Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermaln¡ParkPtuj@sava.s¡ _________________________ 3 IQ. LU ' S B£ Aktualno Cesta Ptuj-Ormož • DARS ponudbeni rok že tretjič podaljšal O Stran 2 « -_£ rr = j—1 m =m O »» -m C tu V Štajerski Ptuj, petek, 24. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 40 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR fM SERIJA JA, CHEF! Bolj ko t S & 9 w m3f3lir bolj so se sntejali. V SPORED Jerkovic S k omiko se je rešil pred policistovim kaznovanjem i AKTUAL TV Darko Domijan Zlato ne za rjavi Podravje, Slovenija • Na kmetijskih programih v dveh najbolj kmetijskih pokrajinah najnižji vpis Preveč kmetijskih šol v eni regiji? Kljub splošnemu padcu zanimanja mladih za kmetijske poklice ni povsod enako. V nekaterih kmetijskih šolah po državi je namreč vpis precej dober; zlasti v tistih, ki so se mladim prilagodile z zanimivejšimi (in sodobnejšimi) Aktualno Ptuj. Parkiranje pred bolnišnico kmalu plačljivo O Stran 2 Politika Destrnik • Opozicija proti novemu kreditu O Stran 4 Podravje Ormož • Mercatorjeva trgovina 1 • w v središču mesta ostaja O Stran 5 Kronika Podravje • Zavarovalnica terja škodo od požigalca -če ga najdejo O Stran 12 Kulturno ministrstvo inlobčinamtdžM Slovita ptujska i veduta ostaja škrbinasta Slaba letina in zamujanje subvencij Plačilo bo za mnoge kmete prišlo prepozno NAROČITE STAJERSKI TEDNIK ■ J SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno petek • 24. maja 2024 Spodnje Podravje • Pred gradnjo glavne ceste Ormož-Markovci DARS ponudbeni rok že tretjič podaljšal DARSje ponovno podaljšal rok za ponudbe za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. Gradbinci imajo čas za pripravo ponudb do 7. junija. Napovedi DARSa, da bi začeli graditi pred poletjem, so splavale po vodi. Optimisti sicer še vedno verjamejo, da bi se gradnja lahko začela letos, tisti bolj objektivni pa so pri napovedih precej bolj previdni in zadržani. Na DARSu, ki bo investitor gradnje, so februarja ob pozivu za ponudbe navedli rok 26. marec. Za Štajerski tednik so takrat povedali, da bi lahko začeli graditi pred poletjem. To se seveda ne bo zgodilo, ker bodo takrat v hišo šele prispele ponudbe; če ponudbenega roka ne bodo vnovič podaljšali. Vodja civilne iniciative Za izgradnjo ptujske obvoznice Sergeja Puppis Freeba-im je povedala, da jih zamik roka za ponudbe ne preseneča. „Saj se zamikajo roki za vse investicije v infrastrukturne projekte na našem območju, vključno z rekonstrukcijo Ormoške ceste, medtem ko se istočasno pospešeno vlaga v obnovo in izgradnjo cestnih povezav na ljubljanskem območju. Kot da bi bili prebivalci Spodnjega Pod-ravja manj vredni," je opozorila Puppis Freebairn. Poudarila je tudi dejstvo, da odsek ceste med Markovci in Ptujem (t. i. ptujska obvoznica) ni niti umeščen v prostor. „Študije na terenu še potekajo, časovnica gradnje tega odseka pa je popolna neznanka, saj zanj nimamo sprejetega niti državnega prostorskega načrta." Katastrofalne bivalne razmere ob stari cesti Sogovornica je opozorila, da so bivalne razmere ob Ormoški cesti v Budini in Spuhlji že sedaj katastrofalne in skrajno nevarne. „Zgoščen promet vpliva na prometne zastoje po celotnem Ptuju, ne zgolj Foto: Črtomir Goznik Sergeja Puppis Freebairn o preobremenjenosti Ormoške ceste: „V nekaj letih z vozilom sploh ne bo možno več nikamor na Ptuju. V konicah že zdaj vse stoji." na vzhodnem delu, saj je Puhov most namenjen pretežno tranzitu, medtem ko stari most ne more »požreti« prometa preostalega dela Ptuja. Vozniki iščejo nove poti in obvoze, tako se tranzit povečuje tudi na drugih vpadnicah na Mariborski in Zagrebški cesti. Če se bo situacija tako nadaljevala, v nekaj letih z vozilom sploh ne bo možno več nikamor na Ptuju, to pa predstavlja poseben problem za intervencijska vozila, saj v konicah že sedaj vse stoji. Po izgradnji ceste Ormož-Markovci bo situacija še slabša, zato ves čas apeliramo na MO Ptuj, da odstopi od dogovora, ki dovoljuje navezavo bodoče ceste Ormož-Markovci na staro cesto v Spuhlji in poskrbi za preusmeritev prometa drugam." Civilna iniciativa deluje šest let „V tem času smo organizirali proteste, seznanjali javnost s problematiko, sodelovali v delovni skupini za iskanje rešitve, se obrnili za pomoč na vse možne institucije, tako državne kot evropske, in žal spoznali, da imamo kot državljani in davkoplačevalci bolj malo vpliva. Vendar nas to ne bo odvrnilo od tega, da se ne bi borili še naprej, da se slučajno ne zgodi, da bi kdo pospravil projekt obvoznice v predal. Kdaj bo Ptuj dobil obvoznico, si ne bi upali napovedovati, zagotovo pa ne v naslednjih petih letih. Dejstvo je, da se postopki lahko pospešijo, če obstaja ustrezen interes in konstanten pritisk na odločevalce. Za premik ni dovolj samo pritisk civilne iniciative, temveč na prvem mestu pritisk občine in občinske uprave, državnih politikov, gospodarstvenikov in drugih uglednih ljudi iz Ptuja." V Ormožu obvoznico že popravljali Dogajanje okoli nesrečne ceste, ki bi Prlekijo čez Ptuj povezala z avtocestnim omrežjem, je resnično nerazumljivo. Na trasi ceste so samo posamezni osamelci: v Ormožu obvoznica in viadukt Sejanca, na Ptuju pa Puhov most čez Dravo. V Ormožu so celo dvakrat začeli gradnjo ceste, a so imeli smolo z izvajalci, ki so šli v stečaj. Situacija z neizgradnjo celotne trase je zares groteskna, saj so vzdrževalci 25 let staro ormoško obvoznico to pomlad obnavljali, ker je dotrajala, medtem ko Ptuj obvoznice nima niti umeščene v prostor. Kot so povedali na Cestnem podjetju Ptuj, so na ormoški obvoznici popravili voziščno konstrukcijo in obnovili prometno signalizacijo. Odprtje ptujske obvoznice -virtualno Prejšnji konec tedna je na Facebooku vabil dogodek „Odprtje ptujske obvoznice". Jasno je bilo, da gre za provokacijo v smislu opozorila na situacijo mesta Ptuj, ki obvoznico čaka že skoraj tri desetletja. Sergejo Puppis Freebairn smo vprašali, ali ji je spletni dogodek poznan. Dejala je, da je to bil eden od načinov, s katerim je član civilne iniciative na satirični način opozoril na neizgradnjo te za Ptuj prepotrebne ceste. Mojca Zemljarič Središče ob Dravi • Odkrili, da so lastniki zemljišča Obdržati ali prodati? Kar osem hektarjev je veliko zemljišče v Obrežu pri železniški postaji, za katero doslej nihče ni vedel, daje v občinski lasti. Foto: SD Na Občini se še niso odločili, ali bodo prodali osem hektarjev veliko zemljišče, za katerega so po naključju izvedeli, da je njihovo. Župan Toni Jelovica je povedal, da so lastništvo odkrili po naključju in se ga seveda tudi razveselili. Najprej so preverili, da slučajno ne gre za kakšno pomoto v dokumentaciji in bi bile njive v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, saj se jim je zdelo skoraj neverjetno, da za tako veliko zemljišče doslej ne bi vedeli. »Trenutno ga obdelujejo lokalni kmetje, mi pa smo že dobili ponudbo interesenta, ki bi zemljišče odkupil in na njem zasadil sadno drevje, v prihodnosti pa bi za potrebe pridelave in predelave rad postavil še neki objekt.« Obdržati ali prodati je bila dilema, s katero se je sprva ukvarjala občinska uprava, nato pa se je za mnenje obrnila tudi na odbor za finance in kasneje še občinski svet. »Osem hektarjev je veliko, zato odločitev o prodaji ni enostavna. Po drugi strani pa smo si zadali izvedbo številnih naložb, za katere bomo potrebovali denar, ki bi ga lahko dobili od te prodaje.« Prodajo zemljišča v Obrežu so sicer uvrstili v letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem v letošnjem letu, vendar bodo z njo še počakali. »Vemo, da postopki trajajo, tako da imamo manevrski prostor in čas za odločitev, kaj bomo dejansko s tem zemljiščem.« SD Ptuj • Spremenili bodo sistem parkiranja v bolnišnici Parkiranje pred bolnišnico kmalu plačljivo Noben dosedanji sistem parkiranja pred ptujsko bolnišnico se ni dobro obnesel. Ne tisti, ko je treba na vstopu povedati, kam ste namenjeni, ne sedanji, ko so zapornice kar odstranili. Že kmalu naj bi uvedli novega, ki pa bo plačljiv in posledično verjetno tudi manj atraktiven za posameznike, ki dolgotrajno parkirajo vozila na tem območju. Vzpostavitev novega sistema bo stala okrog 80.000 evrov, kar pa se bo, tako načrtujejo, s parkirninami hitro povrnilo. V času gradnje urgentnega centra je bilo zemljišče Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj dostopno praktično vsem. Ker je edino brezplačno daleč naokrog, je bilo konstantno nabito polno pločevine. Lani so nato ponovno vzpostavili stari sistem, z zapornicami, ki naj bi omejile parkiranje zgolj za zaposlene v bolnišnici in paciente ter obiskovalce. Pa se je parkiranje 'razpaslo prosto po Prešernu'. »Dejstvo je, da trenutni sistem ni v redu. Vratarnica je doslej delovala, a je bilo nemogoče popolnoma nadzorovati stanje. Parkirali so vsi, tako zaposleni v domu upokojencev kot zdravstvenem domu, šolskih ustanovah ... Zdaj smo zapornice kar odstranili. Gneča je velika, kar po- meni, da pogosto ni prostora za naše zaposlene in paciente, čeprav bi po naših izračunih za potrebe bolnišnice morale trenutne kapacitete zadostovati," je pojasnil Aleksander Voda, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Ptuj. Čeprav bo vzpostavitev novega sistema - nakup zapornic, parkomatov, zaris talnih označb ipd. - stala okrog 80.000 evrov, predvidevajo, da se bo naložba hitro povrnila. „To je tudi eden izmed načrtovanih pozitivnih ukrepov, ki smo ga vnesli v finančni načrt za letos," je dodal Voda. Za kratkotrajno parkiranje bodo omogočili brezplačni vstop, za približno pol ure, nato bo parkiranje plačljivo. Kmalu bodo objavili razpis za izbiro izvajalca, predvidevajo, da bo nov sistem v veljavi do jeseni. Tudi na makadamskem delu parkirišča bodo označili parkirne bokse, ki jih zdaj pravzaprav ni in vsak parkira po svoje. Razmišljajo tudi o tem, da bi parkiranju namenili še del zelenice ob bolnišnici, ki je neizkoriščena, kar bi bilo smiselno, saj gre za prazen prostor. O tem se bodo odločali naknadno. „Računamo pa, da bo po uvedbi novega parkirnega sistema vsaj tretjina manj avtomobilov kot zdaj. Tudi pri Zdravstvenem domu Ptuj, kjer je naših 60 parkirnih mest, jih bomo zaprli in namenili za naše potrebe," je načrte predstavil v. d. direktorja SB Ptuj. Dženana Kmetec Foto: DK petek • 24. maja 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Dokončna ureditev Dravske ulice v rokah upravnega sodišča Slovita mestna veduta ostaja škrbinasta Avgusta 2021 se je veduta mesta precej spremenila, saj so po več letih mencanja porušili objekt nekdanje stare usnjarne, Koteksa v Dravski ulici. Sočasno je vodstvo občine želelo zrušiti tudi vse stavbe v tem nizu, od številke 17 do 19, a jim za to ni uspelo pridobiti soglasij. To še vedno ostaja namera, ali jim bodo uspelo ali ne, pa bo odločalo sodišče. „V zvezi z objektom v Dravski ulici 18 še čakamo na odločitev upravnega sodišča glede rušitve. Objekt v trenutnem stanju ni nevaren za mimoidoče, saj smo nevarnost že pred časom odstranili in ostrešje prekrili s folijo," so na kratko pojasnili na Mestni občini Ptuj. Toda stavba z leti nezadržno propada. Na MO Ptuj vztrajajo, da so bili padajoči strešniki z objekta v Dravski ulici 18 in inšpekcijska odločba, po kateri je bilo treba stanje urediti, razlog, da so strešnike s stavbe pred skoraj dvema letoma odstranili. Folija naj bi objekt ščitila pred nastajanjem nadaljnje škode, a jasno je, da so to le kozmetični popravki. Na občini ne skrivajo, da si še vedno prizadevajo za rušitev. Odstranitev strešnikov je najbrž hitrejša pot do propadanja in tudi dosege zastavljenega cilja. V nameri, da se poruši objekt Koteksa, jim je uspelo, zdaj upajo, da jim bo tudi v primeru sosednjih stavb v tem nizu ob Dravi. Celotno območje namreč želijo konceptualno urediti primerneje. Občina toži kulturno ministrstvo Pogoj za rušitev v prvi fazi bi bilo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki pa temu nasprotuje. Ne v primeru Koteksa ne stavbe v Dravski ulici 18 se s tem posegom niso strinjali. Rušitev Koteksa oz. stare usnjarne je sicer v sklepni fazi dovolilo ministrstvo za kulturo, ki je prezrlo mnenje ZVKDS. Z nadaljnjim rušenjem preostalih treh stavb v tej potezi ob Dravi pa ne Ministrstvo za kulturo ne ZVKDS ne soglašata. Občina Ptuj se je sicer na odločbo ZVKDS (ki ne dovoljuje nadaljnjega rušenja) pritožila. V pritožbi je navedla, da pripravlja projektno nalogo za navedeno območje, v katerem želi degradirano območje revitalizirati z odprto javno površino, umestiti objekte za gostinstvo, sprostitev in namestitev ter več zelenih površin, hkrati pa omogočiti dostop in stik mesta z vodno površino. Odgovore na ta vprašanja in cilje pa naj bi podal javni natečaj, ki naj bi ga občina nameravala izvesti. Kaj bo čez nekaj let na tem območju, še vedno ni znano. To bo določil šele arhitekturni natečaj, ko ga bodo objavili, še prej morajo definirati površino območja: torej z obstoječimi objekti ali brez njih. Na ZVKDS so ob tem pojasnili, da v načrtovanje in v predhodno spomeniškovarstveno valorizacijo območja niso bili vključeni: „Prav tako niso bile vključene druge strokovne institucije ali mednarodna strokovna javnost, kot bi pritikalo tovrstnemu odločilnemu posegu v eno izmed treh najprepoznavnejših in najkakovostnejših vedut v Sloveniji in historičnih mestnih jeder v Evropi." V pritožbi je Občina Ptuj med drugim tudi navedla, da razširitev parkirišča kratkotrajnega značaja manj vpliva na historično veduto kot trenutna nekakovostna in zgodovinsko nepomembna zazidava. Kakorkoli, kulturno ministrstvo je pritožbo Občine kot neutemeljeno zavrnilo. Zato se je MO Ptuj lani odločila za tožbo zoper kulturno ministrstvo, ki jo je na upravno sodišče vložila preko odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle iz Ljubljane. Na odločitev sodišča še čakajo. Denarja tako in tako ni ... Čeprav objekti v Dravski ulici kot posamezne stavbe niso razglašeni za spomenike ali dediščino, na zavodu menijo, da nezamenljivo soustvarjajo veduto mesta in da bi rušitev predstavljala grob poseg v veduto: „Z odstranitvijo teh stavb bi izgubili slikovito drobno razporeditev streh, ki se raščeno dviguje. V osrednjem delu vedute bi se povečal obseg nepozidane površine, kar bi vodilo v povečanje že sedaj obsežnega parkirišča ali pa bi nastal prostor za potencialne novogradnje na tem mestu, ki v nobenem primeru ne morejo nadomestiti historičnih stavb." Ali bi dejansko na tem mestu le povečali parkirne površine ali uredili še kaj drugega, sicer ni znano. Za obnovo stavbe v Dravski ulici 18 v občinskem proračunu ni zagotovljenih sredstev, prav tako ne za nadomestitev odstranjenih strešnikov ali samo rušitev, ki še zdaleč ni poceni. V primeru Koteksa je strošek znašal okrog 60 tisočakov. Najprimernejšo rešitev za urejanje tega območja ob reki Dravi bodo izbrali na podlagi javnega arhitekturnega natečaja. A za zdaj so vsi nadaljnji koraki ustavljeni. Na MO Ptuj namreč pravijo, da ne bodo nadaljevali izdelave načrta, saj ne morejo dokončno definirati obsega. V vsakem primeru bo treba izpeljati postopek sprejemanja podrobnega prostorskega načrta in določitev namenske rabe. Na ureditev tega območja bo torej tudi po najboljšem scenariju treba čakati še nekaj let. Dženana Kmetec Foto: CG Zavod z več prijavami zaradi neustrezne sanacije Občina Ptuj je februarja 2021 prejela odločbo Inšpektorata za okolje in prostor, ki ji je naložilo, da na objektu Dravska ulica 18 sanira streho, saj je zaradi dotrajane opečne kritine predstavljala nevarnost za ljudi. Sanacijo je občina izvedla tako, daje odstranila vse strešnike, ostrešje pa prekrila s folijo. Na ZVKDS trdijo, da so bili ti ukrepi neustrezni: »Iz te poteze je jasno razviden odnos mestne politike do podedovanega. Saniranja strehe namreč ne moremo enostavno zamenjati z odstranitvijo celotnega objekta, prav tako tudi ne z odstranitvijo strešnikov, kar ni bil namen inšpekcijske odločbe ter je v nasprotju z varstvenim režimom ter ustavno in zakonsko dolžnostjo varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Jasno je, daje namen odstranitve strešnikov pospešeno propadanje stavbe, kar lahko služi kot negativen vzgled drugim lastnikom objektov v historičnem mestnem jedru," je opozorila Simona Menoni iz ZVKDS. Zavod je 31. avgusta 2022 podal prijavo nedovoljene odstranitve strešnikov (in izpostavitve stavbe nezadržnemu propadu) na Inšpektorat za kulturo in medije in na Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. Prijava je bila ponovljena 11. septembra lani. Foto: CG Ptuj • Kako z invalidskim vozičkom na Ranco Parkiranje in dostop do pristanišča otežen Dostopnost invalidov je marsikje močno omejena. Vsaj na javnih krajih bi morali poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, brez ovir. Eden izmed invalidov je opozoril na težave pri dostopu in parkiranju v pristanišču Ranca, težave imajo tudi v lokalih, na primer v Ljudskem vrtu in na številnih drugih lokacijah. Parkirišča za invalide ob Ranci dejansko ni, dostop na sam plato Rance oz. do pomola pa je zaradi spuščene zapornice za človeka na invalidskem vozičku onemogočen. Lokacij, na katerih se invalidne osebe srečujejo z ovirami, je seveda veliko, a se je nedvomno treba zavzemati, da se vsaj tiste najbolj obljudene primerneje uredijo. Na ptujski občini so pojasnili, da v okviru prve faze investicije v pristanišču Ranca ureditev parkirišč ni bila predvidena. Ta bodo za vse urejali naknadno, v sklopu druge faze. Časovnica pa je nedorečena in povezana s sredstvi. „Trenutno se na območju pristanišča Ranca in na območju pod pristaniščem parkira na neurejenih površinah, ob javni poti in na travniku. Lastnina zemljišč je mešana, delno občinska in državna, večina pa je v zasebni lasti. Bomo pa do ureditve stalnih parkirišč preučili možnost ureditve začasnih parkirnih mest za invalide na platoju samega pristanišča Ranca," so zagotovili na občini. Kar se tiče samega dostopa, se invalidi z vozički znajdejo pred zaprto zapornico pred vstopom v pristanišče. Ob prisotnosti komunalnih delavcev to ne predstavlja večjega problema, težava pa nastane, ko ni delovnih ur ali ni nikogar v vratarnici in jim je dostop bistveno otežen oz. celo onemogočen. Dženana Kmetec - : —y • • - ji - Dostop in parkirišče za invalidne osebe v pristanišču Ranca nista urejena. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 24. maja 2024 Majšperk • Obnova petih odsekov do konca junija CP Ptuj spet pometlo s konkurenco Cestno podjetje Ptuj ima v Majšperku več odprtih gradbišč. Največje je zagotovo na državni cesti skozi Stoperce proti Rogatcu, na območju novega naselja v Majšperku že nastajajo obrisi parcel, do konca junija pa mora podravsko podjetje na območju haloške občine urediti še pet cestnih odsekov v skupni dolžini 1,5 km. Foto: MV Lani so u Majšperku obnovili 3,3 km cest, letos predvidoma 1,5 km, skupno pa je občina prepredena s 184 km lokalnih cest in javnih poti. Na zadnji občinski je župan Sašo Kodrič svetnike seznanil, da je občina podpisala pogodbo za modernizacijo dogovorjenih petih cestnih odsekov. »Izbran je bil najugodnejši ponudnik - nam znan izvajalec Cestno podjetje Ptuj. Izvajalec je že uveden v delo za vse predvidene odseke pa je rok za izvedbo del konec junija.« Predvidena je obnova odsekov Breg - Čulk, Smreka - Lesar, Škrila - Jazbec, Jurovska vas - Cirkovce ter Sestrže (Širec) - Šauperl, občina pa naj bi za obnovo namenila okrog 228.000 evrov, toliko znaša namreč pogodbena vrednost, ki so jo podpisali s Cestnim podjetjem Ptuj. Slednje je bilo za 3.000 evrov cenejše od domačega gradbinca Jožefa Žolgerja, ki bi predvidena dela opravil za okrog 231.000 evrov. Lani so v Majšperku modernizirali šest odsekov v skupni dolžini 3,3 km. Dela je izvajalo podjetje Asfalt Kovač. Za modernizacijo 3,3 km cest je občina odštela okrog 507.000 evrov, letos bo torej obnovljena slaba polovica lanske dolžine, primerno nižji bo tudi strošek del. V Majšperku so izbrali izvajalca tudi za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo Centra zdravja oz. zdravstvenega doma z lekarno. »Ko bo kaj za videti in predstaviti, bomo o tem razpravljali tudi na občinskem svetu,« se je zavezal župan. Mojca Vtič Ptuj • Otvoritev interpretacijskega centra Novost v Starih zaporih V razstavišču Stari zapori so ta teden odprli interpretacij-ski center v okviru projekta »zaDravo«. Zraven območja MO Ptuj so v aktivnosti vključili še pet okoliških občin. Foto: ČG Center je uradno odprl minister za naravne vire in prostore Jože Novak. Predstavitev je zamišljena kot del celotne muzejske, turistične in kulturne ponudbe mesta. Posebej so izpostavili pomen trikotnika Drava - narava - človek: „To je osnova za predstavljanje dejstev z namenom poglobljenega razumevanja, spoštovanja in spodbujanja aktivne participacije za ohranjanje narave in dediščine ob reki Dravi. Interpretacija v centru je usklajena z razstavo na gradu Borl in povezana z učno potjo Šturmovci. Center je del celotne muzejske in tudi širše turistične in kulturne mestne ponudbe kot dodana vrednost s povezavo naravne in kulturne dediščine ob Dravi med Mariborom in Središčem ob Dravi." ZRS Bistra Ptuj je aktivnosti v sklopu tega projekta izvajala na območju Šturmovcev, Ptuja, Hajdine, Gorišnice, Vidma in Markovcev. Izpostavljeni so beli topoli in pestri ekstenzivni travniki, na katerih cvetijo redke divje rastoče orhideje. Naložbo sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Center je svojemu namenu predal Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. Obiskovalci bodo ob ogledu muzejskih zbirk in ostalih mestnih znamenitosti, lahko obiskali tudi center, ki se nahaja v stavbi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, in sicer na naslovu Prešernova ulica 37 (Stari zapori). DK Destrnik • Na Placarju bodo vendarle dočakali kanalizacijo Opozicija proti novemu kreditu Nekaj čez 242.000 evrov brez davka ali 295.000 z davkom bo stala kanalizacija v delu Placarja, kije za zdaj še brez nje, zgraditi pa jo nameravajo v dveh letih. Foto: SD Svetniki so prisluhnili predstavitvi investicijske dokumentacije za gradnjo kanalizacije na Placarju, ki jo je pripravil Matej Rogač iz ptujskega podjetja Fima projekti. čunsko obdobje dopuščalo umestitev kanalizacije v odlok o proračunu, se bomo vsekakor izgradnje lotili.« In slednjič je napočil čas, da se bo to tudi zares zgodilo. Branko Horvat je začetek dolgo pričakovane gradnje placarske kanalizacije pozdravil, vendar se je obregnil ob najem kredita. »Moti me ponovno zadolževanje, menim, da bi bilo treba financiranje občinskih projektov bolje načrtovati.« Prikimala sta mu tudi Anton Kovačec in Robert Simonič: prvi je bil v skrbeh, ker se kreditu za sončno elektrarno zdaj pridružuje še kredit za kanalizacijo, drugi pa je predlagal, da se denar za Placar zagotovi iz prodaje Otmarjevega zemljišča sredi Destrnika, ki ji je prav tako ostro nasprotovala opozicija. Kljub pomislekom omenjene trojice je šla predlagana investicijska dokumentacija z najemom kredita za obdobje desetih let gladko skozi glasovalno sito. Senka Dreu Svetniki so na zadnji izredni seji občinskega sveta potrdili investicijsko dokumentacijo za projekt, ki pa ni bila prva. Roko za prvi DIIP so namreč dvignili že avgusta 2022, vendar so se razmere do danes toliko spremenile, da se v njem ne ujemata več niti ocenjena vrednost niti časovnica, zato je bilo treba pripraviti novega. Fekalno kanalizacijo bodo zgradili na dolžini dobrih 768 metrov, nanjo priključili 23 objektov, tako da stanovalcem tega naselja ne bo več treba odvajati fekalne odpadne vode z individualnimi čistilnimi napravami ali greznicami. Dolgoletni kamen spotike Investicijsko dokumentacijo so pripravili v ptujskem podjetju Fima projekti, direktor Matej Rogač pa je svetnikom predstavil podrobnosti načrtovane investicije, ki bo financirana iz občinskega proračuna in desetletnega Eko skladovega kredita. Dobrih 137.000 evrov bo tako lastnih sredstev, iz Eko sklada pa bodo najeli 105.000 evrov kredita. Letos bodo za gradnjo, ki se bo začela junija, namenili dve tretjini denarja, zaključila pa se bo maja prihodnje leto. Kanalizacija na Placarju je bila pod prejšnjim destrniškim vodstvom večkrat na dnevnem redu občinskega sveta in večni kamen spotike med destrniško pozicijo in opozicijo. Spomnimo, da je bil zlasti na udaru nekdanji svetnik Branko Goričan, ki je večkrat povedal, da je zaradi nenehnih in neizpolnjenih obljub prejšnjega in sedanjega občinskega vodstva, da bodo prebivalci Placarja, kjer tudi sam živi, vendarle dobili kanalizacijo, postal sovražnik številka ena. Sokrajani naj bi za odlašanje gradnje krivili prav njega. »Obljubil sem jim, da bom naredil vse, da dobimo kanalizacijo, a te obljube na žalost nisem mogel izpolniti, saj se je projekt znašel sredi političnih igric nekdanjega župana Franca Pukšiča in njegove ekipe. Tako je bilo na primer za kanalizacijo enkrat v proračunu na voljo 10.000 evrov, nato 160.000 in spet nazaj, in to zaradi izsiljevanja, da se bo na Placarju delalo le, če v občinskem svetu ne bom glasoval proti predlogom uprave. Ker sem še naprej glasoval po svoji vesti, je sledilo maščevanje in kanalizacija je odpadla,« je za naš časnik dejal lani oktobra, za storjeno krivico in blatenje imena pa od Pukšiča in sedanje županje Vlaste Toplak - Tetičkovič zahteval tudi opravičilo. Slednjič napočil čas Takrat so nam v občinski upravi pojasnili, da je v pripravi projekt za izvedbo gradnje PZI, ki se izdeluje v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. »Izgradnja kanalizacijskega omrežja na Placarju je v planu, seveda pa lahko pride do realizacije le v okviru proračunskih zmožnosti. Če bo prihodnje prora- Kidričevo • Podjetje Vzdrževanje in gradnje V načrtu nov kotel na lesno biomaso Občina Kidričevo je leta 2011 ustanovila javno podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred leti ga je dokapitalizirala, da so od nekdanjega Talumovega podjetja Ekotal kupili objekt s poslovnimi prostori, garažami in kurilnico. Že ob nakupu objekta so v vodstvu občine skovali idejo, da bi zagnali peči, s katerimi je Ekotal ogreval rastlinjake. Namera je bila, da bi iz občinske kurilnice ogrevali blokovsko naselje. To so že naredili, vendar pa kurilnico za zdaj upravlja Silkem, ki toploto prodaja koncesionarju Petrolu, ta jo nato zaračunava končnim uporabnikom. Da so kurilnico priključili na toplovodno omrežje, je poskrbela občina, ki je naročila in plačala vgradnjo cevovodov. Kidričani se tako že nekaj sezon ne ogrevajo samo s toploto, ki jo Silkem proizvede v tovarni, ampak tudi s toploto, ki jo dajo sekanci v kotlih v občinski kurilnici. Vodstvi podjetja Vzdrževanje in gradnje ter občine sta si sedaj zadali nov cilj. Kupiti želijo zmogljivejši kotel, s katerim bi lahko v celoti sami og- lllfllllllll revali blokovsko naselje. Direktor občinske uprave Damjan Napast je pojasnil, da se je podjetje Vzdrže- I ¿'illl', w vanje in gradnje prijavilo na razpis Borzena za dodatni kotel na lesno biomaso v vrednosti okoli pol milijona evrov. „Predvidena subvencija bi bila 65-odstotna," je dejal Napast. Na vprašanje, kdo bo podjetju zagotovil denar za nakup - ali bodo šli ponovno v dokapitalizacijo ali se bodo odločili za posojilo, je Napast odgovoril, da bi se podjetje zadolžilo. Rezultati razpisa za subvencioniranje nakupa pri Borzenu pa po Napastovih besedah niso znani. Petrolu se sicer koncesija izteče čez pet let. Glede kasnejšega koncesionarja se še niso odločili, bi pa lahko to bilo kar občinsko podjetje, ki je lani jeseni za ta namen registriralo poslovno enoto. MZ Foto: Pexels Če bo občinsko podjetje kupilo zmogljivejši kotel v vrednosti okoli pol milijona evrov, bi lahko čez pet let prevzelo še koncesijo za ogrevanje blokovskega naselja. petek • 24. maja 2024 Podravje Štajerski 5 Ormož • Mercatorjeva trgovina v središču mesta vendarle ostaja Poslovodkinja prevzema franšizo Ormožani, ki jih je aprilska novica o zaprtju Mercatorjeve trgovine v nekdanji blagovnici Tima na Kerenčičevem trgu neprijetno presenetila, si lahko oddahnejo. Ponudba »najboljšega soseda« sredi Ormoža namreč ostaja, a ne bo več neposredno spadala pod Mercator, pač pa bo trgovina fran-šizna. Kar pomeni le organizacijsko spremembo, za kupce pa v bistvu vse ostaja, kot je bilo. Franšizo je prevzela poslovodkinja Metka Ko-larič. Pod Mercatorjem bo trgovina delovala še do konca junija, s prvim julijem pa jo prevzema Kolaričeva, in to z vsemi prostori in zaposlenimi vred. Izračuni dobro kažejo Spomnimo, da so občani za načrtovano zaprtje edine živilske trgovine v centru mesta izvedeli v začetku aprila, njena vrata pa naj bi se zaprla že konec prejšnjega meseca. Ormožu seveda ne primanjkuje trgovin, saj je na njegovem obrobju zraslo pravcato nakupovalno središče, kar pa mnogim stanujočim v mestnem središču, zlasti starejšim, ki nimajo avtomobilov, ne predstavlja rešitve, še zlasti, če morajo kupiti zgolj kakšno malenkost. Ne le, da jim lokacija Mercatorjeve »mestne« trgovine odgovarja, ampak da so nanjo tudi zelo čustveno navezani, dokazuje zbiranje podpisov zoper zaprtje. Akcija je stekla nemudoma po objavi Mercatorjeve namere. S predstavniki družbe se je sestal tudi župan Danijel Vrbnjak. Ormožani, ki živila radi nakupujejo v mestnem Mercatorju, si lahko oddahnejo, saj trgovina ne bo zaprla svojih vrat, kot so v družbi napovedali, ampak bo odslej delovala kot franšiza. »Ni skrivnost, da sem svojemu delodajalcu že pred časom ponudila prevzem franšizne trgovine, vendar takrat odgovora nisem prejela. Tokrat so me kontaktirali sami in me vprašali, ali sem še vedno pripravljena iti v to možnost. Posvetovala sem se, naredila izračune in ugotovila, da ni bojazni, da prodaja ne bi bila uspešna, zato sem ponudbo sprejela.« Čeprav so v Mercatorju sprva napovedali prerazporeditev zaposlenih na druge lokacije, bodo zdaj vsi ostali na stari, tudi asorti-ma bo še naprej več ali manj enak. »V franšizni pogodbi je zapisano, kolikšen delež Mercatorjevih blagovnih znamk mora biti zastopan na policah, ostalo blago lahko poljubno naročam sama,« razlaga Kolaričeva. »Ta del bom torej prilagajala potrebam kupcev. Doslej je bilo tako, da so nam iz skladišča dostavljali blago na tedenski ravni, kadar so bile kakšne akcije, sem sicer lahko kaj dodatno naročila, a večinoma sploh ne dobila. V pri- hodnje bo, sem prepričana, bolje.« Kot smo že poročali, družba Mercator načrtuje tudi zaprtje treh poslovalnic M Tehnike, in sicer v Krškem, Tolminu in ljubljanskih Novih Jaršah. Če bo uspešno zaključen nakup Engrotuša in posledično prevzem Tuševih trgovin, pa bo zaradi združevanja in racionalizacije gotovo sledila še prene-katera živilska. A ormoški mestni Mercator v zadovoljstvo meščanov ostaja. Senka Dreu Trnovska vas • Sanacija plazu Kumer-Murko Prvi na vrsti najbolj kritičen Skoraj 340.000 evrov bo stala odprava posledic lanskega neurja na plazu, ki se je sprožil v Bišečkem Vrhu in bo financiran s pomočjo državnih sredstev. Foto: arhiv občine Alojz Benko in Stanko Horvat podpisujeta pogodbo o sanaciji plazu Kumer-Murko. Župan Alojz Benko je pred dnevi podpisal pogodbo s Stankom Horvatom iz mariborskega podjetja H. S. Nizke gradnje, ki je bilo za sanacijo izbrano kot najboljši ponudnik. Z vgradnjo pilotov na obeh straneh ceste bodo preprečili nadaljnje premikanje zemljine po pobočju. Obenem bodo cesto uredili z novimi prepusti in odvodnjava-njem ter sanirali celotno vozišče z novo voziščno konstrukcijo. Dela na gradbišču se bodo začela v juniju, po pogodbi pa morajo biti končana septembra. Škodo po lanskih neurjih so v Trnovski vasi ocenili na nekaj manj kot milijon evrov; največ jim jo je vreme zagodlo maja in junija, medtem ko avgustovska neurja niso povzročala škode s plazovi, ampak le na cestah. Od plazov, ki so se prožili, je najbolj kritičen prav omenjeni v Bišečkem Vrhu, kjer lastnik hiše težko dostopa do vse komunalne infrastrukture, zato je tudi prvi na vrsti za sanacijo. SD Ptuj • Reševanje prostorske stiske sodišča in tožilstva Ministrstvo kupilo še eno nepremičnino Obeta se precejšnja prostorska reorganizacija ptujskih pravosodnih organov. Selili se bodo okrajno sodišče, zemljiška knjiga in sodni register, okrožno državno tožilstvo bo pridobilo dodatne prostore. Ptujski sodišči in tožilstvo bodo tako v večji meri rešili dolgoletno problematiko s prostorsko stisko. Foto: ČG Za potrebe zemljiške knjige je ministrstvo za pravosodje za 400 tisočakov kupilo poslovalnico nekdanje Nove KBM v Lackovi ulici. Glede na širitev prostorov ptujskih sodišč bi lahko mesto po novem dobilo Sodno ulico. Poslovali bodo vse od Krempljeve, kjer je sedež okrožnega sodišča, v Vodnikovi, kjer bodo pravosodni organi in v Lackovi, kamor selijo zemljiško knjigo in sodni register. Ministrstvo za pravosodje je za delovanje ptujskih pravosodnih organov najprej kupilo prostore Pošte Slovenije v pritličju poslovne stavbe v Vodnikovi ulici in zdaj še prostor nekdanje bančne poslovalnice Nove KBM v Lackovi ulici. V pritličju poslovne stavbe v Vodnikovi, kjer je bila v preteklosti pošta, bo imelo okrajno sodišče na voljo 630 m2. Po naročilu ministrstva za pravosodje jih od začetka leta preurejajo za potrebe dela sodišča, vrednost nakupa in obnove prostorov je dobre štiri milijone evrov. „Dela v Vodnikovi ulici potekajo v treh fazah, skladno s terminskim planom. Obnova pritličja, kjer so razpravne dvorane, bo končana konec meseca in bo predana sodišču v takojšnjo uporabo," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Na novo lokacijo se selita tudi zemljiška knjiga in sodni register. Po novem bosta v nekdanji bančni poslovalnici Nove KBM v Lackovi ulici, kjer je na voljo dobrih 280 m2. Na ministrstvu predvidevajo, da bi zemljiška knjiga lahko začela poslovati v začetku naslednjega meseca, saj so prostori za tovrstno delo ustrezni. „Z izjemo beljenja in čiščenja večja preureditev ni potrebna. Vrednost nakupa prostorov je dobrih 400.000 evrov," so povedali. Dosedanji prostori okrajnega sodišča v drugem nadstropju v Vodnikovi ulici bodo po selitvi sodišča na voljo tožilstvu. Na pravosodnem ministrstvu so na- vedli, da nameravajo tudi prostore tožilstva preurediti do konca letošnjega leta. Okrožno sodišče ostaja v meščanski hiši v Krempljevi ulici 7, ki jo bodo po besedah ministrstva v prihodnje opremili z dvigalom v prizidku. MZ I V Nagrade za nove in dosedanje naročnike našega časopisa!. V Štajerskem tedniku začenjamo novo naročniško akcijo. Za nove naročnike smo v sodelovanju s trgovino Živex pripravili priročne darilne pakete (tlačna škropilnica s prostornino rezervoarja 8 litrov, univerzalno tekoče gnojilo, tekoče gnojilo za citruse in koncentrat, naravni insekticid proti škodljivcem rastlin). * Nagrade pa smo pripravili tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do 4. junija, 5. junija pa bomo izvedli žrebanje in pet zvestih naročnikov obdarili. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji - Štajerskega tednika, boste naslednji teden lahko spremljali tudi v dopoldanskem programu Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bo nagrada vaša. ! KUPON ZA NAGRAD Ime in priimek: Naslov: Telefon: Številka naročnika: E-naslov: Podpis: Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ali jih prinesite v tajništvo do 4. junija. ZIVEX Vitli zuiunjp ureditev 6 Štajerski V središču torek • 21. maja 2024 ■ 1 11 1 II Slovenija • Prihodnost kmetijskih šol - prenova izobraževalnih programov za kmetijce je po 20 letih nujna / __- Vt '-V miBEi®1"1, "" * ^ ' a; . ^ : t "'/-k ■ r r v v — 1_ _ ■. Kljub splošnemu padcu zanimanja mladih za kmetijske poklice pa povsod vendarle ni enako. V nekaterih srednjih šolah po državi je namreč vpis precej dober; zlasti v tistih, ki so se mladim prilagodile z zanimivejšimi (in sodobnejšimi) izobraževalnimi programi. V šolskem letu 2024/25 te šole ne beležijo večjega upada prijav, ponekod se bo vpis celo povečal. Na Srednji šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj izvajajo štiri kmetijske programe. Za program Kmetijsko-podje-tniški tehnik so prejeli samo pet prijav novincev. Kljub temu da številka ni velika, so zadovoljni. Pred tremi leti je bilo namreč zanimanje tako majhno, da v prvi letnik niso vpisali nikogar. V primerjavi s preostalimi slovenskimi srednjimi šolami, ki izvajajo program Kmetijsko-podjetniški tehnik, pa je število prijav na ptujski šoli najnižje. Ptuj: krivih je preveč kmetijskih šol na kupu ... Ravnateljica Darja Harb je pripravila analizo stanja prijav v kmetijske programe po Sloveniji. »Največja koncentracija kmetijskih programov je ravno na našem koncu Slovenije. Kmetijska šola Grm na primer pokriva bistveno večjo regijo glede na število prebivalcev in geografsko kot na našem koncu tri šole skupaj, torej Maribor, Ptuj in Rakičan. Naš bazen, od koder priha- jajo dijaki, je torej veliko manjši v primerjavi z drugimi šolami. Vsekakor pa nismo zaspali in se trudimo naprej,« je pojasnila in dodala, da bodo v novem šolskem letu kmetijsko-podjetniške tehnike prvič vključili v učna podjetja. Pri tem se bodo povezovali z ekonomskimi tehniki. Bodoči kmetijci bodo tako imeli možnost razvijati svojo poslovno idejo v okviru učnega podjetja, povezana pa bo s šolskim posestvom. »Preko učnih podjetij bomo poskušali promovirati kmetijstvo, podjetništvo in sodobni marketing na kmetijah. Naš cilj je, da v prihodnje število prijav na kmetijske programe povečamo,« je dodala Harbova. Maribor: z novimi programi povečujejo vpis Na Biotehniški šoli Maribor so veseli večjega zanimanja za kmetijske programe. V zadnjih treh letih se je vpis v program Kmetijsko-podjetniški tehnik popravil. Lani so imeli en poln oddelek, za šolsko leto 2024/25 imajo za novince predvidenih 28 prostih mest, prejeli pa so 18 prijav. Povečuje se tudi vpis za program Mehanik kmetijskih in delovnih strojev, ki sicer beleži tudi na drugih šolah zelo dober vpis. »Ta program je med devetošolci zelo priljubljen in trenutno »moden«. Težko bi sodil, zakaj nam je uspelo vpis v kmetijske programe povečati, saj jih vsako leto promo-viramo v enakem obsegu. Morebiti je tudi kaj odvisno od generacije in zavedanja, da je prehrana tista, ki je zelo pomembna za obstoj človeštva. Želim poudariti, da se na te programe v prvi vrsti vpisujejo fantje in dekleta, ki prihajajo s kmetij,« je povedal ravnatelj Anton Krajnc in dodal, da je njihova šola prva v Sloveniji izvajala program Mehanik kmetijskih in delovnih strojev. Zelo zanimiv za mlade je bil tudi program Tehnik kmetijske mehanizacije, vendar so ga s prenovo ukinili. Paradni konj mariborske Biotehniške šole je Veterinarski tehnik, za katerega je vsako leto zelo veliko zanimanja. V novem šolskem letu omejitve vpi- \ Marjan Pogačnik, predsednik Konzorcija biotehniških šol Slovenije, si želi čimprejšnjo prenovo kmetijskih programov. Pogačnik: »Veliko je odvisno od okolja in programov šol« Po besedah Marjana Pogačnika, predsednika konzorcija biotehniških šol Slovenije, vpis v kmetijske programe po Sloveniji ni tako zelo slab. Nekateri si sicer želijo več dijakov, vendar je po njegovem mnenju to trenutna potreba stroke. »Glede vpisa so vedno nihanja in tu ni potrebne nobene panike. Mladi se sami odločajo, kje bodo nadaljevali izobraževanje, iščejo pa predvsem tiste poklice, ki so zanje zanimivi. So pa bili kmetijski programi zadnjič prenovljeni leta 2006 in so vsekakor potrebni prenove,« je poudaril Pogačnik. V Centru za poklicno izobraževanje že poteka proces prenove kmetijskih programov, šole pa si v prvi vrsti želijo predvsem več digitalizacije. Ta proces prenove sicer poteka zelo počasi, saj je vanj vključenih več različnih partnerjev, v praksi pa naj bi zaživel v naslednjih nekaj letih. Šole, ki izvajajo kmetijske programe, se nameravajo v prihodnje povezovati predvsem s skupnimi promocijami. Na vprašanje, zakaj nekatere šole beležijo boljši vpis od drugih, pa je odgovoril, »da je veliko odvisno od okolja in ponudbe drugih programov ter njihove geografske razporejenosti«. Vpisi in zasedenost prostih mest v prvem letniku kmetijskih šol Na Šolskem centru Ptuj so se nedavno srečali ravnatelji srednjih šol, ki izvajajo kmetijske programe, predvsem z namenom izmenjave izkušenj, dobrih praks in skupne promocije. Šola Število prostih mest Število prijav Delež zasedenosti ŠETK Ptuj 80 32 40 Biotehniška šola Maribor 192 146 76 Biotehniška šola Rakičan 70 27 39 Šolski center Šentjur 98 118 120 Biotehniški center Naklo 192 144 75 GEM Novo mesto 162 96 59 Šolski center Nova gorica 70 48 69 Foto: CG Foto: CG Foto: CG Vir: MVI petek • 24. maja 2024 V središču Štajerski 7 'AL - Foto: Arhiv šole Najnižji vpis v programe kmetijskih šol beležita dve šoli, ki sta v najbolj kmetijskem območju Slovenije: ptujska Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ter pomurska Biotehniška šola Rakičan (na fotografiji). Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj Program Predvideno št. Število prijav mest za novince Gospodar na podeželju 26 13 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 5 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 14 Biotehniška šola Maribor Program Predvideno št. mest za novince Število prijav Cvetličar 26 4 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 18 Mehanik kmetijskih in delovnih strojev 26 23 Naravovarstveni tehnik 28 12 Veterinarski tehnik 84 89 Biotehniška šola Rakičan Program Predvideno št. mest za novince: Število prijav Gospodar na podeželju 26 9 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 13 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 5 Šolski center Šentjur Program Predvideno št. mest za novince Število prijav Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 12 Mehanik kmetijskih in delovnih strojev 26 40 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 23 Veterinarski tehnik 28 43 Biotehniški center Naklo Program Predvideno št. mest za novince Število prijav Cvetličar 26 15 Gospodar na podeželju 26 14 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 25 Mehanik kmetijskih in delovnih strojev 26 22 Naravovarstveni tehnik 28 29 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 32 30 Vrtnar 26 9 Grm Novo mesto - Kmetijska šola grm in biotehniška gimnazija Program Predvideno št. mest za novince Število prijav Cvetličar 26 8 Gospodar na podeželju 26 11 Kmetijsko-podjetniški tehnik 56 38 Mehanik kmetijskih in delovnih strojev 26 27 Naravovarstveni tehnik 28 12 Šolski center Nova Gorica Program Predvideno št. Število prijav mest za novince Gospodar na podeželju 26 11 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 26 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 11 Vir: MVI sa ne bo kljub nekoliko večjemu številu prijav od razpisanih prostih mest. Septembra bodo polni kar trije novi oddelki, v večini pa je program zanimiv za dekleta, ki prihajajo iz kmetijskega območja. Programe bo treba prilagajati sodobnemu času Krajnc glede prihodnosti in obstoja kmetijskih programov ni pretirano zaskrbljen, trenutno večjega padca vpisa ni nikjer v Sloveniji. »Na nekaterih šolah je več dijakov, na drugih manj. To je prav gotovo odvisno od okolja, v katerem je šola. Upam, da nam bo s prenovo kmetijskih programov uspelo pritegniti mlade v te poklice in da bomo ta vpis ohranili. Vsekakor pa bo treba programe vedno znova prilagajati sodobnemu času. Želimo si uvajanje tehnologije v kmetijske programe, predvsem digitalizacijo. Prihodnost kmetijstva so droni, od tega si res veliko obetamo,« je še dodal Krajnc. Dolenjci pri ministrstvu izposlovali nov program Na Kmetijski šoli Grm Novo mesto imajo letos več prijav za program Kmetijsko-pod-jetniški tehnik, kar jih izjemno veseli. Razpisali so 56 prostih mest za novice, od tega jih bodo zapolnili 38. Po besedah ravnateljice Marjane Kos sta njihovi največji prednosti tradicija in zelo veliko posestvo v velikosti 260 hektarjev, kjer lahko dijaki pridobijo veliko najrazličnejšega znanja. Na posestvu skrbijo za 50 krav, 30 konjev in nekaj drobnice. K njim se vpisujejo mladi iz vse Slovenije, v dijaškem domu je 125 dijakov, kar pomeni, da je polno zaseden. V novem šolskem letu bodo prvič izvajali program Mehanik kmetijskih in delovnih strojev. Med lokalnimi delodajalci so se namreč pojavile potrebe po teh poklicih, zato so na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanja naslovili predlog za odprtje novega programa ter uspeli. V nov program se je prijavilo 27 bodočih dijakov, kar je eden več od razpisanih mest, in to jih veseli. Po besedah ravnateljice Marjane Kos bodo lahko sprejeli vse vpisane, tudi v drugih programih omejitev vpisa ne bo. Posledično Grm beleži upad vpisa na programu Gospodar na podeželju, ki ga bodo kombinirali skupaj s cvetličarji. »Največja težava je, da je poklic kmetovalca izgubil ugled. Po drugi strani je to delo, ki zahteva celega človeka in veliko prilagajanja. Pri mladih pa so bolj v ospredju novi poklici in enostavni zaslužki. Na ravni celotne države bi morali v čim večji meri promovirati pomen lokalno pridelane hrane in spodbujati odkupe od domačih kmetov,« je poudarila Kosova, ki meni, da je izjemno pomembno posodabljanje in opremljanje posestev s sodobno mehanizacijo. Na trgu so na primer že traktorji, ki sami opravijo različna strojna dela, vendar so kmetijskim šolam finančno nedosegljivi. Estera Korošec Ptuj • Mestni svet o nižjem vpisu otrok v Vrtec Ptuj Kaj je krivo, da bo v vrtcu 100 otrok manj? Dejstvo, da bo zaradi bistveno manjšega števila otrok v Vrtcu Ptuj treba odpuščati, je vzbudilo pozornost mnogih svetnikov. Nekateri menijo, da je to alarm za občino. Spraševali so se, kako zajeziti odseljevanje, spodbuditi gospodarsko dejavnost in mladim omogočiti boljše pogoje za življenje ter ustvarjanje družine. Na občini in v vodstvu Vrtca pa ključne razloge za upad pripisujejo vzpostavitvi kapacitet v okoliških občinah. Svetniki so imeli različne poglede o razlogih za upad števila vpisanih otrok v Vrtec Ptuj. Čeprav je ravnateljica Vrtca Ptuj Mateja Lobenwein za pripravljeno gradivo za sejo prejela precej pohval, so številni svetniki to izrekali sočasno z obžalovanjem, da je odpuščanje sploh potrebno. Metka Petek Uhan se je spraševala o razlogih upada. V prihodnjem šolskem letu bo namreč sto otrok manj vpisanih v ptujski javni vrtec, kot jih iz te ustanove odhaja v šolske klopi. Posledica so seveda presežni delavci. Metka Petek Uhan meni, da je treba narediti analizo, ali so razlogi v tem, da bo več otrok v zasebnih vrtcih, morda tudi okoliških. Alen Hliš je izpostavil, da upadi na nacionalnem nivoju niso tako drastični kot na lokalnem, občinskem: „Trendi lepega števila okoliških občin kažejo celo na neprimerno boljše stanje, razvoj predšolske dejavnosti, širitev števila oddelkov, dozidave." Prepričan je, da je število otrok v vrtcih in šolah eden izmed kazalnikov uspešnosti dela vladajoče lokalne politike: „Če do zdaj niso goreli alarmi, je prav, da se prižgejo v tem trenutku. Opraviti moramo resne pogovore, kako zajeziti takšne trende. Čez nekaj let se bodo namreč začeli kazati tudi v osnovnih šolah. Verjetno bodo podobne ukrepe morali izvajati tudi v šolah. Upam, da nam bo uspelo ustvariti dobre pogoje za mlade družine, da ne bomo mesto muzej." Hliš je poudaril, da je razkorak med generacijo, ki odhaja iz vrtca, in tisto, ki prihaja septembra, na Ptuju 47-odstoten, na državnem nivoju pa zgolj deset odstoten. Tako drastičen upad na občinskem nivoju se mu zdi enostavno prevelik. Druge občine so zgradile vrtce Županja Nuška Gajšek je pojasnila, da je bilo pred leti v ptujski vrtec vpisanih približno 40 % otrok iz drugih občin, zdaj imajo te večinoma svoje vrtce: „Občine so bile v preteklem obdobju tudi od države deležne spodbud, da so gradile nove kapacitete za vrtce. Jasno je, da se zdaj lahko vpisujejo tam. Na Ptuju imamo trenutno le 20 % otrok iz drugih občin. Še ti so pretežno v izmeni, saj edino Ptuj to omogoča. Skupno število prebivalcev pa ne pada tako drastično, kot se prikazuje." Gajškova se zaveda, da bi tudi na Veliko otrok je »pobral« hajdinski vrtec „Pred 14 leti še na Hajdini ni bilo vrtca, ki ima danes devet oddelkov. Vsi ti otroci so hodili na Ptuj, v Zvonček, Vijolico... Ko so imeli starši prvega otroka v ptujskem vrtcu, so v naše enote praviloma vpisali še drugega otroka, zdaj tega ni več. Ta trend generacije 2017, ki je bila zadnja, ko smo imeli povpraševanje za vpis še iz drugih občin, se poslavlja," je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj. Izpostavila pa je tudi težave, povezane z manjšanjem rodnosti po vsej državi. Ptuju potrebovali denar za infrastruk-turne izzive, ki jih imajo na področju predšolske vzgoje. Vlaganja v stavbe bi bila potrebna marsikje, čaka jih tudi ureditev kuhinje: „Upamo, da bomo v kratkem tudi mi uspešni na kakih razpisih in bomo pogoje v naših enotah izboljšali, tudi to bi najbrž vplivalo na zanimanje za vpis." Je rešitev vlaganje v gospodarstvo? Po mnenju svetnika Uroša Veka je treba določiti ukrepe za odpravo ali izboljšanje razlogov za manjši vpis. Izpostavil je nujnost gospodarske spodbude, ki je edina stvar, ki lahko prispeva k izboljšanju obstoječega stanja: „Gre za deset ali več let trajajoče pomanjkanje investiranja in prizadevnost, da bi občina več sredstev in volje vlagala v gospodarsko okolje. Če bi imeli višje povprečne plače, dodano vrednost, težav z vrtcem ne bi imeli. Veliko mladih, tudi moje generacije, se je odselilo. Res je tudi, da je ogromno takih, ki otrok nimajo. Vse to vpliva na vpis v vrtec." Prepričan je, da bi razvoj podjetništva in industrije zadeve bistveno izboljšal na vseh področjih, tudi predšolskem. Dženana Kmetec Foto: DK 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 24. maja 2024 Podravje, Pomurje • Podjetja rokujejo s 40 odstotki državnih zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč gospodari z 52.690 ha kmetijskih zemljišč, skoraj 40 % upravljajo pravne osebe, torej društva, zadruge, podjetniki in podjetja. Največja zakupnika sta PP Agro, ki obdeluje 3.600 ha državne zemlje, in Panvita, ki ima sklenjene pogodbe za 3.000 ha prekmurske ravnice. Slednjaje s prevzemom prešla za prihodnjih 10 let v tuje roke, saj je Sklad dve leti pred potekom najemne pogodbe slednjo že podaljšal. V Sindikatu kmetov Slovenije so nad odločitvijo Sklada - milo rečeno - začudeni. Slovenija je z osmimi ari njivskih površin na prebivalca krepko pod evropskim povprečjem, ki obsega 20 arov njiv na Evropejca, ob pomanjkanju njivskih površin pa slovenske kmete dodatno pesti in stroške povzroča lastniška razdrobljenost. Posledično je boj za državno zemljo, ki jo upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, še toliko bolj srdit, državna zemlja pa izredno zaželena. Ker 40 odstotkov državnih zemljišč upravlja 560 pravnih oseb, 17.000 kmetov pa v povprečju obdeluje le dva hektara zemljišč v upravljanju Sklada, so že pred leti, ko se je zgodil lastniški prevzem Perutnine Ptuj, kmetje želeli, da se Skladova zemlja podjetjem v tujih rokah odvzame in razdeli med družinske kmetije. Posluha ni bilo takrat in ga ni tudi danes. Še več, v Sindikatu kmetov Slovenije celo menijo, da ima Sklad različna merila za kmete in gospodarske družbe. Namreč prekmurski Panviti, ki sicer na kar 3.600 ha prideluje poljščine, bi se pogodba za najem 3.000 ha Skladove zemlje iztekla šele leta 2025, a naj bi Sklad kar dve leti pred potekom podaljšal zakupno pogodbo. In res - po podatkih s spletne strani Sklada je bila nazadnje pogodba po- daljšana med decembrskimi prazniki in velja najmanj 10 let. S Sklada so odgovorili, da je podaljšanje zakupne pogodbe pred njenim iztekom skladno z določili pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Argumenti Sklada ne prepričajo Drži, pravilnik podaljšanje res omogoča, nikjer pa ni določeno, koliko pred iztekom se lahko najemnik in Sklad dogovorita za tovrstno podaljšanje. Določeno pa je, da se lahko pogodba podaljša v primerih, ko ob predhodnem pisnem soglasju Sklada zakupnik izvede vlaganja v zemljišča, to so Izbrani zakupniki Skladovih zemljišč in datum zadnje pogodbe Površina v ha Zakupna pogodba velja od PP-Agro, Maribor 3.670 7. 3. 2023 Panvita, Murska Sobota 3.004 27. 12. 2023 GO-KO govedoreja, Stara Cerkev 1.640 20. 11. 2020 Jeruzalem Ormož Sat 772 14. 4. 2023 Žipo Lenart 758 5. 4. 2024 Kmetijsko gospodarstvo Lendava 2.059 * Vir: Sklad kmetijskih zemljišč *Sklad je leta 2020 KG Lendava odpovedal zakupno pogodbo, sodni postopek še ni končan. Kmetje imajo v zakupu v povprečju dva hektarja kmetijskih zemljišč, medtem ko podjetja (in druge pravne osebe) 37,8 ha - oziroma imajo ti v zakupu 39 % vseh površin. Panviti 2,17 milijona evrov subvencij in odškodnin Glavni tržni proizvodi poljedelske proizvodnje Panvite oz. PC Poljedelstvo so pšenica, ječmen, oljna ogrščica in koruza, v manjši količini pa tudi oljne buče. Proizvodnja koruze je namenjena zagotavljanju lastne, zelo kakovostne surovine za proizvodnjo krme v prehrani prašičev in piščancev. Leta 2022 so imeli na 3.271 ha posajen glavni posevek, ob tem pa še 627 ha strniščnih posevkov, obseg slednjih so povečali zaradi ugodnih razmer za poletno setev in uvedbe namakanja realizirali na 627 ha. Za izvedene kmetijske ukrepe so leta 2022 prejeli 2,17 milijona evrov subvencij (in odškodnin). Foto: Črtomir Goznik lahko osuševanje, namakanje, agromelioracija ali sanacija zemljišč v zakupu, ali če je zakupnik pridobil sredstva na podlagi razpisov, ki pogojujejo daljšo zakupno dobo, ali še tretja možnost - da je zakupnik v kmetijsko gospodarstvo - torej kmetijo ali podjetje investiral toliko, da se je vrednost povečala za četrtino. In kaj je storila Panvita? »V konkretnem primeru je šlo za izkazana vlaganja podjetja Panvita v zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Določbe pravilnika veljajo za vse zakupnike enako, za pravne in za fizične osebe.« Toda odgovor Sklada vsaj prvega moža kmetijskega sindikata Antona Medveda ne prepriča. »Menim, da je bila takšna odločitev o dve leti predčasno podaljšani pogodbi namenska, da se je na ta račun povečala vrednost podjetja.« Na argumente upravljavca državnih zemljišč, da je podjetje vlagalo v državna zemljišča, pa Medved odgovarja z vprašanjem: »Čigava sredstva je vlagala Panvita?« in odgovarja: »Državna.« Mojca Vtič Podravje • Začarani krog slabe kmetijske letine in ignorance države Ko zmanjka denarja za tehnološke ukrepe Kmetje še vedno čakajo na izplačila subvencij za opravljeno delo v letu 2023. Na agenciji poudarjajo, da je rok za izplačilo subvencij 30. junij, česar se bodo očitno tudi držali, čeprav zagotavljajo, da se zavedajo, »da upravičenci sredstva pričakujejo in potrebujejo čim prej.« Izplačila subvencij za leto 2022 na račun kmetov in podjetij nakazana lani Ukrepi 2022 Št. prejemnikov Vsa plačila Povprečje Neposredna plačila 54.105 131.699.176 € 2.434 € OMD 46.036 42.799.800 € 929 € KOPOP 6.162 31.762.559 € 5.154 € Dobrobit živali 8.646 7.433.715 € 859 € Na agenciji za kmetijske trge s podatki o največjih prejemnikih subvencij za izvedene ukrepe v letu 2023 kot tudi o povprečnem izplačilu še ne razpolagajo, saj da je izplačilo zbirnih vlog še v teku. Pričakovati pa je, da bodo glede na površine in velikost največji prejemniki ostali enaki. To so družbe PP Agro, ki je za leto 2022 prejela 2,6 milijona evrov subvencij, Panvita z 2,8 milijona evrov subvencij ter Kmetijsko gospodarstvo Lendava, ki mu je agencija za kmetijske trge za izvedene ukrepe nakazala okrog 1,9 milijona evrov. Foto: Mojca Vtič Pšenica in koruza se uvrščata med ključne prehranske pridelke, vendar pa ob napovedanih slabih odkupnih cenah kmetje varčujejo pri gnojenju in zaščiti pridelkov, kar pa pomeni manjši donos. Lansko katastrofalno leto je mnoge kmetije, predvsem poljedelske, ki temeljijo na najbolj razširjenih poljščinah koruzi in pšenici, pognalo v rdeče številke. Po izračunih kmetijskega inštituta so kmetje pridelali najmanj 90 evrov izgube na tono koruznega zrnja, podobno pri pšenici, saj tržne cene niso pokrile stroškov rastne sezone. Poljedelci, ki so deležni prihodkov le ob času žetve, so tako še bolj željno čakali začetek izplačil subvencij. Toda kmetje so izplačila za območja z omeje- Foto: Črtomir Goznik Dolgoletni svetovalec na ptujskem kmetijskem zavodu in specialist za poljedelstvo lvan Brodnjak opaža, da so številni kmetje zaradi slabe lanske letine, napovedanih nizkih odkupnih cen in zaradi kasnitve izplačil subvencij varčevali pri tehnoloških ukrepih. nimi možnostmi kmetovanja, ki so bila običajno izplačana decembra tekočega leta, prejeli na račune šele spomladi letos, medtem ko ostale subvencije še kasnijo. »Končna izplačila za neposredna plačila za leto 2023 bo agencija izvedla predvidoma maja in junija 2024, enako velja za izplačila iz dobrobit živali, ekološko kmetovanje in okoljsko podnebna plačila (KOPOP).« Plačilo bo za mnoge prišlo prepozno A izplačilo, ki bo na računih šele junija, bo za mnoge prišlo prepozno. »Nekateri kmetje so čakali ali varčevali z gnojenjem, spet pri drugih je mogoče opaziti, da niso opravili zaščite s FFS, saj namesto da bi bil ječmen še zelen in pridobival klas, že spreminja barvo. Namreč listje je odmrlo, to je tako, kot bi človeku odvzeli pljuča,« opaža Ivan Brodnjak s ptujskega kmetijskega zavoda. In razlog, da so kmetje opustili in oklestili tehnološke ukrepe? Denar, seveda. »Napovedane so nizke odkupne cene žit, lanska sezona je bila katastrofalna, ob tem zamujajo še subvencije. Tako kmetje zaradi varčevanja ne izvajajo vseh tehnoloških ukrepov, kar pomeni manjši pridelek. Gre za začaran krog - manj vložiš denarja v poljščino, manjši je pridelek, s tem pa je manj denarja,« je pojasnil izkušeni svetovalec in poljedelec. Mojca Vtič Vir: AKTRP petek • 24. maja 2024 Podjetništvo Štajerski 9 Slovenska Bistrica • Po 16 letih Tovarna olja Gea lani z izgubo, letos bolje Foto: Mojca Vtič Solidarnost Evropske unije z Ukrajino, ki je tej kmetijski velesili na evropskih tleh na široko odprla vrata na trge EU, je lani sesula cene pšenice in koruze, pa tudi sončničnega olja. Slednje je vplivalo na poslovanje Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice, kije največji slovenski proizvajalec jedilnih olj. Lansko leto je podjetje zaradi nižjega povpraševanja in padca cen sklenilo v rdečih številkah. Toda obeti za letošnje jubilejno leto, ko Tovarna olja Gea beleži 120-letnico, so pozitivni, zagotavlja prvi mož oljarne Igor Hustič. Lani so se v Evropski uniji pojavile enormne količine sončničnega olja, ki so presegale potrebe v Evropi in so postavile evropsko proizvodnjo v nekonkurenčen položaj, je poudaril prvi mož oljarne Igor Hustič. Ukrajina namreč proizvede več kot 50 % celotnih količin sončničnega olja, a kot zagotavlja Hustič, ga v Tovarni olja Gea od leta 2008 ne uporabljajo. Dejan Mijovšek, vodja komerciale, pa je dodal: »Nikoli ni bil naš primarni cilj prodajati cenejših izdelkov zaradi prodaje same, vedno je bila na prvem mestu kakovost, s katero se vse začne in konča.« Izgubo v letu 2023 so pričakovali Dodatno so na slabše poslovanje bistriške oljarne vplivali dvig minimalne plače, mednarodno nadpovprečno visoke cene energentov in splošna inflacija. Piko na i že tako zahtevnemu poslovnemu okolju pa je dodala še vlada z vzpostavitvijo vladne košarice, ki je vključevala tudi sončnično olje. Leto 2023 so tako v Tovarni olj Gea po 16 relativno uspešnih letih končali z 1,3 milijona evrov izgube. »Takšen razplet Vladna košarica udarila tudi oljarje Namen spremljanja cen 15 osnovnih živil, med katerimi je bilo tudi litrsko sončnično olje, je bil v času prehranske draginje potrošnikom ponuditi informacije o razlikah v cenah med trgovci. A borba za najnižjo košarico je privedla do popolnoma izkrivljenih maloprodajnih cen. »Slovenska proizvodnjaje bila postavljena v popolnoma nekonkurenčen in hkrati nerentabilen položaj, saj smo morali zaradi prevelikega razkoraka med najnižjo maloprodajno ceno in maloprodajno ceno naših izdelkov te nižati pod nivo vhodnih cen surovih olj, kijih je treba še rafinirati, da postanejo jedilna. Košarica je bila nestrokoven in nepremišljen ukrep. Tovrsten populistični ukrep ni bil povezan z razumskim razmišljanjem ali poznavanjem razmer na trgu, ukrep pa je, tako sam menim, skorajda vsem v prehrambni industriji povzročil precejšnjo škodo, potrošnik pa ni pridobil na ta način ničesar.« Foto: Mojca Vtič Direktor Tovarne olje Gea Igor Hustič smo glede na razmere pričakovali in ga tudi napovedali. Poudariti pa moram, da smo kljub negativnemu zaključku leta še vedno nezadol-ženo podjetje in da so obeti spod-budnejši,« je dejal direktor. Tovarna olja Gea je na Slovenskem pomemben dobavitelj belih olj in maščob. »Smo edini, ki imamo rafinerijo - torej proizvodni proces, ki omogoča predelavo surovega olja v rafiniranega, torej v užitno olje.« Direktor družbe je še dejal, da največji konkurenčni tekmeci prihajajo iz Srbije, Madžarske, Romunije, Bosne in Hercegovine. »Ocenjujemo, da pokrivamo nekaj manj kot polovico potreb po jedilnih oljih v vseh segmentih skupaj, torej tako pri potrošnikih, v hotelirstvu, gostinstvu kot industriji.« Še posebej slednji segment Po 16 letih lani Tovarna olja Gea z izgubo 2021 2022 2023 Čisti prihodki iz prodaje v EUR 41.893.115 63.642.257 34.513.700 Čisti poslovni izid v EUR 617.407 516.105 -1.264.320 Proizvodnja v tonah 35.023 37.402 23.162 so v zadnjih letih najbolj okrepili. »Postali smo pomemben partner živilske industrije, kjer je olje oz. so maščobe del izdelka. To vpliva na kakovost in rok trajanja izdelka,« je poudaril Dejan Mijošek. Izpostavil je tudi izvozno naravnanost podjetja, saj da so v letih 2021 in 2022 polovico proizvedenih količin izvozili, največ v Hrvaško, Italijo, Švico, Nemčijo ... Kljub temu pa so lani glavnino prihodkov ustvarili na domačem trgu, in sicer skoraj 70 %. Tovarna olja Gea je del skupine Plasta oz. poslovneža Franca Freli-ha, ki upravlja sedem podjetij, med njimi ob bistriški družbi še dve iz živilske branže, in sicer Dano ter Vital Mestinje. Na vprašanje, ali njihovega lastnika zanima še kakšno dodatno vlaganje v živilsko panogo, Hustič ni mogel odgovoriti, saj da je to stvar lastnika, je pa pripomnil, da je ta vselej pripravljen na Vir: Ajpes sklepanje dobrih poslov. O nakupih oz. prodaji slovenskih podjetij v zasebni lasti pa je poudaril, da gre za osebno odločitev lastnikov podjetij ter dodal: »Vidite lahko, kaj se dogaja na področju delovno-prav-ne zakonodaje, imamo najdražjo energijo, daleč najbolj obdavčeno delo v regiji, ob tem pa moramo konkurirati podjetjem, ki tega nimajo. Verjetno so to razlogi, da so lastniki prodali svoje lastniške deleže.« Mojca Vtič Promocijsko sporočilo EKSKLUZIVNI KONCERT JOKER OUT OB 50-LETNICI POLI Obeta se edinstven glasbeni spektakel, s katerim bodo na Ptuju obeležili pol stoletja priljubljene blagovne znamke Poli. Ekskluzivni koncert bo v petek, 14. junija, na Ptuju, in sicer na izjemni lokaciji Panorame Ptuj s fantastičnim pogledom na ptujski grad. Foto: Mojca Vtič Tovarna olja Gea trži svoje izdelke pod lastnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea BIO, Zvezda, Cekin, Sončni cvet ter Sunčani cvijet ter delno pod trgovskimi blagovnimi znamkami. Nori na Poli, Nori na JOKER OUT Nobeno praznovanje abrahama ne sme miniti brez dobre glasbe, tako se je svetovna zvezda Poli povezala s slovenskimi glasbenimi zvezdniki, ki so tako kot Poli slovenski produkt, uspešen v tujini -skupino JOKER OUT. »Bila je z nami, ko smo se zaljubili v glasbo, bila je z nami, ko smo ,za-štartali' band in mi bomo z njo na njenem rojstnem dnevu, v petek, 14. junija. Se vidimo na Ptuju!« so v najavi na svojih socialnih omrežjih povedali priljubljeni glasbeniki Joker Out. Zadnja priložnost za vstopnice za koncert Joker Out ob 50-let Poli! Z malce sreče lahko osvojite 2 vstopnici za ekskluzivni koncert. Za več informacij obiščite spletno stran poli.si. Poleg glasbenega programa skupine Joker Out vas čaka bogato spremljevalno dogajanje. Uživali boste v izbranih okusih Poli izdelkov in široki paleti osvežilnih pijač. Poleg tega bodo pred koncertom in po njem ter med odmori navduševali tudi drugi talentirani glasbeniki. Pripravite se na večer poln plesa, petja in nepozabnih glasbenih doživetij. Ekskluzivni dogodek se začne ob 16.00. Mladoletne osebe morajo biti v spremstvu staršev ali skrbnikov. Za dodatne informacije in natančen razpored spremljajte družbena omrežja blagovne znamke Poli. 10 TEDNIK Kultura petek • 24. maja 2024 Knjigarnica BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Galebji otok je dolg in ozek in od daleč se zdi kakor velikanska riba z debelo in široko glavo. V glavo otoka se je zajedlo morje in na koncu zaliva se je tiste dni, ko se začenja ta povest, sončila pod strmino ribiška vas; vasica pravzaprav! Hišice so bile zgrajene iz obsekanega kraškega kamenja, in četudi bi vseh teh osem hišic spojil v eno samo domačijo, bi ne bila velika. Z okornimi, na pol obklesanimi skalami zgrajeno pristanišče je varovalo vseh osem ribiških jadrnic in nekaj čolničkov pred viharji. Vsaka jadrnica je imela lepo izrezljan kljun in vsaka je bila drugačne barve: zelene, temno rdeče, svetlo rumene, rjave, sinje, ognjeno rdeče in bele. Na grebenu hriba je stala majcena cerkvica z ozkim in nizkim zvonikom, v katerem je bingljal en sam zvonček. Iz rdečkaste prsti je zraslo nekaj grobov. Tam je bil zadnji dom ribičev ... Dragi bralci Knjigarnice, zgornje besedilo je začetek prvega poglavja še vedno zanimive, tudi aktualne in prijetne, pustolovske, znamenite domače pripovedi Toneta Seliškarja (1900— 1969). Saj se še spomnite iz svojih šolskih klopi prigod iz knjige Bratovščina Sinjega galeba? Še vedno je na seznamu domačega, obveznega branja v osnovnošolskih klopeh. In prav je tako, sem pomislila te dni, ko je moja davna knjiga iz leta 1966 romala v izposojo k sosedovemu vnuku. Priznam, da sem sprva pomislila, a še vedno je ta zgodba vključena v šolsko branje. Pomislila sem še, le kako te dogodivščine nekega davnega otroštva dojemajo današnji učenci. In me je zamikalo to branje. Kar neko nostalgično bralsko vzdušje me je objelo in upam, da ste tudi vi ob opisu kraja dogajanja zaznali žlahten opis kraja dogajanja. Zraven tekočega, napetega dogajanja med mlado druščino je avtor lepo vpletel vrednote tovarištva, prijateljstva, medvrstniške pomoči in podpore. Tudi za današnji čas velja med drugimi izpostaviti Seliškarjevo misel iz zgodbe: »Če bi se delavci na svetu združili v eno samo vojsko, bi bili močni in bi lahko sneli sonce z neba.« Seveda je Seliškarjevo pripovedovanje zanimivo tudi z jezikovnega vidika in oživljanje »lepe domače besede«. Tako je knjižni izdaji na strani 111 dodan kratek slovarček manj znanega izrazja, ki je jasno označen, tudi s stranjo v knjigi; na primer: Str. 13.: jadrača - večja ribiška ladja z enim jamborom (jarbolom). Str. 28.: rudo - ročica, s katero se upravlja krmilo, -premec - kljun ali sprednji del ladje; zadaj je krma. - paluba - krov ladje. Str. 47.: pod pezo mornika - pod težo, pritiskom vetra z morske strani. Str.: 49.: popadla trešljika - mrzlica ga je tresla. Bratovščina Sinjega galeba je v vzajemni knjižnični bazi zapisana kar 50-krat. Od tega je 31 izdaj tiskanih knjig, prva je izšla leta 1936 pri založbi Mladinska matica, odsek JUU - sekcije za Dravsko banovino. Od tedaj je bilo veliko ponatisov, pričujoči je iz zbirke Biseri, ki je začela izhajati leta 1966 pri Mladinski knjigi, in to v sozaložništvu z založbama Mladost iz Zagreba in Vuk Karadžic iz Beograda v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku, kot piše na zunanji zadnji platnici v mehko vezane izdaje. Prijetno, po malem že počitniško branje želim Liljana Klemenčič Tone ^eliškar BralovSCina Sinjega galeba Ptuj • Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj priprave na novo šolsko leto Za mlade glasbenike na voljo 138 prostih mest Na Glasbeni in baletni šoli Karola Pahorja Ptuj v tem tednu potekajo sprejemni preizkusi. V novem šolskem letuje prostih učnih mest za novince 138, šola pa ponuja pouk različnih glasbil, glasbene teorije, petja in plesa. V novem šolskem letu novosti ne bo, že drugo leto pa bodo lahko otrokom ponudili izobraževanje najazz oddelku. Foto: CG Na odru dominikanskega samostana je nastopilo usek pet šolskih orkestrov. Šolsko ministrstvo bo namreč tovrstne programe po novem financiralo. Posledično bo imela šola za učenje instrumentov na jazz oddelku več prostih mest. Otrokom bodo tovrstni programi veliko bolj dostopni, predvsem s finančnega vidika. Ptujska glasbena šola je sicer že do sedaj ponujala učenje instrumentov na jazz oddelkih, vendar v okviru nadstandarda. Prispevek staršev, katerih otroci obiskujejo nadstandardni program, znaša 70 evrov, za vse druge instrumente 33 evrov, za balet pa 26,50 evra. »Veseli nas, da bomo lahko izobraževanje v jazz oddelku izvajali kot redno dejavnost in ne več kot nadstandard,« je povedal Štefan Pe- tek, ravnatelj Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj, na kateri se je v šolskem letu 2023/24 glasbeno izobraževalo 600 učencev v več kot 25 programih. Petek je z delom v iztekajočem se šolskem letu zelo zadovoljen. Letos se lahko pohvalijo z rekordnim številom priznanj in nagrad, ki so jih učenke in učenci osvojili na raznih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. V teku pa so že priprave na novo šolsko leto, zanimanje za vpis je že sedaj zelo veliko. Lani decembra so začeli delovati v Raičevi ulici, v bivši enoti vrtca Narcisa, na novo lokacijo se je preselila tudi celotna uprava. Po oceni Petka so učilnice v pritličju primerne za njihovo delo, v prvem nadstropju pa jih bodo morali še ustrezno prilagoditi. Potreba po novih prostorih, kjer bi lahko bili združeni pod eno streho, je zelo velika. Zaključek šolskega leta s koncertom orkestrov Tik pred zaključkom šolskega leta je 120 učenk in učencev ptujske glasbene šole pripravilo tradicionalno prireditev Koncert orkestrov. V dveh dneh so nastopili štirikrat, dopoldne za učence osnovnih šol, popoldne pa za širšo javnost, predvsem starše, sorodnike in druge. Dvorana dominikanskega samostana je bila oba dneva polna do zad- njega kotička. Sodelovanje v šolskih orkestrih je za učence od 4. oz. 5. razreda naprej del predmetnika, torej je udeležba obvezna. Na odru je nastopilo vseh pet šolskih orkestrov, in sicer kitarski, harmonikarski, godalni, orkester flavt in pihalni. »Takšna svečana prireditev je priložnost, da širši javnosti pokažemo, kaj so naši učenci skupaj z mentorji ustvarjali skozi celo šolsko leto. Sodelovanje v takšnih glasbenih skupinah ni pomembno samo zaradi razvijanja glasbenih sposobnosti, ampak gre tudi za trening vrednot in spretnosti, ki so ključne za uspeh v življenju,« je bilo glavno sporočilo ravnatelja Štefana Petka. Estera Korošec Ptuj • Predmaturitetni koncert violončelistov Vrhunska predstavitev mladih talentov Na majskem predmaturitetnem koncertu violončelistov Konservatorija za glasbo in balet Maribor v refektoriju minoritskega samostana sta nastopila Andraž Valič in Nuša Hlade mentorja Sebastiana Bertonclja. Korepetitorkaje bila Špela Horvat Gönz. Andraž Valič je svojo glasbeno pot začel na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Za svoje igranje je prejel več nagrad, tudi srebrno plaketo na tekmovanju Daleki akordi v Splitu v preteklem letu ter srebrno plaketo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Temsig 2024. Redno se tudi udeležuje poletnih šol in seminarjev pri priznanih glasbenikih. Svoje glasbeno izobraževanje želi nadgraditi s študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani ali na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Tudi Nuša Hlade je dijakinja 4. letnika Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Ponaša se z več nagradami. Študij glasbe želi nadaljevati na Univerzi za glasbo in ples v Kolnu ali Univerzi za glasbo v Bernu. Stalna praksa v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, da svojim bivšim učencem omogočajo koncertira-nje v refektoriju, v katerem izpovedno maksimalno uživajo in jim tudi pomagajo pri izvedbi. „Vedno smo zelo veseli vrhunskega nivoja predstavitve klasičnih del, naši učenci pa so nam še v poseben ponos, kot smo to lahko slišali na majskem predmaturite-tnem koncertu. Vesela sem, da so vsi koncertanti navdušeni nad dvorano, ki jo patri minoriti zelo nese- bično delijo v glasbene namene, in tudi našim gostoljubjem, v tem duhu imamo seveda tudi veliko povpraševanje za koncerte v sklopu Kloštrskih večerov. V tem ciklu bo 23. maja koncert z Westminster choir iz Združenih držav Amerike, 29. maja pa koncert ptujske violi- nistke Mojce Menoni Sikur in njenega moža čelista Martina Sikurja, ki sta že desetletji člana Slovenske filharmonije," je po koncertu povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič. MG petek • 24. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Cirkulane • Svečana prireditev ob 30. letnici Turističnega društva Številni projekti in promocijske aktivnosti Turistično društvo (TD) Cirkulane je v 30 letih delovanja veliko prispevalo k turističnemu razvoju občine in prepoznavnosti Haloz. Eden izmed večjih dosežkov je gotovo postavitev muzeja na prostem oz. prikaz ene izmed starih domačij. Ob okroglem jubileju se je TD Cirkulane s posebnimi priznanji zahvalilo vsem domačim društvom in občini Cirkulane, s katerimi že vrsto leto uspešno sodelujejo. Ob okroglem jubileju je društvo pripravilo svečano prireditev na gradu Borl. To priložnost so izkoristili za zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju društva. Za uspešno večletno sodelovanje, podporo in pomoč so priznanja prejeli: PGD Cirkulane, DVSH, Društvo za oživitev gradu Borl, OŠ Cirkulane-Zavrč, KTD Klopotec Soviče - Dravci, podjetje Halo in občina Cirkula-ne. Županja Antonija Žumbar se je zahvalila vsem članom za ves trud in požrtvovalno delo, ki so ga opravili v minulih treh desetletjih. Izpostavila je nekaj odmev-nejših dogodkov, ki vsako leto privabljajo v kraj obiskovalce od blizu in daleč. To so tradicionalni Fašenk v Cirkulanah, postavitev klopotca, martinovanje ... Med večjimi akcijami sta bili ureditev križevega pota z obeležji in okolice cerkve sv. Ane. Dolgoletni predsednik Zvonko Bratušek je na kratko orisal 30-letno zgodovino društva, ki se je začela leta 1993 na pobudo Stanislava Gol-ca. Leto kasneje so zanesenjaki, ki so želeli razvijati turizem, tudi uradno ustanovili Turistično društvo. »Takrat še nismo točno vedeli, kaj vse bi počeli, vendar nas je vodila ljubezen do domačega kraja in želja, da ponovno obudimo skupna druženja,« je povedal Bratušek. V začetku devetdesetih let je namreč društveno življenje v Cirkulanah skoraj povsem zamrlo. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne dediščine. V sodelovanju z občino so pred dvema letoma postavili muzej na prostem, ki so ga poimenovali Park dediščine. »V urejanje stare hiške in zbiranje opreme smo vložili veliko dela. V tem času smo gostili veliko obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Park dediščine postaja zraven gradu Borl pomembna turistična točka občine,« je poudaril Bratušek. Pod okriljem TD Cirkulane deluje tudi Sekcija za ohranjanje starih običajev, ki organizira razne tradicionalne dogodke, kot so kresova-nje, binkoštni pok, postavitev in pospravilo klopotca . Prireditev ob 30-letnici so s pesmijo obogatili Mladi veseljaki in harmonikarji. Po svečanem delu sta sledila pogostitev in sproščeno druženje. Estera Korošec Središče ob Dravi • 13. praznik hladetine in prezvuršta Letos brez ocenjevanja Pred cerkvijo svetega Duha in pri nekdanjem čebelarskem domu je minulo nedeljo potekalo tradicionalno druženje ob lokalnih dobrotah, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Središče ob Dravi. Foto: TD Središče ob Dravi Poleg prvega obhajila je na binkoštno nedeljo na Grabah potekal tudi praznik hladetine in prezvuršta. Praznik hladetine in prezvuršta oziroma tlačenke je letos potekal 13., kot je povedala predsednica društva Dragica Florjan-čič, pa so domači pridelovalci in predelovalci mesnin na stojnicah predstavili svojo ponudbo. Hla-detino in prezvuršt je bilo seveda mogoče poskusiti, tudi odnesti domov, člani društva pa so poskrbeli, da je bilo vse lepo pripravljeno in razstavljeno. Letos so bili prepozni, da bi se dogovorili za sicer običajno ocenjevanje mesnin, Florjančičeva pa je prepričana, da ga bodo prihodnje leto ponovno uvedli. Praznik hladetine in prezvuršta na Grabah je bil še posebej slovesen, saj je sovpadel z binkošti oz. praznikom svetega Duha, v istoimenski cerkvi obenem potekalo tudi prvo obhajilo. sd Ptuj • Tradicionalni ples četvork na novi lokaciji Ptujskih maturantov ni pregnal dež Minuli torek, točno opoldne, je okoli 100 ptujskih maturantov zaplesalo tradicionalno če-tvorko in se tako poslovilo od srednje šole. Četvorka namreč simbolizira prehod mladostnika v odraslost. Ta dogodek je bil vrsto let organiziran v središču mesta, pred ptujsko Mestno hišo, letos pa so ga prvič izvedli pred nakupovalnim središčem Qcenter. Foto: Plesna šola Samba Tradicionalni ples četvork se je letos iz središča mesta preselil na parkirišče pred Qcentrom. Na plesni šoli Samba, ki je dogodek organizirala, so to lokacijo izbrali zaradi lažje organizacije, saj ni bilo potrebne zapore ceste, pa tudi cenejših stroškov izvedbe. V prostorih Qcentra ima plesna šola svoje prostore, zato so imeli pri roki oder, zvočnike in vso drugo plesno opremo. Na voljo je tudi dovolj velik parkirni prostor za ples. Prav tako je dijakom lokacija znana, saj so imeli tukaj plesne vaje za maturantski ples. Veliko ljudi sicer ni vedelo za to spremembo lokacije, zato si plesa niso mogli ogledati v živo. Marsikdo je pogrešal maturante v središču mesta, ki je po mnenju nekaterih primernejši prostor za tovrstni dogodek. Kljub tem pomislekom so dijaki zadnjih letnikov Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj veselo zaplesali štiri slike četvorke ob spremljavi Straussove melodije. V Sloveniji maturantsko ulično četvorko plešejo že od leta 2002, ko so maturanti prvič istočasno zaplesali v sedmih mestih, od leta 2005 so se priključila druga mesta v tujini. Plesna zveza Slovenije je tokrat koordinirala ulično četvor- ko v 17 mestih v Sloveniji ter v 26 mestih na Slovaškem, v Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori. Letos so se tako istočasno zavrteli maturanti v 43 evropskih mestih. V celotni Sloveniji se je dogodka udeležilo med 20.000 in 25.000 plešočih. Plesna zveza Slovenije je sicer tudi imetnik zadnjih treh Gu-innessovih rekordov v sinhronem plesanju v letih 2009, 2010 in 2011. Rekord iz leta 2011 s 33.202 udeležencema še vedno velja za največje število simultano plešočih v četvorki. Estera Korošec Promocijsko sporočilo Poletni modni trendi 2024 v NKD v Qcentru Ptuj Za romantične ženske, ki združujejo udobje z elegantnim stilom. V ospredju so naravni materiali in živahni vzorci. NKD predstavlja nasvete, kako jih kombinirati za popoln poletni videz. primeru raje izberemojakno izjeansa ali pletenine, ki se dolgi obleki zelo lepo podajo. Lahkotne obleke tudi ne prenesejo debelih platform ali robustnih superg. Sandali s paščki, ozke retro superge ali balerinke so v tem primeru veliko boljša izbira. Popoln poletni videz zahteva veliko eksperimentiranja z oblačili in kombiniranja različnih materialov in vzorcev. Bodite pogumni pri mešanju tekstur in stilov, saj je prav v tem čar letošnjih poletnih trendov 2024. Naj bo izbira vaše poletne Nova poletna modna sezona prinaša obilico sve- 9arderobe odraz vaše osebnosti in udobja, ki ga žega romantičnega pridiha. Govorimo o minima- Potrebujete v vročih poletnih dneh. Obiščite pro-lističnih in hkrati zelo ženstvenih oblačilih, ki so ^J^0 NKD vQcentru PtuJin zasiJte v P°P°lnem najpogosteje izdelana iz naravnih materialov, kot poletnem videzu. so bombaž, lan ali viskoza, ter okrašena z vzorci vezenja. Skupna rdeča nit letošnje poletne mode so različne čipke, ustvarjene z najrazličnejšimi tehnikami vezenja. Odkrijte torej novo romantiko z bluzo, krilom, mini obleko ali džinsom, okrašenim zvezeno čipko. Dolga bela obleka je skorajda obvezni del poletne garderobe. Takšna z rokavi, čipkami in telesu prilagajočim se krojem pa je brez težav lahko del pomladnih kombinacij, ko so dnevi še službeno obarvani. Če zraven obujemo nizke sandale, bo delovala elegantno, v kombinaciji s supergami pa mladostno. Čeprav velja, da dolge obleke ne zahtevajo stilira-nja, pa to ne drži v dnevih, ko ni najbolj vroče. Z napačnim kombiniranjem zgornjih delovali obutve lahko povsem pokvarimo videz obleke. Zato bodimo pozorni na material. Če je obleka lahkotna, je nikakor ne kombiniramo s "težko" parko. V tem Foto: EK 12 Štajerski Kronika petek • 24. maja 2024 Slovenija • Sodniki izrekli ukrep prenehanja funkcije Okrožni državni tožilki slekli togo Disciplinsko sodišče prve stopnje pri vrhovnem državnem tožilstvu je okrožni državni tožilki Anici Šoštarič izreklo ukrep prenehanja funkcije državne tožilke. Šoštaričeva se je v zadnjih letih znašla v več disciplinskih postopkih. Nazadnje je septembra 2021 domnevno pod vplivom alkohola povzročila prometno nesrečo pri Lipovcih in pri tem tudi zapustila kraj nesreče. Zoper odločitev, da ji odvzamejo funkcijo okrožne državne tožilke, seje Šoštaričeva že pritožila. Foto: Pexel Fotografija je simbolična. Tožilka okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Anica Šoštarič se je v zadnjih letih znašla v več disciplinskih postopkih. Prvi, zaradi vožnje pod vplivom alkohola februarja 2019, se je končal s pisnim opominom, preostali so bili združeni v enoten postopek. Ta se je zdaj po naših podatkih končal. Stanovski kolegi so Šoštaričevi odvzeli tožilsko funkcijo oziroma ji izrekli ukrep prenehanja funkcije državne tožilke. Po naših podatkih gre za prvi tak primer v samostojni Sloveniji. Ukrep sicer še ni pravnomočen, saj se je tožilka zoper odločitev pritožila. O disciplinskem postopku proti tukajšnji tožilki smo uradno poizvedovali pri višjem državnem tožilcu Darku Simoniču, predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje pri vrhovnem državnem tožilstvu. Simonič, ki ni ne zanikal ne potrdil naših podatkov, da so slekli togo tožilki, je v odgovorih na naša vprašanja v elektronski pošti med drugim zapisal: »Disciplinski postopek je lahko v skladu z zakonom tajen, kar pomeni, da so informacije o postopku zaščitene in nedostopne javnosti ter se ne morejo razkrivati. Tajnost disciplinskih postopkov zoper tožilce in sodnike je standardna praksa, ki omogoča neodvisno izvedbo postopka, varuje ugled in zasebnost vpletenih strani ter nikakor ni namenjena skrivanju informacij, temveč zagotavljanju poštenega postopka in ohranjanju zaupnosti podatkov. Disciplinsko sodišče spoštuje pravila in zakonodajo, javnost pa bo obveščena, ko bo postopek pravnomočno zaključen ali če se bo pojavila potreba po razkritju določenih informacij v skladu z zakonodajo.« Policisti so jo ujeli kar trikrat Kot smo že poročali, se je Anica Šoštarič do zdaj v več postopkih znašla zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Februarja 2019, ko so jo prvič zalotili vinjeno za volanom, v Murski Soboti, je menda alkotest nameril več kot dva promila alkohola, kar je štirikrat več od dovoljenega. Septembra 2021 je domnevno pod vplivom alkohola povzročila prometno nesrečo pri Lipovcih in pri tem tudi zapustila kraj nesreče. Zadnji prekršek je zakrivila 24. novembra 2022, ko se je po naših podatkih vračala z obravnave na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni in so jo policisti ustavili zaradi nezanesljive vožnje. Alkotest je domnevno nameril 1,3 promila. Višji državni tožilec Drago Farič, vodja soboškega tožilstva, je po vseh treh prometnih prekrških zoper Šoštaričevo sprožil disciplinski postopek. Ob tem je bila tožilka po naših podatkih februarja 2021 opita tudi na delovnem mestu v prostorih so-boškega tožilstva in se je nedostojno vedla do sodelavcev, zato je proti njej Farič takrat prav tako sprožil disciplinski postopek. Sankcije, ki lahko doletijo tožilca v disciplinskem postopku, so pisni opomin, zmanjšanje plače, ustavitev napredovanja, premestitev na drugo državno tožilstvo ali prenehanje funkcije državnega tožilca. Disciplinsko sodišče se je zdaj torej odločilo za najstrožjo kazen. Kako komentira odločitev svojih stanovskih kolegov, smo želeli Anico Šoštarič vprašati sami, a je bila za naše klice nedosegljiva. A. B. Spodnje Podravje • Izplačilo zavarovalnine v primerih požiga ni vedno hitro Zavarovalnica terja škodo od požigalca - v • 1 • ce ga najdejo Požar doma je ena izmed večjih tragedij, ki lahko prizadene posameznike in družine. Gre za dogodek, ki ne le povzroča fizično škodo na lastnini, temveč ima tudi globoke čustvene in psihološke posledice. V teh primerih so škode precejšnje, zato ima večina ljudi svoje nepremičnine zavarovane. Zavarovalnice praviloma škodo izplačajo razmeroma hitro. Če pa je bil požar podtaknjen, pa so lahko postopki tudi dolgotrajnejši. ' ' ^ i' ^ I i rd&fa V • - • Število kaznivih dejanj požiga nepremičnin Leto: Število požigov Število ovadb zoper znanega/ neznanega storilca 2019 5 5 2020 6 3/3 2021 4 3/1 2022 3 3 2023 0 0 2024 2 2/1 Skupaj: 20 16/4 Vir: PU Maribor T r Na Policijski upravi Maribor so v zadnjih petih letih obravnavali 20 požigov. Eden izmed naših bralcev iz Spodnjega Podravja, ki se je lani soočil s požarom svoje nepremičnine, še vedno čaka na izplačilo zavarovalnine. Zavarovalnica mu je sicer v razmeroma kratkem času izplačala nekaj tisoč evrov za škodo na stanovanjski hiši. Za škodo na gospodarskem objektu, ki je bil zavarovan na novo vrednost, pa ni prejel še niti evra. Različne prakse zavarovalnic Policija je sicer dogodek zaključila v kratkem času in ugotovila, da je požar podtaknila tretja oseba. Na tožilstvo so podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, kjer pa se je vse skupaj zaustavilo. Na zavarovalnici, kjer je sklenil zavarovanje objekta, so mu pojasnili le, da čakajo na dokončno odločitev tožilstva. Z razlogi, zaradi katerih postopek še ni dokončno zaključen, ga niso seznanili. Tožilstvo lahko v takih primerih zelo različno postopa - postopek lahko ustavi, lahko naloži policiji dodatno zbiranje obvestil ali pa uvede preiska- vo. V gospodarskem poslopju, ki je bilo zgrajeno na novo, je požar popolnoma uničil tudi manjše delovne stroje in novo avtoprikolico. Na Policijski upravi Maribor so v zadnjih petih letih obravnavali 20 primerov požiga nepremičnin, storilca so izsledili samo v štirih primerih. Na več zavarovalnic smo naslovili vprašanje, kako je z izplačilom zavarovalnine v primerih, ko je bil požar podtaknjen. Na zavarovalnici Grawe so po- jasnili, da škodo v takih primerih izplačajo, razen če bi policija ugotovila, da je zavarovanec objekt požgal sam. Praviloma počakajo na policijski zapisnik, izplačilo zavarovalnine pa ni pogojeno z izsleditvijo storilca. Če policija požigalca izsledi, pa denar terjajo od njega. V zadnjih treh letih so obravnavali tri primere podtaknjenih požarov in vsem oškodovancem so zavarovalnino izplačali. V primerih, ko storilec ni zaposlen, je brez prihrankov in nima ničesar v lasti, zavarovalni- Foto: Arhiv M24 Zavarovalnice izplačajo škodo samo v primerih požiga, ki ga je povzročila tretja oseba. ca ostane praznih rok in je primo-rana tak primer zaključiti. Na izsleditev požigalcev lahko čakajo tudi več let Zavarovalnica Sava izplača škodo, ko prejmejo poročilo policije in tožilstva, da lastnik objekta požara ni zanetil sam oz. z njim povezane osebe. »Če policija storilca ne izsledi, regresni zahtevek zaključimo. V nekaterih primerih večjih izplačanih odškodnin čakamo na izsleditev storilca tudi več let in takrat začnemo postopke uveljavljanja povračila že izplačane odškodnine,« so pojasnili na zavarovalnici Sava. Enako bi ravnali tudi v primeru, če bi se kasneje ugotovilo, da je povzročitelj požara zavarovanec sam. Na zavarovalnici Generali so obravnavali minimalno število primerov požiga, škodo pa so izplačali vsem. »Žal policija storilcev v nobenem primeru ni izsledila, prav tako ni bilo suma, da bi požige povzročili zavarovanci sami,« so zapisali. Estera Korošec Če na Urbana (25.) sonce sije, jesen polne sode nalije. l12/2' 9/20 9/22 12/22 8/20 13/22 9/21 10/23 10/23 11/23 11/24 Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megleno. Popoldne bo predvsem na zahodu Slovenije nastalo nekaj ploh in neviht. Zapihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 19 do 23, v vzhodnih krajih do 25 °C. OBETI: V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo možne posamezne plohe in nevihte. Napoved za Podravje 8/22 Nedelja 26.5. n w 20v a pretežno oblačno plohe Ponedeljek 27,5. Q man Vir: ARSO Nogomee Reprezentanca MNZ Ptuj poražena v finalu Stran 14 Nogconet Otroci uživali v nogometni igri Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Plavanje V sončnem vremenu izvedenih 1000 startov Stran 15 Šolski šport Državni naslov za ekipo OŠ Ljudski vrt Stran 16 iPosfuiajtz nai na luztounzM ijilztu! RADIOPTUJ ¿filetee www.radio-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Mednarodni miting na Ptuju V deževnem Ptuju tekmovala pisana mednarodna druščina V torek je na ptujskem Mestnem stadionu potekal tretji letošnji miting mednarodne atletske lige, prvič je bil del mednarodne serije challenger. Temu primerna je bila tudi zahtevnost organizacije tekmovanja, saj je bil nagradni sklad težak 10.000 evrov (15 disciplin: 1. mesto 400 €, 2. 300 €, 3. 100 €). V vseh starostnih kategorijah je bilo prijavljenih 275 atletov, s številčnimi ekipami so na Ptuju ob Slovencih nastopali atleti iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Madžarske, Italije in Srbija, posamični pa so prišli še iz Albanije, Češke, Izraela, Egipta, Južne Afrike, Venezuele, Brazilije, Avstralije in Katarja. V tej pisani druščini je bila glavna pozornost gledalcev vseeno namenjena domačemu matadorju Aneju Foto: Črtomir Goznik Dvojica ptujskih atletov, ki je stopila na najvišjo stopničko v članski konkurenci: Anej Čurin Prapotnik in Maja Bedrač Čurinu Prapotniku. V šprintu na 100 metrov že nekaj časa čaka na ugodne vremenske pogoje, ki bi mu omogočile hiter tek, a jih tudi tokrat ni dočakal. V predtekmovanju je tekel 10,43, v finalu pa ob blagem vetru »Atletika je na Ptuju del tradicije« Aleš Bezjak, predsednik AK Ptuj: „Konec dober, vse dobro. Kljub slabi vremenski napovedi, ki nas je spremljala med pripravami, nam je uspelo miting spraviti pod streho. Celotna organizacijska ekipa je bila na to pripravljena in se vsem zahvaljujem za izvrstno delo. Tekmovališča in celoten stadion so bili kljub dežju v izvrstnem stanju, to lahko povem iz izkušenj, ki jih imam kot delegat na podobnih tekmovanjih. Atletika na Ptuju vsekakor živi in je del tradicije. Bistveni pa so tekmovalci, ki so dosegli nekaj odličnih izidov. Uvrstitev mitinga v serijo challenger je pomenila večje zanimanje tujih tekmovalcev, prijavljenih jih je bilo več kot 100 - nekaj jih je sicer odgnal dež, a še vedno je bila na stadionu pisana mednarodna druščina. Za nas kot organizatorje pa je zelo pomembno, da so zatrdili, da se naslednje leto spet vrnejo. Ena od osnovnih idej pri organizaciji domačih tekmovanj pa je ta, da dobijo možnost predstavitve domači atleti. To smo odlično izkoristili v mlajših starostnih kategorijah: mladi so tako lahko začutili utrip mitinga in ga doživeli kot velik dogodek. Na koncu se je izkazalo, da so vsi naši atleti, od starejših do najmlajših, na domačem stadionu nastopali izredno dobro in premagovali tudi boljše tekmece." v prsi le stotinko hitreje. „S časom 10,42 s nisem zadovoljen, ne bi pa rad za to krivil vremenskih pogojev, ki mi sicer niso ustrezali. Tehnično se mi tek ni zdel slab, ni pa bilo vse idealno. Zdaj se je nabralo že nekaj tekem, kjer v slabih pogojih ne dosegam želenih rezultatov, tudi določena vprašanja se mi porajajo. Optimizem pa gradim na tem, da na treningih dobro delam in dosegam dobre čase," je po finalnem teku povedal Anej Čurin Prapotnik. Lani je na istem mitingu odtekel 10,29 s, kar je še vedno njegova najboljša znamka. Tako kot številne druge slovenske reprezentante ga konec tedna čaka nastop na balkanskem prvenstvu v Turčiji. „V Izmirju bom imel dvojni spored, posamični in štafetni tek na 100 metrov. Štafetni tek smo v Slovenski Bistrici odtekli hitro, a menjave še zdaleč niso bile idealne. Če nam to uspe izboljšati, potem je dosegljiv tudi državni rekord in posledična uvrstitev na evropsko prvenstvo," je dejal Anej. Pod drobnogledom je bil tudi skok v daljino za ženske, kjer so se za najvišja mesta potegovale tri članice domačega kluba. Pričakovano je slavila Maja Bedrač, ki je edina presegla mejo šestih metrov (njena serija je bila prestop, 5,92, 6,06, 5,95, 5,95, 5,89 m). Na 3. in 4. mestu sta končali mladi Zoja Sluga (2006) in Taja Puč-ko (2007). Po tekmovanju je Maja povedala: „S skoki na Ptuju ne morem biti zadovoljna, nekoliko je k temu pripomoglo vreme, čutim pa tudi utrujenost po številnih nastopih v zadnjem času. Kljub temu sem preskočila 6 metrov in gledam pozitivno na naslednje tekmovanje - na balkansko prvenstvo v Izmirju v Turčiji. Na sporedu je že konec tedna, upam, da se do takrat spočijem in nastopim čim bolj sveža. Sicer sem dobro pripravljena, kar sem prikazala v prvem delu sezone, ki je bil zame v rezultatskem smislu celo nad pričakovanji. Temu primerna so tudi pričakovanja v Turčiji - želim si izboljšati osebni rekord." V metu diska je od nastopa na domačem stadionu več pričakovala Veronika Domjan, vendar se ji ni posrečil. „Z nastopom in rezultatom Memorialni tek dobil tekač iz BiH Četrti memorial Roberta Preloga na 3000 m je dobil Uroš Gutič iz BiH, do zadnjih 150 metrov je bil v igri za zmago tudi Jan Kokalj. -3000 m: 1. Uroš Gutič (BIH) 8:18,44 2. Jan Kokalj (Kladivar) 8:20,39 3. Mladen Samardžič (BIH) 8:39,88 nisem zadovoljna, deževne razmere mi enostavno ne odgovarjajo. Lepo je tekmovati doma, a tokrat tekmovanje zapuščam razočarana. Sicer vem, da sem dobro pripravljena, da na treningih dosegam dobre daljave, mora pa se mi to sestaviti tudi na tekmovanjih. Morda že na balkanskem prvenstvu konec tedna, kjer želim doseči najboljši izid sezone. Morda bo to dovolj tudi za nastop na evropskem prvenstvu v Rimu," je dejala Veronika. Izmed domačih tekmovalcev je v konkurenci starejših mladincev v metu kladiva slavil Andraž Rajher. „Kljub dežju je bil krog za izmet dob- Rezultati, člani: - 100 m (veter -0,3 m/s): 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,42 2. Jernej Gumilar (Mass) 10,69 3. Balint Zsolnai (Madžarka) 10,76 6. Andraž Petrovič (Ptuj) 11,22 - 200 m: 1. Andrej Skočir (Mass) 21.13 7. Andraž Petrovič (Ptuj) 22,59 13. Nika Stajnko (Ptuj) 23,44 14. Tirni Tušek(Ptuj) 23,93 -400 m: 1 Eran Siboni ((Izrael) 48,31 4. Marcel Mere (Ptuj) 49,47 Članice: - 200 m (+0,6 m/s): 1. Klara Janža (Pom) 25,32 2. Dora Androlič (Hrvaška) 25,43 3. Maja Kostanjevec (Ptuj) 25,46 9.Sara Šeruga (Ptuj) 26,28 13. Zala Kramberger (Ptuj) 29,32 - daljina: 1. Maja Bedrač (Ptuj) 6,06 2. Hanna Paulina Navodnik (S. Gradec) 5,79 3. Zoja Sluga (Ptuj) 5,62 4. Taja Pučko (Ptuj) 5,44 - disk: 1. Emily Conte (Italija) 56,86 2. Taryn Gollshewsky (Avstralija) 55,75 3. Lucija Leko (Hrvaška) 53,88 5. Veronika Domjan (Ptuj) 51,27 12. Zala Cunk (Ptuj) 36,20 Starejši mladinci: - kladivo: 1. Andraž Rajher (Ptuj) 68,86 ro pripravljen. S svojim rezultatom sem v tem delu sezone zelo zadovoljen, imam še nekaj rezerv. To je le ena stopnička proti vrhuncu sezone, ki bo zame svetovno mladinsko prvenstvo v Peruju, na sporedu je konec avgusta. Do takrat bom nastopal še na veliko tekmah, najprej že v soboto v Mariboru. Sicer je treba še naprej delati na tehniki in izboljšati moč." Tekmovanja se letos ni udeležil najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh, ki je po ponesrečenem nastopu na tekmi diamantne lige v Marakešu odpotoval v Estonijo. Tam ima konec tedna v načrtu dva mitinga. Jože Mohorič Rokomet • RKJeruzalem Ormož Tekma med Ormožani in Celjani prešla v 4. polčas Ne samo v Ormožu in okolici, ampak po celotni državi odmeva zmaga Jeruzalema nad Pivovarno Laško (27:26) v 25. krogu Lige NLB. Po 1. in 2. polčasu so do zaslužene zmage, prve po 21 letih na Hardeku nad Celjani, prišli rokometaši iz Ormoža. Domači so začeli slaviti zmago, kar ni bilo po godu gostom. Najprej se je začel verbalni spor, ki je prerasel v vsesplošni kaos na parketu trdnjave Hardek. Z nasiljem so prednjačili Celjani in kar nekaj minut je minilo, da so se strasti na parketu umirile. „Incident na parketu se je umiril, napetosti pa so ostale, kar se je pokazalo pri pozdravljanju in kasneje ob slačilnicah. Takrat je znova skoraj prišlo do pretepa, potem ko so celjski igralci želeli priti v slačilnico gostiteljev. Novi incident je preprečila redarska služba in nekaj treznih glav domače in gostujoče ekipe," je še del „tretjega polčasa" opisal predsednik Jeruzalema Mladen Grabovac. V sredo, 22. maja, so na klubsko pošto počasi začele prihajati prijave oz. suspenzi igralcev Jeruzalema. Prvi, drugi, tretji... Gašper Hebar, Filip Ranfl,Anže Blagotinšek. „Vsredo smo prejeli poročilo disciplinskega sodnika o suspenzu naših igralcev in izjavo delegata ter obeh sodnikov. Zgroženi smo nad površno pregledanim posnetkom disciplinskega sodnika kot tudi nad vodenim postopkom incidenta. Nihče nas ni vprašal, ali obstaja še kakšen posnetek dogodka. Nihče z RZS ni kontaktiral nobenega od naših klubskih vodstvenih delavcev glede videnja dogodka. V klubu še imamo nekaj posnetkov, ki bodo - Če bo potrebno - videni preko družbenih omrežij in potrjujejo naše trditve. V klubu menimo, da je suspenz podan na tak način, ki bo Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema so prvič ugnali Celjane na Hardeku, slavje pa je skalil incident po koncu tekme. neposredno vplival na razplet glede novega državnega prvaka ter potnikov v Evropo. V Ormožu menimo, da se mora vprašanje prvaka odločiti na igrišču. Nastali incident bi se po našem mnenju v dobrobit slovenskega rokometa moral reševati s komunikacijo, mediacijo, z obema kluboma, RZS, disciplinskim sodnikom in komisarjem lige. Vtem trenutku to zgleda kot neobjektivna odločitev dveh ne-kompetentnih možakarjev, ki si nista niti natančno ogledala priloženega posnetka. Na koncu poudarjamo, da si želimo, da disciplinski sodnik takoj prekliče izdajo disciplinskih odločb. Upravni odbor RK Jeruzalem Ormož bo na petkovem zasedanju odloČil, kakšna bo naša izjava za javnost o tem dogodku in v kakšni zasedbi bomo sploh odpotovali na tekmo zadnjega kroga v Velenje," je o „Četrtem polčasu" povedal Grabovac. Kljub številnim zapletom po omenjeni tekmi treninge Jeruzalema izvajajo po ustaljenem ritmu. „Tre-niramo vsak dan. Da malo pozabimo na minule dogodke, smo v sredo odigrali pripravljalno tekmo proti sose- dom iz Velike Nedelje. Vidi se, igralci z mislimi niso pri stvari. Vprašanje je, s kakšnim kadrom bomo zaigrali na tekmi v Velenju. V tem trenutku nam ni lahko: želeli smo samo proslaviti zgodovinsko zmago, nato pa doživeli zahrbten celjski napad. Nad izjemnim športnim dogodkom bo ostal črni madež in to ne po naši krivdi," je dejal trener Jeruzalema Saša Pra-potnik. Tekma Jeruzalema v zadnjem krogu v sezoni 2023/24 je predvidena za soboto, 25. maja, ob 20.00 v Velenju. Glede na minule dogodke se lahko odkrito vprašamo, ali je Gorenje že novi prvak. Ali pa bo na površje še enkrat več izbruhnila pristna ter klena „prleška trma", ki ne da miru niti najbogatejšim slovenskim rokometnim klubom. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. maja 2024 Nogomet • Pokal regij Reprezentanca MNZ Ptuj poražena v finalu MNZ Ljubljana -MNZ Ptuj 3:2 (3:0) STRELCA ZA MNZ PTUJ: Hren (57.), Predikaka (65.) MNZ PTUJ: Tibor Zupanič, Marcel Koren (od 65. Urban Tomanič), Rene Čuš (od 46. Alen Kraševec), Metod Majcen (od 55. Nik Hren), Miha Mesaric, Jaša Bojnec, Blaž Cesar, Kristian Lipavšek, Gregor Predikaka, Niko Kosec (od 46. Matija Bojnec), Daniel Ljubeč. Trener Jure Arsič, pomočnik trenerja Sandi Mertelj, trener vratarjev Tomaž Muršec. Predstavnik MNZ Ptuj: Danilo Levačič. Reprezentanca MNZ Ptuj je v torek v Domžalah na igrišču z umetno travo odigrala finalno tekmo Pokala regij, njena tekmica je bila reprezentanca MNZ Ljubljana. „V tekmovanju na izpadanje, kjer ne poznaš tekmecev, je težko pripraviti ustrezno taktiko. Ljubljančani so nas na začetku presenetili, težave smo imeli predvsem Ekipa MNZ Ptuj je v finalu Pokala regij klonila. z njihovim odličnim napadalcem. Ko smo si po tem šoku opomogli, smo predvsem v drugem polčasu prevladovali in tudi dosegli dva zadetka za priključek. Če bi imeli na koncu na voljo še deset minut, bi tekmo zagotovo preobrnili v našo korist. Tako pa smo športno čestitali tekmecem in jim zaželeli veliko športne sreče na evropskem tekmovanju," je po tekmi povedal trener ptujske ekipe Jura Arsič, ki je tokrat lahko računal na pomoč nekaj več igralcev kot na polfinalni tekmi s Celjani. Mladinci Drave ostali brez napredovanja v elitno ligo Mladinska vrsta Drave je pred zadnjim krogom prvenstva v 2. ligi držala vodilno pozicijo, ki bi ji zagotavljala napredovanje v 1. mladinsko ligo EON NextGen. A je bila pred vrsto trenerja Janija Poliča še težka preizkušnja, derbi z drugouvrščeno vrsto ravenskega Fužinarja. Drava Ptuj - Fužinar SIJ Ravne Systems 1:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Vukolič (16.), 0:2 Igwe (25.), 1:2 Mlakar(S9.) DRAVA PTUJ: Jan Lampret, Nik Hren, Cene Grbavac, Blaž Lipavšek, Aldin Rošič, Anej Damjanovič (od 77. Lovro Markoli), Klemen Mlakar, Luka Gole, Alen Pšajd (od 60. Gal Piskar), Liam Doplihar, Marko Voda (od 86. Vito Zagoršek Horvat). Trener: Jani Polič. Tekmo si je na Mestnem stadionu ogledalo blizu 1000 gledalcev, kar je v zadnjih letih nedvomno rekord v obiskanosti tekem Drave v vseh kon-kurencah. „Nasproti sta si stali dve enakovredni ekipi. Hitro smo se znašli v zaostanku, zato smo celotno tekmo lovili točko, ki bi nam prinašala napredovanje. Ni nam uspelo, a fantom ne morem ničesar očitati, saj so dali vse od sebe, športni moment pa ni bil na naši strani," je dejal trener Jani Polič, ki se je dotaknil tudi navijačev: „Če pride na mladinsko tekmo toliko gledalcev, potem je klub, na čelu z vodstvom, stroko in igralci ter vsemi ostalimi, nekaj naredil prav. Verjamem, da bomo nadaljevali v začrtani smeri in pričakujem naslednje leto nov naskok na vrh." Polič je podal še kratko oceno celotne sezone: „V pravkar končani sezoni je bilo veliko pozitivnih stvari, prva je ta, da je veliko mladincev pridno nabiralo nastope v članski ekipi. Sam sem ekipo vodil spomladi in smo bili vse do zadnje tekme neporaženi (8 zmag, 2 remija), prišli smo v situacijo, ko smo sami odločali o napredovanju, a nam ni uspelo storiti zadnjega koraka. To je madež na to sezono, a verjamem, da bomo enkrat nagrajeni za trud, upam, da že v naslednji sezoni." Jože Mohorič Nogomet • Ženska liga V ligi za obstanek konkurenčne, vrhunec polfinale pokala Drava Ptuj - Primorje Gaia Naturrele 1:3 (0:2) STRELKE: 0:1 Lara Ferjančič (3.), 0:2 Gaja Bizjak (23.), 1:2 Tjaša Jasenc Jakop (61.), 1:3 Gaja Bizjak (77.) DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, Tja-ša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Nuša Štumberger (od 46. Maja Kostanjevec), Lana Curman, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Lana Zalar, Maša Pogorelec, Taja Lončarič, Ela Ušen. Trener: Danilo Lončarič. Ptujske nogometašice so z zaostalo tekmo 21. kroga končale sezono 2023/24. Zaradi zasedenosti Mestnega stadiona so se tokrat s Primorjem merile v Slovenji vasi. Na odlično pripravljeni zelenici so slabo začele tekmo, v nadaljevanju pa prikazale boljšo predstavo in bile v nekaj primerih celo blizu izenačenju. „Vročina na začetku tekme nas je vse malo presenetila in se nismo najbolje znašle. V nadaljevanju smo se 'sestavile' in Ajdovkam nudile kar močan odpor. Pripravile smo si nekaj res lepih priložnosti, a jih je odlična vratarka Ena Durič odlično ustavljala, zmanjkal pa je tudi kanček športne sreče," je dejala vratarka in kapetanka ekipe Neža Forštnarič, ki je prav na dan tekme praznovala 20. rojstni dan. Ptujčanke so z izkupičkom 13 točk tako osvojile končno 8. mesto. Oceno je podal Danilo Lončarič, ki je mesto trenerja WFC Drava Ptuj od Sandija Bauerja prevzel ob koncu lanskega oktobra: „Glede na igralski kader, ki sem ga dobil ob prevzemu mesta trenerja (po 10. krogu, ko je Foto: Črtomir Goznik Danilo Lončarič: »Naša realnost so mlade igralke in dokazovanje v ženski ligi.« imela ekipa na računu 4 točke, op. a.), je bil točkovni izkupiček v prvenstvu nadpovprečen - 9 točk. Ob tem smo se v pokalu uvrstili med štiri najboljše ekipe, kar je precej več od pričakovanj. Naše igralke vse izhajajo iz štajerskega bazena, so zelo mlade, v povprečju 17 let. V zimskem prestopnem roku nas je zapustilo pet igralk, ki so svojo priložnost našle v Avstriji - s temi ponudbami v finančnem smislu enostavno ne moremo konkurirati. Naša realnost so mlade igralke in dokazovanje v ženski ligi. Sam imam pogodbo s klubom sklenjeno do konca sezone, o morebitnem nadaljevanju sodelovanja pa se bomo pogovorili z vodstvom kluba." Svoj pogled na sezono je podala tudi Neža Forštnarič: „Dejstvo je, da se z najboljšimi štirimi klubi v Slove- Nogomet • Turnir Mladi dravaš 2024 na Ptuju Otroci so uživali v nogometni igri Tri dni je bilo zelo živahno na zelenici Mestnega stadiona Ptuj, saj je bil v organizaciji Nogometne šole NK Drava Ptuj izveden tradicionalni turnir Mladi dravaš 2024. Skupaj se je v treh dneh v petih ločenih starostnih kategorijah tekmovanja udeležilo kar 64 ekip. „Vtisi s turnirja so po intenzivnih treh dneh zelo pozitivni. Ob pomoči staršev otrok iz našega kluba nam je uspelo izpeljati super dogodek, preko katerega smo naredili veliko Vrstni red po posameznih selekcijah: - U7 (13 ekip): 1. NŠ Aluvar Beltinci, 2. NŠ Bela krajina, 3. FC Drava Ptuj - modri: - US (14 ekip): 1. NK Celje - beli, 2. ŠN Gorišnica, 3. N K Mura; - U9 (14 ekip): 1. ŠN Gorišnica, 2. ND Dravinja, 3. FC Drava Ptuj - modri; - U11 (11 ekip): 1. NŠ R0H01, 2. NŠ ROHO 2,3. NKRače; - U13 (12 ekip): 1. FC Drava Ptuj, 2. HNK Kobre Samobor, 3. NK Jesenice. za pozitivno sliko kluba in celotnega mesta. Mestni stadion nam je ob lepem vremenu nudil navdihujočo kuliso, na katero je lahko ponosen vsak član našega kluba," je dejal strokovni vodja FC Drava Ptuj Marko Roškar. Pri otrocih, ki so nastopili na turnirju, rezultat ni bil prvotnega pomena, ampak je bilo bolj pomembno dobro odigrati nekaj tekem in spoznati nove nogometne prijatelje. Obe stvari sta bili prvotnega pomena tudi za organizatorje, ki so se zelo potrudili z izvedbo turnirja. „Preko tega dogodka se v klubu močno povežemo, saj so zaradi zahtevnosti organizacije vključeni ljudje vseh klubskih struktur, od staršev do trenerjev in vodij ... Upam, da naslednje leto projekt še razširimo in naredimo dogodek še boljši. Prizade- vali si bomo, da bo turnir oblikovan tako, da ne bo predstavljal prevelikega stresa in bodo otroci na turnirju uživali. Hvala vsem staršem in našim trenerjem za pomoč. Hvala klubom in njihovim trenerjem za udeležbo in sodelovanje na turnirju," je dodal Roškar. Zmaga Drave pri U13 Domačini so imeli na turnirju veliko svojih ekip, njihove igre je Roškar na kratko ocenil: „Naše ekipe so bile rezultatsko zelo uspešne, kar pa je pri kategorijah do U11 drugotnega 'ITnniiiiir «C 1 Ženska liga, končni vrstni red Skupina za prvaka: 1. MURA NONA 22 20 1 1 61 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 17 2 3 53 3. LJUBLJANA 22 13 2 7 41 4. RADOMLJE MEDEX 22 8 4 10 28 Od 5. do 9. mesta: 5. PRIMORJE GAIA 20 11 1 8 34 6. CERKLJE 20 7 3 10 24 7. KRIM 20 3 4 13 15 8. DRAVA PTUJ 20 4 1 15 13 9. GAŽON 20 1 1 18 4 niji težko primerjamo, ker tam delajo in igrajo na višjem nivoju. Z vsemi drugimi se lahko primerjamo in v ligi za obstanek smo to pokazale. Pred sezono sem pričakovala višjo uvrstitev od osmega mesta, glede tega sem razočarana in upam na boljšo uvrstitev v naslednji sezoni. Res pa je, da nas je med zimskim premorom zapustilo precej igralk, ob tem nas veliko študira v Ljubljani in se težko udeležujemo treningov. Za višje cilje potrebujemo več igralk, to bo glavna naloga v poletnem premoru. Kot pozitivni del bi izpostavila uvrstitev v polfinale pokala, česar smo bile zelo vesele. Vse pokalne tekme so bile zanimive, tudi v polfinalu smo nudile Ljubljani dober odpor." Jože Mohorič pomena. Ponosni smo, da so naši mladi dravaši ob dobrih navodilih trenerjev znali v tekmah tudi uživati in se zabavati. Veseli nas, da smo v kategoriji U13, ki že meji na tekmovalno kategorijo, dosegli najvišje mesto." Ob ptujskih ekipah so na turnirju Mladi dravaš 2024 iz našega območja igrale še ekipe NK Aluminij, ŠD Cirkulane, ŠN Dravsko polje, ONŠ Golgeter Hajdina, ŠN Gorišnica, NŠ Klopotec, NŠ Korant Markovci, NK Majšperk, NK Ormož, NK Podvinci, NK Pragersko in ŠN Rogoznica. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s turnirja v selekciji U-8 Med ekipami U-13 je zmago slavila domača Drava. ■ • v 1 • •• Licencna komisija NZS zavrnila pritožbo Rogaške Licenčna komisija za pritožbe Nogometne zveze Slovenije je zavrnila pritožbo NK Rogaška. Rogaška se je na Licenčno komisijo pritožila zaradi zavrnitve za pridobitev licenc UEFA in 1. slovensko ligo za tekmovalno leto 2024/25 na prvi stopnji. „Licenčna komisija NZS za pritožbe je pritožbo NK Rogaška zavrnila. Po skrbnem pregledu vseh pritožbenih razlogov in dodatno predložene dokumentacije je ugotovila, da NK Rogaška ne izpolnjuje obveznih infrastrukturnih, športnih, pravnih in finančnih A-kriterijev za podelitev licence," so zapisali na NZS. Glede na dejstvo, da Licenčna komisija za pritožbe ni ugodila Rogaški in na podlagi sklepa Odbora za nujne zadeve, se dodatne kvalifikacije za 1. ligo med lendavsko Nafto 1903 in Kalcer Radomljami ne bodo odigrale. O načinu popolnjevanja 1. lige in posledično sestavi lig za tekmovalno leto 2024/25 bo odločal Izvršni odbor NZS. sta petek • 24. maja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 1S Plavanje • 18. Pokal Terme Ptuj V sončnem vremenu izvedenih 1000 startov Po dolgem času so imeli organizatorji Pokala Terme Ptuj srečo z vremenom, dobili so tudi »pomežik sonca«. To je prineslo pozitivno energijo med 240 prijavljenih tekmovalcev, ki so prišli iz 11 klubov iz Slovenije in Nemčije (iz pobratenega mesta Burghausen, op. a.). Odlično je bilo zastopano tudi ptujsko plavanje s strani Plavalnega kluba Terme Ptuj in Plavalne akademije Kurent Ptuj. Tekmovanje, ki je bilo razdeljeno na dopoldanski in popoldanski del, je uspešno izpeljal PK Terme Ptuj v sodelovanju s Termami. V uradnem delu sta miting odprla podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga in bivši predsednik PK Terme Ptuj ter sedanji vodja tekmovanja Franjo Rozman. Pogled na tekmovanje je podala predsednica PK Terme Ptuj Mateja Rozman: »Miting je dobro uspel in veseli smo, da je bilo letos na naši strani tudi lepo sončno vreme. Iz organizacijskega vidika je tekmovanje potekalo zadovoljivo, ob 240 tekmo- I I « » i i i? t lJ c n n i t\Sk*4 •• ,i * "i ' «»ÏII3 Foto: Črtomir Goznik Trenutno najboljša ptujska plavalka Zala Mojsilovič Meznarič (PA Kurent) Foto: Bernard Veršič Številčna ekipa Plavalnega kluba Terme Ptuj valcev je bilo izpeljanih okrog 1000 startov. S tema dvema številkama smo kar zadovoljni tudi organizatorji. Veseli me, da so plavalci na Ptuju zares uživali in veliko jih je doseglo tudi dobre rezultate.« Na 18. Pokalu Terme Ptuj so plavalci - od otrok letnika 2012 do čla- Tekmovalci PK Terme Ptuj: Aljaž Faletič, Matija Faletič, Anže Gavez, Tomaž Holc, Andraž Korošec, Gašper Korošec, Anže Kvas, Filip Meznarič, Filip Mlakar, Gregor Murko, Teodor Murko, Urban Murko, Jaka Murko, Matija Perger, Tim Rozman, Lovro Zelenik, Leon Zver, Tibor Žnida-rič, Bor Žnidarko, Nuša Arnuš, Klara Božičko, Laura Božičko, Mia Ferčec, Karmen Jug, Maja Klemenčič, Zoja Ljubec, Sara Maček, Mina Mahorič, Eva Majcen, Ivana Majcen, Marija Majcen, Ela Matijevič, Rebeka Pečnik, Sofija Peteršič, Katarina Strelec, Leja Španinger Tekmovalci PA Kurent: Sofija Bezjak Petrovič, Aljaž Ciglar, Ana Čre-pinko, Eva Črepinko, Zala Črepinko, Frida Dimovski, Tom Grandl, Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Nia Kaisesberger, Mare Kancler, Zoja Kebrič, Ivonna Kiselak, Jakob Kolar, Tilen Korenjak, Nastja Korošec, Jaka Krajnc, Pascal Krevs, Žanin Krušič, Maša Kučer, Tine Masten, Žiga Medik, Rene Mesarič, Jani Mihalič, Nace Mihalič, Oskar Milošič, Lara Mohorko, Brina Mojsilovič Meznarič, Zala Mojsilovič Meznarič, Vid Petek, Sara Petrovič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Timotej Plošinjak, Lovro Polanec, Anej Rajh, Brina Ros, Zala Rus, Tjaš Sel, Matija Šprah, Jaka Štalcer, Nejc Vizjak, Pa-tricija Vizjak, Živa Zajko Ajdnik nov - tekmovali na 50-, 100-, 200- in 400-metrskih razdaljah. Najboljši so lovili dobre čase, v seštevku treh rezultatov sta bila najboljša Tian Kosec (Plavalno društvo Maribor) pri fantih in Neli Škaper (Plavalni klub Ribnica) pri dekletih. Ptujskim plavalcem medalje in odplavane norme Plavalni klub Terme Ptuj je imel na startni listi prijavljenih 36 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi najmlajši, za katere je bilo to prvo tekmovanje. Nekoliko starejši so osvojili 15 medalj in izpolnili nekaj norm za nastope na državnih prvenstvih. Dve zmagi si je priplaval Anže Gavez na 50 in 100 m hrbtno, bil je še drugi na 100 m prosto, medtem ko je bil najuspešnejši tekmovalec Tomaž Holc s skupno petimi medaljami. Med dobitniki medalj iz PK Terme Ptuj so bili še Laura Božičko, Andraž Korošec, Leon Zver, Anže Kvas, Katarina Strelec in štafeta Jadranje • DP v razredu Optimist Piratom zmaga, Ptujčanom šesto mesto Brodarsko društvo Ranca Ptuj je v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije od petka do nedelje organiziralo odprto ekipno državno prvenstvo v jadranju za razred Optimist. Predvideno tridnevno tekmovanje mladih jadralcev je na vodi potekalo le en dan - v soboto, ko so izpeljali kar 21 tekem oz. celotni Round robin. Prvi dan je sedem štiri- ali petčlanskih ekip ostalo na kopnem zaradi premočnega pretoka Drave, tretji dan pa zaradi prešibkega vetra. To je pomenilo, da so obveljali rezultati dvoboja drugega dne. Najboljše jadranje je na Ptujskem jezeru pokazala ekipa Jadralnega kluba Pirat 1, za katero so nastopili Lina Sorta, Val Crbec, Filip Luka Bu-tinar in Filip Valjavec. Zelo solidno se je proti primorskim ekipam borila domača ekipa BD Ranca Ptuj v sestavi Ota Brina Podlesnik, Mare Kancler, Ivo Kancler, Maksim Miklošič in Luka Glaser, ki je na koncu zasedla 6. mesto. Peterica predstavlja novi val ptujskega jadranja, ki redno trenira na reki Dravi in se tudi udeležuje različnih tekmovanj. Tokrat so pokazali precej znanja in so se v spremenljivih vetrovnih pogojih dobro kosali z ostalimi ekipami in pri tem nabrali precej novih izkušenj, prav tako pa so se družili z jadralnimi prijatelji iz vse Slovenije. Z odlično organizacijo tekmovanja so se - tako na vodi kot na kopnem - izkazali člani BD Ranca Ptuj, kate- 6. BD Ranca Ptuj 4-krat 50 m mešano. Bernard Veršič, trener PK Terme Ptuj: »Naši plavalci so pokazali dobre nastope in so se preizkusili tudi v daljših disciplinah. Posebne čestitke izrekam prejemnikom medalj in plavalcem, ki so osvojili norme za državno prvenstvo. Prav tako pa čestitam tudi našim najmlajši plavalcem za pogumno odplavane prve tekmovalne metre." Najboljša Zala Mojsilovič Meznarič PA Kurent je zastopalo 26 mladih športnikov, vodili so jih Boštjan Ma-račič, Borut Petrovič, Lea Šprah, Petra Črepinko in Tjaša A. Gole. Mladi plavalci so prikazali odlično pripravljenost in odplavali odlične rezultate, sploh glede na dejstvo, da je to prvo letošnje tekmovanje v odprtih bazenih. Osvojili so 38 posamičnih in tri štafetne medalje. Kot glavna plavalka ptujskega plavanja se je predstavila tudi reprezen-tantka Zala Mojsilovič Meznarič, ki se je domačemu občinstvu predstavila z dobrimi rezultati. Boštjan Maračič, PA Kurent: „Kurenti smo pokazali svoj značaj, tako z rezultati v bazenu kot tudi ekipnim duhom in navijanjem. Lepo je videti tako številčno ekipo, ki to, kar dela, dela dobro. Kurenti iz leta v leto prestavljamo rezultatsko lestvico plavanja na Ptuju na višji nivo. Trenutno imamo eno aktualno reprezentantko, imamo tudi tri prejemnike medalj na državnih prvenstvih, tudi aktualnega državnega prvaka na 200 m prsno. Imamo veliko, a menimo, da lahko damo ptujskemu plavanju še več." Med mladimi plavalci je izstopal Tjaš Sel, ki je v zadnjih dveh mesecih pod vodstvom Lee Šprah in Petre Črepinko močno napredoval v prsnem slogu. Z osvojenimi štirimi medaljami je bil eden najuspešnejših v Kurentovi ekipi. Najbolj veseli pa so bili uvodnega nastopa najmlajši, 12 jih je nastopilo na prvi oz. drugi tekmi. David Breznik Tenis • OP Francije v Parizu Tami tik pred glavnim turnirjem rega predsednik Emil Mesarič je o prvenstvu dejal: „Kljub slabši udeležbi - manjkali sta npr. mariborska in ljubljanska ekipa - sem zadovoljen, da so v tem začetnem jadralnem razredu tekmovali tudi člani našega društva in se kar dobro odrezali. Za nas je bilo to tekmovanje kar velik organizacijski zalogaj, ampak člani društva so z velikim veseljem in en-tuziazmom izpeljali to prvenstvo, za kar smo prejeli lepo število pohval." Rezultati: 1. JK Pirat 1 2. JK Pirat 2 3. JK Burja V tem tednu so na peščenih igriščih Roland Carrosa v Parizu na sporedu kvalifikacije za Odprto prvenstvo Francije v tenisu. Na njih je uvodna dva kroga že preskočila Tamara Zidanšek (131. na WTA), čaka jo le še tretja, a najtežja ovira. Večkratna najboljša športnica MO Ptuj je v uvodnem krogu premagala Mariborčanko Polono Hercog. To je bil njun tretji medsebojni obračun, vse je dobila Tamara. V drugem krogu jo je čakala Noma NohaAkugue(i77.). 20-letna Nemka nigerijskih korenin je dobila prvi niz, v drugem pa je pobudo prevzela naša igralka. Kljub daljši prekinitvi zaradi dežja (pri izidu 1:1 v nizih) je zadržala visok nivo igre in se prebila v odločilni krog kvalifikacij. Tam jo Tamara Zidanšek Roland Garros, kvalifikacije: 1. krog: Zidanšek (25.) Her- cog 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek (25.) Aku- gue (Nemčija) 4:6, 6:4, 6:1 ; 3. krog: Zidanšek (25.) Bap- tiste (ZDA, 6.) - v petek, 24. 5. v petek čaka obračun s 6. nosilko, Američanko Hailey Baptiste (108.). Z 22-letnico se je Tami srečala aprila v Kolumbiji na turnirju WTA 250, v treh nizih je bila uspešnejša Američanka. Tamara Zidanšek je največji uspeh v karieri dosegla prav v Parizu, ko se je leta 2021 prebila v polfinale. V kvalifikacijah sta izmed Slovenk nastopili tudi Veronika Erjavec (168.) in Dalila Jakupovič (227.), obe sta obstali v 2. krogu. Nina na Otočcu Na Otočcu v tem tednu poteka močan ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 40.000 evrov. Nina Potočnik (628.) je na turnirju nastopila s posebnim povabilom. V 1. krogu je z izidom 3:6, 6:1, 6:1 ugnala domačinko Aljo Senica, v drugem pa izgubila s 4. nosilko, Bolgarko Gergano Topa-lovo (222.) - izid je bil 6:4, 4:6, 3:6. M David Breznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek z državnega prvenstva v razredu Optimist, ki je potekalo na Ptujskem jezeru. Karate • Karate do klub Ptuj Fantje ekipno do medalje Karateisti Karate do kluba Ptuj so nastopili na 2. državnem pokalnem tekmovanju, ki je potekalo v športni dvorani v Luciji. Rok Kosi, Varja Ko-čevar, Lara Zavratnik, Katai Pongrac in Maksim Strakhov so tekmovali v katah posamezno in katah ekipno. Fantovska ekipa v zasedbi Kosi, Pongrac in Strakhov je osvojila odlično 2. mesto v katah ekipno, uspeh pa je dopolnila Lara Zavratnik, ki je v katah posamezno v močni konkurenci osvojila peto mesto. ¡k Fantovska ekipa Karate do kluba Ptuj je na tekmovanju v Luciji osvojila srebrne medalje. 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 24. maja 2024 Šolski šport • Nogomet Najboljša slovenska ekipa prihaja iz OS Ljudski vrt Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila državni naslov v nogometu. Pred tednom je na OŠ Ljudski vrt potekal finalni turnir državnega tekmovanja v nogometu za učence osnovnih šol. Poleg domače ekipe so se ga udeležile še ekipe iz Jesenic, Beltincev in Velike Brusnice (v bližini Novega mesta). Domača zasedba je v uvodnem krogu ugnala Gorenjce, v finalu pa se je pomerila z Dolenjci. V tesnem obračunu so na koncu s pomočjo bučnih navijačev slavili Šolski šport • Atletika, medobčinsko tekmovanje Najštevilčnejše šolsko športno tekmovanje Prava atletska akcija se je odvila na medobčinskem posamičnem atletskem tekmovanju za osnovne šole, ki je bilo minuli četrtek na Mestnem stadionu Ptuj. Zanjo so poskrbeli mladi športniki, za katere so se z organizacijo tekmovanja potrudili Javni zavod Ptuj, OŠ Mladika in AK Ptuj. Vsi trije so imeli kar precej dela, saj je skupaj nastopalo več kot 500 atletov in atletinj iz 16 šol. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni kategoriji, na mlajše dečke/ deklice in starejše dečke/deklice. Dosegli so veliko dobrih rezultatov, najboljši med njimi so se prebili v naslednji krog tekmovanja, na območno tekmovanje, ki bo 30. maja na Mestnem stadionu na Ptuju, medtem ko bo glavno državno tekmovanje na sporedu 5. junija v Slovenski Bistrici. Rezultati, mlajši dečki: - 60 m: 1. Tilen Ber (OŠ Mladika) 8,50, 2. Jan Grajfoner (OŠ Cirkovce) 8,67, 3. Nejc Govedič (OŠ Ljudski vrt) 8,76; - 300 m: 1. Gaj Purgaj (OŠ Gorišni-ca) 46,56, 2. Tin Predikaka (OŠ Kidričevo) 47,87, 3. Tai Žumer (OŠ Hajdi-na) 48,57; - 600 m: 1. Tilen Žitnik (OŠ Cirkovce) 1:47,53, 2. Leo Sever (OŠ De-strnik) 1:48,08, 3. Ino Kolednik (OŠ Dornava) 1:53,05; - skok v daljino: 1. Liam Bračko Skomina (OŠ Destrnik) 4,50, 2. Gašper Štajnberger (OŠ Žetale) 4,35, 3. Žiga Medik (OŠ Ljudski vrt) 4,25; - skok v višino: 1. Maj Veršič (OŠ Markovci) 1,59, 2. Gabriel Kovačec (OŠ Gorišnica) 1,57, 3. Jure Šajtegel (oŠ Olge Meglič) 1,40; - met vortexa: 1. Martin Lešnik (OŠ Žetale) 56,00, 2. Nik Čeh (OŠ Dornava) 53,15, 3. Jaka Vito Korpar (OŠ Gorišnica) 50,65. Mlajše deklice: - 60 m: 1. Mara Cafuta (OŠ Mladika) 8,86, 2. Selina Breznik (OŠ Ljudski vrt) 9,03, 3. Lana Skledar (OŠ Žetale) 9,07; - 300 m: 1. Tina Vogrinec (OŠ De-strnik) 48,39, 2. Anika Feguš (OŠ Podlehnik) 50,22, 3. Julija Lenart (oŠ Ljudski vrt) 50,60; - 600 m: 1. Adela Cigula (OŠ Mar-kovci) 1:53,85, 2. Nika Šegula (OŠ Juršinci) 1:56,19, 3. Marija Furman (OŠ Žetale) 1:56,31; - skok v daljino: 1. Pia Makovec (OŠ Ljudski vrt) 4,30, 2. Zala Peršak (oŠ Žetale) 4,23, 3. Ajda Širovnik (OŠ Hajdina) 4,05; Foto: Črtomir Goznik Skupno je na tekmovanju nastopilo več kot 500 mladih. - skok v višino: 1. Maruša Rakuša (OŠ Markovci) 1,39, 2. Leila Ladinek (OŠ Ljudski vrt) 1,30, 3. Neli Bračič (oŠ Videm) 1,30; - met vortexa: 1. Nela Irgolič (OŠ Gorišnica) 42,17, 2. Teja Topolovec (OŠ Cirkulane - Zavrč) 31,62, 3. Žana Roškar (OŠ Gorišnica) 31,49. Starejši dečki: - 60 m: 1. Filip Meško (OŠ Mladika) 7,81, 2. Jure Letonja (OŠ Videm) 7,85, 3. Aleks Fridl (OŠ Podlehnik) 7,8 - 300 m: 1. Filip Rom (OŠ Destrnik) 38,94, 2. Jaka Žuran (OŠ Gorišnica) 40,16, 3. Aleks Žitnik Rogelj (OŠ Mladika) 40,87; - 1000 m: 1. Jurij Murko (OŠ Videm) 3:05,25, 2. Bor Pišek (OŠ Ljudski vrt) 3:10,10, 3. Aleks Mrčinko (OŠ Kidričevo) 3:10,24; 4 x 100 m: 1. OŠ Mladika 48,13, 2. OŠ Videm pri Ptuju 49,57, 3. OŠ Kidričevo 50,66; - skok v daljino: 1. Tilen Colnarič (OŠ Destrnik) 5,39, 2. Tim Lah (OŠ Videm) 5,28, 3. Tim Toplak (OŠ Ljudski vrt) 5,14; - skok v višino: 1. Žiga Bele (OŠ Kidričevo) 1,67, 2. Teo Kokot (OŠ Go- domačini in osvojili naslov državnih prvakov. Ekipo OŠ Ljudski vrt so sestavljali: Luka Kokol, Anže Jančič, Nej Mlina-rič, Jaka Robin, Tai Primc, Vid Me-noni, Jaša Smolinger, Leo Pisar, Jan Gašperič, Dino Planec in Žak Mlina-rič. Vodil jo je športni pedagog Ivan Kovačič. Jaka Robin je bil najboljši strelec turnirja. Rezultati, polfinale: OŠ Ljudski vrt - OŠ Prežihovega Voranca 4:2, OŠ Beltinci - OŠ Brusnice 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Prežihovega Voranca Jesenice - OŠ Beltinci 0:5; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt -OŠ Brusnica 4:3. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Brusnice 3. OŠ Beltinci 4. OŠ Prežihovega Voranca Jesenice UR rišnica) 1,67, 3. Nejc Čuš (OŠ Gorišnica) 1,62; - suvanje krogle: 1. Jakob Dolenc (OŠ Destrnik) 11,21, 2. Erik Lozinšek (OŠ Podlehnik) 9,80, 3. Mišel Cartl (oŠ Markovci) 9,55; - met vortexa: 1. Ino Malinger (OŠ Kidričevo) 61,18, 2. Urban Moharič (OŠ Destrnik) 60,01, 3. Gal Černivec (OŠ Cirkulane Zavrč) 57,57. Starejše deklice: - 60 m: 1. Ana Čurin Praprotnik (OŠ Gorišnica) 8,11, 2. Zoja Kaisersberger (OŠ Videm) 8,77, 3. Neja Trbuc (OŠ Videm) 8,99; - 300 m: 1. Žana Ciglar (OŠ Ljudski vrt) 45,95, 2. Nika Bračič (OŠ Videm) 48,18, 3. Ela Kozel (OŠ Cirkulane Zavrč) 48,41; - 1000 m: 1. Eva Hvalec (OŠ Mladika) 3:46,94, 2, Tia Forštnarič (OŠ Markovci) 3:55,44, 3. Tija Erbus (OŠ Ljudski vrt) 3:55,71; - 4 x 100 m: 1. OŠ Ljudski vrt 55,52, 2. OŠ Mladika 56,30, 3. OŠ Gorišnica 58,10; - skok v daljino: 1. Larisa Vrabl (OŠ Hajdina) 4,67, 2. Sara Horvat (OŠ Ljudski vrt) 4,60, 3. Neža Žugman (OŠ Destrnik) 4,25; - skok v višino: 1. Maja Vaupotič (OŠ Destrnik) 1,40, 2. Iva Vukovič (OŠ Ljudski vrt) 1,38, 3. Maša Pajenk (OŠ Kidričevo) 1,35; - suvanje krogle: 1. Zala Pulko (OŠ Podlehnik) 9,07, 2. Julija Šolman (OŠ Žetale) 8,96, 3. Zala Halužan (OŠ Žetale) 8,15; - met vortexa: 1. Tea Jurič (OŠ Markovci) 51,52, 2. Sara Tašner (OŠ Destrnik) 45,35, 3. Urška Tement (OŠ Gorišnica) 43,17. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 3. SNL - vzhod RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Zavrč - IBLO Podvinci, Hajdina - Šmartno 1928, Drava Ptuj - Premium Dobrovce, ZASE Videm - Šampion, Avto Rajh Ljutomer - Krško, Rače - Korotan Prevalje, Koroška Dravograd - Brežice 1919 Terme Čatež. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gerečja vas - Ormož, Apače - Boč Poljčane, Grajena ANpro - Bukovci; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Središče, Markovci - Gorišnica. 1. liga MNZ Ptuj Liga za prvaka RAZPORED 2. KROGA KONČNICE, V SOBOTO OB 17.00: Tržec -Skorba; V NEDELJO OB 17.00: Rogoznica - Makole Bar Miha. Liga za obstanek RAZPORED 2. KROGA KONČNICE, V SOBOTO OB 17.00: Podlehnik -Hajdoše (v Slovenji vasi), Pragersko - Dornava Digitalpartner.si. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Leskovec - Slovenja vas SMS sanacija; V NEDELJO OB 17.00: Polskava avtop. Grobelnik - Oplo-tnica Senčila Senica, Zgornja Polskava - Cirkulane. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 114. KROGA, V PETEK OB 18.00: Markovci - Gorišnica, Grajena - Podvinci. Tekmi Središče - Dornava AAS in Rogoznica Gostilna Muršič - Cirkulane sta bili odigrani v četrtek. +35 zahod RAZPORED 114. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gerečja vas Veterani -Apače, Tekme Skorba - Mons Claudius, Pragersko - Hajdina in Podlehnik - Tržec so bile odigrane v četrtek. +40 RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 18.00: Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Hajdoše veterani - Ormož. Tekmi Mladinec - Majšperk in Pohorje Oplotnica - Videm sta bili odigrani v četrtek. Rokomet • Liga NLB RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 20.00: Gorenje Velenje -Jeruzalem Ormož, Koper - Krka, Slovenj Gradec - Urbanscape Loka, Celje Pivovarna Laško - Škofljica, Dobova - LL Grosist Slovan, Riko Ribnica - Trimo Trebnje, Ljubljana - SVIŠ Ivančna Gorica. 1. B DRL (m) RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Kočevje - Velika Nedelja, Herz Šmartno - Moškanjci-Gorišnica, Mokerc Ig - Butan plin Izola, Radovljica - Krško, Jadran Hrpelje - Črnomelj, Dol TKI Hrastnik - Ajdovščina. Jože Mohorič Rokomet • Žiga Bedenik S kockastimi ponovno evropski prvak Ptujski rokometni vratar Žiga Be-denik, ki trenutno nastopa za ekipo Moškanjci-Gorišnica v 1. B-ligi, že nekaj let brani tudi barve hrvaške reprezentance gluhih. Z eno najboljših reprezentanc na svetu žanje številne uspehe, lani so npr. osvojili naslov svetovnih prvakov. Letos je v tem mesecu v nemškem Frankenthalu potekalo evropsko prvenstvo, kjer je reprezentanca Hrvaške znova stopila na najvišjo stopničko. V polfinalu je ugnala Srbijo z izidom 34:23, v finalu pa še domačine Nemce z izidom 27:21. JM Foto: Črtomir Goznik Utrinek s štafetnega teka 4-krat 100 metrov med starejšimi deklicami Žiga Bedenik z novo trofejo, ki jo je osvojil kot član hrvaške reprezentance gluhih. petek • 24. maja 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK piščančji paprikas, gobova juha z ajdovo ocvrt file osliča, brokolijeva kremna štajerska kisla juha, polnjene paprike s matevž, kisla repa, testenine kašo, svinjska rebrca krompirjeva solata juha, zeljne krpice, jabolčni kupčki krompirjem, zelena hrenovka na žaru, pečen solata solata krompir, paradižnikova solata, tiramisu Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Jabolčni kupčki 3 jajca 100 g sladkorja 100 g masla 300 g moke 2 žlička pecilnega praška 4 jabolka noževa konica cimeta Jajca penasto stepite pri najvišji hitrosti mešalnika in jim postopoma dodajte sladkor. Stepajte, da se sladkor stopi. Zmanjšajte hitrost mešalnika in dodajte moko s pecilnim praškom. Mešajte toliko, da se sestavine dobro premešajo. Jabolka olupite in jih narežite na kocke, velike 1 cm. Skupaj s cimetom jih umešajte v maso in premešajte s kuhalnico. Z veliko žlico na pekač, obložen s peki papirjem, nadevajte kupčke. Pecite jih 15 minut na 180 °C, da postanejo zlato rjave barve. Polnjene paprike s krompirjem 6 paprik 1 kg krompirja 1 čebula 2 jajci po želji paradižnik in korenček sol po okusu poper po okusu začimbe po okusu nariban sir maslo + česen olje Paprike razpolovite in jim odstranite semenje. Krompir olupite in naribajte. Dodajte mu narezano čebulo, obe jajci in začimbe ter vse skupaj dobro premešajte. Polovice paprik položite v naoljen pekač in jih napolnite s krompirjevo maso. Po vrhu potresite s paradižnikom, narezanim na kocke, in z naribanim korenčkom. Zalijte z juho. (Če je juha soljena, morate pri pripravi nadeva uporabiti manj soli.) Paprike pokapljajte z oljem in dajte v pečico, ogreto na 180 °C za približno uro in pol. Petnajst minut pred koncem pečenja paprike potresite z nariba-nim sirom ali premažite z maslom, pomešanim s sesekljanim česnom. Pečene pokrijte z drugim pekačem ali pokrovom in pustite, da se jed nekoliko ohladi. Gorišnica • Mešani pevski zbor navdušil občinstvo Zborovska glasba - globoka in polna čustev V gorišniški občini ima zborovsko petje dolgo in bogato tradicijo, vendar je v času epidemije skoraj zamrlo. Mešani pevski zbor KD Gorišnica je namreč prenehal delovati. Pred dvema letoma so pevke in pevci ponovno skupaj zapeli v čast nekdanji zborovodkinji Slavici Cvitanič. Nato so se začeli redno srečevati na vajah, vodenje zbora pa je prevzel Ernest Kokot. Nedavno so pripravili samostojni koncert v domači dvorani in navdušili občinstvo. Gorišniški zbor je tokrat pripravil pester in raznolik program, ki je vključeval predvsem slovenske narodne pesmi. Večer so začeli s pesmijo Ob bistrem potoku je mlin, nadaljevali z Dober večer, pa Dolenjskimi furmani in Lipo. Dogodek je dodatno obogatil nastop družine Kokot, ki so navdušili tako z izbranim repertoarjem kot izjemnimi vokalnimi sposobnostmi. Njihov nastop je bil glasbeno dovršen in poln čustev. Občinstvo je vsako izvedbo nagradilo z glasnim aplavzom, dvorano pa so zapuščali zadovoljnih in vedrih obrazov. Vsi nastopajoči so s svojo predanostjo, talentom in ljubeznijo do glasbe dokazali, da lahko zborovska glasba globoko gane srca in duše poslušalcev. V zbor vabijo nove pevce V mešanem pevskem zboru je trenutno 27 pevk in pevcev, starih od 20 do 60 let, ki sledijo ambicioznemu dirigentu, se učijo in pridno vadijo. Kljub vsem odrekanjem in napornemu delu priznavajo, da je zadovoljstvo, ki ga prinaša petje v zboru, neizmerno. Vsak uspešni nastop in vsak aplavz občinstva sta potrditev, da je njihov trud vreden. Vaje imajo vsak torek po dve uri in pol v prostorih domače osnovne šole. Zavedajo se, da brez trdega dela in discipliniranega pristopa ne bi mogli doseči takega nivoja. Gorišniški pevci in pevke poudarjajo, da so med seboj postali prava družina. Foto: MePZ GORIŠNICA MePZ Gorišnica je nedavno izvedel samostojni koncert pred domačo publiko. Podpora in prijateljstvo sta nepogrešljiva, saj le tako lahko prebrodijo težke trenutke in dosežejo skupne cilje. Mešani pevski zbor ima sicer bogato tradicijo, saj letos obeležuje 73-letnico delovanja. V vseh teh le- tih se je sestav večkrat spreminjal, menjevali so se tudi zborovodji. Večina pevcev trenutno prihaja iz občine Gorišnica, nekaj je tudi iz drugih krajev. Zbor želijo v prihodnje še številčno povečati, zato v svoje vrste vabijo nove člane. Sezono bodo zaključili konec junija, nato pa se jeseni ponovno začne resno delo. Letos so se udeležili območne revije pevskih zborov JSKD na Ptuju, sodelujejo tudi na večini občinskih prireditev. Zelo radi se odzovejo vabilom na razne kulturne, pevske in druge dogodke, kjer lahko zapojejo in se predstavijo. Njihovo prepričanje je, »da kdor poje, zlo ne misli«. Veseli so podpore občine ter številnih donatorjev in sponzorjev. Estera Korošec 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. maja 2024 GRADOVI JUŽNE CESKE in BUDEJOVICE S PIVOVARNO, Ptuj • Tridnevni izlet v slovensko Primorje DOŽIVELI BOMO: • grad Rožemberg • srednjeveško mesto in grad Krumlov • tradicionalno češko pivovarno s pokušino piva v kraju Budejovice • veličastni grad Hluboka • grad Trebone iz 13. st. 29. in 30. junij Očaral nas bo grad Rožemberg, ki se bohoti nad Vltavo. Napotili se bomo v bližnji Češki Krumlov, kjer se bomo sprehodili skozi srednjeveško jedro in ogledali znamenitosti: srednjeveški trg, grad Krumlov in grajski stolp. Češke Budejovice se ponašajo z enim najlepše obnovljenih trgov na češkem in ravno tam bomo obiskali tradicionalno češko pivovarno in uživali v pokušini piva. Naslednji dan bo sledil ogled grada Hluboka, ki vabi s svojimi 141 sobanami, s prekrasnim pohištvom in slikami ter čudovitim parkom, kar priča o življenjskih navadah in razvadah nekdanjega plemstva. V mestecu Trebone se bomo ustavili ob istoimenskem gradu iz 13. st. in si po želji ogledali grobnico plemiške družine Schwarzenberger. CENA 205€ CENAVKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitevv hotelu ***, dvoposteljne sobe -1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vstopnina v grad Hluboka - obisk pivovarne in degustacija - vodenje in organizacija potovanja Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski ;radioPTUI Tudi slovenska Obala ponuja veliko in razvaja Tridnevni majski izlet poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika ter turistične agencije Playa po slovenski Obali smo začeli z obiskom Pirana. Foto: Marjan Nahberger Sečoueljske soline so od leta 1989 zavarovane kot krajinski park, kjer je nastala tudi skupna fotografija. Prenočevali pa smo v kompleksu Adria Ankaran hotel&resorts s štirimi zvezdicami, kjer je resnično vse na visoki ravni, z večerjami in zajtrki v hotelu dvorec Convent, nekdanjem benediktinskem samostanu. Ankaran pa je tudi najmlajša slovenska občina. Kdor je želel, se je lahko tudi že kopal v hotelskem bazenu ali olimpijskem bazenu ob obali. Najpogumnejši so okusili tudi že morje. Vsem pa je ostalo še veliko časa za sprehode ob obali. V Marezigah, kultni vasici s 600 prebivalci, je ob našem obisku potekal praznik refoška v slovenski Istri s številnimi dogodki, pokušnjo nagrajenih vin in istrskih specialitet. Obiskovalci pa smo lahko uživali tudi v edinstvenem pogledu z razgledne ploščadi, ki jo krasi skulptura vinskih kozarcev. V Marezigah se ponašajo tudi s prvo vinsko fontano v Sloveniji, kjer je mogoče pokusiti tri ali šest vinskih sort. Po deželi refoška vozi tudi vinski avtobus, preurejen staro-dobni ameriški šolski avtobus. Sečoveljske soline smo obiskali zadnji dan izleta. Od leta 1989 so zavarovane kot krajinski park, v katerem so dovoljene le tiste dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnovesja. To pa je ročna pridelava morske soli na starodaven način, z orodji in postopki, ki temeljijo na izročilu naših dedov in pradedov, ter gojenje morskih organizmov. Muzej solinarstva je v opuščenem delu sečoveljskih solin. Sečoveljske soline se ponašajo z izjemno bogato naravno in kulturno dediščino. V Istri naj bi sol pridelovali že stari Rimljani. Sečoveljske ) M 1 "•älWEWjA Foto: Črtomir Goznik V Marezigah obiskovalci uživajo tudi v edinstvenem pogledu z razgledne ploščadi, ki jo krasi skulptura vinskega kozarca, ki je bila postavljena aprila leta 2022 kot točka druženja. Vinski kozarec vinske fontane je tudi lep spominek (na fotografiji). soline pa v današnji obliki izvirajo iz karolinške dobe. Zagotovo so bile obravnavane na Rižanskem zboru leta 804. Prvič pa so bile izrecno pisno omenjene v piranskem statutu iz leta 1274, v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaja in celo prodajne cene. Pridelavo soli so solinarske družine tradicionalno začele na praznik sv. Jurija, 23. aprila, sezono pa končale na god sv. Jerneja, 24. avgusta. Ujeli smo tudi utrip Izole, se sprehodili ob morski promenadi in si ogledali tudi župnijsko cerkev sv. Mavra, ki je posvečena mučencem svetega Mavra, svetemu škofu Donatu in papežu Sikstu II. To je bil še en let izlet spoznavanja naše lepe domovine. Tudi slovensko Obalo krasijo številne lepote. Pogosto pa jih raje iščemo drugje kot doma. Lepo je bilo tudi na družabnem večeru, kjer se je s petjem in igranjem na kitaro izkazal šofer Pohorja toursa Aleš ob pomoči Marjana Nahbergerja, ki je na takšnih izletih nepogrešljiv, in vodnice Alenke, ki ni preveč utrujala s spoznavanjem preteklosti območja in posameznih objektov, da je bilo še več časa za pogovore in medsebojno druženje. Tudi nekaj simboličnih nagrad smo podelili. MG it. Foto: M. Goznik Hotel dvorec Convent, nekdanji benediktinski samostan, je danes osrednji hotelski objekt, izjemen kulturni spomenik z bogato zgodovino. Na fotografiji atrij z vodnjakom iz leta 1835. 08771110 petek • 24. maja 2024 Naše prireditve Štajerski 19 Cerkvenjak • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo -10. sezona Navdušili z lepimi in doživetimi nastopi V Domu kulture v Cerkvenjaku so 21. maja nastopili mladi pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak. V mlajši kategoriji je bilo deset ubranih nastopov, v starejši dva dueta. Pelo je trinajst deklet in en fant. Razveseljivo je, da so tokrat na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v pretežni večini stopili prvič. Občinstvo je navdušeno spremljalo njihove nastope. Izbrali so si zabavne skladbe, v petih nastopih pa je bilo slišati pesem 1000 let Ma-raaye in v treh pesmi Nike Zorjan. Pri pripravi za nastop jim je pomagala učiteljica Anita Grajfoner Šam-perl. Mlade pevce sta pri njihovih nastopih spodbujala tudi župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc in ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc. „Mlade nadobudne pevce podpiramo v njihovih prvih korakih, da bodo lahko pozneje nadaljevali na malo večjih odrih, kot je cerkve-njaški," je poudaril župan v želji, da bi imela vsaka odpeta pesem svoj čar. Pevcem se je za njihove lepe in doživete nastope ter pogum zahvalil tudi ravnatelj OŠ Cerkvenjak--Vitomarci Mirko Žmavc. Skupaj z občinstvom jih je z največjim veseljem poslušal. „Na OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matični šoli Cerkvenjak, imamo veliko talentov, ne samo v glasbi, tudi v športu, matematiki, geografe, zgodovinarje. Pevci so odlično zapeli. Vsem želim veliko uspeha. Hvala županu za podporo v tem projektu, da lahko otroci vsako leto zapojejo na tem odru. Hvala tudi družbi Radio-Tednik Ptuj in Daliborju Bedeniku za odlično vodenje in tehnično brezhibno izpeljavo predizbora. Verjamem, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali. Veseli bomo, če se bodo naši pevski talenti uvrstili tudi v polfinale in finale," pa je v zahvali in ob čestitkah mladim pevskim talentom in organizatorjem projekta povedal ravnatelj. Iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak, so se v polfinale uvrstile Tinkara Kocuvan v mlajši kategoriji, v starejši Mia Kump Toš in Paulina Murkovič. Polfinalni izbori bodo letos trije: 7. junija v Mariboru, 8. junija Sponzorji so bili: Občina Cerkvenjak, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Silkem in Sazas. Tinkara Kocuvan, 5. r., OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Za vedno (Nika Zorjan), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela. To je moj tretji nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter prvi polfinale. Petje me zelo veseli, obiskujem tudi solo petje. Všeč so mi pesmi Nine Pušlar, Nike Zorjan in Ditke. V prostem času se posvečam psički Žari in muci Pikici. Tudi telovadim. Želim si, da bi uspešno nastopila tudi v polfinalu." Foto: Črtomir Goznik lz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak, so nastopili: lnja Brunčič, Maša Paluc, Žana Firbas, Maruša Vrbovšek, Ada Kuri Kocbek, Iva Berlak, Tija Trstenjak, Filip Vrbovšek, Larisa Ploj in Tinkara Kocuvan v mlajši kategoriji, v starejši: Nikki Golob in Nina Lorenčič ter Mia Kump in Paulina Murkovič. v Celju in 15. junija na Ptuju. Tudi letos čaka oba zmagovalca lastna pesem, darilo Sazasa. Na predizbo-rih pa pevce obdarujeta Target in Vivapen. MG Mia Kump Toš in Paulina Murkovič, 8. r., OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar), zmagovalki v starejši kategoriji. Mia Kump Toš: „Bilo je zelo napeto in hkrati zabavno. Nisva pričakovali, da nama bo uspelo, da se bova uvrstili v polfinale. Pojem zelo rada in mi je v veliko veselje. Rada imam bolj počasne pesmi, od pevk pa Nino Pušlar, Niko Zorjan in Marrayo. Tudi v polfinalu upam na najboljše, da se bova s Paulino dobro odrezali. Želim postati medicinska sestra." Paulina Murkovič: „Prvič sva nastopili v duetu, sicer pa sva že sodelovali v tem projektu. Da skupaj zapojeva,je predlagala Mia, jaz pa sem izbrala pesem. Zadovoljna sem, da sva prišli naprej, saj polfinalistki še nisva bili. Veseli me veliko stvari, najbolj pa potovanja in glasba. Glasba mi pomeni sprostitev, to, da sem lahko jaz. Rada imam pop pesmi, od slovenskih izvajalk pa Nino Pušlar in Niko Zorjan. Upam, da se bova uvrstili tudi v finale. Šolanje želim nadaljevati na srednji turistični šoli." radioPTUI m f\ SEZONA 1U. PROJEKTA Štajerski TEDNIK Sponzorji projekta M_ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO KOMUNALA PTUJ SILKEM novi tednik JEiplast w uiuApen Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation m SAZAS Ormož • Klub ormoških študentov pripravlja že osmi Zbudi se, Ormož Za začetek street food razvajanje V mestni grabi bo 25. maja, na nekdanji dan mladosti, zelo živahno. Na tradicionalni športni, zabavni pa tudi poučni prireditvi ormoških študentov se bo tudi letos zbralo mladi in staro. Že pomenljiv naslov Zbudi se, Ormož pove, kaj je cilj Kluba - povezati generacije ter obenem ohraniti in spodbujati pestro dogajanje v mestu. Začelo se bo že zjutraj, in to z budnico godbe glasbene šole in mažoretkami skozi mestne ulice. Ekipe se bodo med seboj pomerile v odbojki na mivki, pod vodstvom Domna Rotarja bo mogoče plesati zumbo, se na core vadbi pridružiti Društvu Pridi & bodi fit ali pa na stojnici spoznati Rokometni klub Jeruzalem Ormož. Stojnice z izobraževalnimi vsebinami pripravljajo še policisti, gasilci in center za krepitev zdravja Ormož pa tudi ormoška osnovna šola, ki bo predstavila projekt Pot, vrtec, Mladinski center Ormož in SA-NU, pasja šola za aktivne pse in njihove lastnike. Za rekreacijo in smeh najmlajših bodo poskrbeli v športni šoli DADA in v Animacijah Mavrica, Ormož pa bodo s svojim obiskom »zbujali« tudi stanovalci Centra starejših občanov. Seveda bo poskrbljeno za jedačo in pijačo, da bodo lahko udeleženci dnevnega dogajanja zdržali do večernega, ko bodo taktirko prevzele glas- bene skupine. Na odru bodo glavni jugo rokerji iz legendarne skupine Prljavo ka-zalište, poleg njih pa bodo zbrane vse do jutranjih ur zabavali še Jack 'n' roll, SP!CY in DJ C.H.A.R.E. Minulo soboto pa so se v Klubu ormoških študentov, ki šteje več kot sto članov in se ponaša s 40 aktivisti, pred Zbudi se, Ormož ogrevali s kulinarično prireditvijo Dober tek, Ormož na Grajski pristavi, na kateri se je predstavilo devet street food ponudnikov. SD Ko so bile kioski postavljeni, se je lahko začelo sobotno kulinarično pristavi. Foto: KOS razvajanje na Grajski 20 Štajerski Za kratek čas petek • 24. maja 2Q24 NAS METEOROLOG (BRANE) izkoristek velik Živalski rezervat na severu tanzanije posebna govorica skupine ljudi ANTIČNO PRIDEL°- ANTICNO valkaali »™ka '«Z visa s angelina jolie kvinoji podobno ameriško psevdožito dvignjen del cerkve za orgle in pevce plemiška je modra odprtina V STENI dušena mesna jed v omaki daljše žensko oblačilo kitajska dinastija trak odlikovanja STISK k02e S PRSTI zadnja vokala PIŠKOT največji desni pritok volge deček brez bratca ali sestrice pomembna švedska reka etnolog križnar pridobivanje znanstvenih spoznanj pripadnik skupine načrt ravnanja ali boja PERZIJSKA PRINCESA reka v severni nemčiji ju2n0am. glodavec PRIPIS AVTOR: MARKO BOKALIČ bajka celovški hokejski klub Športna dejavnost vrh nad sotesko paske pri cerknem aluminij očka nasa šahistka (darja) japonski strip hrvaški prsni kos smučar kostelič do,?, ml igralka HURLEY stara predivnica ameriški pevec bonjovi ploščin-SKAMERA naš pokojni nogometni nogometni trener menedžer (matjaž) obradovič postopek reševanja namnšču kranju večji kraj pri Macropus fuliginosus Je najboljši živalski višinski skakalec, saj lahko skoči tudi do 3 m visoko. Poskakuje po vseh štirih, podobno kot kunec, z močnim repom pa lovi ravnotežje. Na begu skače samo z zadnjimi nogami. Samci, ki do dvakrat težji od samic, delajo tudi do 10 m dolge skoke. Sicer se v povprečju gibljejo kakšnih 25 km/h, na kratkih razdaljah gredo več kot 70 km/h, kakšnih 40 km/h pa lahko tečejo 2 km. Tako da sodi tudi med živalske hitrostne rekorderje. Samci zrastejo do 1,1 m, rep je dolg do 1 m, tehtajo pa od 28 do 54 kg. Samci po dvakrat večji od samic. Barva goste in grobe dlake je spremenljiva, od svetlo sive do rjave, vrat, prsi in trebuh so svetlejši. Ponoči se pasejo po travi in objedajo liste z grmov in nizkih dreves. V stalnih skupinah je do 15 živali. Navadno se pari samo vodilni samec. Razširjenost: skoraj celotni južni del Avstralije ATOSA- perzijska princesa, hči Kira II., žena Kambiza in Dareja ter mati Kserksa, MANGA- strip v japonskem okolju, SERENGETI - narodni park na severu Tanzanije Ptuj • Koncert Musica VERa z izbranim programom Očarali navdušeno občinstvo V nedeljo, 12. maja, je v mogočnem ambientu cerkve sv. Petra in Pavla na Ptuju izzvenel koncert MUSICA VERa, ki so ga pripravili članice in člani komornega zbora Kor pod vodstvom Daniela Tementa. Program koncerta je bil zasnovan kot bogat šopek sakralne in posvetne glasbe, prav tako ni manjkala niti sodobna glasba. Slišali smo lahko mojstre renesanse (Palestrina, Victoria, Hassler), impresionistično je svoje barve nanizal Debussy, prav tako so zaz-venela dela še živečih skladateljev (Krek, Lebič, Makor, Gjeilo, Budai), manjkal pa ni, seveda, niti Tement. V grobem je bil koncert razdeljen na dva dela - sakralnega in posvetnega. Sicer se je koncert začel nekoliko nenavadno, pevci so namreč otvorili večer s kora z izvedbo delov maše angleškega skladatelja Johna Rutterja ob spremljavi novih orgel, ki so s svojo mogočnostjo zadonele izpod prstov Luka Gojkoška. Prvi stihi koncerta so tako bili slavnostna Gloria, ki je prebudila občinstvo in ga navdala z veseljem ob donenju Slave. Sledila je nekoliko bolj ritmično umirjena, a melodično zahtevna Sanctus in nato še sladek, speven Benedictus, ki je publiko pripravil na spokojne tone renesanse, ki so sledili. Foto: Črtomir Goznik Z nastopa komornega zbora Kor u cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju Med presekom sakralnega in posvetnega dela koncerta je sledil vokalni odmor, v njem pa sta zaigrala Luka Gojkošek na orgle in Zsofi Klacsmann na čelo. Slišali smo lahko Vivaldijevo Sonato v a-molu (1. in 2. stavek) ter vsem poznano skladbo Labod francoskega skladatelja Camilla Saint--Saensa. Daniel Tement, ki zbor vodi že vsa leta, je koncertu dal osrednje delo; gre za skladbo Iz moje samotne, grenke mladosti, pri kateri sta se zboru pridružila še Zsofi Klacsmann na violončelu ter tolkalist Štefan Jakob Štrucl. Poleg omenjene skladbe je na koncertu bilo slišati še nekaj del Daniela Tementa, največ priredb ljudskih, med njimi tudi skladbo Okoli hišice, ki je bila na koncertu izvedena premierno, tudi ob njej je razigrano zazvenel violončelo. Komorni zbor Kor je v prete- klosti nanizal že mnogo uspehov, tako doma kot v tujini ter si prislužil veliko priznanj in nagrad. S tem koncertom je svojo kakovost ponovno potrdil ter obenem s svojim načinom dojemanja in izvajanja glasbe poslušalce iztrgal hitrosti življenja ter popeljal v globine renesanse, razkošje barv impresionizma ter v razigranost in dramatiko modernih kompozicij. Neža Tement Tedenski horoskop ^ OVEN (21. S. - 20. 4.) Pridobili boste veliko pozitivne energije in se ukvarjali s tistim, kar vas bo veselilo. Uspehi glede denarja se bodo nadaljevali. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste naučili, da boste morali doma uporabljati srce in v službi razum. Veselo in zabavno bo. BIK (21. 4. - 20. 5.) Kljub povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste pozitivne učinke. Ç3 a n r?. sj H RAK (21.6.-22.7.) Sreča je na strani pogumnih, pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo delavna vnema in nazadnje boste denarno cveteli. %rLEV (23.7.-22.8.) Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo tako učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na delovnem področju. DEVICA (23.8.-22.9.) Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala kreativnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe! TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Luna bo okrepila delovne obveznosti in prinesla notranjo srečo. Seveda ne boste smeli pozabiti nase in narediti nekaj za svoje zdravje. Odlično bo delovala telovadba, vsekakor ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej in sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini! ¡tfjtfh DVOJČKA JW>V (21. 5. - 20. 6.) Pogumno boste stopali po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate. Če v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Če se v dvoje odpravite v naravo, doživite prijetnosti. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril srčni izvoljenec. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Odločili se boste in stopali korak ali dva naprej v komunikaciji ter pri intelektualnih stvareh. Zelo radi pridobivate znanje in se boste učili o vsem tistem, kar vam bo tako ali drugače neznanka. Na delovnem mestu bo zelo pestro in zanimivo, še posebej tam, kjer je veliko ljudi in mnenj. petek • 24. maja 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Omogočimo otrokom nepozabne počitnice! gn£TftO ©.ocenterPtuj i1 E T L J i m >5 PEKARNE PTUJ tus •Presta A A SEZONA lu. PROJEKTA (j^RADIoPTUJ Štajerski TEDNIK OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve. Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. AROCITE STAJERSKI TEDNI IN PRIDOBITENAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - tlačno škropilnico , ^ x ; m ^ * ^ iironf s prostornino rezervoarja 8 litrov «T a^L - univerzalno tekoče gnojilo — - tekoče gnojilo za citruse - koncentrat, naravni insekticid proti škodljivcem rastlin DFTtggM SI/ Fotografije so simbolične NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. sSs&liišEafTI mm i ZIVEX Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. maja 2024 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO OBRAČALNIK Pdtinger, širine 220 cm, malo rabljen, prodam. Tel. 051 316 591. KUPIM traktor, kiper prikolico in traktorske priključke. Tel. 041 597 984. PRODAM koruzo, ječmen in pšenico. Tel. 070 462 344. PRODAM hribovsko kosilnico SIP Sprint 150, z grebenom širine 145 cm, traktorski obračalnik SIP TO 220 ter pašno kravo simentalko, staro 6 let, z mlekom. Tel. 031 833 974. NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. ZAPOSLITEV PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. NEPREMIČNINE PRODAMO - 3 sobno stanovanje z garažnim in parkirnim mestom (2021), Ptuj, Rabelčja vas, delno opremljeno, 113,4 + 37,2 m2, Cena: 239.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ^ RE/MAX aLi 02/6208 816 ww w.r e-max. si/Poetovio KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. MOTORNA VOZILA PRODAM renault kangoo expres 1,5 dci, tovorni, letnik 2011, dobro ohranjen, možna menjava za kmetijski stroj ali govedo. Tel. 041 634 907. OSTALO PRODAM biološko čistilno napravo SEPARAT za družinsko hišo, redno vzdrževano in servisirano. Tel. 041 434 089. v.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Pizzerija Slonček potrebuje osebo za razvoz pizz po Ptuju z okolico, lahko je tudi upokojenec. Info: 031 301 116, Sonja Lorber s.p. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik DAN ODPRTIH VRAT Novogradnja Slovenja vas RE/MAX Rezervacija ogleda: ttjšj Vabljeni 30.5. 2024 med 10.00 - 18.00 uro v Slovenjo vas 67c - 2 enoti trojčka ID nepremičnine: 490151007-545 in 490151007-536 Za potrditev prihoda ali info pokličite 041 933 151 Mira Gašparič Petrovič, RE/MAX Poetovio. poetovio@re-max.si I JEDILNIK ZA ZDRAVO DinO i S 1.500 KALORIJAMI HA DAN MINI KUHARICA Posebna priloga - žarjagodne sladice in najbojlša bela čokoladna torta 5 KILOGRAMOV MANJ V ŠESTIH TEDNIH Jedilniksl.500 kalorijami | na dan + trening za manj trebuščka NINA RAJIC KRANJAC, REŽISERKA »Režiranje predstav je nenehno iskanje smisla.« MOJ DOM 17 stvari, ki ih takoj vrzite iz hiše, da boste lažje zadihali Ä5^ * A SEZONA 1U. PROJEKTA 1. POLFINALE Petek, 7. junij, ob 17. uri Europark Maribor 2. POLFINALE Sobota, 8. junij, ob 10. uri Citycenter Celje SLOVENSKE PESMI 3. po^LE Sobota, 15. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj OTROCI POJEJO IN SE VESELIJO Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ItH¡MM¡1ciiy/center ©.ocenterPtuj Vse najboljše Dobrodošli doma XXX1Î iVent SAZAS Smart ventilation KOMUNALA PTUJ D a SILKEM i <<& radioPTUI & Terme Olimia Štajerski1 rad io cel ¡e novi tednik torek • 21. maja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 * Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na ^K"^—Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radicHednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali.vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Staferskegate^nika zase aiijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu.1 Za zdravo pitno . Pr Utrip Ormoža ) Starpoint prodajno okno ) Italijanska trgovina - v živo ) Večerna pesem, i. det ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja ) Predavanje dr. Uroša Lipuščka ) Kronika iz občine Markovci } Starpoint prodajno okno ) Video strani Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 24. maja 2024 Podravje • Interes za letovanje otrok izjemno velik Ormož • Območna revija mladinskih pevskih zborov V nekaj dneh zasedli vse kapacitete za letovanje Zveza prijateljev mladine Maribor je za letošnje poletje razpisala osem terminov za letovanje otrok, od tega šest na morju in dva na Pohorju. Prav vsi termini so popolnoma zasedeni. V nekaj urah so bile namreč zapolnjene vse prijave in čakalni seznam. — M M Pe/jf*y*jV/I na Prijave za počitniško letovanje so bile zapolnjene v nekaj urah. „Prijave za letovanje otrok v programih na Pohorju in Poreču je ZPM Maribor začela sprejemati preko spletne aplikacije v ponedeljek, 13. maja, ob 11. uri. Do poldneva istega dne so bile vse izmene zasedene, zasedene so tudi vse čakalne liste," so predstavili vpisne podatke. Posledično prijava v posamezne izmene in čakalne liste ni več možna, so pa odprli informativno prijavnico za rezerve v primeru morebitnih odjav. Gre sicer za subvencionirano, zdravstveno ali samoplačniško letovanje. Subvencionirano letovanje med drugim zagotavlja tudi Mestna občina Ptuj. „Napotitve otrok na zdravstveno letovanje pri njihovih osebnih zdravnikih bodo možne od 13. maja 2024, zato naj starši to uredijo čim prej, saj imajo zdravniki omejeno število potrdil. Ob tem želimo starše opomniti, da je otrokov osebni zdravnik edini, ki presoja, ali je otrok do zdravstvenega letovanja upravičen in za katerega otroka bo izdal napotni predlog za zdravstveno letovanje," so pojasnili na Zvezi prijateljev mladine Maribor. Zdravstveno letovanje lahko uveljavljajo otroci iz območja celotnega Podravja. Na Pohorju sta predvidena dva enajstdnevna počitniška termina, od 16. julija naprej in od 6. avgusta. V VIRC Poreč pa kar šest, trije julija, dva avgusta in eden z začetkom konec junija. Cene letovanja v Poreču se gibljejo okrog 550 evrov, na Pohorju okrog 460. Končna cena za starše pa je odvisna od veljavne odločbe o otroškem dodatku. Za otroke iz socialno ogroženih družin v pri- OKNA, VRATA ñ J ■ v GARAŽNA VR/fB^ www.naitors.si NAIiORS, Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica Moje pesmi, moje sanje V Domu kulture Ormož so se v organizaciji domače izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) med seboj pomerili štirje mladinski zbori. Na tekmovanju mladinskih pevskih zborov se mladi pevci predstavijo s tremi pesmimi, od katerih mora biti vsaj ena izvedena a cappella, torej brez glasbene spremljave. Zapeli so učenci višjih razredov osnovnih šol Ormož, Velika Nedelja, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, njihove pevske zbore pa vodijo Alenka Šalamon, Renata Horvat, Tomaž S. Ivan in Aleksandra Kele-mina Plemenič. Na ormoški osnovni šoli so povedali, da so z velikim ponosom spremljali nastop svojih pevcev, ki je bil po njihovi oceni tako dober, da so se jim orosile oči in naježila koža. Vsak zbor je prispeval tri pesmi, strokovna spremljevalka območne revije letošnje prireditve Moje pesmi, moje sanje pa je bila Manja Gošnik Vovk, ki je ocenjevala kakovost izvedbe. Kot je zapisano v kriterijih JSKD, ima lahko petje pri dveh skladbah klavirsko spremljavo, vsaj ena, zaželeno je celo več, pa naj bi bila izvedena a cappella, torej brez glasbene spremljave. SD meru, da so glede na prihodke v šestem regresnem razredu, znaša letovanje v Poreču 65 % cene oziroma okrog 330 evrov. Za zdravstvene napotitve je znesek še krepko nižji. Za 11 dni bivanja starši, katerih otroci imajo odobreno zdravstveno letovanje na Pohorju, krijejo le 160 evrov, v Poreču pa 246 evrov. Dženana Kmetec Večjepena^oVaste^nb. Ker imam ^„ska ušesa. , n koncu prinesel še kozarec z umeW inteligenco «m s. m ^ ^ . ^ <>^^ Nagradno turistično vprašanje ogoo Tudi ta konec tedna si bo mogoče na Ptuju in v okolici ogledati marsikaj zanimivega. V teh dneh pa je že tudi mogoče srečati številne rekreativne kolesarje, ki vadijo za letošnji Poli maraton. Na področju muzejske in gostinske dejavnosti pa se obetajo tudi številne zakonske spremembe, dobrodošle tako za izvajalce kot uporabnike. V ptujskih galerijah in razstaviščih so te dni postavili novi razstavi. V Galeriji mesta Ptuj si je mogoče ogledati razstavo Aleksija Kobala, v Galeriji Luna pa so odprli razstavo Maksa Kavčiča. Na Ptuju so mednarodni dan Natura 2000 simbolično obeležili z odprtjem Interpretacijskega centra Ptuj. Izveden je bil kot trikotnik Drava - narava - človek v okviru projekta „zaDravo" in je zamišljen kot del celotne muzejske, turistične in kulturne ponudbe Ptuja ter dodana vrednost s povezovanjem naravne in kulturne dediščine ob Dravi. Hkrati pa spodbuja aktivnosti za ohranjanje narave in dediščine ob reki Dravi. Na gradu pa so odprli občasno razstavo Iz muzejske gipsoteke, z izborom mavčnih odlitkov različnih del (spomenikov, kipov, medalj in kovancev, uporabnih in okrasnih predmetov), ki jih je muzej od leta 1893 pridobival za svojo dejavnost in jih hrani v depojih. Z okusi Mediterana v nedeljo vabi hotel Primus. Na tokratnem nedeljskem brunchu bodo njihovi kuharji razvajali z bogato ponudbo tradicionalnih, sodobnih in ino- vativnih jedi sončnega Mediterana. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je oblikovalo predlog novega zakona v gostinstvu, ki sledi sodobnim trendom v gostinstvu in nastanitveni dejavnosti. Javna razprava se je začela 14. maja in bo trajala do 17. junija. Pričakujejo, da se bodo deležniki aktivno vključili in tako s svojimi predlogi pomagali oblikovati zakon, ki bo lahko kar največ prispeval k razvoju gostinstva, enega od temeljev slovenskega turizma. Ptujsko festivalsko dogajanje se bo s še večjim zagonom nadaljevalo v juniju. Te dni so javnosti predstavili tudi program 16. festivala Arsana, ki tudi letos 22. junija vabi z Operno nočjo na Panorami. Eden od vrhuncev bo Gala večer slovenske popevke. Na Ptuju prihaja tudi Orkester 35. FESTIVA. dobrot sjlove Imetij jvi/trco 1 Slovenske vojske. Velik dogodek za mesto pa bo tudi koncert skupine Joker Out, 14. junija, s katerim jubilej praznuje mednarodno uveljavljeno podjetje Perutnina, ki pa bo že 1. junija povabilo na tradicionalni kolesarski maraton, ki vsako leto v naše mesto in okolico privabi nekaj tisoč ljubiteljev rekreativnega kolesarjenja od blizu in daleč. Veliki letalski miting pa oznanja Aeroklub Ptuj, ki letos praznuje 70. jubilej. V Moškanjce vabijo 8. junija, ko bo praznovala tudi Letalska zveza Slovenije. Letošnji Grossmanov festival bo že 20. po vrsti. Potekal bo od 11. do 15. junija. Njegov častni gost bo letos režiser Slobodan Šijan, ki se je proslavil z mojstrovinami, kot so: Maratonci tečejo zadnji krog, Kdo neki tam poje, Davitelj po davitelju. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je mesto ponovno zasadilo mestni vinograd, da leta1996, bo prejela Anica Klemen-čič (Hajdina). Danes sprašujemo, od katerega leta vsako leto 18. maja poteka Mednarodni dan muzejev. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 31. maja. v ■ > ■ S Folkfesta, nastopa folklornih skupin, ki je tudi letos obogatil festival Dobrote slovenskih kmetij. Foto: OSO Foto: CG