti gredo za mladimi v gorovja. A tudi med letom jiih večkrat obiščejo z letalom. Morda se sliši nekoliko čudno, da se nomadski Laponci vozijo z letalom, vendar to nikakor ni tako fantastično, kajti letala vozijo vsepovsod proti severu, ker odvažajo ribe, ki jih love Laponci. Švedska vlada je z zakonom priznala neizogibnost te polovične ustaljenosti švedskih nomadov. To dejstvo so izrabila laponska mesta in so začela zidati modeme stavbe za Laponce. Kaj takega si ta mesta lahko privoščijo, ker imajo ogromne dohodke od lesnih podjetij. Pravico do uporabe dohodkov je predvidel že pred petdesetimi leti pokrajinski upravnik Norbotena. Takrat so njegovo daljnovidnost prezrli, toda nedavno so mu odkrili spomenik v Jokmoku. V zadnjih petnajstih letih so odprli v severni Laponski pet šol za nomadske Laponce. Učitelji nič več ne sledijo štirim aili petim družinam, ki gonijo svoje črede po pašnikih. Otroke vzgajajo po načinu obmejnega šolanja: ko je otrok star sedem let, pride v šolo, kjer mora ostati sedem let. Vzgoja je švedska, v švedskem jeziku Laponski otroci razumejo povečini samo laponsko, ko pridejo v šolo, in sicer eno do treh narečij, ki jih govore Laponci. V šol! v Jokmoku je sedaj 55 laponskih otrok — dečkov in deklic, ki se prav tako boje tujih obiskovalcev kot angleški in drugi otroci ln »o prav tako veseli, ko obisk odide. Ko dovrši nomadski otrok osnovno šolo. lahko obisikuje neke vrste ljudsko visoko šolo. ki traja dve leti Tu se poučujejo razni predmeti kot matematika, ekonomija in angle- Vprašanje j«, ali bodo Laponci hoteli ostati še naprej nomadi, ko bodo imeli vse možnosti napredka. Anta Grufviser, ki ga srečujemo v Jokmoku, nima nobene formalne izobrazbe. Velike usluge, ki jih je napravil svojemu ljudstvu, so posledica njegove izredne pri-rodne inteligence in njegovih izkušenj. Ali bo njegov pravnuk napravil toliko za svoj narod — kljub boljši vzgoji to višji izobrazbi? Otroci, ki danes obiskujejo šole za nomade, še ne morejo dati odgovora. Treba jim je zaupati, treba je zaupati vzgoji, ki postavlja osnove bodočim delavcem in obrtnikom in ribičem ter bodočim veziljam in pletiljam. Starejši seveda skeptično majejo z glavo ter filozofiratjo: »Seveda, dokler je človek mlad, ga vse zanima ta vse veseli. Toda mi stari ...« Klic divjina Laponci niso opustili svoj« tradicionalne noše, v kateri so videti kot miniature velikih Švedov. Toda nošnjo jo samo ob praznikih in drugih izrednih priložnostih. Ali naj to pomeni, da so na pol poti k prilagoditvi? In kakšen bo učinek teh imenitnih novih stavb, zgrajenih za bivališča Laponcev? Možno je, da bodo še po sto letih skupnega življenja z visoko civiliziranim švedskim narodom ohranili mnogo svojih značilnosti, da se bodo zavedali svoje samobitnosti. Značilno je, da mladi ljudje in to celo visokočolci, hrepene po trenutku, ko lahko ob koncu šolskega leta slede svojim čredam v gorovje. Kajti še vedno je normalno za vse laponske družine, da prežive poletje pri svojih čredah v hribih. Kljub novim vplivom je čut za življenje v divjini še vedno živ v laponski mladini. Konferenca, ki jo je imel nedavno guverner Norbotena z Laponci, Je pokazala dve zanimivosti. Nomadi so se živo zanimali za gospodarsko in socialno stran pašništva ter so pri tem pokazali mnogo smisla za skupnost. Glede ribiških in pašniških pravic »o vprašali o solastniku: »Aid Je to eden naših? AR ga poznamo?« Danes je reja divjih Jelenov zelo donosen posel. Dokler bo trajalo to stanje, pogoji za spremembo niso ugodni. Strokovnjaki, id m zanimajo za to vprašanje, so opazili, da la-ponci kažejo popolno pasivnost do tega problema. Morda hočejo s tem pokazati, da ont sami že vedo, kaj je zanje najbolje ... V tem pogledu so podobni Eskimom in se razlikujejo od ameriških Indijancev. Laponec ni paetoceli civtlAzacije: prisvaja si po mili volji pridobitve civilizacije, ne da bd utonil v njej ta izgubil svojo samostojnost. ZA 25-50% SMO ZNIZALI CENE \i gojzericam In copatam dokler ; traja zaloga STRAN *. II. 195« f OSU Ce »te M«) glMaii p*a, ki Je pomahal s frepom, ali popraskali samega setoe po ncsu, »e vam najbrže ni miiti sanjalo, da je to delanje mnogo bolj komplicirano kot eksplozija vodikove bombe. Vse to so primeri krčenja mišic, ki le dolgo časa motijo vrsto znanstvenikov. Več kot polovica človeškega telesa sestoji Iz mtš.Čja. Od rojstva do smrti igrajo mišice prvenstveno vlogo v našem življenju. Vodijo nas po svetu, proizvajajo našo notranjo toploto, potiskajo brano po požiralniku, srkajo zrak v pljuča, stiskajo solze« ko pa se ustavi srce, naša glavna mišica, ki je v sedemdesetih letih uda-nilo dva in pol miljardkrat. Je konec. Zdruzasta snov Govorimo o jeklenih mišicah, toda snov, ki E e napenja v naših mišicah, je bolj podobna olici. Zapletena serija kemičnih in električnih procesov, ki bi potekala v laboratorijih nekaj dni, se zgodi v mišici skoraj hipoma. Ta. žolici podobna snov. sestoji iz posebnih celic, živih vlaken, ki se stiskajo v snope. Vsako vlakno ima približno dva tisoč tanjših vlakenc; pod mikroskopom so le-ta podobna tankim, temnim trakovom, toda podrobnejša analiza nam pove, da vsak tak trak sestoji iz dolgih, verižnih molekul, ki merijo komaj milijoninko centimetra povprek. Mišične celice so iz protoplazme, nekakšne poltekočine, ki vsebuje 75 odstotkov vode. Kadar počivamo, so res podobne zdruzasti, mehki »novi. toda ko začnemo delati, se v trenutku gkrčijo, napnejo in pretvorijo v trdno, toda •lastično snov. To čudovito metamorfozo lahko opazujemo na mišicah po več stokrat na minuto. V človeškem telesu ločimo tri vrste mišic. Frve izmed njih sn progaste mišice, ki nam •lužijo predvsem za premikanje. Naslednje so gladke mišice. Te opravljajo vsa tista nehotena dejanja v našem telesu kot n. pr. krčenje črevesja ali širjenje zenice. Tretja vrsta mišic Je srce, ki je po strukturi nekako v sredi med prvima dvema. Vse tri vrste so presenetljivo Učinkoviti stroji za pretvarjanje kemične energije (hrane) v mehanično energijo (delo). Poglejmo »i kemizem dogajanja v mišicah. Zelo važno hranivo za mišice je glikogen, Ikrob, ki se kopiči v jetrih in od koder prihaja v mišice ob vsakem fizičnem naporu. V celici mišic glikogeni zgoreva. To je pravzaprav natanko takšen proces, ki se dogaja v celicah kvasa pri fermentaciji tekočin. Bolj preprosto, mišice so naravne »pivovarne«. Sijajen stroj Naše mišice so stroj s stopnjo učinkovitosti: 45 odstotkov, česar ne dosežejo niti moderne parne turbine. Zanimalo vas bo, da tudi mišice kot vsi stroji, povzročajo šum, ki ga lahko zdravnik sliši s stetoskopom kot karakteristično hreščanje ali drsenje. V normalnih pogojih so mišice toliko bolj »činJkovite, kolikor več , delajo. S {povečano uporabo se razširijo, toda ne mogoče zato. ker §e je povečalo število mišičnih vlaken, ampak »ato, ker vaja veča vel:kost posameznih vlaken, hkrati pa tudi izboljša elastičnost ovojnice, ki zavija ta vlakna. Tudi količina medvlaken-»kega tkiva se poveča, zaradi česar je meso Živali, kj je trdo delala, bolj žilavo kot pa n. pr. svinjina. Bolj ko uporabljate svoje mišice, več krvi potrebujejo, ki jim donaša kisik in hrano. 6nop vlaken, ki ni debelejši kot igla, vsebuje nekaj stfo mikroskopskih krvniih žil. Stalna uporaba mišice pa lahko zviša to število še za nekaj sto. Trije, štirje meseci treninga nam lahko po-večajo težo mišice za 20 do 30*/». Toda še vedno nismo odgovorili na vprašanje, kako pravzaprav mišice delajo. Odgovor namreč ni preprost. Dr. Albert Szent-Gyorgiy, ki Je dobil za svoje delo na tem področju Nobelovo nagrado, je dejal: *V splošnem velja, da Je napaka v pravilnem krčenju mišic vzrok velike večine smrti n. pr. pri srčni mišici, previsokem krvnem tlaku in pri številnih bo-.eznih.« S svojim! sodelavci ie ta znan«tven’k raziskoval mišice, vlakno za vlakno, molekulo za molekulo, jih spet sestavljal in no njegovih besedah, »dobil šele obris tega. čemur lahko tečemo delovanje mišic.« V/ ih p le Življenje in smrt mišice Mišica ni nikdar popolnoma ohlapna. Podobna je vzmeti, ki je pripravljena z* takojš-UJe delovanje, brž ko dobi iz možganov ukaz, naj se skrči. Za to skrčenje sta odgovorna predvsem dva proteina — aktin in myosdn. Vsak zase sicer nista vzrok krčenja, toda če Ju električni Impulz iz možganov združi, nastane iz. njiju aktomyo«in, ki ima lastnost krčenja. Lahko bi rekli, da je ta snov mišični motor, njegovo gorivo pa kemična snov, ki Jo poznamo pod imenom adenosyn trifosfat. Aktomy-osin se skrči v trenutku, ko pride kontakt s to kemično snovjo, ki ob smrti izredno hitro razpade; mišice postanejo trde, neelastične. Da bi dokazal to kritično važnost adenosyn trlfosfata, je dr. Szent-Gyorgiy shranil mišice kuncev v hladilnikih tudi leto dni. Ko jih Je nato vzel iz leda, otajal in Jih spravil v kontakt z adenosyn trdfosfatom, so trde, krhke mišice oživele in se pokazale v vsej svoji elastičnosti kot takrat, ko je bil kunec živ. Tudi pod mikroskopom so opazovali učinek adenosyn trifosfata na zd.ruzasto mešanico aktina in miosyna. Nastala so močna krčenja snovi. Ob tem uspehu je Nobelov nagrajenec dejal: »To je najbolj razburljiv dogodek mojega življenja.« Težko je reči, kam te raziskave vodijo. Gotovo pa je v njih del odgovora na vprašanje o življenju in smrti. Živ vatomat Kot smo le omenil1 so mali možgani odgovoren organ za koordinirano krčenje neštetih mišičnih vlaken. NEKAJ O DEŽNIKU Kitajski zapiski Izpred 2000 let pr. n. š. prvič omenjajo dežnik. Sprva je smel nositi dežnik le cesar, kasneje pa je to čast podelil tudi zaslužnim dvorjanom. Cesarski dežnik, tli bolje sončnik —' kajti ščitil ga Je le pred pekočimi sončnimi žarki — Je bil pomanjšan posnetek cesarskega baldahina. Imel je več obodov iz dragocene svile ali naoljenega in lakiranega papirja. • V začetku Je bil torej »ooč- £lk, ne dežnik. Prod mnogimi sočletji, ko ljudje Se niso poznali skrbi za hlačne gube kli umetne frizure, se dežja ulso bali. Res so bili večkrat mokri, toda saj so ge »pet podušili. Škodovalo pa Jim Je prevroče sonce. Da bi se pred hjim zavarovali, so odtrgali Uekaj velikih listov. Tako se ie ro&IJ s on tn Lk. Točen datum rojotva: neznan. Duhovtu Johann Ne»troy Je • dežniku napisal tole: »Člo- vek bi ne »m el biti nikoli brez dežnika. To je namreč najidealnejše orožje. Napet nadomešča — ščit, zaprt — meč, v vodoravni legi sulico.« Ce bi stari Nestroy že poznal naše moderne, zložljive dežnike, bi prav gotovo dodal, da ga Je mogoče uspešno uporabljati kot gorjačo. e Londonska kronika Iz leta 1785 poroča o pravcati ulični borbi med Izposojevalci dežnikov in lastniki nosilnic in kočijažt. Slednji so namreč napadli »dežnikarje«, ker so Jim ob slabem vremenu odje-daili zaslužek. o V začetku prejšnjega »toletja »o bili dežniki prevlečeni še s povoščenim blagom In so bili težki tudi do 5 kilogramov. » Leta 1734 »o se po baltimorskih ulicah plašili konji, ženske so padale v nezavest, otroci so vreščali ko Je neki napredni meščan prvič razpel »voj ogromen dežnik, ki ga je bLl prinesel iz Indije. * Burmanski monarh In njegov slon sta imela bel dežnik, ostali dostojanstveniki pa so nosili dežnike različnih barv -— kakršno barvo Je pač dovoljevalo njihovo dostojanstvo. • Dežnik je najbolje primerjati z zdravnikom: upošteva- mo ga, marsikdaj je celo nepogrešljiv, človek pa Je vesel* če ga ne rabi. • Kjerkoli m kadarkoli uradi za najdene predmete objavijo seznam izgubljenih predmetov, »o dežniki na pr^em mestu! Najdragocenejši dežnik Je leta 1451 naročil nalpurski ma-hardaža v Londonu. Izdelali »o ga iz najfinejše »vile. izvezli s srebrnimi in zlatimi nitmi in biseri, kljuka je bila iz čistega zlata krasilo pa Jo Je 46 smaragdov, 30 rubinov in 4 diamanti izredne velikosti in leska. DA NE BO TREBA VEČ PLEZATI NA BRZOJAVNE DROGOVE ... . . SO NAPRAVILI* NOV KAMION Z DVIGALNO NAPRAVO. KI DVIGNE ELEKTROMON-TERJA V ZAŽELENO VIŠINO. S TEM NISO POVEČALI SAMO VARNOST DELA. AMPAK TUDI OBČUTNO ZNIZALI POTREBEN CAS Le jezi se i ZAKA| PA ME NISI UBOGAL? KUPIL BI Sl PISALNI TRAK ZNAMKE AsHj pa 81 ti bilo PISANJE . UŽITEK... Naši mali možgani neprestano nadzorujejo •tanje približno 750 miSic. Natanko vedo, ali •o skrčene ali ohlapne, zakaj ena sama močna mišica, ki ne bi bila pod njihovo kontrolo, bi lahko napravila nepopisno zmedo v našem telesu. Ena sama mišica n. pr. drži našo roko, da je raivna in trda kot Železna palica. Mali možgani skrbijo tudi za to, da so gibanja naših mišic povezana ne serija sunkov. Dejanje, ki je na videz povsem preprosto, n. pr. dvig predmeta s tal. je natanko umerjeno krčenje nekai ducatov mišic. Zavestno se s t«m delom ne moremo ukvarjali, ker je prekom-plicirano. naš živčni sistem pa ga avtomatsko reši. Ce so mali možgani poškodovani, postane tudi takšno najpreprosteijše dejanje težavno ali celo nemogoče. N. pr. človek s PO" škodovanimi možgani bi hotel seči po kamnu, njegove roke pa bi zamahnile mimo in tudi kljub ponovnim poskusom ne bi mogel zagrabiti ali dvigniti. Dejstvo je, da elastična vlakna v naših mišicah le redkokdaj pogrešijo. Tu in tam se zgodi, da se mišice z neznanih razlogov — namesto da bi ohlapnile — skrčijo, in tedaj pra-v mo, da nas je zagrabil krč. Ce plavamo ti-ko1 po izdatnem kosilu, se nam kai kmalu pripeti, da nas prime krč. Precejšnja količina krvi teče tedai namreč proti želodcu, kjer pomaga prebavlianju zaužite hrane. To pomeni, da je v ostalih mišitah manj krvi in da dobivajo zaradi tega manj za delo potrebne hrane. Zato se mišice uprejo delu, kar se pokaže kot krč. bMžno eni uri enakomernega deda za pisalnim strojem je povprečna strojepiska utrujena. Zato se sprehodi -po sobi, poklepeta s kolegi, nato pa se vrne k mizi — popolnoma spočita. Toda sikrbne preiskave so pokazale, da so med štirimi koraki, klepetu in ob vrnitvi za mizo, mišice 9torile vsaj dvakrat toliko dela kot prej »no uro za »trojem« | ATOMI PRIHAJAJO V §0L0 Posebno v ZDA se lrudi)o, dtf atomske znanosti ne bi poučevali preveč teoretično, temveč tudi s praktičnimi primeri. Priljubljen poskus ja dokaz, da se zlate ribice navzamejo radioaktivnosti, če jih hranijo s hrano, ki ji primešajo izotope (slika 1). Ko jih vzamejo iz akvarija, opazujejo z Geigerjevim števcem, katera ribica je zaužila radioaktivno hrano (slika 2), nato ji očistijo okostje, ga položijo na neosvetljeno fotografsko ploščo in po 24 urah odstranijo - okostje zapusti na plošči svoj »radioaktivni odtis«. Starost prenes več Mnogo nevarnih bolezni se kaže prav v mišičju. Zanimivo je. da so poškodbe mišičja pravzaprav še najmanj nevarne za njegovo delovanje. Mišice bodo delale, če jih bomo »šokirali« z električnimi impulzi, ki prihajajo po živcih, četudi bodo poškodovane. Sele če teh impulzov ne bo, se vlakna ne bodo mogla skrčiti in rezultat je paraliza. To se zgodi, kadar je živčne celice uničila otroška ohromelost ali multipla skleroza. Čeprav se starejši ljudje ne morejo premikati tako gibčno kot mlajši, vendarle prekašajo mladino kadar Je treba dolgo, naporno delati. Malokateri tekač na kratke proge se je uveljavljal tudi v starejših letih. Toda tekači na doTge proge so skoraj redno ljudje srednjih let, celo tja do petdesetih. Dobri planinci pa so tudi pri šestdesetih letih. Gradnja človeških mišic in njihovo delo J® navdušilo cedo tehnike. Zato se industrija že neka.j časa ukvarja z zamislijo materiala, podobnega mišicam. Predstavljajte si samo stroj iz debelih sintetičnih vlaken, močnih kot Jeklene vrvi, ki bi »e krčile pod hitrimi električnimi impulzi. To ni utopdja, marveč resen poizkus nekaterih znanstvenih zavodov v ZDA in Sovjetski zvezi. Biodogi so že napravili vlakna, ki so potegnila stokrat večja bremena, kot je bila njihova lastna teža. Weizmanov inštitut v Izraelu sporoča o stroju«, ki bo podobno kot človeške mišice nretvarjal kemično energijo neposredno v mehansko delo, ne da bi moral uporabljati vmesne stopnje, kot n. pr. toploto ali elektriko. In za konec še vprašanje, koliko počitka potrebujejo naše mišice? Alj drugače, koliko naj človek počiva. Na to vprašanje vam ne moremo odgovoriti. Zakaj? Povedali vam bomo z najbolj navadnim primerom. Po pri- DcJiteOdJ^ POVSOD NA 5 'SUBOTICA BON BON B oj w 1 Sr 4 J M v m R KO BOMO 2 I V E L I 2e od leta 1932 proizvajajo energetske naprave pni Larda-rellu v Toscani dve milijardi kilovatnih ur letno, kar pomeni desetino celotne porabe električnega toka v Italiji. Vir energije so vroče zemeljske pare, ki se dvigajo iz globokih arteških vodnjakov nevulkanskega izvora. Pod Lardarellom se namreč tekoča magma približa na 5 km površini zemlje. Tudi na Islan-du si pomagajo podobno. Vulkanski Izvori jim dajejo električni tok, gretje, paro za velike pralnice itd. V Mehiki, Patagoniji, na zahodno - indijskih otokih, na Japonskem in v Novi Zelandiji gradijo podobne naprave. V Italiji nameravajo celo Izkoristiti Vezuv za dajanje energije. Na več kot sto točkah naše Zemlje prodirajo pare, vroča voda, ali lava na površje in se tako rekoč ponujajo za izkoriščanje energije. Razen številčno omejenih vulkanov skriva skorja naše Zemlje še mnogo večji rezervoar toplotne energije. Ce se spuščamo v globino Zemlje, temperatura narašča — v Evropi za eno stopinjo Celzjja na 30 do 35 metrov. V globini 3000 m imamo tedaj temperaturo 100 stopinj. Vse dežele na svetu imajo ta toplotni zaklad pod seboj, celo Antarktika, ki se siicer skriva pod debelo ledeno odejo. Cenejši in obsežnejši izvor energije sl Je težko zamisliti. Toda — na žalost se tej besedi tudi tu ne moremo izogniti! — napeljava cevi v velike globine je zelo draga stvar. Zato se za zdaj ne moremo pognati v globino kjerkoli, ampak moramo čakati na mestih, kjer nam globina sama radodarno dvigne magmo, vročo vodo, paro in pline na površje. Se enkrat pomaga morje Pa ne samo termične energije Zemlje, tudi toplotne razlike v morju bi lahko izkoriščald. Ob *kv«torju ja ustvarila narava naravnost idealne pogoje s tem, da je močno segrela gornje plasti vode, spodnje plasti pa pustila pri isti temperaturi kot po morjih vsega sveta. Na površju zmerimo povprečno 28 stopinj Celzija, v globini 1000 m le še 4 stopinje Celzija. V Abidjanu na Slonokoščeni obali gradijo francoski inženirji prvo centralo, ki bo toplotne razlika morske vode izkoriščala za pridobivanje elektrike. Izgotovljeni so tudi že prvi načrti za plavajoče otočke, ki bodo s podobnimi centralami skrbeli za pridobivanje velikih količin energije po pacifiških otokih, kjer močno primanjkuje rek za hidrocentrale. optimistično, posebno še, če vam povemo, da bi pomenilo to 13 miljonov »sončnih strojev«. 2e nekaj let porabljajo v ZDA »once za gretje posameznih zgradb. Naprava je sorazmerno preprosta. Hiša ima na strehi bazene z Glauberjevo soljo, ki lahko nakopiči v sebi osem In polkrat več toplote kot enaka količina vbde. Podnevi Glauber-jeva sol vsrka sončno toploto in pri tem zgubi kristalno vodo, brž ko se dvigne temperatura nad 35 stopinj Celzija. Ponoči pa vsrka spet vlago in sprosti pri tem podnevi sprejeto toploto. Sistem cevi v bazenih z Glauberjevo soljo prevaja zrak, ki se tako podnevi hladi, ponoči pa sebno vročih predelih naše Zeuv« Ije bi zadostovale že bolj pr** proste naprave, ki so jih v zadnjih letih poizkusili v Sovjetski zvezd. V Turkestanu z uspehom uporabljajo sončno energijo tm kuhanje. Peči so podobne majhnim zabojem s stenami Iz konkavnih zrcal. Za industrijo nameravajo uporabiti najrazličnejše konstrukcije: s konkavnimi zrcali ali bre* njih, s tekočinami, ki vsrkajo toploto, s plini in njihovim pri-, tiskom itd. ZRCAI.A SO PREDRAGA Ameriški raziskovalec energije sonca Abbot Izboljšuje svoj* peč, v kateri hoče doseči Ukori* i Ni še dolgo tega, kar smo vam pripovedovali o neizčrpni za-kladnioi energije na našem Soncu, ki nas radodarno obsipa s svojimi žarki, ne da bi jih znali izkoristiti. Preprosti pomisleki nas privedejo tudi pri Soncu do meja, ki pa niso nepremagljive, ampak pomenijo le trenutne meje zmogljivosti človekove tehnike in napredka. Tehniki so se do danes le tu in tam lotili tega sicer hvaležnega področja. Razlog za to je jasen. Ostalih virov je še dovolj. Od leta 1950 so zgradili po svetu nekaj osamljenih sončnih central s konkavnimi zrcali. V francoskih Pirenejih so n. pr. zgraditi centralo, ki daje 75 kW moči, kadar sije sonce In stopi kg kovine v minuti pri temperaturah od 3 do 4000 stopinj Celzija, torej na uro 60 kilogramov. Ze omenjeno Pale-yevo poročilo govori, da bodo že leta 1975 kurili v ZDA 10°/o energetske potrošnje s sončno toplote. Mogoč« s« vam bo to zdelo segreva. Ta zrak vodimo skozi stanovanjske prostore. Sončno toploto »lovijo« s črnimi ploščami, ki pokrivajo streho im sončno stran hiše. Ce bo postal ta način kurjave splošen, ne bodo stroški dosti večji, kot so danes za centralno kurjavo ali navadne peči. Ameriški arhitekti pričakujejo, da bi se splačalo opremiti vsa stanovanja do 40. vzporednika s sončnimi pečmi. V krajih, kjer bi bil višek sončne toplote, bi ga lahko porabili za gretje kakšnega plina in pridobivanje električnega toka, ki bi zadostoval za kritje vseh običajnih gospodinjskih potreb za razsvetljavo in kuhanje, v kakršnikoli obliki pa bi ga mogoče lahko »shranili« za dni, ko sonce ne bi tako Izdatno žgalo. Pod 50 do 60 vzporednikom in v krajih, ki so znani zaradi goste megle in oblačnosti, si je seveda nemogoče zamisliti takšne sončne peči brez dodatnih običajnih pečL V. po- st e k sončne toplote, kil bi ne bn manjši od 15<>/o. Ce si zamislimo, da bi tretjino tega porabili z« pretvorbo sončne toplote z gretjem pare v električni tok, pridemo do zaključka, da bi za 80 milijonov kilovatnih ur toka, največjo količino, ki bi jo človeštvo kdajkoli porabljalo, potrebovalo dva milijona hektarov puščave. Materialni stroški z* pridobivanje kilovatne ure tok« iz sončne toplote s pomočjo pare, nas presenetijo. Ce izvzamemo parne kotle, generatorj«, električne vode in podobno, bd potrebovali za eno konjsko mo4 oz. 5000 kilovatnih ur na leto toliko stekla za konkavna zrcala, da bi samo za pridobivanje teg* stekla porabili 900 kg premoga in za popravila letno še po 90 kg dobrega premoga. Pri ogledalih Iz plemenitega jekla bi potrebovan namesto 900 kg 1000 kg premoga in še 10 kg za vzdrževanj«, pri aluminijastih pa celo 20001 tu JO kg ut vzdrževanj«. vV.' " MMapi 3w%Ma? ..Ss: s ? “*v m ■ - , . ■' T»VVJ.»l’VW IKSSSPS -*■ ebruarja leta 1942 sva a hčerko Diano sledili ameriškim četam, ki so odšle na Filipine. Nisva se hoteli oddaljiti od mojega moža Johna, ki je bil pri generalnem štabu enaintridesetega pehotnega polka. Preganjali so maju Japonci, da sva morali pobegniti v gore, kjar sva živeli kot zasledovani zverini. Diana je dobila ponovne težke napade malarije in je potrebovala zdravniške oskrbe, zato sem se ■obupana odločila, da grem v Manillo. Tam naju je sprejel sodnik Roxas, sorodnik mojega Prvega moža in Dianinega očeta. Med strašnimi meseci, kt sva jih prebili v hribih, se je moja mržnja do Japoncev stopnjevala v sovraštvo. Sodniku Roxasu sem povedala, da nameravam postati vohunka. Odprla bi nočno zabavišče v bližini obale, od koder bi lahko opazovala gibanje ladij in čet in kjer bi mogla dobiti podatke od svojih japonskih gostov. Sodnik sa je prizadeval, da bi me pregovoril, trdeč da me bodo gotovo zalotili! in umorili. Poznal pa sem Japonce dovolj dobro, da ®em čutila do njihove politike in organizacije samo zaničevanje. Dva meseca sem delala pod njihovim nosom v nočnem lokalu Ane Fey, ne da bi zbudila najmanjši sum. Imam temno polt in črne lase, pa sem se izdajala za Italijanko, poročeno g Filipincem. Ko sem hiila dovršila gimnazijo, sem nekaj časa sodelovala pri nekem potujočem gledališču. Moj teman in zastrt glas je prikladen za melan^ holične pesmi. Medtem ko sem bila pri And Fey, sem imela dovolj priložnosti prerivati mamilska zabavišča in značaj Japoncev. Prišla sem do zaključka, da bom uspeha samo, če bom zahtevala pretirano visoko £eno, ki' mi bo zagotovila obisk visokih funkcionarjev in višjih častnikov. Da sem prišla do potrebnega denarja, sem zastavila svoj nakit. V i^rtrti Ermita sem izbrala hišo, od koder j^ biic lahko opazovati zaliv. Svojemu podrtju sem dala naslov »Tsubaki Club«. Za. Japonca pomeni klub težko dostopen krotek in tsubaki pomeni v njihovem jeziku k Anelija, cvet, katerega nežnost žjubijo in jirr^ je znak težko dosegljivih dobrin. Najela^em mlado filipinsko pevko Felly Cucuarra, fcj je vedela za moj namen in mi Pozneje ^šila življenje. Ob otvoritvi zabavišča, zvečer 15. oktobra “«2. sem se postavila na prag. Kadar je vsto-P1'1 japonski častnik, sem prav počasi sklonila 8‘Vvo, rekoč: »Kombana«, kakor se po Japonko prav najvludneje reče dober večer. Peljala sem ga k eni izmed miz, izbral si je natakarico, ki mu je polnila kozarce, prižigala "Cigarete in se mu ljubeznivo nasmihala. V večini manilskih zabavišč je bila enkrat na te-deo predstava. V mojem je bila vsak večer. Pely je prepevala japonske pesmi, jaz pa blue-®e in mladi filipinski fantje in dekleta, ki sem jih najela, so plesali domačinske plese. Vse je šlo po želji. Skraja so sd Japonci Proti nam vsem dovoljevali stvari, ki so jasno razodevale njihove namene. Ko smo Jim rekli, ha »ni to take vrste hiša,« se je zgodilo, da 60 nas oklofutali. Polagoma se mi je posrečilo dobiti boljše obiskovalce In so take reči prenehale. Prve večere so se vsi pritoževali zaradi visokih cen. Razložila sem jim, da mo- Jr~ vrrv r* tovarna UtJE./ TULJEV tN KLOBUKOV 7.RENJANIN * Ali že veste, morda še ne, da Je največja izbira MOŠKIH KLOBUKOV in vseh vrst BARET CEF1C v pastelnih barvah, za ženske, moške in otroke v SPECIALNI TRGOVINI S KLOBUKI »BEGEJ« Na Zalogi so tudi slamniki za moške in ženski slamniki za plažo! LJUBLJANA. ČOPOVA 3 (Hiša Mestne ljubljanske hranilnice) ram drago plačati igralce in da navsezadnje, »ne plačajo predrago prednosti, da lahko vstopijo v tako odlično zabavišče.« Da bi jih videli, kako so se napihnili! Japonci so prepovedali ples, ki so ga v vojnem času smatrali za svetoskrunstvo. Vendar so častniki pogosto prisilili moja dekleta, da so plesala z njimi. Nekega večera je vstopil vojak policijske čete in oklofutal stotnika, ki je plesal. Ta je ^jcer zardel, a zdelo se mu je previdneje, da še je umaknil. Trepetala sem ob misli, da. bodo zaprli zabavišče in uničili moje prizadevanje. Fely md je šepnila: »Pusti, naj uredim to zadevo jaz.« Pojasnjevala je policistu, da smo se dolgo upirali, da bi plesali, a smo se morali slednjič le ukloniti. Poveljnik pa mu je stisnil nekaj denarja v roko do je raztrgal poročilo. Od takrat so mi japonski obiskovalci povsem zaupali. Prihajali so večer za večerom. Denar se je pričel stekata. Prišel je čas dela. Povezala sem se s stotnikom Johnom Boonom, ki je poveljeval baatanskim partizanom. Dali so mi vojno ime »la Gracide Perche«. Zmenili smo se, da bomo uporabljali skrivno pisavo, za katero sem vzela izraze iz besednjaka za prehrano. Ce je šlo za važno stvar, sem napisala: »Fižol je odličen«. Ce vest ni bila najnovejša, se je moje poročilo končalo takole: »Zelje je bilo že ob prihodu nagnito.« Našega prvega sla so prijeli ln ustrelili. Drugemu se Je posrečilo izmuzniti se skozi žične ovire. Nosal je čevlje z dvojnimi podplati, med katere smo vtaknili poročilo. Dvakrat na mesec sem poslala stotniku Boonu zavitke s hrano, zdravili in splošnimi sporočili. Kadar sem ujela vest, ki jo je bilo treba naglo spraviti dalje, sem odposlala Filipinca, svojega slugo, ki se je nemudoma odpravil v gore. Naročeno mi je bilo opazovati gibanje ladij in cilj japonskih čet, ki so šle skozi mesto. Nekega večera je obiskal »Tsubaki Club« poveljnik japonske bolniške ladje. V pijanosti mi je zaupal, da prihaja iz Bougainvillea z lepim številom vojakov. Vprašala sem ga, če so ranjenoi. Zarežal se je in odgovorit: »Imamo samo nekaj lahkih ranjencev na krovu. Vse drugo so elitne čete. Vemo, da tl bedasti Američani ne bodo napadli ladje Rdečega križa.« Se istega večera je odšel v hribe sel s poročilom, da Japonci uporabljajo bolniške ladje za prevoz čet. Od časa do časa sem zvedela za sadove svojega dela, Poveljnik neke letalonosilke je rad poslušal Felyno petje. Pri nekem poslovilnem večeru, ki ga je imel pri nas, ga je neprestano spraševala, na kateri naslov naj mu piše. Odgovoril ji je, da odhaja v Singapur in. nato v Rabaul. Ne da bi izgubila trenutka, sem to sporočila prijateljem. Nekaj mesecev pozneje je prišel v »Tsubaki Club« častnik one letalonosilke in potrt dejal Fely: »Vaš ljubi je umrl in prav tako večina njegovih častnikov. Pri -tej novici smo potočili nekaj krokodiljih solz. Ob neki drugi priložnosti sem ugajala poveljniku brodovja podmornic. Prosil me Je, naj zaplešem ples pahljač. »Pridite jutri zvečer,« sem mu odvrnila. Iz preklanih bambusovih paličic in svilenega papirja smo izgotovili dve pahljači. Fely ml je sešila triko kožne barve in namestili smo reflektor, ki je metal slabotno rdečkasto luč. Poveljnik se je vrnil v spremstvu štiridesetih častnikov svojih podmornic, ki so ves večer buljili vame, da bi videli, če sem rfes gola. Prihodnji večer se je spet vrnil s skoro vsem svojim spremstvom, * »Plešite ples pahljač!« je prosil. »Ob zori odrinemo proti Salamonovim otokom. Moj ples s pahljačama je imel največji uspeh. Po njihovem odhodu sem poslala sporočilo v gore. Nekaj mesecev pozneje mi je obiskovalec povedal, da Je eden izmed redkih preostalih od onega brodovja podmornic. Napil se je v spomin na svoje tovariše. Poskušala sem tudi dobiti stik s taboriščem ujetnikov v Cavanatuanu, da bi pomagala svojemu možu. Zaslužila sem mnogo denarja in želela sem mu poslati, kar je rabil. Posrečilo se ml je vzpostaviti zvezo. A pobil me je odgovor: »Pred štirinajstimi dnevi je vaš mož umrl. Joponci trde, da je Imel malarijo. V resnici Je umrl od lakote.« Kurata Robert Taylor in Frank Tiffany, k! si>p»lt (Avstrija), 2. Dafoe-Bowden (Kanada), J. M. Nagy-L. Nagy (Madžarska). ŠTAFETA ZA moške (4X10 KM): 1. Sovjetska zveza, 2. Finska, 3. Švedska. BOB V ČETVERO: 1. Švica I. 2. Italija II,' 3. ZDA. SAMOSTOJNI SKOKI: 1. Hyvkrinen 2. Kalakorpi (oba Finska), S. G-lass (Vzhodna Nemčija). • * * HOKEJ NA I.EDU: 1. Sovjetska zveza. 2. ZDA, 3. Kanada. (Izidi finalnih tekem: SZ—CSR 7:4, ZDA—Švica 6:1, Kanada—Švedska 6:2, CSR—Nemčija 9:3. SZ—ZDA 4:0, Švedska—Nemčija 1:1. ZDA—CSR 9:4. SZ—Kanada 2:0). ter, brezhiben. In tako se je Moltererjeva srebrna medalja naenkrat spremenila v bronasto. Tofana je bila »grobnica« 54 smučarjem od 93, ki so jo naskočili. Med njimi je bilo precej takih, ki so upali na medalje. To so ijfji predvsem Japonec IGAYA, Francoz DUVIL-LARD in »najhitrejši« smučar Američan MILLER. Mnogi so se znašli v bolnišnici, kjer jim je delal družbo tudi naš ILIJA. Zato je 22. mesto našega CVENKLJA lep uspeh, ki ga nismo pričakovali. Na usodnem pragu, je CVENKEI.J ostal rajši »pri tleh« in si zagotovil častno mesto. S ved sigge Ericsson Je predrsaJ 16.900 metrov v 16:35,9 minutah in dobil za to zlato kolajno. nega navdušenja spričo uspehov svojih nadvse borbenih tekmovalcev.. Medtem ko so Svedl nenehno vzklikali »Heja, heja Sverige«, Ftacd pa prepevali »Ja, vi elsker dette land« (da, mi ljulbimo svojo domovino), pa 90 uspehe ruskih tekmovalcev pozdravljali le oni sami. To je balo skoraj neopazno, zato pa tem bolj čustveno. Ko je KUZIN v štafeti 4 krat 10 km zaključil rusko zmago, so mu prihiteli nasproti TERENTIJEV, KOLClN in ANIKIN. Prijeli so se za roke in dolgo s solznimi očmi zrli drug v drugega. V Ledenem stadionu je olimpijski ogenj ugasnil, v očeh tekmovalcev in gledalcev pa je bilo Se vedno čutiti njegov žar. Gortina je mestu. Morda zato, ker nas je Jugoslovane razvadila Planica, nedvomno pa tudi zato, ker so Finec IIYVARINEN, ki je zmagal, Rus SAKADZE, ki si je zmago zapravil s padcem, Nemec GLASS, Norvežana in še mnogi drugi na treningih skakali čudovito lepo. Gortina, Cortincr Kakšna je bila pravzaprav Cortina med olimpijskimi izgrami? Polami mraz je gospodaril skoraj vse dni olimpijskih iger »kraljici Dolomitov«. Prireditve bi bile nedvomno bolj obiskane, če ne bi bilo 15 do 20 stopinj pod ničlo, razen tega pa je bil še močan veter. Tako se je dogajalo, da ljudje, ki so že kupili precej drage vstop- Kratko, toda novo Zimo zdaj imamo (po nekaterih pogledih je je celo mailo preveč), toda snega še zmerom ne. Sicer pa, kaj bi tarnali; pravijo, da je bil celo v Cortini Po dvanajst Mr za kilogram, kolikor so ga morali v koših prenašati tja. kamor ga n;i marala nametati trmasta narava sama. Zdaj je tam že mir, pri nas se bo pa začelo. Toda — prav za- radi tega — ne v Ravnah na Koroškem. marveč na Pokljuki za pokali Kurikka-la. Talko je vselej, če je zimska sezona brez smučarske hkrati. Prijatelji temoeratur pod ničlo — ali recimo hokejisti na ledu — so zdaj pa le rešeni vseh skrbi. Pridno preganjajo .ploščico k1er je zmrznjene kaj vode. Naš: najimenitnejši in najboljši Izmed tistih, ki so ondan na Jesenicah dvigali toliko prahu z ledu. so se šli pokazat v Nemčiio. Toda prav nič po jeseniško. 7:0 in 0:2 za domačo drugo garnituro v Miinchenu in Bad Tftlzu res nista bila posebno reklamna. Sicer pa jih v Beogradu že čakajo drugi nasprotniki, to pot nrvič Poljaki, ki tudi ne bodo prav ceneni. Tole 5p za ožje pristaše! Danes leto bo hokenciki turnir za svetovno prvenstvo mladih (recimo majhnih) reprezentanc v hokeju na ledu v Beogradu velikih Pn v Moskvi. Kanada pojde tja prav gotovo vse drugačna, kakršna je billa letos v Cortrn ge eno pomele pa *** bomo lahko za te naslov«* drsali na Dunartu. Klic n0 umetnem d^aligču v • I/jubl.1 ar.1 je tako spet glasnejši. Turneja naš?h Tmcom^taš^v po KitaJ-crrt* h krailu Menda bo res do-void karft.l zveneči rezultati 7 ornih dalin^h krajev so začeli posta.i rti tes-netš:. v dnrgi t«*km’ p'0 ?e Trrp^Vkn 7;re-š^taiii mrož o rrjjjboUš^h Igralcev kitajske vojsk*1 (1:1. 7atem na odpravili m«*stno rcore-zenfsnco Pekinga bolfl jinh-o 3:1. še enkrat bo treba nastopiti .. . IjiMarianov*5* in Milnikov so bili <7*19 rtu V 'riTlH • šrftvrtTvh duroiran V K’elu v Nemčiji. Najve'5 jp dosegel 55,4-oni^ Olila ki 1e kot nrvi pr®-teke11 59 m 7 ovirami 7.0. dva pa c*a bTa (Ma-rianovic 185 em v v?šino in Milakov 420 cm ob paiHei)- Airstr?1«*«* John T,*ndy <;e je preiH^jiHl. Vps *rrro(jp^a c-vetovm^ga rekovda na p«o miVo (3:581 je tdH neki® v orra:(f.lu; To dni cn začeli nogsn^a+f, Pri tp*^ <"*artu <-•»791»-»■>•*«%<»/> rvrofo,vpi v 3 •‘V*.6 kar kaže. da bo do ot‘m.p1aido nriipraad.ien kakor malokdo. 'Tudi r<»riP7,r|sin.i* tekm®c T.,V»r»r*/yi je nct.rehoveii samo malo v^č od štirih minut (4:00.Pa 1malo Avstralci še precel drugih hitrih mož . . . It^iHo^ckppa kolesarskega ljubljenca Fausta c^miia so v Genovi zaneljaH na univerzitetno k1'n'ko — z neko zagonetno mrzlico. Medtem si ie »cam-pvonissimo« že snet opomogel, pravijo pa da na kolo ne bo smel tako kanalni. Prvič zaradi skrbne žene in drugič zato. da se bo tem častneje lotil drugega poklica, menda celo — novinarskega. Danes teden bomo tudi mi malo daljši... Ktior nima v glavi, ima pa v nogah, pravijo. Tako so »e poMorfovaH 1* Tomdja SaMerJa, Junaka letošnje zimske olimpijade, ko Je prišel na Start K slalomu h rev. štartne številk*. Dl so mu k .ir preostalo »135« ln razpoloženi Toni J* dosegel drugo sl ato kolajno. Jerenberg - jeklena gora 8v*dam )• gozdar ta lovec JERENBERG priboril dve srebrni medalji — na 15 in 30 km. Videti j« že bilo, da se bo moral tudi v teku na 50 km ali kot ga imenujejo »zimskem maratonu« zadovoljiti z drugim mestom. Vsi so videli zmagovalca v Fincu HAKULINENU, zlasti še ke.r s« Rus KUZIN ni pojavil na progi. Vendar je uganil le JERENBERG sam Preden so namreč izžrebali startne številke, je dejal: »Jutri bo zmagala zadnja startna številka.« Zmagala je predzadnja — JERENBERG, kajti Angleža CAIRNEYA ni nihče upošteval. JERNBERGOV tek in zmago so pozdravili Švedi zelo navdušeno. »Heja, Heja, Sverige«, je odmevalo po Snežnem stadionu. Odmevalo je tako močno, kot bi hoteli veselo novico sporočiti v gozdove Line (400 kilometrov severno od Stockholma), kjer sicer poje Jerenbergova sekira ta tleskajo njegove smuči. Švedski novinar nam je povedal, da JERENBERG povsem upravičeno nosi svoje ime. Razložil nam je, da Jerenberg pomeni v švedskem jeziku »jeklena gora«. On in Finec HAKULINEN (le-ta je osvojil v tekih eno prvo, eno drugo in eno četrto mesto), sta danes nedvomno najboljša smučarja-tekača na svetu. Kaj pa Rusi? Kot ekipa so bili dobri, čeprav jim je deloma odpovedal KUZIN, svetovni prvak iz Falluna. Predzadnji dan olimpijskih iger pa so Rusi prekinili niz zmag' Skandinavcev in sicer s štafeto 4X10 km. Zlato medaljo bi si lahko pripeli že ob prvi predaji, ko so prešli v vodstvo ta ga obdržali do kraja. Ta štafeta bo nedvomno nepozabna. Finca VIITAINEN in HAKULINEN nista mogla popraviti to, kar sta zamudila njuna prednika, kajti ruski kvartet, ki nanj ni nihče več računal, kar zadeva zlato medaljo, je bil ta dan premočan. Kuzfn in njegovi Ruskih tekmovalcev v Cortdnd ni skoraj nihče spodbujal, vendar so njihove zmage in druge uspehe pozdravljali prav tako navdušeno. Zanimivo je bilo, da v nasprotju s Skandinavci, ruski turisti niso kazali nobe- ŠKAKALCI IZ SRPDHJEEvROPG So se v cortini TU bi ,SREDNJE« OD1EZAU JV VELJA PREDVSEM 7VDI ZA NAŠE SKAKALCE. KI S,O V IZENAČENEM Plasmanu ZASEDU 21. 21 /V 23 mesto NAJVEČ ZAHIMANJA V CD ETINI STA VZBUDILI SoPHIA LOPE N IN E'NA LOLOINZtStDA 2 ODUCNO OPREMO IN ATOMSKIM PRITI KLINAM/ - NI DVOMA DASTA PREJE L) KAKŠNO ZLATO KOLAJNO P CVSAO ZA REKLAMO') OLIMPIJSKI OOENJ^ft V CORTIMl JE POSA ’ $£AJ - PO NJtM je ostal v OLIMPIJSKEMU. MESTU SAMO Š£ MRAZ , OEMIKi Z NABREKLIMI CENAMI . IN MNO&E VOKOVA-) NE SANJE NASA MLADA N060 = Metna reprezentan* CA NA VALJ N EM Vl-HObU ŠE KAR NA-PREJ NIZA ZMA6E ; REPREZENTANTI SE ŠE POSEBEJ ODLIKUJE NAŠ „ODREDOV" Rovar iuan totlmz bila zadnji dan olimpijskih dger bolj podobna ameriškemu velemestu kot pa olimpijskemu mestecu. Trume ljudi so se zlivale na ceste pred zadnjo olimpijsko tekmo —• v skokih — in po njej. Vendar kot ves čas olimpijskih iger, tudi sedaj nikjer ni bilo opaziti trohico nervoze. Morda nekoliko nereda pri skokih. To je bila najbolj obiskana prireditev glede kvalitete pa je bila nedvomno na zadnjem JlUadeiliit C&tCUl iM ! ttiejtečc', \ft&€£ ml \j&€La£cu litamuuka J kMHta, for/ijjaib nice, le-teh sploh niso izkoristili. Ledeni stadion je bil res nabito pota le ob hokejski tekmi Sovjetska zveza : Kanada (2:0) ta takrat, ko so bile na sceni najbbljše tekmovalke v umetnem drsanju. Tudi živahno je bilo takrat. Toda ne zaradi valčkov, tangov in foxov, lepih deklet in drsanje seveda, marveč tudi zaradi sodnikov, ki so Nemke nižje ocenjevali kot so po mnenju občinstva zaslužile. Mnenje vseh, tudi nekaterih strokovnjakov je bilo, da je 17-let-na HEISSOVA prej zaslužila zlato medaljo kot pa ALLBRIGHTOVA. Toda takrat ni bilo vpitja in žvižganja, kajti vsem je bilo poznano izredno prizadevanje ALLEKIGHTO-ve, ki je pred sedmimi, osmimi leti bolehala za paralizo in je morala opustiti svoj najljubši šport. Toda le za nekaj časa. Njen oče, zdravnik, je bil mnenja,'da jo bodo le drsalke spravile zares pokoncu. Oba sta poskusila ia kot je videti, ne zaman. • DUŠAN KURET SPOMINI NA CORTINO V članku, objavljenem v prejšnji številki, »mo nehote pozabili omeniti, da je Ciril Praček 1. 1939 na svetovnem prvenstvu v Zakopanih dosegel deveto mesto v slalomu. TURNIRSKI PROBLEM 8T. 20 (D. Cveldč — Zagreb) * s«/ sMou 'iT.itajrun j &.OCU*. J Mnogo Je športnih odlikovanj In marsikatero odlikovanje je dvomljive vrednosti. Ce bi odlikoval) najbolj poštenega Igralca, bi sl to lovoriko zaslužil napadalec nemškega kluba FC Meggcn. V tem mestecu so imeli nedavno prav dramatično tekmo. Pet minut po polčasu je bilo stanje 6:3 za goste iz sosednjega mesta-Nato pa so • Upanje švedskih drsalcev |e kila mlada Ally Lfcndstrom. ki Je pa v odločilnih trenutkih zatar jlla. EFKA FOTOPLOSCE © STRAN I. U. 1956 »TT« Smučarski skala nekoč. V zimi le-ta 1913 »o priredili Bvlcarji eno »vojih prvih prvenstev v smučarskih sko-kih. l»ri reditev Je bila v malem gorskem mestecu Chaux-de-FoncLs, znanem po vsem svetu po svoji urarski industriji. To prvenstvo Je po pisanju švicarskih časopisov skoraj »padlo v vodo« in to v pravem pomenu besede. Na sam dan prvenstva je stalo živo srebro v toplomerih visoko nad ničilo, poleg tegj pa Je še neusmiljeno deževalo, tako da so se priredi telji z zaskrbljenimi obrazi obračali proti nebu. Take trenutku so že večkrat preživljali prireditelj! smučarskih tekmovanj tudi pri nas. Toda najhujše Je bilo to, da se Je doskočišče skaka&n’ce konča lo v precejšnji vdolbini, ki se Je zaradi neprestanega dežja pričela polagoma spreminjati v malo umetno jezero. Na nasprotnem bregu skakalnice Je bila tribuna za gledalce, a pred njo se Je ponosno dvigala v zrak vitka smre ka. G-r&diulJi akakaluice pač ni- so računali, da takšna drevesa z magnetno silo privlačujejo smu čarske tekmovalce. Z veliko napetostjo so tekmovalci ln gledalci pričakovali prvi skok. VojaAka godba Je zaigrala slavnostno koračnico dež Je še 7. večjo upornostjo pričel polniti lezero pod skakalnico in norveški sodnik Je t zastavico dal znak, da lahko prvi skakalec starta. »Skakač Je poletel skozi zrak, pristal na snegu in kakor motor ni čoln zarezal brazdo v »Jezero«, tako da so bili gledalci dvakrat mokri: od dežja z neba in od onega z Jezera. Toda voda Je prehitro zaustavila pogumnega skakalca, ki se je že trenutek po tem valjal po vodi, seveda z zlomljenimi smučkami in nogami. Skakalnico so morali do nasledil iega skoka urediti in očisti- , H. Drugi skakalec, ki Je videl kako Žalostno Je končal njegov predhodnik, je to izkušnjo Uk o rtstil In se Je preko vode pognal namesto v predklonu v močnem zaklonu. In res ni padel, temveč Je kot strela poletel skozi vodo in se pognal v nasprotni breg. Toda tam Je stala tista nesrečna smreka Zaletel se Je vanjo, da Je vse pokalo (seveda ne smreka, temveč sam) Prva pomoč Je morala zopet takoj priskočiti, med tem ko so se onemu tretjemu skakalcu na zaletišču pričele trest' noge... Prireditelji so najavili odmor Vsi gledalci so zlezli pod dežnike od nekod na s tn se pojavila dva drvarja z dolgo žago In pričela žagat.1 »magnetsko« smreko Nemaihno odobravanje in smeh Je novzročilo ko se Je smreka rru.šMa v Jezero n od doskočiščem Preden so smreko odstranili in zopot uredi’' doskočišče, se Je Žo dan navoMčal ln se ne meneč za nedokončano prvenstvo začel iinrtbnti n o*|. Zaradi mraka so mora*« mlet ckrn.lšatl Kljub te mu pa so bili sikakl vse daljši, kor J« prdčelp uurzova.il. Pred- zadnji skakalec Je zaradi tega skočil točno v Jezero — na noge. Smučke tudi to pot niso ostale cele. Zadnji Je skakal neki Norvežan. ki pa zaradi teme ni mogel videti usode svojega »prednika«. Da bi čimbolj dostojno zaključil to prvenstveno prireditev ter da bi Istočasno pokazal visoko vrednost skakalnega športa skandinavskih držav, Je odšel na vrh zaletišča. V prvem delu zaleta se Je celo odrival s palicami, da bi bila hitrost čini večja, na mostu se je močno odrinil In zaplaval sredi tribune med nepremične gledalce. To ie bil najdaljši skok dneva. Poročilo sicer ne pristavlja, koliko lo bilo polomljenih nog In razbitih nosov, toda vsekakor na tem prvenstvu niti prireditelji niti tekmovalci ln gledalci niso imeli sreče. Vojaška godba Je po zaključni koračnici izlila iz pozavn, bombardonov In rogov Jezersko vodo In tako Je bilo končano to švicarsko prvenstvo v »kokih pred 43 leti. Bell: Kal, Da2, Tel, Tf5, Lh2, Lh7, Sd*. b3, g2 (9 figur). Crnl: Ke3, Te4, Lh4, Sc3, Se2, d3, d5, g« (8 figur). Mat v dveh potezah! REŠITEV TURNIRSKEGA PROBLEMA STEV. 19 1. Dg71 RAZDELITEV NAGRAD Na naš nagradni problem št. 18 »mo prejeli nekaj manj rešitev kakor običajno. Mar je bil težji? Tako bi domnevali tudi potem, da precej rešitev, ki smo Jih dobili, ni bilo pravilnih. Nekdo jih je poslal celo osem, a nobena ni vzdržala preizkusa. Zrcb Je nagrade razdelil takole: 1. nagrado 1000 din bo dobil Feliks Vernik. Poljčane: 2. nagrado 600 din bo dobil Mile MesIS. Zdravilišče Šempeter pri Gorici; 3. nagrado 100 din bo dobil Jože OvItkovlH. Ind. tehnik. Industrija marmora, p. Grada* v Bell krajini. Za reševalce bo naš prihodnji nagradni problem tisti, ki bo nosil zaporedno St** vllko 21. LET OŠ NJE Prešernove naarade Danes je osmi februar. Kot vedno prazničen — Prešernov dan. Pravkar so bile razdeljene »Prešernove nagrade« — kot lani in predlanskim in vedno ob osmem februarju, odkar so vsakoletni izraz najvrednejših dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Ko zdaj pišemo o svečani razdelitvi nagrad, ki je bila ob sedemnajstih v veliki sejni dvorani Sveta za kulturo in prosveto LRS v Zupančičevi ulici, so nagrajeno! že sredi vrveža rokovanja in veselih nazdravljanj. To ni čas, primeren za intervjuje. Pogovorili se bomo z njim; v prihodnjih dneh. Zato rajši k dogodku, ki je pravkar minil: povabljence je sprejel in nagrade tudi razdelil predsednik Sveta za kulturo in prosveto prof. dr. Dolfe Vogelnik. Navzoči so bili člani glavne komisije za podelitev nagrad s predsednikom dr. Goričarjem, tov. Mica Černigojeva — načelnik odelka za kulturo in znanstvene ustanove ter tov. Melihar za upravni odbor Sveta. Kot gostje so prisostvovali svečanosti najvidnejši kulturni delavci. O razdelitvi nagrad je že pisalo dnevno časopisje. O nagrajencih, pravimo, bomo pisal: prihodnjič. Zdaj bi vsekakor morali obarvati vzdušje na tej svečanosti. Pa je vtisov preveč in so zato neurejeni. Zato tokrat*— nekaj o delih, razpravah in kreacijah, ki so prinesle nagrajencem tako visoka . priznanja. Akademik — biolog DR. JOVAN HADZl je objavil razpravo »Morfološki značaj pnev-matofora pri slfonovorah« kot nadaljevanje in izpopolnitev svojega življenjskega dela — originalne turbelarijske teorije o knidarijih. Prepričevalno in blesteče je zavrnil dosedanja na. ziranja številnih prom nentnih inozemskih avtorjev, k' so smatrali pnevmatofor pri sifono-forah za hidromeduzo ali vsaj za meduzoidni osebek. Dokazal je, da pnevmatofor ni niti meduza, niti meduzoid, temveč popolnoma svojevrstna tvorba, ki je nastala od vsega po-četka kot organ celega korma in nima značaja osebka. Tako pomeni njegova izredno po. membna razprava važen doprinos za nadaljnjo izgradnjo prirodnega živalskega sistema in jo kot tako sprejema in o njej mnogo piše tudi ves zunanji znanstveni svet. Akademik Hadži Je tudi s svojo drugo razpravo »Nadaljnja raz- iskovanja o ishiroipsalid h (opiliones) pomembno prispeval nove podatke o že znanih vrstah naših in sosednih ishiropsalidov, revidiral avstrijski material, opisal najbrž novo vrsto in podal sliko zoogeografske razpodelitve tega rodu. Tako Je ponovno doprinesel delež k afirmaciji naše prirodoslovne znanosti v mednarodnem svetu. Docent DR. ING. ALES STROJNIK je dogradil v preteklem letu elektronski mikroskop, ki pomeni' pomembno prdobitev za domače strokovnjake različnih področij. Aparat Je bil zgrajen predvsem iz domačega materiala in le z minimalno količho uvoženega. V njem Je originalno realiziral vrsto znanstvenih in tehničnih izboljšav. Da so se vse te nove ideje praktično odlično obnesle, so pokazale okrog 60.000-kratne povečave, ki so bile dosedaj do. sežene s tem mikroskopom. Po cenitvah vodilnega inozemskega strokovnjaka prof. Cosslet-ta z univerze v Cambridgeu, je ločljivost slik od 70 do 80 A. ANTON SOVRE, redni profesor za klasično filologijo na ljubljanski univerzi, je pomnož i vrsto svojih prevodov iz staroklasične filologije, zgodovinopisja, filozofije in humanistične literature s prevodoma »Psem mračnjakov« in Platonove trilogije »Poslednji dnevi Sokrata«, Pristno doživetje izvirnika, bogastvo besednega izraza, lepota slovenskega jezika, prava kla-s čna preprostost in veličina — vse to izpričuje njegovo mojstrstvo in mu daje prvenstvo med sodobnimi slovenskimi prevajalci. Poleg tega spremljajo vse njegove prevode sijajni znanstveni uvodi in komentarja ki najuspešneje posredujejo zaklade staroklasičnih pesnikov in mislecev ter humanistov najširšemu krogu bralcev. Knjiga vojnih spom nov FERDA KOZAKA »Popotoval sem v domovino«, je široka panorama dogodkov In človeških usod, katere je pisatelj srečeval v vihri zadnje vojne. Nekatera poglavja te knjige kot »V žalostnih gorah«, »La madre Majella« in »Naskok na Ates-so« pomen jo vrh Kozakovega pripovedništva in sodijo med najboljše strani naše povojne proze. VILMA BUKOVČEVA se Je razvila iz pevke liričnih vlog v nos lko liričnega, mladodrama-tičnega in deloma že dramatičnega repertoarja. Njenje glasovne, muzikalne in igralske sposobnosti so se razvile do stopnje, ki je bila pri nas redko dosežena, še redkeje presežena, kar je predvsem rezultat resnega dela. Njen repertoar je zato izredno širolf, njena uporab, nost maks malna in zanesljiva. Za svoje posebno vidne vloge (Minka v »Gorenjskem slavčku«, Julija v »Romeu in Juliji« in Rusalka) je bila ponovno predlagana za Prešernovo nagrado, da ne govorimo o izrednem uspehu njene kreacije Manon v istomenski Massenetovi operi. LJUBLJANSKA DRAMA: Razgovor medob zavesi zanimivo komentira režiser in Georgom Gibsom (Drago Makuc) Emlly Webbovo (Mihaela Novakova) Slavko Jan VESELA OBLETNICA: ^ harmonikarskega M UP let orkeslra ..Kit j n Se** Umrla ie Jšdit-h Isaacs BiLa je eden izmed vodilnih duhov ameriškega gledališča. V letih 1919 do 1948 je izdajala revijo »Theatre Alte«. Napisala je vrsto knjig o ameriški odrski ustvarjalnosti in pogumno zahtevala pomlajenje gledališča. »V ameriškem gledališču je vse narobe,« je nekoč zapisala, »nedramatično je, neumetniško, komercialno in pusto«. V svojih spisih je zahtevala, da bi bilo gledališče živ vzgojni faktor in aktivna sila v družbenem razvoju. Njena revija je bila prva, ki je objavila 0’Neillovi drami »The Dreamy Kid« in »The Empiror Jones«. V njej so bili objavljeni tudi prvi kritični spisi Thortona Wildera in eseji Starka Younga. IZ JAKOPIČEVEGA PAVILJONA Domači anekdota Med odmorom Mariborski teater. Premiera »Ci zovei hujdiča«. Skupina kulturnikov komentira igro in publiko. Nekdo pripomni, da je na premieri tokrat razveseljivo število predstavnikov oblasti. Branko Hofman, pesnik in dramatik, pripomni: »Tal:o je pač, či zoveš hujdiča!« Vidne in slušne igre Na skupščini Sveta »Svobod« in prosvetnih društev za okraj Ljubljana je predsednik Sveta Miha Berčič grajal površnost nekaterih dramskih odsekov, ki uprizarjajo premalo naštudirane igre. Navajal je: »Zali je dandanes v takih društvih prvi in najvplivnejši igralec na odru sufler. Na njem je težišče vsega.« Pa pravi med odmorom ob razgovoru o tem delu poročila neki delegat: »Vidiš, tako imamo zdaj v takih odsekih na naših odrih dvojno igro hkrati: za igralce na odru je slušna, za gledalce v dvorani pa je poleg tega še vidna.« NAPOLEON-ROMANOPISEC Bernardo Strozzi (1581—1644): Igralec na lutnjo Beneški mojstri v Llubljani Mojstrovine beneške slikarske umetnosti, ki jih zdaj občudujemo v Narodni galeriji, so Iz stalne zbirke dunajskega umetnostno-zgodovinskega muzeja. Tako se nam zastavlja vprašanje: od kod ima prav Dunaj toliko beneških del? — Odgovor je lahek: Benetke so pripadale po zatonu svoje slave tudi Avstriji. Habsburžani so si prilastili, kar so mogli. Zbirke umetnin niso bile samo dokaz, da je zbiralec ljubitelj umetnin, pomenile so predvsem vrednost, trajnejšo od kakršnekoli denarne valute. Papeži, cesarji in knezi so to dobro vedeli. In za zbirke poskrbel^. Tako so ostale na Dunaju še potem, ko so Habsburžani odšli, pa vse do danes. Pred nami se zdaj razvija čas od mogočnih zamahov renesanse, preko vzburkanega baroka do igrivega rokokoja, ki se je v Benetkah izražal tako samosvoje zaradi posebnih pogojev tega mesta in tedanjih dni. Beneški mojstri niso sprejeli neposrednega Izročila srednjega veka, ki je v umetnosti zanemaril perspektivo, plastično osenčenje In globinski vtis. Odpravili so se na dolgo pot mučnih raziskovanj vsega, kar so pozabili v stoletjih asketskega srednjega veka. Vse, s čemer so si generacijo prej belili glave firenški vrstniki, so lahko le še povzeli. Toda slikam tudi največjih mojstrov je dotlej nekaj manjkalo. Mona Lisa je ob podobah beneških lepotic monotona. Beneški slikarji pa so osvetlili svoja dela z lučjo in senco, s svetlobo sonca in trepetajočih plamenic. Barve, luči in svetloba so zatrepetale na podobah Madon, ki so zanje pozirale najslavnejše kurtizane. Poglejmo samo ležečo Danajo in zlati dež, ki se usipa okoli nje! In ko se bomo naveličali njene zgovorne tišine, zaživimo s trubadurji. V bleščečih barvah teh podob je ohranjeno vse razkošje zmagovite dobe jadranske kraljice — Benetk. In če podobe potonejo v spreminjasto temo, je ta spričo blišča le še mračnejša. Tudi kipi so tu: majhni, zelo lepe, cizelirske izdelave. Naj se z njimi ukvarjajo strokovnjaki in umetnostni zgodovinarji. Povedali nam bodo morda, kako smo imeli pri nas razstave, večje in pomembnejše od te, kako je eden- umetnikov po rodu Dalmatinec ln kako so se naši slikarji šolali v Benetkah. Sami pa se vrnimo tja, kamor nas vabijo barve. Marjan Dovjak Štiri vrstice v londonskem »Timesu« so 134 let po smrti Napoleona Bonaparta pripeljale do odkritja edinega literarnega dela, ki ga je le-ta kdajkoli napisal. To je zgodba njegove ljubezni do Desirče Clary iz Marseillesa. V začetku letošnjega marca Je evropski korespondent ameriške revije »Look«, Ed\vard M. Kor-ry v svoji pariški pisarni zasledil to kratko beležko, tn sicer oglas o dražbi doslej neznane zbirke umrlega ameriškega zbiralca Andreja du Copetta v Londonu. Med zbirko so bili tudi štirje Napoleonovi listi, očividno odlomki ljubezenskega romana. Korry se Je odpeljal v London ln st zagotovil avtorske pravice za objavo. Dragocene liste je kupil Haward Samuel, solastnik be-vanistlčnega tednika »Tribune«. Za Edvvarda Korryja so se zdaj začeli težki časi. Bolj kot ti papirji, brez začetka ln konca, en sam odlomek? Ko se Je vrnili v Pariz, Je premetal billoteke, pregledal muzeje, obiskal privatne zbiralce in ne nazadnje francoske zgodovinarje. Po nekaj mesecih Je našel, kar Je iskal: Antom-marchi, podjetni zdravnik pregnanega cesarja na Sv. Heleni, Je po smrti svojega pacienta prodal sveženj njegovih pisem poljskemu grofu Djalinskemu. V tej družini so se dedovala od generacije do generacije Leta 1920 Jih Je pri dediču Zamoyskemu odkril poljski znanstvenik Simon A.ške-nazi in Jih deloma objavil, objavil Je tudi osem zadnjih strani Napoleonovega romana, vendar brez komentarja, ki zatorej niso vzbudile nobenega zanimanja. Tudi naklada je bila skromna, samo sedem izvodov Jih Je še danes na jti v Parizu. Enega izmed n lih sl Je Korry priboril. Prvič po Napoleonovi smrti Je bilo v eni roki zbranih 12 strani njegovega rokopisa Korry je ugotovil, da gre za srednji del ln konec ginljlve ljubezenske zgodbe. Uganka pa še ni bila rešena. Napoleon Je roman pisal v dvojniku na modrem in rumenem papirju. Rokopi* J« poln »Lovničnib napak, prečrtanih besed ln vstavljenih stavkov. Avtor je neumorno iskal novih izrazov in prispodob, ki Jih je pisal med vrste al* na rob, ne da bi nakazal, kam spadajo. Bilo Je res utrudljivo pisateljevanje — pisateljevanje za vsako ceno! Kar Je Korry naposled razbral, Je skoraj banalna zgodba nesrečne ljubezni, ki jo je Napoleon poskušal s trudom prilagoditi tedanjemu romantičnemu stilu. Clisson. mlad dosti obetajoč general, spozna med svoj.im dopustom dve sestri: cvetočo Ameliie, ki Ji najprej dvori, In vase zaprto Eugenie, ki Ji nato podari svoje srce. Poročita se in nekaj let živita v čudoviti zakonski idili, dokler armada ne pokliče generala, da bi Jo popeljal v zmago. Mnogo let Je Clisson na bojnih poljanah. Ko Je težko ranjen, pošlje Eugenie svojega mladega adjutanta Bervilla, da bi JI olajšal morečo samoto. Berville se zaljubi v Eugenie; njena pisma ranjenemu generalu so vse bolj redka, dokler nazadnje ne izostanejo. Tedaj se Clisson v naslednji zmagoviti bitki Izpostavi smrti In umre »preboden s tisoč bajoneti«. Napoleon Je »ovekovečil« svojo bridko bolečino po nesrečni to-•nanci z Desiree Clary leta 1795, ko Je kot 25-letni brigadni general brez vojske, obubožan in zagrenjen padel v nemilost. Leto poprej se Je po posredovanju brata Josepha, ki le oženil Desi-rčejlno sestro Julijo, spoznal z Desirče. Bil Je takrat slavljeni zmagovalec bHke pri Toulonu In stara Claryjeva sta blagohotno privolila v zaroko mlajše hčere z rrfnogo obetajočim ofidrlem. Mladi general Je nato odjezdil v Pariz srce Francije, kjer se Je kovala sreča in kariera. Toda pomične spremembe so bile hitrejše od njegovega konla. Nihče ni hotel v prestolnici slišati o njem. 7Axol je v podstrešnim, slaboten, bled odklonjen general. Njegov ponos Je plahnel. To Je bil čas, ko Je zapisal zgodbo o »Clissonu tn Eugenie«. Mnogo zanimivejši kot cenena štorija, Je Napoleonov avtoportret. Ime CLisson si je izposodil od pogumnega bretaskega viteza iz 14. stoletja Svoje pripovedova-Je začenja Napoleon s klasičnimi besedami: »Clisson Je bil rojen vojak«. Preseneča nas, kako Je mladi Bonaparte zaverovan sam vase in prepričan o svoji bodočnosti. V dneh, ko ni imel nobenega upanja več na bleščečo kariero, ko ni imel niti koščka kruha, se mladi nemanič, hlepeč po slavi in ljubezni, opisuje z bizantinsko napihnjenostjo. 25-letni Napoleon pravi; o Clissonu — torej o sebi — takole: »Ko Je bil še otrok. Je že poznal življenje velikih vojskoval-cev. V času, ko so se njegovi sošolci ozri rali za dekleti, je premišljeval o umetnosti vojskovanja. Od trenutka dalje, ko je dorasel orožju, se Je na vsakem koraku odlikoval. Dosegel Je naj-višji vojaški čin, čeprav Je bil še mladenič. Sreča Je bila vedno naklonjena njegovemu geniju. Triumf je sledil triumfu in njegovo ime je bilo ljudstvu znano kot ime najljubšega zaščitnika ... Njegova živahna fantazija, njegovo plameneče srce, njegova pamet, njegov hladen razum se je ob laskanju koket, ob galantni igri in argumentih trgovcev samo dolgočasil. Njegovo ime Je bilo simbol zmage in njegova sreča in talent sta ga krasila. Imel je vse-kdar uspeh in je prekosil upanje ljudstva in armade, ki mu Je dolgovala svoj uspeh.« Clisson je v romanu rade volje zamenjal Eugenijino posteljo, otroke In cvetlični vrt za slavo na bojnem polju. Napoleonova usoda Je bila manj Idilična. 7. septembra 1797 Je od sreče zapuščeni general in ljubimec Napoten zbral ves svoj pogum in vprašal Julijo Clary, če bi n lena sestra Desirče utegnila priti v Pariz k pOTOki. ClaryJevi so odgovorili z »ne«, ker niso marali neznatnega zeta. Naslednje leto Je Napoleon, ki Je medtem že postal rešitelj republike, oženil Joseohine de Be-auhamais. Cez dve leti mu 1e sledila Desirče. ki Je vzela Bernar-dotta, kasnejšega francoskega maršala in še kasnejšega švedskega kralja. Kakor Clissonov tekmec v romanu, Je bil tudi Desi-čeJIn mož francoski oficir in Napoleonov podrejeni. Tudi podobnost.’ v imenih ni mogn*c prezreti: Berville in Bemardotte. Zgodovinarji ‘pa so dokazali, da je to c*r*io slučaj, zakaj Napoleon ’n r>esWe sta Bernardotta spoznala šele dokaj mesecev po tem. ko je nastal ta rokopis. Cndna so pota žHrlJenia — Napoleonova zvezda Je vzšla n^kaj dni po odklonitvi ClarvJevih in naznenHa nlegov vzpon — vzpon vojskovodje. 11TT« st*an 9 "I * “ 9. II. 1956 w Predragoceni so — pa je nanje ljubosumna. Zato k strokovnim ocenam. Dnevnik »Rheinische Post« je 19. novembra lani takole ocenil orkester: »Devet mojstrov akordeona sestavlja skupino, Jri je prišla iz Jugoslavije in jo vodi ognjevit temperament prof. Janeza Kuharja. Mojstrska skladnost v igri je bila nadvse presenetljiva, kar pa ni bilo mogoče pripisati le slučaju ali improvizaciji. Prav ta enotnost je tisto, kar nas pritegne. Vendar — kaj bi pomenila vsa natančnost, če bi v igri ne bilo tistega temeljnega ;nekaj’, kar edino more iz uvežbane igre ustvariti doživetje, ki te vsega prevzame ...« Ko pa so praznovali 29. november na naši ambasadi v Mehlemu pri Bonnu, kjer je bil sprejem nadvse prisrčen, so zaigrali na željo gostiteljev in navzočih tujih diplomatov več skladb Baranoviča, Simo-nittija, Gotovca in Kuharja. Splošno navdušenje je prevzelo sicer resne in zadržane diplomate. Z veseljem so se vključili v kola, ki so jih igrali «Kajuhovci« in se močno zavzemali za njihova nadaljna gostovanja po Evropi in izven nje ... Vsem članom orkestra in njihovemu nesebičnemu, odličnemu dirigentu prof. Janezu Kuharju ob veseli obletnici tudi mi čestitamo. Te dn: sta se slovenski javno-sti predstavila mlada, nadarjena slikarja — Marjan Dovjak in Izidor Urbančič. Oba presenečata z izredno kvantiteto — saj sta šele pred nekaj leti diplomirala na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani — kakor tudi s kvaliteto razstavljenih del. Ze bežen ogled njunih stvaritev nam pove, da znata pravilno uporabljati obsežno znanje, ki sta si ga pridobila na akademiji. Vendar jima ne gre zgolj za oblikovno dognanost — zmeraj ju vodi motiv, vzet iz lastnega doživetja, ki je odlomek resničnega življenja. Našla sta zdravo jedro in skladnost med obliko in doživetjem. Čeprav črpata iz povsem različnih virov, imata več skupnih potez. Pa še to: snov podajata raje okorno in grobo, toda izvirno in pošteno, zato jima je odprta pot velikega razvoja. S. R. Izidor Urbančič: »Zatišje« — olje 1955 Jutri jih bomo spet poslušali; tokrat v Filharmonični dvorani. Igrali so sredi gradbišč in samotnih kmečkih vasic, na mednarodnih festivalih v Italiji, Nemčiji, Turčiji in Grčiji. V desetih letih svojega obstoja so dosegli tako skladnost in umetniško višino, postali tako tipično naš orkester in oblikovali tako simpatičen prijateljski kolektiv, da so nanj upravi- čeno ponosni vsi stari prijatelji in tisoči občudovalcev. Pa kaj bi z obrabljenimi navadami: opustili bomo koncertna naštevanja, bridke čase m sončna doživetja. Kajuhovci ne izdajo radi svojih skrivnosti: z bridkimi Časi in sončnimi doživetji jih veže mladost in mladost ne izdaja svojih čarov. Na Krasu Je julijska popoldanska vročina nekaj čisto drugačnega kot julijska popoldanska vročina v Ljubljena, č« »e ne oziramo na izredno hladna po- let;)* zadnjih leit. V moji deški dobi pa so bila poletja Izredno vroča iti ne spominjam so, da sem moral stopicati neprestano, če sem odšel popoldne k domači reki in stal na naobeljemem kamenju na njenih bregovih. V takih zgodnjih julijskih popoldnevih so odšli vsi starejši počivat, bodisi v kleti, bodisi na senike, .bodisi v sence dreves. Meni, ki sem pasel krave, bral Jurčiča, Levstika, Finžgarja, Cankarja, Sienkievzicza in Hagarda, pa je bila dana popolna svoboda do treh popoldne, ko je bilo treba zopet odgnati krave na gmajno. Nd bilo kamna v reki, o katerem bi ne vedel, ali tiči rak pod njim ali ne, ni bilo luknje v zidu, o kateri bi ne vedel, če tiiči v njej velika kača črnica, za katero je treba uporabiti vse sile, da jo izvlečeš na dan, ni bilo topola, na katerega bi se ne upal splezati, da ujamem pojočega škrga ta, ni bilo cvetlice, ob kateri bi se ne zamislil minute in minute dolgo. Toda vse to ni bilo nič proti družbi, ki se je zbirala ob Vodonosu ali ob Zelenem vini ali ob drugih Šimih tolmunih reke. Bili smo tam arhitekti, ki smo tako kot včasih Rimljani znali zgraditi obokane hišice iz kamnov, v katerih smo pekli rake in krompir, ki smo ga ukradli doma, čeprav ga je doma že zmanjkovalo. Okoli obokanih hišic pa je poletavalo stotine či#to majhnih sinjih metuljčkov. Tako domači so bili, da »o posedali na naše prsi in trebuščke, kadar smo nepremično ležali na pesku. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi kdo ubil le enega iizmed teh metuljčkov. Danes se v&i dečki naše doline kopajo v kopalnih hlačkah, toda takrat kaj takega nikomur niti na um ni padlo. Tja do štlrtaajsitega leta smo bili vsi dečki čisto nagi. Niti na um ni padlo nikomur, da bi se zaradi tega pohujševal, niiti župniku Škrjancu ne. Cisto drugi zakoni pa so veljali za deklice. Tiste, ki so jim že začele rasti #ojke, sploh niso smele več med nas, ampak so se smele kopati le v družbi deklet šele zvečer po sončnem zahodu, na krajih reke. ki niso. bili za plavanje prav nič primerni. Bogcmfr Magajna i mlajše deklloe p« so M amele kopati med nami le v hr-toščklh. Fiirtoščki pa so zakrili telesca le od spredaj, od zadaj pa prav nič. Marsikdaj smo jezdili debla, ki jih je povodenj naplavila na breg. Težava je bila ta debla prevaliti v reko, toda potem bi nas zavidal vsak kapitan oceanskega broda. Od spredaj so deblo zajahale deklice, od zadaj mi dečki, pogumni mornarji. Premnogokrat se je zgodilo, da smo se namenoma vsi dečki nagnili v eno Btran in se je deblo prevrnilo. Potem smo med krikom in vikom reševali deklice nazaj na deblo. In zopet so na deblu sedele pred nami, gola ritka za golo riitko, v katere smo •trmeld z nekako veselo ubranostjo. V vsem tem ni bilo nikakega greha, nikakega pohujšanja. Jaz sem bil zaljubljen v Pepko, Janez v Maričko, Tope v Mimico, Franc v RozaJko, Jože v Tončko itd. itd. Ko so začela zoreti najzgodnejša jabolka, tvančeta, Jabolka, ki so sladka že ob svetem Ivanu, smo Jo ucvrli na drugo sitran, na Primorsko, da smo družno obrali in pojedli ta jabolka. Deklice so morale na drevesa in obirati, dočim smo mi pazili, da bi ne prišli kaki kosci in nas pretepli. Vse to igrivo življenje je bilo združeno z neko nepopisno srečo, ki sem jo šele na gimnaziji doumel pod stavkom: »Aurea prima sata est setas«, čeprav ni bilo nikogar med nami, ki bi ne vedel, kaj je treba napraviti, da se spočne otrok. Niti enega dečka ni bilo med nami, ki bi že ne gnal krave k biku. Toda pohujšanje mora priti In pride vedno po starejših In modrih ljudeh. k am ne vem, kaj je moji, sicer toliko pametni mami, 'S tistega julijskega popoldneva treščilo v glavo, da r. r Je ukazala: »Danes smo vsi zelo utrujeni, pa danes ne pojdeš k reki, ampak boš varoval hišo.« Tako 6e spominjam tistega popoldneva, kot bi se zgodilo včeraj. Oče 'Zcdvl&K^Je. jummckČ pJdJu^jOLhu,' BiSLSflDOV TEKO Č l , O* Domislice Eakon ni vedno ovira za ljubezen. * * * Kdor ne zna molčati, ne more ljubiti. * * * Ljubezen lahko nenehno raste ali pojema. * • • Kar vzamemo v ljubezni s silo, ne daje užitka. * * * Mož ljubi zares šele v polni zrelosti. e * * Nikogar ne smemo oropati pravice do ljubezni. « * * Nihče ne more ljubiti, če ga nič ne vzpodbuja k upanju na ljubezen. * • * Skopost rada Izžene ljubezen Iz hlle. * * * Nedostojno je ljubiti ženski), ob kateri te je sram, da bi jo poročil. * * * Ljubezen, o kateri govore ljudje, ne traja dolgo. * • * Prenagel uspeh kmalu odvzame ljubezni ve« čar, ovire Jo oplemenitijo. * * * / Nepričakovano srečanje z ljubljenim Je kakor potres. * * * Nova ljubezen prežene staro. um Dobrotna narava ]e napravila tako, da se ljudem osemdeset odstotkov njihovih doživljajev in doživetij, zlasti grenkih, pogreza sproti na dno oceana podzavesti. Gorje ljudem, če bi bilo drugače — zblazneli bi od silne teže svoje lastne zavestne duševnosti. Kakor vsepovsod pa je tudi tu narava ustvarila izjeme, čeprav ne čisto popolne, vendar tolike, da bi si nihče ne želel biti literat, če bi že naprej vedel, da je le-ta zelo oropan sposobnosti pozabljenja. Prav zato literat mora biti literat, naj mu bo ljub o ali ne, saj le tako lahko odlaga polena iz svoje težke butare tudi na ramena svojih bralcev. Tistim, ki jim ni dano, da bi jih lahko odlagali, zblazne. Čim manj je kdo sposoben pozabljenja, tem bolj »nadarjen« je. Zato le blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo, kraljestvo pozabljenja. Se ena stvar je, ki je tisti, ki niso zaznamovani, ne morejo razumeti: Ko je literat star šest let, je istočasno star šestdeset let; in ko jih ima šestdeset, je istočasno šest let. Zato se ljudje čudijo literatu, ki se z majhnimi otroki razgovarja z isto resnostjo kot z možmi, ki so že blizu groba. Ni lahka stvar biti otrok in starec istočasno. Se ko je literat majhen, se zave, da je smrt blizu in ko se bliža smrt, je še vedno otrok. Omenjam samo literate, ne da bi hotel zamolčati, da nore slikarji zaradi barv, kiparji zaradi oblike, igralci zaradi premnogih usod, ki j/ih morajo istočasno nositi v sebi, plesalci, ki morajo z gibanjem preustvarjati telo v netelesno, arhitekti-umetniki, ki blazne zaradi neuresničljivih prividov bodočih mest, godbeniki, ki se duše ob neskončnih rojih neslišnih zvokov in ki vzklikajo, kot Prokopljev ob svojih oranžah: »O, kako je to strašno hudo!« Prav nič ne koristi, če zbežiš iz družbe, iz klubov, teatrov, kavarn in se skriješ v samoto, da bi našel svoj mir — že strašnejše, še teže je potem. Zdiš vso noč s priprtimi očmi, toda okoli tebe se uvrsti v krog stotine spominov, stotine živih prividov. Izpiješ zaporedoma deset kozarcev vina, da bi priklical sen, toda tedaj se prividi izprevržejo v spake. Kako majhno se ti ob vsem tem zdi to, da se ljudje toliko ženejo za priznanje in slavo; prav vseeno ti je, ali te ljudje hvalijo ald grajajo, prav vseeno ti je, ali bodo ljudje tem besedam, ki jih pišeš, verjeli ali ne. Po Črni gori sva korakala s pisateljem velikega slovesa. Z enim pogledom v njegove cči sem spoznal, kako je temu človeku malo mar za kakršnokoli »slavo«. Vprašal me je, ali je kjerkoli v Sloveniji kotiček, v katerem bi lahko našel mir. Odgovoril sem mu, da ga ni. Pa ga tudi v Parizu ni, niti ne v ameriških prerijah, niti na Tibetu, tudi tam ob nebotičnem Ruvenzoriju, v deviških pragozdovih med Ugando in Kongom, v pokrajini, ki jo imenujejo deželo lune, v pokrajini, po kateri sem zaman hrepenel od dijaških let do danes in bom zaman hrepenel do smrti, ni takega kotička in tudi po smrti ga ni, pa naj bi romal od planeta do planeta, od sonca do sonca, od meglenice do meglenice. In vendar je boljše, da si Prometej ali Tantal, kakor pa da si bedak, otrok nebeškega kraljestva. In tudi če te zmaga in znoriš, se zavedaj, da je norost med najmanj banalnimi stvarmi na svetu. Poznam Kogoja že trideset let in je danes med redkimi, ki mu zavidam. Pogreznjenemu v njegov veličastni svet, ni prav nič mar, kaj se okoli njega dogaja. Nič več ne vzklika: »Oj, kako je to hudo!« Večnost in trenutek sta mu eno in isto. Plavi možiček mu je odklenil težka vrata v veličastno, ki je nam prikrito in se nam bo razodelo morda morda šele takrat, ko bo srce doživelo svoj zadnji utrip. In vendar so bili vedno in vendar bodo vedno umetniki tisti, ki bodo znali pokazati v največje globine človeškega življenja. »Amor mi mosse, che mi fa pari are!« Po tem, hiperpatetičnem uvodu, ki nikakor ne bo v sorazmerju s skromno zgodbico, dovolite, dragi bralci, da. vam povem štori jco iz svojih otroških let. tn mati sta šla spat v kamro skupaj z mlajšima Zoro la Dano, Mairija in Pavla sta odšli spat v svojo sobico, France pa na seno, kjer je najbrž bral roman Prekleto, ki mi ga nikakor ni hotel posodit« in sem ga bral šele pozneje, ko sem imel že enajst let. Strašno rad bi se kopal s Pepko v reki, tako pa seim moral starti v polni vročini sredi ceste, bosopet, v kraitkih hlačkah in na pol raztrgani majici. Počutil sem se skrajno prikrajšanega v svojih pravicah in kuhal v sebi velik gnev do mame. »Kdo naj okrade bajto, ko v vsej bajti r i več kot deset kron,« sem si mislil. Bral sem v knjigah'že o mnogiih razbojnikih in Indijancih, toda še nikoli se ni zgodilo, da bi sam srečal razbojnika ali Indijanca. Sam sem imel v Šparovcu tri krone in bi jih rad podaril pravemu razbojniku ali Indijancu. Kaj več pa tudii oče ni mogel imeti v svojem Šparovcu, mati prav nič, Marija in Pavla prav nič, Zora in Dana prav nič, morda ima kaj France, ki kupuje skrivaj cigarete. Jaiz sem svoje trd krone skrbno čuval za veliki šmaren, petnajstega avgusta, ko bo treba Pepki kupiti veliko srce z zrcalcem v sredini, pa tudi knjigo Roža Jetodvorska, Josipina Turno-grajska, za katero lansko leto ni bilo denarja, pa stara Godnovka ni pustila, da bi jo prebral kar ob štantu pred cerkvijo. Zahtevala je krono za tisto knjigo. Imel sem takrat osem let in sem že natanko vedel, kdo je Franc Jožef, kdo je bil general Lavdon, kdo general Radecki, kdo je bil Napoleon in da je bil Fra-noe Prešeren največji slovenski pesnik. Oče, zlasti pa stari oče po očetu, sta mi dosti pripovedovala o Napoleonu. Oče pa je vedel posebno dosti povedati o hrabrem junaku Garibaldiju in govoril o nekem časopisu Novicah. Oče po očetu je dosti več vedel povedati o rokovnjačih, o Martinu Krpanu, o koleri, za katero je izdeloval truge, in o strahovih, ki so strašili po mlinih ob reki. Saj res, čisto sem pozabil omeniti starega očeta po očetu. Ta je takrat Izdeloval pohištvo v bližnji zapuščeni hiši pa se tudi v popoldanskem počitku nd pustil motiti, čeprav je bil sicer do skrajnosti svobodoljuben In do skrajnosti potrpežljiv človek. S ponosom je je ukazal. Po prstih, da ne bi zbudil domačih, sem prišel do svojega Šparovca, ga stisnil krčevito med dlani In se vrnil z njim k tujcu. Ni bilo lahko skozi ozko špranjo stresti krono, toda posrečilo se je in mož je zadovoljno prikimal. Čeprav je slišal, da je še denarja v Šparovcu, ni hotel, da bi stresal naprej. "Vtaknil je krono v žep, odprl veldiko torbo in vzel iz nje stereoskop In šop slik. Do takrat sem bil z očetom že nekajkrat v Trstu in sem videl že nekaj filmov, ki so me prevzeli v dno srca, toda za stereoskop še nisem slišal. Mož je postav# aparat na mizo in rekel slovesno: »To je stereoskop. Jaz prihajam iz Trsta, da razkazujem čuda sveta vsepovsod. Ti fantek sl zelo moder in zato boš videl več kot vidijo drugi.« To- še kaj?« — »Se, še,« sem vzkliknil. — »Te stvari, ki tl Jih bom pokazal, so usitvaiiili sami veliki umetniki. Ko jih gledaš, moraš biti pobožen kot bi bil pri maši, ali me razumeš. Tiste slike v vaši ceirkva niso nič proti slikam, krt ti jih botn pokapal in kipi v vaši cerkvi niso nič proti kipom, ki jih »oš gledal.« Strmel sem vanj z nepopisno zavzetostjo, saj tiste slike m kipi iz naše cerkve so mi bili doslej bogata duševna paša. Srce mi je začelo nemirno biti, ko sem upri skozi »tekli svoje 'oči. Od onkraj so zastrmele vame oči prelepe gospe, tako, da sem postal v hipu ves zamaknjen. Mož je imenoval neko ime in ime nekega slikarja, toda jaz sem meni preslišal. Opajal me je rdeči šal, ki se je viil čez črne lase, nepopisno nežna rdečica lic, droben smehljaj na napetih ustnicah, slnjezelena bluza, ki, je prekrivala kot dih nežne prsi. Toda že je zbežala slika nekam na desno in prikazala se je druga podoba, velikanski kip žene z odbitimi perutnioaml, ponosno in nepremično strmeč v daljave, ves bel kot sneg. Le nekaj hipov in že sem zagledal kip orjaškega moža in dveh dečkov, okoli katerih se je vila strašna kača to jih davila. Ure dolgo bi rad strmel v ta strašni prizor, toda že se je prikazal kip orjaškega moža, po katerem se je plazilo vse polno nagih dečkov. »Očka Nil z otroki,« je pojasnil mož. In kar naprej so se vrstile podobe to kipi žena, mož, dečkov, vmes cele skupine ljudi to živali, šopi bajnega cvetja v vseh mogočih barvah, ta vselej je mož zamrmral kakšno meni čisto tuje tone. »Sedaj ti bom pokazal še nekaj, toda to pokažem le tistim, ki znajo ceniti lepoto,« je rekel mož s skrivnostnim glasom ta hip nato sem v dno duše ta srca prevzet zastrmel na staje morje. Sredi sinjega morja je plavala školjka, iz te školjke pa se je dvignila čisto naga bajnolepa žena: »To je boginja ljubezni, ki se je pravkar rodila fe morskih pen,« je pojasnil mož. Za hip sem z odprtimi očmi to -odprtimi usti zastrmel vanj in potem vzkliknil, ko Je hotel potegniti sliko iz stereoskopa: »Ne še, ne! Pustite!« In sem gledal to gledal ta se mi je zdelo, da bi se ne naveličal gledati vse življenje. Sedaj sem strmel na lase, ki so se vili v vetru, sedaj na pravljično ljubki obrazek, potem na gole prsi, na male boke ta diolge vitke noge. Doslej čisto nepoznano občutje mi je zagomazeilo v srcu ta razprostrl sem roke, kot bi hotel bajnodepo bitje ujeti v svoj^ naročje. Mož se je nasmehnil in potegnil sliko iz aparata. »Sedaj pojdi po očeta in mamo; zbudi tudi druge, da pokažem čudesa sveta tudi njim,« je rekel. Takoj sem izpolnil njegovo povelje to kmalu Je bila vsa družina zbrana v kuhinji. Visoki mož s poševnimi očmi je bil tedaj zame bitje, za katerega bi šel čez drn ta sitrn. Za njegov aparat ta slike pa bi rad dal polovico svojega življenja. Tudi oče je moral izročiti krono. Vedel sem, da bo trajalo nekaj ur, preden se bodo razvrstili vsi, da bi vldedd vse ta potem pojde mož morda še v kako drugo hišo.« Vzemi si kos kruha in odženl krave na pašo, saj ti si Že vse videl,« je ukazala malti. Pogreznjen v morje vtisov sem odpel kravam verige z vratov to krenil z njimi skazi vas ta po strminah navzgor tja na Jablamski rob, vedoč, da bodo tja prignali živino tudi drugi. Kmalu so se zbrali okoli mene Pepka, Janez, Marička, Tone, Mimica, Franc, Rozalka, Jože, Tončka ta drugi. »Le zakaj te ni bilo danes k vodi?« so spraševali, jaz pa nisem odgovarjal, dokler niso bili zbrani vsi. Potem sem strmečim obrazom pripovedoval o možu s stereoskopom dm opisoval vsa čudesa ta dolge vrste slik. »To pa je laž, to je čista laž,« je vzkliknil Tome, »da se je tista lepa naiga ženska rodila iz morskih pen. Vsakdo mora biti, preden odraste, otrok ta vsak otrok se rodi iz matere; ali ni tako?« »Tako je, to mora biti čista laž,« so vzklikali drugi. — »Jaz pa mislim, da se mož ni 'vgai, saj je vedel povedati sto stvari, ki jih mi ne vemo ta poleg tega tista žena ni Kila ijliovek ampak boginja.« — »Ne,« je vzkliknil Tone,« če bi bila boginja, bi bila duh in bd je ne bilo mogoče videti. Vsa pa vemo, da so v boginje verovali samo pagani ta da boginj v resnici ni.« — Hotel sem odgovoriti, da so tudi angeli duhovi, pa jih vseeno vidimo na podobah v cerkvi, toda beseda mi je obtičala v grlu, saj ni bilo mogoče primerjati tiste slino lepe žene s podobami angelov v naši cerkvi. »Sam ne vem, kako je to, toda jaz sem možu kar verjel, da se je tista boginja rodila iz morsiklh pen. Ce bi vi videli njeno podobo, bi tudi vi verjeli v to.« — Žalosten sem bil, da ni mogoče prijateljem to prijateljicam povedati to opisati tistega, kar bi rad povedal ta opisal. Ko sva šla za kravami, sem hotel to pojasniti Pepki, kajti zdelo se mi je, da bo vsaj ona razumela. Pepka pa je rekla: »Tako čuden sl, kot bi bdil malo zmešan. Tisti mož j« bil kak coprnik ta te je zacopral.« Čeprav sem upal, da bom našel zvečer doma še moža s stereaskopom ta žrtvoval krono, da bi slike pokazal še mojim tovarišem ta tovarišicam, je mož že Izginil iz vasi kot kak duh. Doma smo se še pozno pogovarjali o številnih podobah; iz razgovora pa sem spoznal, da je mož pokazal boginjo samo meni. Dolgo v moč nisem zaspal. Iz teme je strmela Prelepa z izrazom nepopisne ljubezni vame ta jaz sem nepremično strmel Vanjo. Tako sem strmel vanjo tisočkrat še, vse do danes, ta še danes mi je težko, da ni mogoče nikogar prepričati, da se je zares rodila iz morskih pen. 10 STRAN W 8. U. 195« »TT« pripovedoval, da so bili njegovi pradedi vitezi, o čemer da priča sam Valvazor. Njemu je to razodel župnik Škr-janc. Jaz sem to vest zelo rad sprejel, saj sem zelo rad čiltal zgodbe o roparskih vitezih, zlasti pa o Erazmu Predjamskem. Župnik dz sosednje vasi, častit človek našega priimka, pa je vedel celo povedati, da so prišli ti roparski vitezi Iz Španije, takrat, ko je avstrijski cesar vladal tudi nad Španijo. Španijo sem zelo ljubil. Na velikanskem zemljevidu Evrope, ki nam ga je tolikokrat razprostrl učitelj Skof v šoli, je bila Španija naslikana v rdeči barvi, dočim so bile druge države naslikane v vseh mogočih drugih barvah. Vedel sem že takrat za Sevilo in Kordovo ta tudi za Madrid. Vse bi dal takrat za to, da bi mogel potovati po Španiji od Plrenejev pa do Gibraltar j a, sence slavnih dedov so me vabile k sebi in me še danes vabijo, ko sem uklenjen v skoraj tri kilometre dolg zid umobolnice, kjer ni razen bolnikov nikogar, ki bi me razumel, kjer sem bolj sam, kot bi biil sam sredi Salone. Stal sem torej ves nesrečen ta zagrenjen na sredi razbeljene slvomodre ceste, z veliko borbo v sebi, ali naj ubogam mamo in čuvam hišo, ali naj zbežim k reki, po kateri se bom vozil s Pepko nekaj čas« navzgor, potem nekaj časa navzdol na topolovem deblu. Za menoj vrata dečkov, pred menoj ta pred Pepko vrsta deklic. Kot vedno, tako je tudi tedaj zmagala maiti. Resiigniral sem ta resignirano strmel tja po razbeljeni cesti, kakih tri sito metrov do Tonkove hiše. Tedaj sem ga zagledal, kako je počasi stopal bliže in bliže. Bil je suh ta kaka dva metra visok — to sem videl že od daleč. Toda čimbolj se ml je bližal, tem višji se mi Je zdel. V teh kratkih minutah me je »tokrat zagrabila misel, naj pobegnem in se skrijem, ali naj grem na senik po brata, toda srtal sem bosopet kot priklenjen na razbeljeni cesti. »Razbojnik prihaja,« seon mislil, toda obenem me j« pograbila nepopisna radovednost. Mož s« je bližal z velikimi, počasnimi koraki in končno obstal tik pred menoj, z veliko črno torbo na roki. Bil je brez klobuka. Crni lasje so mu štrleli čez čelo. Ostre, poševne oči so se uprle vame. »Mali, ali si iz te hiše?« — »Iz te hiše sem.« — »Mali, kje sta oče In mati?« — »Spita.« — »Kje so drugi?« — »Spijo.« — Mož se je zamislil: »AH »o vrata v hišo odprta?« — »Odprta »o.« — »Ali je tvoj oče bogat?« — »Ni bogat.« — »Ali imaš ti mali kaj denarja?« — »Tri krone imam v Šparovcu.« Mož se je zamislil in ni dolgo spregovoril besede, potem je rekel: »Ce daš eno krono meni, ti bom pokazal stvari, ki jih niti v sanjah ne vidiš. Daš?« — »Dam,« sem odgovoril. — »Pelji me v kuhinjo,« Je ukazal mož ta njegove svetle oči so zagorele v moje. Neznanski strah me je zajel, da bo mož v hiši vse pobil, vse toropa.1, vendar sem previdno odprl vežna vrata, kakor bi se bal koga zbuditi, odprl kuhinjska vrata in mož J* sedel za šitrako miiizo. »Pojdi gori ta prinesi mi krono. tožil je v aparat prvo sliko ta rekel, naj gledam. Gledal sem ta takoj prepoznal Trst, toda ta Trst je bil neprimerno lepši kot tisti, ki sem ga gledal s klancev pred Bazovico. Trst v aparatu se je ves lesketal v bajnih barvah ta se širil s svojim morjem nekam daleč v nedogled. Ladje na morju so bile kot ladje Iz pravljic. Tako Je bilo lepo to v polnem prostoru, da bi od veselja najraje objel visokega moža. To je bilo dosti lepše kot v kinu. Potem sva potovala z možem v Benetke, v Milano, v Rim, v Egipt, kjer sva sl ogledala Kairo, piramide in sfingo, potem sva sl ogledala veliko Čadsko jezeiro ta Tanganjika Jezero; poleg .vseh afriških živali, ki sem jih že po slikah poznal, še vrsto čudovitih ptičev marabujev, pelikanov, flamingov, skupine nagih zamorcev ta zamork, čudovito goro Kenijo, abesinskega cesarja in cesarigo, trume zamorcev in zamork, ki jih ženejo v sužnost ta jih bičajo po golih hrbtih, velikanske svetle templje Iz Indije, done-besno gorovje Himalaja, kenguruje, ki skačejo po Avstraliji, veliko mesto New York, slapove Niagara, Alhambno mošejo v Kordov! ta mesto Pariz. »Tu je pokopan Napoleon,« je vzkliknil mož. »Audi ti boš nekoč stal ob tem grobu tn se spomnil na velikega moža.« — »Velikega moža,« sem ponovil in strmel na grmado umetnih vencev, ki so Mil položeni čez marmor. Se nikoli poprej nisem videl takih čudnih vijoličastozelenih vencev ta takih vencev, v katerih je bilo na tisoče steklenih kristalov. Mož je uprl svetle oči vame in vprašal: »Fantek, ald bi hotel gledati Dobili smo večjo količino 7‘MSKIH ROKAVIC (moških In ienskih) torbic, aktovk in kovčkov Oglejte si brezobvezno našo bogato zalogo I Nizke cene in odlična kvaliteta. LJUBLJANA — KARDELJEVA 1 (nasproti restavracije »Rio«) 4 m Erlch Marta Remarque M DOSEDANJA VSEBINA: Interniranca 509 In Bucher iz taborišča Met* tern sta se pravkar vrnila iz bunkerja kamor so ju zaprli potem, ko sta se uprla podpisati izjavo, da bosta prostovoljno služila dr. Wleseju za zdravniške poskuse. Zdaj ležita v baraki Interniranec Levi nsky ji pm je prinesel nekaj zdravil in cigaret. Jetnikom je prišel o roke tudi kos časopisa, Presenečeni so zvedeli, da so Američani že prešli Ren,, *' Mesto so ponovno bombardirali prav ko so jetniki pospravljali ruševine. SS-ovci jih niso pustili v zaklonišča... »Ne!« Mislil je, da šepeta, toda vpil je skozi trušč. »Ne!« To n; veljalo samo Goldsteinu, veljalo le njemu samemu. Zdaj ne več! Ne, zdaj ne več!« Sonce — je pomislil Levinaky. To prekleto sonce 1 Zakaj ne ustrelijo sonca: Bilo je, kot da bi stali goli pod ogromnimi žarometi, pripravljeni 4za cilje letalom. Ko bi priplul kak oblak, vsaj za trenutek! Pot mu je v potokih lil po telesu. Zidovi so se stresali. V grmenju se je počasi rušil del ziidu s praznim okenskim okvirjem. Videti je bil komajda nevaren, ko je treščil po jetnikih. Bil je približno pet metiro-v širok. Le jetnik, na katerega je padel prazen okenski okvir, je še srtp.1 in brez uma gledal okoli sebe. Ni razumel zakaj stoji nenadoma do želodca v razvalinah in še živi. Poleg njega so nekajkrat pobrcale noge, ki so štrlele iz nagomiljenih ruševin, in se umirile. Pritisk je počasi popuščal. V začetku Je bilo skoraj neopazno, samo oklep okrog čela in ušes se je nekoliko zrahljal. Potem je začela počasi pronicati zavest kot slaba luč v jašek, Besnelo je kot prsj; toda kljub temu so vsi vedeli: mimo je. SS-ovci so prilezli iz kleti. Werner je gledal na zid Pred seboj. Polagoma je postajal spet navadna stena, ki je bila obsijana od sonca, z izkopanim kletnim vhodom; — ni bila več kričeča gmota poroga, v katerem je počival vrtinec trenutnega upanja. Spet je videl mrtev obraz z brado pred svojimi nogami; in videl je noge svojih zasutih tovarišev. Potem je skozi pojemajoč ogenj nepričakovano zaslišal klavir. Trdno je stisnil ustnice. Zadonela so povelja. Jetnik, ki je stal v okenskem okvirju, je splezal te ruševin. Desno nogo je imel zvinjeno. Potegnil jo je k sebi in stal samo na eni nogi. Ni tvegal, da bi ponovno padel. Prišel je eden od SS-ovcev. »Los! Izkopljite jih ven!« * Jetniki so odstranjevali ruševine in kamenje. Delali so z rokami, lopatami in krampi. Ni trajalo dolgo, da so odkopali tovariše. Bill so štirje. Trije so bili mrtvi. Eden Je še živel. Dvignili so ga. Berger je iskal pijmoč. Od vežnih vrait je videl prihajati ženo z rdečo bluzo. Ni bila v zaklonišču. Previdno je nosila pločevinasto skodelo z vodo in brisačo. Ne da bi se zmenila, je nesla vodo mimo SS-ovcev in jo postavila poleg ranjenca. SS-ovci so se neodločno spogledali, rekli pa niso nič. Oprala mu je obraz. Ranjenec je bruhnil krvavo peno. Zena mu jo j« obrisala. Eden od SS-ovcev se je začel smejati. Imel je nedozorel, zmečkan obraz s tako svetlimi trepalnicami, da so bile njegove blede oči videti gole. Protiletalska je prenehala streljati. V tišini je spet donel klavir. Werner je zdaj videl od kod prihaja glasba; iz okna v prvem nadstropju trgovine s kolonialnim blagom. Neki bledičen mož z naočniki je še vedno igral na rjavem klavirju »Zbor jetnikov«. SS-ovci so se režali. Eden se je potipal po čelu. Werner ni vedel, če je igral mož zato, da bi sam laže preživel bombardiranje ali je g tem hotel kaj drugega. Odločil se je za verjetnost, da je bilo sporočilo. Vedno je mislil na najboljše, če je bilo brez tveganja. To je olajševalo obstanek. Ljudje so se vračali. SS-ovoi so postali strožji. Zadnja eksplozija je zadela neko zaklonišče. Jetniki naj bi izkopali ljudi. Jetniki so delali ob vhodu že več ko dve uri. čistili so stopnišče, stopnico za stopnico. Stisnjeno je bilo od strani. Vsi so delali naglo, kolikor »o mogli; delali so, ko da bi bili zasuti njihovi lastni tovariši. Po dobri uri so očistili vhod. Ze dolgo prej so slišali kričanje in ječanje. V klet je še od nekje moral prihajati zrak. Vpitje je naraslo, ko so napravili prvo odprtino, Neka glava se je prerinila skozi din vpila; to dvoje rok se je pokazalo tik izpod glave to greblo ruševine, ko da bi se hotel skozi preriniti ogromen krt. »Pazite!« je zavpil neki delavec. »Lahko se še zruši!« Roki sta grebli dalje. Potem se je prikazala neka druga glava in vpila. Tudi to so odrinili. Ljudje znotraj so se v paničnem strahu borili za prostor to svetlobo. »Potisnite Jih nazaj! Ranili se bodo. Luknjo moramo najprej razširiti. Potisnite jih nazaj!« Butali so v obraze. Zobje so grizli po njihovih prstih-S cepini so razbili cement. Delali so, kot da bi šlo za njihova lastna življenja. Potem je bila odprtina dovolj velika, da se je prvi lahko splazil ven. To je bil močan mož. Levinsky ga je takoj spoznal. Bil je mož z brki, ki je stal prej v prodajalni s kolonialnim blagom, Zrinil se je naprej, se prerival in stokal, da bi se izvlekel ven. Zataknil še je s trebuhom. Vpitje znotraj je naraslo; mož je zatemnil klet. Vlekli sio ga za noge, da bi ga potegnili nazaj. »Na pomoč!« je zastokal z visokim, žvižgajočim glasom. »Na pomoč! Pomagajte mi ven! Ven! Ven! Hočem vam — dam vam —« Njegove majhne črne oči so buljile iz okroglega obraza. Brki sio se tresli. »Na pomoč! Gospoda! Prosim! Gospoda!« Podoben je bil uklenjenemu morskemu psu, ki zna govoriti. Zgrabili so ga to ga naposled Izvlekli. Padel je, skočil in odbežal, ne da bi zinil besedo. V izhod so potisnili desko to ga razširili Ljudje so plezali ven. Zene, otroci, možje —• nekateri v naglici, znojili so se, bilj so bledi, kot da bi pobegnili iz groba, — drugi histerični, hlipali so, vpili, preklinjali, — in potem počasi to molče tisti, ki jih panika ni zagrabila. Hiteli in plezali so mimo. jetnikov. »Gospoda!« je zašepetal Goldstein. »Ste slišali to? Prosim, gospoda! Mož je mislil nas —« Levi>nsky je prikimal. »Dam vam —« ponovil je besede morskega psa. »Prav nič,« je dodal. »Zbežal je kot opica.« Pogledal je Goldsteina. »Kaj je s teboj.?« Goldstein se je naslonil nanj. »Vražje čudno!« Komaj 1 S je še dihal. »Namesto — da bi oni nas osvobodili —« je zasopel, »smo osvobodili mi — njih —« Zahehetal s« je ta počasi omahnil na stran. Obdržali so ga ta pustili, da je počasi zdrknil na kup zemlje. Potem so počakali, da se je klet izpraznila. Tako so stali, dolgoletni jetniki, ta gledali, kako hitijo mimo tjati, ki so bili jetniki le nekaj ur. Levinsky se je spomnil, da je bilo nekoč že nekaj podobnega, — ko so na cesti srečali sprevod beguncev Iz mesita. Videl je, kako se služkinja v modri obleki z belimi pikami plazi ven. Otresla si je obleko ta se mu nasmehnila. Sledil jd je vojak z eno nogo. Zravnal se je, potisnil pod pazduho palici in pozdravil jetnike, preden se je opotekel naprej. Med zadnjimi je prišel ven zelo star mož. Njegov obraz je imel dolge gube, kot lovski pes. pogledal je jetnike. »Hvala,« Je dejal. »Notri so še zasuti.« Počasi, nebogljeno to dostojanstveno je stopal navzgor po vijugastih stopnicah. Za njim so se spustili v klet jetniki. Korakali so v taborišče. BiH so izčrpani. Nosili so mrtve to ranjene. Tisti, ki ga je zasulo, je med potjo umrl. Na nebu je bila večerna zarja. »Lepi junaki smo,« je rekel Goldstein. Opomogel si je že. »Garamo za te —« Wanner.ga je pogledal. »Ne smeš več z nami na čiščenje. Neumno je. Uničil se boš.« »Kaj naj storim drugega? Čakam, da me najdejo SS-ovci?« »Nekaj drugega ti moramo priskrbeti.« Goldstein se je trudno nasmehnil. »Polagoma se pripravljam za malo taborišče, kaj?« Wernerja to ni ianenadilo. »Zakaj ne? Varno Je to tam bi potrebovali nekoga od naših.« Prišel je kapo, ki je brcnil 7103. Nekaj časa Je hodil poleg njega, potem rnu je potisnil nekaj v roko in spet zaostal. 7105 je pogledal. »Cigareta,« je dejal začudeno. »Postajajo mehki. Razvaline jih vznemirjajo,« je dejal Levinsky. »Mislijo na prihodnost.« Werner je prikimal. »Strah jih je. Zapomni «L, kateri je. »Morda ga boš lahko izkoristil.« Vlekli so se dalje skozi blago svetlobo. »Mesto«, je čez čas dejal Mtinzeir. »Hiše. Svobodni ljudje.« 7105 je dvignil lobanjo. »Rad bi vedel, kaj o nas mislijo?« »Kaj naj mislijo? Bogve, če o nas sploh kaj vedo. Videti je, da »ami niso »rečni.« »Zdaj ne,« je dejal 7105. Nihče ni odgovoril. Začeli so se vzpenjati proti taborišču. »Rad bi imel psa,« je dejal 7105. »Bil bi dobra pečenka,« je odvrnil M (Inzer. »Gotovo ima 30 funtov.« »Ne mislim, da bd ga pojedli. Kar tako.« * Avto ni mogel več naprej. Ceste so bile povsod zasute. »Pelji naizaj, Alfred,« je dejal Neubauer. »Počakaj me pri moji hiši.« ’ IzstopU je to poizkušal peš dalje. Splezal je čez porušeno steno, ki je padla povprek na cesto. Ostanek hiše je še stal. Stena je bila odtrgana kot kaka zavesa ta videlo se Je v stanovanja. Stopnice so se gole vile navzgor. Neubauer je začutil, da se pod njegovimi nogami premikajo ruševine. Stopil je nazaj. . Ruševine so se še vedno premikalo. Sklonil '' se je in odstranil kamenje in omet. Prikazala 1 se je zaprašena, siva roka. »Na pomoč!« je zavpil Neubauer. »Tuje še nekdo! Na pomoč!« Nihče ga ni slišal. Ozri se je naokrog. Na cesti ni bilo ljudi. »Na pomoč!« je zavpil navzgor k možu v drugem nadstropju. Mož si je počasi obrisal kri z obraza in se ni zmenil. Neubauer je grebel po ometu. Zagledal je lase to jih zagrabil, da bi Izvlekel človeka. Ni se mu posrečilo. »Alfred!« je zavpil. Avtomobila ni bilo več. »Svinje,« je dejal nenadoma brezumno besno. »Kadar jih potrebuješ, jih ni.« Delal je dalje. Bot mu je tekel za ovratnik uniforme. Napora ni bil več vaflen. Policija, je mislil. Reševalne ekipe! Kje so vsi ti lopovi? Kos ometa se je zdrobil in popustil ta n . Neubauer je pod njim zagledal to, kar je še pred kratkim bilo obraz. Zdaj j« bila to ploska, sivouma-zana gmota. Nos je bil zmečkan. Oči ni bilo več, napolnjene so bile z apnenim prahom; ustnice go izginile to usta so bala polna ometa in zdrobljenih zob. Neubauerja je davilo to začel je bruhati. Poizkušal se je kjerkoli oprijeti, toda ničesar m bilo. Napol se je obrnil in bruhal dalje. »Kaij se tu dogaja?« je vprašal nekdo za njim. Prišel je neki moški, ne da bi ga bil slišal. Nosil je lopato. Neubauer je pokazal na glavo v ruševinah. »Je kdo zasut?« Glava se je rahlo premikala. Istočasno se je premaknilo nekaj v sivi gmoti obraza. Obraz je nenadoma začel močneje krvaveti. Ploščata maska je oživela zaradi bližajoče se smrti. Prsti so praskali po cimetu ta glava s slepimi očmi je zatrepetala. Zatrepetala je ta se umirila. Mod z lopato se je zravnal. Umazane roke si je obrisal v rumene zavese, ki so se zrušile skupaj z oknom. »Mrtev,« je dejal. »Ali jih je že več tu spodaj?« »Ne vem.« »Ali vi niste te te hiše?« »Ne.« Mož je pokama! m glavo. »Vaš sorodnik? Znanec?« »Ne.« Mož je pogledal kislo zelje, klobaso, riž to krompir, pogledal Neubauerja in skomignil z rameni. Bilo je videti, da nii imel veliko spoštovanja do visokega oficirja. To je bilo vsekakor bogato kosilo za tiste čase. Neubauer je čutil, kako zardeva. Naglo se je obrnil proč ta splezal navzdol po ruševinah. n utnl(k SCevenija PUTNIK SLOVENIJA Vas vabi, da se udeležite avtobusnih izletov v mesecu marcu na Dunaj v času mednarodnega velesejma, avtobusnega izleta preko TRSTA in BENETK v VERONO, v času mednarodnega velesejma in v mesecu aprilu avtobusnega izleta v MILANO ob spomladanskem velesejmu. Nadvse Vas bo zadovoljil program petdnevnega izleta »SPOZNAJTE ITALIJO IN RIM« v mesecu aprilu. V maju pripravljamo 6-DNEVNI IZLET V PARIZ! ZE IMATE PROGRAM LETOŠNJIH IZLETOV IN POTOVANJ, KI JIH PRIREDI NAJVECJE SLOVENSKO TURISTIČNO PODJETJE »PUTNIK SLOVENIJA«? PRESENEČENJE! S PUTNIKOVIM AVTO-VLAKOM NA TEKMO STOLETJA 29. APRILA NA NEP STADIONU V BUDIMPEŠTI MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO Vse informacije dobite v najbližjl poslovalnici »PUTNIKA«. Javite nam svoj naslov, da Vam lahko brezplačno pošljemo program naših izletov. im K u Mile Metla I !! iiffl Skoraj uro je trajalo, da je prišel do Friedrichov* aleje. Bila je nepoškodovana. Razburjen je šel po njej. Ce bodo hiše v naslednji prečni ee®ti nepoškodovane, bortudl njegova poslovna hiša cela, je mislil praznoverno. Obšel je lijak na cesti. Vsa izložbena okna modnega oddelka so bila prazna. Povsod so ležali stekleni drobci. Škripali so pod njegovimi nogami. Prišel je do oddelka: »Zadnja moda za nemško ženo.« Sklonil se je in stopil v prostor. Smrdelo je po požaru, toda ognja ni videl. Modne pupe so bile križem razmetane, Videti je bilo, ko da bi bile posiljene od horde divjakov. Nekatere so ležale na hrbtu, z visoko dvignjenimi oblačili in nogami navzgor; druge z zlomljenimi rokami, z molečimi voščenimi zadnjicami. Uničeno, je pomislil Neubauer. Uničeno. Zgubljeno. Kaj bi zdaj rekla Selma? Bredel je po ruševinah okrog hiše. Brez moči je z druge strani ceste gledal na ogenj, ki je počasi lizal lesene dele. Zajel je modne lutke, se nad njimi razplamtel, žrl obleke — ta nenadoma so v plamenih zaživele čudno življenje. Obračale so se ta se vzpenjale. Dvigale so roke in jih zvijale, bil je voščen pekel — ppiem je vse utonilo, ta nad njimi se je zgrnil ogenj kot čez trupla v krematoriju. Neubauer se je pred vročino umikal nazaj, dokler ni butnil v Budo. Ne da bi pogledal, se je usedel nanj, toda takoj spet odskočil. Razjarjeno je strmel na blago pri svojih nogah, ki ga je rešil; bilo je svetlomodro blago s črnimi letečimi ptiči. Bronil ga je. Prekleto! Cernu le! Balo je odvlekel nazaj to jo vrgel v ogenj. Naj hudič vse vzame! Prekleto! Odšel je proč. Ničesar več ni hotel videti! Boga ni bilo več z Nemci. Izza kupa ruševin na nasprotni strani cest« se Je počasi dvignil bled obraz. Zid Josef Blank je gledal za Neubauerjem. In prvič po mnogih letih se je nasmehnil. Smehljal se je, medtem ko je zmečkal cigareto med hromimi prati. * Na dvorišču krematorija je spet stalo osem ljudi. Vsi so nosili rdeče znake političnih jetnikov. Berger ni poznal nikogar od njih; toda zdaj je poznal njihovo usodo. Kapo Drever je bil že na svojem mestu v kleti. Berger je čutil, da se je v njem nekaij zrušilo, — kar je na skrivaj še vedno računalo na odlašanje. Danes ni bito več nika-kega izhoda; moral je tvegati. »Začni kar tukaj,« je dejal Dreyer čemerno. »Drugače bomo težko zgotovili. Pri vas crkavajo kot muhe.« Navzdol so priropotall prvi mrtveci. Trije jetiniM so jih slekli ta sortirali njihove stviairi. Berger je pregledoval zobe; nato so naložili mrtvece na dvigalo. Pol ure pozneje je prišel Schulte. Na pogled je bil svež ta nasipan, toda neprestano je zehal. Drever je pžsal ta Schulte mu je sem in tja pogledal preko ramen. Klet je bila velika ta prezračena, toda duh po mrtvecih je kmalu postal zelo močan. Plaz trupel nd prenehal; zdelo se je, da zasipava čas pod seboj, ta Berger skorajda ni več vedel, ali je bil že večer ali šele poldne, ko je Schulte slednjič vsital to izjavil, da je treiba iti jest. Dreyer je. zložil svoje stvari. »Za koliko smo pred kurilnico?« »Za dvaindvajset.« »Dobro. Opoldanski odmor. Povejte tem zgoraj, naj prenehajo z metanjem, dokler se ne vrnem.« Ostali trije jetniki so šli takoj ven. Berger je pregledoval zadnjega mrliča. »Los! Izgini!« je zarenčal Dreyer. Izpuščaj na njegovi zgornji ustnici se je spremenil v boleč tvor. Berger se je zravnal. »Tega tu smo poaabiH vpisa H.« »Raj?« »Tega mrtveca tu smo pozabili vplsalU.« MRTVI SE VRAČAJO I Na terasi obmorskega hotela »Kranjska ma-Cela« so sedeli sami ugledni inozemski gosti. Le pri e rij mizi sta sedela — mladoporočeni Par — ki sta zaradi hitrejše postrežbe tudi govorila nemško to tako z ničemer škodovala visokemu nivoju domačega hotela. Oči vseh moškth na terasi so vrtale po prekrasnem de kol-teju mlade gosplce. obrazi žensk so ae pa Pačili v besni zavisti to divjem ljubosumju. Nekateri Nemci so se celo spozabili to v razvnetosti naročali po 1 del cvička. Na, tu lahko a ponosom zapišemo, da je bila prelestna krasotica Ljubljančanka Elvira Magdičeva, trenutno na koncu svojega poročnega potovanja! Bila je, se razume, poleg svojega moža dr. Mačka, neprenosljivega znanstvenika. Natan. tor, opazovalec bi opazil, kako mladi mož trpi zaradi; poži-ralsklh pogledov notnih go*tov, kako skrivaj pod mizo cefra namizni prt to s slabo ponarejenim prijaznim glasom moleduje boi svoji ženkiot, da naj se ogrne z jopo. V tem hipu pripelje pred hotel famozni Mercedes ta pozornost vseli gostov se bliskoma zasuka od miLloprsnega F.lvlnlnega bikinija k motoriziranemu prišlecu. Natakarji »drve s terase, spotoma odlagajo slovarje ta prte to *e spoštljivo v/,klikajo: »Profesor! Profesor!« Postavljajo v špalir. Tudi Elvira stopi k ograji, ha si ogleda slavno osebo. Kdo neikii Je bil ta občudovani profesor, da se Je Elvira ob pogledu banj S krikom groze opotekla ta omahnila v »tol za ležanje? Dr. Maček, ki so mu hipec Predtem padla pod mizo očala, pač ni mogel »Poznati strah vzbujajočega mercedesarja; jel J« torej skrbeti 7»a prepadeno soprogtco. kil je bliže onemoglo jecljala: »Mrtvi hodijo nazaj, to to z Mercedesom!« V trenutku, ko Je Elvira odprla svoje omamne oči, se Je na terasi *e pojavil slavni goto. Strokovnjaško se začne bnlraitii p« omfadih m v tem se mu k ušesu Približa direktor hotela, nekaj pošepeta ta z roko pokaže naravnost .na ležečo Elviro. Oči Zastavnega moža širokih ramen zadobe blesk bengalskega tigra, njegova levica v toku odvrže površnik v že pripravljene direktorjeve Volte, sam pa krene k božansko lepi Elviri. Bred njo se ustavi, se ognjevito športno Izprsi to za,deklamira: »Evo vam Maksa Dribllča osebno!« Rahlo rdeča Elvira se globoko zazre v •»toerelegamtnega Dribllča in dahne: »Kaj ste res vi? Kaj vas niso ubili ta rasečveteclll Pri tisti strašni tekmi... ah, vi , .. vi, atomski šus, atomski drlblar Maikso Driblli lz brke?!« Driblič odvrne smeje: »Bil! Toda vi, **kor slišim, ne berete časopisov, ljuba gospo- dična Elvira...« »Ne, keir sem na poročnem potovanju...« sramežljivo prizna Elvira in pokaže na svojega moža, ki je plazeč se po štirih pod mizo, zopet začel Iskati svoja očala. Driblič se skloni, pobere očala, jih nasadi na dr. Mačkov no® ter mu pomaga na noge. Elvira ju seznani to dr. Maček na dušek Izprazni nekaj kozarcev balkanske vodice. Nesrečnež je imel slabo vest! (Statat bralci TT-Ja se gotovo *e spominjajo, kako ga Je svojčas z atomsko pištolo pohabil!) Dr. Maček se brez glasu sesede rta stol. k njemu prisedeta Elvira in Driblič, k mizi pa pristopi z dvorljlvim priklonom sam direktor hotela. Dr. Maček z grozo spozna, da ga preganja usoda. Direktor namreč ni bil nihče drugi kot Rudi Pikena. Ne mor* s* premagati ta vzklikne: »Kaj niste vi tisti švercar, bivši poklicni autmlgar Rud! Fiksna? Kaj so vas že izpustili, vi. vi. . . Ogovorjeni direktor divje zarenči »kozi rumene zobe: »Tihol To Je zgodovina!« In prt tem tailco grozljivo stegne roko nad dr. Mačkovo plešo, da v*i nemški gosti na terasi zarjovelo: »Heil!« Dribllč spozna situacijo ta z gromkim glasom naroči šampanjca, odslovi s kretnjo direktorja ter kar se da sladko vpraša dr. Mačka: »S kakšno znanostjo se ukvarjate?« »Z nuklearno!« izdavi vprašani, le ves pod strašnim vtisom groznega odkritja. »Ne vem, kaj je to!« pove Dribllč ln nadaljuje z visoko dvignjeno obrvjo: »Vsekakor sva kolega . . .« »Kakšna kolega neki!« zavpije dr .Maček užaljeno, »Kaj pa poučujete vi, vi, ki vam kar naenkrat pravijo vsj profesor?« je začel rohneti divje ljubosumni tn užaljeni dr. Maček. »Fuzbal!« odseka Dribllč, se skloni čez mizo bliže k dr. Mačkovim očaiom to vpraša medeno: »V kateri skupini pa ste, če smem vprašati?« »V deseti!« odvrne suho dr. Maček. Driblič se zakrohota. da zazvenče kozarci, se zlekne po naslonjalu, položi nogo na mizo ter izstreli v dr. Mačka uaodn« besede: »Se mi Je zdelo! Jaz pa v prvi!« Ne vemo, ali se je prof. Dribllč zlagal ali ne: vsekakor Je njegova prva skupina učinkovala: bolesten krik dr. Mačka Je Jeknll v obmorsko ozračje čarobnega Jadrana to nesrečni mož se Je kot miniran zrušil s »toUa. ČUDNI MEDENI TEDNI Nr. Dribllča niso zastonj opevale tisočgtave množice, češ da Je velemojster refleksa In cesar bltakovltlh akcij! Strastno koprneč po Elviri Je pograbil na tleh ležečega dr. Mačka, sl ga zadegal na ramo ln ga odnesel naravnost v »voj Mercedes. Elvira Je sledila miši- častemu orjaku ln štuporamo obešenemu možu vse do avtomobila, kjer je Driblič zvrnlj one-sveščenega dr. Mačka v avtomobili ter prijazno ukazal šoferju: »Marš v bolnico!« Dr. Mačka je zbudil bugibugi iz avtomobllovega radia. Odprl Je oči, se začel ozirati okrog sebe to kat je videl nesrečnež skozi zadnje okno bliskovito se oddaljujočega avtomobile? Zagledal Je strahoten prizor v luninem svitu pod tujsko-prometno palmo! Atletske roke prof. Dribllča so objemale Elviro ln njegova usta ®o hlastala Po njenem razkošnem dekolteju! Dr. Maček le planil s sedeža, se z vv, silo uprl ob streho avtomobila, se blazno ugriznil v jezik ter »e ves okrvavljen zgrudil na tla pošastno drvečega Mercedesa. Oh, ko bi nesrečnež saj v nezavesti slutil, kam ga vozi DribUčev šofer! Elvira se Je končno le osvobodila Dribliče-vih rok. se obrnila, da mu je videla v melanholično razltačenl obraz ter kriknila: »Kaj sl drznete!« Driblič je elegantno izvlekel parfu-miranl robec, ga položil preclae na tla, si privzdignil desno hlačnico ter pokleknil. Z levico ta desnico na srcu je spregovoril mehko, v srce segajoče: »Elvira! Ljubim te, ljubim od prvega trenutka ko sem te zagledal!« Pred Elviro Je torej klečal ljubljenec množic, človek, kt dale avtograme in ji poklanjal svoje srce! Z burno utrl/pojočim srcem Je začel« primerjati njegovo kodrasto glavo s plešo svojega moža. njegov avtomobil z moževim tramvajem, prvo grupo z deseto in rekla neodlo. čeno: »Ampak Maikso! Saj to ni mogoče! Jaz sem na medenih tednih!« Dribllč Je sklonil glavo še niže, rekoč: »Vem, Elvira, ne maraš me, ker sem poremplan!« »Poremplan,« Je po-vzela Elvira sočutno to stopila bliže k njemu, da H je lahko začel poljubljati! rob njenega krila, njena ročica JI Je pa nezavedno pričel« gladiti DribMčeve kodre, ki so se strastno blesketalt v luninih žarkih. In Elvira Je s tihim glasom priznala: »Nesrečna sem ob tem groznem ljubosumnežu to čudaku!« Driibdič Je planil Iz pokleka kakor gams ta se združil z Elviro v brezkončni poljub a la Holtvud. Elvira Je čez ča« povabila Dribliča na koktajl v svojo hotelsko sobo. Toda komaj Je Driblič vstopil, že se je zgodilo nekaj fantastičnega. Iz omare je prileze! majhen kovček ln se vedno bolj ropotajoč približeval Drlbličevi desni nogi. »Kakšen hudič je to?!« Je kriknil Dribllč ter mojstrsko šutiral kovček, da s« Je v sto koščkih razletel p0 sobt. »To Je Geigerjev števec!« Je pojasnila Elvira ter se 8 krtkom pridela za glavo: »Joj, Makso, tl izžarevaš atomske žarke!« Dribllč Je zgrbanči! Celo, da Je bdi videti kot tatellgent. Po dol- gem preudarku Je vprašal z Jeklenim glasom! »Elvira, ali Je bil tvoj mož n« tisti prekleti tekmi, ko se ml Je toga spremenila v kgmen?« Elvira je pokimala ta dodala: »Videla sem ga, kako zadovoljno se je režal, ko so te pohabljenega nesli pod tribuno!« Elvirina mehka ročica. položena čez Dritoličeva usta, je prepre čila rojstvo strahotne kletve. »Maščuj se mu! Tvoja sem!« je še slišal prisluškujoči direktor Fiksna, se lucifersiko reže vzravnal to se po prstih oddaljil izpred vrat, na katera je še prej obesil napis za hotelsko osebje — NE MOTU DR. MAČKOVE GROZOTE Zavore, hup« ta žarometi Dribličevega Mercedesa so pomagali, da so ouesvaščenega dr. Mačka v najbližji bolnišnici bliskovito prenesli v sprejemnico. Ko 1e Drtbličev šofer pričel razlagati, da je ponesrečeni navaden gost lz »Kranjske marele«. se je zadeva zakomplicirala. Ob truplu nemočnega dr. Mačka so se tačele razvijati mistično dolge debate na bazi bolniškega lista in pomanjkanja dokumentov. Šofer je bistro uganil, da z bolnikom ni na pravem kraju, poslal vse okoli stoječe v vse-obče znano follklomo krilatico, pograbil neza-vestneža ter ga zbasal nazaj v avtomobil. Po treh’ urah Je zavozil pred ljubljanski nezgodni oddelek, kjer le dežurni zdravnik, brž ko si le pobliže ogledal dr. Mačka, zavohal bakar-sko vodico. Misleč. da ima opravka s pijanim šoferjem, mu Je brž puščal kri za pregled. Potem ao mu zapičili še kolekcijo injekcij ta v gneči ponesrečencev se j* pojavil mrki bolničar, ki je vprašal: »Kdo je tisti, ki ga je tašča pretepla?« Nesreča Je hotela, d« se Je dr. Mačku v tem hipu kolcnilo. Pograbile so ga krepke rolke bolničarjev, ki so mislili, da se 1e javil ln ni minilo 10 minut, ko se Je znašel na ortopediji, ves od vratu do peta v mavcu. Ko se je končno prebudil 1n opazil, da je faraonova mumija, Je začel rjoveti nerazločno besede, med katerimi so ga zlasti »smrtni šus, bikini, drlblar. žena, ptksna« že naslednji dan spravile na nevrološki oddelek, od koder so ga po dolgem, natančnem opazovanju poslali naprej na interno zaradi naraščajoč* vročine. Kdo Izmed učenih zdravnikov naj bi »lut.il, da ima ubogi mož vročino zaradi nasilno pretrganih medenih tednov? Na interni so ga temeljito klistirall tn ga zaradi mavčevih odrgotto poslali na dermato-vpnerološki oddelek. Tam Je opravil hitreje, ker so ga zaradi zateklega jezika pregrupirali že naslednji dan naotortnolartagološkii oddelek. Ko so tamkaj ugotovili, da je Jezik le ugriz- njen. so ga zaradi nevarnosti njegovega atomskega poklica poslali že na onkološki inštitut, Tu se je dr, Mačku vendarle nasmehnila srečal Ko so ga prenašali po stopnicah, se je bol- ničarjem prevrnil z nosilnic ta njegov mavčev-»ki oklep se je pri kotalikanju iz prvega nadstropja v pritličja — razbil. Za silo osvobojeni dr. Maček Je planil v dir s krikom skaii-piranega Indijanca. Rožljajoč v popokanih mavčevih obročih se je seveda večkrat prevrnil, kar je pa bilo v prid njegovi telesni svobodi. Ko se je nesrečnež pobiral že tretjič, mu je pomagala na noge prekrasna sestra, črnolaska. Ko se mu zazre v obraz, krikne silno presenečena: »Joj! Dr. Maček, Elvirto mož!« Dr. Maček se razveseli, kot otrok Dedka Mraza. Spoznal jo je! Bila je Marica To- polovlč, sedaj žena profesorja Peregrtna Mlakarja. pri katerem Je opravljala Elvira po- pravni izpit! Mumificirani znanstvenik Jo brž prosi pomoči ta zaščite pred mrkimi botal-čaTji, ki so ga že zasledovali z nosili. Kljub pomoč sestre Mlakarjeve m šla vsa stvar čist o gladko! Po vsei sili so hoteli poslati dr. Mačka še v umobolnico, od koder je prišel telefonski odgovor, ki Je dokončno prinesel na. Semu žalostnemu Junaku svobodo. Sporočili so namreč. da za sprejem ne pride v poštev, ker ni alkoholik. Vse ostalo je uredila požrtvovalna sestra, ki Je svojega varovanca končno le spravila na njegov prazni dom. Tasita nam. reč ni bilo že dva tedna doma, ker Je zaTadi lažjega ta hitrejšega urgtranja v zadevi priznanja svojih službenih let taboril na dvorišču Zavod« za »ociatao zavarovanje. V prijateljskem razgovoru je povedala »estra Marica dr. Mačku, da Je njen zakon nesrečen, ke mora ob moževi plači nositi kahie, ča si hoče kaj kupiti. Njeni zgodbi Je dodal svode še dr. Maček, Ji raizkril gorje zaradi koketne Elvire in povedal, da mora kol zjutraj nazaj na morje, da jo reši iz krempljev smrtnega šusa. Sestra Maric« pa ni bila za to. Predlagala je dr. Mačku, da naj se najprej maščuje svoji ženi Elviri, ki da ga Je varala najprej z njenim možem, Mlakarjem. Dr. Maček ni mogel razumeti kako naj bi se maščeval, čeprav bi se rad. Sele ko Je Marica zaklenila vrat« in zagrnila okna, mu Je posijala oblika maščevanja bolj jasna. Z obotavljajočim glasom je še povedal pomislek: »Toda, to vodi v ločitev?!« Marica se je besno vzravnala, udarila s peto v parket ta pribila: »Dandanes Je vsak moderni človek ločen!« Kaj Je hotel dr. Mačelk? Proti tej tezi ni našel protiteze in predal se Je z vsem svojim znanstvenim ta telesnim -bistvom sladkemu maščevanju ... 0X F0X F0X F0X t«\ A X (pustni (ialtievaC kax doma Ali ste že pomislili, da se z veliko naglico približuje praznik 14. februarja. 14. februarja? Saj to je vendar pustni torek. No seveda, kdo pa ne namerava praznovati tega najveselejšega moža v celi pratiki. Ce dosedaj še niste bo tako ali drugače, obraz se jim bo prav gotovo raztegnil v vesel nasmeh, če jih bo pozdravila iz kota predsobe smešna postava pajaca s šaljivo dobrodošlico v rokah. Kar oglejte si ga na skici in povejte, če ni prav zares smešen. Kako je narejen takle pajac? Omelo postavimo s spodnjim delom navzgor v posodo za dežnike. Okrog da bodo imeli gostje čim več prostora za pustno norenje. Pri tem ste pazili, da prostor ni ostal preveč prazen. Strop ste prepredli z živobarvnimi trakovi in lampicmčki, po stenah pa razobesili šaljive risbe. napise in figure. V kotu ob steni stoji servirna miza, na kateri se v bogatem ne/e-du šopirijo steklenice in razne dobrote. Vsakdo naj si postreže sam. Namesto okrog mize se bodo morali gostje to pot posesti kar na debele blazine na tleh in na nizke fotelje; da bo bolj domačno. Ambient, ki smo ga pravkar v skopih obrisih opisali, je močno podoben baru. Dodati bi bilo samo še treba barvne luči in eden izmed gostov, ki ima smisel za šalo, bo moral skrbeti za postrežbo. Bar ima lahko ludi zabaven spored, ki bo skrbel za dobro voljo. Vsi, ki imate več veselja z urejanjem prostorov, boste sobo še vse drugače uredili'. Dogovorili se boste s prijatelji, da naj bodo na zabavi prisotne samo enakovrstne maske, n. pr. sami srednjeveški ali cirkuški kostumi sami debeluhi, belo in črno rdeči paja- ci... Prostor boste nato uredili tako, da se bo skladal s kostumi. Za srednjeveške maske je primerna le viteška dvorana, v kateri vise po stenah veličastno smešni portreti prednikov vaših mask in grozno orožje iz papirja. V kotu sobe boste postavili prestol, s katerega vam bosta vladala kralj in kraljica mask, potem ko ju boste po zamotanih obredih izvolili. Ce so med vami zabavni in duhoviti znanci, bodo imeli v takem ambientu dovolj priložnosti za to, da ne bo smehu ne konca in kraja. Podobne ambiente lahko uredite v sobi za vsako vrsto mask, v vsakem primeru pa tako, kakor se vam zdi, da bo najbolj ugajalo vašim znancem. Če bodo vaši prijatelji z zabavo zadovoljni, boste prav gotovo veseli tudi vi sami, ko boste vedeli, da vaša prizadevanja niso bila zaman. Veseli pa bomo tudi mi, če bomo vsaj v najmanjši meri prispevali k temu, da se boste še dolgo časa spominjali veselega pustnega rajanja pri vas doma. pomislili na to, da se približuje njegov god, kdaj pa boste, morda tedaj, ko bomo pusta že pokopali? O, to pa že ne, boste dejali, za pusta se vedn-o zberemo doma sami stari znanci in prijatelji, plešemo, se zabavamo in praznujemo naš skupni praznik, ker smo vsi radi veseli in dobre volje. Če je tako, bo treba vaš dom za pustov prihod nekoliko pripraviti, da se ne srednjega dela omela prvtrdi-mo blazino, nanjo pa oblečemo pajacu hlače. Prečni del omela služi namesto ramen, na katera oblečete suknjič. Pritrdite na ramena obroč iz močnejše žice velikosti glave in nanj nataknite masko. Se pokrivalo in obutev in naš možic je izdelan. Ko boste goste tako spravili v dobro voljo, jih povabite v ri sta vaša fantazija in iznajdljivost lahko prišle v polni meri do veljave? Vse odvečno pohištvo ste odstranili. boste resnemu možaku pre- s°bo mojstrovina, v kate-več zamerili. Kaj če bi vprašali našega arhitekta za nasvet? Pustno norenje in razdejanje pa arhitekt s svojim smislom za lepo urejene prostorei, ali ni to tudi pustna šala? Ne to pa ni Tudi pri ureditvi nereda lahko sodeluje in to prav koristno kakor boste videli. Ce je pustna ure- mmm mm V-- •v ■ ' mil "in .> • ■ Dva ljubka modela za prihajajoče toplejše dni VARUJ SVOJE SRCE Lj ubavna zgodba vedno najti. Za nekatere je tako učinkuje na nas, nikoli se sredstvo poklic, za druge otro-ne utrudimo poslušati zgodb ci. Nekatere se rade uveljav-o zaljubljencih, čeprav so v Ijajo družabno, druge pa ima-bistvu vedno enake: srečata se, jo drugačnega konjička. Sreč- ugajata si, ljubita se. On jo zapusti in ona ihti ali pa ga na je ženska, ki se lahko preda hkrati svojemu delu in svo- ona zapusti, on pa obupuje, jemu možu. To nikakor ni KAKO »UNIČIMO« BRADAVICE Se v začetku tega stoletja so Na heidelberškl univerzitetni koči dušik ditev prostora še tako nena- *e bradavice skrile, če jih je kliniki za kožne bolezni omočijo ohrani”le nekaj dnHmora zdrav-vadna in strogo estetsko malo kakšna pametna žena namazala bradavico s kapljico tekočega nik sklicati svoje' bradavičaste Pogosto pripeljejo težave do dokončne ločitve, včasih pa je konec — nam v tolažbo — vendarle srečen. Vedno pa je treba premagovati težave, pri čemer je navadno ženska tista, ki bolj trpi, ker tudi globlje ljubi. Ne mislimo pri tem na obseg ljubezni, na njene izmere, temveč na čas, ki ga ljubeča ženska pri tem potroši. Ženska ljubi neprekinjeno, pogosto brez mere in ne da bi mi- ustrezna je pravilna, če v stvar ja v prisotnih razpolo- s slino mačke ali žabe in jih »za- dušika, katerega temperatura paciente na določen dan Po do- sIiia na kai drugega kakor na f Celzi[a- 2e.po datkih francoskih raziskovalcev moškega, ki ga ljubi. Moški M k v take čarovnije? Tajinstvena moč sugestije je spričo današnje umske preudarnosti zbledela. Današnji znanstveniki nadomeščajo čarovnijo s pravimi zdra- ženje. lu je naše izhodišče. Sedaj pa k praktičnim nasvetom za vse in za vsakogar malo. Kar pričnite s trenutkom, nekaj dneh bradavice brez bo- u . , ,, lečin izginejo, ne da bi zapustile ^“Š1 bradavlce etar‘tno ol)e brazgotine. Pa tudi v finančnem dre^eaa žlvljenJa — Thuja occi-pogledu brez bolečin, kajti te- dentalls' »c61, ne v tako kratkem koči dušik je cenen. S posebnim času, vendar za trajno, vili. Na vsem kontinentu danes ohlajevanjem ga pridobivajo na- v Švici odpravljajo bradavice odpravljajo oradav.ee na št.ri ravnost iz zraka. Nekaj slabega z leukomyoinom - antihiotikom, pa tma ta postopek. Ker se te- ki se je izkazal kot uspešen pri virusnih obolenjih. Odlični uspehi utrjujejo raziskovalce v prepričanju, da nastajajo bradavice po injekcijah po virusih. Zdravljenje z leukomycinotn pa je vsekakor zelo drago. Pri zdrav- načine TERJAJ, TODA OČARLJIVO' Nedavno so v Franciji stavkali Zenske pa, tako upajo, so ne-zoper davke. Pariški finančni dotakljive tn bodo s svojo očar-so si ob tej priložnosti [jivostjo pripravile državljane, uradi izmislil! zabaven protiukrep. V bodoče bodo nastavili za davčne izterjevalce samo — ljubka dekleta! V nekaterih pariških četrtih so moške tega'poklica redno pretepli, čim so se pojavili. ne ljubi nič manj, ljubi pa s prekinitvami; ne ljubi izključno, saj ne more ljubezni ločiti od svojih drugih vsakdanjih dolžnosti. V naravi ženske je, da se popolnoma preda svojemu ljubezenskemu čustvovanju. Njena zmota pa se začenja tedaj, ko pričakuje od moškega isto Ker pa je moški in mu je že narava dala drugačno čustvovanje, ne more ljubiti enako in nobeni ženski se ne bo po- COSADOV »PLANINSKI ČAJ* /d fiozzvc.jrur fuld-ČCi, čel oktfifiMo- o- AčucDiuAj jCL^ieAj 1 ko vaši gosti pozvonijo in vstooijo v vaše stanovanje DEŽEVNICA OLEPŠAVA Deževnica je koristna. Pred- Prvi dan omehčala trdovratnega vsem je odlično olepševalno davčnega grešnika, da je plačal sredstvo- Vendar uporabljamo večji dolg. le prekuhano deževnico, ker je sveža polna bakterij. Prekuhano PROČ S SVETLEČIMI DELI deževnico filtriramo in jo tako NA ŠIVALNIH STROJIH I tudi smemo piti. Ce se z njo umivamo, se v zvezi z milom Neka velika tvrdka oblačilne zelo dobro peni In ne zamaši lndustrije v Zahodni Nemčiji je znojnic. Boljše toaletne vode si odstranila s šivalnih strojev vse ljenju obolelih na jetrih z Met-da bodo vsaj mirno poslušali, hioninom, to je mešanico belja- srečilo, da bi ga spremenila. koliko so dolžni kot državljani kovin in žvepla, so po opazova- Težko je za žensko, da bi plačevati Prvih 28 mladih njih ugotovili, da so bradavice našla sredstvo, ki bi njeno pametno''obnašanje Vsekakor uradnic je pravkar zapustilo po preteku enega tedna popol- preveliko, presilno in vseob- posebno šolo finančnega mini- noma izginile. Ta opazovanja je segajočo ljubezen umirjala in strstva, da bi preizkusile nove potrdilo že precej zdravnikov. jo dozirala, in vendar ga mora lahka naloga in tistim, ki se jim to posreči, lahko zavidamo, tako se namreč izmaknejo veliki nevarnosti, ki jo prinaša ljubezen: da smo ljubljenemu izročeni na milost in nemilost! In to ne samo v ljubezni, temveč tudi gospodarsko. Zenska, ki se pusti popolnoma obvladati od ljubezni, ne spravlja v nevarnost samo sVoje lastne sreče, temveč tudi srečo svojega tovariša. Njeno čustvovanje pogosto vpliva moreče, saj zamenja ljubezen s tiranijo, vdanost z ljubosumnostjo, ljubeznivo skrb z vsiljivostjo. Zanjo se ljubezen stalno vrti okoli istih vprašanj: »Kaj dela on? S kom se sestaja? Ali mi kaj skriva?« Vedno isti začarani krog, ki nima ne konca ne kraja! Kako pa reagira moški? Ob takih zahtevah trpi in bo zapustil tudi najboljšo in najbolj ljubljeno žensko. Nobenemu moškemu ne bi nikoli prišlo na misel, da bi zaradi ženske žrtvoval svoje veselje, svoje interese in svoje delo. Od svoje žene ne bo zahteval ničesar drugega kakor brezpogojno zvestobo in Zaposlena žena ima v rokah močan adut, ki jo uči deliti njeno življenje na področje dela in ljubezni. Zaradi tega ni nič bolj hladna, nič manj strastno ne ljubi, ima pa razen ljubezni še druge interese, geji prijateljstva, si širi svoje obzorje, povečuje svoje življenjske izkušnje, postane gospodarsko samostojna in zrela. Zaposlena žena se ne bo nikoli izgubila; če ostane sama, ne bo izgubljena. Del svoje ljubezni reši v svet, ki obstaja še naprej, čeprav jo zapusti ljubimec. Kar pa se tiče meškega, ta ne prenese, da bi bil zaprt v kletko, pogosto tudi ne prenese ženske, ki mu je preveč vdana. Mnogo bolj ceni pravo tovarištvo, ki pravilno ocenjuje vrednost dela. Morda ni pravično in je pretrdo, če zahtevamo od ženske, da ravna proti svoji naravi. Vendar pa je to nujno. Smoter obeh tovarišev v zakonski skupnosti je skladno sožitje; v ta namen so potrebni kompromisi na obeh straneh, in ker je ženska po eni strani bolj sposobna prilagoditve, po drugi strani pa mnogo bolj čustvena, zato njej kličemo: »Varuj tvoje srce!« »PSIHOLOŠKA GLUHOST« VELEMESTNIH OTROK Na Holandskem so pregledali bi se mu zdelo prijetno, da je vse šoloobvezne otroke in so bil sposoben. izzv'ati tako silno ugotovili, da trpi 85 odstotkov strast, sčasoma pa bo zasovra— velemestnih r»tmk ime metode. Jacqueline Pracht je že žil scene ki se začeniaia z be- otrok za tako lme- J —------------------------------------------------------------------------ zu *cene, Ki se začenjajo z oe- novano »psihološko gluhosUo«. n TD 1 • »Ti »*v» o n o l iuhi o Zaradi ropota velemestnega hrušča, prometa, vsiljive reklame, kina in televizije, menijo stro- m. Pol zavitka kozmetične maske »Teint Bell« in pet minut časa, pa imaš svež in mladosten obrazi Dobi se v parfumerijah drogerijah! sedami: »Ti me ne ljubiš več... ti nisi več tak, kakršen si bil.« Varuj torej tvoje srce! Ne govori tako! Premagaj se! *covnJa|ki, so se instinktivno iz-Tvojega moža ne boš spreme- ključill nekateri živčni kontakti nila — poskušaj ga vedno Pr' otrokih. Otroci se le z ve-razumeti in zadovoljiti se s Uko muko koncentrirajo in ne tem, da najdeš svojo rešitev zmorejo duševnih naporov, ne moremo misliti. Tudi za pranje las je izvrstno sredstvo, ker Najbrž bodo dobre volje mor- Jih napravi mehke in svetle. da pa bo zunaj dež in bodo Končno je deževnica tudi upo-tudi njihovi obrazi kisli. Naj rabna za pranje perila. bleščeče in kromirane dele, kajti vodstvo firme je ugotovilo, da šivilje prav tako trpijo zaradi bleščečih efektov kot zaradi ropota, ki uničuje živce. ti protistrupu. jih ostali otroci igraje dosežejo. PRAKTIČNI NISVET V SLIKAH Dovolj barve še osfalo...! Ooooo- © SCOTLAND YARD ZGODOVINSKI KOMAN,13 Bi Bil, IAHB> tTO KRIM.IHA.LNT Mislim, da bi bila to najboljša postojanka, ki bj jo 1 hko osvojili; pomisli, če bi imeli svojega zastopnika v lordski zbornici!« »Kako pa kaniš to napravfiti?« Je z zanimanjem vprašala Imo-gen. »Ti bom že povedal, ko bo stari lord umrl in bo Bill Abs-dale, stari tvoj prijatelj, postal lord in bo prišel v lordsko zbornico. Potem boš lahko ponovila genialno igro, ki jo je nekoč igrala tvoja mati z lordom Meetingom. Meeting ni bi član lordske zbornice, Imogen, kljub temu pa je tvoji materi uspelo, da je prišla v vse kroge in nakradla tisoče funtov.* »In je naposled končala v Avstraliji, kot soproga nekega farmarja,« ga je dopolnila Imogeft •To Je naše običajno tveganje, Imogen! Ce ne tvegamo, tudi ne moremo dobiti. Vendar pomisli, da od tebe živ krst ne zahteva, da bi okradla kakšno vojvodinjo. Tvoj« naloga je ea- "» mo, da sl usužnjiš dobrega Billa. »Ti ne poznaš dobrega Billa. To ni nikak Mortimer Meeting, to je pameten dečko; razen tega m več mlad, zdaj je pri štiridesetih, videl je svet in pozna ženske.« »Tebe ne bo nikoli do dna snoznal, Imogen,« je menil Frank, »ti si ženska, ki je ostala vse svoje žive dni skrivnost.« Drugi gostje v zadnji sobi so samo opazovali šepet med obema, zdaj pa je eden Izmed njih vzkliknil: »K vragu s tem vajinim šuš-Ijanjem Frank! Zmenita se malo tudi za nas !n nam povejta, kaj je. Mi bi radi bili veseli, he. fantje, zapojte kakšno!« »Ah, Wed, to se nam ravno ljubi!« je vzkliknila mlada vla-čuga s trga pri Covent Gardnu »Kaj nam mar policajil Nam ne store nič žalega, nasprotno če smo ljubke z njimi, zatisne, jo oči in izginejo za oglom.« Stara Lllly je vzkliknila tam lz kot«; »Podkupujte jih z ljubeznivostmi, dekleta, napravite jih nemoralne, zavajajte jih k tatvinam in sleparijam, to je najboljša metoda, da zdesetkamo policijsko moč.« »Cujte staro Lilly! Nu, ta bo že vedela, saj vse življenje ni počela nič drugega kakor de-setkala mlade fante tn dekleta,« so se spet zasmejala dekleta. »Magdo bi kazalo poslati k policijskemu lisjaku Romanu,« je rekel žepar Wed, »ta stara korenina nori za mladimi plavolaskami.« »Ali ne bi bilo bolje, če bi njegovo hčerko napravili za eno izmed naših.« »Kolikor vem. sploh ni oženjen,« je povedala Lilly. »O, potem se lahno še česa nadejam. Kako je v Bevery Lodgeju, Frank?« se je nato obrnila Magda k Franku Fri-estu. »Poznam nič manj kakor štiri dekleta, ki so izginila v Bevery Lodgeju: Lilly, Betsy, Ellen in Mary. Kaj počno te črn« beištije z dekleti? Ali Jib tam morda predelujejo, ali pa —?« Fantje so resno pogledali Franka. Tudi stara Lilly je iztegnila vrat in skušala brati Franku z obraza. Franka je to vprašanje ne-všečno zadelo. »Nikar ne čvekaj, Magda,« Je vzkliknil, »in predvsem rajši molči o tem. Dekleta se bodo že spet vrnila, zdaj jih vzgajajo za posebne naloge«. »Kakšne posebne naloge pa so to?« je trdovratno vprašala Magda. »In čemp Jemljejo v ta namen dekleta s ceste? Mar v bordelih ni dovolj deklin? In mar ne morete vzeti kakšnih drugih, kakor ravno te, ki vam pripadajo. Me nismo ne daritvene žrtve ne preizkusne živali, vi pa bi nam radi ukradli naš razum ln naš spomin.« Fatje so vstali, pristopil! k Franku ln ga merili s pretečimi pogledi. Frank Je pogledal Imogeno, kakor b! iskal pomoči. Toda Imogei) g« Je pogledala pran ■ M* IlipR v KRIŽANKA Dve »kraljici« pustnih zabav: zgaraj »sadežek«, kakršnega bi vsak Pustni petelin prav rad spravil v svoj košek. Lešnike, banane In oranže bi seveda dobil še povrhu... Na desni demaskirana »kačja kraljica« nilsko zelene polti s srebrnimi luskami na čelu ln uhljih ter s krono na glavi Besede pomenijo: Vodoravno: 1. povračilo na Prestopek; 6. trije enaki soglasniki; 9. nepogrešna kemična Prvina; 14. okvare z. vrelo tekočino; 15. zlato (it.); 16. žen-*^o Ime; 17. zaščitni; 19. prisiljen sem; 20. sorodnik; 21. znanstveno ime za vetrnice; 23. če; 24. medmet, ki povzema trganje, lomljenje; 26. brisača, pripomoček za sušenje z drgnjenjem; *8- moško ime; 30. eno izmed gesel francoske revolucije; 34 zaradi debeljenja prekomerno krtnljena; 37. oče; 38. avtomobilska znamka; 39. reka v Slavoniji; 40. predlog; 41. izgubiti pogum, ustrašiti se (brez se); 42. bajeslovno gozdno bitje; 43. so D°d nami; 44. rahlo škropim z Fodo; 45. last očeta; 47. domača Žival; 48, samo z enim zobom; ®0. železna vez; 54. število; 57. Cankarjema pesniška zbirka; 59. središča vrtenja; 60. hčerko pripravljam za zakon; 62. milosten, Poln razumevanja; 64. prav taki; 65. ime filmske igralke Rine; 68. grška boginja; 67. ženski del muslimanskega doma; 68. kradljivec; 69. čeprav, četudi (ljudski podredni veznik). Navpično: 1. vas na Gorenjskem; 2. vas ob severni meji Slovenije; 3. pritrdilnica; 4. oseba iz Gotovčeve opere; 5. reka v ZSSR; časovni prislov; 7. ravni, nevijugasti; 8. poveseljačlti, nekaj časa vesele neumnosti počenjati; 9. tovorna žival; 10. moško ime; 11. židovsko žensko ime; 12. tako, že; 13, srbohrvaška vprašalnica; 18. elektroda; 22, žensko ime; 25. samovezni-ce: 27. povprek sedeti (na ko- MIL0 ZA DRA60 Zabava mu je ostala v najlepšem spominu. V ponedeljek zjutraj pa vendar pravi skesano: »Nekaj M ti rad povedal, dušica ... ne vem, če si bila tl tista, ki sem jo v soboto ponoči za grmom poljubljal?« »Rada ti pomagam iz zadrege,« meni žena povsem mimo, »samo povej mi, koliko je bila Neka Nemka Je s svojim avtom na potovanju po Norveški. V Oslu se revica nlkakof ne more znajti. Na križišču sicer ustavi pred rdečim znakom, ko pa se pojavi zeleni, ne more spraviti avta z mesta in že Je spet rdeči tu. Za njo se nagomil-li že cela kolona voz. Tedaj se neki voz prerije tik do nje šofer povpraša navdse vljudno: »Gospa čaka gotovo na severni sij?« nju); 29. reka na Hrvatskem; nji drobiž; 54. izraz veselja; 55. 31. prevleka, zaščitna plast; 32. utežna enota; 56. vrvar; 58. ba- deli teniške igre; 33. rahlo go- jeslovni prvi mož; 61. Eisenho- rim; 34. alkoholna pijača; 35. werjev vzdevek; 63. vrtna senč- srbski pesnik; 36. naslednje; 37. nica. vrsta papige; 40. lavinam podvržen; 41 hudobne; 43. ulje, bula; 44. nedoločni zaimek (množ.); 46. utihnem, izgubim dar govora; 47. bogat, obilen (srbohrv.); 49. rešena; 51. majhna pletena posoda; 52, osenčenje; 53. nekda- izrežite skrbno teh trinajst črnih silhuet. Položite jih skrbno "a kos belega papirja tako, da se vam bo prikazala velika žival, zasleduje človeka. Tretji udeleženec piknika je Izginil. Ali ga vidite? REŠITEV UGANK V 4. ŠTEVILKI Zlogovna križanka. Vodoravno: 1. Neretva; 3. celofan, -o; 5. renta; 7. kasta, -ta; 8. Tpo-ja; 9. Himera; 11. Perzl, -pin; 12. zamenjavati, -ja; 14. kateder; 15 nagrada ;17. poliči; 18. stotine; 20. Lima; 21 viza, -tl, -va; 22. rade; 24. biro; 25. Tibera; 27. nakovan; 28. Ticino; 29. aadeVa; 30. varane; 31. revija, -po; 33. Lomja; 34. dekada; 35. goli, -vi; 36. pedal; 37. tiran, -ti; 39. torero; 40. čitanka. S ru:u-rt.rrr:rr.rxtr :t rrr: i rim? mm Pacient rentgenologu: »Tik pred startom sem pojedel nekaj cmokov. Tako se mi je mudilo, da sem kar dva požrl hkrati, sedaj pa me v želodcu neznansko boli!« ;\ L»: J n m j : i: j :: i:: i::: n !: :"1 »Praviš, da Je btl molj? Vsekakor Izredna žival!« 'ŠEšmgŽ DOŽIVLJAJI MURČKA BEL0G0BČKA PREIZKUSI SVOJE ZNANJE Odgovori na spodnja vprašanja, ne da bi si pomagal s knjigami: 931. Kaj }e blisk? 932. Kaj pomeni tuja predpona »bio«? 933. Odkod naziv za elektriko? 934. Kaj pomeni preddiluvl-jalni? 935. Koliko utripov naštejemo pri zdravem srcu v eni minuti? 936. Kaj je perm? 937. Kdo je napravil med kopanjem pomembno odkritje ln kakšno? 938. Katere so tri največje reke v Evropi? 939. Kaj so bacili in kaj koki? 940. Iz česa delajo najtrpežnej-še črnilo? ODGOVORI NA VPRAŠANJA 921. Tekočo številko 1 ima v prvinskem sestavu vodik, 50 ima kositer, ime prvine ki bo imela tekočo številko 100 pa še ni znano, čprav že poznamo njeno atomsko težo. 922. LR Srbija je površinsko manjša (88.395 km«) kakor LR BiH, LR Makedonija in LR Crna gora skupaj (90.745 km*). 923. Z Romunijo imamo daljšo mejo (557.3 km) kakor z Bolgarijo (536.1 km). 924. Po plovnem prometu Je naša najdaljša plovna reka Sava, vendar le za 1 km daljša kakor Donava. 925. V FLRJ se rodi na leto približno nekaj manj kakor pol milijona otrok. 926. 'V FLRJ umre na leto približno 200.000 ljudi. 927. LR Slovenija je k skupnemu narodnemu dohodku prispevala 1. 1953 okroglo 166 milijard din. Bila je za LR Srbijo in LR Brvatsko na tretjem mestu. 928. Oslov redimo v Jugoslaviji okoli 160.000, mezgov in mul pa znatno manj. 929. Egiptovski drobiž se imenuje piaster (1 eg. funt ■=» 100 piastrov). 930. Razen Jugoslavije poznata ^ dinarsko valuto še Irak in Jordanija. Iraški dinar se deli na 100 filov, jordanski pa na 1000 milov. Iran pa ima osnovno enoto rial, ki se deli na 100 dinarjev. /////////■'/*' t®ho resno kakor fantje ln debeta, ki so se zbrali okoli Djega. »Magda,, tega pač ne razu-Bl®ž>« Je rekel negotovo, »to »mo *D°rali storiti, dekletom se pa ae bo nič zgodilo.« »Zakaj potrebujete ta dekle-**. Frank?« so preteče vprašali “utje. »Tega vam ne povem,« Je re- *«1 Frank in vstal, »mar ne vi-'~t*. da živimo zdaj v čisto ~rugačnih časih? Ali ne vidite, r® imamo policijo na vratu, ki *® Prej ni bilo, zdaj pa šteje **oraj štiri tisoč mož? Kaj so Prejšnji nočni čuvaji ln ti« • * peščica runnerjev, ki so deje11 samo, če so bili plačani? anes je zoper nas štiri tisoč °*. tako da smo brez moči 0li ko kdaj koli prej. Zato po-•slite, da se zaradi vsega tega i Vamo za političnimi druž-j b*l, da imamo ljudi iz Rusije, Afrike, Amerike, ljudi, . doma poznali samo ero: redu, boj družbi! Tl ljudje se povezali z namj. Afrikan-ham pokažejo, kako Je treba •Pravljati ljudi » sveta, ne da živ krst kaj opazil. Indijci m kažejo, kako J 6 treba rokav!«-!11 mor‘tl. ne da bi oetala a ’ri;i sl« m MOKASINI- go poskakali UBRALI ZA NJIM NEOPAŽENO... Wwv\tei