Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški r UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 ■ tel. 37603 Polletna naročnina.............L 1.250 Letna naročnina................L 2.500 Letna inozemstvo...............L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 mk m Leto XVIII. - Štev. 26 (904) Gorica - četrtek, 30. junija 1966 - Trst Posamezna številka L 50 OB KONCU SOLSKEGA LETA -pred istimi nesrečnimi vprašanji Šolska vrata so se zaprla in vesela mladina odhaja na zaslužene počitnice. Za šolskimi klopmi so ostali le še maturanti, ki se bodo morali sredi hude poletne vročine spoprijeti v odločilni preizkušnji. Kot smo zadovoljni z uspehi, ki so izraz učenčeve marljivosti, tako pričakujemo, da bodo tudi maturanti srečno in z uspehom prestali vročo preizkušnjo. Nedavno smo slišali iz ust šolskega skrbnika dr. Tavelle, da se slovenska šola lepo razvija, da so njeni uspehi vedno boljši, da predsedniki, ki prihajajo k velikim maturam, dajejo vedno lepša poročila itd. Taka izjava nam je všeč, ker vidimo v njej skrb za razvoj šole. Toda šola niso le učenci, štiri šolske stene in učitelji, šola je ustanova, ki mora posredovati znanje in vzgojo iz roda v rod. Slovenska šola v Italiji pa ima še posebno nalogo, ki je mnogo težja in še bolj odgovorna, kot pa jo ima vsedržavna šola. Zato se slovenska javnost zanima za svojo šolo, to je ne le njena dolžnost temveč tudi pravica. POLOŽAJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Slovenska šola v Italiji deluje le na Tržaškem in Goriškem. V Beneški Sloveniji slovenske šole ni. Beneški Slovenci že sto let čakajo, da jim bo Italija priznala pravico do lastnega šolstva. V Beneški Sloveniji otroci niso v šoli deležni niti Verouka v materinem jeziku, čeprav bi Vsaj ta pouk moral biti v materinem jeziku, ker otroci prineso prve nauke in molitvice že z doma, če prihajajo iz vernih družin. V cerkvi ponekod sicer slišijo molitev, pridigo, petje in krščanski nauk v materinem jeziku, a v šolo isti jezik nima vstopa. Kako mora biti tem otrokom pri srcu, ko jim isti duhovnik v cerkvi sme prldigovati v domačem jeziku, v šoli pa tega ne sme? V šoli je poznan le en sam državni jezik. Ustavni člen in Zagotovila, ki ščitijo narodne manjšine, so tu teptana ob najmlajših državljanih. Ker se morajo najmlajši pri državljanski vzgoji seznaniti z republiško ustavo, že v 6. členu Ustave zadenejo na grobo ugotovitev: tu je nekaj za nas, česar nam ne priznavajo. Tu so poklicane tudi krajevne cerkvene oblasti, da v duhu evangelija: «... pojdite in učite vse narode...« in koncilskih odredb store nekaj pozitivnega. Drugo, kar nas teži, je počasnost urejevanja. Imamo sicer zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961, a se ne izvaja. Za Tržaško področje imamo poleg tega še Londonski sporazum, ki je v šolskih zadevah prav tako mrtva črka in se izvaja le obrobno z dodatnimi sporazumi za seminarje, izlete, pedagoške opazovalce in sedaj je na poti tudi nekaj knjig. Mi pa se vprašujemo po nečem drugem, to je Po dokončni ureditvi, člen 10 omenjenega zakona dobesedno pravi: Prosvetni minister določi število stalnih mest za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na osnovi splošnih veljavnih določb, kakor tudi odredb tega zakona, in sicer ŠEST MESECEV PO NJEGOVEM VSTOPU V VELJAVO. Spričo te zagotovitve pa moramo povedati, da je preteklo ne le šest mesecev, temveč skoraj pet let, to je desetkrat po Sest mesecev in še ni nič. NEREŠENA VPRAŠANJA .Šolska uprava: na goriškem in tržaškem šolskem skrbništvu bi morali biti kompetentni funkcionarji, ki bi bili odgovorni in bi urejali vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo. 2. Osnovne šole: treba bi bilo z odgovarjajočo uredbo določiti, koliko in katera so didaktična ravnateljstva za slovenske osnovne šole na Goriškem in Tržaškem. Za ta mesta didaktičnih ravnateljstev je treba razpisati natečaj, da ne bodo ti ravnatelji le večno poverjeni, kar so nekateri že dvajset let, temveč naj bodo njihova mesta stalna. Prav tako je potrebno urediti mesto ljudskošolskega nadzornika. že leto in pol se govori o 100 stalnih učiteljskih mestih na Tržaškem in 43 na Goriškem. Ta mesta so bila ustanovljena z dekretom predsednika republike 16. novembra 1964, a še do danes po letu dni in pol ni potrebnega razpisa za ta mesta. Kdaj bo to dokončno rešeno in učitelji deležni ugodnosti? 3. Srednje šole: Srednje šole so bile ustanovljene z dekreti od 30. marca 1962 in dekret predsednika republike z dne 26. maja 1965 št. 1099 je določil: predmetnik, izpite in programe za te šole. Niso pa še določene stolice, prav tako ni razpisa za te stolice. Za višje srednje šole imamo le ustanovitvene dekrete, določeno je število stolic, ni pa razpisa za te stolice in smo zopet tam, kjer smo bili pred zakonom. Nedavno je v deželnem svetu govoril svetovalec Stopper in navajal dolgo vrsto datumov in vrsto dekretov, ki ne povedo dosti. Na ureditev osnovnih šol čakamo, dana so zagotovila, toda kako dolgo bomo še čakali? Za srednje šole pa je poročevalec, kljub dolgemu poročilu povedal le nekaj jasnega, to je: kar zadeva srednje in višje šole čakamo na dekrete, ki bodo določili stolice in število mest, nato pa bodo razpisani natečaji. In prav na to čakamo že nad pet let. To je edino, kar je jasno. K temu samo dodajamo, da na to že dolgo, predolgo čakamo. Zakon je izšel leta 1961, danes pa že pišemo 1966. Kar velja za učno osebje, velja tudi za vodstveno, upravno in strežno. Spričo tega neurejenega položaja pa nastopajo anomalije, ki so v škodo slovenski šoli. Tako so v Gorici zaupali vodstvo kar treh šol: srednje, učiteljišča in klasičnega liceja enemu ravnatelju; na Tržaškem so ukinili samostojno upravo katinarske srednje šole in šolo pridružili svetolvanski srednji šoli; vodstvo svetoivanske srednje šole s po-družnlmi razredi v Katinari pa so naložili ravnateljici znanstvenega liceja s klasičnimi vzporednicami; nabrežinsko didaktično ravnateljstvo so naložili openskemu didaktičnemu ravnatelju, ki mora sedaj skrbeti za vse osnovne šole gornjega Krasa od Bazovice do šti-vana in Medje vasi. če se že ničesar ne uredi na boljše, naj se vsaj ne obrača v slabše na škodo šole. STROKOVNE ŠOLE Po reformi srednje šole smo ostali brez potrebnih strokovnih šol. šolska obveznost je sedaj osemletna. Pet razredov osnovne šole in triletna gimnazija. Kdor hoče na delo, kam naj gre na strokovno pripravo? Poleg tega pa je še zakon, da mladina ne sme pred petnajstim letom na delo. Mnogi končajo obvezno šolo že pred štirinajstim letom, na delo pa ne smejo. Naj si pustijo lase rasti in vzamejo v roke kitaro in naj gredo truba-durit? Izdelan je bil načrt in tudi predložen. Potrebujemo trgovsko in industrijsko strokovno šolo. A zopet tudi tu gluha ušesa, brez odgovora. Šolsko leto je končano, prvi kandidati iz nove srednje šole so tu, a zanje ni primerne šole, čeprav se jih je po anketi javilo nad petdeset. ŠOLSKE KNJIGE Učenci osnovnih šol imajo pravico do brezplačnih knjig. Priznati moramo, da so jih tudi dobili. Toda vsako leto je kaj narobe. Enkrat knjig ni, ko pa so, je blizu konec leta. Sedaj nam manjkajo knjige za vsak razred osnovne šole. Ali jih naj učitelji učencem jemljejo ob koncu leta, da bodo potem na razpolago za nove učence? Ali so naši otroci državljani drugega razreda, da nimajo pravice do knjig, kot imajo to njihovi sovrstniki na italijanskih šolah? Za srednje šole pa nam manjka cela vrsta knjig. Ob vseh razgovorih ostajamo v slepi ulici, iz katere ni najti izhoda. Preteklo soboto, 25. junija so v Beogradu podpisali diplomatski dogovor med Vatikanom in Jugoslavijo. Za Sv. Stolico je podpisal dogovor msgr. Casaroli, za Jugoslavijo pa Milutin Morača, predsednik zvezne verske komisije. Podpis se je izvršil v »makedonski« dvorani novega sedeža jugoslovanskega izvršnega sveta. Prisostvovali so za Sv. Stolico še msgr. Bongianino, za Jugoslavijo pa ministrski namestnik Peter Ive-čevič, ki je vodil pogajanja v imenu jugoslovanske vlade, in Dimce Belovski. Po podpisu je oba vatikanska zastopnika sprejel podpredsednik zveznega ministrskega sveta Boris Kraiger, pozneje pa je Milutin Morača priredil zakusko, katere se je poleg raznih diplomatov udeležil tudi beograjski nadškof msgr. Bukatko. To je na kratko potek obnovitve diplomatskih odnošajev med Sv. Stolico in Beogradom, ki niso še uradni, temveč »poluradni«, kot se temu pravi. S tem v zvezi ne bo odveč, če nekoliko orišemo najprej prelom diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Jugoslavijo, potem kako je prišlo do obnovitve in končno ,kakšna je vsebina in pomen nove pogodbe. PRELOM DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV Predvojna Jugoslavija je imela redne diplomatske odnose z Vatikanom in je zato v Beogradu bival nuncij, pri Vatikanu pa opol-nomočeni poslanik. Sprva je tudi nova Federativna ljudska republika Jugoslavija ohranila vse, kot je našla. Toda že prav kmalu je postalo jasno, da bo zaradi zadržanja rdečega jugoslovanskega režima težko obdržati redne diplomatske stike. V upanju, da bo vendarle šlo, ie Sv. Stolica imenovala za nuncija v Beogradu ame-rikanskega škofa msgr. Hurleva. Vendar je tedanja verska politika jugoslovanskega režima ustvarjala vsak dan nove težave. Tista leta so bili na dnevnem redu procesi zoper duhovnike in redovnike, zaplenili so cerkveno lastnino, ukinjali samostan za samostanom, zapirali .cerkve, napadali škofe proglasili ločitev Cerkve od države, vendar v resnici napenjali vse sile, da bi uničili Cerkev ali io vsaj vpregli v svoj voz. Kako težke so bile takrat verske razmere ostane priča skupno pastirsko pismo, ki so ga objavili jugoslovanski škofje jeseni leta 1945 in ga je v tisku v celoti objavil edinole »Slovenski Primorec«. V želji, da čimprej uničijo katoliško Cerkev v Jugoslaviji, so tedanji voditelji udarili po možu, ki je bil nje hrbtenica: zaprli so in potem obsodili na 16 let ječe zagrebškega nadškofa in predsednika škofovskih konferenc msgr. Stepinca, To je bil gotovo najtežji in najbolj usoden korak, ki ga je tedanja beograjska vlada zagrešila zoper katoliško Cerkev v Jugoslaviji. Da podkrepi Stepinčevo nedolžnost, je sv. oče Pij XIL imenoval msgr. Stepinca za kardinala. Beograd je smatral to kot provokacijo in je zato prekinil diplomatske odnošaje z Vatikanom; msgr. Oddi, zadnji nuncij v Beogradu, je zapustil svoje mesto, Beograd je prav tako odpoklical svojega odposlanika v Vatikanu (leta 1952). Vsa ta politika jugoslovanskega režima do katoliške Cerkve v prvih desetih letih po vojni je potekala v znamenju stalinizma, ki je tista leta vladal tudi v Jugoslaviji. Kar so se partijci prej toliko let teoretično učili, to so tista leta dosledno izvajali ne samo na gospodarskem, temveč tudi na verskem polju. PO PREKINITVI DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV Leta 1948 je bila Jugoslavija izključena iz Kominforma. To je važen datum za jugoslovanski režim. Prva leta po izključitvi so jugoslovanski komunisti hoteli dokazati Stalinu, da so bolj pravoverni komunisti kot drugi. Od tod tudi zadeva Stepinac in vse ostalo zlo, ki so ga napravili katoliški Cerkvi. Toda prav kmalu so uvideli, kako velikega kozla so ustrelili, ko so inscenirali proces zoper nadškofa Stepinca. S tem so se najbolj zamerili na Zapadu, zlasti še v ZDA, kamor so se morali vedno bolj zatekati po gospodarsko in drugo pomoč zoper Stalina in njegove pomagače. Vendar jim ponos in razlogi notranje politike niso dopuščali, da bi se umaknili in popravili storjeno krivico. Kljub temu so dejansko v odnosu do Cerkve začeli popuščati. Razmere so se vsaj v praksi začele omilje- Slovenska krstna imena Vlada je popravila veliko krivico, ki jo je naredil Slovencem fašistični kraljevski odlok z dne 9. julija 1939, ki je prepovedal dajati otrokom tuja in zlasti slovenska imena. Poslanska zbornica je že odobrila spremembo kraljevega odloka. Odobriti jo mora še senat, kar se bo gotovo zgodilo, saj so v zbornici glasovali proti samo misovci. Popravek se glasi: čl. 1. Razveljavi se prepoved dajanja tujih imen otrokom z italijanskim državljanstvom, ki jo določa čl. 72. kr. odi. z če si ne bomo sami pomagali, bomo še dolgo čakali. Katehetje so se kar sami lotili založništva veroučnih knjig za osnovne in srednje šole. Sedaj se bodo lotili še knjig za višje srednje šole. Ali ni to vzgled poguma! Pa ni bilo od nikoder nobenih fondov. In za druge knjige se ne bi moglo kaj sličnega storiti? Ob neprestanih učnih spremembah in negotovostih In neurejenosti, je to tvegano. dne 9. julija 1939, št. 1238 o ureditvi matičnih knjig. čl. 2. Med prvi in drugi odstavek čl. 72. odi. z dne 9. julija 1939, št. 1238 se vstavi sledeči odstavek: Tuja imena, ki se dajejo otrokom z italijanskim državljanstvom, se morajo pisati s črkami Italijanske abecede, ki se razširi na črke j, k, x, j, w. če gre za otroke pripadnikov priznanih narodnih manjšin, se imena lahko pišejo s črkami njihovega jezika, vsekakor pa v latinici. Spet je torej odpravljena ena fašistična krivica. Kdo ve, kako bodo spreminjali barvo tisti uradniki v nekaterih anagraf-skih uradih, ki so s samodopadanjem še vedno silili slovenske starše, da ne dajejo svojim otrokom slovenskih krstnih imen. Veliko zasluge za ta ukrep ima med drugimi Slovenska demokratska zveza v Gorici, ki je večkrat odločno zahtevala od vlade odpravo omenjenega fašističnega zakona. Tudi Slovenska skupnost Je večkrat postavila to zahtevo. vati. Velikih hrupnih procesov zoper duhovščino nismo več imeli. Tudi zastopniki katoliške Cerkve so uvideli, da je treba iskati nekak »modus vivendi« z režimom. Zato so se izogibali, kar se je dalo, odkritemu spopadu z oblastmi. V tem času je tudi umrl kardinal Stepinac in s tem je bila odstranjena najbolj sitna ovira za boljše odnose med Cerkvijo in režimom. Ob smrti Pija XII. je bilo versko ozračje v Jugoslaviji vsaj nekoliko manj temno, ker je bilo vidno, da si voditelji ne želijo poglobiti sporov s Cerkvijo. Drugače je bilo na deželi, kjer razni partijski fanatiki niso razumeli znamenja časov in so še nadalje šikanirali versko življenje. Tedaj so se znova oglasili škofje. Na skupni konferenci so leta 1960 napisali pismo na poglavarja države Tita in v njem prikazali, kako se ne izpolnjujejo državni zakoni o verskih skupnostih z ozirom na katoliško Cerkev, in postavili tudi načela, na katerih naj bi slonel praktičen sporazum med Cerkvijo in državo. Na vlado je nismo nanravilo ugoden vtis in pod Janezom XXIII. so se odnosi vidno boljšali. Jasno je bilo, da si Beograd želi na kak način urediti pravne odnose s katoliško Cerkvijo. Vidni znaki za to so bili uradna udeležba jugoslovanskega zastopstva ob pogrebu Janeza XXIII. in ob kronanju Pavla VI., še bolj pa ob zaključku vatikanskega koncila. Sv. Stolica je želje beograjske vlade razumela in zato je Pavel VI. poslal izdatno vsoto ob potresu v Skuplju ter predsedniku Titu poslal tudi zlato spominsko kolajno ob svojem kronanju: znamenje, da so že bili tajni stiki med Beogradom in Vatikanom. Uradni razgovori so se nato začeli junija 1964. Zaključili so se te dni s podpisom posebnega protokola v Beogradu 25. junija. Prejšnji dan je sv. oče Pavel VI. v nagovoru kardinalom z veseljem sporočil to vest. KAKŠNA TE VSEBINA DOGOVORA Predvsem je potrebno poudariti, da ne gre za konkordat, niti ne za »modus vivendi« med Sv. Stolico in Jugoslavijo, temveč samo za prvi uradni dokument, ki naj urejuje odnose med katoliško Cerkvijo in SFRJ. Dokument obstoji iz štirih členov in uvoda. Prvi člen obsega izjavo o načelih, ki urejujejo odnose med verskimi skupnostmi v federativni socialistični republiki Jugoslaviji in ki so zajamčeni v ustavi. S tem ta člen jugoslovanske ustave zadobi-va še večjo moč, ker ga sprejme tudi Sv. Stolica. V 2. paragrafu istega člena jugoslovanska vlada priznava oblast Sv. Stolice nad katoliško skupnostjo v Jugoslaviji in priznava škofom pravico, da imajo stike z Vatikanom v verskih in cerkvenih zadevah. Člen 2. poudarja splošnoveljav-no določbo v katoliški Cerkvi, da se katoliški duhovniki v izvrševanju svoje službe morajo držati v mejah vere in cerkvenega življenja in ne smejo zlorabljati svojega položaja v politične namene. Sv. Stolica se obvezuje, da bo postopala proti kršiteljem po določilih cerkvenega zakonika. Prav tako je v tem členu še ena izjava, s katero Sv. Stolica »v soglasju z načeli katoliške morale obsoja (Nadaljevanje m 2. strani) Ob blagoslovitvi oltarja sv. Cirila in Metoda na Vejni še o kongresu (Govor, ki ga je imel na slovesnosti dr. Stanko Janežič) PETDESETLENICA FATIMSKIH PRIKAZOVANJ Letos poteka 50 let, odkar se je leta 1916 v Fatimi na Portugalskem trem pastirčkom trikrat prikazal angel miru in jih povabil k molitvi in žrtvam. Prihodnje leto bo pa 50-letnica znamenitih Marijinih prikazovanj 13. maja 1917 in potem vsak mesec istega dne do 13. oktobra, ko je sedemdesettisočglava množica prisostvovala velikemu javnemu čudežu, ki je potrdil resničnost prikazovanj. Ali ne bi bilo prav, da bi ob proslavah 50-letnice v Fatimo poromali tudi zastopniki našega slovenskega naroda? Jezuit Cabral popisuje svoja doživetja ob romanju v Fatimo in pravi: »Nobena človeška beseda ne more izraziti, kar se tam doživlja. Treba je videti... Bil sem v Lurdu in v Rimu ob največjih slovesnostih, pa moram priznati, da so ene kot druge komaj senca tega, kar doživljaš v Fatimi« (Srečko Zamjen, Fatima, Celovec 1961, str. 183). Tudi ja zsem bil pred tremi leti v Fatimi, ko je bila blizu romarske bazilike posvečena ruska zedinitvena cerkev, in rečem samo, da bi se rad povrnil. MOLITEV, POKORA, SPREOBRNJENJE Fatima je kraj molitve in pokore ter duhovnih in pogosto tudi telesnih ozdravljenj. Marija, božja Mati, je skozi Fatimo spregovorila človeštvu 20. stoletja rešnjo besedo, ki se glasi: vera, molitev, pokora, zadoščevanje, spreobrnjenje, ljubezen. Beseda ni namenjena le Portugalcem, temveč vsem narodom sveta, posebno še tistim, ki priznavajo Marijo za svojo du-ho\'no Mater in Kraljico. Med te narode spada tudi naš slovenski narod, ki je dvanajst ali enajst stoletij krščanski in katerega zastopniki smo se zbrali danes v tem no\’em svetišču Matere in Kraljice, ki naj bi tukaj v naši bližini predstavljalo Fatimo in širilo njeno duhovnost. Skozi fatimski kip nas gleda naša nebeška Mati, ki nas ljub; in zato želi, da se ne bi ustavljali ob nepomembnih zunanjostih in malenkostih in stranpotih, temveč bi mislili vselej na bistvo vprašanj: Kako je z našo notranjostjo? Ali smo resnično pm>ezani z Bogom, s Kristusom, s Cerkvijo. Ali je naša vest čista in izpolnjujemo svojo življenjsko nalogo ljubezni do Boga in do bližnjega. Tudi zadnji vesoljni cerkveni zbor hoče od nas isto: da se notranje spreobrnemo, da izčistimo s^’ojo duhovno podobo, da bo iz nas odseval resnično obraz Kristusa, njegove svete Matere in njegovih svetnikov. APOSTOLI EDINOSTI Primorski Slovenci se že skoro 20 let vsako leto zbiramo ob kipu jatimske Matere božje meseca septembra na Opčinah. Naša ljubezen do jatimske Marije mora ob tem novem svetišču, ki stoji na našem kraškem kamnu med borovci nad tržaškim zalivom, dobiti nov zagon in novo poglobitev. Božja Mati je ob svojem vabilu k molitvi in pokori izrekla besedo Rusija, ki bi se naj ob sodelovanju vseh dobrih spreobrnila. Sveto Bogorodico je ganila ljubezen, ki jo skozi stoletja goji do nje marijanski ruski narod. S svojim materinskim srcem se je zavzela zanj. Hotela bi ga rešiti. Toda ne sama, temveč s pomočjo vseh vernih, tudi nas. Ali ni to klic po ekumenskem delu zedinjenja vseh kristjanov, ki ga zato zelo priporoča II. vatikanski koncil? Zato je med nami padla in obrodila sad misel, da bi v to novo Marijino svetišče na meji med Vzhodom in Zahodom Slovenci postavili oltar slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki sta apostola edinosti. Vse od 9. stoletja dalje Vzhod povezujeta z Zahodom. Čeprav sta bila Grka po rodu, sta že v 9. stoletju naše prednike učila v domačem narodnem jeziku bogoslužne ljubezni do Boga, Kristusa, svete Cerkve in božje Matere Marije. Zato sta Žela velike uspehe in v srce ljudstva sta si s svojim delom sama napisala ime, ki ne bo zbledelo: svetnika. Podoba svetih solunskih bratov naj tukaj v bližini kipa jatimske Matere božje v nas budi ekumensko zavest. Danes vse človeštvo bolj kot kdaj prej čuti, da smo vsi ljudje drug na drugega navezani. Zemlja je le majhna krogla v vesolju in duhovno-telesna bitja, ki nosijo ime človek, sestavljajo eno samo občestvo. Narodi vseh kontinentov teže po sodelo\’anju in zbliževanju. Danes je čas bolj kot kdaj prej, da Cerkev spregovori besedo o medsebojnem bratstvu. In Cerkev jo je s širokim razu- mevanjem za potrebe časa že spregovorila skozi usta 2500 koncilskih očetov. Krščansko bratstvo mora sedaj iz dneva v dan bolj postajati stvarnost. In sicer preko nas. Vsak dan se moramo z novim navdušenjem zavzemati za medsebojno edinost v naši lastni hiši, za razumevanje s sosedi in tujci in drugače mislečimi. Vsakdanji dialog je postal naša dolžnost. Področje dela je skoro brezmejno. Slovenci imamo tukaj ne le kot posamezniki, temveč tudi kot narod izredno važno poslanstvo. Vzhod in zahod moramo povezovati: z jasnovidnim razumom, s pravim čutom za mero, z dušo, polno razumevanja, s srcem, ki ga je ena sama vseobsegajoča ljubezen. Naš svetniški škof Anton Martin Slomšek, oče slovenske Cerkve, je že pred dobrim stoletjem spoznal našo vlogo v mednarodnem verskem življenju in je ustanovil zedinitveno družbo sv. Cirila in Metoda ter nas tako postavil med prve delavce novodobnega ekumenizma za ostvari-tev vsekrščanskega zedinjenja. V tem je Slomšek svetovno velik in nevredni bi ga bili, če mu ne bi sledili. Zato vas v njegovem imenu vabim v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, k molitvi in delu za vsekrščansko edinost in s tem k ostvarjanju vsečlaveškega bratstva. Sv. Ciril in Metod, apostola edinosti, naj rm naše delo kličeta božji blagoslov. Kot so določili slovenski škofje za vse Župnije osrednje Slovenije, tako naj bo tudi med nami vsako leto nedelja sv. Cirila in Metoda ekumenska nedelja, posvečena molitvi in delu za zedinjenje. Primemo bi bilo, da bi se prav lo nedeljo vsako leto zbrali v tem svetišču ob oltarju sv. Cirila in Metoda, ki bo danes blagoslovljen, in skupno molili za edinost med nami in vsemi kristjani. S posebnim zaupanjem pa se pri svojih molitvah in delu za cerkveno edinost in vsečloveško bratstvo obračajmo k božji Materi, ki je Srednica vseh milosti in Mati krščanske edinosti. Ona naj nam prinese notranje prero-jenje, ki je najvažnejši pogoj resničnega bratstva. Ona naj nam prinese edinstvo z Bogom, ki nas bo pripeljalo do edinstva z vsemi brati v Kristusu. Pozdravljena, Marija, naše upanje, naša Kraljica in Mati. NARODNIH MANJŠIN življenja Konferenca italijanskih škofov V četrtek, 23. junija se je zaključila konferenca italijanskih škofov. Zbranih je bilo okoli 250 škofov. Škofje so na tem zasedanju predvsem izvolili člane raznih komisij in odborov. Preučili so tudi organizacijo dela. K besedi se je oglasilo 38 škofov. Zadnji dan zasedanja je sprejel škofe sv. oče. V nagovoru je dejal, naj italijanska škofovska konferenca rešuje vprašanja svojega ljudstva, kot delajo konference drugih narodov. Ohranja naj duhovne vrednote in daje pobude za versko življenje. Sv. oče je zopet poudaril veliki pomen koncila. Koncil je dogodek stoletnega pomena. Koncil ni nekaj dovršenega. Koncil je dal Cerkvi 'knjigo naukov in dekretov, ki morejo prinesti Cerkvi novo pomlad. Cerkvi ni v korist brezdelje, kritika ali zavračanje koncilskega dela. Potrebno je proučevati, spoznati in potem prenesti v življenje dediščino koncila. Bodimo Bogu hvaležni za koncil in glejmo z zaupanjem v bodočnost Cerkve. Potem je sv. oče priporočal modro in učinkovito izvedbo liturgične reforme. Dotaknil se je vprašanja italijanskih škofij, ki jih je treba nujno skrčiti. Posebna komisija italijanskih škofov naj prouči razmere in potem stavi konkretne rešitve. Avstrija ima letos 161 novomašnikov V zadnjih dneh junija je bilo v Avstriji posvečenih 161 novih duhovnikov. 92 jih pripada svetnemu kleru, 69 pa raznim redovniškim družbam. Lansko leto je bilo skupno število novomašnikov' 169, torej nekaj več kot letos, toda treba je vpo-števati, da so letos v dunajski nadškofiji posvetili le polovico diakonov, ostale pa poslali za eno leto na dušnopastirsko prakso na razne župnije. Poznih poklicev je bilo letos 12. Novi mašniki izhajajo iz raznih socialnih plasti. Še vedno jih je največ s kmetov, toda zelo številni so tudi iz delavskih družin. Pri tem je značilno, da še vedno prednjačijo družine z večjim številom otrok. Niso redke take s sedmero ali osmero otroki. Največji napredek je letos zaznamovala škofija Linz. Tam je narastlo število novomašnikov z ozirom na preteklo leto od 12 na 22. Na Dunaju je bilo letos posvečenih 14 diakonov, v celovški (krški) škofiji pa 5. Duhovnik vodilna osebnost v Indiji Za predsednika narodne zveze rektorjev višjih šol v Indiji je bil izvoljen katoliški duhovnik Kottaram. Omenjena zveza je nastala lansko leto na pobudo indijskega ministra za narodno vzgojo. Tudi ta primer kaže, kako velik ugled uživa Cerkev v Indiji in kako cenijo njeno skrb za šolstvo. Kot pod Nemci Poljska vlada ne daje dovoljenj za gradnjo novih cerkva. Sedaj prihajajo vesti, da bodo poljski škofje podvzeli izredno odločitev, če ne bodo dobili tega dovoljenja, da bodo dovolili vernikom, da hranijo sv. Rešnje Telo po domovih. Tako je bilo tudi med nemško okupacijo. Duhovniški poklici v Indiji Položaj duhovniških poklicev v Indiji je trenutno zelo ugoden. Število poklicev stalno narašča, kar zahteva hitro gradnjo novih semenišč in povečanje obstoječih. V zadnjih ledih se je število duhovnikov povečalo za 1400. V Indiji je 6 milijonov 500 tisoč katoliških vernikov, za katere skrbi okoli 8.000 duhovnikov. Slovesen pogreb nadškofa Sreberniča Zadnjič sem pokojnega nadškofa videl 6. junija; počival je v naslonjaču. Odprl je svoje lepe modre oči, podobne očem kakega otroka, me spoznal, se nasmehnil, toda rekel ni niti besedice. Dober teden nato ga je napadla pljučnica. Vročina se je dvignila preko 40°. Skrbeli so zanj in noč in dan mu je stal ob strani duhovnik. Bil je prj polni zavesti, ko so mu podelili sv. maziljenje. Mirno je nato zaspal v Gospodu na praznik sv. Alojzija proti večeru. Truplo pokojnikovo so preoblekli v škofovska oblačila in ga postavili na mrtvaški oder v škofijski kapeli. V obrazu je sličil nestrohnjenemu obličju sv. Antonimi, škofa v Firencah. V četrtek, ob 16,30 so se vršili slovesni pogrebni obredi, katerih so se udeležili kardinal Franjo Seper, nadškof iz Ljubljane Pogačnik, potem škofje: Nežic iz Pazina, Jenko iz Kopra, Burič iz Senja, Arnič iz Šibenika, krški administrator in Sreberničev pomočnik Zazinovič, opata iz Stične in Trogira ter kakih sto duho\’nikov in tudi pravoslavni župnik iz Reke. Goriško nculškofi-jo, kjer se je pokojni nadškof rodil, je zastopal dekan goriškega stolnega kapitlja msgr. G. Velci. Nadškofa so v slcn’es- O zadevi prepovedanega kongresa narodnih manjšin, ki bi moral biti prve dni junija v Gorici, nismo nameravali več pisati. Ker se pa neki člankar, ki ga morda peče slaba vest, v nekem goriškem italijanskem listu 19. junija spotika nad goriškimi demokratičnimi Slovenci, zakaj so pristali na kongres v Gorici, in ker trditve v tistem članku razodevajo piščevo zastarelo miselnost, smo prisiljeni, da napišemo kratek odgovor. Pisec pravi, da ima vsaka država pravico nuditi ali ne nuditi gostoljubnost organizaciji, ki ima sedež zunaj državnih mej. O tem tudi pri demokratičnih Slovencih ne obstoji noben dvom. Zato so se demokratični Slovenci, preden so dali svoj pristanek na kongres, obrnili na pristojno državno oblast, ki dovoljenja ni odbila. Člankar to previdno zamolči, češ nepoučena javnost bo sklepala, da državna oblast o kongresu ni bila obveščena. Članek potrjuje glas, ki se je širil že skoraj ves mesec maj, da je namreč pobuda, naj se kongres prepove, izšla iz Trsta. »Ni manjkalo tržaških opozoril...« (Non mancarono poi gli avvertimenti triestini...) To priznanje je nekaj vredno. Vrnili smo se torej v čas, ko so posamezniki lahko delili opozorila na levo in desno: to smeš napraviti, onega ne smeš! Naj bo takoj jasno, da tega povratka v metode preteklosti ne moremo sprejeti. Za nas je merodajna zakonita državna oblast, ne pa mnenje kakega posameznika, čeprav morda zavzema v tej ali oni stranki nekoliko vidnejše mesto. In državna oblast je bila o kongresu obveščena dva meseca pred začetkom ter ga je prepovedala dva dni pred otvoritvijo. Udeležencev kongresa ,na katere meče člankar poceni senco, češ da nimajo z demokracijo nič skupnega, ne bomo branili. člankar bi moral povedati, za kakšne nedemokratične madeže gre. To bi bilo pošteno. V Gorico so prišli na kongres ljudje samo iz držav zapadnoevropskega bloka, ki ga vsi poznamo kot demokratičnega. Tak kongres je bil pred tremi leti v Dolini Aosta in tamkajšnja dežela je zanj celo dala lepo denarno podporo. Na dnevnem redu letošnjega kongresa je bila razprava o spremembi zveznega Statuta in o sprejemu novih članov. Kot pred tremi leti v Piemontu, tako bi letos tudi v Gorici ne bilo potresa. Zato prepovedi še danes ne moremo razumeti in nam je žal, da se je to zgodilo. Žal pa nam je tudi zaradi mučnega vtisa, ki ga je naredilo tako visoko službeno mesto v državi, kot je ministrsko predsedstvo, morda tudi na podlagi sumničenja o nedemokratičnosti kongresistov s tem, da je, kot se reče, na skupino vrabcev ustrelilo s kanonom velikega kalibra. ENCERE FILM nem sprevodu prenesli duhovniki na ramenih v stolno cerkev, ki jo je do kraja napolnilo verno ljudstvo; mnogo je bilo mož in fantov. Iz Solkana je prispel poseben avtobus nadškofovih rojakov z dekanom Simčičem na čelu. Sledila je maša zadušnica, ki jo je daroval kard. Šeper. Kot presbiter assistens mu je stregel msgr. G. Velci, ki je doma s Krka. Pogrebni govor je imel msgr. Nežic. Vsem navzočim se je zahvalil msgr. Zazinovič, ki je govoril po hrvatsko in po italijansko ter dejal, da bo spomin msgr. Sreberniča, naslednika velikega Antona Mahniča, ostal nepozaben na Krku. Po končanih absolucijah so krsto prenesli v kapelo Naj svetejšega, kjer si je pokojni nadškof še živ pripravil svoj zadnji počitek. * * * Jugoslovanski »Atanazij« počiva sedaj poleg drugih škofov. Verniki in duhovniki bodo gotovo radi hodili molit na njegov grob, ker v njem počiva krotak, a pogumen škof, ki je večkrat »zasramovanje trpel zaradi imena Jezuso\’ega« in si zaslužil naziv škofa spoznavalca v viharnih in težkih časih. G. VELCI krizo, ki je zadela Hollywood; kajti ta kriza je resnična, ni nekaj izmišljenega. Irving Thalberg Memorial, ki je bil do pred nekaj leti pozorišče živahne delavnosti, je danes brezupno prazen. Universal-International je organiziral nekaj avtobusov, s katerimi pelje turiste na ogled Universal-Citya. To prinese precejšen dobiček, a nima kaj opraviti s kinom. Fox-Film je bil prisiljen prodati nekatera svoja zemljišča, da je lahko plačal dolgove za film »Kleopatra«. Na teh zemljiščih gradijo sedaj novo mesto, Century City. Po zgledu nekaterih uspelih in slavnih filmov snemajo danes televizijska dela, tako npr. »Dolgo vroče poletje«, »Grešniki Peytona Plače« itd. Toda snemanje televizijskih filmov nima nič kaj opraviti s snemanjem pravih filmov. Glavni cilj je namreč ta, da se pri snemanju uporabi čim manj časa. Jasno je, da pri tem trpi kakovost filmov. Neka znana holivwoodska osebnost je grenko dejala: »Danes se ne ustvarja več umetnost, temveč se proizvajajo klobase.« Zunanji prizori televizijskih filmov se snemajo pretežno v Hollywoodu in to iz razloga, ker je tam najlaže dobiti igralce. Kino še obstaja v Hollywoodu, toda danes ni več absolutni gospodar, ni več edini vladar. Mnogo je moral prepustiti televiziji. Vendar je bil to edini način, da je nekdanja filmska Meka lahko preživela svojo najhujšo krizo. 2e mnogokrat se je govorilo o neizogibnem padcu tega filmskega mesta; a dejstvo je, da je še vedno živahno in aktivno, čeprav se je oblika njegovega udejstvovanja popolnoma spremenila. Ali poginiti ali se podvreči televiziji. Hollywood se je rajši odločil za drugo alternativo in ta ga je rešila sigurne smrti. Mira Kako je danes v Hollywoodu Hollywood ni več prestolnica svetovne kinematografije, n,iti ameriške. Lahko pa rečemo, da je Hollywood na tem, da postane prestolnica 'televizijskih oddaj. To dejstvo se zdi morda komu precej čudno, skoro neverjetno. A poglejmo nekoliko statistiko! V letu 1921 je bilo v Hollywoodu pet tisoč prebivalcev, od katerih jih je bilo najmanj štiritisoč pet sto, kj so se posvečali filmski industriji. Takrat je bil Hollv-vvood zares filmsko mesto. Kako pa je danes? Se je tam veliko število filmskih zvezd in zvezdnikov, še ohranja to mesto lice filmskega kraja. Vendar se danes proizvaja v Holly\voodu samo polovica ameriških filmov. Drugo polovico snemajo v New Yorku, v Evropi, v Afriki. Kinematografija se je torej umaknila bolj nazaj in na njeno mesto je stopila televizija, ki je danes absoluten gospodar v Hollywoodu. Nekdanji filmski režiserji snemajo danes filme za televizijo. Povsod izginja kinematografska preteklost, od katere ni ponekod opaziti niti sledu več. Tri velike televizijske družbe: ABC (American Broadcasting Company), CBC (Columbia Broadcasting Company) in NBC (National Broadcasting Company) si delijo oblast na televizijskem tržišču. V glavnem so filmske družbe tiste, ki izdelujejo filme za televizijo, vendar kontrolirajo celotno delo omenjene tri televizijske družbe. V Hollvwoodu pravijo, da so te tri družbe pravi diktatorji na televizijskem tržišču. Za nekdanje velike filmske družbe je edini izhod za preživljanje ta, da delajo za televizijo: samo tako manj občutijo KOM ID UlIM IN BENIH (Nadaljevanje s 1. strani) vsakršno dejanje terorizma in političnega nasilja, pa naj ga je zagrešil kdor koli«. Čl. 3. obvezuje oba podpisnika, da se bosta med seboj posvetovala, kadar bo to potrebno, v vsem, kar se tiče odnosov med katoliško Cerkvijo in Jugoslavijo. Čl. 4. pa določa, da si bosta Sv. Stolica in Beograd izmenjala diplomatske zastopnike v svojstvu odposlancev (inviati). Vatikan bo tako imel v Beogradu svojega apostolskega delegata, Beograd v Vatikanu po svojega posebnega odposlanca; oba bosta uživala vse predpravice pravih diplomatskih zastopnikov, kot to predvidevajo mednarodni običaji. ZAKLJUČKI Dogovor med Vatikanom in Jugoslavijo z dne 25. junija je pomemben v več ozirih. Predvsem je to prvi diplomatski dogovor med Sv. Stolico in neko državo s socialističnim režimom. Dokaz, da je možno sožitje med socializmom in katoliško Cerkvijo in da Cerkev ni v načelu zoper noben režim, da le hoče ta spoštovati osnovne in naravne pravice človeške osebnosti, med katerimi je ena bistvenih ravno pravica do svobodnega življenja po veri in pa priznavanje suverenosti Sv. Stolice, ki je edina postavna oblast, da vodi in ureja življenje svojih vernikov, kjer koli so. Pomen dogovora je tudi v tem, da je nov dokaz, kako želi katoliška Cerkev na miren način urejati spore, ki morejo nastati med državo in Cerkvijo. Ne z aretacijami ne s procesi ne z »ljudskimi sodišči« in podobnim, temveč z dialogom, z razgovori se morajo iskati rešitve. To ie stalno načelo Sv. Stolice; do tega spoznanja je prišel tudi jugoslovanski režim, zato je bilo mogoče podpisati z njim beograjske protokole. Režim je pa tudi dobil svoje zadoščenje: cerkvena oblast bo pazila, da bi se duhovniki ne vmešavali v politiko, in pa da je Sv. Stolica v posebni izjavi potrdila, da »obsoja vsakršno teroristično dejanje«. Dogovor je brez dvoma pozitivno dejanje miru in sprave, je cilj in obenem izhodiščna točka za nadaljnje sporazume, kot je poudaril tudi »L’Osservatore Romano«. Treba bo le videti, ali se bodo sprejeta načela izvajala z dobro in odprto voljo z obeh strani. Hik Odpravljen je indeks prepovedanih knjig V sredo, 15. junija je vatikanski dnevnik *L'Osservatore Romano« objavil kratko, a telo važno obvestilo. Novo ustanovljena Kongregacija za nauk vere (nekdanji Sv. tficij) odpravlja indeks ali seznam prepovedanih knjig in tako bistveno spremi-dosedanji zakonski postopek v presojanju slabega čtiva, v obsodbi in prepodi knjig. Gre za važen korak v izvaja-niu koncilskih določil. Ta odlok Kongre-Sacije za nauk vere odpravlja nepotrebno berne, a istočasno postavlja bratce pred teHo odgovornost pri izbiri čtiva. Do se-eduje, naša vest naj nas pred vsem tem varuje. LOJZE ŠKERL (Zaključek prihodnjič) Vtomarj em Ha pot v čLinsiedeln ^hod 3. julija ob 20.45 podatek 8. julija zjutraj ob 0,50 Aacia r .^5 rojakov odhaja na dolgo skupno 'Jo pot v Einsiedeln v zeleni Švici. Plimski Slovenci imamo v vsej slovenski bilo tako velikih vsakoletnih romanj * ^°r so naša. Če gledamo na naše majh-°zemlje ob meji od Trsta do Gorice, to prvenstvo po svojem pomenu še j ’e- Jedro naših romanj tvorijo skozi ^ *et članice zaslužnih Marijinih družb ^ Zavedne žene in možje iz nekaterih ^ij, ki že več let prihajajo na skupne k J® poti. Vsem vam, številni romarji, ® Pozdrav in srečno pot pred Marijin ar v švicarskih planinah! Vsi romarji r° veste, da bo na skupnem potova-tudi kaj pokore, a kljub temu po- ki % So romarsko palico v roke, saj veste, J® Mati božja v Lurdu priporočala ne 0 molitev, ampak tudi pokoro! ‘Ovini rekord, ker nikdar v preteklosti Sem romarjem svetujemo, naj se v "jih urah pred odhodom vlaka dobro spoved že doma, da bo že v Domodossoli v ponedeljek zjutraj velika in celotna služba božja! Vsa druga navodila so objavljena na romarski izkaznici, ki ste jo že prejeli na kraju vpisa. Vlak odpelje ob 20,45 v nedeljo in vrnemo se v petek, 8. julija ob 0,30. Sorodnike naših romarjev vabimo, naj čakajo z avtomobili na kolodvorih, ker takrat ni drugih prevoznih sredstev. Naša pot v četrtek je zelo dolga in zato se vračamo pozno; v Innsbrucku dobimo kosilo, sledi enourni obisk po lepem mestu in nato dalje čez Brenner proti Veroni, kjer bo večerja — po domače. Naš vlak pripelje v Innsbruck ob 12,35, točen odhod ni še določen. Celotni vozni red dobijo romarji na vlaku, ki se ustavi ob povratku v Tržiču ob 0,8, Nabrežini 0,37 in Sv. Križu 0,42. Iz Einsie-delna nam v zadnjem pismu sporočajo, da bo v torek zvečer po procesiji mestna godba pripravila poseben koncert v pozdrav slovenskim romarjem. Iz Ženeve tudi sporočajo, da bo naš ogled mesta z občinskimi avtobusi doživetje prve vrste, čeprav se na francoščino malo razumemo. Dragi rojaki! Množica blizu 700 slovenskih romarjev bo štiri dni skupaj doživljala izredno božjo pot. Štiri jutra, štiri večere se bomo zbirali pred Marijinimi oltarji in molili za vse naše potrebe. Mnogi ali celo vsi bomo v teh dneh večkrat prejeli svete zakramente. Ali ni to velika stvar, ko organizatorji že iz večletne skušnje vemo, da bo poleg velikega izleta predvsem veliko skupne molitve, veliko službe božje, h kateri bodo vsi radi prihajali, z veseljem prihajali in lepo sodelovali. Prav zato se izplačajo vse nemajhne žrtve, ki jih organizacija takšnega velikega dela zahteva. Drage rojake, ki ostanete doma, lepo pozdravljamo in vsem priporočamo našo dolgo pot v molitev. Bodimo v duhu združeni vse te dneve in se prvo uro v petek zjutraj zopet veselo srečajmo! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Trije kulturni delavci so umrli Mesec junij je bil črn mesec za slovensko kulturo: v kratkem razdobju nekaj tednov smo poleg prof. Bekarja izgubili še tri kulturne delavce: glasbenika Cirila Preglja, znanstvenika profesorja Melika in komponista Marjana Kozino. Ciril Pregelj je bil po rodu Štajerc, rojen v Olševku pri Šenčurju. Postal je učitelj, a se je istočasno posvečal glasbi in skladateljstvu. Znan je zaradi svojih učbenikov za poučevanje glasbe »Nageljoki« ter zaradi številnih zbirk svojih in narodnih pesmi; priredil je tudi napeve za več mladinskih iger. Umrl je na Koprskem, prav ko so v Dolini igrali mladinsko igro Jurčka, kateri je ravno Ciril Pregelj sestavil glasbene vložke. Za Cirilom Pregljem je umiri prof. Anton Melik. Ta je bil odličen znanstvenik, geograf, profesor na ljubljanski univerzi in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot geograf je spisal odlične knjige in razprave posebno o Sloveniji in o Jugoslaviji nasploh. Sestavil je tudi razne učbenike, tako da ga pozna vsak slovenski študent. Dne 20. junija je v Novem mestu umrl komponist Marjan Kozina. Pokojni je bil eden najodličnejših sodobnih slovenskih komponistov in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V glasbenem svetu je poznan posebno po svoji operi »Ekvinokcij«, kantati »Lepa Vida« in še drugih kompozicijah. ZSKP V GORICI VABI K UDELEŽBI NA TABOR ZAMEJSKE MLADINE ki bo na Repentabru v nedeljo 10. julija popoldne. Iz Gorice bodo vozili posebni avtobusi z odhodom s Travnika ob 14.30; vozili bodo tudi skozi vasi. V Gorici se vpišete pri g. Arturju Koshuti - ulica Mameli 8. Cas za prijavo do sobote 9. julija opoldne. RADIO TRST A Spored od 3. do 9. julija 1966 Nedelja : 9.00 Prenos sv. maše iz župne .cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta: (1) »Čudovita potovanja Danijela 0’Rour-keja. Napisal Dušan Pertot. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »V fijakarju«, radijska drama. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico julija«. Ponedeljek: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 13.30 Znane melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij. — 20.35 Zvoki, uglašeni na temo. — 21.00 Camille Saint-Saens: »Samson in Dalila«, opera v treh dejanjih. Torek: 11.45 Popevke treh rodov. — 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico julija«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 59. lekcija. — 19.15 Spoznavajmo naravo, napisala Mara Kalan. — 19.30 Slovenske zborovske pesmi. — 21.00 Gore v slovenski literaturi: Klement Jug: »Trije krti v snegu«, pripravil Martin Jevnikar. — 21.20 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66. Sreda : 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Sodobne bolezni: Gianfran-co Garavaglia: »Definicija in omejitev pojma bolezni«. — 19.30 Motivi, ki so mladim všeč. — 20.35 Dobra soseščina, glasbena oddaja, k; so jo pripravile celovška, ljubljanska in tržaška radijska postaja. — 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 22.10) Knjižne novosti: Vladimir Kavčič: »Upanje«, ocena Martin Jevnikar. Četrtek: 11.45 Trije glasovi, trije slogi. — 12.00 Josip Jurčič: »Deseti brat« (5) »Kvas se zaljubi v Manico«, priredba Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 60. lekcija. — 19.00 Zlata skrinjica - otroške pesmi in skladbe. Pripravila Desa Kraševec. — 19.40 Zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Costanza in Concordia« iz Rude, ki ga vodi Orlando Dipiazza. — 21.00 »Žena«. Igra v treh dejanjih, ki jo je napisal Achille Torelli, prevedla Nada Konjedlc. Petek: 12.15 Žena in dom, pripravila Jadviga Taljat. — 13.30 Glasbeno potovanje po svetu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Glasba Karla Pahorja, oddaja ob skladateljevi 70-letnici. — 19.15 Umetnostne galerije v Italiji: Milko Bambič: »Gal-leria deH'Accademia v Benetkah«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vr-šaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. — Sobota: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja: Tone Penko »Morske zvezde«. — 15.30 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste, s sodelovanjem Italijanskega Avtokluba. — 16.30 Franc Jeza: »Dekle na oglas«, delo nagrajeno na natečaju RAI. — 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 18.30 Panorama ameriške folklore, pripravlja Susy Rim. »Balade«. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 21.00 Josip Jurčič: Deseti brat: (6) »Marjan je ljubosumen«, priredba Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin. — 21.40 Operetne melodije. P°čijejo, predvsem pa tudi duhovno prišlo. Kdor le more, naj opravi sveto tudi sporočajo, da bo naš ogled mesta z ROMARSKI ODBOR """" 'H'"1"1 """ ............................................................................m.............................m.............n,mn, umu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VAN DE VELDE Jon stooi dol do vratarin »Maihrž Sp »Saj ste vendar gospod Gerrits, kaj ne? Jaz sem Job Mikker.« »Aha,« pravi Jon. »Da,« kima Mikker, »ali bolje: Leopold Laenmans; Mikker je moje pesniško ime.« »Aha, zdaj razumem.« Jon mn ponudi stol nasproti sebe, seže mezzo-sopranu v roko in se pri tem domisli : S, rce zmaguje 29 ^lONYSOS. — ZAPRTA ŠTACUNA V WOLVESTI > 'ftiaterinskim oj>ominom, naj ne hodi .^bo, ^o domov, hiti Jon uro zatem proti 'Ureurju«. Sijajno, si misli, takale go-^ sredi mesta, toda Jodo si jo lahko v°šči. *JC stoji pred oportanim vratarjem. •Je bo svatba?« alon številka pet,« pravi livreja. On l 1 stopa počasi po stopnicah gor. Po-ker debela preproga dobro de njego-1^ flogam. Vsak dan ne zaideš v takšno-n^košje, fant! Številka dve. Še en stran-jj' hodnik. Številka štiri... Ah, tukajle (^*»alon številka pet«. Previdno posluša. V iv ^°- Svatba vendar ni nikak molčeč saj na dan poroke še ne. Potrka ^ niČ. Odpre vrata — žive duše ni vi-^ ^ Miza je vabljivo pogrnjena: bliskajoč ^stal, srebrnina, cvetlice ... Jon stopi dol do vratarja. »Najbrž še niso prišli,« godrnja dedec. »Gospod lahko tačas počaka v kavarni.« Kje, za božji čas, je obtičala svatba? Saj je Jodo vendar zaklical: »Takoj do "Laboureurja”!« Jon stopi v dvomih v veliko kavarno. Mrmranje glasov, ki se iz njega zdaj pa zdaj oglasi smeh ali pa vzklik kakega kvartopirca. Gost tobakov dim leži nad vsem. Zdaj pa poišči kak tih kotiček, Jon, Tamle, za obokom. »Želite, gospod?« Pa imaš že natakarja na glavi. Saj, kaj naj naročim, si misli Jon. »Dajte mi .. . skodelico juhe.« To bo dva petdeset, k temu napitnina. Gospod tiplje skrivaj po žepu, koliko je drobiža. Tipaje lahko razloči nikeljnaste novce in franke. Našteje še en frank in petinsedemdeset za rezervo. In Joda ni! Saj menda ni navedel napačnega naslova? Miren bodi, Jon, in pogumno srkaj čisto juho, ne preveč hkrati, zakaj druge skodele ne moreš plačati. Kakor duh zavalovj nenadoma neka postava skoz, dim, naravnost proti Jonovi mizi. Iz postave prihaja neko šušljanje, ne, nekaj, kar je podobno plašnemu mezzosopranu : Prek prostranih planjav naj naš flamski korak bobni kakor silen ritem neugnanega poguma. Naša kri... in tako dalje. Ah da, to je Job Mikker, ki zlaga bojne himne na vse, kar luna obseva. Mikker šušlja čestitko k nagradi Akademije. »Hvala,« pravi Jon. Kje ostaja Jodo? Že spet je tukaj natakar, a se obme k Mikkerju: »Želite, gospod? . ..« Jon potiplje svoj kapital in olajšano zavzdihne: Mikker je naročil dve porciji in ni trenil z očesom. Še eno skodelo juhe, človek božji! In potem, ko si je oddahnil, a se hkrati spet zbal, da se bo moral od- dolžiti, ujame Jon s pobožno nagubanče-nim čelom nekaj besed svojega vis-a-visa. Mikkerjeva postava — Hamlet! Hamlet! — je zašepetala namreč po desetminutnem molku cel stavek. Jon nenadoma zve, da bo postal sodelavec pri »Galeoni«, literarnem revolverskem listu: izhaja, kadar pač more izhajati, ima petinsedemdeset naročnikov, dve sto zastonjskih odjemalcev in nagrado Brabantske pokrajine. Jon pomisli na Cona n a Dovleja ... Obdan z oblaki dima mu sedi Mikker negibno nasproti. Včasih se mu usta odpro — samo za spoznanje — zdaj bo nekaj slišati .. . Nak, ustnice se spet zatisnejo: urednik »Ga-leone« je pridržal besedo, tik preden jo je izgovoril. Diplomat, si misli Jon, in »bobneči koraki« pa »kri« takih junakov je sam bavbav: ljudje hočejo imeti, direndaj in Mikker jim dela direndaj! Potem napoči trenutek, ko je tudi druga skodela prazna. Skodela je majhna. To bo mučen precep za Gerritsa. S tisoč franki od Akademije ne moreš prirejati gostij. Trpi, ne dojame niti betve več od zlogov, k, kdaj pa kdaj spolzijo od Hamleta. K sreči pride nenadoma odrešenje: taksi obstoji pred vrati. Še preden skoči vozač s svojega sedeža, je opazil Jon v avtu pričo Verdussena. Plane pokonci: »Na svidenje, Laer... ne, Mikker, in najlepša hvala za družbo. Oprostite, toda moram na svatbo.« Pa švigne iz kavarne. Job Mikker mu je segel v roko, ne da bi kazal kaj začudenja. Roka takoj spet omahne in Jon obsedi, ne da bi se o-zrl. Jon stoji na hodniku, ko vstopita Jodo in Phinetta. Vratar seže k čepici in pokaže po gledališko navzgor. Dvojni nasmeh poročnega para odseva v marmoru po veži. »Ganljivo,« pravi Jon Verdussenu. Verdussen odvrne: »Salamensko sem se zlačnil. Kakšen domislek, da smo čenčah celo uro pri fotografu! Strela, pol dveh je!« Zgoraj se prikloni lakaj z belimi nogavicami in sname družbi plašče in klobuke. Drug lakaj — z zalisci kakor pred sto leti — široko stopa ženinu in nevesti naproti. »Al, h, mi madame in monsieur hotela slediti?« Pričama niti besede. Verdussen se reži. Jonu se je srce razvedrilo, prav po pobalinsko odmeva v njem pesem: Klobase, klobase, klobase jemo mi.. . (se nadaljuje) □ RIŠKE IMOVICE Romanja na Sv. Višarje v polnem razmahu Na dan sv. Janeza Krstnika, 24. junija je vsaiko leto uradni začetek romanj na Sv. Višarje. Tedaj pridejo verniki iz Zab-nic, kamor Sv. Višarje spadajo v cerkvenem oziru, ter iz Ukev na otvoritev -božje poti. Dokler ni bilo žičnice, so romali v pravem pomenu besede. Prihajali so po poti ob potoku preko žabniške planine in to v velikem številu. Sedaj so samo še jedki, ki pridejo na dan sv. Janeza Krstnika k otvoritveni služb; božji. Vzrok bo v tem, da so ljudje veliko bolj zaposleni s turističnim prometom, ki se razvija v dolini, poleg tega jih je močno načel življenjski materializem, pa tudi to bo res, da so postale Sv. Višarje božja pot, ki je praktično odprta vse leto in zato uradna otvoritev ne privlači tako kot nekdaj. Stalni duhovnik za čas poletja je letos prišel na Sv. Višarje v soboto, 18. junija. Kasneje, ko bo romarjev več, se bo število duhovnikov, ki oskrbujejo božjo pot, še povečalo. Letos so potrebni zlasti taki, ki obvladajo slovensko in nemško. Nemško govorečih vernikov nikdar ne manjka. Pač pa je posebnost letošnje romarske sezone velik dotok slovenskih romarjev, ki prihajajo praktično vsak dan bodisi posamič bodisi v organiziranih skupinah. Tako so prišli v nedeljo, 19. junija najprej romarji iz fare Moravče (50 oseb), nato pa še iz Iga pri Ljubljani s svojim župnikom in dekanom g. Antonom Bergantom (47 romarjev). Naslednji dan so obiskali višarsko Mater božjo verniki iz Vodic na Gorenjskem (43 oseb), v torek, T, ' Ob zaključku kulturne sezone na Goriškem V nedeljo, 19. junija se je s koncertom moškega zbora ZSKP in »Kovačevim študentom« v Katoliškem domu zaključila kulturna sezona 1965/66 na Goriškem. Za dva ali tri mesece bo sedaj zunanje kulturno delo počivalo, naši kulturniki pa bodo čas uporabili za načrte za novo sezono. Zato ne bo odveč, če nekoliko pregledamo, kaj smo v pretek [j sezoni naredili, da nam bo v spodbudo za nadalje. KULTURNO DELO IMA DEŽELI Pri našem prosvetnem delu moramo ločiti deželo in mesto. Na deželi so vasi, ki kulturno samostojno delujejo, v mestu pa se poleg samostojnega delovanja koncentrira tudi dežela. V prosvetnem delu imamo na deželi nekatere vasi, kjer se bolj ali manj udejstvujejo, druge pa, kjer nimamo nič ali skoro nič. Razilogov za delo in nedelo je več. Predvsem je odvisno od prosvetnih organizacij, potem tudi od dvoran ali kakih drugih sedežev, kjer je mogoče gojiti kul turno-prosvetno delo. V glavnem so pa le prosvetna društva nosilci kulturnega dela. Zaradi omenjenih dejstev so bili kulturno delavni predvsem v naslednjih vaseh : Pevma. Tam imajo prosvetno društvo »Jože Abram« in sedaj tudi večjo sobo ob cerkvi, kjer se lahko zbirajo. Prirejali so razne kulturne večere, gojili petje in pomagali zlasti v mestu. Števerjan. To je v kulturnem oziru najbolj razgibana vas. Domače Slovensko katoliško prosvetno društvo ima letos pokazati lepe uspehe predvsem z igro »Divji lovec« in s prireditvijo 1. maja med Borovci. Poleg toga so imeli številne kulturne večere in so pomagali pri skupnih nastopih v Gorici. Štandrež. Tu so pred kratkim odprli novo župnijsko dvorano in imeli v njej več iger in drugih prireditev. Gojijo tudi petje in imajo dva zbora, mešanega in mladinskega. Za še bolj uspešno delo jim manjka domače prosvetno društvo kot ga imajo v Pevmi in števerjanu. Doberdob. Tu je prosvetna tradicija že dokaj ukoreninjena, odkar imajo v župnišču majhno dvorano. V tej dvorani se vrši zelo razgibano kulturno in prosvetno delo s filmi, igrami, pevskimi nastopi itd. Imajo mešan zbor, ki pridno vadi. Morda bi imeli še večje uspehe, če bi se organizirali v prosvetnem društvu. Vemo, da imajo za prihodnost še večje načrte. Razen v teh vaseh so gojili prosvetno delo tudi drugod, npr. v Podgori. Vendar iz raznih objektivnih težav niso mogli pokazati kakih večjih samostojnih stvaritev. So pa sodelovali pri skupnih prireditvah zlasti v Katoliškem domu v Gorici. Skoro po vseh vaseh imajo cerkvene pevske zbore, ki so ob danih priložnostih nastopili tudi izven cerkve v Kat. domu, za 1. maj v Števerjanu in drugod. KULTURNO DELOVANJE V KD Zaradi primernega zemljepisnega položaja je bilo možno v veliki meri osredotočiti delo v mestu samem, kjer je Katoliški dom postal res osrednje kulturno središče ne samo za meščane, temveč tudi za vso okolico. Kako je bila posrečena misel Katoliškega doma za vso našo manjšino na Goriškem, je pokazala ravno pretekla sezona. V Domu so igrale in nastopale najbolj različne skupine od gori-ških mestnih zavodov in organizacij do okoliških pevskih zborov, prosvetnih društev do Slovenskega gledališča iz Trsta in tujih skupin iz Ljubljane in Koroške, ki so v Domu gostovale. O prosvetno-kul-tumem delu v KD pričajo še najbolj številke. Imeli smo šest večjih kulturnih večerov, dvanajst dramskih prireditev, dva koncerta in štirinajst raznih drugih nastopov poleg vzgojnih predavanj za razne stanove. Ob koncu tudi razstavo Branka Radunkovica. Statistika nam pove, da se je vseh teh prireditev in manifestacij udeležilo okrog devet tisoč oseb. Glede udeležbo ima prvenstvo »Divji lovec«. Pri prvi predstavi je bilo 700 udeležencev. Kje je v Gorici kaka druga dvorana, razen kino dvoran, ki more izkazati slično udeležbo v eni sami sezoni in slično število raznih kulturnih prireditev? Ni pa rečeno, da smo dosegli največ, kar se doseči da. Lahko bi bili naredili še več, zlasti bi bila lahko še večja udeležba. Toda v mestu in na deželi so ljudje, ki trdijo, da so Slovenci, pa bojkotirajo katero koli predstavo, tudi tiste Slovenskega gledališča iz Trsta ali gostov iz Slovenije samo zato, ker so v Katoliškem domu. Ko delamo zaključke ob koncu sezone, moremo reči, da se je marsikaj storilo in da je še vedno živa ljubezen do zdrave kulture, vsaj pri enem delu slovenskih ljudi. Pohvala gre zaradi tega vsem tistim številnim pevcem, igralcem, muzikantom in drugim, ki se s kulturnim delom ukvarjajo, kakor vsem tistim, ki se kulturnih prireditev udeležujejo. Daj Bog, da bi se število enih in drugih v novi sezoni še povečalo. (r+r) 21. junija pa 47 ljudi iz Smlednika, prav tako na Gorenjskem. V soboto, 25. junija je prispela na povratku iz Rima v organizaciji ljubljanske potovalne družbe »Kompas« skupina Slovencev iz Novega mesta in Bele Krajine (60 oseb), med njimi 5 duhovnikov, ki so opravili sv. mašo na milostnem oltarju Matere božje. Isti dan so prišli tudi romarji iz vasi Pirniče v smedniški fari na Gorenjskem. Bilo jih je 30. Skoro vsi so pristopili k zakramentom, med sv. mašo pa navdušeno prepevali Marijine in evharistične pesmi. Naslednji dan, v nedeljo, so pa popoldne obiskali Sv. Višarje farani iz Sodražice in Ribnice na Dolenjskem, skupaj 140 oseb. Dopoldne so poromali najprej h Gospe Sveti na Kofoškem, popoldne pa prišli še na Sv. Višarje. Večje skupine Slovencev so napovedane tudi za nedeljo 3. in 4. julija, ko imajo v Sloveniji državni praznik. V četrtek, 23. junija so imele Sv. Višarje čast pozdraviti tudi slovenskega no-vomašnika iz Toronta v Kanadi g. Franca Turka ,ki je bil posvečen v Torontu 4. junija, 12. junija pa opravil prvo sv. mašo v svojem rojstnem kraju Šmihel pri No-vem mestu. Tako dobivajo Sv. Višarje spet značaj slovenske božje poti, kot so ga nekdaj imele, skupaj s Slovenci pa se k Materi božji zatekajo nemško in italijansko govoreči verniki, kar vse prispeva, da postajajo Sv. Višarje vedno bolj svetišče bodoče Združene Evrope. ■—j k G. Jože Peterlin — srebrnomašnik Na praznik sv. Petra in Pavla je minilo 25 let, kar je v Ljubljani prejel mašniško posvečenje g. Jože Peterlin, salezijanski duhovnik. Po letu 1945 ga je življenjska pot pripeljala v Argentino, kjer je dolgo vrsto let vneto deloval po raznih salezijanskih zavodih v Patagoniji na jugu Argentine. Leta 1962 se je vrnil v Evropo. Predstojnik; so ga poslal; v slovenski vzgojni zavod Marijanišče na Opčinah, kjer je pomagal oblikovati našo mladino skupaj z drugimi sobrati iz njegove družbe. Lani v jeseni je prevzel mesto vzgojnega prefekta v Alojzijevišču v Gorici. V kratkem si je tudi na novem službenem mestu pridobil mnogo prijateljev, saj je g. jubilant poznan kot človek iskrenega srca in vedno pripravljen pomagati. Skozi vse šolsko leto je tudi skrbel za slovensko službo božjo ob nedeljah na Placuti. G. srebrnomašniku iskreno želimo, da bi še drugih 25 let uspešno deloval v vinogradu Gospodovem, našo mladino pa oblikoval v don Boscovem duhu in jo vnemal za vse, kar je dobro, lepo in plemenito. Priznanja upokojenim šolnikom Pretekli četrtek, 23. junija so v občinski »beli dvorani« podelili zlate medalje in diplome upokojenim šolnikom iz Gorice. Župan Martina, ki je otvoril svečanost, je v svojem govoru poudaril velike zasluge šolnikov pri vzgoji mladine. Navzoči so bili tudi dr. Sfiligoj, inšpektor osnovnih šol dr. Lebani, šolsk; provedi-tor, generalni tajnik goriške občine in drugi. Med nagrajenci sta tudi dve učiteljici slovenskih osnovnih šol .Angela Cotič, ki je službovala na slovenski osnovni šoli v ulic; Randaccio, in Terezija Lapanja, ki je poučevala v Pevmi. Obema zaslužnima učiteljicama, ki sta 45 let posvetil; vzgoji mladine, iskreno čestitamo. Za ohranitev ladjedelnice CRDA Tudi v goriški pokrajini je naletel predlog vodstva IRI, da se osredotoči vodstvo vseh iadjedelniških obratov v Genovi in s tem ukine ladjedelnico sv. Marka v Trstu, na hud odpor. Goriško prebivalstvo solidarno podpira borbo Tržačanov za ohranitev ladjedelnice sv. Marka. Na seji goriSkega občinskega sveta pretekli petek je tudi župan Martina izrazil obžalovanje nad omenjenim predlogom JRI ter poudaril vezi prijateljstva in solidarnosti s tržaškim prebivalstvom v tem boju. Tudi pokrajinski odbor je sklical izredno sejo in na njej sprejel resolucijo, v kateri poudarja važnosti nadaljevanja ladjedelnic CRDA za gospodarski razvoj naše dežele. Resolucija navaja tudi, naj se prekliče premestitev tehničnega in upravnega vodstva CRDA v Genovo, ker bi to pretrgalo idejno povezavo z Vzhodno Evropo in daljnim Vzhodom. Ce bi že moralo priti do osredotočenja vodstva, naj bi imela nova družba svoj sedež v naši pokrajini. Izidi izpitov na nižji srednji šoli Na državni nižji srednji šoli v Gorici so izdelali v poletnem roku šolskega leta 1965-66 sledeči dijaki: Čez III. A: Beccia Oskar, Cemic Luci- RZASKE NOVICE Slovenska skupnost za obrambo tržaških Iadjedelni V četrtek, 23. junija je imel v Rimu govor predsednik družbe IRI Petrilli. Govoril je o položaju in preosnov; industrijskih podjetij z državno soudeležbo. Poudaril je, da mora italijanska industrija storiti vse, da bo vzdržala konkurenco v Evropski gospodarski skupnosti. IRI ima več načrtov za preosnovo v ta namen. Med drugim je omenil, da bodo morali združiti ladjedelniško industrijo in da bodo odslej po načrtih IRI-ja, ki jih seveda mora še odobriti vlada, gradili ladje samo v treh ladjedelnicah. Med njimi ni omenil ladjedelnic Sv. Marka v Trstu, kar pomeni, da bi morale biti po načrtih IRI-ja opuščene. Kar bo ostalo, bo združeno v eno podjetje s sedežem v Genova. To je dvojni udarec Trstu in njegovemu gospodarstvu. V Trstu se je dvignil val protestov, ki so dosegli višek v splošni stavki. RESOLUCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Tudi tajništvo Slovenske skupnosti v Trstu je takoj sprejelo resolucijo in jo poslalo prefektu dr. Mazzi, predsedniku družbe IRI Petrilliju in ministru za državne soudeležbe Bo-ju. Resolucija se glasi: Novica o nameravani ukinitvi ladjedelnic Sv. Marka v Trstu in o združitvi vseh ladjedelnic, ki spadajo v okvir IRI-ja, tako da bi tradicionalno tržaško ladjedelništvo izgubilo svojo samostojnost, je globoko prizadela ter užalila vse tržaško prebivalstvo, tudi slovensko. Slovenska skupnosti se zato tudi v imenu slovenskega prebivalstva pridružuje vsem protestom proti nameravanemu ukrepu in vsem akcijam, da podjetja z državno soudeležbo upoštevajo tržaški gospodarski položaj, visoke strokovne sposobnosti več kot sto let starega udejstvovanja Tržačanov na področju ladjedelništva ter zagotovijo ne samo obstoj ladjedelnic Sv. Marka, ampak tudi ustanovijo dovolj delovnih mest. To ne bo koristilo samo Trstu, ampak celotnemu državnemu gospodarstvu. Trst ne sme postati pastorka, ampak mora ostati to, kar je vedno bil. Tajništvo Slovenske skupnosti poziva deželna oblastva, tržaško občino in vse tukajšnje merodajne kroge, naj ob splošni podpori vsega prebivalstva z vsemi silami preprečijo nameravani smrtni udarec Trstu, vlado pa, da sprejme zahteve Trsta, drži obljube, ki jih je Rim ves čas dajal jan, Cogni Franko, Comelli Gregor, Fran-dolic Darij, Gravner Franc, Missio Leon, Pausic Rudolf, Pivk Pavel, Sobani Gabrijel, Vižintin Marij. 5 dijakov ima popravne izpite; 3 dijak; so bili zavrnjeni. Čez III. B: Buzzi Verena, Cociancig Lavra, D’Autilia Loreta, Knez Lucijana, Mauri Elvira, Moto Ivana, Musina Gabrijela, Nanut Nadja, Prinčič Neva, Tabaj Iva, Terpin Marija, Ursic Marija, Vižintin Lilijana, Vižintin Nadja. 4 dijakinje imajo popravne izpite, 2 dijakinji sta bili zavrnjeni. Čez III. C: Blasizza Sonja, Budal Lučana, Devetak Ana Marija, Ferletic Ana, Ferletic Franka, Hvala Silva, Jakončič Loreta, Klanjšček Gabrijela, Klanjšček Marjeta, Klanjšček Sonja, Komjanc Ida, Predan Marija Klara, Radetti Bernarda, Ra-detti Erminija, Skok Ana, Suligoi Nevenka. 2 dijakinji imata popravne izpite. našemu mestu, izpolni njegove zahteve tt> spoštuje njegovo tradicijo. Slovenska skupnost poziva tudi vse sl1 venske občinske uprave na Tržaškem, n1 se pridružijo skupnemu protestu. Trst, 23. junija 1966 Pozivu so se odzvale občine Nabrežin* Repentabor in Dolina. KAJ BO? V petek, 24. junija je bilo v Rimu št* vilno zastopstvo in sporočilo tržaške teve merodajnim krogom od Petriillija & raznih ministrov in politikov. Zdi se, ni dobilo zadovoljivega odgovora. Gosp0 darski krogi so trdili, da so ladjedelnic Sv. Marka izguba in da se že več J* vlečejo naprej s pomočjo tako imen«'1* nega dopolnilnega sklada. To drži, tod ne pomeni odgovora na vprašanje, zaW bi moralo biti središče italijanskega la Cuk Marij, Mokor Nerino, Pangerc B° Sik Fabrijan, Zobec Boris, Berdon Ne'^ Corradin; Eleonora, Kozina Nevenka, mak Almira, Lovriha Anamarija, Lov^ Sonja, Ota Andrejina, Sancin Marta, vec Nadja, Stefančič Amalija, Strajn ^ Strajn Neva, Strajn Dobrina, Štufl^ Klara. 23 kandidatov ima popravne izpite, je zavrnjen. OBVESTIM Zlata maša g. dekana ALOJ PAVLINA, bo na Travnih nedeljo 10. julija ob 9. uri ® poldne. NOVA MAŠA NA MIRENSKEM GRAD1’ BO V NEDELJO 3. JULIJA OB 10. (jugoslovanski). POPOLDNE BO GOSLOV. Romanje na Sv. Višarje priredi stolstvo molitve v Gorici in sicer v nede'j 24. julija. To nedeljo bo na Višarjah r, d J Atleti Olympije napredujejo Preteklo soboto in nedeljo so se vršile v Trstu lahkoatletske tekme za naraščajnike (allievi), in sicer A. i. »Coppa Italia«. Član; Olvmpije so dosegi; naslednje uspehe: tek na 300 m: Špacapan B., 41”; tek na 2000 m: Palla, 6’26”4; met kopja: Le-ghissa M. 29.55 m; met diska: 1. Pod-beršček, 39.12 m; skok v daljavo: Makuc M., 4.94 m, Lescak, 4,40 m; skok v višino: Fantini S., 1.40 m; tek na 80 m: Tomšič B. 10"6, Lescak, 10”8; tek na 300 m zapreke: Fantini, 46”; tek na 1000 m: Stergulc M. 3’08”, Kramer M. 3’10”; skok s palico: Leghissa M., 2.60 m; met krogle: 2. Podberščok, 11.98 m; štafeta 4x100: A) Tomšič, Lescak, Komavli, Špacapan B., 49”8; B) Makuc, Leghissa, Palla, Fantini, 52”4. Atlet Komavli je bil v svoj; seriji na 300 m čez zapreke prvi z deset metri prednosti, pa je po zadnji zapreki padel. j? skupina Slovencev iz Združenih drža^ glasite se pri g. Kleindienstu na Tra',n Šolsko skrbništvo sporoča, da bod° t m. objavljene prednostne lestvice r silcev za poverjena in nadomestna & M na srednjih šolah s slovenskim učni1”' zikom za šolsko leto 1966-67. Lestvice “j | na vpogled za dobo desetih dni — ^ do 12. ure — na državni srednji $ j slovenskim učnim jezikom v ulici L' sin 14, Trst. šolsko skrbništvo v Gorici obvešč* je objavljena prednostna lestvica ^ j verjena in nadomestna profesorska ^ na slovenskih srednjih šolah s slov®115 učnim jezikom. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega , trgovski L 30, osmrtnice L. 50, ^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. ^ Tiska tiskarna Budin v Goric'