Ameriška Domovina aa^ejoi e/* m—h o m e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH IQ, 1964 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII — VOL. LXII Člani Kongresa se ne bodo ravno prikupi!! islačevaicem davkov Predstavniški dom sam pri pbi ne nudi nobenih dokazov varčevanja. Washington, d.c. — Dav- Oplačevajci niso bili ravno do-re volje, ko so zvedeli, s kakš-110 hitrico bi predstavniški dom . spravil skozi Kongres povi-“aiije pja5 za kongresnike za ce-'b $10,000 na leto. Zakon bi origresniki radi imeli že letos Veljavi. Ta želja je zanje več ^ Važna. Z zvišanjem plač je Namreč zvezano tudi zvišanje h°hojnin, ki jih dobivajo kon-^resniki, kakor hitro jih pravi-^ fiaa volivci pošljejo v pokoj, le> kakor hitro jih več ne ^°hjo, aij pa> kakor hitro niso ^gurni, da bodo zopet izvolje-^ • Zeljaj da dočakajo večjo po-^nino, je tudi razlog, zakaj letos toliko kongresnikov 2'J^0vno kandidirati. Ako bo °n sprejet, bo pa marsikoga 3 njimi privabila povečana ko °^na v rn^rnejše življenje, Tudi Fraiicozje so sili Sj Tgjjf pslrebuje Z3 svoje čefe na Cipru najmanj 6 milijonov ¥ssp B;spšr?n[j tujino PARIZ, Fr. — General De Gaulle se sicer malo ozira na parlament, toda francoska javnost je pri njem v veljavi. Zato so tam tudi važnejši tisti dogodki, ki se zanje zanima javnost, kot to, kar govori francoski parlament. ^ Zato ni brez pomena, da se je ravno sedaj vnela živahna de- _ bata v francoski javnosti, ali' naj dežela še tako izdatno podpira tujino, pred vsem bivše francoske kolonije, kot jih je do sedaj. Francija potrosi za podpiranje nad $2 bilijona, ali 2.4'f odstotka svojega narodnega dohodka. Nasprotniki podpiranja pra-^ Glavni tajnik ZN ne more dobiti držav, ki bi bile voljne poslati na Ciper vojaštvo v okviru ZN na svoje stroške. WASHINGTON, D.C. — Turki so se zopet pokazali kot ljudje, ki poznajo oliko. Ker je umrl grški kralj in žaluje Grčija. za njim, so zaustavili od svoje strani vsako akcijo, ki bi lahko spremenila političen položaj na Cipru. Generalni tajnik ZN ima radi tega par dni časa, da premišljuje, kje bi dobil denar za svoje čete na Cipru. Čet se vijo, da je to preveč, ker Franci-j nima nabranih, ker se je zaen-ja ima domačih potreb več kot' krat odločila menda samo šved- heb; *Uki ga imel na Kapitelu. Hu-,lleži so dodali, da kongres- . 2Gkjo, da bi se pravočas-*Zognili vsaki nevarnosti, da i>1 hib zamešani v “boj proti eWčini ’, iki ga bo začel pred-Johnson. „ roilijona za pisarno ^anteznega kongresnika! jj J° še prišlo na dan. d^ sto^Va palača za uradne pro-vr ^ongresni.kov tretja po v s 7 stala okoli $95 milijonov, 'ko?1'*6'* *30 'mei° precej raz- ]<0''ne Uradne prostore samo 169 dv ^re,sr“ik°v, vsak po tri sobe, je 6 k^P^ruci in še vse, kar si Pisa^0^066 *zrn*shti za udobno ]^0 ^rLo- Pisarna za vsakega Vev^Gsn*'ka bo torej veljala ke^ KOt ^ milijona dolarjev! tte ^ 3 k°Ge >da še zmeraj ^ vsi kongresniki pod Ze r °’ Zato je neki kongresnik Za “j teva^ četrto tako palačo žalujoče ostale”. r>, 2 a^a potovanja v tujino dnj ^arneček je pa ravno te javil 6- eiatni kontrolni urad ob-kon' 6Vilke’ koliko so lani Orafea,nilki Potrošili na svojih P0ro-Ih Potovanjih po tujini. Vilke v navaia kar čedne šte-kližnn ^ se iz njih da samo pri-ko sb 2ak*iučiti, da človek tež- 119 P0tauJinS 113 dan’ ak° je portnj n kongresnik. Trans- to nn, Stroški niso vračunani v ^Povprečje. di p0^’ ki. Vse to kritizirajo, ra-Posiov,- ar-,ai°> da vsa dosedanja 110 KaiPitalu s kongres- Uko’ kolTkor1”6? niS° V6ljaJa t0' ^aiača r s^ane nova uradna sama zase. A*?:ika P°rabi tretjir-N^YORKa "a-SVetU Vseib sv fUKK’ N. Y. - Na J In i.,'1' Porabimo letno oko-tega “"‘l žavah. Jonov funtov mila, od ^ržav^u° ^retjino v Združenih V remenski prerok pravi: n Vetrovn(?mesa'n s sodro in sneg, ho ej^i ln mrzlo. Popoldne se hi-sj ° zvedrilo pa ostalo hladnon° 2V6dril0. k- — 35. aj višja temperatura preveč, na drugi strani, pa je tudi vsota podpiranja prevelika. Amerika ne potroši za podpiranje niti 0.7% svojega narodnega dohodka, torej trikrat manj ska, da pošlje svoj vojaški oddelek za tri mesece na Ciper in nesi tudi sama stroške. Vse druge države se take ob-jveze otepajo. Ako bi verjele, da kot Francija. Predlagajo, naj bij bedo čete ostale tam samo 3 me-se vse gospodarske napredne sece, kot je bilo sklenjeno v države sporazumele na skupen j Varnostnem svetu, bi se najbr-1 ' J ’ svojih dohodkov, ki j že odločile, da plačajo izdatke odstotek naj bi ga potem vsaka delila po svojih vidikih med gospodarsko zaostale države. Kar pade v oči pri opazovanju francoske debate o podpiranju, je značilnost, da francoski nasprotniki podpiranja u-porabljajo iste dokaze kot ameriški. Na drugi strani pa se tudi francoski zagovor podpiranja v bistvu ne razlikuje od naše-?a. iz svojega žepa, toda ne verjamejo, da bi mogla biti ciprska kriza res končana tekom tega roka. Da premaga oviro, ki so j'o postavili stroški za čete, se je Tant obrnil na vse članice ZN, naj prostovoljno prispevajo v fond za ciprske čete. Ta teden bomo videli, ali bo kaj odziva na njegovo prošnjo. Medtem se nadškof Makarios in turški podpredsednik dr. Ku-! jamstvo za nevtralnost vsaj od V Ljubljani so obsodili tri protirdeče zarotnike CLEVELAND, O. — Včeraj se je končal proces proti zarotnikom, ki naj bi hoteli vreči komunistično oblast v Sloveniji s pdmočjo protikomunističnih izseljencev in demokratičnih sil zahoda. Vodnik skupine Janez Toplasek, ki je bil obtožen, da je zbiral orožje za oborožen upor in celo skupino organiziral, je bil obsojen na 14 let zapora, brata Ivan in Stane Željko pa prvi na 5, drugi na 3. Obtožena sta bila, da sta prejemala iz tujine propagandno literaturo in jo širila v Sloveniji. Med razpravo so skušali dokazati, da so imeli obtoženci zvezo s protikomunistično organizacijo slovenskih izseljencev, "katere glavni stan je v Clevelandu”' v Združenih državan, njen nlj pa zrušitev komunistične ob-.asti v Jugoslaviji. ----—o—------ tievirainest Kambodže ss biiža uresničenju Ameriški diplomatje se prizadevajo, da bi prišlo čim prej do konference, ki naj bi zajamčila nevtralnost Kambodže. WASHINGTON, D.C. — Naša diplomacija ni bila preveč vneta za idejo političnega poglavarja Kambodže Sihanuka, da bi njegova dežela dobila prava sovraž- nekaterih držav, najbolj seveda nika. Dogovorila sta se, ne na- j od sosedov. Sedaj so naši di-ravnost, ampak preko Medna- plcmatje živahno na delu, da rodnega Rdečega križa, kot se spravijo konferenco čim preje sovražnikom spodobi, da bosta pod streho. Konference naj bi PO HUDIH SPOPADIH NA OTOKU CIPRU ZOPET MIR V nedeljo in včeraj je prišlo med Grki in Turki na Cipru znova do hudih spopadov in obstojala je nevarnost, da pride do splošne državljanske vojne. Iz Turčije so zopet začele prihajati vesti o možnosti posega turških oboroženih sil na Ciper. Posredovalcem Združenih narodov se je posrečilo včeraj zopet doseči premirje. NIKOZIA, Ciper. — V Ktimi na zahodnem robu otoka Cipra je prišlo včeraj do ostrih bojev, v katerih so imeli Turki 1 mrtvega in 18 ranjenih, Grki pa 1 mrtvega in 13 ranjenih. Grki so kakih 3,300 turških prebivalcev naselja čisto obkolili in bilo je le-vprašanje časa, kdaj bi se morali ti predati. Do premirja je prišlo po posredovanju Združenih narodov in Angležev, ki so odgovorni za vzdrževanje reda in miru na otoku, dokler se ne posreči glavnemu tajniku ZN U Tantu organizirati oboroženo silo ZN in jo poslati na otok. Do težjih spopadov med otoškimi Grki in Turki je prišlo tudi na raznih drugih krajih Cipra in nekaj časa je včeraj izgledalo, da je neizbežen splošen spopad. Izgleda, da sta se za premirje odločila tako nadškof Makarios, vodnik otoških Grkov in pred- ivps&ia sednik Ciprske republike, kot P^pilSSlfcJ L.SC-C F. Kučuk, vodnik otoških Turkov in podpredsednik Ciprske Predsednik vlade Sirije je republike. Grki naj bi z napa- ob proslavi obletnice vzpostavitve vlade stranke Baath dolžil Ameriko podpiranja judovskih osvajalnih načrtov. j j : Iz Clevelanda i I • in okolice Sirija dolži Ameriko dom na Turke v Ktimi hoteli dokazati svetu in posebno tudi predstavnikom Združenih narodov na otoku , da so oni tisti, ki imajo dejansko položaj v rokah in ne morda Angleži ali celo Turki. DAMASK, Sirija. — V nedeljo je slavila Sirija prvo obletnico prihoda na oblast stranke Glavni tajnik ZN U Tant je Baath. Predsednik vlade Amin čuk gledata kot Temna vladna poslopja, znamsnje vareevasila! WASHINGTON, D.C. - . . . . je bilo vajeno izmenj&la ujetnike in talce, Ma- se udeležile vlade Južnega Viet- namskim komunistom, sinoči opozoril Ciper, Grčijo in Turčijo, da bodo novi boji na Cipru položaj le še poslabšali, kar utegne privesti do tragičnih in usodnih posledic. Glavno mesto plavati v luči. da bi Od kar se je v karios turške, dr. Kučuk pa gr- nama, Kambodže, Laosa in Taj- uporabljali Kambodžo kot svo- Belo hišo naselil L. B. Johnson, ške5 dog°vor sta izvršila, toda ske, pokroviteljstvo naj bi se je to precej spremenilo. Naj- dr' Kučuk trdi, da ga je Maka- prevzela Amerika. prej je ukazal, da morajo v Beli ldos opeharil in da mu ni poslal hiši ugasniti vse luči, v kolikor; vseh ujetnikov in talcev, niso potrebne. Nekajkrati jih Sihanuk grozi z rdečimi pa je vojaško zaledje za napade na Mekongovo delto. Ako bi to storil, bi rdečim gverilcem v Vietnamu zelo otežkočil dobavo gve- je šel ponoči kar sam ugašat.! Bomba V ameriško po- TT ’TV* D!1„V/a nfmen ' . , ° . i z-' i H 5 dni na obisku pri Sihanuku m Laoški ministrski predsednik rilcev, hrane, orožja in munici-Suvana Fuma je bil v ta namen.je. Svoje podrejene je učil, da je treba začeti varčevati pri malih stvareh. Temu zgledu Bele hiše so sle- slaništvo v Gabonu LIBREVILLE Gabon. — V matom, sredo ponoči je nekdo vrgel v D ^V skladu s to novico je tudi je po svoj. vrmtvi rekel d.plo- fi| da s,a vietMmSiki ■ da S,'h““k 'f5"0 na"i neral Khanh in laoški general merava prepeljati Kambodžo naGr , I tukajšnje ameriško poslaništvo komunistično stran, sam pa od- Nosavan navezala stike, da bi dili v vseh poslopjih in uradih; manjšo bombo, ki je napravila stopiti, ako jamstvena pogod- prePreclla komum^tom v Juz- zvezne vlade. Ta poslopja, ki so sicer nekaj škode, vendar pa ba ne bo podpisana. Dodal je,i‘nT Vietnamu’ da d°hivajo vo- bila nekdaj skoraj bajno raz- pri tem ni bil nihče ranjen. da bo v tem slučaju tudi on sam 1^° podpol° 12 Severnega svetljena, so sedaj temna. Luči Osobje poslaništva je prepri- posnemal Sihanuka. sc pogasnjene, v kolikor pa v čano, da so za napad odgovorne posameznih uradih gore, imajo francoske oblasti, ki so razširile tam spuščene zavese, da luč ne vesti, da so Amerikanci bili v udarja preočito iz poslopja. ozadju prevrata, ki je vrgel vlado predsednika Leona Mba. Kot — Kupolo Kapitela preple- V Washingtomi upajo na zaporo meje Kambodže rdečim gverilcem Vietnama preko Laosa. Talko bi rdeči gverilci v Južnem Vietnamu prišli v nevarne klešče, ki bi jim skoraj onemogočile državljansko vojno v Južnem Vietnamu. Seveda si ne smemo domi- Hafez je pri tem posvetil večji del svojega govora napadu na Združene države in Veliko Britanijo, ki jih dolži, da podpirajo osvajalne načrte Izraela, oziroma judovstva na Bližnjem vzhodu. Trenutno gre pred vsem za izraelske načrte začeti z vodo iz reke Jordana namakati del svojega ozemlja v Nedževu, kjer je edino še razpoložljiv prostor za razširitev poljedelstva in živinoreje v Izraelu. Amin Hafez je označil objavo Za žene in dekleta— Prihodnji petek in soboto (13. in 14. marca) bo v šentviški cerkvi slovenska duhovna obnova za žene in dekleta kot priprava na Veliko noč. V petek ob pol osmih zvečer bo pridiga, nato spovedovanje, v soboto cb sedmih zvečer pridiga, nato blagoslov in spovedovanje. Na razpolago bo tudi tuj spovednik. Iz bolnice— Anton Klančar z 1084 E. 67 Si. se je vrnil iz Doctor’s Hospital in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.' Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Joseph Sinček s 723 E. 160 St. se je vrnil' iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 sejo v na-■ adnih prostorih. Pcdr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Državni reveži— Uslužbenci države Ohio niso med najboljše plačanimi v deželi. Od 44,000 uslužbencev države Ohio jih preko 7,000 zasluži letno le $3,034, preko polovico pa $3,960 ali manj. Vsi ti so torej na meji “revščine”, kot jo je določila zvezna vlada, ali komaj preko nje. Večji del nizko plačanih uslužbencev nima nobene strokovne izobrazbe in opravlja pretežno težaška dela. Napitnina prepovedana— Glavni motorni regisirarski urad je objavil, da je vsako dajanje in sprejemanje napitnine pri preskrbi novih avtomobilskih licenčnih tablic strogo prepove- predsednika Johnsona pretekli I c!an0. Vsakdo mora imeti na svo-mesec o skupnem delu Amerike in Izraela pri razsoljevanju morske vode s pomočjo atomske energije za jem avtomobilu do konca meseca marca nove tablice. Prvega aprila bodo oblasti vse one, ki napad na A-: novip atblic še ne bodo imeb na rabce, četudi je Johnson tedaj! posebej poudaril, da je Amerika pripravljena na enako sodelovanje tudi z “drugimi” državami. Hafez je dejal, da so sedanji a-l rabski načrti za preprečitev od- nili vajanja vode iz Jordana od strani Izraela, le “začasen ukrep, dokler ne bodo arabske države dovolj močne, da Izrael v celoti avtomobilih, ' prijele vale! in kazno- Angleži se bedo umak-iz Tanganjike še ta mesec Naši diplomatje se zato tako znano je francosko vojaštvo na potegujejo za konferenco, ker skajo vsaka štiri leta, pri čemer osebni ukaz De Gaulla vrnilo upajo, da bo Sihanuk po uspeš- sijati, da bodo vsi ti načrti res uničijo”. porabijo tisoč galonov barve. Mba na oblast. ni konferenci prepovedal viet- postali meso in kri. | Sirijec je dejal, da priznava ____________________________________________________________________________________________________________________________j načelo Hruščeva o mirnem re- ^ -4 ševanju mednarodnih I toda ... le tedaj, če je tako mo-Igoče doseči postavljeni cilj. Po- Črnci v Sudanu v boju proti arabski oblastnosti DAR ES SALAAM, Tang. — Minister za zadeve Skupnosti narodov v londonski vladi Duncan Sandy s je izjavil, da bedo angleške čete nemara še pred koncem tega meseca zapustile 1sp°™V’ Tanganjiko, kamor so prišle delat red na prošnjo predsednika to vrši men- Kristjani so najnaprednejša varišev, pretežno Slovencev, iz- vedal je tudi, da Sirija prizna-1 j^bkke'vse^ ygHetaosti Ostale “ ' " ’ ' ’ ’ " ' ’ • • " Naletel je na trd odpor va suverenost Ljudske repub-: y J J po j vsaj do konca leta. V Keniji imajo Angleži voja- CLEVELAND, O. — Sudan je sužnost. Delno se obsežna dežela ob srednjem Ni- da celo še sedaj, črnci jim tega skupina med domačini, ki zato vesti. lu, 'ki se razprostira južno od niso pozabili in jih sovražijo kot tudi najmočnejše čuti arabsko- arabskih muslimanov. Ko se je bke Kitajske nad Formozo in Egipta do Ugande in Kenije, na j svoje stare zatiralce in sovraž- islamski pritisk. Arabci v Suda- preko Napolija leta 1858 vračal da bo podpirala njen sprejem v V,T- . , . ^ vzhod do Rdečega morja in A- nike. nu so zagrizni muslimani, ki so domov po nove sodelavce in Združene narode. Ameriki in i - P i " P r besinije, na zahod do Čadske j Ker Arabci, iki so muslimani, nestrpni do skrajnosti do vsega podpornike svojemu misijon- Angliji je zatrjeval, da so ča-republike in Centralne afriške ne marajo dovoliti črncem, ki krščanskega. Tako so upor črn- skemu delovanju, je tam umrl. si, ko sta oni izdelovali načrte republike. Ima blizu milijon | so pretežno še pogani, sodelova- cev izrabili za izgon krščanskih ^ • k hi h h i 129 ■^■rakce in 30 jih ti izvajali, kvadratnih milj površine, pa le nja niti pri upravi njihove last- misijonarjev iz Sudana. i. ° 6 a^ Je. 11 r0';za vedno minili. okoli 12 milijonov prebivalcev.|ne dežele, je prišlo že lani do Po podatkih te Rima je bilo v" SudaT’.V llML. _. -----------7°----~ i P0il¥«l0Wll»l llOlRftk bi za varstvo koristi Skupnosti narodov v vsej vzhodni Afriki in delu Prednje Azije. Neodvisnost je dosegel 1. ja-.upora, ki je dosegel tak obseg, skupno izgnanih iz Sudana 300 nuarja 1956. Severni del države da ga vlada z vsemi razpolož- krščanskih misijonarjev na o- Ijivimi sredstvi ne more streti, snovi vladnega odloka 27. feb-V zadnjem času so začeli črne ruarja letos. Med njimi je bilo upornike v Sudanu podpirati 272 katoličanov in 28 prote- Vj njihovi rojaki v sosednjih dr- stantov, od tega skupno 50 Arne- ,poplsa in žavah. To je seveda vladajoče rikancev. je naseljen pretežno po Arabcih, ki predstavljajo vladujočo plast in imajo v svojih rokah vse javne službe, med tem ko žive na jugu republike sami črnci. Skupno predstavljajo črnci nekako eno tretjino celotnega prebivalstva republike. Črnci so se uprli arabski oblastnosti Arabci gledajo na črnce v tem delu Afrike zelo zviška. Niso še predaleč časi, ko so jih lovili v njihovih vaseh in jih vodili v Arabce še bolj razhudilo. Sudan je odšel leta 1848 in je kot prvi znani j belec prodrl v moderni dobi tako daleč po Nilu na jug v črno Afriko. Svoja pota je podrobno predstavljajo prvi znanstveni popis tega dela Afrike. Angleži in Francozi so pri- Bivši marin prijet zara-l di grozilnih pisem pred-1 Ga- TatJana špiler-Muys, Rož-' sedniku ina dokna c- 1K-32, Ljubljana, NASHUA, N.H. - Norman J Malavija, išče svojo sestrično Estes, 32 let stari bivši marin,!Jennie Sauker- ki 3e stanovala je bil prijet in obdržan v ječi, svo-i ^as na ^516 Astor Ave., ker ni mogel položiti $2,000 jam- ščine, da se bo odzval nn7ivJža Zakrajšek, ki je živel z dru- < i^vuj udb iict louiu xYbiui nve., jam-| Cleveland, hčerko pok. Matev- . . šili tja šele 30 let kasneje, pa se ščine, da se bo odzval pozivu! Vlada je. izgnala krščanske Za čitatelje Ameriške Domo- morali skoro umakniti pred mu- na sodišče. Priznal je, da je pi- zir-0 na 12814 Carrington Ave., misijonarje, ker SO pokristja- Vine je brez dvoma zanimivo slimanskimi fanatiki, ki so se|sal dve pismi v Washington in! Gleveltmd. njeni črnci vodniki boja za dejstvo, da je V Sudanu bil v pod vodstvom Mahdija polastili'Boston, v katerih je grozil, da -------------------- ■■ ------------ -------= samoupravo moderni dobi prvi katoliški mi-'oblasti, uničili angleško posad-jbo ustrelil predsednika L. B. ko službo, dokler ne bi našel Vo m i crnega upora so sijonar Slovenec Ignacij Knob- ko v Kartumu, glavnem mestu ^Johnsona. kristjani ali vsaj ljudje, ki so lehar. Izdelal je obširen načrt Sudana, in vladali v tem delu obiskova i misijonske šole, edi- za misijonsko delo v Sudanu in j Afrike do začetka našega stone sole v tem delu republike, ga skušal z vrsto misijonskih to-!letja. Estes je nameraval kupiti puško z daljnogledom, iti v Washingtonu in tam dobiti ka- j priložnosti ustreliti predsednb ka ZDA. Čemu se je za to odločil, iz poročila policije ni razvidno. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 10, 1963 6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^^^>83 No. 49 Tues., March 10, 1964 Elektrifikacija v Jugoslaviji Z nobeno stvarjo se jugoslovanski komunisti ne bahajo tako radi kot z elektrifikacijo. Vsakemu tujcu in turistu radi razkazujejo jezove, elektrarne, parne kotle, turbine in generatorje, kot da bi bila to že popolna elektrifikacija. Kdor pogleda za kulise titovske elektrifikacije, dobi čisto drug vtis: to je elektrifikacija, ki ima več temnih kot svetlih strani. To hudo sodbo moramo utemeljiti. Najpreje je treba povdariti, da k elektrifikaciji ne spadajo samo elektrarne z jezovi, parnimi kotli, turbinami in generatorji, ampak tudi električno omrežje, nepregledna vrsta električnih aparatov, ki jih rabijo gospodarski in družinski potrošniki, pa tudi dobro vzdrževanje vseh naprav, ki so odgovorne za prenos električnega toka, stalnost dobave toka in stalnost kakovosti toka. Če pod tem vidikom pregledamo jugoslovansko elektrifikacijo, pridemo do poraznih zaključkov, ki jih utemeljujejo sledeči podatki, vzeti iz Ekonomske politike od 17. avgusta lani. Jugoslovanske elektrarne so slabo vzdrževane. Imajo izredno visoko število motenj v dobavi toka. Morajo biti zmeraj pripravljene, da gredo v remont. Med vzroki, ki jih navajajo letna poročila o motnjah v obratovanju elektrarn, je med prvimi potreba po pogostih popravilih. Ravno tako slabo je vzdrževano električno omrežje. V 1. 1962 je bila dobava toka prekinjena: na daljnovodih 220 V 120-krat, na tistih HOV 3,283, na daljnovodih 35,000V je bilo v letu 1959-1960 kar 13,982 takih slučajev. Preiskave so dognale, da so bile vse motnje posledica napak v prenosnem omrežju, transformatorskih postajah, radi prevelikega nihanja v napetosti toka, radi slabe aparature in radi zanikrnosti in površnosti osobja, ki mora skrbeti za prenos toka. Prekid toka pa ni zadel samo malih potrošniških področij. 3. maja 1952 se je ustavila nenadoma elektrarna Split, kar je imelo za posledico, da je bila cela Jugoslavija pol ure brez toka! 18. avgusta 1962 so pa bile radi motnje v elektrarni Kolubara brez toka več kot dve uri Srbija, Bosna in Hercegovina, Macedonija- in Črna gora, torej več kot pol Jugoslavije. Zanikrno obratovanje v elektrarnah in prepiri med njimi pomenijo naravno tudi veliko zgubo na toku. Elektrarna Peručica ni na primer dobavila 1. 1962 nad 350 milijonov kilovatnih ur, torej milijon kvh na dan. Razlog je čisto jugoslovansko originalen. Peručica je črnogorska elektrarna, zato njenega toka nista hoteli Srbija in BiH, ker sta hoteli dati prednost “svojim” elektrarnam. Prav isti čas je pa toka manjkalo v Macedoniji. Tja ga Peručica ni mogla dobavljati, ker ni bila z Macedonijo povezana z direktnim daljnovodom. Škodo, ki je nastala radi tega, so cenili na 80 bilijonov dinarjev. Podoben je slučaj z neko drugo črnogorsko elektrarno. Postavili so jo z velik>'mi stroški in spravili v obrat že i. 1960. Ko je pa bila elektrarna v obratu, je manjkal daljnovod iz Črne gore v Vojvodino. Začeli so ga postavljati in delali na njem celi dve leti, med tem seveda črnogorska elektrarna ni mogla dajati svojega toka nikamor. Taka elektrifikacija seveda dela ogromno škodo vsem potrošnikom, gospodarskim in gospodinjskim. Uporaba elektrike v gospodinjstvu je velikokrat podobna loteriji, kar zadene posebno občutno vse potrošnike v zimskih mesecih. Se morajo pritoževati prav nad vsem: nad slabo napeljavo, nezanesljivostjo toka, nihanjem v napetosti, slabo kakovostjo električnih aparatov itd. Še hujše težave imajo tovarne, ki rabijo tok za proizvodnjo. Nova tovarna umetnih gnojil v Pančevu je morala na primer tekom 6 mesecev kar 50-krat ustaviti obrat. Podobne težave ima tovarna aluminija v Kidričevem, jeklarna Štore, jeklarna v Ravnah itd. Zakaj vse tako? Največjo napako so titovski planarji napravili takrat, ko niso predvideli zadostnega omrežja in dobrih prenosnih in kontrolnih aparatov v omrežju. Taki moderni aparati obratujejo praviloma kar avtomatično, strokovnjaki jih samo kontrolirajo. V jugoslovanskem omrežju pa takih inštrumentov manjka, posebno takih, ki bi regulirali napetost in tistih, ki bi avtomatično vklapljali in izklapljali tok. Zanikrno, površno in nezanesljivo je tudi osobje, ne vse in ne povsod. Ker je omrežje med seboj povezano, se vsaka napaka hitro prenese v svojih posledicah daleč preko mej te ali one republike. Največja napaka pa tiči v tem, da v elektrifikaciji ni nihče nikomur odgovoren. Nobene odgovornosti bi praviloma ne smelo biti samo takrat, kadar se v proizvodnjo in prenos toka mešajo pri-rodne katastrofe ali vremenske nezgode. Za vse drugo bi morala obstojati odgovornost, te pa ni nikjer, ne med osebjem ne med gospodarji omrežja in elektrarn. Titovski strokovnjaki se navadno izgovarjajo na pomanjkanje kapitala. To ni res. V elektrifikacijo je bilo sedaj investirano, tako cenijo, nad 670 bilijonov dinarjev. V tej vsoto bi se z lahkoto da! dobiti denar za potrebne opa-rate in instrumente, ki bi omogočali pravilen, reden in stalen prenos toka. vo potrebovale njegovo prisotnost v Mariboru. Škof mariborski mu je dal naslov častnega kanonika. Doživel je svojo zlato in biserno mašo. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan in Slovenska ženska zveza! iSlovenski i kon pravi, gre na obisk v Slovenijo Biografski Leksi-da je bil dr. Josip Še hujša napaka je bila narejena v planiranju elektri- končalo Hohnječevo politično u-fikacije. Režim je preveč elektrificiral industrijo. Ni pred-! dejstvovanje. Postal je prvi rek-videl zadostne proizvodnje toka, zato danes že manjka to-'tor bogoslovne fakultete v Maka in ga bo manjkalo še dolga leta. Precej je za pomanj- riboru. Vrnil se je nazaj k svo-kanje odgovorna tudi brezvestnost velikih potrošnikov, knji profesuri in se posvetil kul tok čisto navadno razmetujejo in jim ne pade v glavo, da turnim organizacijam, ki so ži bi varčevali z njim. Izven-industrijska uporaba ne pride pri tem dosti v poštev. Nanjo odpade le kakih 17% proizvodnje toka. Ako hočemo pravilno oceniti jugoslovansko elektrifikacijo, bi.lahko rekli: elementi elektrifikacije obstojajo, toda načrt za elektrifikacijo je zgrešen. Treba bo, da elek-, trifikacijo vzamejo v roke druge glave z zdravo pametjo, jživel na Hrvatskem, po vojni pa ne pa titovski gospodarski in tehnični zanešenjaki. Tudi do!ie opravljal razne dušnopastir-tega bo enkrat prišlo, kajti preveč hudi kritiki je podvržen ^ske službe in umrl kot župnik v sedanji sistem jugoslovanske elektrifikacije. Šmartnem pri Velenju, kjer je istočasno upravljal še dve sosednji župniji. Pri slovesnem pogrebu dne 17. febr. 1964 je bilo 120 duhovnikov in bogoslovcev ter množica vernikov iz vseh krajev škofije in Slovenije. V Bogoslovnem Vestniku je izšlo več njegovih razprav: “Poročilo o ustvarjanju”, “Pojem o grehu pri starih Egipčanih”, “Vera in narodnost”, “Vojska”, in več drugih. V Socijalni misli je objavil J razpravo “Priprave za konkor-j dat” in .poročilo “Društveno gibanje na Štajerskem”. Kot njegova knjiga je najbolj znana “Marija žalostna mati”, in nemškega pridi- ^ jzkor premišljevanj in ma- irijanskih molitev. Že sem omenil, da je bil dr. Hohnjec za dr. Korošcem najmočnejša osebnost med javnimi delavci na štajerskem od prve do druge svetovne vojne, j Tako je bilo posebno tudi v parlamentarnem klubu. Hohnjec je poleg dr. Korošca bil najvažnejši član kluba, klubov najmoč- Odmevi iz prerije Antonija Turek Cleveland, O. — Gotovo ste že brali v oglasih in dopisih, da gre letos več skupin pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze na obisk v staro domovino. Potovali bomo po zraku ali Hohnjec rojen 1. januarja 1873 pri Sv Petru pod Svetimi Gorami. Ljudsko šolo je končal doma, gimnazijo in bogoslovje pa v Mariboru. V mašnika je bil posvečen 1. 1896. Najprej je bil' imenovan za kaplana v Podsredi. Že v petih tednih pa je odšel v dunajski Auguštinej in tam promoviral za doktorja bogoslovja. V maju 1901 je prišel za kateheta garja v Celje, kjer je ostal do konca septembra 1905, ko je bili menovan za profesorja dogmatike na bogoslovnem učilišču v Mariboru. Bil je istočasno tudi podvodja dijaškega semenišča. Skupno z dr. Korošcem, dr. Verstovškom, dr. Jerovškom je dr. Hohnjec v tistem času postal eden glavnih oračev slovenske- ževalnega in drugega družbenega dela, ki je imelo namen osvo-po vodi. Če ste namenjeni letos'hoditi slovenske ljudi nemške- ga prosvetnega, narodno-izobra- nejši delegat v skupš,čindkih od- obisikati Slovenijo, pridružite se eni naših skupin. Priglasite se čimpreje, ne čakajte do zadnje minute. Pišite ali pokličite potniško pisarno AUGUST KOL-LANDER, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, tel. HE 1-4148, in vam bodo z veseljem dali vsa potrebna navodila. Skupina, ki jo bom podpisana vodila, bo potovala z razkošno in največjo ladjo na svetu “Queen Elizabeth”. Bila sem že trikrat preko morja, dvakrat sem potovala s to linijo in sem bila jaz kot vsi ostali potniki, ki so potovali z menoj, nadvse zadovoljni, kajti hrana in sploh vsa postrežba je v resnici prvovrstna. Zabave dovolj za vsakega. Seveda razumeti pa moramo, da se včasih dogodi, da ni vse, kot bi ta ali oni pričakoval, vendar pa se to le malokdaj primeri in v takem slučaju je treba le malo potrpljenja, pa se uredi vse v splošno zadovoljstvo. Po mojem mnenju je postrežba pri naši najstarejši potniški agenciji AUGUST KOLLAN-DEiR prvovrstna in si sploh ne morem misliti, da bi mogel kdo drugi nuditi kaj boljšega. Torej, če ste namenjeni na o-bisk v Slovenijo in želite potovati v prijetni in veseli družbi, pridružite se nam, ki odplove-mo iz New Yorka 3. junija na ladji “Queen Elizabeth”. Sedaj je zadnji čas, da se priglasite na moj naslov ali pa direktno na Augusta Kollandra. Antonija Turek 19170 Monterey Avenue Euclid 19, Ohio Tel. KE 1-0230 ga narodnostnega in krščanstvu sovražnega nemškega liberalizma in slovenstvo osposobiti za samostojne nastope. Hohnjec je bil povsod: v verskih, prosvet- nih, narodno-obrambnih in gospodarskih zadružnih združenjih slovenskih ljudi. Od leta 1919 je bil predsednik Slovenske krščanske socijalne zveze za Štajersko, v Zadružni Zvezi je bil prvi predsednik oddelka za Štajersko. Med vrstniki je veljal za najbolj načitanega, naj-točneje informiranega in razgledanega človeka. Na Katoliškem shodu leta 1913 je imel predavanje o katoliškem izobraževalnem delu, za lavantinsko sinodo pa je izdelal konstitucijo o so-cijalnem delu. Stalno je dopisoval v slovenskem časopisju, pisal v revije in tudi samostojna knjižna dela. Leta 1917 se je mnogo prizadeval za razširjenje in sprejem Majske deklaracije. S tem je stopil v narodno politično delo, postal leta 1919 podpredsednik Narodnega Sveta v Mariboru in bil izvoljen za člana začasnega Nar odnega Predstavništva v Belgradu kot poslanec Slovenske Ljudske Stranke. Poslanec je ostal tudi v naslednjih dobah v ustavotvorni skupščini po volitvah leta 1920 in v narodni skupščini po volitvah leta 1923 in leta 1925. Dne 20. okt. 1924 borih, tisti človek, ki je v imenu kluba prevzemal za predsednikom najtežje naloge in opravila. Bog mu daj večni mir, njegovemu vzornemu delu med našim ljudstvom pa svoj blagoslov. Dr. Miha Krek SmI ¥ tatvini Gary, Ind. — Ker je med bralci Ameriške Domovine veliko takih, ki so mojega očeta poznali, vas prosim, da objavite tole poročilo o njegovi smrti. V Velikih Brusnicah pri Novem mestu je 17[. februarja letos umrl v 68. letu starosti Franc Mrak. Zapustil je ženo Nežo, tri sinove in tri hčere do* ma v Sloveniji ter podpisanega tukaj. Njegov naj starejši sin Franc Mrak, dobro poznani domobranski častnik, je padel ob koncu druge svetovne vojne. V Johnstownu, Pa., je zapustil sestro Marijo, kateri je 21. januarja letos umrl mož John Klaj-der. Naj v miru počiva v domači zemlji! Stanley Mrak Lethbridge, Alta. — Vsako zimo vlada po Kanadi precejšnja brezposelnost, posebno prizadeti so sezonski poklici, kil jim zima onemoigoča delo, ki se mnogokrat vrši predvsem zunaj. Da bi se brezposelnosti odpomoglo vsaj v gradbeni stroki, je lani država obljubila vsakomur, ki bi zgradil (ali kupil zgrajeno hišo) med decembrom in 31. marcem, 500-dolarski znesek kot pomoč ali plačilno olajšanje. Ta vladna zamisel je našla res velik odmev in nikoli ni bilo čez dovoljivi za farmarje s prerij-Lanska prodaja žita Rusiji (za 500 milijonov dolarjev naenkrat) je vrnila plahnelo blagostanje na podeželje, ogromne zaloge dobrih letin gredo dan in noč preko Kanade v pristanišča in od tam čez morja. Nastalo. je p'Omanjkanje prometnih sredstev, ker žito je treba zbrati v tisoče skladišč in iz teh po suhem, do morij. V Vancouvru samem je bil tak: drenj, da se tedne ni zvrstilo tudi do 30 ladij naenkrat... Pa je ob pogod- zimo v gradbeni stroki toliko J bah treba ubogati datume in iz-zaposlenih kot letošnjo. Doslej:polniti pogoje, treba je torej deje bilo odobrenih skoro 30,000 lati po nekje dan in noč. Petakih domov (eno- ali večdru-' sebno hudo so poleg transport-žinskih hiš). Računajo, da je nih sredstev zaposleni tudi mli-bilo takoi in radi tega zaposle- ni. Nad polovico prodanega, žita nih okoli 95,000 gradbenih mo* je iz prerijskih provinc zahoda či, poleg tega pa še celo večje in od tega nad 60% prodaje in število v podjetjih, ki izdeluje- izkupička pade na Saskatche-jo ali predelujejo gradbeni ma- wan, kjer so žitne letine obil-terijal (žage, tovarne itd.) ... ne in žito najboljših vrst. Še ni-Zdaj koi sili pomlad v deželo, koli v zgodovini Kanade ni doda se že čujejo tožbe, da bo ta bil farmar za žito v enem letu vladni ukrep imel slabše. po-! toliko, kot bo pospravil do kon-sledice v sezoni, ker se bo mor- ca julija, t. j. roka, ki je v kup-da zdaj v tem manj gradilo čez čiji stavljen kot dostavni datum, leto... ' Tod in tam so povzročili zapre- ko štrajki pristaniških unij .. • Cena zemlje s Saskatchewan:.! je porastla za 8%. Z dotokom denarja se je splošno izboljšalo ekonomsko stanje vsemu. Tudi Alberti je pripadel lep del dohodkov, farmarji nakupujejo nove stroje kot že dolgo ne . • • Lepe stotisoče je južni Alberti prinesla tudi letina sladkorne pese in prodaja živine, ki gre te dni dobro v denar. Obeti so xeS rožnati. Rusija bi menda rada kupila še nadaljne velike količine žita v bodoče, kar je seve Kanadi hudo prav in bi rada sklenile nadaljne kupčije. Posebno po 31. juliju. Nekatere kupce je morala celo odkloniti (Poljsko), ker ne zmore dostaviti več, kot je žita doslej prodanega. Je pa Kanada seve poleg Rusiji prodala in spet obljU' bila žito stalnim odjemalcem Angliji in Kitajski. Je čudno torej, če se te dni farmarji nasmejani in je marsikdo presedlal od cigaret na cigare? Sr« Josip Kshnjee, nek-dnjl ziMsii štajerski 'irotJ-nik, je umrl Cleveland, O. — Rojak Lojze Zorenč, osebni prijatelj pokojnega dr. Josipa Hohnjeca, je dobil sporočilo, da je ta pomembni javni delavec, duhovnik in profesor bogoslovja dne 17. februarja 1964 umrl v Šmartnem pri Velenju. Z njegovim odhodom je ugasnila osebnost najmočnejšega javnega delavca v zadnjih desetletjih na slovenskem štajerskem, če ne upoštevamo dr. Antona Korošca, ki je bil v istem času nesporni voditelj našega naroda. klet ¥ Zdravstveni »zsj Cleveland, O. — V soboto popoldne, 7. t. m., je napravil višji oddelek Slovenske šole pri Sv. Vidu poučni izlet v Clevelandski zdravstveni muzej (Cleveland Health Museum), ki sto* ... . j ji na oglu Euclid avenije in 89. je bil izvoljen za drugega pod- ces|-e izleta so se udeležili ra-predsednika Narodne . Skupsči-, zen dveh vsi učenci in učenke ne. Prvi podpredsednik je bil ^ ^dnjih treh razredov. Pripra-tedaj dr. Vladko Maček, vodja vil ga je njihov učiltelj g. Sta:ni-Hrvatske Seljačke^Stranke.. To s]av Verhovec. Ta je bil napro-predsedstvo skupščine je vodilo sji zdravnika g. dr. Andreja Puglja, naj bi učence vodil po posebni razstavi, ki. je tačas urejena v I. nadstropju omenjenega muzeja in na kateri je nazorno prikazano delovanje člo* tudi naslednje volitve v državni zbor in tedaj sta dr. Maček, in dr. Hohnjec veliko sodelovala' kot dobra prijatelja. Dr. Hohnjec je bil — mimogrede rečeno edini izmed poslancev j yggkip prebavnih organov. SLS, ki je javno povedal, da jej Preden so si ogledali omenje_ republikanec. Dr. Hohnjec je no posebno razstavo, je muzej-il ec*en §Iavnih delavcev za u-' ska u.p.rava dala predvajati v stavni načrt Koroščevega Jugo- posebni ,dvorani v pritii6ju mu_ slovanskega Kluba za ustavni zeja Za naše učence ob prosoj-naert v avtonomističnem smislu nem človeškem telesu delovanje m za vse izpremenjevalne pred- ViSeh človeških organov. Nazor-loge kluba k vidovdanski usta- na razlaga na magnetofon,s>kem vi. V zbornici je nastopal kot traku je bila poudarjena z raz-v. u ov govorni. v načelnih noharvno osvetljavo posameznih vprašanjih. ^Nekaj njegovih go- organov, da so se tako mogli voiov je izšlo v posebni knjiži- kar se da gjvo seznaniti z vsa-ci ‘Za svobodo in pravo”. .kin: izmed njih odnosno z nje- Ko je leta 1929 kralj Aleksan- govo funkcijo. Kakor so otroci der razpustil parlament in vpe- pozneje pripovedovali, je bil ta Ijal diktaturo, se je prekinilo in del izleta zanje najbolj zanimiv. Že doma so rekli, da zima ne prizanese. To gotovo velja tudi, in posebno še za Kanado, ki je znana po zvrhanih mernikih snega in debelih kožuhih, ki naj bi odganjali mraz. Prav za prav imemo nekako nenormalno vreme vse od pred božiča, katerega smo praznovali v prahu... In cel januar in februar smo bili na preriji brez pravega snega, pač z mero mraza, in pa stalnim divjim vetrom, ki je menda tod-le udomačen kot nikjer na svetu. Delom zunaj je vreme prijalo, četudi le do neke mere, gotovo pa je bilo to milo zadržanje zime v škodo1 farmarjem, ker suho rodno zemljo so vetrovi kaj pridno odnašali z njiv in potrebne moče, Iki jo prinese sneg, tudi ni... Živinorejci pa veseli, manj krme porabijo itd. Kdo bi vse nas, ki smo sto sort in želja, zadovoljil? Blizu nas, 90 milj oddaljeni Waterton pa je bil večkrat zakopan v sneg, posebno še okoliški hribi, iz katerih je lačna divjačina pritisnila v mesto in iskala hranilnih ostankov. Prebivalci in oblasti so priskočile na pomoč in krmile divjačino, ki je lačna tavala po letoviškem kraju teden in več. * Zdaj, ko smo v prvi tretjini marca in so pod okni: tulipani pririli že palec visoko, nas je pa sneg ponovno obiskal, spremljan pa je bil z dobršno mero mraza. Zima z marcem in aprilom rada pobrca. In v marsika-kem delu je povzročen ponoven zastoj. Tole čudno vreme je povzročilo v rudarskih naseljih na meji med Alberto in Br. Kolumbijo izbruh influence (Crownest-pass, Blairmore), zaprtje šol itd. V Edmontonu pa je v januarju izbruhnila epidemija ošpic, nad 14,000 slučajev. Lani je ista bolezen obiskala več sto Calgar-čanov... * Poslednji časi so najbolj za- Sicer so se pa kaj lahko prepričali, da je človek sam, kakor je rekel že sv. Avguštin, največji čudež, božjega stvarstva. Razstava o delovanju človeških organov in še posebej o vrednosti in pomenu posameznih vrst človeške hrane, kateremu je bil izlet v prvi vrsti namenjen, pa je bila prav tako za vsakega od izletnikov novo veliko in nadvse zanimivo odkritje. — Izlet je trajal dobro uro, katera pa je minula tako rekoč mimogrede. Hiteti je bilo treba, ker so za našimi izletniki pritiskali drugi izletniki in obisko-vavci. Ob vsem temle čitamo zadnje tedne te statistike: Četrt milij0' na Kanadčanov, t. j. nad 4 mili' j one prebivalcev zasluži manj kot 1,000 dolarjev letno; nekako 1 milijon pa sploh nima nikakih dohodkov. Alberta, Br. Kol um' bija in Ontario so, kar zadeva zaslužka, najboljše pokrajin6’ najmanj dohodkov pa imajo °1?' morske in otočne pokrajin6 vzhoda. Vidne so po zaslužka 4 grupe: 1. dohodek do $958, 2-pod $2,579, 3. do $4,285 in 4. ve6 od tega. Dva in pol odstotka prebivalcev zasluži nad' $10,0^ letno. Bogata Kanada ima. torej tudi dobršen del slabo situir3' nih prebivalcev s trdo vsak6' dnevno borbo za kos kruha in kepico potreb, skratka: revšči' na tudi pri nas. * Kako se potroši zlahka in ne' obvezno, pa še ena stran stati' stike. Povprečen potrošek k&' nadske družine za božič in zaf deve okoli tega, je najmanj 14-dnevna plača (večinoma za darila, pijačo, boljšo hrano). P°' trcšelk Kanade v decembru Je 25 milijonov večji kot ostal6 mesece, sev6 to ne le radi boži' ča, ampak bolj zaradi zime, ke1 te v svoji različni ostrosti zah tevajo več različne obleke, obut ve, kuriva itd___Samo dekora' tivna božična razsvetljava U' pr. barvne žarnice zunaj in zn6" traj domov) je razvila 10-md1" jonsko vrednost takih podjetij; Sploh je v decembru 4-krat ve6 trgovskega prometa in marsikj6 zavisi uspeh ali neuspeh P0‘ jetja prav od teh predbožični mesecev... Zunaj prav na drobpo mete> mi pa si želimo pomladi. Pa bodo te vrste v vaših rokah: h° Hvala muzej,ski. upravi; hvala verjetno tudi todle sonce pra^ dr. Puglju kakor tudi g. učitelju: široko nasmejano in polno h ° Verhovcu za tako lep in kori-! gode jne toplote... sten izlet. J. S. I I ■ ) AMERIŠKA BGMGWAr dov izredne številke svojega $1 g. Jože Kete, Cleveland, O. glasila “Mladinska vez”. Mladi-j Vsem darovavcem iskren: Bog na hoče pokazati Slovencem po! plačaj! Iz slovenskega Toronta Blagor mirotvorcem njj O°rovoljni gospod je vzdih- ■ “^erico starega vina, dobro /Saro Pa ljubi mir. To je vse, im!" Sl želim-” (Pregelj) Za sit °^e rn^r Prav to-le. Nič ^nosti. Nič znoja. Nekako na-n normalno stanje, ki ne dot)1 ^>ro':)^emov, ki se le z malo je i^? v°lje lahko vzpostavi, če (ja I0 hoteno. “Tak dajte ven-vlze rnir!” je beseda, ki se Ve uat in ki nazorno po-Vnl vali0 premnogi gledajo na prasanje miru. K i sed resnkne so gornje be-toed ^r’ ^^ana Komarja. Tudi fte ?arni često slišimo podobne tv^6' e . ' Na take in podobne tož-ijj Pritožbe je treba znova dar °Va oci,Sovarjati: “Mir ven-ro^i^i tako poceni in talko pri prei’v .°i sta zrak in voda.” V je člankih smo videli, da ji0st.lr Saci reda, sad inteligent- Pravi^ sact globine in ga j n°sti- Za dosego vsega te-borbg i33 P0treba veliko dela in To delo in borbo ima človek najprej sam s seboj. Vsakdo si želi svojega notranjega miru. Dosegel ga bo, če bo svoje življenje uredil po pameti, po zakonih pravičnosti in zmernosti. Ne bo ga pa dosegel, če bo hotel odstraniti očitajočo vest. Ta ni vzrok nemira v človeku, je le posledica neurejenosti in greš-nosti. i i kj'iiif'lj Boriti pa se moramo tudi z drugimi v družbi, če hočemo, da bo vzpostavljen red in iz njega izvirajoč mir. Seveda pa ne smemo zamešavati borbe z nasiljem. “Kadar se ustavljamo tuji krivici, lahko to delamo brez nasilja.” Kakor posameznik ne more doseči notranjega miru s tem, da bi odstranil očitajočo vest, tako ne bo ustvarila mirnega sožitja ne v društvih ne v večji skunosti in še manj v človeški družbi prošnja: “Dajte že vendar mir!” Tudi če te besede zvenijo kot grožnja, miru ne bo. Odstraniti je treba vzroke nemira. Če hočejo delodajalci mir med delavstvom, naj z njimi postopajo človeško in naj dado pravičnosti odgovarjajoče plačilo za njihovo delo. Med članstvom društev bo mir, če bodo odbori pametno delovali in spoštovali pravice članstva. Predstojniki bodo uživali mir in avtoriteto, če bodo vzorno o-pravljali svoje dolžnosti in ne bodo kršili pravic podrejenih. Samo ukazovanje, brez upoštevanja človeških prvin, ne vodi do miru. Če hočejo biti vladarji varovalci miru, morajo biti v prvi vrsti varovalci pravic svojim podrejenim. “Nered in krivica se pogosto ustalita v družbi, ker jih nihče ne preganja, ker se jima nihče ne upira, Iker ni borbenosti.” Kolikokrat se dogaja tudi med nami, da je kdo obtožen, da dela nered in nemir, ko se v resnici poteguje za red in pravič-no-st. “En sam krivičnik lahko obvlada celo družbo, če je ta brezbrižna in neborbena.” (Dr. Milan Komar.) V vsakem človeku so borbene sile, če je borben ali pa ne. Važno je samo to, kako te borbene sile uporabljamo. Eden jih udejstvi tako, da plava za svojimi nagoni in si ne pusti ne svetovati ne ukazovati, drugi pa je lenuh in jih obrne v spletkarjenje. Blagor pa tistemu, ki jih usmeri v borbo s samim seboj in v borbo z drugimi, da bi zmagala pamet, pravica in zmernost. RŽ V ■ ■ v..k.,-.- .,..v v, ' . b ■ ■ ^ , Rojen 11. julija 1893 na Igu pri Ljubljani Umrl 10. februarja 1964 v Torontu, Ont. a 1 h j o č i : V globoki žalosti sporočamo znancem in prijateljem smrt dragega moža, očeta in starega očeta Mohorja Kusa, katerega smo položili k večnemu počitku 15. februarja 1964, na “Gori Miru”, Cooksvillc, Ont. Vsem č. gg. duhovnikom obeh fara, bratu Cirilu za opravljeno molitev v cerkvah in v pogrebnem zavodu, č. g. Kopaču za obisk v bolnici, podelitev sv. zakramentov, daritev pogrebne sv. maše in opravitev pogrebnih obredov. Vsem, ki so ga obiskovali na bolniški postelji. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem v pogrebnem zavodu, kateri so sc poslovili od pokojnega na mrtvaškem odru. Iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja in sv. maš. Vso našo zahvalo naj sprejmejo vsi navzoči pevci pogrebne svete maše ter vsi ostali, ki so se v tolikem številu udeležili sprevoda na zadnji pokojnikovi poti in mu tako izkazali poslednjo zemeljsko čast. Če smo v tej zahvali pomotoma koga pozabili, naj nam blagovoli oprostiti in sprejme tem potom našo iskreno zahvalo. Tebi pa, dragi mož, skrbni oče in stari oče, bodi milostljiv Gospod življenja in smrti in sprejme naj Te med svoje izvoljence. soproga MARIJA; sinovi RUDI, STANKO in FRANC z ženami; VNUKI in VNUKINJE. domovini: bratje FRANC, MARTIN in MATIJA. Toronto, Unt., dne 10. marca 1964. “Nismo obupali, zato smo” “Premagali smo daljave in čas. Zrasli smo z njimi in ne plašijo nas več. Naučili smo se visoke številke spreminjati v ljubezen do slovenske stvari. Slovenski narod raste v novo obliko'. Razbil je meje lastnega ozemlja in pljusknil čez — v svet. Zdi se, kakor da ne potrebuje več zunanjosti, meja, ki ga utesnjujejo, temveč plava na krilih duhovne povezanosti, miselne prepletenosti vseh rojakov po širni zemlji. Naš glas odmeva od Tokia do New Yorka, se razlega preko vse Evrope in Amerike in ne umre v Avstraliji. Naš jezik se meri z drugimi govoricami in povzroča poživ-ijenje ljubezni do njega. Vsak dan je dan boja za njegov prostor v človeški družbi. (Iz “Mladinska vez”. Bo še.) “Veriga” V nedeljo, 1. marca, popoldne smo videli v Torontu staro zarjavelo verigo, ki jo je kmet posodil sosedu, Ker je ta ni vrnil, jo je lastnik čez 10 let slučajno našel pod njegovim, kozolcem. Vzel jo‘ je in odnesel domov. Tedaj pa je beseda dala besedo. Iz besed je zrastlo očitanje, iz tega jeza in pravdanje med sosedoma. Strup sovraštva se je razlil v srca mladih in starih. Vsi so trpeli in želeli ven iz krempljev hudobije, a napuh jih je gnal prav v nasprotno smer. Samo eden se ni dal okužiti s sovraštvom: stari ded Primož, ki je neprestano rotil in prosil, a ga ni nihče poslušal. Šele, ko je daroval svoje življenje na žrtvenik sprave— s staro verigo je namreč po nesreči utonil v tolmunu — je nastopil trenutek »treznjenja in sprave. Te misli je pisatelj Finžgar prelil v dejanja in iz njih napravil “Verigo”, igro v treh dejanjih. Na oder v cerkveni dvorani jo je postavila igralska družina Društva Slovencev ’’Baraga”. Ne mislim pisati dramatske kritike. V tem dopisu tudi ne bom iskal pomanjkljivosti igranja. (Če so bile, jih igralci sami bolje poznajo kot gledalci.) Rad bi 'napisal bralcem in zgodovinarju, ki bo zbiral drobce naših prizadevanj za zgodovino Slovencev v zamejstvu, o lepem prizadevanju naše mladine. Igro je režiral g. O. Mauser, ki je obenem tudi zelo posrečeno podal krotko in pomirljivo vlogo deda Primoža. V vlogi njegovega sina Marka je nastopil g. J. Adamič. Bil je trma, ki ne popusti od svojih pravic. Njegovo skrbno ženo Mino je predstavila ga. L. Kobal. Baje je bila prvič na odru — upajmo, da ne zadnjič —, a je pokazala veliko vneme, veselja in lepih sposobnosti. Težja je bila vloga hčerke Micke, a jo je ijubko-kujavo igrala gdč. K. Jugova. Nad vse veselo naravo je pokazala gdč. Marjeta Turk v vlogi dekle Alene. Prikupen je bil Muhičev Janezek v vlogi Jančeta. Soseda Mejača je odlično igral g. S. Steinbacher, njegovo ženo Lizo pa gdč. J. Jug. G. S. Črepinjšek je bil' tudi prvič na odru in se je kot mladi snubec, ki je vihrav, a vendar dober in zvest, dobro izkazal. Mlajšega Mejačevega sina je igral Turkov Jože. V pomirljivi vlogi kmeta Tomažina je nastopil g. A. Dolenc. G. L. Ponikvar mlajši — že dobro znani igralec — je prikazal bajtarja D r n ol c a , ki rad podpihuje zdražbe. Prav posrečen je bil tudi-g. B. Horvat, ki je kot snubač Boltežar prišel s hribov “kupovat vole”. Kritiki včasih zapišejo o kaki igri ali vlogi, da je bila zahtevna. Dandanes pa moramo reči, da so razmere, v katerih se igralci pripravljajo za svoje nastope, zahtevne. Nastopili so sami mladi igralci, ki jim slovenščina stavi velike zahteve. Težave so s pomanjkanjem prostorov, dostikrat tudi s časom. Prav zaradi teh zahtevnosti, ki jih nudijo nenaklonjene razmere, gre igralcem in vsem, ki so jim pomagali, vse priznanje. Vse zahteve in težave so premagali in nastopili pred polno dvorano, kar je redkost pri dramatskih prireditvah v Torontu. Dokazali so, da tudi rod, ki prihaja za nami, hoče ostati slovenski. Okusno scenerijo za igro je pripravil g. L. Sajovec, šepetal- ka pa je bila gdč. M. Ponikvar. ♦ Igro “Veriga” bo igralska družina Društva Slovencev “Baraga” ponovila na Cvetno nedeljo, dne 22. marca, popoldne v cerkveni dvorani župnije Brezmadežne. svetu, da tudi na skrajnem jugu Amerike še misli in deluje v slovenskem duhu. Hoče tudi vzpostaviti duhovno vez z drugimi mladimi in zavednimi Slovenci po svetu, zlasti v izseljenstvu. “Mladinska vez” stane na leto $1.50'. Izide letno 10 številk. Kdor si jo želi naročiti, naj to sporoči na naslov: Andres B. Zuzek, R. L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Naročila sprejema tudi Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Uprava -----o------ Umetniška razstava “Mladinska vez” Slovenska mladina v Argentini nam je poslala nekaj izvo- Toronto, Ont. — Člani slovenskega u m e t n iškega kluba “Lok” iz New Yorka, ki so nameravali prirediti razstavo svojih del v dvorani Marije Pomagaj v Torontu od 14. do 22. marca t. L, sporočajo, da so zaradi nenadnih trenutnih težkoč prisiljeni preložiti razstavo na poznejši čas. Razstave torej v marcu ne bo. Prosimo slovenske rojake, naj vzamejo obvestilo blagohotno |na znanje. T. Z. Newtorontske novice Prve dni v marcu je skopnel; Daši Cerkev želi, da sveti sneg in nastopili so že kar topli ^ postni čas preživimo v resnobi dnevi, ki napovedujejo skoraj-' in se izogibamo v tem času šnjo pomlad. Čeprav bo letos hrupnih zabav, vendar Cerkev velika noč zgodnja, se vendar j tudi v postu pristnega veselja zdi, da jo bomo praznovali že v ne izključi. Celo določila je, naj bi bila sredipostna nedelja za katoličane nedelja veselja. Sveta maša na ta dan se začenja z besedami: “Veseli se, Jeruza- lem! Radujte se in veselite se, kateri ste bili žalostni...” Irski katoličani navadno v tem postnem času izberejo praznik sv. ta toplim pomladanskim žar- Patrika za dan veselja. Tako je prvem pomladnem cvetju in zelenju. Sicer mraz s severa še lahko prinese sneg, vendar ne bo več obležal za dalj časa. Tako smo letos imeli kar milo zimo. * Kakor se led in sneg umika- OkesH se uveljavljajo fudš za železno zaveso BUDAPEŠTA, Madžar. — Nobene stvari se pravoverni komunisti poleg kapitalistov tako ne bojijo kot obresti. Pravijo, da so obresti znak oderuštva. Delavci morajo garati, da kapital služi obresti, obresti same pa gredo v žep kapitalističnim oderuhom in postopačem. Toda, kdo je danes še pravoveren komunist? Ker ni na to vprašanje pravega odgovora, so obresti že vdrle pred 3 leti v Jugoslavijo, sedaj pa še na Madžarsko. V obeh državah bodo morale tovarne plačevati o-bresti za svoje dolgove. Na Madžarskem bo obrestna mera kar 5%, torej celo višja, kot je ameriško povprečje. Seveda tega ne bodo madžarski proletarci nikoli naravnost zvedeli. Madžarska vlada pravi, da je morala vpeljati obresti, da ne bodo podjetja več pritiskala z zahtevami po novih posojilih. Dokler ni bilo treba plačevati obresti, je vsaka tovarna hotela imeti čim več denarja in ga je temu primerno trošila kar tja v en dan. Sedaj upajo madžarski tovariši, da bo tega konec, pa se motijo. Tudi Titu obresti ne pomagajo dosti; pritisk podjetij za nova posojila je ostal nespremenjen, pridružil se mu je pa nov pritisk: za znižanje o-brestne mere. Pritisk je tako hud, da se mu titovske banke ne morejo navadno upirati. -------o-------- — Farme dajejo komaj okoli 6% celotnega narodnega dohodka v Združenih državah. kem, tako naj bi se v svetih postnih dneh pred veliko nočjo ped toplim vplivom božje milosti stajal led tudi v naših srcih, da bodo postala plemenita, sočutna za trpljenje bližnjega in polna ljubezni do Boga. Sovraštva do bližnjega je namreč kakor trd led, ki ima sicer to dobro stran, da se ne vdre in lahko varno hodimo po njem. Vendar gorje ljudem, če bi kdaj vse vode zamrznile in ne bi bilo več upanja, da se utajajo. Sledilo bi uničenje ljudi. Isto velja za sovraštvo. Neizprosno sovraštvo do hudobije in sveta trma v vztrajanju doslednega življenja po krščanskih načelih je velika dobrina; gorje pa, če se to sovraštvo prenese na ljudi in trma v vztrajanje v značajnih napakah samoljubja, napuha in uveljavljanja lastne volje namesto božje volje. In prav v tem, da znamo ločiti človeka, ki se moti in dela hudo, od zmote in hudobije same, nam je potrebno razsvetljenje božje milosti in moč milosti, da znamo človeka kljub njegovi hudobiji ljubiti in mu želeti dobro. Prav tako trma, ki vedno vztraja pri svojem, lahko postane usodna, ako se ne damo voditi božji milosti, ki nas navdihuje, da sledimo božji volji, tudi če se je treba odpovedati lastni volji in lastnim željam. Prav v tem nam je Jezus v svojem življenju in zlasti v svojem trpljenju in smrti dal naj lepši zgled. Sovražil je do- zadnjega diha hudobijo, pa istočasno ljubil hudobneže in je še v smrtnem boju zanje molil. Trmasto je vztrajal pri svojem do smrti in se ni dal pregovoriti, ko so ga judovski prvaki iz- tudi cerkveni odbor župnije Brezmadežne izbral 29. februar, ki pride na vrsto le vsaka 4 leta. Župljanom in prijateljem je pripravil večerjo. Nato pa so sledile razne domače igre brez plesa. Malo pred polnočjo smo podarili nagrado $500 g. Janezu Rozmanu iz New Toronta, ki je podaril za cerkev Brezmadežne $100. Vsi udeleženci so bili z večerjo, postrežbo in s tiho zabavo brez plesa zadovoljni. Nekateri so se celo bolje počutili kot se na plesnih zabavah. Žene in dekleta Katoliške Ženske Lige, ki so pripravile večerjo in so cerkvenemu odboru tudi sicer ves večer pomagale, zaslužijo vse priznanje poleg cerkvenih odbornikov, ki so tako pridno delali, da so nekateri celo večerjati pozabili. * Župnijska Katoliška Ženska Liga bo na cvetno nedeljo, 22. marca, organizirala po zadnji maši v dvorani Brezmadežne razprodajo peciva. Tako bo samcem in tistim, ki sami ne pečejo potic za veliko noč, dana možnost, da bodo dobili po zelo zmernih cenah potice in še raznih drugih posladkov. Ob pol dvanajstih bomo pa enemu izročili nagrado $500. Na cvetno nedeljo bo pri zadnji slovenski službi božji ob 10.15 pel cerkveni pevski zbor Kristusovo trpljenje. Zato imajo slovenski rojaki iz bližnje okolice več razlogov, da pridejo na cvetno nedeljo, 22. marca, dopoldne v cerkev in nato v dvorano Brezmadežne. * V sklad za nove orgle so zad- zivali, naj stopi s križa, če je nji čas darovali po: $100 g. Lud res Sin božji, vendar ta trma ni vik Pahulje, Lethbridge, Alta., izvirala iz njegove samovolje, g. Anton Muhič, Toronto, Ont.; ampak je trmasto vztrajal le za- $25 g. Ivan Kavčič, Toronto, to, da v vsem izpolni voljo svo-,Ont.; $20 g. Janez Jereb, Toron- jega nebeškega Očeta. Ako bi mu bil pa nebeški Oče drugače ukazal, bi bil ta sveto trmasti Jezus takoj storil po Očetovi volji in ne bi bil niti za hip užaljen, ko nebeški Oče ne bi odločil po njegovem. to; $12 g. Franc Kumelj, Toron to; po $10: g. Viktor Trček, ga. Marija Demšar, g. Danilo Basa, vsi Toronto, Ont.; po $5 g. Hinko Zupančič, Cleveland, Ohio ga. Neža Platnar, Toronto, Ont.; $2 g. Stane Urh, Toronto, Ont.; CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Kuharico iščemo Iščemo izkušeno kuharico za delni čas. Kličite 481-3813. (51) Iščemo pomočnico za splošna hišna dela, čiščenje in pranje, tri ali štiri dni tedensko. Mora govoriti angleško. Za pojasnila kličite YE 2-0361. —(51) "MAU OGLASI V najem Oddamo 4 sobe v zidanem poslopju na E. 58 St. Najemnina $45. Kličite 881-7138. (51) V najem 4-sobno stanovanje, neopremljeno, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (52) Euclid — Fullerwood okolica Z a hitro prodajo lastnik prodaja bungalow, 2 spalnice, 114 kopalnica, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, zgoraj nezgotovljeno, garaža za 2 kare. Kličite zvečer ali v soboto ali v nedeljo AN 1-2297. (51) ZULICH INSURANCE AGENCY § j $ itSHS Neff Rd. IV 1-4221) Cleveland 19, Ohio V najem 4 neopremljene sobe, zgoraj, se odda v najem mirnim ljudem srednje starosti, na E. 185 St., blizu Euclid Glenville bolnišnice. KE 1-0371. (50 V najem 3 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 686 E. 159 St. — (53) rnmmmmmmmmMmmmmimmmmmmm HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Da! Temu je kaj lahko od-pomoči. Dajte mi tega rablja, jaz mu gotovo ne storim ničesar in ga šele v Spihovu iztresem iz vreče gospodu Juran-du.” “Bog ti daj zdravje! Ej, ti imaš res razum!” je veselo zaklical Matko. “Dobro! Izvrstno! Vzemi ga s seboj in samo da ga živega pripelješ v Spihov, potem pa naredi z njim, kar hočeš.” “Dajte mi tudi tisto ščiten-sko psico! Ako mi ne bo po poti v napoto, jo tudi pripeljem, a če mi bo, jo pa obesihi na prvo vejo!” “Morda tudi Danuško prej mine strah in se poprej zave, če ne bo videla teh dveh. Toda ako vzameš s seboj služabnico, kako naj si pomagamo brez ženske pomoči?” je rekel. “Kam pa?” je na pol v snu vprašal Matko in si s pestmi mencal oči. “V Spihov.” “Saj res! Kdo pa zraven tako smrči? Mrtvega bi zbudil.” “Vitez Arnold. Vržem veje na ogenj in odidem k služabnikom.” Odšel je, a čez hip se je s hitrim korakom vrnil in začel od daleč klicati s tihim glasom : “Gospod, novica — a slaba!” “Kaj se je zgodilo?” je zaklical Matko in planil pokonci. “Služabnica je ušla. Dečki so jo vzeli med konje in ji razvezali noge, da bi jih strela! A ko so zaspali, se je iz- “Kaj zato, saj je nemogoče, muznila kakor kača med nji-da bi v goščavi ne prišli v kakimi in zbežala. Pojdite, gos-obljuden kraj ali pa da ne bi pod! srečali pobeglih kmetov z babami. Vzemite prvo, ki nale- Matko je vznemirjen hitel s Hlavo h konjem, a našla sta tite nanjo, saj boljša bo vsa-[tam le enega dečka. Drugi so ka kakor ta. Medtem pa zadostuje Zbiškovo varstvo.” “Danes govoriš nekako pametneje kakor navadno. Tudi to je res. Morda se prej zave, ko bo videla vedno Zbiška pri sebi. On utegne biti zanjo oče in mati. Dobro. A kdaj odideš?” “Svitanja ne bom čakal, toda sedaj malo ležem. Najbrž ni niti polnoči.” “Voz, kakor sem pravil, že sveti, a kosci še niso vzšli.” “Hvala Bogu, da smo nekaj ukrenili, ker mi je bilo strašno pusto.” Po teh besedah se je Čeh iztegnil pri ugašajočem ognju, se pokril s kosmato kožo in pri priči zaspal. Nebo pa se vendar ni še niti malo pobelilo in bila je že globoka noč, ko se je zbudil, se skobacal izpod kože, pogledal k zvezdam, pretegnil nekoliko otrple ude in zbudil Matka. “čas je, da se odpravim!” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — 5 Rooms, 3 Bedrm. Brick Ranch. Carpeted 12x22 Liv. Rm., 80’ shaded lot, 2 car gar. Near schls., Transp. $18,800. By Owner. 114 S. 49th St. LI 4-3822. (50) OAK LAWN — 6 Lge. Rms. Brk. S. dr., IV2 baths, pvd. st. W/W cptg., Gd. loc. and trans., full bsmt. Vic. 95th Cicero. $19,500. By owner. GA 4-0453. (52) HIGHLAND PARK — BY OWNER 3 Bedroom Brick-stone Ranch. Attached 1% Garage. Full bsmt, fin. Rec. Rm. Bar. Many Extras. $26,000. 513 Sumac Rd. — ID 3-0356. (52) se razbežali, da bi poiskali ubeglo žensko. Vendar je bilo nespametno to iskanje v temi in goščavi; kmalu so se vrnili s povešenimi glavami. Matko jih je molče začel obdelovati s pestjo, potem se je vrnil k ognju, ker ni bilo mogoče nič storiti. čez hip je prišel Zbiško, ki je stražil pred kočo in .ni mogel spati; ko pa je zaslišal stopinje, je hotel zvedeti, kaj je. Matko mu je povedal, kaj sta s Čehom sklenila, potem pa mu je tudi povedal, da je redovna služabnica ušla. “To ni velika nesreča,” je rekel, “ker izdihne v gozdu od lakote ali pa jo najdejo kmetje, ki ji že pokažejo, ako je še prej ne najdejo voleje. Obžalujem samo, da ji je ušla kazen v Spihovu.” Zbiško je tudi obžaloval, da je ušla kazni, sicer pa je sprejel novico mirno. Tudi se ni protivil, da odide Čeh z CHICAGO, ILL. Zigfridom, ker je bilo zanj brez pomena vse, kar se ni tikalo Danuše. Takoj je tudi začel govoriti o njej; “Jutri jo vzamem predse na konja in tako bova jezdila," je rekel, “Kako je z njo? Ali spi?” je vprafšal Matko, “časih malo stoka, a ne vem, ali v snu ali bede, toda nočem vstopiti, da bi se ne prestrašila.” Nadaljnji razgovor je prekinil Čeh, ki je, uzrši Zbiška, dejal: “O, tudi vaša milost je že pokonci? No, zame je čas! Konji so pripravljeni in stari hudič je privezan na sedlu. Kmalu bo svetlo, ker sedaj je noč kratka. Ostanita z Bogom, gospoda!” “Potuj z Bogom in srečno!” A Hlava je še potegnil Matka na stran in rekel: “Hotel sem vas še lepo pro- siti, ako bi se kaj zgodilo... veste, gospod . . . kaka nesreča ali kaj .. , da bi takoj na vrat na nos poslali sla v Spihov, Ako bi že odšli, naj goni za nami,” “Dobro,” je rekel Matko, “Pozabil sem ti še povedati, da odpelješ Jagienko v Plock, razumeš! Pojdi tam k škofu in mu povej, kdo je, da ji je bil opat boter in da je zanjo pri škofu oporoka, dalje prosi zanjo njegovega varstva, ker to stoji tudi v oporoki.” “Ako pa nama škof ukaže ostati v Plocku?” “Poslušaj ga v vsem in stori, kar bo svetoval.” “Tako se bo tudi zgodilo, gospod. Zbogom!” “Zbogom!” (Dalje prihodnjič) Hranite denar za deževne dr‘-v' \) S Savings honde' RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI! NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKO NOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODCE in druge potrebe Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE MODEL FOOD MARKET 445 East 200. Street KE 1-7447 Cleveland, Ohio 44119 FLORIAN in MARIE KONČAR — lastnika DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 1630' Sanford Ave., tel. KE 1-7184, l.pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin, tajnik Richard Mooney, kores. tajnik Eugene Kogovšek, 1275 E. 186 St.,, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd., maršal Jerry Homar, poročevalec v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje Frank Žnidar, načelnik katoliške akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Louis Jesek, mladinski načelnik George Basilone. Načelnik programov Anthony Nachtigal. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1964 pri St. Clair Rifle klubu v Cleveland, O. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Josephine Mišič, 1111 East 72 St.. HE 1-1837; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 IMENIK RAZNIH DRUŠTEV mencic, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Zivoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, O., RE 2-8584, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Redifeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. •— Seje se . vsako drugo sredo v mesecu v sta-j niča jn blagajničarka Mary Oto rem poslopju SND na St. Clair Ave. I mnar, 1110 F 6-" St.; tel, HE 1-6933 ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski, Mihevc in Pauline Vegal. Seje se Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B luaLcv | Baznik; predsednica Mary Marinko,, vršijo ; podpredsednica Mary Sajovec, taj- zdravniki in zdravnica Angeline O’-1 zapisnikarica Mary Farčnik; redi-Donnell. člane se sprejema od roj-1 teljica Anna Marinček. Nadzornice: AIR INDIA The Air Line that treats you like a MAHARAJAH. Daily service New York to London commencing April 1st. 34 S. Michigan Ave. Phone STATE 2-6263 REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Confectionery — By Owner — Seats 100. Next to theatre. West suburbs. Established, 40 yrs. FI 4-2808. (50) STORES FOR RENT NEAR BUSY INTERSECTION 3000 BLOCK LINCOLN AVENUE. Single store, unheated. Reasonable. Call LO 1-5080. (50) INCOME PROPERTY — Story and Half brick. 5-3-3. Best location. Close to everything. 4900 W. 1000 N. Best offer. Priced for quick sale by owner. TU 9-5778. (49) OAK LAWN — By Owner — 85th and Austin. Beaut. 3 Bedrm. Brick Ranch. 8 yrs. old, new 20x22’ Gar. w/side drive. 50x175’ Indscpd. lot. Ex. lge. Liv. rm and Birch cab. Kit., Gas hi, Storms. Close to schls., shops, $17,200. GA 5-0261. (50) BY OWNER — VIC. HOLLYWOOD — MAGNOLIA. — 2 Story Frame, 3 Apartments, 2-3’s, 1-5% Rms. Auto. Stoker. Full basement. Close to everything. RA 8-5543. (49) MT. PROSPECT — BY OWNER 4 Bedroom, 2% bath, tri-level, fireplace in main level, family room, full dining-room, crptg. garbage disposal, dishwasher, central air-cond. Asking $35,900. 392-7756. (49) stva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. The Maccabee* CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-iel, Chaplain Mary Tekaucic; Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Silva Peternel podpredsednica Mary Strancar; taj-nica-zapisnikarica Josipina Pavli, 15707 Holmes Ave., UL 1-5798; blag. Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur Ana Tomšič. Seje’ se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, I zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Kle- DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Juliu.-Slapšak, predsednica Mrs. Apoloni ja Kic, 3558 E. 8! St., Ml 1-5369 podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Jo sephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno ob- v me seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, pod- Jt: VSTo ^vomaTuo’ pisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje; John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj; Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik, John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradno ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEPŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John škrabec, zapisnikar Joseph Cimperman, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič. 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki' Emi Veider, Dušah Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-pteds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. .1. Bittene,. 2004 Nolawood Rd.. E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Res-nick. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Albert Sajovec, 1380 E, 276 St„ RE 1-5554; blagajničarka Jo Ann Milavec; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsed. John Troha, John Adams, Max Gerl; direktorij: John Barkovich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, William Frank. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309, Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podnred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Ciril Štepec, Adolph Kocin. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Stanley Štepec, Frank Stanonik. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Louis Kosem, Frank Mrz-likar, Henry Zorman. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 6304 St. Clair. Cleveland Častni predsednik: Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik; podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Ovsenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar: Edi Veider; Baragova prosveta: Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman, Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom r.a Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vern.ik. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA PECTTER AVE. Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisni karica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann. Kutcher, Josephine Henikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpreds. Josie Škabar, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. John Barkovic: zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Grze, Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Mary Grze, Frances Julylia, Jennie Leskovec. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob $. uri zvečer v AJC na Recher Ave. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRC ŠTVO I.OŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 56th St. Tel. HE 1-9183; hlagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek ii Anthony Petkovšek; zastopnik zs klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in; glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino n zdravniško preiskavo. Društvo pla-tuje $200 smrtnlne tn $7 na teden bo) liške podpore. Asesment. le *1 meset ac. Za sprejem ali pregled novih čla-iov .so vsi slovenski zdravniki. Za na-laljne informacije se obrnite na dru -H.nnp zastonrdke SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. sek, oskrbnik Jože Rihtar in DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Dragar August, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blagajničarka Smolič Štefka, zapisnikar Odar Miro. oderska mojstra Slavko Štepec in Milan Zajec, za program Stane Ger din, Ivan Jakomin, Miro Odar m Ivan Hauptman, nadzorniki Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec, kuharice Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, Francka Perčič, reditelja France Stanonik, Peter Trpin, točaja Lojze Mohar, Ciril Štepec, arhivar Srečko Gaser, športni ref. J. Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. SLOVENSKI ODER Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica; Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Joško Penko, podpredsednik Michael L Lah, tajnica Jennie Fonda, 23101 Chardon Rd., TV 1-8871, pomožna tajnica Johana Milavec, blagajničarka Alma Ep-pich. Nadzorni odbor: Frank Drob-nich, John Bradač, Charles Starman. članski odbor: Joe Penko. Michael Lah, Harry Brule in Frani: Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. Seje so vsak četrti četrtek v društvenem domu na Recher Avenue, v Euclid, Ohio. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holme® ^ Predsednik Anton Škapin; P predsednik Frank Komidar; ^a|«g, John Trček, 1140 E. 176 St., 6090; pomožna tajnica Josephine^ rad' SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; Krista Košir, druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 Si, Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanston, UL; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SLOVENSKA PRISTAVA , Predsednik: Jernej Slak. predsednika Stanko Vrhovec 1 France Zalar, tajnik Marko Sfil'S0J 1180 E. 61 St., Cleveland 3, Oh* HE 1-4139, blagajnik Pavle K0®* ’ odborniki: Hinko Lobe, Anton E" ^ riša, Jože Malovrh, Vidko Slen* Vinko Rožman, Danilo Kralj1; France Smolič in France Lovših’ duhovni vodja msgr. Matija bec; nadzorni odbor: Jože Nema11* France Gorenšek, Milko Pust; ra sodišče: Edmund J. Turk, Brank Pfeifer, Janez Sever. ___ SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA , Duhovni vodja Rev. Raymond ^ Hobart, preds. Frank Lovšin, niča Mary Prince, blagajnik Rihtar, blagajnica za dekliški oc*se Marija Kamin, načelnik Janez va nad' zornika Blanka Tonkli in Fran*5 Rihtar. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJE^' CEV V EUCLIDU J .,i. Predsednik Krist Stokel, podpr® . sednika Anton Srebrot in ne Škabar, taj. John Zaman, 29 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. 1 1-4871, blag. Andrew Bozich, zap^ Frank česen. Nadzorni odbor; J®' Zaman, Jennie Hrvatin, Molly gat. Poročevalca: Frank Česen ‘ Frank Rupert. Seje se vrše vSP prvi četrtek v mesecu ob 2. u popoldne v Slov. Društ- ^>orn (AJC) Recher Ave. „ KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U j. Predsednik Gašper Segulin, Pu predsednik Frank Majcen, tajn' in blagajničarka Antonia Stoka ’ 6611 Chestnut Rd., Independenc ’ Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Je.“ nie Pugely, nadzor.: Joseph dohn Laurenčič, Mihael Straw ’ zastop. za Klub: Jožef Rolih. — “ so vsako 4. sredo v mesecu uri pop. v SDD, 10814 Prince KLUB SLOV. UPOKOJENCEv s r. CLAIR7KO OKROŽJE d. Predsednik Jože Okorn, P • preds. Mrs. Anna Močilnikar, 1 nik John Tavčar, 903 E. 73rd ^ EN 1-1918, blagajnik Frank ^aIT.rlj zapisnikar Frank Kačar. Nadzo* odbor: Anton Logar, Joseph Babn ^ Mrs. Mary Kolegar. — Noče &ane cfi ‘članice se sprejema vseh ®tar°)r-Kadar stopijo v pokoj. Seje se ^ šijo vsak tretji četrtek ob 2, popoldne v starem poslopju na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA W ATERLOO RD- 0(j' Predsednik Joseph Planinc, P predsednik John Ažman, tajnica . blagajničarka Mary Debevec, Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikar1 ‘ Rose Paulin. Nadzorni odbor: ^an". Bučar, Mary Dacar in George -chur. — Seje so vsak drugi tor v mesecu v SDD na Waterloo iik 486' , S"' T-var; stersic; blagajnik Frank Mrzn , zapisnikar Joseph Malečkar; -s zorni odbor: John Hrvatin, E Bezek, Jack Lipovec. — Seje sprejemanje novih članov '’s .p, drugo sredo v mesecu ob 2. uri P v Slov. domu na Holmes Ave._______, P.AUNCARSKI KLUB od-Predsednik Milan Jager, V ^ preds. George Marolt, tajnik “ _ Korošec, 15807 Grovewood jč „4; Cleveland 10, O., Phone:: EV . vgr blagajnik Joe Lipec, zapisn pj. Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka _ detle, Joseph Ferra, Viktor Bere^, Balincarski referent: Andy ® ' bar: Mark Vesel, John Mršnik, harice: Jane Perko, Rose R^aretek Seje se vrše vsak prvi v mesecu v Slovenskem delavS domu na Waterloo Rd. Balinca^t3 ve Seri so: sreda, petek in s°eCer-zvečer, nedelja popoldne in^v^_^ ŠTAJERSKI KLUB £arl Jože Zelenik, predsednika vaj?) Kovač, podpredsednik; Ivan U ^ blagajnik; Mirko Antloga’, tai5oO; 6516 St. Clair Ave., HE m: Stane Kodrin, gospodar. Odbm^.j,, Štefan Režonja, Lojze Kodrič, ko Rozman, Franc Sinček,_ ^e. Meglič. Nadzorni odbor: J°z.e jrarl laher, predsednik; Rozi Jaklič, ^ Fajs. Razsodni odbor: Franc ^.[ap predsednik; Janez Vinkler, Goršek. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” podpredsednik Frank Segulin, ja, predsednik Frank Kokal, tajni cob Strekal, blagajnik J0'^n,vjia, la vec, zapisnikarica Frances JUjoSje predsed. nadzornega odbora T,.ap, Mihalič, I. nadzornica Mary .jSer II. nadzornik Louis Stavanje, r ^g, Fiar.k Kokal, šepetalka ^'jgi-hi' kal, mojster odra John KokaE jjo var Tony Milavec. — Seja ^epg četrto sredo v mesecu v Slove er Društvenem Domu na 20713 R Ave., Euclid, O.________ SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES 0d- Predsednik Jure ®va^er’v.iagri' predsednica Metka Bizjak, r.ičarka Barbara Cerar, tajnic ^ ka Ovsenik, 7505 Cornelia A Cleveland 3, O., tel.: u .. ^ei" odborniki: Metod Ilc, Marija seja tik, Breda Osenar. — Redn pseCU. se vrši vsak prvi torek v m