Poftnfna platana t goforM
Spedizione m abbooameoto postale
Prezzo • Cena Ur 0.50
Štev. 32
V Ljubljani, v sredo, 10. februarja 1043 XXI
Leto VIII.
IzklJoCoa pooblaščenk« ea OfflaSevanJe ttatllanrteca (o tuje«* Izvora Onlone PubbUelU (tallana SL A. Mli«oo
Ui«i)o>I<ii Id opiata ttopttar|evi> tk. Ljubljana Re.1a/i.»rn- AuittiinMra?inne Kopl*»rteva & Lublana
s
S
Joneesslonarla aaclndra pel to pobblleltl A prortntenza I ta liana ed <i»terai Unloue PubbllclU tlaUnna & Milana
Bollettino no. 990
Successi aerei e marittimi sul fronte africano
20 vetivoli abbattufi, un piroscafo di f 0.000 tonn. e ima torpediniera affondati
II Quartier Generale delle Forze Armate coniu-; nica:
Alla frontiera Iibico-tunisina nna forte puntala del nemico ž stala energicamente stroncata col con-corso di aerei di assalto. Durante un’incursione sul porto di Gabes 1’aviazione avversaria perdeva 12 apparecchi, tra cui sei bimotori; altri quattro ve->-livoli nemici venivano abbatutti in combattimento nel cielo della Tunisia ad opera della caccia germa-nica.
Una pattuglia di noslri cacciatori inlercettava una grossa formazione di bombardieri lorteniente scortata in aspri duelli ne distruggeva due.
Nelle acque algerine nostri sommergibili co-mandauti dai tenenti di vascello Vittorio Petrelli, Campagnano e Ottorino Beltrami, siluravano ed af-fondavano, rispettivamente un piroscafc di 10.000 lonn. navigante un eonvoglio ed una torpediniera.
Messina nella mallinala e Palermo nella tarda sera sono state ieri bombardate_da aeroplani nemici: perdite e danni in corso di accertamento, Ri-eultano abbattuti sei apparecchi: uno dala nostra caccia. al largo di Messina, tre daltr artiglierie ita-liane e germaniche della difesa di Palermo, preci-pitati in mare preš so Torre delPOrsa, ad est deli’ Arenella, a nord di Mongerhino due da un cacci-atore tedesco nei dintorni di Pozzulic (Ragtisa). Le vittime deli incursione del giorno sette su Na-poli scendono a 10 morti e 60 feriti tra la popola-zione civile.
Nota al bollettino 990: La pattuglia di nostri cacciatori citata nel bollettino odiern per avere attaccato nel cielo tunisino una forn:azione aerea nemica tortemente preponderante di nnmero abbat-tendo due velivoli avversari era agli ordini del ca-pitano Giulio Giuntella.
Vojno poročilo st. 993
Letalski iit pomorski uspehi na afriškem bo:»ču
20 natprotnikovšh letal uničenih v Mu, J 0.000 ionski parnik in ena
tarpedovka potopljena
Italijansko uradne vojno porodilo št. 990 pravi:
N a 11 b i j s k o -1 u n i z i j s k i ni c j i je ob sodelovanju naskakovalnih letal bil močan nasprotnikov sunek odločno odbit.
Med poletom na luko Gabes i<> nasprotnikovo letalstvo izgubi'o 12 strojev med njimi 6 dvorno tornih. Druga štiri nasprotnikova letala so bila sestreljena po zaslugi nemških lovcev v boju nad Tunizijo.
Patrulja naših lovcev je prestregla velik in močno spremljan oddelek bombnikov ter v hudih dvobojih uničila dva.
V alžirskih vodah so naše podmornice pod poveljstvom poročnikov bojne ladje Viktoria Petrellija Campagnana in Ottorina Beltramija torpedirale in potopile 10.000 tonski parnik ter eno torpedovko.
Nasprotnikova letala so včeraj zjutraj bombardirala M e s s i n o, pozno zvečer pa Palermo. Izgube in škodo še ugotavljajo. Kaže, da je bilo zbitih 6 letal; eno po naših lovcih nad morjem pred Messino, tri po italijanski in nemški protiletalski obrambi v Palermu in so padla v morje blizu Torre delPOrsa, vzhodno od Arenelle in severno od Mongerbina. Dve letali je sestrelil neki nemški lovec nad okolico Pozzulla (Ragusa).
Žrtve napada na Napoli dne 7. februarja znašajo 10 mrtvih in 60 ranjenih med civilnim prebivalstvom.
Pripomba k vojnemu poročilu št. 990.
Patrola naših lovcev, o kateri navaja današnje uradno vojno poročilo, da je nad Tunizijo napadla dosti številnejši nasprotnikov letalski oddelek ter zbila dve letali, je letela pod poveljstvom stotnika julija Giuntella.
Siloviti obrambni boji na srednjem in južnem delu
|	■	■	iW
ruskega bojišča
Brezuspešni poskusi za obkolitev Nemcev na jugu — Nemški protinapadi
na ostalih frontah
Hitlerjev glavni stan, 10. februarja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na jugu vzhodne fronte je naval sovražnika pridobil na silovitosti. Nemške čete 60 na obeh bojnih odsekih bile hude obrambne boje, zaradi ponovnih poskusov sovražnika, da bi z močni ffri novimi silami predrl ali obkolil naže črte.
Na zahodnem Kavkaz« 60 bili zavrnjeni krajevno omejeni sovjetski 6tmki.
Podmornice - orožje, ki bi utegnilo odločiti
sedanjo vojno
Lizbona, 10. februarja, s. Vprašanje o pod-morniški vojn.i je še vedno glavni predmet razprav v ameriškem tisku. Imenovanje admirala Donitza za vrhovnega poveljnika Hitler-je vepra vojnega brodovja je novo potrdilo, da se Nemčija pripravlja na skrajne napore _v pod mo miški vojni, piše >Newyork Limese m dostavlja: Moramo se zavedati, da podmornice lahko dobe vojne z Nemčijo. Nedvomno lahko pričakujemo, da 6e bodo pomnožile izgube v ladijskem prostoru, temveč da bodo večje tudi izgube mecl našimi mornarji.
Miinehen, (0. februarja, s. »Milncnener Neuste Nackrichtenc pišejo o zadnjem izrednem nemškem uradnem vojnem poročilu o zmagi nemških podmornic na Atlantiku ter pa v svojih pripombah označujejo kot najzanesljivejše potrdilo o tesnem sodelovanju med raznimi vrstami nemškega orožja. Vsakega toliko časa 6e sovražnik pripravi, da bi oskrbel svoje vojske s stvarmi, ki so potrebne za nadaljevanje sedanje ofenzive, ali pa ob začetku nove — prše omenjeni lisi. Podmornice pa s skrajno odločnostjo napadajo ter pošilja jo na dnu morja tanke, letala, strelivo, živila in pogonska sredstva. To je tisto, zaradi česar je »Econo-mistc zapisal: »Velika Britanija lahko izgubi vojno«. Res ni pretiraval ogromne nevarnosti za Anglosaksonce, ki so se izkazali za nesposobne, da bi našli kakršno koli obrambno sredstvo, medtem ko osne podmornice v vedno večjih trumah nadzorujejo vse pomorske ceste.
Spomin ne leto 1917, ki ga je tako dramatično popisal lord Jellicoe, je kakor mora za Angleže, ki s svojimi bratranci pripravljajo vedno nove ofenzive na evropsko celino, ofenzive, za katere je treba astronomsko Število letal ali znatno število ladij. Nimajo pa na razpolago ne prvih ne drugih. Osne podmornice — piše »Abend-zeitung«, ko razpravlja o istem vprašanju — nastopajo od norveškega otoka Jan Mayen do Grenlandije, od otoka Orsi do malih Antillov, od južnoameriške obale do Sredozemskega morja, kjer je pred nekaj dnevi najnovejša angleška križarka vrste >I>ido< postala žrtev torpedov.
Proti ponovnim sovražnikovim napadom na področju izliva reke Dona potekajo lastni protinapadi.
Ob spodnjem Donu, na vsem področju Donca in zapadno od oskolskega odseka 60 boljševiki obnovili 6voje napade na široki fronti. Brli so tudi tukaj po hudih bojih zavrnjeni ali prestreženi v protinapadih. Boji trajajo dalje. V hudem obrambnem boju so 6e naši oddelki zmerom znova uveljavili proti veliki sovražnikovi premoči in v najbolj neugodnih vremenskih razmerah.
V nadaljevanju napadov proti naši obrambni fronti južno od Ladoškega jezera so boljševiki utrpeli kar tiajhujše; izgube brez omembe vrednega u&peha.
V 'vzhodni Kareliji j« bilo zavrnjenih več sovražnikovih sunkov iti so bili izvedeni ne glede na izgube ljudi in materiala.
Na libijsko-tuniškem obmejnem področju 6e je izjalovil sovražnikov napad proti našim postojankam. Takojšnji protisunek z naše 6trani je prisilil sovražnika k umiku. Nemški letalski oddelki 60 prizadeli sovražniku z nepričakovanimi napadi občutne izgube v ljudeh, težkem orožju in motornih vozilih.
Nemški lovci so razkropili ob vzhodni obali Tunisa sovražnikove bombniške in lovske skupine in sestrelili pri eni lastni izgubi 13 sovražnikovih letal.
O prekršitvi švedske nevtralnosti so posamezna sovražna letala priletela v pretekli noči nad Vzhodno morje. Ni bilo ugotovljeno da bi bila metala bombe.
Japonski uspehi na Salomonskih otokih in na Novi Gvineji po letu dni bojev
Tokio, 10. februarja, s. laponski cesarski glavni stan poroča, da so japonske vojaSko in pomorske sile v skupini Salomonskih otokov in na Novi Gvineji od lanskega poletja dalje pobil-3 25.000 sovražnih vojakov, zbile 230 nasprotnikovih letal, razdejale 30 topov ter razbile ali pa nažgale 25 oklepnih avtomobilov. Japonske vojaške in pomorske sile so od lanskega poletja dalje v južnem delu Tihega morja pošiljale na Salomonske otoke in na novo Gvinejo ladje, zavzele vojaSko važne po-
ter
Novi japanski vojni proračun
Tokio, 10. febr. s. Japonski časopisi javljajo, da bo za prihodnje finančno leto objavljeno podpisovanje državnega posojila v znesku 21 milijard in 420 milijonov jenov. Listi tudi poročajo, da znašata redni in izredni državni
firoračun za novo finančno leto v celoti 36 mi-ijard in 56 milijonov jenov, kar da 11 milijard in 342 milijonov več kakor pa v prejšnjem letu. če upoštevamo, da znaša celotni narodni dohodek okroglo 50 milijard jenov, potem sledi, da bo šlo 74% vseh teh dohodkov za pokritje vojnih stroškov.	,,
Tokio, 10. febr. s- Ko je v spodnji zbornici razlagal proračun vojnih izdatkov, je finančni “unister Kaya povedal, da so dohodki za po-
kritje vojnih stroškov sledeči. Dohodki od davkov in pristojbin 10 milijard, torej tri milijarde več kakor lansko leto. Dohodki iz državnih jx>sojil 21 milijard, ali 4 milijarde več kakor dozdaj. Od narodnih prihrankov in od povečane vojne izdelave 6 milijard, torej kakor lani. Ako se upošteva, da bodo znašali finančni dohodki v letu 1943/44 50 milijard jenov, "potem vsi ostali državni izdatki ne smejo presegati 13 milijard, kar pomeni, da se bodo zmanjšali v primeri z lanskim letom za dve milijardi. Finančni minister je potem izjavil, da morajo narodni prihranki v bodočem letu na vsak način doseči znesek 27 milijard jenov, torej 4 milijarde več kakor pa v lanskem letu.
I stojanlte, zavrnile sovražnikove protinapade tako ustvarile oporišča za nove nastope.
Japonsko vrhovno poveljstvo pripominja, da so japonske čete, ki so prodirale proti Buni na Novi Gvineji z namenom, da izvedejo omenjene nastope, navzlic temu, da so bile številčno slabotne, vendarle strle trdovraten sovražnikov odpor. Konec januarja letos so bile te čete po izpolnitvi svoje naloge poslane na druge točke. Isto so je zgodilo s četami, ki so bile imele nalogo podpirati nastope na otoku Guadalcanalu v skupini Salomonskih otokov. Povsod so Japonci izvajali stalen in močan pritisk na nasprotnikove sile, ki 80 bile na ta način zadržane, zaradi česar je bilo mogoče izvesti premike japonskih oddelkov v najlepšem redu. Japonske izgube pri omenjenih nastopih so znašale 16.743 mrtvih (bodisi da so padli na bojišču ali pa umrli na posledicah ran), 139 letal, ki so se vrgla na sovražnikove cilje in se niso vrnila. Japonske izgube so potemtakem dosti manjše kakor pa izgube na nasprotnikovi strani.
»Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«
10.	febr. s. Včerajšnja »dokazila o nasprotnikovih bedastočali« pravijo: London: List »News Chronicle« prinaša nekai izjav, ki nai bi lih bila dala neka gospa Fusellijeva, o kateri pravi list, da se je rodila v Italiji, da i® tam živela do pred mesecem dni, in ki naj bi bila žena lastnica neke angleške restavra-ciie._ V svojih izjavah |e gospa popisovala strahovito škodo po angleških letalskih napadih na Turin in nazadnie rekla: »Italijani zdaj mislijo da Anglija konec koncev vendar nekai dela. Ta trditev se zdi čudna, toda v Italiii vsi upajo jim Anglijo. Poslednje besede, ki ml jih je deial
neki občinski uradnik, so bile: »Povejte v Lori; donu. nai se podvizajo, pa brž pridejo! Angleži trdijo da se pripravljajo za napad na južno Italijo. Čini prej ga bodo naredili, tem bolie bo! Imajo mornarico, kaj neki počenjajo z njo?« Gospa ie potem govorila o italijanskem pre; hranjevalneni vprašanju. Dejala je. da v Italiii liudie dobesedno umirajo od gladu. V dokaz za to je trdila, da mačke, ki jih rodbine va-rujeic »kot zaklade«, prodajajo na črni borzi po več kakor 100 lir kos.
Bolgari jaje poslala v Italijo, odposlanstvo za sklenitev posebnega gospodarskega sporazuma, ki določa med drugim dobavo 60 mi-Ijjonov škatlic vžigalic za Bolgarijo.
Anglija mora načenjati zaloge živil
Rim. 10. febr. s. V odgovoril na neko vprašanje je predsednik vlade Churchill odgovoril v spodnjem domu. da je Anglija zavoljo pomorskih prevoznih težav morala načeti svoje živilske zaloge.
Bolgarska vera v zmago osi
Sofija. 10. febr. s. Notranji minister Gabrovski je imel v Klevi govor pred veliko ljudsko množico. Bavil se je z bolgarskim notra njim položajem in z odnošaii Bolgarije do drugih držav. Podal je naprej pregled nedavnih mednarodnih dogodkov in zatrdil, da preživlja danes ves svet najpomembnejše in odločilne dni za svojo usodo. Rekel ie: Naj bodo sile, s katerimi razpolagajo \ngleii in Amerikanci kakršne koli. zmago bo prav gotovo odnesla os Za bolgarsko ljudstvo ni druae poti. kakor korakati ob strani velikih zaveznikov. Biti mora pripravljena, da z vsemi silami podpre vojske osi v tem velikem boju, kajti zmaga osi je tudi zmaga Bolgarije.
Italijanske vojne izgube v januarju
Italijansko vrhovno poveljstvo poroča: Izgube, ugotovljene v mesecu januarju ter tiste, ki jih ne vsebtijeio prejšnji seznami pa so zanje do 31. januarja prišle določene listine ter imena, znašajo: V'ojska in milica:
Severna Afrika: padlih 440, ranjenih 592, pogrešanih 4520.
Rusija: poimenski seznam padlih na vzhodnem bojišču 6e sestavlja: ranjenih je 10.285, pogrešanih 27.000.
Balkan in ostala zasedena ozemlja:	padlih
251, ranjenih 415, jx>grešanih 57.
Domaeč ozemlje: padlih 26, ranjenih 25. Mornarica:
Padlih 131, ranjenih 324, pogrešanih 867. Letalstvo:
Padlih 75, ranjenih 110, pogrešanih 108. Trgovska mornarica: Od 10. junija 1940 do 31. januarja 1943 padlih 1892, ranjenih 493.
Seznami padlih 60 objavljeni v jx>sebnem včerajšnjem dodatku lista »Oborožene sile«.
Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine.
Premestitve in imenovanja prefektov
Rim, 10. februarja, s. Notranje ministrstvo je odredilo naslednje premestitve prefektov: prefekt Oscar Uccelli, sedanji rimski guverner, je postavljen za prefekta v Milanu, beneški prefekt Vaccari dr. Marcello za prefekta v Napoliju, prefekt Celso Luviano, ki je bil doslej na razpoloženju, postane beneški prefekt, cremonski prefekt dr. Laura Gio-vanhattista je imenovan za rimskega podguver-nerja, prefekt dr. Trinchero Mario gre iz Vicenze, prefekt dr. Avalle Enrico, ki je bil doslej na razpoloženju, pa v Savono.
(uda nemških pionirjev v Rusiji
Berlin. 10. februarja, s. V vojnem dopisu, ki ga ie objavil »Volkischer Beobachter«. se govori o neki nemški prionirski skupini, ki je v enem letu na^ močvirnem ozemlju med jezeroma Ladoga iii Umen naredila voino cesto in porabila pri tem za okrog milijon metrov tramovja. Samo ta skupina, o kateri ie govora, ie prehodila v tem močvirnem pasu 859.000 kilometrov poti, torej dvajsetkrat več kakor pa znaša obseg zemlje, in ie prepeliala 108.000 ton pomembnega oskrbovalnega materiala za bojujoče se čete.
Angleški ukrepi za preprečevanje boljševizma po vojni
Stockholm, 10. febr. s. Londonski dopisnik švedskega lista »Aftonbladet« ie poslal svojemu listu obvestilo, da ima angleška vlada namen po končani vojni prevesti vse osebje, ki služi v vrstah domovinske obrambe, v posebno policijsko edinico. Ta ukrep narekuje deistvo, da ie zavoljo svobodne boljševiške propagande disciplina angleškega naroda vse prej kakor odlična in se utegne po končani vojni še boli poslabšati. Zato pa je treba imeti na razpolago sile. ki bodo zmožne ohraniti mir in red v domovini. To zamisel ie iasno izrazil polkovnik Arthur Smith, vodja ozemeljske obrambe v Londonu, ko je nedavno sprejemal poročila svojih podrejenih.
Nove pritožbe generala de Gaullea
Lisbona, 10. febr. s. General de Gaulle obžaluje v razgovoru z angleškimi časnikarji, da njegovemu gibanju prikrivajo angleške in ameriške načrte glede bodočnosti Francije in da so ob angleškem in ameriškem nastopu degaullovci bili prikrajšani. Po štirih mesecih, kar so zasedli Francosko Afriko Angleži in Amerikanci so številni degaullovci še vedno v ječi. General je dejal, da skupina svobodnih Francozov, ki jo vodi on, ne more sodelovati pri upravi Francoske Afrike, ker niso tam še uvedeni francoski zakoni in ker ne vlada niti svoboda besede, ne svoboda tiska.
Vesti 10. februarja
V jeklenih blagajnah newyorških bank je se-
daj spravljenih za okoli 8 milijard švedskih kron zlata iz posameznih evropskih držav, ki so ga prenesle v Ameriko zaradi vojne, jjoročajo švedski listi. Zlate zaloge Združenih držav pa so spravljene v Fort Knoxu. Cenijo jih.na 80 milijard švedskih kron.
Pri n'ki letalski nesreči na Srednjem vzhodu
je izgubil življenje ameriški general Harry \Villiams, glavni ravnatelj za preskrbo in vzgojo ameriške vojske.
V BerlJnu je nmrl general Kurt Haase, ki se
ie zelo odlikoval v bojih na Poljskem in Franciji. Zaradi tega je Hitler zapovedal, naj ga j>okopljejo na državne stroSke. Nekemu japonskemu kemiku se je jx>srečilo sestaviti kovinsko zmes, ki ie 33% lažja kakor pa duraluminij. Zmes je prožna, ne rjavi in jx>meni ogromno pridobitev zn letališko industrijo.
Za bolgarskega vojaškega odposlanca v Španiji in v Franciji je bil imenovan major Žilatov.
Bolgarska vlada je zapovedala zajx)ro nad vsemi kovinami in postavila trgovino z njimi pod državno nadzorstvo. Nakupi in prodaja kovin bodo mogoči samo s posebnim dovoljenjem, ki ga bo izdajalo trgovinsko ministrstvo.
Amerika je lansko leto izgubila 2 milijona delovnih dni zaradi 1463 stavk, katerih se je udeležilo 560.000 delavcev. ■
Ob 50 letnici Slovenskega planinskega društva
Ljubljana, 10. februarja.
Dne 27. februarja 1943 bo preteklo 50 let od rojstva Slovenskega planinskega društva.' O nastanku te naše organizacije, ki je dovršila tekom pol stoletja svojega življenja pomembno in obširno aelo, titamo v poročilu »Po desetih letih«, ki ga je leta 1903 sestavil dr. Vlad. Foerster in v posebni brošuri izdal takratni Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva, med drugim sledeče zanimive stavke: »Dne 23. julija 1892 so prilezli mladi narodni hribolazci Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof, nabiraje planike, vsak z druge strani na visoko pečino. Krasno vreme, prelep razgled in mičen šopek planik so razveseljevali mlada srca. Vzdramimo sel so rekli mladeniči, podali si roke, pobratili ee ter trdno sklenili, da ne nehajo prej, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. — Septem-Uvb meseca 1892. leta so se pričeli zbirati somišljeniki. Po štiri, pet, šest se jih je odzivalo vabilu sklicateljev. Zanimanje je bilo od dne do dne večje in z njim radost sklicateljev. Kmalu se je sestavil pripravljalni odbor in sklical več osno-valnih shodov, prvega dne 23. septembra 1892.
Na shodu dne 13. novembra so bili v začasni odbor izvoljeni gg. Ivan Hrasky (načelnik), Vinko Borštner, Josip Hauptman, Anton Mikuš, Si-
mon Rutar, Ivan Soklič, Fran Tavčar, Fran Triller in Jernej Žitnik. ,
Ta odbor je sestavil pravila, katera je slavno c. Rr. ministrstvo za notranje stvari potrdilo z odlokom i dne 10. januarju 1893. leta št. 80637, pripravljal in vse potrebno ukrenil ta ustanovni občni zbor. ki se je vršil dne 27. februarja 1893. leta v vrtnem salonu pri »Maliču« v Ljubljani...«
V istem letu 1893. sta nastali nato še dve podružnici. Kamniška in Savinjska. Naslednje loto je bil objavljen prvi seznam Članov društva. Na podlagi tega seznama in podatkov g. Lindtnerja Henrika, ravnatelja v Ljubljani, ki jo danes najbolj zanesljiva zgodovinska priča za dogotlko iz te dobe prvih let pred postankom in po ustanovitvi SPD. posnemamo, da žive še danes sledeči člani Osrednjega društva SPD iz leta 1893. in so z društvom vreti naši jubilanti: Dečman Anton, trgovec in posestnik, Finžgar Franc, pisatelj, Fiir-sager Leopold, trgovec, Korenčan Ivan. trgovec, Kraigher Franc, krojač, Lindtner Henrik, ravnatelj, Mandelj Josip, ravnatelj tobačne tovarne v p., Mazi Ivan, uradnik drž. žel. v p., Pogačnik Janko. dež. blagajnik v p., Sušnik Rihard, lekarnar, Turk Hugo, živinozdravnik, Vrtovec Josip, poštni kontrolor, žužek Franc, gradbeni svetnik, Magolič Srečko, ravnatelj tiskarne, in Sch\vendl-ner Leopold, knjigarnar, vsi v Ljubljani.
Vince sladko teče Ljubljančanom po grlu gladko
Ljubljana, 9. februarja.
Pred nekaj slo leti so kranjski deželni stanovi pisali osrednji vladi na Dunaj, da se na Kranjskem, zlasti ne v Ljubljani, ne izplača posebej omejevati pivovarniške obrti, ker je Kranjska prava »vinska dežela«. To se pravi, da so bili Kranjci žo tedaj znani vinopivci in da niso dosti marali za drugo alkoholno pijačo, za pivo, ker so imeli dobrega vina dovolj; žganje, likerji, rum in podobno, pa so pri nas prišli v modo šele v devetnajstem stoletju, oziroma nekatere vrste šele v dvajsetem.
V resnici so imeli naši kraji nekoč več vinogradov kakor pa dandanes. Za Rimljane vemo, da so celo griče okoli Blejskega jezera zasadili z vinsko trto, od tedaj dalje pa se je severna meja, do koder uspeva vinska trta, vedno bolj umikala proti jugu, gre pa še vedno skozi naše kraje in skozi Ljubljansko pokrajino, ki je še vedno vinogradniška dežela. Ni morda temu vzrok, ker Je sedaj mrzlejše vreme, zakaj ravno nasprotno je res: zime so sedaj bolj mile in poletja bolj vroča kakor kdaj prej, temveč je trta manj odporna in zahteva večje nege.
Na Dolenjskem in v beli Krajini Je domača trta že več desetletij zginila in le redko kje jo še najdemo skrbno negovano kot pravo redkost. Trtna uš, zanešena iz Amerike, je strahovito gospodarila in že je izglodalo, da bo vse vinogradništvo v naših krajih uničeno in se ne bo nikoli več popravilo. Naši vinogradniki go se tedaj oprijeli amerikanske trte kot podlage za cepljenje in tako so obnovili svoje vinograda. Te trte so odporne proti trtni uši. Žal pa so odporne tudi samorodnice, ki so se pred desetletji zelo razširile in ki dajejo grozdje oziroma vino slabše kakovosti. Vino samorodnic je zelo nezdravo, ker vse-.,buje poleg etilnega, to Je pravega alkohola, tudi mnogo rnetilnega, lesnega, ki je strupen. Samorodnice so pričeli pred leti pri nas odpravljati; ‘celo nagrade so..bile razpisane za to delo, vendar jih je še dosti, zlasti v Beli Krajini.
Vsak otroTc pri nas ve, da pridelujejo na Dolenjskem vino cviček, ki velja zlasti v Ljubljani za pravo specialiteto in tipično slovensko vino.
Toda če pride Ljubljančan v dolenjski vinograd in prosi: »Pokažite mi cvičkovo trto!« so Dolenjci kar v zadregi. Cvičkove trte g tem imenom namreč ni. Obstoje sicer razne vrste trt, ki dajejo črne, temno rdeče in tudi bele jagode in kakor pridelovalec izbere grozdje teh trt v prešo, tak cviček potem ima, pa naj ga popije sam ali proda. Zato smo poznali razne cvičke visoke kakovosti, ki so dobivali nagrade na mednarodnih razstavah, pa tudi cviček take vrste, ki bi ga človek prav lahko zamenjal z jesihom.
Pa ne samo cvička, temveč tudi druga vina prideluje Dolenjska, saj slovita dolenjska črnina in belo trškogorsko vino ter druga. Belokranjsko vino včasih v Ljubljani ni bilo v čislih, ker se je pod tem Imenom prodajalo pa? marsikaj dru-fcega. Odkar pa so Belokranjci pričeli bolj paziti na svoj pridelek, je pridobilo to vino na ugledu.
Seveda bi pa bila Ljubljana žejna, ako bi bila odvisna samo od dolenjskega vina. Že v prejšnjem stoletju Je Ljubljana, kakor tudi vsa Gorenjska, uvažala mnogo vina iz Hrvatske, obratno pa so tudi Dolenjci prodali dosti svojega vina na Hrvatsko. Do prve svetovne vojne so Ljubljančani jMjpili mnogo istrskih vin, dalje iz doline VI-pacco, iz pokrajine Gorlzie ln od drugod, Vina kakor vipavec, rebula, refoško, teran, bric so bila v Ljubljani splošno znana in priljubljena.
V letih pred prvo in drugo svetovno vojno pa so bila v Ljubljani najbolj cenjena in tudi najdražja težka Štajerska vina, kakor Ijutomerčan, sloviti jeruzalemec, vino iz Slovenskih goric, Jz Ormoža, iz Haloz in od drugod s Štajerskega.
Bizeljska ln sromeljska vina so po okusu, aromi in lahkoti tekmovala z dolenjskim cvičkom in drugimi dolenjskimi vini, ki so ohranila svoj stari sloves. Silno pa je narastel uvoz vina iz Dalmacije, Hrvaškega, iz Srema, Bačke in Banata da, celo iz Srbije.
Pristno dalmatinsko vino je bilo res dobro in močno, toda Ljubljančani so pod imenom »dal-matinec« popili marsikaj druge pijače, zlasti popačenega banačana.
Sedaj, po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, pa so se Ljubljančani zopet vrnili k nekdaj priljubljeni rebuli, teranu, bricu in drugim vinom iz sosednih italijanskih pokrajin. Tem so se pridružile še nove vrste vin iz ostale Italije, ki Jih prej ljubljančani nismo poznali, ki pa prav tako izvrstno teknejo. Različna so imena teh vin in različne kakovosti.
Ljubljanski vinopivci vedo prav dobro, kje morejo dobiti po svojem okusu pijačo: od lahno rdečih do opojno temno črnih, od svetlo belih do težkih kakor zlato rumenih vin. Za denar se v Ljubljani Se vedno dobi dobra 'kapljica.
V splošnem pa ostaja konzum vina v Ljubljani skoraj vedno na eni in isti višini. Niso še Javno publicirani podatki o konzumu vina v letu 1942, soditi pa je, da ga je bilo kake 3'A do 4 milijone litrov uvoženega (leta 1941 8,396.000 litrov, 1. 1940 4,169.000 litrov). Ker se Ljubljana po Številu prebivalstva veča, pride na osebo torej vsako leto manj vina: lani povprečno na vsakega Ljubljančana kakih 30—35 litrov letno; vpo-šlevani pa so pri tej številki vsi: otroci kakor tudi tisti, ki ga ni& ne pijejo, enako kot frudv vinopivci. Kar ga eni manj, ga pa drugi zato več popijejo.
V primeri s tem cenijo, da je Ljubljana popila lani približno 1,800.000 litrov piva ali kakih 15 litrov na osebo.
Kljub temu da Ljubljančani žive sedaj bolj solidno in trezno kakor kdaj prej, vendar pa je konzum vina in piva v Ljubljani še vedno velik. Vince sladko teče Ljubljančanom po grlu še veduo gladko 1
EIAR — Pidio Ljubljana
Sreda, 10. februarja. 7.30 Operetna glasba
— 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini
— 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini —• 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved ča*a — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini
— 13.12 Orkesteir vodi dirigent Petralia — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Godalni orkester, vodi dirigent Angelo — 14.30 Koncert Kmečkega tria — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.17 Kounom« glasba
— 1735 Koncert sopranistko Lclie Bianchi — 19 »Go\orimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Radio za družino — 21.15 Pe«mi za vse okuse, vodi dirigent Segurini — 22 Predavanje v slovenščini
— 22.to Klneifini orkester, vodi dirigent Manno
— 22.45 Poročila v italijanščini.
Ustanovitev Glavne intendance vojne službe pri ministrstvu za notranje posle
Člen 1. Za veo cobo sedanje vojne in še Sest mesecev po koncu vojnega stanja se ustanavlja pri ministrstvu za notranje posle Glavna intendanca vojne 6lužbe.
.Clen 2. Intendanci je naloga skrbeti za organizacijo ali vzporejati V6e 6lužbe za preprečevanje in zavračanje posledic sovražnih udarcev civilnemu življenju vopijočega naroda.
Intendanca skrbi za dobavo in pripravo vseh sredstev, ki 60 potrebna da 6e zagotovi redno delovanje vseh civilnih vojnih služb v področju ministrstva za notranje posle.
Clen 3. Intendanci načeluje prefekt, izbran izmed prefektov na razpoloženju po členu 102 kr uredbe z' dne 30. decembra 192311 št. 2960.
'Clen 4. Službe intendance so v vseh pogledih in tudi glede oskrbovanja s potrebnimi sredstvi izenačene z mobiliziranimi službami oj>eracijskih vojnih enot ter so zato deležne popolne prednostne pravice pri nakazovanju.
Clen 5 Intendant ima jx>Ino moč za izvrševanje nalog, poverjenih Intendanci.
Intendant ima pravico zahtevali mobilizacijo ali poveljstvo nad vojaškim osebjem in pridelitev funkcionarjev od različnih dTŽavnih uprav, kakor tudi dodelitev tehničnih strok, potrebnih za redni potek delovanja Intendance ali ob izrednih okol-no6tih.
Zahteva glede poveljstva nad vojaškim osebjem pri Intendanci se vloži pri Vrhovnem povelj-ništvu, kateremu ostane to osebje v vojaškem pogledu neposredno podrejeno.
Clen 6. Intendant ima po sedaj za vojaške rekvizicije in za mobilizaciio pomožnih zavodov veljajočih načinih pravico do rekvizicije imovine oziroma do mobilizacije podjetij in služb, ki 6e mu vidijo potrebni za izvrševanje Intendanci pover-tenih nalog, kakor tudi do mobilizacije civilnega strokovnega osebja za delovno 6lužbo.
Clen 7 Intendant izvržjje svojo pristojnost tudi na ozemljih priključenih Kraljevini s kr. ukazoma maia 194l-XIX.št. 201 in z dne 18. maja 1941 -XIX št. 452.
Lani za 42 milijonov sladke travce prodano
Ljubljana z okolico pokadila nad 176 milij. cigaret in nad 7 milij. cigar
Ljubljana, 10. februarja. »Lisica, lisjak sta pila tobak, tobaka ni b’16, sta pila vod6,« poje narodna pesem. Kako sla mogla lisica in lisjak piti tobak? Pač to v prenesenem pomenu. Čedne milijone »o Ljubljančani z okoličani izdali za sladko travco, za razne cigarete in cigare. Ljubljančani z okoličani, ki jih je po številu in glavah okoli 150.000, so lani najraje segali po njim priljubljeni cigareti Drava, ki zavzema prvo mesto, na drugo mesto je izstavljena Morava, saj pravi pristen Ljubljančan: »Drava je za vsak dan, Morava za svetek. Zadnjo cigareto kadim, kadar imam god in praz-
Delovanje GILL-a
Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: 9. t. m. je bila v dramskem gledališču predstava za Organizirane člane GILL-a in sicer igra »Petrčko-ve poslednje sanje«. Razen organizirancev GILL-a so prisostvovali tudi vsi gojenci ponavljalne šole in gojenci zveznega vzgojnega zavoda. Navzoč je bil tudi zvezni podpoveljnik in zvezna nadzornica GILL-a. Gledalci so z žitfim zanimanjem spremljali Igro.
Nakazovanje in razdeljevanje racionlranih živil za trgovce
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z ra-cioniranimi in kontingentiranimi živili, da bo nakazovanje in razdeljevanje rac. živil za ma-T(c po naslednjem vrstnem redu:
Nakazovanle: 11. februarja A—B, 12. febr-C—F, 13. febr. G—I. 15. febr. J—Ke. 16. febr. Ki—Ku, 17. febr. M, 18. L—N—O. 19. febr- P. 20. febr. R—S. 22. febr. T—2. 23. febr. peki A—O. 24. febr. peki P—2.
Ruzdellevanie: 1,5. februarja A—F. 16. februarja G—K, 17. febr. L—M. 18. febr. N—P. 19. febr. R—S, 23. febr. T—Z. 24. febr. Zadruge, 25. febr. peki od A—O, 26. febr. peki od P—2.
Vsa racionirana živila se bodo izdalnla iz sklndišč L Vok, Bleiweisova cesta in A. Volk, llesljevn cesta.
Pri prevzemu nakazila bodo trgovci obveščeni, iz katerega izmed navedenih dveh skladišč bodo prejeli blago.
S Hrvaškega
Znano Imofsko močvirno polje bodo zdaj osušili. Tako je sklenila hrvaška vlada, ki je v ta namen že odobrila kredit 20 milijonov kun. Ko bo polje osušeno bodo 8 tem dobili 20.000 ha plodne zemlje, kjer bodo lahko pridelali letno okrog 4 do 5000 vagonov žita.
Glavno ravnateljstvo za zdravstvo v hrvaškem ministrstvu se je odločilo, da bo v kratkem odprlo tri kuhinje, kjer bodo matere dobivale zdravo in sveže mleko za 6Voje dojenčke. Tod bodo matere dobivale lahko tudi vse nasvete, ki 6e tičejo otro-Ske nege in reje.
Hrvaška vlada je imenovala državnega tajnika v gospodarskem ministrstvu dr. Pavla Cankija za svojega pooblaščenca v vzhodni Hrvaški, to je v Bosni in Hercegovini "
V Banja Luki bodo postavili v doglednem času Poglavniku 6pomenik. Osnutek zanj je naredil znani hrvaški kipar Auguštjnčič. To bo prvi Poglav-nikov spomenik na Hrvaškem.
mk.« Ljubljančani so lani pokadili 67,057.000 cigaret Drava, Morava 49,411.000. Ibar 43,223.000, Zeta 19,(»3.000 in Nerotva 5,825.000. Zadnje cigarete so med bahatimi in petičnimi Ljubljančani tudi še vedno priljubljeno. Vseh cigaret eo lani Ljubljančani z okoličani pokadili 176.119.000. Na posameznika ie prišlo lani nad 1120 cigaret.
S cigarami je bilo lani malce slabše. V modi so pri nas sedaj le kratke, portorike in kube. Vir-‘ žinke so redke in Še to iz starejše dobe. Lani so v Ljubljani in bližnji okolici, v kolikor jo glavna zaloga na Vidovdanski cesti zalaga s tobačnimi izdelki, pokadili 3.259.000 kratkih cigar,
2.167.000 portorik in 2,112.000 kub, skupaj torej
7.538.000 raznih cigar.
Sedaj lahko kadilci izbirajo le med savskim tobakom v zavojih in cigaretami. Savskega lobaka je bilo lani prodano 1579 kg. Piparli so lani porabili 8427 kg tobaka za pipo I. vrste in 6710 kg
II.	vrste. Tobak za pipo je posebna mešanica, v katero devljejo strastni piparji tudi različna dišeča zelišča.
V starih časih so na kmetih bili strastni prežvekovalci posebno trdega tobaka, tako imenovanih klobas Tobačnih klobas je bilo lani prodanih za 679.000 kg. Znamenje, da jo na deželi ln po mestih še vedno dosti »čikarjev«. Klobase pa nekateri rabijo tudi za pipe. Pfari Ljubljančani in stare ljubljanske mamice eo še vedno vnete ljubiteljico tobačnega prahu za noslanjo. Tega tobaka Je bilo lani prodanega za 927.000 kg. V gtari Ljubljani so slovele posebne »tabakijere«, v katerih so odlični mestni očetje hranili tobak za nosljanje, da so lahko vsakomur vljudno ponudili »eno prizo«,	*
Taka Je približno splošna statistika o tobačnih izdelkih, ki jih Je lani prodala glavna tobačna zaloga, k| Ima svoje skladišče na Vidovdanski cesti in kamor je ob gotovih dnevih silen naval trafikantov in trafikantini. Je vsak teden tam velikanski blagovni in denarni prepiet, saj gre skozi roko vestne in vešče blagajničarko mesečno nad 4 milijone lir. Ima mnogo posla, z denarjem in mora biti zelo previdna, da se n? vste-jo in hkrati pazljiva, da ji kupci ne prinesejo kakega pomanjkljivega denarja.
Kakor so izračunali, je lani Ljubljana z okolico izdala za razne tobačno izdelke 42.005,200 lir.
Naj 5e omenimo, da bo letos poteklo 70 let, odkar se je tobačna režija vselila v sedanje poslopje ob Tržaški cesti, prej jo bila nekai let tobačna tovarna v stari cukrarni. Zaposlenih jo bilo takrat do 1000 delavk.
Športne vesti
Pred nedavnim so so zbrali na švedskem najboljši smučarski tekači svetovnega slovesa, <la se pomerijo, kdo je boljši. Borba je bil« ogorčena. Zmagal jc_ dosedanji svetovni prvcuk Alferd Dahlquist, ki je 24 km dolgo progo presmučal v času 1:35:50. čas pa je samo za borih 8 sekund boljši od drugo plasiranega Briinn-striima, Ilagglund jo privozili šele tretji na cilj. Tekma je bila v švedskem mestu Stromsundu.
Madžarsko predstavništvo v hokeju na led« je preteklo nedeljo odigralo prijateljsko tekmo z nemškim hokejskim prvakom Riesserseejetn. Madžari so zmagali nepričakovano visoko « 6:0, dočimi so nekaj dni pred tem v Ziirichu izgubili proti švicarski državni _ reprezentanci s 4:2. Tekmo so gledali v Garmischu.
Kot beremo, gostujejo koroški boksarji v Monakovem, kjer sc vsaj dozdaj prav dobro drže. Zdaj vodijo z 10:6.
ZcunoMani NapoJUo.*,
Papežu mnogo neprijetnejše, bolf žaljivo in krivičnejše je bilo psmo ponižanje. Znano je, da Je bil Napoleon izredno ljubosumen na vse: vso slavo, vso pohvalo, vse slavje je hotel samo zase. Rčmu-satova piše o njem, da je bil tuf eni svoje strasti, bal se je vsakega mogočnjaka, celo tistih, ki jih je sam postavil, hotel ie biti edino središče kroga. Ta nezaupna zavist ga f« preganjala in kakor črv razjedala vse njegov« načrte.	i
Napoleon pa ie postal Ifubosnmen tudi na pepela. 2e prvi prihod Ptja VII. v Pariz je moral biti ponoči, kajti sprejem, ki bi ga ljudstvo priredilo papežu, kakor (e bilo pričakovati, ne bi dovoljeval nikakršne primerjave • tistim, ki ga {e bjlo dolžno cesarju. Ob te{ priložnosti (bilo je nočno potovanje) je Napoleon papeža še pustil na desni, sicer pa je bil zmerom sam na desni, kadar sta nastopila skupaj, pa na) sta že stala ali sedela, ter tako ravnal zoper najosnovnejše pravilo vljudne gostoljubnosti.	I
Seveda J« ljudstvo kljub Napoleonovim prepovedim povsod lepo dokazovalo papežu svoje oboževanje in spoštovanje, ne samo vernike, ampak tudi brezverce )e prevzelo nekakšno navdušeni«. Consalvi, ki se pač povsod izogibl)« pretiravanja in presežnikov, piše, da so papežev« neutajijive čednosti, njegova ponižnost, modrost ln vljudnost, osvojile srca ter mu pridobile ljubezen, spoštovanje in splošno oboževanje, ki so ga Parižani vsakokrat očitno dokazovali, kadar koli so ga mogli videti. Tega seveda Napoleon ni mogel prenašati. Zato papežu niti za božič ni dovolil, da bi očitno maševal, saj i« moral na ta praznik, kakor piše Consalvi, brati tiho mašo ▼ neki župni cerkvi, prav tako pa mu tudi iz same zavisti ni dovolil, da bi veliko noč obhajal v svoji prestolnicL »Videti je,« piše dr. G. C. Welss, »kako Je bi! Napoleon ozkosrčen, kadar Je Ho ta njegovo časti-ieljnost. Hotel J« biti edini predmet občudovanja ln zanimanja«.
In deveta neolikanost? Če bi se ta posrečila, bi bila ne samo ( neolikanost, ampak najsurovejša kršitev gostoljubnosti, najgrša zloraba povabila, najnizkolnejša nečednost. Toda papeževi razumni | previdnosti se je posrečilo, da je preprečil nameravano nasilje in rešil cerkvenega poglavarja nevarne nastavljene pasti. — 2e od 23. februarja Je imel Pij VII. določen način in čas svoje vrnitve v Rim. Odšel, naj bi 15. marca s delom svojega spremstva,	nekai spremstva	naj	bij
odpotovalo prej, nekaj pozneje. Napoleon pa	ga	Je vedno zadrževal
x novimi izgovori, dokler ni očitno pokazal svojega načrta, da ne | misli papežu dovoliti vrnitve v Rim. Kakor je potem sam pismeno izjavil, se |e oprijel načrta, naj bi papež prenesel svoj »edež v Pariz ali v Avignon, da bi se ga mogel potem posluževati za svoje politične namene kakor podložnika in da bi mu toliko laž« vsiljeval svojo volio. Na vsem lepem j« namreč nekoč prišel nekdo s cesarskega dvora uradno sporočit papežu, naj ostane v Franclji in naj tam ustanovi svoj sedež.
Na srečo )e PIJ VII. mislil na to morebltnost, še preden fe odpotoval iz Rima, ter se tako pokazal dobrega poznavalca Napoleonovega značaja. Človeku, ki mu je prišel to sporočat, ie odgovoril, da je že vse pripravil za svojo odpoved prestolu, če bi ga Napoleon zadržal v Franciji, in da je njegova odpoved, v redu spisana in podpisana, v rokab kardinala Pignatelliia, ki fe bil tedaj v Palestini, ■ torej izven območja francoske moči. Tako bi toref, če bi ga kljub vsemu hoteli obdržati v Parizu, obdržali v rokab namesto papeža,' samo ubogega vernika z imenom Barnaba Cbiaramonti. Tako ie papež prekrižal cesarieve načrte. Njegov odgovor so takoj sporočili Napoleonu, ki Je sprevidel, da nima smisla zadrževati ga, in mu j« dovolil oditi, kar te j« zgodilo 4. aprila 1805.
Toda še malo pred svojim odhodom fe	Pij	VIL zvedel,	da	so
znova kršili njegove pravice, kajti s spremenitvijo italijanske Ijudo-vlade v kraljestvo, co postavili t italijansko zastavo papeške ključe, tako imenovana poslaništva« iztrgana papeški zastavi, pa so razglasili z« sestavni in neločljivi del novega kraljestva.
In le eno ponižan)« J« moral papež doživeti n« potovanju v domovino. Napofoonu s« J« zahotelo, da je odpotoval pred njim,1
zato se j« moral Pij VII. na vsaki postaji ustavljati in čakati, da so se vrnili ln prišli ponj konji, ki so pred tem prepeljali cesarja.
Tako je Pij VII. dodobra okusil Napoleonovo »gostoljubje« in njegovo hvaležnost za veliko žrtev, g kakršno je ugodil njegovi prošnjil
Slino bridko in žalostno posmehovanje, ki ga |e papež okušal na francoskih tleh, Je lajšalo samo navdušeno spoštovanje, mrzlično veselje in spoštljiva ljubezen, ki jih fe francosko ljudstvo ob vsaki priložnosti dokazovalo nfegovi osebi med vsem potovanjem v domovino. Nazadnje so se dne 16. maja, po žalostni odsotnosti 185 dni, pred papežem spet odprla vrata večnega mesta.
Tale dogodek Je zelo značilen za skoraj neverjetno navdušenje, s kakršnim se Je ljudstvo zbiralo okrog .papeža: V Chaions-sur-SaAne se Je neznanska množica zgrnila okrog njegov« kočije in vsi so se mu hoteli približati, da bi mu poljubili roke, obleko In nog«, tako da ni bilo več mogoče nadaljevati poti. Tedaj sta se dva orožnika, ki sta bila prideljena papežu "“za spremstvo, domislila zvijače: papeža sta posadila med dvoje konj, ki sta bila vprežena v kočijo, tako da se mu množica ni več upala približati. Toda zgodilo se je, da so bile ženske pretkanejše od orožnikov. Neka deklica je na primer zlezla konjema med nagomi, da |e dosegla in poljubila papeževe noge, ki jih je potem trdno stiskala, da bi jih mogla poljubiti tudi njena mati, ki je prišla za njo in se pjav tako splazila pod konju
Novo trpljenje In zasmehovanje,
V začetku naslednjega leta Je Napoleon papežu prizadejal novo trpljenje in zasmeh. S prvim januarjem 1806 (kakor je bilo že prej napovedano z nekim junijskim odlokom preteklega leta) J« namreC tudi v italijanskem kraljestvu stopil v veljavo Napoleonov zakonik. To je papeža zelo užalostilo. kajti ta zakonik |« žalil mnogo bistvenih načel, ki Jih ie zagovarjala Cerkev in — č« n« v besedah, pa dejansko — v italijanskem kraljestvu jemal katoliški veri značaj uradne ver«.
> M
TOMAŽIČ-BERANEK
m
M
f
m
K
r.
/
Ljubljana
Ob bistrem potočku sredi gozda je mlademu ribiču razbijalo srce v strahu iu bojazni, ali bosta io tokrat srečno odnesla pete pred čarovnikoma, kakor sta jima prvič ušla kot kapelica in zidar ob cesti.
K sreči mu je čarovnik bil verjel, da ni nikogar videl iti tod mimo, ter je nevejoljen zaradi dolge poti v soparni vročini odšel proti domu. Mladi ribic je takoj vrgel palico s trnkom v travo , se pripognil in segel pod kamen, da bi s tresočo se roko ulovil čudovito ribico.
77.
Pod polzkim kamnom je bila za pest velika odprtinica v votlinico med kamnito strešico in peskom. Skozi to odprtino je segel z ročico ter s prsti tipal in otipaval... toda, o groza, nič mu ni prišlo v roko. Zelo gn je zaskrbelo: kje jo zlata ribica? Kaj pa, če se je dekle ponesrečilo?
V tem hipu pa se je pognala pod vodno gladino zlata strela — ribica pod oni kamen naravnost v njegove trepetajoče in živčne roke in že se je iz vode djVignila v zarjo odeta čarovnična hči, njegova sestrica in prijateljica. Razprostrla je roki, češ, tu sem zopet živa in zdrava!
časnikar Janez Gregorin kot odličen plezalec in planinski pisatelj
»Planinški vestnik* priobčuje izpod peresa urednika dr. Arnošta liriJeja spominski članek o pokojnem alpinistu, časnikarju in pisatelju Janezu Gregorinu, katerega ponatisnimo v celoti:
Mnogo, mnogo prezgodaj — šele v dvaintri* desetem letu svoje dobe — na« je zapustil dne 4. oktobra 1942 alpinist, novinar in planinski $}$&telj Janez Gregorin.
Spadal je k oni generaciji naših planincev, Tei' sB 1 je po svetovni vojui zavčrovala v Kamniške planine in se vneto ukvarjala z malimi in velikimi problemi v stenah tega pogorja. Bili so to poleg Janeza Gregorina njepov Drat Miro,
pa Modec in Režek, Tarter, Iglič in drugi. Gregorin je bil spočetka samohodec; bržčas je zgodaj spoznal, da samotni popotnik mnogo bolje kot glasna druščina prisluhne utripom prirode, bolj globoko zajame iz neizčrpnih zakladov njene lepote in laže prodre v njene skrivnosti. Gregorin je postal še pred svojim dvajsetim letom znan plezalec, ki je — ves drzen in podjeten — som osvojil celo vrsto prvenstev v savinjskih Alpah.
Kot samohodec je leta 1927 preplezal severno steno Turšike gore (vzhodno smer), vzhod-dno steno Grintovca z Velikih Podov ter iz istega izhodišča Jugovzhodno steno Dolgega Hrbta. Tudi severne stene Jermanovih Vrat se ie z uspehom lotil v istem poletju 1927. Dve Jeti pozneje (1929) je zmagal vzhodno steno Male Rinke in zahodno steno Križa ter varianto
k
v vzhodni steni iste gore. Poslej je plezal skupno s svojim bratom Mirom (severna stena Male Rinke, severni raz Jermanovih Vrat, severovzhodni raz Kompotele, severovzhodna stena Konja, severovzhodna stena Križa), pa tudi s Karlom Tartejem, Igorjem Omerzo ali Francetom Ogrinom (severna stena Ojstrice, vzhodna
Seno in slamo kupuje Oospodarska zveza v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 29.
Pomaranče in suhe gobe prodaja Oospodarska zveza v »vojem skladišču na Bleivveisovi c. št 29
stena Malo Rinke, jugovzhodna stena Štruce, jugovzhodni raz štruce, direktna južna stena Kogln), Svoje glavne prvenstvene vzpone je izvršil v letih 1927, 1929, 1932 in 1937, vse^a skupaj ie rešil saim ali v družbi 21 težkih in najtežjih alpinskih problemov v Savinjskih planinah. To je bila v glavnem zgodovina zunanjega poteka njegovega alpinskega udejstvovanja ali seznani njegovih alpinskih činov. — Org®ni-zatorno se je udejstvoval kot odbornik Akademske sekcije SPD, katere delo jc obogatil s svojimi smelimi in izvirnimi mislimi, načrti in predlogi.
Gregorin je znal navdušeno govoriti o planinah. Znal pa jo tudi spretno, prepričevalno in dojeniiljivo pisati o lepotah gora. V »Planinskem Vestniku« se je oglasil prvič leta 1930., ko je priobčil tri nežno občuteno razpoloženjske slike: »Zimsiki pohod »kozi Turški žleb«, »V gorah sneži in medeč ter »Megal«. Te drobno skice so jasno pokazale njegov talent, ki se je v kasnejsih delih, priobčenih zlasti v dnevnem časopisju, razmahnil in razvil do odlične višine. V planinski reviji se je oglasil a člankom »Zahodna stena Križa« (1930, str, 84), ki je čisto plezalno tehničen opis omenjene ture. in s spisom »Szalay-Gerinov greben Turšike gore«
pesmi, manjših pripovednih del in duhovitih satiričnih notic članek »Alpinski razgledi« ter v njem opredelil pojma alpinizem in alpinistiko, hkrati pa razložil svoje nazore o pomenu in namenu alpinizma. K istemu predmetu «e jo povrnil še enkrat, ko je napisal uvod knjigi »V borbi z goro«, kjer je Gregorin z dobrim okusom zbral in odlično prevedel vrsto spisov najbolj vidnih inozemskih planinskih pisateljev. Omenjeni uvod predstavlja Gregorinov confiteor v pogledu planinstva in kaže, kako naraven, globok in neposreden je bil njeeov odnos do gore in gorske prirode, V »Planinski Matici« je tudi kratko registriral poročila o svojih prvenstvenih vzponih. Mnogo njegovih lepili načrtov je šlo, žal, z njim v prezgodnji grob, saj ga je smrt prehitel«, preden jc mogel dozoreti v moža.
izrazito svojstveno noto, tako močan jezik in kazali tako temeljito orientacijo in poznavanje stroke, da smo jim, čeprav so bili često napisani anonimno, vedno lahko ugotovili očeta teT jih z užitkom čitaili. Med temi povestmi in novelicami bi omenil zlasti »Pot v meglo«, ki obravnava smrtno nesrečo Janše in Mikšiča v Majem hudem Grabnu pod Podi dalje močno skico »Čplešnik«, v kateri je Gregorin dramatično naslikal prvenstveni vzpon na Rženik, in končno »Zavetje v pečevju«, najobširnejše in nemara najzrolejše njegovo delo. Leta 1937., ko je začela družba mladih plezalcev izdajati knjižno zbirko in mesečno revijo »Planinska Matica«, najdemo Gregorina v uredniškem odboru. V reviji je tedaj objavil poleg raznih
Janez Gregorin je bil podjeten, borben duh, ki je bil ves predan goram. Ce si posluša'! njegovo ognjevito besedo o planinah, se ti je
zdelo, čla svoje bivanje v dolini smatra le kot nekak neprijeten presledek med gorsikimi izleti in vzponi, pri katerih je šele zaživel svoje polno življenje in ki so njegovo sprejemljivo domišljijo bogatili s slikami in vtisi, katerih sijajni odsev so bili niegovi sicer redki, a jezikovno dovršeni, globoki in pesniško navdahnjeni spisi. S svojimi alpinističnimi čini in svojimi spisi si je postavil spomenik, »trajneši od brona«.
»SLOVENČEVA KNJIŽNICA«
se naroča, plačuje ali todi kupi posamezne knjige na Vrhniki na Podlipski cesti 9,
Novo mesto
Naročnike »Slovenca«, »Slovenskega do mac, »Domoljubac, »Bogoljuba«, in »Sloven čeve knjižnice« iz okolice Novega mesta vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za naše liste v novomeški podružnici »Slovenca«. Istotam se sprejemajo za zgoraj imenovane časopise novi naročniki. Knjige »Slovenčeve knjižnice« dobite po nizki ceni z lepo vsebino v vaše razvedrilo.
Koledar
Sreda, 10. februarja: školastika, devica; Sotera, devica in mučenica; Silvan, škof; Viljem, »poznavalec.
Obvestila
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne:
mr. Leustck Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič Tržaška cesta 48.
»Svojcglavček«, zabavna burka s petjem, v nedelio, 14. februarja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Igra je doživela pri dveh razprodanih predstavah izreden uspeh. Občinstvo je prišlo na svoj račun in se je skoraj do solz nasmejalo izredni besedni in situacijski komiki. Zanimanje za fo igro je vedno večje, zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice pravočasno v predprodaji v trgovini Sfiligoj,- Opozarjamo, da je to zadnja predstava te igre.
Vstopnice, ki so jih gledališki obiskovalci kupili za »Seviljskega brivca« (zn sredo, 10. t. m.), veljojo za »Traviato« za isti dan. Gost, Giuseppe Taddei, član rimske Kraljeve Opere, bo pel v »Traviati« partijo očeta G'rraonta.
Poziramo vse rejce ko*, ovac. praSiiev, kuncev, perutnine itd., ki do sedaj niso prejemali krmil za Živali pri Malem gospodarju, Gallusovo na-brežjo 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in ’ prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijavo samo dopoldne, in sicer: 15. febr. črke A—G, 16. febr. črko H—L, 17. febr. črke M—R, 18. febr. črko S—Z, 19. februarja zamudniki.
Licitacija zastavljenih predmetov bo v petek, 12. t. m. ob 15 v uradnih prostorih mestna zastavljalnice na Poljanski cesti 15. Opozarjamo, da ja z odločbo Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino 2% odpravnina zvišana na 4%. Zastavna doba predmetov ostane natanko Sest mesecev ter po preteku te dobe predmeti zapadejo.
Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Draga Maria šijnnca izvaja na VIII, simfoničnem koncertu prihodnji ponedeljek dela naslednjih Skladateljev; \Veber, Liszt, Puccini, Fibicli, De Micheh, Čajkovski. Predprodaja za ta koncert se bo začela jutri, v četrtek zjutraj v knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo prosimo, da vzame na znanje, da smo zvišali ceno
posameznim sedežem za 1 liro. Stroški s simfoničnimi koncerti so porastli, predvsem zaradi tega, ker sodeluje sedaj v orkestru 66 do 6N članov, dočim je štel simfonični orkester oh začetku sezone 53 članov. Koncert bo v ponedeljek, 15. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani.
Ko le pianistka, Emilija DernovSkova, prvič nastopila v naši sredini, decembra 1911. leta, na intimnem koncertu Glasbene Matice, ie napisal kritik Marijan Lipovšek naslednjo oceno: Težino zadnieaa intimneoa koncerta Glasbene Matice ie imela pianistka Emilija Dernovškova. Pokazala le gladko tehniko zavidljive višine, inko lep, neusiliiv ton in doknišnio zrelost v interpretaciji. Skromnost, s katero pianistka pri vsem svoiem velikem znaniu nastopa, ie cini ji va in kaže nično visoka notranjo kulturo. Prihodnji koncert pianistke Dernovškove bo, kakor že javljeno, v petek, dne 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Za ta svol nastop si le izbrala Martinucciievo Tarantello, Sukove Poetične slike, dalje Fnn-lasio, ki io je napisal De Falla, Chopinov Im-promptu In Valčke ter Lisztovo efektno skladbo Po čitaniu Danteia. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Priletno boste razpoloienl o nedelio. H. fe-bruarla ob duhovitih zapletih laži v Goldonilevi veseloigri: »Lažnivec«, ki io bo vprizoril Rokodelski oder v nedelio oh 5. popoldne. Preskrbite si vstopnice v predprodali!
Ljubljansko gledališče
Drama!
Sreda, 10. februarja ob 17.80; »Deseti brat«. Red
Sreda.
Četrtek. 11. februarja ob 17.30: »Mirandolina«.
Premiera Red Premierski,
Petek, 12. februarja; Zaprto.
Operai
Sreda, 10. februarja ob pol 17: »Traviata-s. — Izven. Gostovanje člana rimske Kr, Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cena od 40 lir navzdol.
Četrtek, '11, febr. ob 17; >Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Tctek, 12, febr. ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Red A.
ROKODELSKI ODER
Nedelia. /4. februarja ob 5. uri popoldne: *Lainivec«» Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho nn dan predstave od 10.—12. In dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrar-kova 12-1. desno,
Edgar \VaIlace:
15
*
Žabar s krinko
Ela ga jc prekinila s tako obupano kretnjo, da so mu je zasmilila. »Kaj uaj storim za njega. Kako naj mu pomagam?« ga je vprašala. »Vsakdo mi noce pomagati. Vi, gospod Johnson, in mislim, da tudi gospod Elk, Ampak to je nemogoče. Morda sc vam bo zdelo smešno, če 6e toliko zavzemam za dejanja, ki jih počenja v mladostni lahko-miselnosti, toda vse to je že preveč zame in gotovo je preveč tudi za očeta.« Kakor da bi bila uganila njegove mi-”*> ga je nenadoma vprašala: »Ali je ?. Bospodičnu Rassanova ljubka!1 Mi-5l*m namreč, ali je vredna Rayovega f^znanstva in ali morda ne bo slabo vplivala nanj?«
»Zelo zapeljive zunanjosti je,« je odgovoril Dik po kratkem odmoru.
E1a je opazila, da se Dik izmika °dgovoru in zaradj tega pre-8 razgovor o gospodični Rassanovi.
je ° obisku pri Ezri Mait-Dik je mirno poslušal njeno
pripovedovanje,
trii " je ^brušen diamant,« je rekel.
hSJlf vh nlera'	pa	meni
»oče izdati. Elk Ima namreč navado, da
ivojmi Predpostavljenim marsikako ajnost zamolči, „je pa odkrije ka-sega zlocinca,«
»čemu pa nosj Maitland rokavice T
uradu?« je nepričakovano vprašala Ela.
»Rokavice? Tega pa nisem vedel,« je dejal presenečen.
»Ko je dvignil roko, da bi se pogladil po bradi, som to opazila. In dalje sem še videla, da ima na zapestju leve roke neko tetovirano znamenje, ki je gledalo izza rokavice. Videla sem glavo in žabje oči.«
»Ali ste to zagotovo videli, ali pa si to vse morda le domišljate, gospodična Bennettova?« jo je vprašal Dik. »Zdi sc mi, da jias vse žaba spravlja v nervozo.«
»Točno sem videla, saj sem bilo le nekoliko korakov oddaljena od njoga,« je Ela vztrajala pri svojj prejšnji trditvi.
»Ste govorili o tem tudi z Johnsonom?«
El« je odklma.la.
»Zdaj pa se spominjam, da jc tudi Rny rekel, da nosi gospod Maitland poleti in pozimi v uradu rokavice.«
Te trditve so Dika presenetile. Zdelo so mu je naravnost neverjetno, da bi lastnik tako ugledne in bogate palače in tako velikega koncerna bil v zvezi z druščino pocestnih barab. »Kdaj pride val brat domov v ilorsham?« Je vprašali z namenom, da bi pogovor obrnil v drugo smer.
»V nedeljo,« je reklo deklica, »saj je tudi očetu obljubil, da bo z nami skupaj pri kosilu.«
»Ali bi bilo mogoče, da bi Se mene povabili kot četrtega?«
»Vi boste potem že peti, kajti tudi gospod lohnson bo prijel,« je dejal« smeje, »Na, gospod Johnson pride tudi. Ubogi gospod Johnson se očeta boji
tiče, je podoben _	.	„ .
landu; ki tudi ne mara tujih ljudi okrog sebe. Na vsak način pa vas povabim,« je dejala. Veselje je sijalo obema iz oči ob misli na nedeljsko veselo svidenje in skupno bivanje v Horshamu,
Zvečer je prišel Elk, ko se je Dik
firavkar namenil preobeči za v gleda-išče. Dick mu je omenil Elin sum. V njegovo največjo razočaranje in presenečenje pa te vesti niso Elka prav nič spravile iz ravnotežja,
»Rilo bi možno, da je, še bolj pa. da ni pripadnik bratovščine žab. Stari Maitland je bil v mladosti mornar, to
ie zapisano v njegovem življenjepisu, ki je še ohranjen. Pred dvanajstimi loti je izšel v dnevniku kratek članek,
ko je kupil zelo drago parcelo, na ka teri je pozneje eezidal to krasno palačo. Reči pa vam moram, dragi gospod Gordon, da bi o starem Maitlandu vse verjel, kar bi kdo rekel, in niC me ne bi presenetilo. <— Ljudje, ki zaslužijo milijone, niso povsem normalni.«
V tem tednu je bila Gordonova pozornost no žabjo bratovščino usmerjena na neko drugo, posebno nalogo. V torok ga je poklical tajnik zunanjega ministrstva in v njegovo najjvečje začudenje ga je sprejel celo sam minister. Vzrok temu razgovoru je bil tale;
»Kapetan Gordon,« je dejal minister, »iz Francije pričakujem kopijo trgovskega sporazuma, ki je bil sklenjen med nami. francosko in italijansko vlado. Sila važno je, da dospe ta dokument varno in tajno v moje ministrstvo, ker je — to vam čisto zaupno povem — treba narediti neke popravke o tarifah. Največje važnosti je, da boste kraljevega sla, ki bo prinesel ta dokument, skrbno čuvali, in želim, da bi bila navadna policijska »luž/ba pomnožena ter vas tudi zaradi tega pošiljam v Dover slu nasproti. Sicer to ne spada popolnoma v v«š_ delokrog, toda vaše izredne sposobnosti v obveščevalni službi med zadnjo svetovno vojno mi dajejo najboljše jamstvo, da boste stvar opravili tako, kot je treba. Trije člani francoske in angleške tajne policije bodo spremljali sla do Dovra, meri-tem ko boste vi in vaši organi prevzeli dolžnost čuvanja od Dovra pa tako ; dolgo, dokler nc bo ta važen dokument zaprt v safeju mojega ministrstva,«
| Kot vsa podobne naloge *e mu j« tudi ta zdela nezanimiva. Sla so doča-' kali v Dovru na pomolu, spremljali v I Pulmanov voz, ki Je bil rezerviran I zanj, in dv« člana Sootltnd Varda, sta
ves čas med vožnjo hodila po hodniku gor in dol.
Na Viktorijinem kolodvoru jih jc že čakal policijs-kl avtomobil in oboroženo spremstvo. Sel in Dik sta vstopila v avto ter po kratki vožnji dospela v ministrstvo zunanjih zadev, kjer je ministrski tajnik v njegovi navzočnosti pregledal pečate ter pred njegovimi in šef-inspektorjevimi očmi, ki je vo-
dil vse spremstvq, položil dokument v ga zak
izjavil Dlkti, ko so že odšli ostali iide-
safe in
unnnji minister je
Ježepci: »Ne morem verjeti, da bi naši prijatelji Žabarji imeli kak interes na. tem dokumentu. In vendar so bili prav Žabarji vzrok, da sem bil pri prevozu tega dokumenta tako pazljiv. — Ali niste našli nobene nove sledi z« Gen-terjevimi morilci?«
_ »Nobene, ekscelenca, v kolikor mi je znano. Domači zločinci vobče ne spadajo v moj delokrog in noben zločin ne pride pred državnega pravnika, preden ni temeljito dognan in dokler ni mogoče zločinca obtožiti.«
»Zelo obžalujem,« je rekel minister. »Bilo bi mi jako ljubo, če bi se z zadevo žaborjev ne bavil le Scotland Yard. Ta bratovščina bo namreč kmalu velika nevarnost za javni red in mtr, tako da smatram, da ni bilo kar dobro, če bi se »to zadevo bavil tudi I« kak poseben oddelek.«
Diku je bilo na jeziku, da b! njem ta naloga izredno veselila in zanimala, ampak ni hotel z besedo na dan.
Finska se že zdaj skrbno pripravlja
za primer, če bi ostanki sovjetskega vojnega brodovja, ki je zdaj vklenjeno v led, skušali obnoviti svoje napade
V finskih mornariških krogih razmišljajo že zdaj o ukrepih, ki bi bili potrebni za primer, še bi ostanek sovjetskega brodovja zašel spet nastopali po Baltiškem morju ter napadati finske in drugo ladje, ali vsaj ogrožati pomorski promet v vzhodnem delu Baltiškega morja.
Lansko poletje so je sovjetska vojna mornarica meseca avgusta umaknila na skrajni konec Finskega zaliva in od ondod se ni veš ganila. Le nekajkrat je s svojim topništvom obstreljevala nemške postojanke pri Oranienborgu ter finske pri Terijokiju. Pri teh dveh nastopih, ki pa nista rodila nobenih uspehov, so Sovjeti izgubili sedem topnišark, od katerih jih jo bilo pet potopljenih, ostali dve pa težko poškodovani,
Negibljenost sovjetskega brodovja je treba pripisovati v prvi vrsti popolnemu pomanjkanju nafte, ki bi bila potrebna za ladijske nastope, do-
šim so druge vešje ladje v Kronstadtu, kjer jih popravljajo, zakaj nemška artilerija jih je v večkratnih napadih precej poškodovala.
Petrograd je še vedno brez prometnih zvez z ostalo Rusijo in tistega nekaj materiala, ki prihaja zdaj tja, morajo dovažati šez zamrznjeno Ladoško jezero. Gre za manjše prevoze, ki pa ne morejo v zadostni meri zalagati ruske ladje, zasidrane v vzhodnem koncu Finskega zaliva, z vsemi potrebnimi stvarmi.
V finski prestolnici smatrajo, da bo sovjetsko brodovje, Šim se odtaja Finski zaliv, skušalo obnoviti svoje napade po Baltiškem morju. Velike ruske ladje pa bodo ostale še dlje na svojih oporiščih, medtem ko .bodo podmornice in manjše ladjo na ta ali oni način skušale motiti plovbo ob finski obali. Spričo teh groženj se finske letalske in pomorske 6ile hitro pripravljajo, da bi lahko vsak trenutek uspešno nastopilo proti prebujenemu sovjetskemu ladjevju.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
1
K
h
Zabavna zgodba o Amadu ju, senegalskem modrijanu
Mož, ki je v prejšnji svetovni vojni na solunskem bojišču nesmrtno zasovražil francoskega generala Sarraiia, »morilca Senegalcev«
»Vedel sem, kje ga moram uščipniti, da ga 1» zabolelo,« piše neki Ginom Pinguentini v večerni izdaji »Piccola«. »Treba ga je bilo spomniti le na francoskega generala _ Sarraiia, tistega, ki se je v prejšnii svetovni vojni mudil na solunskem bojišču. Nikogar ni bolj imel v želodcu, kakor vprav tega moža. Čim je zaslišal ime tega francoskega generala, je skočil pokonou, kakor konj, če ga nepričakovano ošvrkneš z bičem.
Mož je bil že precej efar. nad šestdeset let. V njegovem obrazu, obrazu razumne opice, so bile zarezane globoke brazde. Njegovi mehki lasje so bili precej osiveli, redke kocine na njegovi bradi pa povsem bele. Imel je nekam ovenele ustnice, vijoličaste kakor kakšne preveč zrele fige. Odet je bil v dolgo belo senegalsko haljo, ki je delala njegovo polt še temnejšo, kakor pa je bila v resnici. Ogromna stopala 60 počivala v dolgih copatah iz rdečega usnja.
Pri Solunu je bil Amadu — kakor je bilo ime temu zanimivemu možu zi črne Afrike — v prejšnji svetovni vojni narednik, ki je poveljeval oddelku »senegalskih strelcev«. Od takrat je nesmrtno sovražil maršala Sarraiia, poveljnika zavezniškega ekspedicijskega zbora na Bližnjem Vzhodu. Dal mu je vzdevek
»morilec Senegalcev«
»Veš, — je dejal — za ženo je imel Judinjo in zato je smrtno sovražil na6 musilimane. Nikdar ni bilo niti trenutka oddiha. Vedno smo
bili v prvi bojni vrsti, v ognju. V nekem zaseb nem razgovoru se je izrazil, da ee niti en Senegalec ne sme rešiti z macedonskega bojišča, ^pjda. takšnih misli je bil on.«
Naj bo tako ali drugače, res je da so se »senegalski strelci« upirali in da so bili zaradi toga zdesetkovani. »Sar mil — je dejal Amadu — je z nasmehom nu ustnicah vztrajal pri tem, da je treba Senegalce postreliti.«
»In vendar so bili Senegalci najboljši vojaki, vsaj v boju na nož, in kadar se je bitka odigravala kje v nižini. Za vojskovanje po hribih na tem bojišču pa so bili Italijani nnj-lx>ljši. Ko sem videl Italijane, kako so se borih po macedonskih hribih — je pripovedoval Amadu — niti za trenutek nisem podvomil v italijansko zmago v Abesiniji, čeprav so časopisi pisali o italijanskem vojaku vse mogoče izmišljotine. Kakor divje koze, tako so Italijani preskakovali gorske pečine v Macedoniji in mi Senegalci smo kar strmeli.«
Sicer pa so te Amadujevc besede potrdili ludi bolgarski, srbski in angleški vojaki, ki so se tedaj borili na solunskem bojišču. Tudi ti so izpovedali, da so se italijanski vojaki na tem bojišču borili bolje kakor drugi.
Edina razlika
Naravnost bedasto je, — je nadaljeval Amadu — če afriški domačini mislijo, da bi se lahko uspešno upirali kakšni evropski vojski. Črnci se znajo boriti in uporabljati strelno orožje, to že. Toda, kaj pa potem, če se to orožje pokvari? Kdo ga jim bo popravil, da bo spet brezhibno delovalo? In strelivo? Kdo jim bo dal letala, topove, avtomobile in drugo? Go-
tovo ne Afrikanci, ki ne znajo dosti drugega, kakor graditi borne koče iz vej in drevesnega listja.
Seveda je bil Amadli, kakor še toliko dragih Senegalcev, francoski državljan. Prav tako smešno je to, — je dejal — kakor če bi tebe naredili za senegalskega državljana. Kdo naj človeku spremeni njegovo polt? Edino, v čemer se razlikujem od zamorca, ki ni francoski državljan, je to, da jaz plačujem 100 frankov takse, on pa samo 50.
Sicer pa, če je Alah ustvaril beloikožcc in zamorce, je že moral imeti kak razlog zato. In takšni morajo tudi ostati. Za belokožca je bela žena, za črnca črna. Bil sem v Parizu in v Marseilleu med in po prejšnji svetovni vojni. Imefl sem doati prilike, priti v stik s Franco^ zinjami. Toda nikdar mi ni bilo na tem, da bi katero spoznal. Tudi se nisem vedel tako, kakor se vede toliko Evropejcev, ki si domišljajo, da so največji lepotci. Ne zavedajo pa ee ti ubogi ljudje, da se jim celo zamorci smejijo.«
Ženskam naj bi Alah skrajšal jezik in »zdaljšal« pamet
»Koliko žena pa imaš, Amadu?«
»Samo eno in sem zanjo Alahu hvaležen. Ženska ima pretesne možgane, da bi lahko kaj več stvari 6pravila vanje. Čim se nečesa domisli, je že mnenja, da mora to povedati tudi drugim. In potem govori in govori brez konca. Moja žena me že od svojega osemnajstega lota dalije neprestano nagovarja, naj se vrnem v Senegalijo, češ da tu v Gvineji nima nobenih sorodnikov, nobenih prijateljic, da bi se z njimi lahko kaj pogovorila. Toda — naj ji Alah skrajša jezik in ji da malo več pameti — naj se vrnem domov ob kateri koli uri, vselej jo najdem pri klepetan in, okro? n je pa so zbrane še druge .madame*. Toda, zakaj naj bi se zdaj vračal v svojo domovino? Kdo me bo še prepoznal? Tu v Conaikryju imam svojo službo (nadzoroval je delavce, ki so bili zaposleni pri razkladanju 'ladij) in sem se že navadil tukajšnjega življenja. Veš, človek se navadi vsega, tudi na jezik svoje žene.«
Res, Evropa je lepa, toda...
»Kaj pa, ali ti Evropa, Francija ugaja?«
»Francija? Da, to je lepa dežela. Lepe ceste in trgi, ki so široki in gladki ka.kor kakšna dvorišča z našimi mošejami. Palače, tovarne, visoke hiše, v katerih ni treba hoditi po stopnicah, pač pa se lahko poslužiš dvigala. Pritisneš na gumb in čez nekaj trenutkov si že v gornjem nadstropju. In koliko avtomobilov
jc tam! Dalje vlaki, ki vozijo s takšno hitrostjo, kakor beži gazela, če jo kdo zasleduje. Ce6tna železnica. Lepo oblečeni moški in ženske. Toda, povej mi vendar, čemu služi vsa ta iznajdljivost, s katero se v Evropi ponašate moški in ženske?«
»Povej mi vendar, čemu nosijo moški tiste visoike in trde ovratnike, ki človeka tišče za goltanec, kakor bi ga hoteli zadušiti? In če 6i vtaknete v usta kak večji zalogaj, kako ga vendar morete pogoltniti? Nekaj najbolj nesmiselnega pa 90 vas!i čevlji. Če bi ti vedel, koliko sem trpel, preden sem se navadil na čevlje, ko sem bil vojaki Prava muka je imeti na nogah
0!
227
Petronijevlm besedam Je odgovoril šum, ki se je v kolobarju širil na vse strani, kakor če vržeš kamen v vodo Nato so se začeli oglašati kriki, ki so se prevrgli v vesoljno, oglušujočo tuljenje
»Panem et circenses ■— kruha in iger!«
Petronij se je zagrnil v togo ter v beli obleki nepremično stal nekaj časa med valujočo množico, podoben marmornemu kipu. Naposled je vzdignil roko in dejal:
•Obljubljam vam kruha in Iger. toda zdaj vzkliknite na čast cesarju, ki vas redi in oblači, potem pa pojdite spati«
Nato je obrnil konja ter odjezdil Ljudski srd je bil pomirjen
228
ko se Je spet vrnil na vodovod, je pomiril cesarja in njegove, ki niso razumeli, kaj pomeni zadnje burno vpitje Neron si je oddahnil in mu bil neizrečeno hvaležen. Ko si je opomogel, mu je položil roko na ramo ter ga vprašal:
»Povej ml odkritosrčno, kakšen sem se ti zdel, ko sem prepeval?«
»Bil si vreden tega prizora in prizor je bil vreden tebe,« mu je dvoumno, a vendar laskavo odgovoril Petronij, potem pa se zazrl v požar, rekoč:
»Oglejmo še malo stari Rim — ter so poslovimo od
čevlje, kakršne nosite vi Evropejci. To čutiš zlasti takrat, kadar 6c ti kam zelo mudi. 1» potem vaša navada, da se hočete ubraniti sonca s sončniki, klobuki, slamniki iu temnimi očali? Če bt bilo sonce človeku škodljivo, bi Bog prav gotovo poskrbel, da bi človeka primerno zavaroval »red njim, kakor je zavaroval nekatere živali, ki jim sončna vročina res škodi. Te živali so že po naravi navajene na nočno življenje ali celo na življenje pod zemljo. Ljudje pa niso niti hijene, niti črvi!«
Vljudnost za vljudnost
»Dragi Amadu, do nas Evropejcev pa res nisi preveč vljuden.«
»Mon chcr, po pravici li povem, da ne čutim prevelike potrebe, da bi bil vljuden. Sicer pa, a.li sto bili tudi vi belci vedno vljudni z nami. Da. priznam, včasih nam Francozi res delajo poklone, a vselej le tedaj, kadar so se i. Toda, kadar mislijo, da
hoteli norčevati iz nas.
jih ne slišimo ali ne razumemo, nas imenujejo črne opice, makake ali še hujjše.
Enkrat »monsieur«, drugič »črna svinja«
Toda, koliko lepih trgovin, gostiln, kavarn, polnih ljudstva, je v Franciji! Pri nas v Afriki vsega tega nimamo. Le revne vasi z bornimi kočami. Toda, mon vieux, kadar je pri nas kdo lačen, si utrga kjer koli banano ali kakšen drug 6adež in ga poje^ ali pa mu kdo drugi brž postreže z jedjo. V Franciji pa je bilo takrat, ko sem bil vojak, drugače. Dokler je imel človek kaj denarja, si lahko dobil vse, kar koli si si poželel. Pravili so ti povsod »monsieur«. Ko pa je denar pošel, nisi dobil nobene stvari več. Če si koga kaj prosil, te je hitro nagnal s »črno leno svinjo«, in če se le nisi dal odgnati, so poklicali policijo. Vidite, tudi v tein je razlika med nami Senegalci in »omikanimi« vropejci.
i?
TONE GLAVAN:^ [B	'U (B ttL Ijl W ffi ICC 1» W
flišPŠM*! inrlihalCl I
iemljajejSSi
II	VI
\y2L ut *
lil Ti
IZVIRNI ROMAN
V bolesti se je	prijemal za glavo in večkrat mu je	bilo žal, da
se je tako odločil.	Skušal se	je	otresti vseh predstav,	letal kakor
blazen okoli, da so se mu vaščani čudili, a miru ni našel. Najbolj ga je skrbela Minka. Tako žalostno ga je vedno gledala, kot bi se zanj bala in trepetala. Se ko je odhajal k vojakom, ni bila taka. Venomer mii je govorila o nekih slutnjah. Da, in kadar ona kaj sluti, se navadno zmerom izpolni.. Slutnje Minke ne varajo. Tolikokrat jih je že občutila na svoji koži ali pri materi ali pri očetu. »Ne hodil Kako drugače uredil« mu je svetovala, a Boštjan je vztrajal trdovratno pri svojem. Tudi on je bil trdoglav, trd in nespremenljiv značaj, tudi v slabem. Kadar se je odločil, da nekaj ukrene, ni odstopil niti za las.	In tega se	je	za bodočnost, ko bosta	z Boštjanom
skupaj, Minka zelo	bala. Bala	se	je njegove nespremenljivosti. Kaj,
ko bi se katerikrat tako zaletel, da bi bilo potlej v njegovo škodo? — je šlo po njenem srcu kot nekaka bolečina. Večkrat ga je ka-. rala zato. Obljubil je, da se bo spremenil, toda kadar je spet kaj prišlo, je napravil po svoji glavi. Ljudi tako vrste no moreš spremeniti. Tudi Boštjan sam se je tega dobro zavedal... Saj bi se morda premislil zaradi nje ali sebe samega, a samo zaradi ljudi se ni hotel. S prsti bi kazali nanj: poglejte ga, zbal se jo, kikla ga jo pregovorila, kar kiklo naj prične nositi... Rad bi, a ni mogel. V glavi je imel že drugi načrt, kako bi lahko kupil pol grunta pod Prelesjem, a ga Minki niti omenil ni, ker bi ga potlej le preveč I silila, naj nikar ne hodi v Ameriko, ko ima vendar doma tako ugodnost. Boštjan je ostal trden. Svoje misli, da bi ne šel v Arne-'
riko, je enkrat za vselej odgnal iz svoje duše. Kadar so mu prišle spet v vas, jih je odpodil šiloma in mislil s težavo na kaj drugega,' dokler se mu niso nove misli zazdele domače in naravne... Tak je bil Boštjan, taki vsi Jernejcil — Minka se mu je smilila. Kadar sta zvečer stala skupaj ali sedela za njihovo domačijo in gledala v zvezdnato nebo hli poljasne hribe in temno hoste, je Minka vselej molčala. Govoriti ni mogla, slutnje so ji stiskale srce in dušo. Opravičevala se mu je in Boštjan jo je razumel. Iz vsega tega je sklepal, da ga ima zelo rada. Videl je, da neizmerno trpi, trpi zaradi njega in njegove hudomušnosti. Skušal jo je tolažiti, a besede so mu ostale samo v srcu. Kmetje ne znajo tolažiti, ker so preboječi in pre-samosvoji. Vsak nosi bolečino 6am in j« ne razlaga drugemu. Kadar tolaži, te kliče z lepimi imeni, to je vse in zelo veliko. .. Tak je bil tudi Boštjan. Nerodno je objemal Minko, jo klical po imenu, jih pomanjševal in jo gugal kakor otroka... Na ta*način je tudi Minka vedela, da jo Boštjan ljubi... Pa tudi ona mu ni omenila, da se najbolj boji trenutka, ko bo vlak zapiskal, potegnil in ji odpeljal dragega proč, daleč v Ameriko onstran morja.
Z očetom tudi nista govorila. Stari se je vedno napravil, kot da ga ne vidi. In Boštjan bi rad govoril z njim, a videl je, da oče ne želi imeti več opravka z njim. Da bo šel v Ameriko, je zvedel pri vaščanih. Boštjan se je odkrito bal, da bo ostal stari vedno tak. Poznal ga je kakor sebe. Ko jc postavljal sebe na njegovo mesto, je uvidel, da bi bil'sam prav tak. Iz tega je ugotovil, da mu ne bo podal pri slovesu niti roke, ne, niti ne bo šel gledat za njim na ogel-hiše ali na kraj hodnika. Še zmenil se ne bo zanj.
Kljub temu je vendar poskusil:
»Oče, v Ameriko pojdem. Čez teden dni.<
Stari Jerneje mu je obrnil hrbet in krepko pljunil.
»Čujte, oče! V Ameriko pojdem.«
Oče je grdo zarenčal in ni izgovoril besede. Ko je spoznal, da ne bo ničesar opravil, je opustil sleherno namero. Da, pri slovesu mu bo že ponudi! roko, a če je ne bo hotel, njemu nič mar. V tistem trenutku ni občutil do očeta nikake ljubezni ali vsaj sočustvovanja.
Ne, tudi sovražil ga ni. Imel ga je za človeka kot druge, ki jih srečaš po svetu: na cesti, v krčmi ali v cerkvi... Njegovega dejanja mu ni prav nič zameril.
Z bratom je opravil čisto na kratko. Ustavil ga je, ko je šel pokladat živini.
»Ti, v Ameriko pojdem.«
Miha je zarenčal in ga grdo pogledal.
»Si slišal?«
»Hudič naj te odnese v dno pekla, ne pa v Ameriko! Zgini, kamor hočeš! Zadnji čas je, Če ne te bom nadrovil z gnojnimi vilami čez prag. Tukaj nimaš ničesar več iskati. Sedaj sem jaz gospodar,« je ponosno povedal in se udaril s pestjo po sebi, da ja votlo zabobnelo.
Boštjan je brez besede odšel. 0 vsem tem je Minki molčal.
*
Tisti teden je hitro minil. Boštjan se je mrzlično pripravljal in delal po Minkinih navodilih. V resnici ni vedel, kje se ga glava drži. Če bi ne bilo Minke, bi polovico pozabil, napravil napačno ali kakor koli že.
Oba sta trepetala In se bala zadnjega dne, a molčala sta drug drugemu. Poglavitne stvari sta se pomenila že prej.
Nenadoma je zaprosil Boštjan:
»Minka, prosi očeta, če smeš z menoj do Ljubljane.«
»Bom.«
Prosila ga je in po kratkem obotavljanju ji je dovolil.
Noč ■ pred odhodom je bila za oba strašna. Minka se je premetavala po postelji, tiho ihtela, vmes molila in gledala skozi okno v gluho zvezdnato noč. V duši so ji brnelo misli Grozne predstave je imela in sleherne se je bala kakor temne pošasti. Mati, ki je čula poleg nje, jo je pustila v miru, naj trpi sama .. —- Boštjan sploh ni šel spat. Sprehajal se je po domačem vrtu, napenjal oči proti vinogradom v Liscu, iskal med sivkasto temino domačo zidanico, da ga je stiskalo ▼ spominih.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo*# Kramarič. — Itdajatelj: tul. Sodle. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dem« t*h»j« »b delavnikih ob 11 — Mevečna naročnine 11 lir, te inozcoudia 2Q lir. mm Uredništvo: Kopitarjem ulice 6, III. nadstropje, — Up raje; Kopitarjeve sila fl, Ljubljane, — lelolo« št#?. 40-01 do 40 05, ~ Fodrnlntcaj Novo mesto.