Qxhaja trikrat nalerUn s, tfiorek, četrtek, soboto.
GLASILO SLO
three times a week
Tiues dajjJh urjsiaj
5 cdurdaij.
ŠTEV. (No.) 136.
>glQA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER, 15, 1923.
LETO (VOL.) HC.
Francija
mobilizacijo«
AMERIKA NE BO PROTESTIRALA Z ZAVEZNIKI RADI POVRATKA-PRESTOLONASLEDNIKA, KAKOR TUDI NE, AKO SE VRNE NEMŠKI KAJZER. MONAR-HISTI NAMERAVAJO OBNOVITI MONARHIJO V NEMČIJI DNE 4. DECEMBRA.
Pariz. — Nova situacija, ki jO je rodil povrat nemškega kronprinca nazaj v Nemčijo, je spremenila vse dosedanje taktike Francoske vlade. Rodila so se nova težka politična vprašanja za francoske državnike. Povrat nemškega kronprinca in poročilo, da kajzer Viljem mu sledi v najkrajšem času, potem nesoglasje med Anglijo, Zedinjeni-mi državami in Francijo glede razoroževalne pogodbe z Nemčijo so stvari, ki delajo velikanske skrbi Francozom.
Francoska vlada se je čez noč našla osamljena na cesti. Vsi zavezniki so ji obrnili hrbet radi njene preimperialistične politike v Evropi.
Vcerai je brzojavno vprašala irse svoje zaveznike, kako stališče bodo zavzeli, ko se je vrnil v Nemčijo "kronprinc in kaj da bodo storili za slučaj, da se vrne kajzer. Na to vprašanje britanski državniki baje niti odgovorili niso. Prezident Coolidge je izjavil, da Zedinjene države ne bodo protestirale, ako se je vrni! kronprinc* kakor tudi ne bodo, ako se vrne kajzer. Kratko je v teh besedah povedano, da Zedinjene države se ne brigajo, kaj se godi ono stran morja. Tako Francija vidi, da je popolnoma osamljena in to zopet v zelo kritičnem trenutku.
Iz Berolina so sicer včeraj poročali, da je kajzerju Viljemu prepovedan povrat, in da je to Še vedno v veljavi. Glede kronprinca pripovedujejo, da je silno veliko izmišljenega v časopisju. Resnica sicer je, da ie prišel čez mejo, a nihče ne ve kje se naha-haja. Vse govorice, pravi bero-linsko poročilo, da je imel gotove sestanke z uglednimi nemškimi monarhisti so neutemeljene.
Vendar Francija ne vrjame mnogo tem poročilom. Francoski državniki so baje na posebnem sestanku sklenili, da mora vlada zahtevati uradno od Nemške vlade, da kronprinca prime m izroči zaveznikom. Ako tega Nemška vlada noče storiti, pravi poročilo, da bo Francija odrekla generalno mobilizacijo in svojim armadam bo zapovedalaj korakati naprej v Nemčijo ter j bo okupirala vse važnejše železniška križišča in mesta.
Drugo poročilo pa govori o novi nemški monarhiji. Govori se. da se v kratkem vrne v Nem-' c»j<> bivši kajzer Viljem in da se bo dne 4. decembra proglasilo nemško monarhijo.
Ker je več poročil in vsako drugače govori, zato je težko na-rediti pravo sliko položaja v Nemčiji. ( udno je pri vsem se-to, da Stresemannova via-S ^ lepo molči in ne da od sebe jj^ene izjave. Zgleda, kakor da noče Nemčija z vsemi svojimi s,'ami povzročiti oboroženo re-Jjfto proti versaillskemu miru, « }o je skoro finančno uničil. * kratkem se bo politično oh-^je zjasnilo in videli bomo či-sto sliko celega položaja.
-o-
a5o DELAVCEV ODSLOV-LJENIH.
WALT0N0YA SREČA NA TEHTNICI.
AMERIŠKE YESTI. i JUGOSLOVANSKE NOVICE
Njegovi sovražniki poizkušajo
vsa sredstva proti njemu. — Odločilo bo glasovanje porotnikov.
Oklahoma City, Okla. — Proces proti guvernerju Waltonu se nadaljuje že drugi teden. Porota, ki obstoja iz ljudskih zastopnikov zakonodajne zbornice raz-motriva točko za točko, na podlagi katerih je guverner obtožen. Navedenih je 22 slučajev v katerih dolže guvernerja raznih prestopkov in zlorabe njemu poverjene autoritete.
Ta teden bo debatiranje pred sodnijo radi teh obtožb končano in takoj bodo prišle na dnevni red volitve porotnikov ali naj se Waltona spozna krivim ali ne kri vim. Volitev bo tehtnica, ki bo pokazala, kam bo potegnila večina porotnikov. Ako bo glasovalo 15 porotnikov v podporo Waltona, tedaj ga zakonodajna zbornica ne bo mogla vreči raz guvernerskega stola, od katerega je sedaj že suspendiran. Ako pa dobi manj kot 15 glasov, te-vdaj bo moral zapustiti guverner-sko službo.
Waltonovi zagovorniki sicer trdijo, da je sedanja porota najeta in imenovana od Waltono-vih sovražnikov in, da na podlagi tega jo bo najvišje Sodišče zavrglo. Težko pa je seveda prerokovati, kako natančno bo slučaj izpadel, ker Waltonovi politični sovražniki so v veliki premoči.
—	Washington. — Zvezni za-kladničar se trudi na vso moč, da prepriča vse tiste, ki se zavzemajo za odobritev vojaškega bonu-sa, da bo to katastrofalno za zvezno blagajno in, da se ne bo mogoče izogniti velikemu povišanju davkov. Senator Smoot pa trdi ravno nasprotno in pravi, da bonus bo odobren, ako tudi tozadevno predlogo vetira sam predsednik Coolidge. Zadevo bo rešil kongres, ki se zbere prihodnji mesec.
—	Washington. — Posamezne države imajo polno moč prepovedati tujezemskim podanikom lastninsko pravico, tako je ponovno izreklo najvišje zvezno sodišče. Izjema je le tam, kjer imajo gotove države posebne tozadevne pogodbe z Unijo. Zadeva Kalifornije je namreč zopet prišla na dnevni re<i pred sodišče, kjer se je pritožilo več Japonskih podanikov, da se jim godi v tem oziru krivica.
Chicago, III. — V naše me
Protič umrl.
Dne 28. oktobra popoldne je preminul bivši jugoslovanski ministrski predsednik Stojan Protič. Bolehal je že dalj časa. Zadnje čase se je bil odtegnil skoro docela političnemu delovanju.
-o-
Strah v Ljubljani.
Po Spodnji Šiški pri Ljubljani že nakaj dni straši skrivnostna oseba, oblečena v črno moško obleko, na licu pa nosi črno masko. Pojavi se zdaj tu, zdaj tam ter zopet popolnoma skrivnostno zgine. Vse poizvedovanje za čudnem neznancu je bilo dosedaj zastonj. On si pa dan za dnem izmišlja nove posebnosti, s katerimi straši ljudi. Tako je v nedeljo dobilo več ljudi pismo, v katerem se jih svari, da naj ne poskušajo zasledovati neznanca. Pismo je bilo podpisano s tremi križi. V pondeljek je pa nežna-
Delavstvo, čuvaj se slepaijev*
RAZNI KLATIVITEZI HOČEJO SPRAVITI RADIKALNO ORGANIZACIJO I. W. W. ZOPET NA NOGE. — TUDI PO SLOVENSKIH NASELBINAH HODIJO TAKI SLEPARJI IN AGITIRAJO ZA KOMUNIZEM IN ANARHIZEM.
nec povabil v pismu nekega pe-sto sta dospela te dni dva mogo-' k°vskega pomočnika, da naj pri-
-o-
NOVI DIREKTOR ZVEZNE IZDELOVALNICE DENARJA.
Washington. — Prezident Coolidge je te dni imenoval Roberta J.*Grant iz Denverja za direktorja zvezne kovarne denarja. Dosedanji direktor F. E. Scobv iz Texasa je podal rezignacijo.
-o-
McADOO BO V KRATKEM NAZNANIL SVOJO KAN-DIDACIJO
Washington. — Tekom prihodnjih trideset dni, bo William Gibbs McAdoo uradno naznanil svojo kandidacijo za predsedniškega kandidata na demokratski listi.
čna predsedniška kandidata senator Hiram Johnson republikanec in bivši zvezni zakladničar William Gibbs McAdoo. Prvi skuša na vsak način priti do nominacije na republikanski listi, drugi pa na demokratski. Mc Adoo je imel presinočnjim poK-tičen sestanek z vodilnimi demokratskimi nolitičarii.
—	Sante Barbara, Cal. — A. S. Cooper najznamenitejši oljni geologist na zapadu je preminul te dni. Umrl je zelo nagle smrti zadet od kapi.
—	Syracuse, N. Y. — Petnajstletni M ar val Shavalier je predvčerajšnjim ustrelil svojega šolskega tovariša Kenneth "VVil-liamsa ko sta se vadila streljati v tarčo. Kenneth je metal za Shavlierja v zrak plehnate škat-Ije, v katere je slednji streljal v zraku. Omahnila mu je puška in strel ie padel v njegovega tovariša in ga na mestu ubil.
—	Salem, Oregon. — Clarence Acklev in Dewey M. Anderson sta bila moža. ki sta se rodila na en dan pred 26 leti. Bila sta soseda in prijatelja skozi vse svoje življenje. Zadnji pondeljek sta pa tudi na en dan oba umrla. Kaj takega pravijo, da se še ne pomni v Ameriki.
—	York, Pa. — Lastnik velike hiše A. Blunt, v kateri je živelo več rentirjev je ob svoji
de zvečer na Ljubljansko polje k nekemu križu. Pomočnik je zelo korajžen fant, pa je sklenil, da pride na povabljeno mesto, kjer bo neznanemu strašilu že posvetil. Ob določeni uri je res čakal pri križu z nabasanim samokre-soiji v roki. V nekoliko minutah se je približal neznanec, zavit v temno haljo in z masko na licu. Ko je prišel v bližino, je pomočnik nameril samokres ter hotel ustreliti. Toda s samokresom, ki je poprej brez hibno deloval, se je zgodil nekak čudež ter se ni dal izprožiti. Preplašen fant je sedaj ostal brez obrambe pred neznancem. V tem trenutku pa se je plavil za njegovim hrbtom, kakor da bi zrastel iz zemlje, še drug možakar, ravno tako oblečen in maskiran, kakor njegov drug in oba sta prijela pekovskega pomočnika, ki je bil že ves trd od strahu ter ga privezala na križ. .Siromak je visel med nebom in zemljo kake četrt ure in slaba bi mu bila predla, da ga niso prišli iskat njegovi tovari-ši, ki so ga rešili. Po celi Ljubljani vlada radi tega silno veliko razburjenje.
-o-
Poslanska imuniteta.
Posl. Bošnjak je na svojem potovanju po Vojvodini najel hotelsko sobo. v katero je udrlo -nekaj vinjenih "policajev,'.' ki so
Te dni so zborovali v Chicago zastopniki gnile radikalne organizacije takozvane Industrial Workes of the World. Delali so načrte, kako bi svojo organizacijo spravili k življenju, da bi se jo delavci zopet prijeli. Pri tem so po svojih zavajalskih običajih napadali zmerne ameriške delavce, ki so organizirani pri pošteni in ugledni organizaciji American Federation of Labor. Zabavljali so čez znanega pustolovca "Big Bill" Hay-wooda, ki je poneveril velike stvari in nato zginil v Rusijo, kjer se smeje neumnim nezaved-nežem, ki so ga podpirali in mu sledili. S tem so seveda javno priznali, da so njih voditelji največji blufarji in sleparji. Zato pa tudi vsak trezno misleč delavec danes to organizacijo gleda tako, kakor strupeno zalez-ljivo kačo, dalje kot si od nje bolj varen si, da te ne piči in ne zastrupi. To velja sploh o vseh revolucionarnih socialističnih organizacijah.
S tem hočem tudi opozoriti
»slovensko delavstvo, zlasti po jpremogarskih kempah, koder se j zadnje čase klatijo neki komunistični agitatorji, ki govore, da delajo za neko Delavsko Stranko. Rojaki ne vrjemite tem ljudem. To so ruski plačanci, ne vodi ga ljubezen do tebe trpina delavca, da hodi okrog tebe, ampak rusko zlato, katerega se je neki do tri milijone vtihotapilo v to deželo in se ga rabi za razširjenje komunističnih idej po A-meriki. Kadar ti kdo govori o kaki delavski stranki, vprašaj ga, ako ima uradno dovoljenje od Ameriške Delavske Federacije, da je pooblaščen agitirati za kako Delavsko Stranko, ako nima dovoljenja, pokažite mu vrata, ali pa ga naznanite oblastem, ker za komunizem ali kako radikalno in državi nevarno organizacijo nima nihče pravice a-gitirati v Zedinjenih državah.
Zlasti se veliko trudi sloven-
___.. . -	. .. , • - Imu pregledali vso prtljago 111 od
smrti te dni zapustil hiso, ki 10^	.	.
• 1 , , ,	. .	/ . prh vsa pisma, ne meneč se z:
je lastoval družinam, ki so v njej
-o-
BELGIJCI POSLALI UNTI-MATUM BEROLINU.
Berolin. — Belgijska vlada je poslala včeraj ultimatum, s katerim zahteva od nemške vlade, da takoj plača zahtevano odškodnino za poročnikom Graffom, ki so ga Nemci ustrelili v Nemčiji. Ako nemška vlada tega ne stori v predpisanem času, bo Belgijska odredila da se zapleni za toliko vrednost surovega materiala v zasedenem ozemlju.
NEMŠKI KRONPRINC IMA PRAVICO PRITI V SVOJO DOMOVINO.
Pariz. —r Jutranje poročilo naznanja, da je Stresemannova vlada odgovorila Francoski vladi, da nemški kronprinc ima pravico za pqvrat v Nemčijo. Kake korake bo sedaj podvzela Francija zanima ves svet.
živele. Mr. Blunt ie bil sam brez sorodnikov in je živel od najemnine, ki jo je prejemal od hiše. Stanovalci njegove hiše so mu baje radi tega priredili-, veleča-sten pogreb.
—	Gainsville. Tex. — Na progi Atchinson, Topeka and Santa Fe je eksplodiral parni kotel na lokomotivi, ki je nevarno poškodoval več zraven nahajajočih se železničarjev.
—	Detroit. Mich. — Avtomobilski šofir je včeraj prekanil avtomobilske roparje, ko so ga napadli ravno, ko je peljal v neko Fordovo tovarno $25,000. v gotovini. Ko so skočili roparji na njegov avto je ta vrgel vrečo z denarjem na rayno mimo vozeči tovorni vlak, kar pa roparji niso opazili. Preiskali so avto in vse njegove žepe, v kateri pa niso našli več kot 7 in pol centov gotovine.
—	Long Beach, Cal. — Na u-Iicah v mestu se je te dni pojavil stekel pes. katerega pa je zagrabila z golimi rokami neka Mrs. Grace Newell in ga s tako silo tiščala k tlom, da ga je za-
nj ego ve proteste in njegovo poslansko legitimacijo.
-o-
1	Cerkveni rop.
Y Čatežu so vdrli roparji v ta-mošnio župnijsko cerkev. Vlomili so tabernakelj ter odnesli monštranco in dva srebrna keli-ha. Škoda znaša veliko tisoč dinarjev. V zadnjem času^se zelo množijo cerkveni ropi, kar znači da jih izvršuje dobro organizirana roparska družba.
-o-
Zaradi 10 dinarjev 80 ranjenih, Obudovac, Bosna. — V tem mestu se je vršil te dni sejem, ki je bil jako dobro obiskan. Sej-marji so se zabavali pri nekem vinotoču ter igrali za denar. Neki igralec je ogoljufal pri igri so-tovariša za 10 dinarjev, nakar se je vnel pretep, katerega se je udeležilo nad 150 seljakov. Do 80 seljakov je bilo ranjeni!^.
ski komunistični list iz Milwaukee, za*radikalne delavske organizacije. Po naselbini hodi neki Novakovič in oznanuje komunistični evangelij. Slovenski delavci poslušajte kaj Vam pravimo. Vi trpini ste doživeli v Ameriki že marsikatero razočaranje radi teh rdečih gospodov. Mil jonski fond je en slučaj, Slovensko zavetišče drugo in še veliko drugih slučajev. Z miljonskem fondom je šlo po pomače izraženo hudiču žvižgat nekakih 68 tisoč-Koliko je šlo s zavetiščem in koliko v drugih slučajih. Pog-lejtc-delavci, ko bi Vi imeli vestne voditelje, bi si za te deset tisoče napravili že lahko lepo zavetišče lep dom za stare onemogle slovenske delavce. Tako pa — šlo je, kam ne veš ti ne jaz, v dobro gotovo ne, ker ni nikjer nobenega računa in nobenegs odgovora. Ti ubogi delavec, k i si jim dajal ta krvavo zasluzen* denar nisi sedaj tej prevzetni rdeči gospodi niti toliko vredeh, da bi ti dali račun, za kake namene so ta tvoj denar zapravil?,.
Ne bodite tako neumni in ne sedajte raznim zelenjakom, ka-ikor je Novakovič na limanice. Kaj on ve. ki je šele prišel iz starega kraja o amerikanskih delavskih razmerah. Saj še vi, ki ste stari Amerikanci in že desetletja ste člani raznih delavskih u-nij, ne morete tako razumeti de-jlavskih razmer kot bi jih moglf, kaj torej pričakujete od ubogega zelenjaka, ki je šele čez lužo prišel ?
Kristan je bil tak blufar in je vas vse skupaj imenitno potegnil. In kaj je bil Kristan? Zelen kot Novakovič, pa je vas učil naprednosti in delavske zaved-inosti, o kateri ni pa popolnoma ;nič razumel, vsaj -'o amerikanskih delavskih razmerah ne. Niti enkrat ni pogledal v kako tovarno ali premogokop v Ameri-jki, da bi vedel, kako morate vi •svoj- denar služiti. In vi vsi ste-
(Dalje na 4. strani.)
davila. Mestna uprava je korajž-no ženo odlikovala za junaški čin s tem, da se ji je izplačalo iz mestne blagajne $234 kot nagrado.
Denarne pošiljatve
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD.
Xaša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Nase cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj
sledeče: SKUPNO S POŠTNINO:
500..	. Din.	... $ 6.50	IOO...	.. Lir. .	... $ 5-25
1000..	. Din.	... $ 12.65	200..,	.. Lir. .	... $lO.I5
2500..	. Din.	.., $ 31.50	500..,	.. Lir. ,	... $24.50
5000..	. Din.	... $ 62.50	1000...	. Lir. .	... $47-75
10,000..	. Din.	. X $124.00	2000..,	.. Lir. .	... $95.00
Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat 'menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še
stroški za brzojav-Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno.
Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka.
Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Češark

— gth Avenue,
New York, City.
11 li ^
EDINOST
(UNITY.)
lshija vuk torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
end Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1S49 West 22nd Street,	CHICAGO. ILL.
Telephone: Canal 0098._____
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
MAROČNINA: Za Združene Države za celo leto.....-................$3-<x>
Za Združene Države za pol leta ............................$i-5o
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-5<J
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-75
1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$i.7S
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne t torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi« cago, III., under the act of March 3rd 1879.
Harrisdale, la.
Cenjeno uredništvo: — Sprejmite zopet par vrstic iz naših farm. Letino smo že pospravili le koruza še stoji na polju, katero bomo pričeli krhati te dni. Koruza je izmed vseh pridelkov še najlepše obrodila. Druge pridelke je bila nam toča kolikor toliko poškodovala. Na koruzi se "Šumi Marica okrvavljena . . .!" Kdaj se boš izčistila?Ne poznalo tudi malo, vendar ni Kdaj tvoja voda ne bo več krvava?? "Raz, dva, tri, mi smo Bu-'imela takega učinka, kakor na šari . . Ali ste res Bugari, svobodni, zadovoljni Bugari, čili dru^h .pridelkih.
J. M. TRUNK:
Bulgarija.
jim je posrečilo zapičiti klin med zaveznike. Ne vem, če je kriv-
! ža. Priče
so bili John Prah,
da edinole na strani Bulgari je, a konec je bil za Bulgarijo zalo- Math. Tomše in Anton Bogolin sten. Perfidna Rumunija ji odvzame Dobrudžo, Turek dobi Odrin nazaj, med Srbijo in Bulgarijo se zasadi še debelejši Idin ... ni čuda. da je Ferdinandu uspelo, ko se je odločil za Nemčijo, in s tem porinil nesrečno Bulgarijo v pravi kaos, v katerem se zdaj nahaja.
(Konec prihodnjič)*
* * + + *
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
*
* + * *

ud slovanske družine?? Kakor narava sploh, tudi zgodovina ne pozna skokov. Vse se mora razvijati polagoma, kak hiter skok ni niti koristen. Seve nam bi bilo ljubše, ko bi šlo vse blisko vito, posebno v razvitku slovanskih narodov, ker tako želi naše srce. A ne pomaga nič, treba je potrpljenja, ker počasen, nara-
"	'	*	• *	1	---J— -------J"-	IVI Uia
ven razvitek le bo privede! slovanske narode na mesto, ki jim letos bolj poceni, kakor je bila
Leto je bilo vse skozi jako mokro in smo radi tega tudi pridelali obilo krme za živino. Tukajšnji farmarji že več let niso pridelali toliko krme, kakor letošnje leto. Zato je tudi krma
je od Boga odmerjeno. To velja o vseh slovanskih plemenih, pred vsem pa o Bolgariji, ker to pleme ima poseben značaj, in mora slovansko šele postati, ima še vse preveč tujih elementov v svojih žilah, vse preveč vode v svoji krvi; ni še pristno slovansko. Ko je ob svetovni vojni Bulgarija stopila na stran centralnih sil (Nemčije), so pozdravljali mongolski Madjari ta korak Bulgarov kot izraz "narodnega čustvovanja/' kakor bi se bili namreč Bulgari šele zavedli, da so mongolskega pokolenja^ ^ morajo toraj pridružiti silam, ki se bojujejo proti slovanstvu, pred vsem proti Rusiji. In ko je inteligenca s Cankovom na čelu vrgla letos Stambuliskega z njegovo kmetsko vlado, so bile v Budapešti značilne demonstracije, in so videli ošabni Madjari zopet vzhajati 4'mongolsko" solnce, posebno še tudi, ker se je "baratom" Turek nekoliko opomogel s pomočjo rivalitete evropskih sil.
1 -Nekaj resnice je na tem. Preveč slovanske krvi ni v bolgarskih žilah, a Madjari preveč odpirajo svoje oči, ako mislijo, da bodo iz Bolgarov izluščili kak madjarski. mongolski narod. Bulgarija res ni še pristno slovanska, a v narodnem oziru ni nobene nevarnosti, da bi se kdaj prelevila v kako tartarsko deželo; slovanska bo stala, in po naravnem razvitku se bo utrdila v tem od dne do dne. dasi morda res razni elementi v politiki strmijo za drugimi cilji.
Vsekako pa moramo iskati v tem razlog za nekoliko čudno bulgarsko politiko.
Krvni mešanici se je pridružilo še politično mešetarstvo. Za s vb jo politično svobodo imajo Bolgari zahvaliti edinole Rusijo: tega nihče ne more utajiti. Ali je stara Rusija res imela pred očmi le osvobojenje slovanskega plemena izpod turškega jarma, ali pa je zasledovala imperialistične cilje, ko je šla dvakrat nad Turke in žrtvovala na stotisoče svojih ljudi, je .pač težko dognati. Jaz bi si upal trditi, da so prevladovali idealni momenti, ker slavofilstvo se je začelo v tisti dobi med rusko inteligenco precej širiti. Gotovo je pa tudi, da je imela ruska diplomacija svoje posebne namene, namreč da razširi svoj upliv na Balkan. Dasi je pa Rusija porazila Turka in Bulgare osvobodila, je bila poražena na diplomatičnem, oziroma političnem polju po Nemcih.
Zedinjena in gospodarsko okrepčana Nemčija se je začela razširjati, ne teritorialno, ker to je bilo nemogoče, dasi je Poljakom kradla po znanih hekatistih šiloma njih dedno zemljo, pač pa politično in gospodarsko. Naravno se je mogla obrniti proti vzhodu, ker na zapadu so stare močne države, vzhod, slovanski vzhod, je mlad, še nerazvit, široko polje za industrijelno Nemčijo in nenasitno politiko, in onkraj tega slovanskega vzhoda je Azija, je Indija ... To je bil začetek one osodne pesmi: Von Hamburg bis Bagdad. Nemčija je postopala pri tem navidezno zelo nedolžno, a nad vse pretkano. Kako? Osvobojeni
ženi. Sirota je prišla v Ameriko, morda se je poročila s kakim brezvercem, ki jo je pital z izobrazbe, ki jo širi med Slovenci Glas Svobode in Prosveta. Postala je žrtev teh ljudi.
Jaz danes vidim, ko se nahajam med drugimi narodi, ki so
Družice so bile M. Omerzel in Jozefina Zabkar.
Poroka se je izvršila med sv. mašo, in* skupaj z ženinom in nevesto so vsi svatje pristopili k svetemu obhajilu. To je gotovo najlepši dar, katerega morejo sorodniki dati novoporočence-ma, ako gredo za nju k svetim zakramentom ob tej vzvišeni priliki, da tako skupno prosijo blagoslova na njiju zakon. — V naši naselbini se vedno bolj in bolj razširja ta prelepa navada, da se vrše poroke s sveto mašo in da gredo vsi svatje k svetim zakramentom. Tako je prav! Naj bo sramotno za katolika stopiti v zakon po poganski navadi. Pogani naj se poročajo po pogansko in kristjani po krščansko.
— V nedeljo popoldne sta se' pa poročila ženin Mike Klajder-man iz Čerensovske župnije in nevesta Martha Klajderman, doma iz Bistrice. Priči sta bila Šte-
bolj izobraženi, kot smo mi navadni Slovenci, da vsi prav pridno podpirajo cerkve in se vere fan Ross in Paul Horvat, držijo. Tako Nemci, zlasti pa Ir-, Poroke so se udeležili vsi priči. Pa tudi drugi. Le mi, ki smo jatelji ženina In neveste, tako majhni, naj bi se pa temu j Obema paroma želimo obilo upirali, namreč temu, kar je res-* sreče in blagoslova v novem niča in kar je človeku edino v!stanu.
druga leta, vsaj pri nas v tej o-kolici.
Glede verskega življenja smo še dobro preskrbljeni. Tukajšnji g. župnik je dobil pomočnika in imamo v Harrisdale sedaj dva katoliška duhovnika. Pomožni duhovnik hodi vsako nedeljo maševat ven na deželo v oddaljene kraje, da -se da tako tudi ta oddalj enim priliko za službo božjo in druge dobrote, ki jih prejemajo katoličani od katoliških cerkva.
Pred kakimi štirimi tedni so priredili za našo cerkev fair, kar
na prostem na mestnih ulicah, vanje zasluži, da se omeni in v Trajal je štiri dni in dosegli so javnosti pokaže, da bodo Sloven-
korist? Saj imate vendar možgane, le malo pomislite ljudje in ne pogoltnite vsega, kar vam kdo v ^kakem brezverskem časniku vrže pred oči.
Moj dopis se je že zavlekel in prosim, da naj imajo v uredništvu z njim potrpljenje. Listu Edinosti pa želim najboljšega vspeha in da bi skoro postal dnevnik.	Farmar.
-o-
La Salle, 111.
Malo je dopisov iz naše naselbine. Nekdaj tako živahni dopisniki so obmolknili in nihče ne sporoči ničesar o nas v javnost. Vendar pa temu ni tako. da bi morali vedno molčati, ker tudi naše ime in naše živahno delo-
velik vspeh. Ljudstva je bilo vedno vsepolno cele dneve in pozno v noč, tako, da so zadnje dni vse razprodali, da ni ostalo drugega kakor prazni štantje na ulicah. Župnija je mešana z N emci in Irci. Nemci tvorijo večino, vendar se vsi prav lepo razumejo in složno sodelujejo za prospeh fare.
Pred par tedni sem čital v Vašem listu o mihvaušfci junakinji. Sicer se ni nič čuditi tej še mladi Amerikanki. Izpridili so jo brezverci. Saj sama pove, da ji ni vzelo dolgo da je prišla do tega, da sedaj nič ne veruje. Kdor je skusil kolikor sem že jaz, ko sem še v Illinoisu premog kopal, kako ti ljudje delajo proti veri to so Glas Svobode in Prosveta, ta ve. Jaz sam sem že ob vso vero prišel in kako tudi ne bi. ko sem bral samo obrekovanje in natolcevanje o slov. duhovnikih, o cerkvah in veri. Ko sem prišel sem na farmo je prišel naš g. župnik Nemec po rodu v našo hišo kolek-tat za cerkev, kmalo. ko sem prišel v t^ kraj na farme. Jaz mu v prvič nisem nič* dal, ker sem živel pod vtisom, da duhovniki samo zase kolektajo, kakor so
—	Zanimanje za naš letošnji cerkveni bazar je izvanredno veliko. Malo časa imamo sicer
j za priprave, vendar po zanimanju soditi bo letos večji vspeh' kot kdaj preje. Naše žene že pri- j dno zbirajo razne stvari, ki se! bodo razpečale v denar. Kakor čujemo bodo tudi slovenski tr-1 govci nastopili z novo idejo pri i tem bazarju, ko bodo pokazali, da so z naselbino, da torej zaslužijo vso podporo naselbine pri njih trgovini, ker roka roko umije, obe pa obraz. Trgovci naj podpirajo naselbino. naselbina bo pa trgovce, vsi skupaj pa svojo cerkev.
—	Število naših šolskih otrok je že daleč prekoračilo številki 350. Samo v enem razredu jih je 107. Razred bomo razdelili, ker
ci po drugih krajih znali, da šejše vedno novi prihajajo. Vspeh živimo krepko življenje bodisi j naših slovenskih častitih sester
na društvenem raznih poljih.
Zadnji teden v soboto se je pričel v naši cerkvi fair ali semenj. Kot so kazali prvi dnevi ne bo fair brez vspeha. Tekmovalke so pridno na delu in bodo ob zaključku faira, ki se konča ta teden gotovo pokazale lep vspeh. O tem več prihodnjič.
Delavske razmere so pri nas vedno bolj na eni in isti stopnji. Po premogorovih delajo po včasih 5 dni. Zaslužek je po majnah je srednji. Vse pa seveda zavisi od prostora, na katerem premogar dela.
in tudi drugih [zadnje dve leti je tolik, da so si pridobile zaupanje in ljubezen vse naselbine.
-o-
IZ DUHOVSKIH KROGOV.
—	Rev. John Miklavčič, se je te dni vrnil zopet nazaj na svojo župnijo v Leadville, Colo.
—	Rev. Fr. Sedej, do sedaj misijonar v Monsignor Buhovem zavodu v Duluthu je bil imenovan duhovnim pomočnikom na Hibbingu, kjer bo skrbel za on-dotne Slovence in Hrvate. Časti-tamo!
— I	------- ---•	v,/ v	j Vili	J J	uv
ta bili Rumunija in Bulgarija, deca brez pravega očeta. Pre- 'sIov;rdeči listi vedno vpili. Ven-
skrbimo jima toraj očeta-vladarja, tako je poudarjala nemška politika, seve vladarja, kakršnih je v Nemčiji vedno bilo na izbiro. Kolikor so pri tem prišli' vpoštev ruski Romanoviči, jim ie bilo precej vse eno, kdo zasede bulgarski in rumunski tron. ker je bila vse ena žlahta, ruska diplomacija pa se je tako ravnala po carjih. Nemec je vedel, kaj doseže z nemškim knezotp, ter poslal na Balkan dva nemška petelina. V Rumuniji so presto! zasedli Hohenzollerci, v Bulgariji je šlo nekoliko bolj težavno, a končno se je tam trdno usedel zviti, sko^ in skoz nemški Ko-buržan. Znano je, da je car Ferdinand delal politiko proti volji večine bulgarskega naroda. Tako se }e zgodilo, da se je v svetovni vojni Bulgarija pridružila centralnim silam, in/šla v boj proti svoji pravi osvoboditeljici — Rusiji.
Nesrečna Bulgarija. Edina svetla točka za bulgarski narod je bilo leto 1912., ko se je ruskemu poslaniku posrečilo "zapa-nati" vso evropsko politiko, zediniti Balkan in ga poslati v ^kupen boj proti Turkom. Zasledoval sem v istih dneh avstrijsko časopisje. Dolgo ni moglo priti do sape in ni vedelo, kako bi pisalo. Za Turke je sledil poraz za porazom, toraj jim ni pomagati. zmagovalca pa tudi ne kaže poriniti stran. Časopisi, ki so bili v službi avstrijske diplomacije, pred vsem znana "Reichs-post." so morali toraj hočeš nočeš hvaliti*: kar bi bili najraje preklinjali. Enako je bilo tudi na Angleškem. Bulgari so stali že pred Carigradom ob Cataldži. Tedaj še je bila beseda Carigrad
"Sto^^--1" jC F<ieČ^ CUnJa Za bika* Bul^rom je zaklical:
dar župnik mi je stavil več vpra sanj in začela sva del^tirati. Ni mu vzelo dolgd, ko mi je dokazal zakaj kolekta. ne zase temveč za nas vse skupaj. Prišel je v drugič in se pogovarjal z menoj do dve ure. Tedaj sem mu dal $2.00 za cerkev in prihodnjo ne-delio sem šel v cerkev. Spoznavati sem začel polagoma, da je to kar sem čital preje v slovenskih rdečih listih sama laž in hudobno obrekoyanje o naših slovenskih duhovnikih. Vidim, kako lepo duhovniki in solske sestre vzgajajo naše otroke, kako jim dan za dnem vcepljujejo ljubezen do starišev, nagib za pošteno življenje in vse dobro. Sedaj vidim, da kdor je proti veri, cerkvi in duhovščini, da je samo radi tega, ker je sam ne pošten. Socialisti sovražijo vsako oblast, duhovnike, cerkve in vero. Zakaj? Zato, ker ravno oblast in duhovnik jim vest sprašujejo in .kdor nima čiste vesti, se takih boji in ogiblje. (Op.
Slovenci, ki so bili pred leti v Davis W. Va. ali v okolici Po tovarnah se dela vsak dan ipo kempah. se gotovo še spomi-s polno paro. Po cinkovnah pla- (njajo mladega duhovnika, ki je čujejo navadne delavce od $3.50. jbil župnik v Davisu, ki se je to-Izučene delavce, ki vlečejo na liko trudil za Slovence, da bi "rollerjih" pleh, ti delajo od kosa in zaslužijo nekateri dobro.
cementarnah so tudi zapos-ljeni in se vrti vse noč in dan s polno paro. Tu plačajo navadne
S° vendar le Prišli diplomatje tudi v Avstriji ured.: _ Zadeli ste') Zato nra-Nemc.,, k sap, m začel se je boj na polju intriganstva. Zal se vim. ,	'	P
da se ne čudim zgubljeni
-delavce od $4.00 naprej. Delavce. ki so izučeni in nameščeni pri malnih,. strojih in bolj odgovornih prostorih te plačajo bolj, nekatere do $7.00 na dan.
Rokodelci, kot zidarji in tesarji ti zaslužijo več. Ti so povečini vsi organizirani delavci in prejemajo unijsko plačo.
Poročila se je te dni v slovenski cerkvi dobroznana Miss Agnes Cojnik, jako agilna dekle za cerkev in društva. Poročila je ženina rodom Poljaka.
D ruga poroka tudi slovenskega dekleta je bila od Miss Hof-mari, ki ie^ poročila tudi Poljaka. Tudi zadnja poroka se je vršila v slovenski cerkvi. Poročne obrede tega para je izvršil Poljski duhovnik.
Mr.' Math Komp, ki je živel dosedaj na North Bucklin street je svojo hišo tamkaj prodal, v kateri je dosedaj stanoval. Na osmi cesti pa je ravnokar-tiovo napravil, kjer se je nahajala prej lesena hiša. V par dneh se preseli nazaj na osmo cesto v novo moderno napravljeno hišo.
Poročevalec.
-o-
Chicago, 111.
— Poročila sta se v slovenski cerkvi sv. Štefana ženin Anton Škofljanec iz Cerkelj na Dol. in nevesta Uršula Tomše iz Čate-
jim ohranil njih vero, ki je hodil po gozdih za njimi. Slovenci so ga vsi imeli jako radi. kakor je on imel nje rad. Ko je bil on tam župnikom je več Slovencev pelo celo na njegovem koru. To je bil Rev. Jakob Newcomb. Ta gospod je bil pred kratkem odlikovan iz Rima. Postal je a-postolski protonotar . s , častjo monsignora. Novi škof v Whee-lingu ga je sedaj poklical nazaj v škofijo in prevzel bo važno mesto v vodstvu škofije. To je gotovo vesela novica za vse Slovane v tej škofiji, kajti sedaj bodo imeli v tem gospodu krepkega zagovornika svojih pravic, ki bo gotovo storil za nje vse, kar bo mogoče. Blagemu našemu prijatelju in dobrotniku pa naše iskrene častitke.
—	Iz starega kraja je prišlo zopet 8 slovenskih šolskih sester Frančiškank iz Maribora. Vse so izprašane učiteljice, ki so naredile maturo na pripravnici. Za letos ostanejo vse v So. Chicago, kjer se bodo pridno lotile angleščine, da se čim preje vspo-sobijo za podkuk na naših šolah. — Prišla je tudi č. sestra Sabina bivša prednica v Kansas Citv, ki je nastavljena v Shebovganu, Wis.
—	Mi vsem tem novim marljivim delavkam za napredek slovenskega naroda v Ameriki, kličemo v imenu vseh ameriških katoliških Slovencev: Prisrčno dobro došle! Bog blagoslovi Vaš prihod med nas!
Povestnica o prosilcu, ki približal neki gospej in jo p0prf sil za mali dar, nam da velik misliti. Gospa, ki jo je prosil 2° dar je bila prevzetna in samosvr! ja, ki je gledala le na sebe in druge se ni zmenila, zato je pr* vzetno rekla prosilcu: "Ali te " sram prositi ? Tako raztrgan * da se te celo jaz sramujem."
"Da," odgovori prosilec. "T je, odsev ljudske darežljivosti te°
ga kraja!"
Morala te povestnice, je Po dobna zelo tudi tej le povestrf
ci:	l
Mi Slovenci imamo v Ameriki katoliško časopisje že trideset let. In že celih trideset let vne-to deluje za vzvišen cilj, ki i ohraniti našemu ljudstvu' v t novi domovini sv. vero in zvesti bo do Boga. Lahko bi že imel{ tri katoliške dnevnike samo, če bi hoteli.
Tn dan za dnem se opominja narod podpiraj katoliški tisek, razširjaj ga in zanesi ga v vsako slovensko hišo v Ameriko. In da še danes po tolikih letih nimamo močnega katoliškega tiska, tli li to dragi čitatelj slab odsev katoliške iskrenosti in velikodušnosti Slovencev v Ameriki ? Ali mar gre sramota v tem oziru komu drugemu kot katoličanom vsem, ki to tako malomarno gledamo. Toliko zavednosti bi pa že mogli imeti, da smo katoličani vsi skupaj tako voditelji kot narod soodgovorni, ako nimamo še po tolikih letih močnega katoliškega tiska. Kdaj bomo torej katoliški Slovenci
spregledali v tem oziru?
* * *
Religija je najmočnejša stvar na svetu. Ona stoji nepremagljiva za vsem dobrim in pravičnimi postavami, ki so uvedene za zaščito pravice in ona je največja reformatorca človeštva.
Brez vere in njenih blaženih dobrin, ki se zrcalijo v tolažbah vere, bi bili narodi prepuščeni a-narhiji in barbarizmu. Zato je stari pregovor resničen, ki pravi : "Kjer so cerkve polne, tam so ječe prazne.'*
Cerkev, šola in postava — to so vrline, ki so dvignile človeštvo kvišku do današnje stopinje civilizacije. Prva in najboljša reformatorca človeštva je bila cerkev, je še tudi danes in bo do konca dni. Zakaj ona dviga človeka iz blata in ga vrača nazaj Bogu. Kjer cerkev pade, tam kmalu pade tudi šola in z njo postava. I11 kjer so prazne cerkve, tam so polne ječe.
* * *
V starem krajjj so politične razmere zelo slabe. Kakg je politična situacija doma kaže sle deči odlomek iz pisma odličnega slovenskega domoljuba izdo* mavine: "Naše politično življenje gre tudi po zasedanju jesenskega parlamenta staro pot. Sf* bi so gospodarji, Slovenci mj Hrvatje pa tlačanje. In ta nesramnost srbskih ministrov! A ko smo preje hodili na beračit je minister dano besedo držal. V Belgradu so pa sami hinavci in lažnjivci. Noben De drži besede in ne spolni teka ka: obljubi. Pač stoletna balkanska vzgoja. Sicer je itak vsa Evropa zgrajena ha laži in sleparij1 Zato je pa mogoče samo dvoje ali nova strašna vojna ali pa revolucija. Doživeli bomo tekom let najbrže oboje, ker* tako, ka-kor gre sedaj, dolgo ne more naprej in vse kaže, da svetov vojske še ni konec, temveč n mo samo — počitnice . .
Kaj vse je bilo ljudem zo\
Marija Medici ni mogla vrtnice, tudi naslikane ne, prav je imela sicer vse dr cvetlice rada. Henrik III., coski kralj, ni mogel biti sobi, če je bila tam tudi mačka. Vojvoda Epemay se^ onesvestil, če je videl dot zajca. Poljski kralj Ladislav zbežal, če je zagledal jabolK Erazma Rotterdamskega je ob pogledu na ribe začela mrzlica. Astronom Tych
Brahe je vselej omedlel,
J J #
je vide! zajca ali pa lisico.
SPOMINI STAREGA SLOVENCA
Priredil Josip Jurčič.
(Dalje.) _
Čez nekaj dni mi je bilo zapovedano vse vojake, ki so bili toliko zdravi, da so mogli puške nositi, na velikem trgu v vrsto postaviti. Zberem torej ozdravele in je ženem na trg. Imel sem vsakovrstne ljudi vsakovrstnih regimentov, pa večidel so bili Francozi. Ko smo stali v vrsti, primarširata dva polka Bavarcev skozi mesto in naravnost dalje v gozd. Kam ti hite tako naglo? Mislili smo si nevede, da oredo v smrt. Nam pa zapove major, naj se zopet razidemo, naj se kaj dobro okrepčamo, zvečer pa zopet zberemo. Ker sem imel čevlje raztrgane, grem v staroversko cerkev, od katere sem jaz ključ imel, nabašem si usnja in pri nekem čevljarskem mojstru dobim nove čevlje zanj. Ključ pa denem v žep in dolgo sem ga nosil po Ruskem okrog, sam ne vem. zakaj sem ga bil ■uteknil k sebi. Zvečer se snidemo na trgu. Poveljnik nam naznani, da gremo vsi vkup za polkom v Borisovo. Jaz sem bil vesel, -da pridem zopet k bratu in rojakom.
še smo stali, ko pride štirinajst mož iz bližnjega gozda brez orožja. Bili so Bavarci. Od dveh lepih polkov, ki smo jih tistega jutra videli, ostalo je bilo štirinajst oseb, vse druge so bili v hosti Rusi zajeli in potolkli. Slišal sem našega poveljnika kleti :
•'Bougre! deux regiments sont perdus!" "Vrag dva polka sta proč!" Mahnemo jo proti Borisovu. V štirih marših dospemo do tja in jaz sem bil zopet pri rojakih.
IX.
Andrej Pajk v ognju pri Borisovu. Beg. Nesrečni prehod čez reko Berezino in kako« je on čez prišel.
Polnoči je bilo. Vsi smo bili na nogah, puške smo imeli pri-p-avljene, vse je bilo urejeno, marsikatero srce je glasno tolklo. Vedeli smo, da morajo sovražnika čutiti. Tema je bila, ko s> nas postavili na mostu in po grabnih okoli mosta. Jaz sem bil v neki kotanji blizu mosta postavljen. Čakali smo dne. Komaj se je zdanilo, razločimo kakor senco veliko množino Rusov. Jamemo streljati vanje. Dobro smo merili, za prvega so ce-pali in umikali se. Mož pri možu so stali naši na mostu in o-krog mosta. Kar začno topovi grmeti in goste vrste naših so cepale ko muhe. Tudi v graben, kjer sem jaz stal, prilitela je ena* krogla in več mojih tovarišev vrgla za vselej ob tla. Na mostu se naredi živa kopica. Povsod stok in krik. Že se je most podiral, kanonske krogle so bile že veliko luknjo v zidanih obokih razvrtale, večina mojih tovarišev je bila na drugi strani. Tudi jaz moram tja priti, če ne po meni bo. rekel sem in drzno sem se plazil po vseh štirih čez kup mrtvih in polživih teles. Prikobacam srečno na drugo stran, ozrem se nazaj in že se je i"ost podiral. Brez reda se po-aknemo v Borisov nazaj, ali tu-
di tukaj so bili že Rusi. Videli smo preobrnjene in oropane vozove. Skozi mesto ni bilo mogoče iti. Skakali smo čez plotove in po vrtovih v ovinku prišli na cesto proti Smolensku. Od vseh strani so iz gozdov in iz zakotij prihajali vojaki k nam na cesto. Bila je že čudna mešanica, in vendar smo šli šele v sovražnikovo deželo. ,
Uro daleč od Borisovega smo slišali za seboj kanonado, ki je trpela še čez poldan. Pozno naredimo tabor. Jaz zagledam krvavega mladega Poljaka in^ga vprašam, kako je bilo v bitki, sodil sem namreč, da prihaja iz boja, in nisem se motil. Pravil mi je, da ravno takrat, ko je bil zi
hrbtih in ju vodim vsakega za eno uzdo. Ker je bil zidani most čez Berezino pri Borisovu prestreljen, obrnili smo se na malo cesto na desno roko.
(Dalje sledi).
NASVET GLŠE DELAVSKIH KOMPENZACIJ.,
Industrijalen komisar--države New York Bernard L. Shientag je pripravil letak, vsebujoč navodila, spisana v najbolj enostavnem jeziku, v katerih se razlaga, kako naj poškodovani delavec postopa, da si zagotovi od-
škodnino v zmislu zakona o de-dani most pri Borisovu razbit, lavskih kompenzacijah. Ta letak
bojevali so sS Poljaki in maršal Ney za ohranitev dveh drugih mostov, ki so je bili čez Berezino postavili.
Drugo noč na potu proti Smolensku smo prenočili v gozdu. Barak nam ni bilo treba delati, našli smo že lepe iz lesenih desk narejene, bržkone so je bili še ruski vojaki postavili. Edini tovariš, s katerim sem govoril, bil je ranjeni Poljak, kajti ljubega brata sem bil že izgubil. Upal sem, da pridem k polku in ga tam zopet najdem.
Padel je bil drugi sneg vrh prvega in mraz je pritiskal. Povsod nas je bilo vse živo, jesti pa nam je primanjkovalo. Malokdo je imel kaj kruha.
Kar zagledam pred seboj neznansko trumo Francozov, ki so brez reda drli od Smolenska doli. "Kaj to pomeni ?" dejali smo. Ko smo pa prve srečali in so nam ti povedali, da je Napoleon pobegnil iz Moskve, katero je ruski guverner Rostopčin skrivaj zažgal. in da se vsa vojska od Rus^v podena vrača domu. ko smo videli, da nima že skoraj nobeden orožja, nof>eden konja in da vse vre in hiti proti Bere-zini, urezali smo jo še mi nazaj.
Zdaj je nastalo vretje in raz-rivanje na cesti, da ne morem povedati, vsak je hotel brž dalje priti. Vsak je stopal na pete svojemu predniku, pa je nejevoljen klel. ko mu je zadaj tudi eden,
bo razdeljen po vse tovarnah v državi New York. "Kaj treba napraviti, ako je kdo poškodovan na delu" — tak je naslov teh navodil, ki je bil pripravljen zlasti za one delavce, ki ne znajo dosti o kompenzacijskem zakonu in ki so le malo vešči angleščini. Navodila so bila prevedena v razne druge jezike. Navodila navajajo sledečih osmih točk, ki naj si jih vsak delavec v državi New York zapomni:
1.	Obvesti svojega delodajalca takoj in to pismeno; povej mu. kdaj, kje in kako si bil poškodovan. Zahtevaj od njega zdravnika. Izroči ali daj izročiti to obvestilo delodajalcu osebno ali pa pošlji po registrirani pošti. Pošlji po pošti prepis tega obestila državnemu Labor Departments. Ako ne obvestiš delodajalca v roku tridesetih dni po nezgodi, utegneš zgubiti pravico do odškodnine.
2.	Ako delodajalec ne priskrbi zdravnika, ko si ga naprosil za to, pokliči svojega lastnega zdravnika in delodajalec bo moral plačati zanj.	,
3.	Kakor hitro mogoče, vloži pri Labor Departmentu svor jo prošnjo za kompenzacijo. A-ko ne vložiš te prošnje tekom leta dni, utegrreš zgubiti pravico do odškodnine. Prošnje se sestavljajo s tem, da se izpolnijo i
4.	^Pravico imaš do zdravniške oskrbe, dokler jo potrebuješ. Nimaš pravice do kompenzacije,tako nisi onesposobljen za več od dveh tednov; pač pa i-maš pravico do kompenzacije tudi v slučaju, da si bil onesposobljen za manj od dveh tednov in celo potem, ko si se povrnil na delo, ako te je nezgoda prisilila delati za manjšo plačo, ako je o-slabila tvoj vid ali sluh, a)*&. je pokazila tvoje lice ali ako ti je povzročila kako stalno poškodbo ali otrplost prsta, roke ali kakega drugega dela telesa.
5.	Varuj se "runerjev" — neodgovornih ljudi, ki ti vsiljujejo svoje posredovanje in ki se po krivem bahajo, da so v stanu priskrbeti ti več odškodnine, ako jim kaj plačaš. Zastopniki organizacij pa so vpr^ičeni posredovalci za svoje člane.
6.	Ko te Labor Department obevsti o zaslišanju o tvoji stvari, pojdi na to zaslišanje. Isto se vrši v tvojo korist.
7.	Zakon zahteva, da mora delodajalec biti zavarovan za delavske kompenzacije. On mora v svoji delavnici nabiti na vidno mesto naznanilo o tem; glej ea to naznanilo.
8.	Labor Department ti bo pomagal, da dobiš vso kompenzacijo.
PRI EKSCESARICI CITI.
zimi pa se temperatura nikdar
Beogradska "Pravda" poroča: ?e dvigne nad ničl°* To Povzr^
V lepem gorskem kraju severne Španije, na podnožju pirenejskih" masivov na severovzhodu od San Sebastiana se nahaja skromen gradič z imenom Lekveci-ja. To je nekdanja lastnina premaganih španskih karlistov in služi sedaj novim gospodarjem: družini nekdanjega cesarja Kar-
ca pogosta obolenja otrok ter zopet slabša materijalne razmere. Tudi Zitino zdravje je slabo. Žalost, nevralgični napad in migrene so storile, da je Zitino sicer krepko telo izgubilo od^ porno silo. Žita posveča največ časa vzgoji svojih otrok, posebno najstarejšemu sinu Otonu,
la in njenim privržencem. PojPos^iti na petdesetih letih stanujejo tu novi karlisti, to pot habsburški! V
gradiču živi ekscesarica Žita in se menda kesa radi zadnje svoje avanture, ki jo je pripravila tu-
tfraljevski prestol v Budimu. Q-ton je popolna slika svoje mate*« re; prej Burnonec kot habsbur* govec. Visok, še preveč za svoja leta, je lepe zunanjosti in trd-
di ob moža. Tu je nastalo sredi-ineg.a zdravJa- On je edini solne-
ni žarek, ki sije na žalostno življenje bivše cesarske družine. O-stali otroci, štirje dečki: Rudoli
šče monarhistične habsburške akcije za restavracijo habsburške monarhije v Avstriji in na „ ... _ , Madžarskem. Prav pogosti so GJ feliks, Robert in Kari Ludovik,
biski pri nekdanji avstrijski ce- m dvoJe
predpisane tiskovine. Ako delodajalec ti ne more dati take tis-
po drugih rinjen in suvan, zale- kovine, piši po njo na urad La-
taval se v hrbet. Vsak je bil lačen, telečnjake smo imeli pa prazne. Slišal sem tu rentačiti Slovenca, Hrvata. Čeha, Poljaka, Nemca. Francoza. Španjola itd. vsak je imel le dve tri želje, da bi brž naprej prišel na potu, da bi kaj jesti dobil in da bi se proti mrazu zavaroval.
V dveh dneh prilomastimo v Borisov nazaj. Iskal sem naš polk, da bi brata dobil. Našel sem majorja in lajtnanta. ki sta si v gneči pomagala dalje, kakor sta mogla in znala. "Combien d' hommes avez vous?" vpraša major laitnanta; ta mu odmaja z glavo in kaže v vretje. Brata ni-
bor Departm^nta. Ako tvoja ne zgoda ne spada pod delavski j kompenzacijski zakon, te obve- [ stijo o tem.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor
Za informacije o kompenzacijskem zakonu, o svoji nezgodi, o svojih pritožbah prijavi se o-sebno ali piši najbližnjemu u-radu Labor Departmenta. Taki uradi so: v New Yorku (125 E. 27 St.) ; v Albany (v kapitolu) ; v Syracuse (120 Jefferson St.) ; v Rochester (134 South Ave.) in v Buffalo (Iroquois Building, 37 Church Street). Izreži si te naslove; utegneš jih porabiti.
IZŠEL JE
KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljat^ Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših sloven-cerkva, šoU društev, itd. skih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. Nabavite si krasni koledar predtio poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od:
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, IH.
sarici; največkrat prihaja k nji španski kralj Alfonz, katerega soproga pa, kakor se govori, teh obiskov ne trpi baš rada.
Neki znan avstrijski monar-hist je nedavno posetil ekscesa-rico. Ostal je pri njej dva dneva, ali to mu je zadostovalo, da vidi, kako živi družina zadnjega avstrijskega cesarja. Največ težav ji povzročajo materijalne skrbi. Z njimi se mora Žita boriti stalno.
Gradič Lekvecija je zelo skromen, naravnost preprost. Sobe so velike, dobro razsvetljene, ali zelo slabo opremljene. Oprema je stara in izkvarjena; udobnosti ni nobene. Posebno neprijetne so klimatične razmere. Sredi poletja se mora v sobah kuriti, po
deklet: Adelaida in Šarlota, preživljajo dneve z u-čenjem in ob igranju.
Zanimivo je prijateljstvo in spoštovanje, ki ga goji okolišno prebivalstvo do Zits in njenih o-trok. Prebivalstvo je v glavnem potomstvo starih Baskov. To konservativno ljudstvo je še ch hranilo svoje stare simpatije do Habsburgovcev, ki so toliko ve; kov vladali v Španiji. Sedaj so se prenesle na poslednje Habs-burgovce. Tri četrtine živil, ki jih porabi bivša cesarska družina, so prostovoljni prispevki Baskov; to zelo olajšuje družinske stroške. V glavnem se da življenj ek^cesarice Zite ka-rakterizirati takole: p^nanjka^ nje, bolezen, beda. Vse to na-
(Dalje na 4. strani.)
I Največje veselje o Božiču so
I LEPE JASLICE
t?
Preskrbite si jih o pravem času.
Letos nudimo našim odjemalcem nekaj posebnega — stoječe figure za opremo jaslic.
tudi oglase, naročila za knjige sem našel nikoli nikjer. Nikdar | in vse kar je v zvezi z našim več ga nisem videl. Bog mu daj podjetjem.
Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk.
Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J.
lahko počivati v hladni ruski zemlji!
Mesto Borisov je bilo še bolj zapuščeno ko pred. Vse je bilo odprto. Jaz stopim v neko judovsko hišo: natlačirr^ si tam polno malho tobaka, v mali sobici dobim malo kruha, kar mi je bilo^ najljubše, in vzamem samo dva svilena prta z zlatom in srebrom natkana. Dobil sem bil ravno tisto jutro dva lepa konja; ^pogrnem torej prta po konjskih
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše delo. jiainižje cene
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir.
VARČEN NAROD
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
* -
$ MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Chicago, IU.
1912 West 22nd Street,
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vednp najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre- -kajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase," doma narejene pe slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKA BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Ig00 — BLUE ISLAND AVENUE
vogal 19. ulice. CHICAGO, *	ILLINOIS
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Qncagb Clearing
n,csv ssnoH
PRODAJAMO ŠIFKARTE za parobrodne družbe za v Jugoslavije in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavt te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino oajceneje in najhitreje.
& g
Cel set sestoji iz 12 figur, pripravljene v papirnati škat-lji, omotane z zeleno slamo, kar se lahko porabi mesto mahu.
tP
^	VELIKOST IN CENA:
St. 1, Stoječe figure 5 inčev, druge sorazmerno, cena ..$ 2-75 ^f Št. 2, Stoječe figure inčev, druge sorazmerno, cena . .$ 5 °° Št. 3, Stoječe figure 9 inčev, druge sorazmerno, cena ..$12.50
PAPIRNATE JASLICE	VELIKOST IN KAKOVOST:
^	V velikosti zxA 4H	>nč. cena......$ .05
V	velikosti 6 8	inč. cena......$ .25
^	V velikosti 8	nj^	inč. cena......$ .35
SX.	V velikosti 9H	9	inč. cena......$ .50
V	velikosti 12	13	inč. cena......$1.00
^	I V velikosti 13	17	inč. cena......$150
^	Lepa božična da-
JgJ g^	^^^^ r*la* ki bodo gotovo
■	iT ■ zveselila vaše drage:
35 \	# I Marmornati in na-
^^	^^^^^ J vadni kipi, razne ce-
J)	ne in velikosti, raz-
-	v^^m^Hmm^ pela, vsakovrstne sli-
ke podobe,
J	pozlačeni meda-
^ S^^H^B	Jgl^^^^B zia-
^ ■	v raz-
^ H	KHH^^H ličnih barvah, srefer-
^ ™	v sre-
^	IHHl^V brni škatljici z veri-
^jf žico, slovenski in angleški molitveniki.
--
Božične in novoletne razglednice: — Zbirka najrazličnejših slik, krasno izdelane v barvah, 1 ducat — 40c,
^ IOO razglednic $2.50.
Pri večjih naročilih damo znaten popust, kar bo zanimalo zjasti naše trgovce.
Naročilu je treba pridjati potrebno svoto v znamkah, money ali expres ordru, čeku itd. Poštnina je pri vseh cenah že všteta.
•
Naročila pošljite na tvrdkb:
"EDINOST"
1849 W. 22nd Street,	Chicago, I1L !
TKMHOST"
"MALENKOSTI
roman v Štirih delih.
Španski spisal p. L. Coloma is Družbe T Prevedel Paulus.
f*

"Takoj ga bom poklicala, takoj! In potem gremo vsi skupaj v Pariz!"
Deklica je odmajala z glavo, se osvobodila materinega objema ter je odločno-rekla:
"In — vrhutega — jaz ne morem odtod, ne — ne morem —!"
"Ali zakaj ne? Ti si že odrastla! Tukaj so samo otroci . . "Tudi odrastle ženske . . .! !" 4'Pa, za Boga, dete, kje, kje so tiste ženske?" "Častite sestre so odrastle ženske!"
"Ali hočeš ti postati redovnica?" je vzkliknila Currita in s širokimi očmi gledala otroka. Deklica pa je pokimala in rekla odločno: "Da!"
"Ah —! Prav dobro! — Razumem!" je odgovorila Currita počasi in s svojim sladkim glasom. "In častite sestre, te sirote, ki te tako ljubijo, te so ti navdale to misel?" "Ne, ne! Sestre mi niso rekle ničesar!" "Pa morebiti tvoj spovednik, pater Cifuentes?" "Tudi ne!"
"Kdo torej?" "Paquito."
"Paquito? Glej, glej! Apostol je postal! In on bo nemara menih?"
"Pisala sem mu tako. In poslala sem mu življenjepis sv. Stanislava in knjižico o sv. Alojziju. Pisal mi je, da je zelo nesrečen, da mora izvršiti nekaj zelo velikega na svetu . . . nekaj zelo velikega . . . Ne vem, kaj misli postati."
Currita pa je zaslutila, kaj namerava Paquito. Pobledela je. Živo ji je stopil pred oči strašni prizor v njeni umetniški delavnici, ko se je otrok vrgel na Jakoba kakor krvoločna zver . . . Groza jo je izpreletavala še sedaj pri spominu na tisti dogodek. Vest se ji je zbudila in se dotaknila še krvaveče rane ... A ubogemu otroku ne bo treba izvršiti tiste velike, velike naloge . . . Prehitela ga je roka zločinca na oglu ulice de Recoletos . . . Lili pa je nedolžno nadaljevala:
"Piše mi, naj bom vedno pridna, naj nikoli ne zapustim samostana, naj mnogo molim, zanj in za sebe, in za očeta, ker jeza božja se bo razlila nad našo hišo . . . Mnogo, mnogo sem jokala in storila sem obljubo, da postanem redovnica. Povedala sem to tudi častiti materi Larin in patru Cifuentu."
"In kaj sta ti rekla ta dva?" je vprašala Currita bledih usten.
4'Častita mati je jokala." "In pater?"
"Se je smejal. — Zelo me je tolažil in mi je rekel, naj ne delam nobene obljube, ako mi on ne reče."
Currita se je zamislila in -dolgo časa gledala hčerko; nazadnje je rekla:
"Pater Cifuentes te ima zelo rad?"
"O! Je zelo dober in me ima zelo rad!"
Zopet je umolknila Currita, resnobna in zamišljena.
Milost božja je delovala v njej, da bi jo rešila, materina ljubezen se ji je oglašala in vest se ji je vzbujala; toda sredi teh plemenitih čuvstev se ji je pojavila druga misel, njen zli duh, stalna misel, ki jo je vedno in povsod spremljala: kako bi zadostila častiželjnosti in samoljubju, kako bi si priborila nazaj prejšnje družabno stališče in prejšnje kroge častivcev in prijateljev. Zagledala ie pot, dosedaj neznano, strmo stezo, po težkih ovinkih vodečo navzgor ... in že ni mislila na nič drugega, že je vso njeno dušo prevzela samo ta nova misel.
Dolgo je molčala in nepremično sedela. In poleg nje je sedela Lili, roke sklenjene nad koleni, glavo sklonjeno; od časa
do časa je pogledala mater izza svojih dolgih trepalnic, ker ču-* *
| Anton Zbašnik |
4*	JAVNI NOTAR,	+
+	4
soba 206 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa. ^
«|f	(Nasproti sodni je)
+ ♦
+ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, ^
4*	pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- <]»
4*	CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in
+	pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ^
den se ji je zdel ta nenavadni molk.
Končno je izpregovorila Currita: da jo je ugnala s svojo željo njena ljubka golobičica, da pa je vse to resna in zelo važna stvar, da je treba vse ^premisliti, počasi premisliti, in se ne prenagliti; da jo za sedaj še pusti v zavodu in da preloži potovanje, ter da bo govorila s patrom Cifuentom . . .
Ko je Lili to slišala, je planila s stola, se vrgla materi v naročje in ji obsipavala s poljubi lice. Jokala je in se smejala obenem.
Currito je to nekoliko ganilo in iztisnila je tri'solzice iz oči.
"Torej, moj golobček, pamet! In prosi Boga, naj nas vse razsvetli . . . Sedaj pa, življenje moje, povej častiti materi Larin, da želim z njo govoriti . . . Kajne, golobček? Za treputek. Povej ji to, življenje moje . , .!"
Prišla je častita mati Larin. Nemirna je bila, bala se je Cur-ritinih spletk.
Slovesno se ji je vrgla Currita v naročje, vsa ginjena, vsa solzna . . . To da je njen največji dan, ker Bog da ji je naklonil, česar je vedno tako zelo prosila . . . Da bo imela hčerko redovnico . . . Seveda jo bo bolelo srce. morebiti jo bo stalo celo življenje, ko se bo morala ločiti od dragega angela . . . Pa njena misel, njena želja bi bila. imeti sedem otrok, kator sv. Marija Magdalena de Pazzis. da bi enega za drugim darovala Bogu . . . Svet da je dandanes tako pokvarjen, brezbožen . . .
Častita mati se je zelo vznevoljila, ko je čula, da je sv. Marija de Pazzis postala naenkrat mati tako številne družine . . . Spoštljivo je popravila :
"Sv. Sinforoza — je hotela menda reči senora kondesa?"
"Sveta Sinforoza je bila tista? Mislila sem, da ona druga. Vsak dan berem življenje svetnikov, pa se mi večkrat vrine kaka pomota . . . Ali povejte mi, častita mati, mislite, da bo moja hčerka vztrajala? Je-li njen poklic resničen?"
Častita mati je vzbočila obrvi in ponižno odgovorila:
"Deklica je resnobna in kolikor morem jaz presoditi, mislim, da bo ... Pa bolje je na vsak način, da Vas pater spiritual pouči o vsem tem . . ."
"In kdo je ta?"
"Pater Cifuentes."
"Pater Cifuentes? Kako me veseli! To Vam je pravi svetnik, mož velike modrosti in preudarnosti . . ."
"Gotovo! Pogovorite se z njim!"
"Zal mi je, da ga ne poznam osebno . . . Ej, častita mati, ali bi mu ne pisali? Par besed . . .! Me priporočili . . .? Povejte mu, česa želim, kaj bi rada preskrbela svojim otrokom, in da imam odkritosrčne namene . . . Potem me bo raji poslušal!... Vi me dobro poznate, častita mati . . .! Tako sem nesrečna! Tako napačno sodijo o meni . . .!"
^fe


Slovenska Laundrija v Chicago.

Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga' operemo zopet nazaj na Vaš dom.
Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico!
Park View Wet Wash Laundry Co.
ŠTEFAN HORVATH, lastnik.

Vse kar je novega za jesen
:— :o :—:
OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI, POVRŠNE SUKNJE DOBITE TU.
:— :o :—:
Površne suknje in obleke z dvojnimi hlačami za nože in fante v stoterih *nodah in velikostih, na-ejene pristno volnene, -aznih barv dobite pri nas )o:
:— :o :-
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA,
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. i8th Street.
izšel je KATEKIZEM
ZA AMERIŠKE SLOVENCE.
Čč. gg slovenskim duhovnikom in čč. šolskim sestram naznanjamo, da je te dni izšel v drugi izdaji iz-bolj
šan Katekizem za Ameriške Slovence. Vprašanja iti odgovori tečejo paralelno v angleščini in slovenščini. Priporočljiv je zlasti tudi za one otroke, ki nimajo priliko pohajati v katoliške šole. Iz tega katekizma se lahko
nauče slovenske in angleške molitve. Naročite ga od: » •
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd ^Street,	phicago, 111.
DELAVSTVO, ČUVAJ SLEPARJEV.
(Nadaljevanje s I. strani.)
SE
lepo kimali za njim in dajali mu ljube dnarce. Pazite se vsaj sedaj pred zopetnimi blufarji, da vas ne potegnejo. Ako se hočete kaj naučiti o delavskih razmerah tedaj hodite redno h sejam vaših unijskih lokalov, ne pa na kake shode, ki jih prirejajo kaki zeleni Novakoviči po Kristanovem vzorcu!
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
-o-
TO IN ONO.
Liszt kot cestni pometač. Fr. Liszt (1811.—1886.) je bil nedosežen mojster na klavirju in velik skladatelj. Ko ,je bil prvikrat v Parizu, se je šel nekoč sprehajati po eni najbolj živahnih cest: neki cestni pometač ga je prosil za miloščino.
"Zelo žal mi je," mu je rekel umetnik, "a nimam nobenega drobiža pri sebi, samo tale bankovec za petdeset frankov."
4'Ljubi gospod, to naj vas nične vznemirja, zamenjal bom bankovec v eni bližnjih trgovin. Biti pa morate tako dobri in paziti na mojo metlo."
"Že dobro, jo bom že držal, dokler ne pridete nazaj!"
Hitro je izginil pometač za bližnjim oglom in Liszt je stal z metlo v roki sredi ceste. Pa pride neki znanec mimo in se začne smejati: "Ja, ljubi mojster, kaj pa delate tukaj ? Kakšno čudno glasbilo pa držite v roki?"
Liszt mu je razložil položaj in je pripomnil, da mora priti pometač vsak »trenutek nazaj.
"Res, smilite se mi." reče prijatelj," "lahko čakate tukaj do sodnega dne, od vašega bankovca ne boste dobili niti vinarja nazaj/ '
Komaj je to izpregovoril. že je prihitel v dolgih skokih pometač z drobižem in ga s ponosnim smejanjem izročil Lisztu.
"Dobro, ljubi moj," reče umetnik, "pošteni ste bili; veseli me, da se nisem motil o vas. Tu i-mate metlo nazaj in še 25 frankov. 25 frankov vam bo pa dal! tale gospod, ker si je drznil dvo-| miti nad poštenostjo pariškega' cestnega pometača."
Hočeš nočeš je moral prijatelj ugrizniti v kislo jabolko.
PRI EKSCESARICI ZITl.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
pravija s človečanskega stališča prav žalosten vtis.
Tako poroča avstrijski monar-hist. Nam se pa zdi. da take rev~ ščine ne more biti. Saj se madžarska vlada briga za družino bivšega cesarja! Ker Madžari še vedno računajo na to, da pride Oton na njih prestol, gotovo dopuščajo, da bi "bodoči madžarski kralj" s svojo materjo živel v taki bedi, kakor je opisuje avstrijski aristokratski monar-hist. Ampak zanimiv je ta opis vendarle. Zato smo ga tudi pri. občili.
-o
MSGR. DAJJIEL GERCKE POSVEČEN V ŠKOFA.
Philadelphia, Pa. — Kardinal Dougerty je zadnjo nedeljo ob številni azistenci cerkvenih dostojanstvenikov slovesno izvršil posvetitev Msgr. Daniel Ger-cke-a v škofa. Novi škof bo prevzel administracijo škofije v-Tucson, Arizona.
POŠILJANJE DENARJA
ZA BOŽIČ
Tel.: Rosevelt 8221.
L. STRITAR 2018 W. 21st Place
Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko.
Vsem se najtopleje priporoča* Pokličite ga po telefonu!
Gotovo tudi letosne bodete poza~ bili svojcev v starem kraju, temrer jim bodete poslali primeren d enima dar za božične praznike! Čim pr«) opravite to opravilo, toliko boljet
Naša banka je ukrenila vse potrebno, da bodo njene božične pošiljat-, ve hitro in točno dostavljene prejemnikom.
Denar lahko pošljemo POTOlff POŠTE in POTOM BRZOJAVNEGA PISMA.
Denar poslan potom nas je izplačan prejemniku na njegovi domači pošti brez vsakega odbitka.
DOLARJE V JUGOSLAVIJO pošilja naša banka potom pošte ali brzojava!
NAŠE CENE so vedno med najnižjimi Prepričajte se!
V STARI KRAJ — za Božič! Ako ste Vi med onimi, ki nameravajo* praznovati Božič v starem kraju, po-pottem je v Vaši korist, ako se po-služite tvrdke, ki je znana po točni in solidni postrežbi.
Ako ste namenjeni dobiti koga iz starega kraja, nam pišite po na-daljna pojasnila.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
70 — 9th Ave., New York, N. T. ©©©©®®®©©©©©®®>

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati t listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem t Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo » našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem ia posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomni* jo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskorin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo Tedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie take malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. Hi
Phone: Canal 009ft.
s