JCPrimorski * ^^ dnevnik SREDA, 14. OKTOBRA 2015 št. 239 (21.476) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD £ orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec rim - Na 3. strani Ministrstvo podpira čezmejni teran Srečanje z delegacijo Dežele FJK gorica - Na 3. strani SKGZ se pripravlja na deželni kongres »Dvoboj« med Križmanom in Pavšičem gorica - Na 12. strani Kazen za člana gibanja CasaPound S »selfijem« sta izzvala reakcijo protifašistov rim - S 179 glasovi in ob odsotnosti opozicije Senat odobril reformo šolski šport - Orientacijski tek Mokri, utrujeni, ampak navdušeni gorica - Prosilci za azil šotorišče še neznanka, a že povzroča polemike Zdravniki brez meja še niso sklenili, če in kam bodo postavili šotore za prebežnike, ki prenočujejo na soških bregovih in v goriških parkih, desna sredina pa že napoveduje manifestacijo, da bi se tej možnosti uprla bumbaca opera - Ana Frank »Vsaka zgodba, ki nekaj sporoča, je potrebna ...« RIM - Senat je v drugem branju prižgal zeleno luč za ustavno reformo, ki bi jo lahko dokončno odobrili prihodnje leto. Z njo bi v Italiji odpravili dvodomni parlamentarni sistem, kar je reforma epohalne razsežnosti. Pot je sicer še dolga, a položnejša. Na 2. strani LJUBLJANA - V SNG Opera je v teh dneh na sporedu slovenska praizvedba opere Dnevnik Anne Frank, 22. oktobra pa bo v Pordeno-nu zaživela tudi italijanska. O tem, ali je Anina zgodba še danes aktualna in vredna odrske uprizoritve, je v pogovoru za STA razmišljala drama-turginja Tatjana Ažman, ki je prepričana, da so sporočilne zgodbe potrebne v katerem koli zgodovinskem obdobju. Največjo vrednost Ane Frank pa vidi v tem, da je kljub nesrečnim okoliščinam, v katerih je živela svoje mlado življenje, ostala zvesta sama sebi. Pahorjev Glas iz zaliva Na 10. strani Bar Qubik z novo vlogo in upraviteljem Na 13. strani Slovenski odbojkarji presenetili Nizozemce Na 17. strani Tudi nekdanji jadralec Sirene na Robertissimi Na 18. strani trst - Včeraj predstavitev na Trgovinski zbornici Vračajo se Okusi Krasa Letos že štirinajsta izvedba TRST - Od 17. oktobra do 8. novembra bo v organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja že štirinajstič zaživela pobuda Okusi Krasa, ki so jo včeraj predstavili na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu. Otvoritveni večer bo 20. oktobra v Ošteriji Ferluga pri Ferlugih, letos pa se je pobudi pridružilo 12 restavracij oz. gostiln, dalje pet pekarn ter štiri delikatesne trgovine oz. bari, kjer bo mogoče zaužiti tipične kraške proizvode. Rdeča nit letošnje pobude so pregovori, ki prikazujejo ljudsko kulturo, modrost in bistrost, tudi letos pa bodo ob kulinariki ponudili še tematske izlete po Krasu. trst - Nesreča in požar, žrtvi stari 68 in 67 let Tragični smrti na cesti in v stanovanju 9771124666007 2 Sreda, 14. oktobra 2015 AKTUALNO / reforme Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Preprosta sporočila Matteo Renzi je včeraj v senatu s sklepnim glasovanjem o ustavni reformi v drugem branju dosegel še eno politično zmago. Postopek še ni končan, a je pot do ukinitve dvodomnega sistemazdaj dosti bolj položna. Lahko seveda razpravljamo o tem, ali gre za dobro ali slabo reformo (Slovencem ni prinesla ničesar, mnogi strokovnjaki so do nje kritični), ni pa mogoče zanikati, da je za Italijo epohalna. Da bodo senatorji oklestili same sebe (tudi za to gre), ni bilo sicer samoumevno, a Renzi konec koncev ni imel težkega dela. Njegovi nasprotniki so namreč šibki. Nekdanji leva in desna pozicija (vključno s Severno ligo) se reform nista lotili (ali sta se jih lotili slabo), ko sta bili na oblasti, čeprav sta o njih na dolgo in široko razpravljali. Berlusconi je Ren-zijevo reformo v prvem branju celo podprl. Gibanje 5 zvezd pa seje v parlamentu izoliralo, zato nima nobenega pravega vpliva. Še največ ovir je moral Renzi premagovati v lastni stranki. A je upornike naposled podredil. Renzi pošilja v javnost že lep čas preprosto in razumljivo sporočilo. Italijo je treba korenito spremeniti. Kdo se ne strinja z njim ? Tudi levica pravi, da siželi spremembe. Celo pokojni In-grao, ikona nekdanje KPI, seje zavzemal za odpravo dvodomnosti. Pa ni bilo iz tega nikoli nič. Zato je danes levica volilno tako marginalna. Ker zbuja vtis konservativnosti. Kar je tudi razlog za volilni neuspeh Bersanija na zadnjih volitvah in za životarjenje klasične levice na robu volilnega praga. Ustavna reforma, ki jo prihodnje leto čaka potrditveni referendum, odpira pot tudi že odobrenemu volilnemu zakonu. Ki določa jasna pravila igre. Odpravlja koalicije (kise objektivno gledano niso obnesle), večino v poslanski zbornici, ki edina daje vladi zaupnico, pa dobi stranka, ki preseže 40-odstotni volilni prag ali pa se uveljavi v drugem krogu z balotažo. Zakon je tak, da v bistvu uvaja vlado premiera, ne da bi to izrecno določal. Kakorkoli že, nov volilni zakon, zahteva drugačen način nagovarjanja vo-lilcev. Ne glede na to, kateremu volilnemu bazenu pripadajo. In brez kompasa so zdaj samo nekdanji Berlusconijevi volilci. Zato jih snubijo vsi. Salvini, Grillo in tudi Renzi. Vsaks svojimi gesli in argumenti. Morebiti so vsi zgrešeni. A jim volivci (tisti pač, ki sploh še spremljajo politiko) očitno najbolj prisluhnejo. Takšna je slika zdaj. Kakšna bo jutri, bomo videli. italija - Ustavna reforma Prelomno glasovanje S 179 glasovi so si senatorji v drugem branju zmanjšali svoje pristojnosti Po treh mesecih še tretje branje, oktobra 2016 pa potrditveni referenudm RIM - Italijanski senat je s prepričljivo večino 179 senatorjev v drugem branju odobril ustavno reformo. Proti se je izreklo 16 senatorjev in senatork, sedem je bilo vzdržanih. Vse opozicijske sile, razen tistih skupin, ki so že prej napovedale podporo reformi (tako imenovana skupina Verdini) in nekateri posamezniki (dva celo iz vrst stranke Naprej Italija), so pred sklepnim glasovanjem zapustili dvorano v palači Madama ali se niso udeležili glasovanja. Proti reformi so glasovali tudi senatorji Demokratske stranke Walter Toc-ci, Corradino Mineo in Felice Casson. Ustavna reforma ukinja dvodomni sistem v Italiji, zato jo lahko imamo za zgodovinsko. Zdaj se besedilo sicer spet vrača v poslansko zbornico, kjer ima Renzi-jeva vlada zanesljivo večino. Nato bosta morala besedilo še enkrat potrditi tako senat kot poslanska zbornica, a brez spreminjanja njegove vsebine. Mnogi menijo, da je sedanje besedilo zato tudi dokončno. Ker pa reforma ne v eni ne v drugi veji parlamenta ni in najbrž tudi ne bo prejela dvotretjinske podpore, bo potrebno ustavno reformo potrditi na ljudskem referendumu, ki bo oktobra prihodnjega leta. Teoretsko bo reforma stopila v veljavo šele ob koncu zakonodajne dobe, to je leta 2018 oz. do prihodnjih volitev, če bodo te predčasne. Leta 2018 bomo vsekakor volili samo za obnovo poslanske zbornice, senatorje bodo začasno izvolili deželni sveti, preko volitev (ustrezen zakon je treba še sestaviti) pa dokončno šele leta 2020 ali leta 2022, ko bodo obnovili vse deželne svete. Seveda pa reforma še ni dokončno odobrena in ima na svoji poti še nekaj pasti. Med razpravo je ustavno reformo podprl tudi nekdanji predsednik republike Giorgio Napolitano, čeprav je k temu dodal, da ni optimalna, a še slabše bi bilo, ko se ne bi ničesar spremenilo, je poudaril. Napolitano je prepričan, da je potrebno parlamentarno demokracijo obogatiti, hkrati pa prisluhniti tistim, ki opozarjajo na neskladnosti novega volilnega zakona in jih skrbi za institucionalno uravnoteženost novega sistema. Njegov nastop je izzval ostro reakcijo opozicijskih sil. Senatorji Gibanja petih zvezd so zapustili dvorano in se vanjo vrnili šele, ko je ostareli predsednik končal svoj poseg, desna opozicija pa mu je očitala, da je bil leta 2011 »režiser« padca Berlusconijeva vlade, kar sicer nima dosti opraviti z ustavno reformo. Ministrica za reforme Maria Elena Boschi je upravičeno zadovoljna ansa Iz FJK le dva senatorja? Stališče SSk TRST - »Že dosedanja slika reforme senata, ki je deželi Furlaniji Julijski krajini dodeljevala tri senatorje, je bila povsem neprimerna, saj ni odgovarjala jezikovnim in narodnostnim spe-cifikam naše dežele. V teh dneh pa beremo novico, da naj bi po odobritvi reforme Deželi FJK pripadala samo dva senatorja. To bi bila ponovna klofuta avtonomiji in dostojanstvu avtonomne dežele ter narodni manjšini z njenimi ustavno in mednarodno priznanimi pravicami v red,« piše v izjavi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Neprimernost zastopstva v novem senatu še bolj izstopa, če jo primerjamo s tisto nekaterih drugih dežel: Molise bo npr. imele prav tako dva senatorja, vendar ima le eno tretjino prebivalstva FJK, ravno tako Basilicata, ki velja s svojimi prebivalci le za polovico naše. Dolina Ao-sta si bo s svojimi 126 tisočimi prebivalci (kar je približno toliko kot je prebivalcev Vidma...) prav tako zagotovila dva predstavnika v senatu in to ravno s pričo prisotnosti francoske manjšine. Z isto motivacijo, manjšinsko namreč, bo Tridentinska - Južna Tirolska s svojim milijonom prebivalcev razpolagalo s štirimi (!) senatorji, dvema za vsako avtonomno Pokrajino.« V Deželi FJK se žal ne bomo mogli ponašati z nobenim sličnim dosežkom. Prej obratno. Z dvema samima senatorjema si slovenska manjšina ne more niti najmanj predstavljati, da bi lahko dobila svoje zastopstvo v senatu, kot to predvideva "vse manj zaščitni" zakon, ki v 26. členu narekuje, naj "volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini. To določilo je najprej povsem prezrl volilni zakon Italicum, sedaj pa jo je gladko obšla še reforma senata. »V končni fazi bo sicer žoga pripadla deželnemu svetu, ki bo poklican, da izbere imeni senatorjev, enega iz svoje srede, drugega izmed županov, vendar vtis imam da bo žoga takrat že povsem izpraznjena,« zaključuje Gabrovec svojo kritično oceno. Glavne točke reforme SESTAVA SENATA Senat bo štel 100 članov (zdaj 315), od teh 74 deželnih svetnikov, 21 županov, pet senatorjev pa imenuje predsednik republike. Mandat slednjih je omejen. Traja toliko, kolikor traja mandat predsednika republike, ki jih imenuje. Dosedanji doživljenjski senatori ostajajo na svojem mestu. Način izvolitve novih senatorjev določa zakon, ki bo stopil v veljavo najkasneje šest mesecev po odobritvi ustavne reforme. PRISTOJNOSTI Odpravljen je dvodomni sistem. Zaupnico bo vladi odslej izrekla samo poslanska zbornica, ki bo še naprej štela 630 poslancev. Senat bo odslej predstavnik ozemeljskih institucij. TRAJANJE MANDATA Mandat senatorja traja toliko, kolikor traja mandat ozemeljske institucije, v katerih je bil izvoljen. Za senatorje, tako kot za poslance, še naprej velja parlamentarna imuniteta. Za razliko od poslancev pa jim ne bo priznana nobena doklada razen tiste, ki jo prejemajo kot deželni svetniki ali župani. ZAKONODAJA Obe zbornici ohranjata pristojnosti kar zadeva ustavne zakone, jezikovne manjšine, ljudske referendume, volilni zakon, pogodbe z Evropsko unijo in ozemeljsko zakonodajo. Vse druge zakone odobri poslanska zbornica in jih v roku desetih dni pošlje v pregled senata. Ta lahko predlaga poslanski zbornici spremembe, če se za to odloči absolutna večina senatorjev. Poslanska zbornica lahko predlagane spremembe odobri ali zavrne samo z absolutno večino. POKRAJINE Reforma jih dokončno ukinja. PREDSEDNIK REPUBLIKE Za njegovo izvolitev (630 poslancev in 100 senatorjev) je v prvih treh glasovanjih, tako kot zdaj, potrebna dvetret-jinska večina. Od četrtega glasovanja in do sedmega, je potrebna tri petinska večina članov skupščine, od sedmega dalje pa tri petinska večina prisotnih članov skupščine. Predsednika republike bo odlsej nadomeščal predsednik poslanske zbornice, ne pa več predsednik senata. OPOZICIJA Reforma predvideva uvedbo statuta opozicije, ki ščiti pravice parlamentarne opozicije. izrael - Stopnjevanje nasilja Napad na avtobus zahteval smrt napadalcev in 60-letnega Izraelca JERUZALEM - Izrael je tudi včeraj pretresel niz napadov v več mestih. Najhujši se je zgodil v Jeruzalemu, kjer sta se napadalca na potnike avtobusa spravila s strelnim orožjem in noži. Poleg napadalcev, ki so ju ustrelili, je bil ubit 60-letni Izraelec. V napadu je bilo ranjenih najmanj 18 ljudi, od tega šest huje. V drugem delu mesta je moški z avtomobilom zapeljal v ljudi na avtobusni postaji, na katere se je nato spravil še z nožem. En Izraelec je umrl. Tudi tega napadalca je ustavila policija, ranjeni so bili še najmanj trije ljudje. Malo pred tem sta se v predmestju Tel Aviva zgodila še dva ločena napada z nožem, v katerih sta bila ranjena moški in ženska. Napadalca so v obeh primerih aretirali. V zadnjih tednih so Izrael pretresli številni napadi z nožem, v katerih so bili ubiti štirje Izraelci. Ubitih Palestincev je šestnajst. Izraelski državni inštitut za strateške študije zavrača teorijo o »tretji intifadi«, temveč val nasilja povezuje z zmanjšanjem vpliva palestinskih oblasti in opozarja, da se nasilje ne bo poleglo tako hitro. Prizorišče napada na avtobus ansa italija - Poslanska zbornica Odobrili nov zakon za podeljevanje državljanstva RIM - V senci odobritev ustavne reforme v senatu je poslanska zbornica včeraj odobrila zakon o podeljevanju državljanstva sinovom tujcev, ki živijo v Italiji. Zakon predvideva dva različna načina podeljevanja državljanstva. Prosilec mora biti rojen v Italiji, vsaj eden od njegovih roditeljev mora imeti dovoljenje za bivanje za daljše obdobje. Drugi način zadeva mladostnike, ki so se v Italijo preselili pred svojim 12. letom starosti in so vsaj pet let obiskali šolo v Italiji. Zakon, ki bo zdaj romal v senat, so odobrili pripadniki vladne večine, poslanci Gibanja petih zvezd so se vzdržali, češ da je zakon omejevalen, Severna liga je vzrojila, proti je glasovala tudi Ber-lusconijeva stranka, z izjemo poslanke Renate Polverini. Ze 710.000 migrantov VARŠAVA - V prvih devetih mesecih letos je v Evropsko unijo prišlo več kot 710.000 migrantov, kar je bistveno več kot lani, ko je v celotnem letu v EU prišlo okoli 282.000 migrantov, je objavila Evropska agencija za zunanje meje Frontex. Obenem je ob tem poudaril, da se je število migrantov, ki so septembra prišli v EU, v primerjavi z mesecem prej nekoliko zmanjšalo. Septembra je v EU tako prišlo okoli 170.000 migrantov, avgusta pa okoli 190.000. Največji val beguncev še vedno beležijo grški otoki v Egejskem morju. Prvi mož Frontexa Fabrice Leggeri je ponovil poziv članicam EU, naj dodatno zavarujejo meje in tako pomagajo pri spopadanju z begunskim valom brez primere. / ALPE A DRIA Sreda, 14. oktobra 2015 3 italija-slovenija - Zagotovila kmetijskega ministra Martine Rim podpira projekt čezmejnega terana RIM - Italijansko kmetijsko ministrstvo je pripravljeno vzeti resno v po-štev načrt za čezmejno italijansko-slo-vensko uveljavitev zaščitenega porekla (kratica DOC) terana, ki ga pridelujejo na Krasu v Italiji in Sloveniji. Kmetijski minister Maurizio Martina je to pripravljenost na včerajšnjem srečanju izrazil predsednici FJK Debori Serracc-hiani in deželnemu kmetijskemu odborniku Cristianu Shaurliju. Martino sta opozorila na posledice okrožnice, ki jo je kmetijsko ministrstvo objavilo v zvezi s teranom in njegovim sedanjim »izključnim domovanjem v Sloveniji.« Shaurli je povedal, da je Martina glede terana pripravljen navezati stike s slovenskim kmetijskim ministrstvom, sam pa se bo v naslednjih dneh o teranu pogovoril s slovenskim kolegom De-janom Židanom. Dežela bo s svoje strani ta problem postavila tudi na mešanem odboru FJK-Slovenija. In to ob navzočnosti predstavnikov kmetijskih ministrstev obeh držav. »Tesnejša povezava terana DOC s Krasom bi ned- Minister Maurizio Martina vomno okrepila teran. Ta cilj pa bo dosežen le, če bomo vanj vsi verjeli,« je dodal odbornik. Dežela se je torej hitro odzvala na zaplet, ki je po okrožnici kmetijskega Predsednica FJK Debora Serracchiani ministrstva nastal s teranom, čeprav okrožnica dejansko le »fotografira« stanje v luči znanega slovensko-hrvaške-ga spora. Odziv ministra Martine je treba tolmačiti kot politični odziv, kar Odbornik FJK Cristiano Shaurli je seveda hvalevredno, rešitve problema pa bo treba iskati v prvi vrsti s pravnimi pripomočki, predvsem na evropski ravni. S.T. gorica - Na skupščini 240 delegatk in delegatov SKGZ bo na sobotnem kongresu prvič neposredno izvolila svojega predsednika GORICA - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza (SKGZ) bo na sobotnem 26. deželnem kongresu (začetek ob 14.30 v goriškem Kulturnem domu) prvič direktno izvolila svojega predsednika. Za to mesto se potegujeta dosedanji predsednik Rudi Pavšič in Dimitrij Križman. Predsednika bo volilo 240 delegatk in delegatov (volilnih upravičencev), ki bodo zastopali kolektivne in individualne člane. Delegate so imenovali pokrajinski kongresi SKGZ ter deželni kolektivni člani. Kongres, poleg deželnega predsednika, bo izvolil tudi ostale organe krovne manjšinske organizacije in sicer deželni svet (štel bo 90 članov, od tega 45 Tržačanov, 30 Goričanov in 15 predstavnikov iz vi-demske pokrajine), nadzorni odbor in razsodišče. Za Pavšičevo in Križmanovo kandidaturo je prižgala zeleno luč volilna komisija, ki jo je vodil Boris Mihalič. Sobotni deželni kongres bo kronal kongresno leto SKGZ, ki je na pokrajinskih kongresih obnovila svojo kadrovsko osnovo. Na Goriškem je bil za novega predsednika izvoljen David Peterin, ki je nasledil Livia Semoliča, tržaško SKGZ pa vodi Tomaž Ban namesto Marina Marsiča. Na Videmskem je bila za pokrajinsko predsednico znova izvoljena kulturna in družbena delavka iz Rezije Luigia Negro. Na deželnem kongresu bodo uvodoma podelili visoka priznanja SKGZ posameznikom in organizacijam za njihovo delo v korist slovenske narodne skupnosti. Letos bodo podeljena tri odličja, dvanajst plaket in dve posebni priznanji. Prvega dela kongresa (trajal naj bi približno do 16. ure) se bodo udeležili tudi predstavniki povabljenih organizacij in gostje. Prisotnost na skupščini je med drugim že najavil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, drugi del kongresa pa bo namenjen razpravi ter volitvah. SKGZ je pretekli petek v tržaškem Kulturnem domu praznovala 60 let ob navzočnosti slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Predsednik jo je ob tej priložnosti odlikoval z visokim slovenskim državnim priznanjem. S.T. dimitrij križman Za popolno finančno prozornost vseh slovenskih ustanov Dimitrij Križman se zavzema za revizijo delovanja SKGZ v zadnjem mandatu, ki je iz vidika zaščite narodnostnih interesov kršilo sam statut SKGZ. V primeru izvolitve se bo zavzemal za spremembo imen vasi v izključno slovensko obliko, kjer obstajajo pogoji za to, ter bo spodbujal vračilo priimkov v izvirno slovensko obliko. V svoj program je uvrstil tudi prisvojitev strategije in taktike in že doseženih uspehov na sodnem področju družbeno-političnega društva Edinost pri uveljavljanju uporabe slovenskega jezika v odnosu z italijanskimi oblastmi. Zavzema se za prepoved opravljanja uradnih funkcij v vseh slovenskih ustanovah osebam, ki si priimka ne spremenijo v izvirno slovensko obliko. Stremel bo po objavi podatkov o zaposlitvi in prejemkih najvišjih funkcionarjev SKGZ, v kolikor so le-ti zaposleni pri kateri izmed slovenskih ustanov deležnih javno proračunskega financiranja. Križman se zavzema za vzpostavitev kroženja ustanov na spisku t.i. »primarnih ustanov«, tako da se vsako leto iz seznama izloči dve ustanovi in sprejme dve novi ustanovi, ki bosta za to kandidirali. Kriterij bo ocenjevanje opravljenega dela oz. za prosilke predstavljeno delo v minulih letih ter predstavljen program delovanja. Namen je spodbujanje kakovosti med primarnimi ustanovami in spodbujanje kakovosti tudi med prosilci za pridobitev statusa primarne ustanove. V tem sklopu bo spodbujal združitev različnih ustanov, za katere se ugotovi, da se po delovanju močno prekrivajo ali pa za katere se ugotovi, da bi združitev bila smiselna v smislu zagotavljanja večje kakovosti in bolj racionalne porabe finančnih sredstev. V Križmanovem programu je govor tudi o načrtovanju in izvedbi volitev med Slovenci v italijanski državi, z namenom zagotoviti demokratično izvoljeno zastopstvo. Srednjeročno bi šlo za proces, v katerem bi tako izvoljeno predstavništvo hkrati imelo vlogo vodenja in načrtovanja razvoja naše skupnosti. »Ko bi do tega prišlo, bi tudi prenehala vloga same SKGZ, kajti že obstajajo krovne ustanove (ZSKD, ZSŠDI, Kmečka zveza, KB), ki skrbijo za vse glavne dejavnosti (kultura, šport, kmetijstvo, gospodarstvo) naše družbe, vlogo krovne organizacije pa bi prevzelo demokratično izvoljeno vodstvo«.Končno se kandidat zavzema za popolno transpa-rentnost finančnega poslovanja in za njegovo letno objavo v izbranem mediju, kar velja tudi za vse primarne ustanove. rudi pavsic Krovna zveza naj se še bolj uveljavlja kot manjšinski sindikat \ É¡m Osnovni cilji SKGZ so zapisani v statutu in temeljijo na skrbi za celovit razvoj naše narodne skupnosti, izvajanju zaščitnih norm, vzdrževanju dobrososedskih odnosov, pozitivnem in odprtem dialogu z večinskim narodom ob spoštovanju temeljnih določil italijanske ustave, vrednotah, ki so izšle iz narodnoosvobodilnega gibanja ter na osnovah solidarnostne družbe, je uvodoma v svoj program zapisal Rudi Pavšič. Ena od prioritet SKGZ bo skrb za spoštovanje in izvajanje zaščitnega zakona. Naš jezik in naša prisotnost naj predstavljata dodano vrednost tega območja in ne le dobrohotno koncesijo. SKGZ bo tudi s praktičnega vidika postala opora vsakomur, ki se srečuje s težavami pri uresničevanju zaščitnih in sploh narodnostnih pravic. SKGZ torej kot otipljivo orodje, katerega se lahko poslužuje vsak član naše narodnostne skupnosti, ter ustanova z na stežaj odprtimi servisnimi vrati. V ta namen je začela delovati pravno posvetovalna delavnica. Pav-šič bo skrbel, da bo slovenščina postala vse bolj del jezikovnih veščin tudi večinskega naroda, zlasti v italijanskih šolah, kar bo nedvomno omogočilo hitrejše medetnične integracijske procese. Ustvariti moramo tudi pogoje, da bo dvojezičnost postala izraz celotnega obmejnega območja med Slovenijo in Italijo. SKGZ v vlogi "manjšinskega sindikata", bo še naprej vzdrževala stike z vsemi institucionalnimi sogovorniki tako v Italiji kot v Sloveniji in v Evropi, v slogu vse večjega mreženja odnosov. Tak pristop je že v prejšnjih mandatih bistveno pripomogel k razvoju naše skupnosti. Še večji trud bo vložen v notranje manjšinsko povezovanje in ustvarjanje pogojev, da se čim prej izoblikuje primerno zastopniško omizje, ki mora biti izraz čim širše manjšinske stvarnosti. Posebej se bo trudil, da s Svetom slovenskih organizacij ustvarijo podlago za skupno rast več kot tristo ustanov, organizacij in društev in da zanje primerno skrbimo in jih zastopamo. Kot deželni predsednik SKGZ bo še naprej predstavljal sintezo našega širokega gibanja, deloval v njegovem interesu ter udejanjal sprejeta stališča. Zaradi tako pomembne odgovornosti, ne bo sprejemal nobenih drugih zadolžitev.Pavšič si je za volilno geslo izbral V slogi je moč. odlok o Šoli ¡van.zerjal@primorski.eu Prelepo, da bi bilo res Bilo je prelepo, da bi bilo res. S to ugotovitvijo bi lahko začeli razmišljanje o zgodbi v zvezi z odlokom o prilagajanju določil šolske reforme potrebam slovenskega šolstva v Italiji, katerega dokončna verzija je postala znana v ponedeljek, nekaj ur potem ko se je o tem govorilo na tiskovni konferenci poslanke Tamare Blažina v Trstu. Na srečanju z novinarji smo slišali besede o zgodovinskem dokumentu, ki rešuje mnoga odprta vprašanja v zvezi s slovensko šolo v Italiji, od utrjevanja slovenskega jezika, natečajev za učno osebje in ravnatelje ter ločenih seznamov tudi za neu-čno osebje pa do nove konvencije s slovenskimi in italijanskimi univerzami za izobraževanje šolnikov vse do primernega financiranja rednega delovanja šol. Vse lepo in prav, če se ne bi ob tisti priložnosti govorilo o dokumentu, ki še ni bil na voljo. Popoldne oz. zvečer je namreč prišla streznitev, ko je postalo znano uradno besedilo, ki pa vsekakor mora še skozi sito računskega sodišča. Dejanski odlok je namreč precej bolj ohlapen in ni prišlo le do »manjših sprememb«, kot so poslanki Blažinovi ter - ob ministrskih funkcionarjih - drugima dvema glavnima snovalcema odloka, vodji Urada za slovenske šole Igorju Giaco-miniju in predsednici paritetnega odbora Kseniji Dobrila, zagotovili na ministrstvu. Pravna služba le-tega je namreč iz odloka črtala marsikaj, kar je ocenila, da ni striktno vezano na zakon o šolski reformi, in s tem tudi grdo zagodla pobudnikom odloka, v prvi vrsti poslanki Blažinovi, ki je v stvar vložila veliko truda. Napačno pa bi bilo, da bi zdaj od velikega navdušenja prešli v njegovo nasprotje, se pravi veliko razočaranje. Če so namreč nekatere stvari črtali (npr. določila o ločenih seznamih osebja, konvencijah z univerzami in financiranju šol), pa so nekatera vprašanja vendarle dobila odgovor, zlasti na področju utrjevanja slovenskega jezika, digitalizacije ter prirejanja natečajev za ravnatelje in nadzornike. Na tem bo treba v prihodnje dodatno graditi, da bi dosegli rešitev še drugih vprašanj, ki trenutno ostajajo odprta. gospodarstvo Izvoz v Triventu hitro narašča BENETKE - V drugem trimesečju letošnjega leta je izvoz na območju se-vernovzhodne Italije presegel 7 milijard evrov prometa, kar je 550 milijonov evrov več kot v enakem obdbju leta 2104. Tako izhaja iz poročila študijskega centra bančnega zavoda Intesa Sanpao-lo. Analitiki ugotavljajo, da je kriza, ki je to območje prizadela leta 2009 in izvoz zmanjšala na 5 milijard evrov, le še spomin. Na območju Triveneta beležijo namreč rast izvoza že 21 trimesečij zaporedoma. Povprečna rats je 8,4 odstotka, kar je več od državnega povprečja, ki znaša 7 odstotkov. K rasti največ prispevata Trentino in Južna Tirolska (+15,8) in Veneto (+10,1). Izvoz v Furlaniji Julijski krajini pa se ni povečal. 4 Četrtek, 15. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu naselje sv. sergija - Smrtna nesreča včeraj nekaj pred 9. uro Padel na mokri cesti in obležal pod avtobusom Žrtev je 68-letni Tržačan, ki se je vozil s svojim skuterjem sv. jakob - Požar v stanovanju Plameni in dim usodni za upokojenca Včeraj okoli 16.15 - Za 67-letnika ni bilo več pomoči Mladi roparji V ponedeljek so naskočili ženski in ju poskusili okrasti, kmalu pa jih je prijela policija. Po prvem napadu, pri Sv. Ju-stu, so policisti poostrili nadzor. Trojico mladih iz Tržiča (eden je mladoleten) so v centru mesta opazili policisti mobilnega oddelka, ki so prisostvovali drugemu poskusu. Mladoletnik se je oddaljil in je nasilno napadel žensko, ki se je sprehajala z možem. Par je padel na tla, ženska si je zlomila nadlahtnico, storilcu pa ni uspelo iztrgati torbice. Beg ni bil uspešen, vse tri so ovadili. V Ulici Curiel (pri Ulici Dardi) v Naselju sv. Sergija se je včeraj zjutraj malo pred 9. uro pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 68-letni Tržačan F.T. Kakor so včeraj povedali mestni redarji, ki so še preverjali okoliščine nesreče, kaže, da je moški na svojem skuterju znamke Piaggio skušal prehiteti avtomobil alfa romeo, ki je vozil pred njim. Avtomobil je namreč nekoliko upočasnil vožnjo oz. se skoraj ustavil, da bi dovolil linijskemu avtobusu št. 21 prevoznega podjetja Trieste Tra-sporti, ki je takrat pripeljal iz nasprotne smeri, da bi vozil nemoteno mimo, saj je Ulica Curiel precej oz- Moški je bil na mestu mrtev fotodamj@n ka. Morda je bil skuterist nepazljiv, saj je skušal obiti avtomobil, pred seboj pa si je naenkrat znašel avtobus. Cestišče je bilo spolzko zaradi dežja, tako da je bilo zaviranje tako vozniku avtobusa kot moškemu na skuterju povsem onemogočeno. Trk je bil neizbežen. Voznik skuterja je odletel pod kolesa avtobusa in tam obležal; na mestu je bil mrtev. Na kraj so se pripeljali mestni redarji, gasilci in osebje službe 118 z rešilcema. Moškemu pa ni bilo več pomoči. V katinarsko bolnišnico so pripeljali le voznika avtobusa pod šokom. Cesta je ostala dalj časa zaprta za promet. (sas) P . JSffijJh Za starejšega stanovalca ni bilo več pomoči fotodamj@n Plameni in dim so bili včeraj popoldne usodni za 67-letnega upokojenca Franca Suberja, bivšega uslužbenca podjetja Italspurghi, ki je umrl v požaru v spalnici v drugem nadstropju stanovanjske hiše v Ul. Industria 32 pri Sv. Jakobu. Klic o požaru so gasilci prejeli ob 16.15, vse kaže, da jih je obvestil 30-letni sin žrtve, ki se je bil poprej oddaljil od stanovanja, ob ponovnem prihodu pa ga je čakalo tragično presenečenje. Gasilci so na prizorišče prišli z avtocisterno in premično lestvijo, poleg njih so prihiteli tudi policisti in reševalci službe 118. Pla- mene so sicer pogasili, za nesrečnega upokojenca pa žal ni bilo več pomoči, umrl je najbrž zaradi vdihavanja dima in visoke temperature, zaradi dima se je laže zastrupil tudi sin. Kaj je botrovalo požaru, bo treba še ugotoviti, vse kaže pa, da so se plameni razplamteli v spalnici med posteljo in nočno omarico, ogenj pa je med drugim načel tram, ki se nahaja pod posteljo, tako da je stanovanje trenutno neuporabno, vsekakor je policija odredila zaseg. Vsa ostala stanovanja v hiši pa so normalno uporabna. škedenj, sv. ivan - Policija in karabinjerji Razpečevalca v priporu, zasegli kilogram hašiša V dveh ločenih operacijah so policisti in karabinjerji v soboto aretirali tržaška razpečevalca, ki sta preprodajala mehke droge. Oba sta italijanska državljana, stara sta 40 in 24 let. V soboto sta policista med izvajanjem nadzornih dejavnosti odvzela prostost 40-letnemu Massimilianu D. Opazili so ga v Škednju, ko jih je on zagledal, pa je nemudoma stopil na avtobus št. 29. Njegovo obnašanje je bilo sumljivo, zato je izvidnica zapeljala za avtobus in ga zasledovala. Ko je moški izstopil, sta ga policista ustavila in legitimirala. Ker je imel moški v preteklosti zaradi prepovedanih drogopravka s pravico, sta preiskala njegov nahrbtnik in ... zadela v polno. Našla sta namreč dva velika kosa hašiša, vsak je tehtal po pol kilograma (503 in 507 gramov). Sledila je še hišna preiskava, v osumljenčevem stanovanju so našli samo še »drobtine«: nekaj več kot gram hašiša ter precizno tehtnico. moški je zdaj v priporu. Karabinjerji pa so bili na podlagi obvestil domačinov že nekaj dni pozorni na dogajanje na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu. V soboto zvečer so najprej ustavili nekaj ljudi, ki so iz stanovanjske hiše prišli z manjšimi količinami mamil. V nekem stanovanju so nato zasačili 24-letnega Tržačana B.F., ki je doma organiziral pravo »podjetniško« dejavnost, saj je drogo proizvajal, predeloval in razpečeval. Zasegli so mu 282 gramov ma-rihuane, nekaj drobcev hašiša, stekleničko z ekstraktom konoplje, deset vodnih pip (nargile) in tudi pet tisoč evrov v gotovini. Karabinjerji z mestnega poveljstva v Ul. Hermet so ocenili, da je B.F. zaslužil ta denar s prodajo droge, zato so ga odvedli v tržaški zapor, kjer ga je čakalo zaslišanje dežurnega tožilca. Kraja pri Coinu, prerivanje in aretacija 50-letni italijanski državljan, doma iz Trsta, je v nedeljo okrog 20. ure ukradel nekaj oblek in parfumov v veleblagovnici Coin na Korzu ter pobegnil pred varnostnikom, ki ga je dohitel na pločniku. Prišlo je do prerivanja, tat je spet zbežal, ustavil pa ga je finančni stražnik, ki je slučajno prisostvoval dogodku. Storilca je izročil ka-rabinjerjem, trenutno je v hišnem priporu pod obtožbo ropa. glavna železniška postaja - Policija in italijanske železnice Brez skritih kotičkov Nov sistem z 81 videokamerami zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti - Pregled nočnih posnetkov v 20 sekundah Kombi v štiri vozila in ekološki otok Včeraj zjutraj je voznik kombi-ja na Reški cesti izgubil nadzor nad vozilom in poškodoval več avtomobilov (FotoDamj@n) ter tudi ekološki otok. Okrog 8. ure je kombi med vožnjo navkreber pri hišni številki 176 na mokrem cestišču zaneslo v levo, treščil je ob štiri avtomobile in še ob zabojnike za odpadke ter jih poškodoval. Gmotna škoda je obilna, voznik pa se menda ni poškodoval. Na prizorišču je bila tržaška lokalna policija. Glavna železniška postaja je odslej eden najbolj varnih krajev v Trstu; gotovo je najbolje nadzorovan. Tako zagotavlja železniška policija, ki je včeraj predstavila sistem videonadzora z 81 videokamerami, ki 24 ur dnevno snemajo prav vse kotičke postaje, vključno s peroni in ulicami ob njej. Sistem nove generacije, za katerega so odšteli 500.000 evrov, omogoča hiter pregled videoposnetkov (na slikah FotoDamj@n): predstavnik družbe TA iz Caserte je pred nami v 20 sekundah pregledal posnetke določene videokamere med polnočjo in 6. uro, in sicer s sistemom, ki beleži vsakršen premik v bližini določenega predmeta - naj bo to vagon, klop ali steber. Programsko opremo za obrazno identifikacijo bi lahko povezali s podatkovno bazo sil javnega reda, na koncu petega perona pa je izredno natančna kamera s 24 megapixli in lasersko svetilko: s to kamero lahko na razdalji 50 metrov ugotovijo, katere črke pritiskamo na pametnem telefonu (policija obljublja, da bo spoštovala določila o zasebnosti ...). Videonadzor bo zelo koristen v preiskavah, za iskanje pogrešanih oseb in za same italijanske železnice (FF.SS.), ki so partnerke v tem projektu. V veži postaje sta ga ob vodji tržaške železniške policije Fran-cescu De Nardisu predstavila državni direktor specializiranih policijskih organov Roberto Sgalla in odgovorni za varnost pri FF.SS. Franco Fiu-mara. (af) / TRST Sreda, 14. oktobra 2015 5 okusi krasa - Od 17. oktobra do 8. novembra V krožniku tokrat kraške jedi in pregovori Sodelovalo bo 12 gostiln, 5 pekarn in 4 delikatese oz. bari LJ: Jesenske, s turističnega vidika običajno dokaj mrtve mesece, predrami po Bar-colani še pestro dogajanje na Krasu, pravzaprav v njegovih gostilnah. Od 17. oktobra do 8. novembra bo spet, že štirinajstič zapored zaživela pobuda Okusi Krasa, ki so jo včeraj uradno predstavili tudi v tržaški Trgovinski zbornici. Po postanku na milanskem Expu (kamor se Okusi vračajo spet jutri) in v Bilčovsu pri Beljaku v Avstriji, je bil tokrat na vrsti še domači Trst. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze se je zahvalil vsem zastopnikom krajevnih ustanov, ki vseskozi podpirajo pobudo: Antonio Paoletti, Igor Gabrovec, Igor Dolenc in Edi Kraus so drug za drugim potrdili pomembno vlogo, ki jo na področju promocije našega prostora, kulture, identitete in bogastva odigravajo Okusi Krasa. Kdo sodeluje letos? Kakor sta povedala predsednica gostinske sekcije Pavla Živic in predsednik sekcije za trgovino na drobno Ervin Mezgec se je pobudi letos pridružilo 12 restavracij oziroma gostiln - Ferluga (Ferlugi), kjer bo v torek, 20. oktobra, tudi otvoritveni kraški večer s predstavitvijo fotografa in kino-ope-raterja Marka Civardija ter nastopom kriškega zbora Vesna, El Fornel (Trst), Alla Posta (Bazovica), Caffe Vatta (Opčine), Veto (Opčine), Društvena gostilna na Kontove- ri nedeljske dopoldneve se bodo lahko ljubitelji narave podali na odkrivanje kraškega okolja, po izletu pa bodo lahko okusili jedilnike Okusov Krasa v gostilnah, ki sodelujejo pri pobudi. V nedeljo, 18. oktobra, bo pohod od Cola do Medvedjaka, 25. oktobra bo pohod na Grmado, 1. novembra bo sprehod po kraškem robu, 8. novembra pa izlet v Samatorco, Brišče in Gabrovec. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.curiosidinatura.it, potrebna je rezervacija (prispevek 5 evrov na osebo) po elektronski pošti curiosidinatu-ra@gmail.com (340-5569374). Podrobnejše informacije o jedilnikih, receptih, sodelujočih gostilnah, pekarnah in trgovinah so vsekakor na voljo na spletni strani www.okusikrasa.net ali www.sdgz.it. Male rdeče brošure z vsemi informacijami pa so na voljo v turističnih uradih, obmejnih TIC-ih, hotelih in seveda vseh soudeleženih ponudnikih ter na sedežu SDGZ v Ul.Cice-rone 8. (sas) Presenečenje za »najzvestejše« na Okusih Krasa, zgoraj letošnji darilni paketi, spodaj pa nepogrešljiva potica fotodamj@n nekdanja ribarnica - Konferenca združenja Confcommercio o spletnem nakupovanju Podjetja se morajo bolj potruditi »E-commerce« v Italiji zaostaja, a je vseeno v porastu, podjetja pa se premalo vključujejo v spletno tržišče lu, Križman (Repen), Guštin (Zgonik), La Lampara (Križ), Sardoč (Prečnik), Pahor (Jamlje) in Lokanda Devetak (Vrh sv. Mihaela). Vse bodo obiskovalcem ponujale svoje kraške kulinarične dobrote. Ob njih pa bo sodelovalo še 5 pekarn oz. slaščičarn - Leo Žetko (Trst), Čok (Opčine), Saint Honore (Opčine), Bukavec (Prosek) in Il dolce Car-so oz. Tanja Tuta; pa ne pozabimo na 4 delikatesne trgovine oz. bare s svojimi »kotički tipičnih proizvodov« - Bar X (Trst), Despar Kukanja (Nabrežina), Il frutteto (Trst), je-stvine Mezgec (Trst). Posebno presenečenje Zastopnike gostilen, ki že od vsega začetka sodelujejo pri pobudi, je na koncu čakalo še presenečenje. SDGZ je gostilnam Križman, Veto, Guštin in La Lampara podelilo posebno plaketo, dejansko razpoznavni znak za dolgoletno vztrajanje in zaupanje v bogastvo našega prostora oz. naših proizvodov. Pregovori - ljudska modrost Rdeča nit letošnje pobude so pregovori, ki prikazujejo bogato ljudsko kulturo, modrost in bistrost, tako da nas lahko še marsikaj naučijo. »Dosti jih je vezanih zlasti na kuhinjo. Še pred nekaj desetletji je bil v hišah na steni obešen bel prt iz bombaža, na katerem je bil sešit kak rek vezan na družino ali kuhinjo,« je včeraj povedala kulinarična izvedenka Vesna Guštin. Življenjska pravila se niso po njenem mnenju zelo spremenila, zato lahko modrost še vedno črpamo iz njih. Sprehodi po naravi in kulinarika Sodelovanje so tudi tokrat potrdili Sodelovanje so tudi letos potrdili člani zadruge Curiosi di natura, ki bodo na tržaškem Krasu postregli s sklopom štirih izletov - tematskih vodenih itinerarjev. Prihodnje šti- Kriza v trgovskem sektorju se je v zadnjih letih poglobila tudi zaradi spletnega nakupovanja, ki postaja resna konkurenca »fizičnim« trgovinam. In čeprav so Italijani zmerno zagreti za spletne nakupe, je treba budno spremljati konkurenco in iti v korak s časom. O tem, kako bi trgovci lahko pridobili nove stranke in predvsem kako bi v svojo tradicionalno ponudbo vključili spletno prodajo, so govorili na včerajšnjem posvetu, ki ga je v nekdanji ribarnici organizirala pokrajinska stanovska organizacija Confcommercio. Spletno nakupovanje 55 odstotkov vsaj enkrat letno opravi nakup v domači ali tuji spletni trgovini. Kar 60 odstotkov kupcev brskanja po spletu ne zaključi z nakupom, to pa zato, ker kupci niso našli želenega izdelka ali ker pogrešajo interakcijo s prodajalcem. Veliko ljudi si izdelke ogleduje, a jih ne naroči, ker spletnim trgovinam ne zaupa. Ob teh podatkih je Fabio Fulvio poudaril, da tradicionalni trgovci kljub dejstvu, da je spletna prodaja v Italiji precej zadržana, ne smejo spati na lovorikah. Inovacija je po njegovem neizbežna. In kako doseči večjo razpoznavnost na tržišču, ki je prenasičen? Ob upoštevanju vseh teh nasvetov »fizične« prodajalne nikakor ne bodo ogrožene. Ravno nasprotno. S posodobitvijo bodo optimizirale ponudbo, je prepričan strokovnjak za terciarni sektor. V nadaljevanju je govorila tudi Barbara Bailini s spletne platforme eBay. Podjetnikom je predstavila cenik storitev, ki jih strankam ponuja ta izredno varna in priljubljena platforma. Tisti, ki bi svoje izdelke radi prodajali v spletni trgovini eBay, morajo za to storitev odšteti 17,35 evra na mesec, je povedala. Ob robu včerajšnjega posveta so predstavili tudi koristni vodnik z naslovom Il negozio nell'era di internet (Trgovina v času svetovnega medmrežja), ki ga v okviru zbirke Le Bussole izdaja organizacija Conf-commercio. Srečanje je zaključil predsednik tržaškega Confcommercia Antonio Paolet-ti, ki je prepričan, da spletne trgovine ne smejo biti grožnja za tradicionalne trgovine, ampak izziv, ki ga je treba zgrabiti. (sč) tudi v Italiji v porastu Premalo učinkovitih Predstavljeni podatki sicer veljajo za celotno Italijo, a so merodajni tudi za našo pokrajino, ki je v zlatem povprečju. Iz podatkov, s katerimi je uvodoma postregel Fa-bio Fulvio, odgovorni za razvoj podjetij v organizaciji Confcommercio Italija, je razvidno, da so italijanski kupci v primerjavi s kupci v Veliki Britaniji, ZDA ali Nemčiji zelo previdni in zadržani. Le dva odstotka Italijanov kupujeta po spletu, kar je v primerjavi s 13,5 odstotki Angležev ali 11,6 odstotkov Američanov relativno malo, vendar je trend spletnega nakupovanja tudi pri nas v porastu. Po podatkih raziskave Italijani po spletu naročajo predvsem glasbene izdelke, knjige in elektronske naprave, zanimiv pa je podatek, da je opazen porast spletnega nakupovanja oblačil. Spletna prodaja na leto fakturira 15 milijard evrov, med italijanskimi spletnimi uporabniki jih spletnih strani Po mnenju govornika bi vsa srednja italijanska podjetja morala imeti dobro spletno stran, s katero bi lahko privabila nove kupce. Podatki pa žal kažejo, da v Italiji le 40 odstotkov podjetij razpolaga z učinkovito spletno stranjo in z njo posluje le polovica vprašanih. Po mnenju govornika je to absolutno premalo. Spletna stran je v novih časih vizitka za vsakega podjetnika, meni Fulvio, ki je prepričan, da je spletna stran lahko koristna tako za »offline« kot tudi »online« nakupe. Ob tem je še dodal, da ni dovolj, da spletna stran obstaja: ta mora biti zanimiva in dosegljiva vsem tistim, ki iščejo določen izdelek. Podjetnikom je tudi svetoval, naj bodo aktivni na družbenih omrežjih in naj z njihovo pomočjo vzpostavijo odnos s potencialnimi strankami. Srečanje o spletnem nakupovanju je uvedel predsednik mladih podjetnikov združenja Confcommercio Andrea Gelfi fotodamj@n občina trst - Včeraj predstavitev Študija univerze o mestni občini Mestne občine ne moreš osnovati le na skupnem nudenju nekaterih storitev, imeti mora tudi neko identiteto, poleg tega je treba tu spremeniti deželni zakon o reformi krajevnih uprav, marsikaj pa ni odvisno od krajevnih ali deželnih faktorjev, ampak od vsedržavnih in evropskih politik, o tem, kolikšen obseg bi imela omenjena tvorba, pa obstajajo različne hipoteze. To je bilo slišati na včerajšnjem popoldanskem srečanju v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer so predstavili študijo, ki so jo o tem vprašanju pripravili na Univerzi v Trstu ter obsega analizo teritorialnih, gospodarskih, socioloških in pravnih aspektov vprašanja. Študijo je univerzitetna založba EUT izdala v elektronski obliki (prosto je dostopna na spletu) in šteje 146 strani. Včeraj so izsledke ob tržaškem županu Robertu Cosoliniju podali koordinatorji posameznih obravnavanih področij in sicer Alessandra Marin (urbanistika), Paolo Giangaspero (pravni okvir), Romeo Danie-lis (gospodarstvo in prevozi) in Giorgio Osti (sociološki vidik). Iz vsega povedanega izhaja, da bi glede ozemlja utegnile obstajati tri možne različice mestne občine: ena naj bi se nanašala samo na ozemlje sedanje tržaške pokrajine, druga na ozemlje sedanjih tržaške in goriške pokrajine, tretja pa bi obsegala obalno območje s tržaško pokrajino, Tržičem in Koprom, medtem ko bi v gospodarskem smislu največjo težo imela koncentracija tržaške in miljske občine, ki sta vsekakor v močnem razmerju medsebojne odvisnosti z ostalimi okoliškimi občinami. Morebitna mestna občina pa bi morala vsekakor usklajevati zahtevo po učinkovitosti proizvodnje z zahtevo po zagotovitvi konkurenčnosti glede storitev. Vendar mestne občine ne moreš zgraditi samo na storitvah, saj se morajo prebivalci v nečem tudi istovetiti. Trst ima kozmopolitsko dediščino in je vezan bolj na Dunaj kot na svoje zaledje, tudi njegov prebivalec čuti predvsem pripadnost mestu, manj zaledju, zato obstaja tveganje zagledanosti v lasten popek. Dodaten povezovalni element bi lahko poleg storitev predstavljala sociala in zdravstvo, ki zahtevata prisotnost ljudi na terenu, je bilo rečeno. Pravno gledano bi mestna občina lahko nastala že danes in na podlagi že obstoječega statuta, vendar je bil lani izglasovan nov deželni zakon, ki uvaja drugačne oblike povezovanja občin, zato bi morali načeti zgradbo deželne reforme krajevnih uprav in se nanašati le na državni zakon. Nova tvorba pa tudi ne bi rešila vseh problemov, saj se nekatere stvari, kot npr. čezmejno povezovanje, podpora znanstvenemu raziskovanju ali črpanje evropskih sredstev, rešujejo na višjih ravneh oz. je njihovo reševanje odvisno predvsem od učinkovitega upravljanja. (iž) 6 Sreda, 14. oktobra 2015 TRST / opčine - Razstava Pot v svobodo se jutri zaključuje Preudarna zgodba brez odvečne retorike V petek predstavitev knjige Ezia Romanoja o žalostni zgodbi Rozalije Gulič Samo še do jutri je v Prosvetnem domu na Opčinah na ogled razstava Pot v svobodo - Verso la liberta' (vsak dan, od 16. do 19. ure). Na zgibanki nas nasmejani obrazi partizanov in domačink spomnijo, da letos praznujemo 70. obletnico osvoboditve. A razstava ni priložnostno zastavljena, ponuja nam temeljit in celovit prikaz. Le zastave ob odru nam zatrdno prikažejo čas, kot da bi bil danes: ob partizanskih zastavah stojijo postrojene, kot maja 1945, tudi vse zastave zavezniških sil. Zveza partizanov Italije in Kulturno društvo Tabor se z razstavo klanjata vsem, ki so kljubovali fašizmu in okupatorjem, ter proslavljata antifašistični boj, narodno osvobodilno borbo in dneve osvoboditve. A tu ni retorike, preudarnost in tudi zadržanost v izražanju sta njeni odliki. Pri tem razstava združuje pripoved o domačem kraju, zgodovinski spomin primorskih ljudi in zgodovino Primorske, tako vpeto v evropsko dogajanje. Obiskovalcu pa dopušča tudi različno vrednotenje. Morda se kdo med ogledom tudi spomni še česa: tudi to je odlika razstave, ko predstavlja mnoga poglavja in seže v mnoge podrobnosti. Bolj ko je prikaz celovit, več je možnosti, da se poglobimo in obenem, da tudi še iščemo in si postavljamo nova vprašanja. Pri postavitvi razstave so tudi tokrat združili svoje moči domači kulturniki in zbiratelji zgodovinskih predmetov, ob sodelovanju mnogih sovaščanov z Opčin, od Banov in Fer-lugov; tako kot ob prejšnji uspešni razstavi o prvi svetovni vojni. Na razstavi vidimo gradivo, ki ga skrbno hranijo mnoge družine, včasih starejši, ki so vojni čas doživeli, večkrat mlajši, sinovi in že tudi vnuki. Kura-torji razstave so Gianfranco Paliaga, Stanka Hrovatin, Nori Jerič, z zbirko uniform in drugih predmetov pa Adriano Grgič. Gradivo so prireditelji poiskali tudi v tržaških in ljubljanskih arhivih, kar ga ni bilo že pri obeh društvih; veliko je predvsem slikovnega gradiva. Vse je pozorno navedeno tudi v novi, 111. številki Glasnika Knjižnice »Pinko Tomažič in tovariši« in Slovenskega kulturnega društva »Tabor«. Na razstavi se srečamo z vojaško zgodovino, o kateri pri nas običajno manj vemo. Predstavljene so vse vojaške sile, ki so bile tu prisotne, zlasti od 8. septembra 1943. Posebej je prikazan razplet dogajanja ob bitki za Opčine, med 28. aprilom in 3. majem 1945. Obenem je tu prikaz primorske in vaške preteklosti v času od jeseni 1918 do maja 1945, s pozornostjo do družinskih usod in življenjskih poti posameznikov. Razstava pritegne res vsakogar, starejšega domačina in srednješolske učence, ogovori Tržačane in vsakega vedoželjnega obiskovalca. Obenem pomeni tudi poseben dosežek, ko je na enem mestu in trajno zbrano veliko znanega in manj znanega. Gotovo pa na razstavi najdemo še kaj, kar je tudi pozornim poznavalcem zgodovine neznano. Kaj pa je o preteklosti med nami že znano? Komu, kako? Pred nekaj leti je tržaški italijanski gospodarstvenik in pisatelj Ezio Romano skoraj slučajno dobil v roke sliko - sliko Roza-lije, obešenega trupla Rozalije Gulič, na Opčinah pri tramvaju, marca 1944. Sliko, ki je - tako kot tista iz Ul. Ghe-ga v Trstu - mnogim med nami jasna podoba takratnega časa. On pa je prej ni poznal in odločil se je, da bo šel po Ezio Romano arhiv poti njenega odkrivanja. Ves čas ga je na tej poti iskanja preteklosti vse nagovarjalo tudi o našem času in o naši sedanji odgovornosti. Nastala je knjiga Una donna senza volto - una storia triestina, v italijanskem izvirniku je izšla leta 2012. Sedaj nam je na voljo tudi v slovenskem prevodu. Prireditelji razstave vabijo na predstavitev knjige in srečanje z avtorjem, v petek, 16. oktobra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Tako se tudi idealno zaključuje pobuda, ki se je ob koncu avgusta začela z otvoritvijo razstave in zgodovinskim predavanjem prof. Jožeta Pirjevca. Marta Ivašič sv. sergij - VZPI Purinijeve Etnične metamorfoze Pokrajinski odbor VZPI-ANPI oz. njegova sekcija za Naselje sv. Sergija, Sv. Ano in Kolonkovec vabi v petek ob 19.30 v Ljudski dom Palmiro Togliatti v Naselje sv. Sergija (Ul.di Peco 14) na predstavitev knjige zgodovinarja Piera Puri-nija »Etnične metamorfoze. Spreminjanje prebivalstva v Trstu, v Gorici, na Reki in v Istri. 1914-1975«. Knjiga, ki je doktorska disertacija avtorja, opisuje zgodovino migrantskih premikov v Julijsko Benečijo in iz nje ter dinamike narodne pripadnosti njenega prebivalstva od izbruha prve svetovne vojne do Osim-skega sporazuma. Delo se ne omejuje le na zgodovino gibanja italijanskega prebivalstva, temveč poglobljeno obravnava tudi manj znane ali celo neznane pojave preseljevanja, ki so zadevali druge etnične komponente v deželi. Piero Purini je diplomiral iz sodobne zgodovine na Tržaški univerzi pod mentorstvom Jožeta Pirjevca. Izpopolnjeval se je nato v Ljubljani ter dosegel doktorat na celovški univerzi. Ukvarja se predvsem s preseljevalnimi gibanji, s premiki prebivalstva in z vprašanji istovetnosti in narodne pripadnosti. Razstavljeno gradivo v Prosvetnem domu; spodaj levo plošča v spomin na Rozalijo Gulič v Narodni ulici na Opčinah arhiv Včeraj danes drugi tržaški proces - Tudi TPPZ Tomažič V soboto spominska svečanost v Villorbi Tržaško združenje partizanov VZPI-ANPI bo to soboto v Villorbi, kjer bo spominska svečanost ob 70. obletnici prekopa trupel Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pina Tomažiča in Ivana Vadnala, ki so bili ustreljeni na open-skem strelišču 15. decembra 1941, potem ko jih je italijansko posebno sodišče obsodilo na smrt. Po usmrtitvi so njihova trupla v največji tajnosti prepeljali v Villorbo, kjer so jih pokopali. Po osvoboditvi so njihova trupla prekopali in prepeljali ponovno v Trst, kjer je na Velikem trgu potekal slovesen pogreb. V Vil-lorbi je tamkajšnje Združenje veteranov pehotne vojske skupaj z občinsko upravo postavilo spomenik, ki so ga slovesno odkrili 25. aprila lani (na sliki). V soboto ob 17. uri bo pred tem spomenikom spominska svečanost, na kateri bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Navzoča bo tudi večja skupina članov VZPI-ANPI s Tržaškega in Zveze borcev iz Sežane. Ob 20.30 bo v krajevni cerkvi koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora. Danes, SREDA, 14. oktobra 2015 VESELKO Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 11.04 - Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 19.18. Jutri, ČETRTEK, 15. oktobra 2015 TEREZIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1002,5 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 12 km na uro sever, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 12. do nedelje, 18. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 39/A, trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 - 040 639749. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 13. oktobra 2015 Bari 13 63 8 11 43 Cagliari 32 76 87 78 55 Firence 7 12 10 50 20 Genova 6 67 48 39 82 Milan 52 55 81 57 65 Neapelj 30 68 33 12 62 Palermo 10 22 24 35 70 Rim 6 74 19 9 26 Turin 6 53 1 58 61 Benetke 69 82 37 66 22 Nazionale 60 39 59 13 26 Super Enalotto Št. 123 35 36 63 71 75 89 jolly 15 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 418 dobitnikov s 4 točkami 16.919 dobitnikov s 3 točkami Superstar 21.622.908,13 € --€ --€ 31.863,63 € 460,40 € 22,67 € 90 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 46.040,00 € 108 dobitnikov s 3 točkami 2.267,00 € 2.040 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 14.724 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.934 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 14. oktobra 2015 7 ii Čestitke S Križca novica je prišla, da v Lonjerju nova starša sta. Nicole in Damijan malo SHARON sta povila in njene pupe iz srca razveselila. Želimo vam vse najlepše! Q Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.00, 22.15 »Hotel Transylvania 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Much Loved«. FELLINI - 16.15, 20.00 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 18.00, 21.45 »Ja-nis«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Padri e figlie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Io e lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.15 »Black Mass«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.20 »Everest«; 16.15, 21.00 »Everest 3D«; 17.30, 20.30 »Marsovec«; 18.30 »Marsovec 3D«; 15.50 »Mun: Varuh lune«; 16.00, 18.15 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.30, 17.45, 20.00 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 17.40, 20.10 »Pot do slave«; 18.40, 21.15 »Pot do slave 3D«; 16.40 »Ribbit«; 15.40 »Zmajček Kokos«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Pot do slave 3D«. NAZIONALE - 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 20.00 »Life«; 18.00, 22.00 »The Program«; 16.30, 18.15 »Poli opposti«; 16.00, 21.45 »Everest«; 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«; 16.30, 18.45, 21.15 »Suburra«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hotel Transylvania 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Black Mass«; 16.30, 18.50 »Inside Out«; 16.10, 21.30 »Sopravvissuto - The Mar-tian«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Poli opposti«; 19.00, 21.10 »Padri e fi-glie«; 16.30 »Everest«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 2: 17.45 »Padri e figlie«; 20.00, 22.15 »Black Mass«; Dvorana 3: 16.15, 18.00, 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 19.45 »Sopravvissuto -The Martian«; Dvorana 4: 17.00, 19.50, 22.10 »Suburra«; Dvorana 5: 16.15 »Inside Out«; 18.00, 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 21.45 »Everest«. H Mali oglasi STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgoniku. Tel. 335-1474621. STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 3355702863. V LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah). ÜÜ Osmice H Šolske vesti SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost. M Izleti KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata izlet v Gardaland v soboto, 31. oktobra, da skupaj z vami praznujemo Halloween! Do 15. oktobra lahko še rezervirate mesto na avtobusu! Info na tel. št. +39 345-7156792 ali na fb Anakrousis Mlvs. Pridružite se nam! SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 18. oktobra, nenavaden izlet po parku Škocjanskih jam v spremstvu vodičke. Info in vpis do petka, 16. oktobra, po tel. št. 333-3616411 (Sonja, od pon. do pet. 13.30-15.00). KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570). SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera). □ Obvestila DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 14. oktobra, ob 20.45 seja odbora. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569. PRAVLJICA IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča svoje male obiskovalce, da bodo prvi jesenski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v četrtek, 15. oktobra, ob 16.30. Vabljeni! BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569. SKGZ sklicuje 26. deželni kongres v soboto, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva). SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na uvodno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Nawal Taho v ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Zaželene predhodne prijave, dodatne info na tel. št. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD BARKOVLJE - UL. BONAFATA 6, vabi na brezplačna enourna skupinska tapkanja (EFT) vsak drugi ponedeljek ob 17.45. Datumi srečanj: 19. oktober, 2., 16., in 30. november ter 14. december. Vodi Barbara Zetko. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vstop prost. KINERGETIX - gibalna terapija / dinamična meditacija. V torek, 20. oktobra, ob 19.30 bo v KD Igo Gruden v Nabrežini predstavitev tečaja. Vabljeni! Info na tel. št. 00386-40303578 (Mateja). PLAY&LEARN - Zeliš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.0017.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. ONAV - (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen vinu Franciacorta. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 23. oktobra, ob 20.30 v restavraciji pri Sv. Jakobu. Informacije in vpisnina po tel. 333-9857776, trieste@onav.it. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra in da se zainteresirani lahko še vpišejo po tel. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. »QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih 18.00-19.15. Vabljeni! Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30. SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije na tel. št. 338-3277407. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo). 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Za ostale informacije pokličite na tel. št.: 3398243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). SS Prireditve TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika, vabijo na Kavo s knjigo danes, 14. oktobra, na Oberdankov trg ob 10. uri s pesnico Patricijo Dodič, avtorico zbirke »Ljubimje« (zbirka odmomljanih pesmi). SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. SLORI, v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-razisko-valnim središčem in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi« avtorice Zaire Vidau in razpravo o rabi slovenščine v javni upravi, v četrtek, 15. oktobra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču TS360, Trg Oberdan 7. Sodelujejo Miran Komac (Inštitut za narodnostna vprašanja, Univerza v Ljubljani-Fakulteta za družbene vede), Ksenija Dobrila (predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine), Alenka Florenin (županja Občine Sovodnje ob Soči) in Mitja Lovriha (vodja službe Občine Dolina), moderator Mitja Tretjak (publicist, radijski in televizijski voditelj). Med predstavitvijo bo podelitev nagrad natečaja SLORI 2015 za diplomska in podiplomska dela. DRUŠTVO ARCI - ZVEZDA vabi v petek, 16. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na kulturni večer »Trst v verzih - poetični dialogi v narečju«, sodelujeta Ezio Giust in Claudio Sibelia, glasbeni utrinek: Neva Kranjec. SKD TABOR IN VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita v petek, 16. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Ezio Romano - Ženska brez obra- za«. Prevod Majda Guštin, predstavitev Kostanca Mikulus. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM ter Sklad Libero in Zora Polojaz vabita na predstavitev Zbornika za Ivanko Hergold, ki bo v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču. Na prireditvi bodo poleg urednice Marije Pirje-vec sodelovali: Marija Cenda, Boris Pahor, Boris Paternu, Vlasta Polojaz, Vilma Purič, Marko Sosič in Neva Zaghet. VZPI - ANPI Naselje Sv. Sergija: začenja se niz srečanj o nacionalizmih. V Ljudskem domu »Palmiro Togliatti«, Ul. Di Peco 14, bo v petek, 16. oktobra, ob 19.30 zgodovinar Piero Purini predstavil svojo knjigo »Etnične metamorfoze. Spreminjanje prebivalstva v Trstu, v Gorici, na Reki in v Istri: 1914-1975«. Vljudno vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, ŠZ BOR IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Stadion 1. maj« avtorjev Bogomile Kravos, Branka Lakoviča in Igorja Kocijančiča. Predstavitev knjige bo popestril nastop Borovih ritmičnih gimnastičark ter glasbeni intermezzo, program pa bo povezoval Rado Šušteršič. Pričakujemo vas v nedeljo, 18. oktobra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. oktobra, na večer posvečen Pavletu Mer-kuju ob prvi obletnici smrti. O njegovem liku in njegovi kulturni dediščini bo govoril Miloš Pahor v Peter-linovi dvorani ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi v stolnico Sv. Justa na koncert Tria Seraphim, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, v sredo, 21. oktobra, ob 20.30. Igrali bodo: Marta Močnik Pirc (sopran), Jure Gradišnik (trobenta), Klemen Karlin (orgle). Koncert je posvečen skladatelju Marcu Sofianopulu. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ZePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ZePZ Pristan U3ZO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturini Domjo. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. Prispevki V spomin na Zarka Sossija daruje Sonja Hrovatin 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Pinota Zerja-la daruje brat Mario s Savico 100,00 evrov za Kulturno društvo Skala iz Gropade. V spomin na Mirando Kapun por. Blason darujeta Marijan in Milena Na-bergoj 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Mirando Kapun daruje družina Fabjan 20,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na drago svakinjo in teto Mirando Kapun darujeta Ljuba in Aleš z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V drag spomin na Mirando Kapun -Blason darujeta Sonja in Drago Uk-mar 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na gospo Mirando Kapun daruje družina Kerschbaumer 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Mirande Ka-pun daruje Anita Metelko 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin Mirande Kapun poročene Blason darujejo prijatelji moža Rena-tota 75,00 evrov za Proseško godbe-no društvo in 75,00 evrov za F.C. Pri- morje. 8 Sreda, 14. oktobra 2015 TRST / šolski šport - Orienteering 2015 v organizaciji SPDT in ZSŠDI Kljub dežju in blatu so učenci in dijaki tekmovali in se zabavali fotografije na naši facebook strani primorskiD Na startu in progi včeraj dopoldne pri Božjem polju. Nastopilo je skoraj 350 učencev in dijakov osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol iz Tržaškega in iz Sežane fotodamj@n Sedem slovenskih osnovnih šol s Tržaškega, sedem srednjih nižjih in štiri srednje višje šole. Skupno 339 učencev in dijakov, ki so včeraj dopoldne tekmovali po gozdnih poteh, »U b'rouceh«, kot pravijo domačini, med Prosekom in Križem. Samo en detajl: ulivalo je kot iz škafa. Dež je organizatorjem Slovenskega planinskega društva Trst povzročil nemalo preglavic. Kot dobri planinci pa so se pripravili tudi na najhujše. Sestavili so ekipo, ki je štela okrog 40 ljudi. Proti koncu tekmovanja so morali tudi poseči z reševalno ekipo: skupina dijakov naj bi se namreč izgubila sredi gozda. Težav pa na srečo ni bilo in vsi so se srečni in zdravi, čeprav malo premočeni vrnili na cilj v skavtskem centru Alpe Adria AMIS pri Božjem polju. SPDT je tekmovanje, ki spada v projekt Oreinteering 2015 organiziral v sodelovanju ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada. Osnovnošolci (bilo jih je 128 iz sedmih šol, vpisalo se jih je 12, nekatere pa so se zaradi slabih vremenskih napovedi odpovedale nastopu) so tekmovali na 1700 metrov dolgi progi (skupno 8 točk). Nižješolcev je bilo 145 (7 šol) in so tekmovali na 1870 metrov dolgi progi (9 kontrolnih točk). Višješolci (skupno jih je bilo 66), tri šole iz Tržaškega in šola Kosovel iz Sežane), so se podali na 3090 metrov dolgo pot (10 kontrolnih točk. Tekmovalno progo je sestavila ekipa SPDT, ki jo je vodil Robert Devetak. »Tekmovanje smo začeli z nekaj zamude. Proti koncu je začelo močno deževati. Ker so bili učenci in dijaki premočeni, smo se odločili za preložitev nagrajevanja. Kljub vsem težavam smo zadovoljni, da smo tekmovanje izpeljali do konca,« je dejala predsednica SPDT Marinka Pertot. Zadovoljni so bili tudi tekmovalci, čeprav so se domov vrnili mokri: »Prav zaradi tega je bilo lepo, ker je deževalo. Vsi smo se zelo zabavali,« je po malici (organizatorji so pripravili topel čaj, sendviče in jabolka) dejal dijak nižje srednje šole Kosovel z Opčin Fabijan Kaurin, nogometaš najmlajših Krasa. Podobnega mnenja je bil njegov prijatelj in sošolec Thomas Bre-ganti: »Tekmovali smo uspešno, saj smo našli vse kontrolne točke. Na progi je bilo veliko blata,« je opisal orientacijski tek nogometaš ekipe U15 iz Bilj. Z dežjem in blatom niso bili navdušeni samo dijaki moškega spola, ampak tudi dijakinje. Morda ne vse. Dijakinje 3. A in B razreda openske šole Kosovel (Neša Gruden, Petra Kalc, Živa Furlan, Lejla Sanna, Alja Furlan in Vera Fonda) so se zabavale, čeprav je bilo vreme vse prej kot prijetno: »Bilo je naporno. Ni šlo brez padcev in zdrsov. Vse pa se je končalo lepo.,« so dejale odbojkarice in smučarka. David Križ-mančič pa je priznal, da ga je nekaj motilo: »Nekateri so žal skrili kako kontrolno točko, kar ni bilo najbolj pošteno.« (jng) barcolana - Presenetil gledalce Parni vlak ob morju Med nedeljsko Barcolano je gledalce, ki so regato spremljali iz višjih predelov Barkovelj in Kontovela, osrečil tudi parni vlak, ki je zapuhal po progi. V svoj objektiv ga je ujel fotograf Giovanni Montenero. Vrstni red Orienteering 2015 VIŠJE SREDNJE ŠOLE MOŠKI: 1. Andraž De Luisa in Ivo Ušaj (Prešeren), čas 21:45; 2. Erik Pleško in Aleksander Lesar (Kosovel Sežana) 25:49; 3. Matija Suc-ci in Jan Ferfoglia (Prešeren) 29:30; 4. Dimitri Cacovich in Marko Persegatti (Stefan); 5. Kevin Bržan in Nejc Kravos (Stefan) 40:41. ŽENSKE: 1. Tjaša De Luisa in Vida Petaros (Prešeren) 38:46; 2. Kaja Pavlin in Valentina Marušič (Kosovel Sežana) 43:55; 3. Lara Be-tocchi in Julija Kravos (Stefan) 46:43; 4. Sara Stopar in Keti Velj-kovič (Kosovel Sežana) 54:05; 5. Zala Zupan in Nina Mezgec Mrzli-kar (Kosovel Sežana) 54:08. Vrstni red šole: Kosovel Sežana 102 točki, Prešeren 63, Stefan 53, Slomšek 32. NIŽJE SREDNJE ŠOLE 1. Vera Fonda in Neža Gruden (NSŠ Srečko Kosovel Opčine), čas 41:31; 2. Peter Chenda in Nestor Jovičič (NSŠ Gruden Nabrežina), 46:57; 3. Alja Furlan in Petra Kalc (Srečko Kosovel Opčine), 48:19; 4. Viktor Bremec in Matteo Buri (Sv. Ciril in Metod Katinara) 49:53; 5. Sofia Santagati in Samantha Premerl (Gruden Nabrežina), 51:09. Vrstni red šole: Srečko Kosovel Opčine 44 točk, Gruden Nabreži-na 41, Sv. Ciril in Metod Katina-ra 22, Sv. Ciril in Metod Sv. Ivan 12, Gregorčič Dolina 11, Kosovel Levstik Prosek 9, Cankar Trst 2. OSNOVNE ŠOLE 1. Nastja Ferluga in Matija Doles (Trubar Kajuh Bazovica) čas 18:18; 2. Dean Pertot in Nick Zenič (Gradnik Col), 27:49; 3. Gregor Pertot in Francesco Slavich (Gradnik Col), 30:23; 4. Dario Filipovič Grčič, Anastasia Ganino in Danijel Clara (Josip Ribičič) 35:58; 5. Lejla Cunja in Francesca Colagiovanni (Bevk Opčine) 37:21. Vrstni red šole: Gradnik Col 41, Bevk Opčine 35, Trubar Kajuh Bazovica 25, Finžgar 20, Milčinski Katinara 13, Josip Ribičič 13, Grbec Stepančič 4. NAJBOLJ ŠTEVILČNA SKUPINA: Kosovel Sežana 32 dijakov, Gruden Nabrežina in Kosovel Op-čine 31, Simon Gregorčič Dolina 29. Tudi Tržačani na ROMUN2015 Devet študentov in dijakov iz Trsta, med temi tudi dijakinja liceja Prešeren Tina Busan, se bo udeležilo simulacije delovanja sistema Organizacije združenih narodov ROMUN2015, ki bo od 16. do 20. oktobra potekala v Rimu v organizaciji veleposlaništva ZDA v Italiji in družbe SIOI, udeležilo pa se je bo več kot 400 mladih iz vsega sveta. Družbeno koristno delo V uradu za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo do 21. oktobra med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za zaposlitev dveh delavcev za družbeno koristno delo B kategorije v okviru dveh projektov Občine Trst. Do 23. oktobra pa bodo zbirali prijave za zaposlitev 13 delavcev za družbeno koristno delo B kategorije v okviru desetih projektov Občine Trst. Sv. Ivan, Kjadin, Rocol: danes javna skupščina Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Ro-col sklicuje danes ob 18.30 v kongresni dvorani šole MIB na Trgu Padlih v Nasiriji 1 (pri Ferdinandeju) javno skupščino o aktualnih vprašanjih, kot so okolje, teritorij, promet in varnost. / TRST Četrtek, 15. oktobra 2015 9 peterlinova dvorana - Slikar Andrej Kosič gost DSI V navdih so mu bile vojne in povojne grozote Goriški akvarelist predstavlja svoje Trpeče metamorfoze Trpeča metamorfoza je naslov novega cikla znanega goriškega slikarja akvarelista Andreja Kosiča, ki ustvarja že več kot šestdeset let in ima za sabo 120 samostojnih razstav. V teh letih je ustvaril prepoznaven likovni jezik z upodabljanjem kraških dolin, gozdov, vinogradov, travnatih površin in narave nasploh, preko katerega jo globlje podoživlja in mu predstavlja trenutke ustvarjalne sprostitve. Novi cikel preseneča, ker predstavlja odmik od ustaljene slikarske prakse. Enaindvajset velikih platen, ki visijo v Peterlinovi dvorani v Trstu, je na ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izobražencev predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Za glasbeni utrinek je poskrbela pianistka Helena Lupinc, gojenka Glasbene matice iz razreda Claudie Sedmach, ki je ob tej priliki zaigrala Ma-ličev Utrinek in Romanske plese. Vzgib za ustvarjanje novih platen velikih dimenzij z oljnimi barvami je Andrej Kosič dobil, ko je obiskal povojna grobišča v Kočevskem rogu in pa ob videnju slik Hude jame. Takrat se je spomnil vojnih let, ki jih je tudi sam doživel, z očetom pa je kot mlad fant obiskal kraje slovenskega vojnega trpljenja, Bolnico Franjo in pokopališče v Gonarsu. Razstavljena platna predstavljajo odmik od ustaljene slikarske prakse, saj gre tu za oskrunjeno naravo, prepojeno s tragiko in krvjo nedolžnih, s čimer se Kosič umešča v sodobni tok likovnega ustvarjanja. »Kosičeva Trpeča metamorfoza je intimna, pristna likovna meditacija na temo večnega vprašanja o smislu človeškega trpljenja«, je dejal Saša Quinzi, saj slike mejijo na abstraktno in številni vložki spodbujajo tipnost, oljne barve pa omogočajo drugačen pristop s plastenjem barv. Slikar si iz naravnega sveta izposoja barvno gradacijo, primerljivo prehajanju letnih časov. Osnovna barvna paleta se tako od najtemnejše do najbolj svetle preliva s platna na platno. Dela pa ne izžarevajo naravnega sozvočja, saj poteze čopiča Andrej Kosič in eno izmed njegovih del fotodamj@n ustvarjajo prestreljeno površino z mrežami, lobanjami, rokami in bodečimi žicami. Z zadnjim platnom Kosič preseže cikličnost rojevanja in umiranja, odgovor na bivanjsko stisko pa išče v osebni izpovedi 15. Postaje Križevega pota. Sledil je pogovor z umetnikom, ki ga je vodil Marij Maver. Prisotni so tako spoznali življenjsko zgodbo Andreja Kosiča, ki se je rodil v Rupi leta 1933, mladost pa je preživel v Ilirski Bistrici, kamor so se preselili z družino na povabilo strica. Tam so doživeli vse vojne čase, naposled pa so se spet preselili v Italijo, kjer so začeli novo življenje. (met) tks - Jutri ob 17. uri v priredbi Slorija Jezikovna različnost in raba slovenščine Slovenski raziskovalni inštitut SLO-RI prireja jutri ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču predstavitev monografije »Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi. Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini« avtorice Zaire Vidau. Publikacija je izšla pri univerzitetni založbi Annales v sodelovanju s SLORI-jem, Univerzo na Primorskem in njenim Znanstveno-raziskovalnim središčem. Avtorica bo predstavila izsledke raziskave, v kateri je preučevala odnos med nastajanjem italijanske nacije in države ter njene javne uprave do svojih narodnih in jezikovnih manjšin. Pri predstavitvi monografije bo , poleg Zaira Vidau foto damj@n avtorice, sodeloval še Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja ter Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Sledila bo razprava o rabi slovenščine v javni upravi. slovenska manjšina - Delegacija SSk pri prefektinji Srečanje o usodi narodnih domov, čezmejnih projektih in izvajanju zaščitnega zakona Na temelju vsega tega, kar se je do danes udejanilo, lahko nadaljujemo z izvajanjem tistih določil iz zaščitnega zakona , ki so še delno ali v celoti neizpolnjene. To pa mora biti, ob spoštovanju načelnih pravic, uokvirjeno v današnji čas. Zaradi tega in na podlagi dosedanje izkušnje, se kaže potreba po nekaterih spremembah v zaščitnem zakonu, da bo izvajanje doseglo večjo učinkovitost. To je povzetek prvega srečanja med deželnim predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem ter vladno komisarko in tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi (na sliki). Sestanka so se udeležili še namestnica vodje kabineta Prefekture Beatrice Musolino, pokrajinski predsednik SSO Igor Švab ter odbornik Ivo Corva. Bandelj se je zahvalil prefektinji Garufi za razpoložljivost in za pozornost do slovenske narodne skupnosti v Deželi FJK, še posebno kar se tiče izvajanja zaščitnega zakona. V nadaljevanju pogovora so se dotaknili posameznih področij zaščite. Glede to-ponomastike in uporabe šumnikov so skupno ugotovili, kar je bilo narejeno in kaj je še potrebno urediti. Na tem področju je bilo še posebej izpostavljeno nadaljevanje dogovarjanja z agencijo za prihodke, da se uveljavi pravilno zapisovanje imen in priimkov. Predstavniki SSO so prefektinji predstavili potek vračanja Narodnega doma pri Sv. Ivanu in dogovarjanja s tržaško univerzo o uporabi prostorov v Narodnem domu v Ul. Filzi. Glede uvedbe slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini, kjer se je zakonsko izvajanje v bistvu zaustavilo, pa bi bilo potrebno opredeliti glavne prioritete za poučevanje glasbe in inštrumentov. Prefektinjo je še posebej zanimalo izvajanje evropskih projektov. Corva ji je ori- sal izkušnjo, ki si jo je na tem področju pridobil SSO tako samostojno, kot v sodelovanju z SKGZ in Unijo Italijanov. Prefektinja je še prisluhnila predstavitvi doseženih ciljev v sklopu evroprojektov Jezik/Lingua in Enri ter priprav za njuno nadgradnjo v novem programskem obdobju. Na srečanju je bilo govora tudi o zasedanju vladnega omizja, ki se bo sestalo v Rimu proti koncu leta. Predsednik SSO Ban-delj je v luči priprav na to zasedanje, predlagal, da se poleg vprašanja o nadaljnjem financiranju slovenske manjšine na dnevni red vključi tudi nov volilni zakon ter izvajanje deželne reforme za krajevne uprave. Ob zaključku srečanja so predstavniki SSO v spomin na srečanje podarili trijezično knjigo Moje korenine slovenskega slikarja Bogadana Groma, ki je izšla pri založbi Mladika. »Smetana« na dobrodelnem večeru v Portopiccolu Andrea Illy in Santo Versace V prostorih povsem novega hotela s petimi zvezdicami (luksuznega razreda) Falisia Resort & Spa v se-sljanskem turističnem naselju Portopiccolo je gostil dobrodelno prireditev sklada Operation Smile Italia On-lus, ki so se je udeležile razne znane osebnosti. Sprejela sta jih predsednik sklada, modni podjetnik in politik Santo Versace ter pooblaščeni upravitelj Matteo Zoppas. Med gosti so bili gradbinca Claudio in Marco de Eccher (njuna družba je zgradila Portopiccolo), Andrea in Ric-cardo Illy ter nekdanji član skupine Pooh Red Canzian, ki je vodil dobrodelno dražbo za posebno izdajo albumov Pooh Legend. »Smetana« italijanskega severovzhoda je organizatorjem omogočila zbrati sveža sredstva za sklad, ki od leta 2000 prireja človekoljubne pobude v 60 državah sveta: financira zlasti kirurške posege za odpravo hudih malformacij. Gledališče in kino V gledališču Miela se danes začenja niz filmov na križišču med gledališčem in kinom Cinem@teatro. Ob 18. uri in 20.30 bodo predvajali film Romana Polanskega Macbeth. Fotografski izziv Vzgojno-zaposlitveno središče v Se-sljanu prireja od 27. do 29. oktobra v dvorani bivše turistične ustanove v Sesljanu 11. Fotografski izziv. Zainteresirani naj fotografije pošljejo na naslov CEO VZS, Naselje sv. Mavra 124 Sesljan najkasneje do jutri, 16. oktobra, velikost, barve, slog in število slik pa so stvar proste izbire. Slike bodo na ogled 27. oktobra med 10. uro in 12.30, 28. oktobra pa med 10. uro in 12.30 ter med 14. in 17. uro, 29. oktobra pa bo ob 11. uri nagrajevanje. Ob tej priložnosti bodo na ogled tudi ročna dela in slike, ki so jih izdelali gojenci VZS iz Sesljana. Gledališki tečaj Združenje Teatro incontro sporoča, da je še čas za prijavo na gledališki tečaj za odrasle, ki bo vsak četrtek ob 20. uri potekal na sedežu združenja v Ul. Somma 3 v Trstu. Za informacije sta na voljo številka mobilnega telefona 338-1167057 in e-mail tea-troincontrotrieste@gmail.com. Biloslavo in Sfaradi Združenje Colonnelli del Kentucky prireja drevi v konferenčni dvorani Lege nazionale v Ul. Donota 2, 3. nadstropje, ob 19.30 predstavitev knjige pisatelja in novinarja Michaela Sfaradija I lunghi giorni della Arctic Sea. Prisoten bo tudi vojni dopisnik Fausto Biloslavo. 10 Sreda, 14. oktobra 2015 KULTURA / tržaško knjižno središče - Predstavitev nove publikacije Narod naj si postavi nevidne duhovne meje Knjiga Glas iz zaliva prinaša daljši pogovor z Borisom Pahorjem Ni slučaj, da ima belo-modra knjižica Glas iz zaliva, ki je pravkar izšla pri Društvu 2000, isti format kot revija Zaliv. Obe sta tesno povezani z Borisom Pahorjem: prva prinaša daljši pogovor, ki ga je s tržaškim pisateljem pripravil Peter Kovačič Peršin, druga pa je pisateljeva »kreatura«, ki jo je s sodelavci urejal skoraj petindvajset let. Predvsem pa je to, kot je poudaril Kovačič Peršin, priznanje tržaški reviji Zaliv, ki ima neprecenljivo zaslugo, da je v matici bodrila narodno zavest in državljanski pogum. Novo knjigo so včeraj, ob prisotnosti obeh protagonistov, predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Nastala je na podlagi njunih številnih pogovorov v proseškem baru Luksa, v njej pa sta sogovornika obdelala nekatere temeljne Pahorjeve ideje. Na primer tisto, da ideologije ne morejo reševati nacionalnega vprašanja in da bo jezik in posledično našo skupnost ohranila samo narodna zavest. Tega levica ne razume, je še enkrat poudaril Pahor in v isti sapi zagotovil, da kljub sto dvema letoma ni »star nono« in da mu glava »ne dela težav«. Knjiga izpostavlja tudi Pahorjeva glavna nazorska vprašanja, ki jih je Kovačič Peršin strnil v zahtevo po spoštovanju in zaščiti človeškega telesa, potrebo po utrjevanju dostojanstva naroda in prepričanje, da brez socialne osvoboditve tudi nacionalne ne bo. To Pahorja postavlja ob bok Kocbekovim krščanskim socialcem. S Pahorjem (levo) se je pogovarjal Peter Kovačič Peršin fotodamj@n Naučiti bi se morali živeti za drugega, je spomnil starosta tržaških pisateljev, vsi smo odvisni od sočloveka, brez njega ne bi obstajali. Beseda je tekla tudi o potrebi po ohranjanju celovitega spomina na slovensko in evropsko zgodovino, tako na njene pozitivne kot negativne plati. Pahor je velik del svojega življenja posvetil preprečevanju kolektivne amnezije na račun grozot totalitarnih režimov, v prvi vrsti fašizma in nacizma. V tej luči gre brati tudi najnovejšo knjigo Rdeči trikotniki, ki kot poudarja ni zgodovinska knjiga, temveč ne- ke vrste vademekum, v katerem je zbral informacije o znanih in manj znanih taboriščih. »Jaz govorim o preteklosti zato, da je ne bi ustvarili tudi v prihodnosti.« Tako knjiga Glas iz zaliva kot njena tržaška predstavitev sta se zaključili s citatom Levi-Straussa: če se narod hoče ohraniti za prihodnost, se mora ograditi in vzpostaviti neko nevidno mejo. Ta meja mora biti nevidna, je posvaril Pahor, ne kot tista fašistična, ki jo gradi Madžarska: ne izraža se v nasprotovanju drugim narodom, temveč v zavedanju lastne vrednosti. (pd) Poezija: pet nominirancev za Jenkovo nagrado Za Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko minulih dveh let so letos s svojimi deli nominirani Milan Jesih, Milan Kleč, Miklavž Komelj, Jan Krmelj in Jana Putrle Srdic. Gre za avtorje in avtorico, ki v svojih generacijah veljajo za pesniške samohodce, je na razglasitvi povedal predsednik žirije Igor Divjak. »Iskali smo avtorje, ki z deli prinašajo novosti. Želeli smo, da so ta dela odprta v širši kulturni prostor in želijo v njem doseči neko spremembo, hkrati pa so dovolj komunikativna in znajo nagovoriti povprečnega bralca. Pomembna se nam je zdela tudi jezikovna inovativnost, pri starejših avtorjih pa to, da so dosegli napredek v razvoju.« Najstarejši letošnji finalist je Milan Jesih (1950), ki je nominiran za zbirko Lahko-da (Beletrina). Kleč je žirijo prepričal z zbirko Lep pozdrav (Cankarjeva založba), Noč je abstraktnejša kot n (Edicija Hyperion) pa je naslov za nagrado nominirane Komeljeve pesniške zbirke. Med nominiranci sta tudi 19-letni Krmelj s prvencem Relikvije dihanja (Litera) in pesnica Jana Putrle Srdic z zbirko To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (Center za slovensko književnost) Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je spomnil, da so nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1986, poimenovali po Jenku, ker je on drugi najpomembnejši slovenski pesnik po Francetu Prešernu; v Sloveniji na leto izide okoli 100 pesniških zbirk, a jih je v pretres vredno vzeti le med 30 in 40. Dobitnika Jenkove nagrade bodo razglasili v nedeljo ob 14. uri na Podreči. Tam se bodo zbrali vsi nominiranci, ki bodo pred Jenkovim spomenikom prebirali svoje pesmi. Jenkova nagrada bo tudi letos simbolična, saj na društvu še iščejo sponzorja zanjo ... (STA) razstava - V galeriji Trart v Trstu Skupna razstava dvojice Bernstein - Vecchiet Franco Vecchiet med sobotnim odprtjem razstave fotodamj@n V galeriji Trart na Drevoredu 20. septembra št. 33 v Trstu, si lahko v prvem nadstropju do 28. novembra ogledamo razstavo umetniške grafike dveh uveljavljenih likovnih umetnikov, Edwarda Bernsteina in Franka Vecc-hieta. Skupni naslov Life still life združuje umetnika in prijatelja, ki sta delila svoje eksperimentalne izkušnje na Mednarodni šoli grafike v Benetkah, kjer sta se spoznala. Njuna sicer precej različna temperamenta združuje izjemno obvladanje tehničnega postopka, v tem primeru globokega tiska, in osnovno izhodišče navdiha, čeprav ostaja vsak od njiju pri povsem drugačnih opažanjih. Navdih črpata oba iz okolja, iz stvarnega sveta, naj si bodo to Bernsteinovi predmeti ali Vecchietovo iskanje sledov, ki jih je čas pustil v prav tako stvarnem svetu, ki nas obdaja. Tako Berenstein kot Vecchiet sta profesorja grafike in vodita eksperimentalno nastajanje knjig umetnika, ki se neposredno navezujejo na grafično področje. Berstein poučuje na univerzi v Bloomingtonu in sodeluje z raznimi ustanovami kot kustos razstav ter predavatelj. Franko Vecchiet je na njegovo povabilo razstavljal tudi v ZDA. Za uspehe na grafičnem področju je Franko Vecchiet prejel pomembne nagrade, med katerimi gre omeniti Prešernovo iz leta 1989 in nagrado biena-la iz Sarcellesa leta 2009. Trst nadaljuje svojo tradicijo na področju grafike s šolo Sbisa, ki jo Vecchiet uspešno vodi v sklopu Ljudske univerze. Prostor galerije s svojimi manjšimi sobami deluje bolj intimno, vsak umetnik je svoja dela postavil v ločene prostore, le na skupnem hodniku se srečata, vsak z eno grafiko. Ob vstopu v razstavni prostor gledalca nagovarjajo elegantne oblike gosposkih lestencev, takih, ki jih pogostoma srečujemo prav v Benetkah. Tradicionalni medij globokega tiska je Bernstein nadgradil z digitalno predelavo in v končni fazi še s površinskimi črtnimi posegi. Lestenci ostajajo osrednji motiv vseh grafik, kar jih razlikuje je perspektiva, zorni kot pogleda, predvsem pa izraziti svetlobni kontrasti. Simbolična dvojnost med nasprotji dobi globlji smisel, ko v prednjem planu prepoznamo obrise krilatih angelov ali mitoloških figur kot je Ikar. Podoba zaustavi bežeči trenutek in postane pričevalec minljivega časa. Tako angel kot Ikar padata v prostor in nakazujeta razpetost človeka med življenjem in smrtjo. Franko Vecchiet je pozoren do bogastva znakovne govorice, ki pušča stvarne sledove minevanja v prostoru. Likovne prvine njegovih grafik so zato močno abstrahirane in prehajajo iz vsebinskega vidika na konceptualno raven, saj postanejo metafore nenehnega spreminjanja. Sledovi, ki jih grafični listi pretanjeno ponujajo gledalcu, so sledovi, ki jih je ustvaril človek v stiku z naravo, na voljnosti mehkega papirja dobijo podobe sebi lastno življenje. Navidezno preprosti odtisi odrabljenih ploščic lesenega poda postanejo protagonisti nove zgodbe, ki jo med ustvarjalnim procesom Franko Vecc-hiet nenehno nadgrajuje z novimi asociacijami in sugestijami, ki so obenem tudi oblikovne narave. Grafika postane prostor kontemplacije, zrcaljenja, večplastne gradnje in svobodnih kola-žiranih elementov, ki jo še bolj izrazito povezujejo s konkretnim prostorom. Tudi kakovostna postavitev bistveno dopolnjuje in povezuje v organsko enovito celoto posamezne grafike, ki delujejo zaradi večjega formata kot stenske postavitve z manjšimi minimali-stičnimi ciklusi. Jasna Merku SNG T +386 (0)5 335 22 47 E blagajna@sng-ng.si NOVA GORICA www.sng-ng.si Gregor Brazel KRVAVA GORA Dokumentarna video satira o soški fronti V predstavi srečamo tri resnične zgodovinske osebe, ki so bile dejavne na soških bojiščih: Albina Mlakarja (najznamenitejši slovenski oficir avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni), grofico Lucy Christalnigg (plemkinja in prostovoljka Rdečega križa, ki je bila prva civilna smrtna žrtev) in Alice Schalek (vojna poročevalka z Dunaja). Režiser Matjaž Po-grajc na odru prepleta različne zvrsti: gledališko-plesne prizore, film, na veliki maketi soških gora pa igralci z lutkami obujajo prizorišča bitk in življenje vojakov v jarkih. Predstava ima satiričnen pridih, v določenih prizorih celo formo kabareta. Premieri: SRE in ČET, 14. in 15. 10., ob 20.00. Ponovitve: PET, 16. 10.; SOB, 17. 10., SRE, 21. 10.; ČET, 22. 10.; PET, 23. 10.; SOB, 24. 10, ob 20.00. Mali oder. KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA Izbor besedil Ivan Peternelj in Tereza Gregorič Dramsko plesna etuda Koprodukcija z Zavodom MN produkcija Plesno gledališka predstava raziskuje ksenofobijo. Na odru se prepletajo petje, ples, igra; besedilo pa je govorjeno v različnih svetovnih jezikih. Javna generalka: SRE, 11. 11., ob 20.00. Premiera: ČET, 12. 11., ob 20.00. Ponovitev: PET, 13. 11., ob 20.00. Veliki oder. Iztok Mlakar PAŠJON Koprodukcija z Gledališčem Koper Novo duhovito besedilo Iztoka Mlakarja opisuje življenje Jezusa Kristusa v unikatnem žanru z značilnim narečnim govorom, v zgodbo pa so vpleteni avtorjevi songi. SRE, 30. 10.; SOB, 14. 11., ob 20.00. Veliki oder. Dragica Potočnjak SRCE NA DLANI Gostuje SMG Ljubljana Zgodba o transplantaciji, darovanju organov. Kdo so darovalci in prejemniki? Kaj doživljajo? PET, 20. 11., ob 20.00. Veliki oder. J. B. P. Molière TARTUFFE Satirična komedija Bogati Orgon sprejme v svojo družino hinavskega Tartu-ffa. Bo že prepozno, ko bo spoznal prevaro? Helena Per-šuh in Gojmir Lešnjak Gojc sta za vlogi v predstavi prejela nagradi na letošnjem Festivalu Dnevi satire v Zagrebu. SOB, 21. 11., ob 20.00. Veliki oder ZA NAJMALJŠE Urška Raščan ČISTO PRAVA PREDSTAVA Gostuje Gledališče KU-KUC. Za otroke od 3 do 7 let. SOB, 17. 10., ob 10.30 in 16.00. Veliki oder. GLEDALIŠKA IGRALNICA Vodi igralka Medea Novak. Za otroke od 5 do 10 let. SOB, 24. 10., ob 10.30. Barbara Vidovič DOGODIVŠČINA ZAJČKA BRANKA Gostuje Talija ustvarjalni laboratorij. Za otroke od 3 do 7 let. SOB, 7. 11., ob 10.30 in 16.00. Veliki oder. / KULTURA Sreda, 14. oktobra 2015 1 1 dnevnik ane frank - Dramaturginja Tatjana Ažman o slovenski praizvedbi v SNG Opera »Anina največja zmaga je, da je ostala takšna, kot je« Dnevnik Ane Frank je ena tistih večnih zgodb, skozi katero je vredno ljudem nekaj sporočiti, je o slovenski praizvedbi istoimenske monoopere v ljubljanski operni hiši za STA poudarila dramaturginja Tatjana Ažman. Po njenem mnenju je tudi ena tistih zgodb, ki pravi, da mora človek ostati zvest samemu sebi, ne glede na to, kaj se mu zgodi.Tatjana Ažman je diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in od leta 1989 dalje ustvarja v slovenskih gledališčih. Delovala je tudi na televiziji in radiu, upri-zoritveno prakso pa spremlja tudi v mednarodnem prostoru. Dramaturginja v SNG Opera in balet Ljubljana je od leta 1995. Dnevnik Ane Frank ruskega skladatelja Grigorija Frida je najnovejša predstava, pri kateri je sodelovala. Intimna zgodba Ane Frank je večkrat izpostavljena, ponatisnjena, uprizarjana. Zakaj menite, da je 70 let po nastanku še vedno aktualna? Ima posebno literarno vrednost, je tako rekoč že klasika? Veliko smo se ukvarjali z vprašanjem dnevniške literature, na začetku seveda z dnevnikom Ane Frank, potem z zgodovinskimi dejstvi o nastajanju takšnega dokumentarnega gradiva v času druge svetovne vojne, pa tudi z intimno sporočilno vrednostjo, ki jo ti dokumenti prenašajo prihodnjim generacijam. Tisti časi so bili zelo naklonjeni pisanju dnevnikov. S podobnim fenomenom se srečujemo tudi v zadnjih 30 letih, izhaja pa iz krvavih izkušenj z raznih koncev sveta. Pisale so jih predvsem ženske ali otroci, pomemben je tudi dnevnik deklice iz 90. let v Bosni in Hercegovini. Dnevnik Ane Frank je literatura, ki se nahaja v vsaki knjižnici, praktično vsak ve, za kaj gre. Sprva sem jo res jemala kot dokumentarno gradivo, ampak potem, ko besedilo večkrat bereš in ko razmišljaš ter poskušaš analizirati te zapise, se pravzaprav sploh ne moreš izogniti temu, da jih začneš jemati tudi kot literarno delo. Pri Dnevniku Ane Frank se seveda pojavi tudi vprašanje, koliko je verodostojen glede na redakcije, ki jih je opravil njen oče. Vendar menim, da se moraš v nekem trenutku enostavno odločiti, da gre za dobro zgodbo, da vanjo verjameš in da je vredno skozi njo nekomu nekaj sporočiti. So takšne zgodbe, polne žalosti, potrebne, da prepoznamo vrednote, ki jih sicer jemljemo za samoumevne? Seveda, vsaka zgodba, ki nekaj sporoča, je potrebna. Človeka od nekdaj obdaja svet zgodb, posluša jih in jih ustvarja, menda se tudi zato razlikujemo od preostalih živih bitij, s katerimi si delimo ta planet. In ena od zgodb, ki jih je treba vsakič znova povedati, je tudi ta. Odločili smo se za distanco, naša predstava ni realizem, s katerim bi dobesedno slikali deklico, določili, da je to točno Ana Frank. Zato tudi kot vlogo navajamo sopranistko, Ana v tej zgodbi šele sledi. Ne strinjam se z ocenami, da se naša generacija ne zaveda preteklih dogodkov, da gre nam in mlajšim od nas samo za zabavo. Mislim, da so se ljudje že zasitili zabave, upam, da si želijo doživeti tudi kaj zares pomembnega. V tem smislu smo si prizadevali ustvariti lepo, iskreno predstavo, brez potvarjanja, in vsak član umetniške in izvajalske ekipe je bil enakovreden člen v na- Tatjana Ažman sng opera stajanju uprizoritve, z vsemi izkušnjami, različnimi mnenji in ozadjem vred. Ker zgodovinski spomin skozi desetletja izginja - se vam zdi, da je treba na grozote vojne znova in znova opozarjati? Žal je človeku vojna v krvi, drugače ni sposoben preživeti. Do vojne lahko pride zaradi takšnih ali drugačnih interesov ali samo iz neke globoke inercije po tem, da se moramo stalno vzpostavljati znotraj nekega prostora, pa zapadamo v spore, ki jih potem rešujemo na brutalen način. To, da živimo v nekem mirnem svetu, blagostanju, da smo končno postali boljši, kot smo bili, je največja utopija, kar jih obstaja. Vzpostaviti mir in ga vzdrževati, to je pravzaprav najtežja stvar. Ne vem, koliko smo sploh še dojemljivi, da nam en tak opomin zleze pod kožo, da se zavedamo, da se to lahko zgodi tudi nam. Čeprav smo soočeni z najbolj brutalnimi posnetki, ki krožijo po spletu, nam to ni dovolj, da bi se zavedali, kaj je v bistvu vojna. V resnici je človek nekaj zelo majhnega in človeštvo zelo podvrženo vplivom majhnega odstotka ljudi, ki manipulirajo svet. Umetno nas vzdržujejo srečne v nekem balončku, temu se moramo nekako podrediti, po drugi strani pa delajo z nami prav vse, kar se jim zahoče. Verjetno smo v tem ciklusu že od nekdaj in če se vrnem h grozotam vojne, slike bojišč so popolnoma identične slikam iz katere koli vojne pred tem, le da so ljudje uporabljali druga orožja. Destrukcija kot rezultat pa je popolnoma enaka. Pa ima mali človek sploh možnost, da se upre, glede na to, da vojne običajno začnejo in usmerjajo neki veliki igralci? Največja tragedija zgodbe o Ani Frank oziroma zgodbe v naši predstavi je, da znotraj te »igre« propa- Anne Frank (1928-1945) je med nacistično zasedbo Nizozemske pisala dnevnik, ki je bil po vojni objavljen in preveden v številne svetovne jezike Ob slovenski tudi italijanska praizvedba opere Dnevnik Ane Frank V ljubljanski Operi se je sezona pričela praznično, z uprizoritvijo, ki bi bila kot nalašč za silvestrski večer. Offenbachova opereta Or-fej v peklu je v lahkotnem, šaljivem, mestoma tudi (pre)začinjenem tonu uvedla v nov program. Drugo leto pod umetniškim vodstvom Rocca je odprla kipeča režija Vita Tauferja, ki je v parodiji mita evidentirala buržoazijsko željo olimpijskih bogov po vsestranski osvoboditvi od »institucionalne« vloge. Medtem, ko zabava prekipeva na glavnem odru pod vodstvom Marka Ga-šperšiča, se na malem odru, v popolnoma drugačnem tonu nadaljujejo ponovitve monoope-re Dnevnik Ane Frank Grigorija Frida. Pred uradnim začetkom sezone je Opera predstavila namreč koprodukcijo s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, slovensko praizvedbo enodejanke, ki je odprla nov uprizoritveni prostor, komorno dvorano -3. Uprizoritev v prevodu Milana Jesiha je nastala ob stoletnici rojstva avtorja in ob 70-letni-ci konca druge svetovne vojne. Delo ruskega skladatelja židovskega izvora je izjemno priljubljeno in izvajano po vsem svetu. Napisano je v sprechgesang obliki (govorno petje) za sopran in komorno instrumentalno zasedbo (klavir, kontrabas, tolkala). de posameznik, ki je povrh vsega še brez krivde kriv. In kaj sploh lahko naredi tak posameznik? Največ, kar lahko naredi, je, da ostane zvest samemu sebi, ne glede na to, kaj se mu zgodi ali godi, da se ne pusti zmanipulira-ti, prestrašiti, da ne obupa, da se zaveda stvari okrog sebe ter da hodi okrog z odprtimi očmi in odprtim srcem. Za zgodbo o deklici v skrivališču, ki odhaja v smrt in počasi pred našimi očmi v svojih mislih izginja, točno vemo, kako se konča. Anina največja zmaga je, da je ostala takšna, kot je, da ima navkljub vsem grozotam na koncu še toliko pozitivne energije in moči v sebi. To so tista kvalitetna sporočila. Ljudje jih prepoznavajo, a se jim na žalost ne predajo, saj si je verjetno najlažje zatisniti ušesa in reči, to me ne zanima. Velik del človeštva je v zelo velikih stiskah, mnogi nimajo dovolj moči, da bi se vsemu temu zoperstavili. Ali res navkljub temu še vseeno lahko iščemo rešitve in smo pri tem iskreni? Ampak moč množice je ponavadi tista, ki prevlada. Da lahko posameznik nekaj spremeni v dani situaciji, ni to na nek način idealistično, morda celo naivno razmišljanje? V zgodovini človeštva je bilo kar nekaj posameznikov, ki so znali in zmogli ostati zvesti samemu sebi, npr. Mahatma Gandhi, mati Tereza, tibetanski duhovni vodja dalajlama, pa južnoafriški voditelj Nelson Mandela, številni borci za pravice temnopoltih v ZDA, veliki ljudje so živeli in še živijo na različnih koncih sveta. So pa med njimi tudi številni majhni, skorajda nevidni ljudje, vsem pa je skupno to, da so bili in so v svojem načinu življenja in razmišljanja fenomenalno iskreni. Katja Konvalinka je suvereno izpeljala zahtevno vlogo Ane Frank darja štravs tisu Roccova režija izhaja iz izpovedne narave dnevnika, iz teme vojnega časa. Glavni element scenografije je spiralno stopnišče, ki je skrivališče, okno v svet, ječa resignacije in vodi v nič, kar oja-či vtis brezizhodne utesnjenosti. Ano spremlja luč, ki se spreminja od prizora do prizora in je dejansko svetilka, a tudi metaforični žar najstnice in njenega monologa. Gledalci sedijo na lesenih, starih stolih, ki spominjajo na vojni čas v idejni, sočutni povezavi dvorane z odrskim prostorom. Fridova monoopera je nastala leta 1969, po slogu pa gleda nazaj, na dunajske vzore iz začetka stoletja: uglasbitev poudarja osrednjo vlogo besede, hkrati obarva poglavja dnevnika z različnimi stili, tudi s kančkom jazzovskega humorja ali s spevnostjo valčka, ko Ana govori o Petru. Protagonistka je popolnoma sama na odru, saj se druge osebe pojavljajo le v njenih besedah. Katja Konvalinka je suvereno izpeljala zahtevno nalogo: s pevsko in igralsko spretnostjo se je vživela v tempo in značaj opere, ki jo poslušalec doživlja skoraj kot dramsko delo. Trio instrumen-talistov je koordiniral dirigent Aleksandar Spa-sic. Ponovitve se bodo nadaljevale do konca meseca v dvorani -3, 22. oktobra pa bo uprizoritev doživela drugo premiero v naši deželi, tokrat v italijanskem prevodu Rina Alessija v avditoriju Concordia v Pordenonu. Italijanska praizvedba bo zaživela v okviru 24. Mednarodnega festivala duhovne glasbe. Protagonistka bo sopranist-ka Štefica Stipančevic. ROP Pravzaprav ne vem točno, kaj je tisto v njih, ker to ni samo karizma. A so prepričali množice, ki so jim verjele, in zgodile so se spremembe, tudi v družbenih redih. Trenutno smo v zelo turbulentnem času, doživljamo kataklizmo neke prehodne družbene in svetovne ureditve. Ta je vedno bolj prozorna, ne funkcionira, ustvarja nesrečne ljudi in tragedije. Polni smo nekega new agea, ampak stvari so zelo preproste. Kot pravi stari slovenski pregovor - najprej počisti pred svojim pragom. Ljudje smo zelo zapackani, ne samo s slabo in nekvalitetno hrano, tudi s slabimi idejami. Veliko več naredimo za svoje telo kot za svojo notranjost. Človeštvo pa vendarle hrepeni po boljšem, zato ljudje zapuščajo domove, ker zanje tam, doma, postaja nevzdržno, podajo se na pot za svojim idealom, tako kot je šla lepa Vida. Zdaj resnično začenjamo vsi hrepeneti. Največja tragedija človeštva pa je, da obstajajo samo navidezne rešitve, gladkega reza in mirnega konca preprosto ne znamo ustvariti. Kdo je ciljno občinstvo predstave? Ciljno občinstvo so vsi obiskovalci opernih predstav. Po eni strani bi želeli na predstave povabiti vse ljubitelje glasbe in glasbenega gledališča ter po drugi strani vse tiste, ki jih zanimata tematika in naše sporočilo. Še posebej pa nagovarjamo mlajše občinstvo in vse, ki bi želeli v naročju umetnosti skupaj z nami podoživeti spomin na dogodke izpred 70 let. STA - pogovarjala se je Ksenija Brišar 1 2 Sreda, 14. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Še ni dokončnih odločitev o postavitvi šotorišča Zdravnikov brez meja » Za begunce je treba čim prej najti rešitev« »Govoriti o postavitvi šotorišča za begunce v Gorici je v tem trenutku prenagljeno: odločitev o ukrepih, ki jih bomo izpeljali, namreč še ni padla.« Tako je za Primorski dnevnik povedala tiskovna predstavnica organizacije Zdravniki brez meja -Italija (ZBM), ki je v zadnjih tednih dvakrat obiskala Gorico, da bi preverila razmere, v katerih živijo afganistanski in pakistanski prebežniki. »Za ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, je treba nujno najti dostojno namestitev. Gre namreč za prosilce za azil, ki imajo do tega pravico. Nekateri izmed njih že kažejo znake psihološke izčrpanosti: zima se bliža, zato je treba rešitev najti v kratkem,« so sporočili iz humanitarne organizacije. Skorajšnje postavitve šotorišča, ki jo je napovedal predsednik konzorcija ICS Gian-franco Schiavone, ZBM za zdaj ne potrjuje, a niti ne zanika: gre namreč za eno izmed možnosti, ki jih preučuje, da bi približno 140 prebežnikom »izven konvencije« zagotovila boljše življenjske pogoje. »V Gorico smo prišli dvakrat, da bi preverili, kakšen je zdravstveni in humanitarni položaj prebežnikov, ki prenočujejo na prostem, ter da bi se srečali s krajevnimi institucijami in drugimi akterji (med temi je Karitas, op.p.). Trenutno smo še v fazi razprave, zato novice o postavitvi šotorišča ne moremo potrditi,« je dejala sogovornica in pojasnila, da še preučujejo, katera bi bila najprimernejša lokacija za namestitev prebežnikov - med obiskoma v Gorici so si nekatere že ogledali -, pred vsakršnim ukrepom pa se nameravajo vrniti in se soočiti s predstavniki krajevnih oblasti. »Ob postavitvi šotorišča bi lahko vzeli v pretres tudi druge možnosti, na primer kakšen prazen objekt,« je še povedala tiskovna predstavnica ZBM. »Predstavniki te organizacije so prišli k nam na pogovor. Izpostavljena je bila potreba po rešitvi problema beguncev, o tem, da bo postavljeno šotorišče, pa nimamo informacij. Gre za predlog, ki ga je treba preučiti, šotorov pa ni mogoče postavljati brez dovoljenja oblasti,« je poudaril vodja kabineta prefektinje Giuseppe Donadio, po katerem alternativno rešitev za prebežnike mrzlično išče tudi sama pre-fektura. »Prefektinja in njen namestnik preverjata različne možnosti. Za zdaj ne moremo razkriti nič več, odločitev pa bo padla v kratkem, verjetno že v prihodnjih dneh,« je dejal Donadio. S predstavniki ZBM se je srečala tudi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, ki pa o podrobnostih noče govoriti: »Ne glede na rešitev, za katero se bodo odločili, se moramo po mojem mnenju zamisliti nad tem, zakaj je bilo v Gorici potrebno posredovanje mednarodne organizacije.« Postavitvi šotorišča ostro nasprotuje goriška občinska uprava. »Neverjetno. Da bi prebežnike zadržali v Gorici, predlagajo celo postavitev novega šotorišča, čeprav župan in občani s tem ne soglašajo. Sramotno je, da se to predlaga, medtem ko v drugih mestih, ki jih vodi leva sredina, ne sprejemajo beguncev,« pravi župan Ettore Ro-moli, vik in krik pa je zagnal tudi deželni svetnik Rodolfo Ziberna, ki je vložil svetniško vprašanje. Predsednico Serracchia-nijevo in odbornika Torrentija sprašuje, kako namerava dežela preprečiti postavitev šo-torišča. Le-to bi namreč po mnenju Ziber-ne pritegnilo v Gorico, ki je že pod hudim pritiskom, še dodatne begunce. Stranke desne sredine se bodo postavitvi šotorišča, ki bi Gorico spremenilo v »Lampeduso severne Italije«, uprle tudi z manifestacijo. Priredile jo bodo jutri ob 18. uri pred palačo dežele v Ulici Roma v Gorici. (Ale) bumbaca Zasilno zatočišče pred stanovanjskim blokom v Ulici Buonarroti v Gorici gorica - Prepoved približevanja za člana CasaPound Izzivalca kaznovana Med septembrskim protifašističnim shodom sta se približala protestnikom in povzročila njihovo reakcijo Člana CasaPound, ki sta po odprtju goriškega sedeža skrajnega desničarskega gibanja v Mazzinijevi ulici šla izzivat udeležence protifašistične manifestacije in s tem povzročila njihovo reakcijo, dalj časa ne bosta smela v Gorico. Goriška kvestura je namreč moška - eden je iz Vidma, drugi pa iz begunci - SSk Proti shodu in netenju napetosti Načelnica svetniške skupine Slovenske skupnosti (SSk) v goriškem občinskem svetu Marilka Kor-šič v imenu goriškega dela stranke odločno nasprotuje novemu desničarskemu shodu, napovedanemu za konec meseca pred mejnim prehodom Rožna Dolina: »SSk se zaveda kočljivega vprašanja pribežni-kov, ki prihajajo v Gorico, da bi si uredili status prosilcev azila. Dejstvo je, da se je potrebno ravnati po mednarodnih pravilih in zadevo urediti z organizacijskega vidika, tako da ne teži ne občane in ne ustvarja nepotrebnih napetosti. Nasprotje tega pa je prirejanje sprevodov, kot je napovedana manifestacija desničarskih in skrajnih gibanj, ki izrabljajo perečo temo pribežnikov za nizkotno propagiranje politike, ki je v nasprotju z evropskimi vrednotami sodelovanja, solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic. Še toliko bolj neumestno je, da se takšni dogodki prirejo na mejnem prehodu Rožna Dolina, ki je bil nekoč simbol ločitve goriškega prostora in je danes skupaj z ostalimi obmejnimi točkami znamenje sodelovanja in solidarnosti med narodi. SSk poziva tudi občinsko upravo, da se nemudoma ogradi od takih pobud, ki kvarijo sožitje in dostojanstvo mesta Gorice.« Verone - včeraj seznanila z začetkom postopka, ob zaključku katerega bo zoper oba izdan odlok o prepovedi približevanja. Člana gibanja CasaPound sta dejanje, zaradi katerega bosta kaznovala, zakrivila 19. septembra pozno popoldne. Ko se je protifašistična manifestacija, ki so jo priredili proti odprtju sedeža desničarskega gibanja v Mazzini-jevi ulici, že zaključevala, sta moška po Ulici Sauro prišla na trg pred županstvom. Sredi ceste sta si z mobilnim telefonom posnela »selfi« s protifašisti v ozadju, vendar so ju tedaj protestniki opazili in prepoznali. Člana gibanja Ca-saPound sta skušala pobegniti, skupi- na protestnikov pa je stekla za njima in se ju lotila s pestmi; enega izmed njiju so lažje ranili. Takoj zatem so med pro-tifašisti in dvema desničarskima skrajnežema posredovali policisti, zapeli so pendreki, odvržen je bil solzivec, počila je petarda. Lažje poškodovala sta se dva predstavnika socialnih centrov iz Trsta; eden je dobil udarec po hrbtu, drugi po glavi. Takoj po posredovanju policistov so se strasti pomirile, kmalu zatem se je manifestacija zaključila. Osebje goriške kvesture izzivalcev ni prijavilo, preverilo pa je njihovo identiteto in jima včeraj sporočilo, da bo zoper njiju izdan odlok o prepovedi približevanja. Vrhunec napetosti, ki sta jih člana CasaPound izzvala pred županstvom gorica - Begunci Cerkev: Papežev poziv ni neuslišan Italijanska škofovska konferenca je včeraj posredovala priročnik z navodili, namenjenimi škofijam, o tem, kako naj poskrbijo za prosilce za azil in za prebežni-ke ter pomagajo lajšati begunsko krizo. Iztočnica je bil papežev poziv »župnijam, verskim skupnostim, samostanom in svetiščem po Evropi, da sprejmejo po eno begunsko družino«. Goriška Cerkev že lep čas uresničuje ta navodila, so včeraj sporočili z nadškofovega dvorca v Gorici. »V raznih verskih skupnostih naše nadškofije ravnokar delimo zgibanko, ki orisuje vsakodnevni napor goriške Cerkve, zato da bi primerno sprejeli prišlece. Zaslužni so zlasti pri Karitasu in številni prostovoljci po župnijah, ki izkazujejo pozornost tem našim bratom,« poudarjajo in nadaljujejo: »Še predvsem župniji pri Madonini in v Krminu odpirata svoje prostore tem, ki uporabljajo dormitorij doma Faidutti ali so prisiljeni spati pod milim nebom, in še tistim, ki jih gostijo v centru konzorcija ICS v Krminu. Župnišče v kraju Fratta zagotavlja streho šestnajstim prosilcem za azil, ki jih je sprejela občina Romans v pričakovanju, da se zaključijo prenovitvena dela v občinskem poslopju. Župnija v Fiumicellu je dala na razpolago pre-fekturi v Vidmu svoje župnišče, medtem ko je župnija iz Štarancana ponudila svoj počitniški dom v kraju Lungis, ki ga ima v upravi Karitas iz Vidma. Župnija goriške stolne cerkve je zagotovila stanovanje v okviru sistema sprejemanja pribežnikov Sprar, župnija svetih Vita in Modesta na Placuti pa je ponudila v brezplačno uporabo svoje prostore za dormitorij Faidut-ti in središče San Giovanni Bosco. Dodati moramo še menzo, za katero skrbijo ka-pucini, medtem ko so redovnice Božje previdnosti oddale v brezplačno uporabo center Nazareno. Poleg tega goriška nadško-fija si s pomočjo vseh svojih organov prizadeva, da bi z osveščanjem verskih skupnosti in občinskih uprav omogočila čim bolj velikodušen odziv na sedanje stanje velike potrebe in da bi bile čim prej vzpostavljene nove in konkretne oblike sprejemanja in zagotavljanja zatočišč prebežni-kom na ozemlju pokrajine. Z vzgojno dejavnostjo - je zapisano v dokumentih škofovske konference - "moramo pomagati premoščati strahove, predsodke in nezaupljivost ter spodbujati medsebojno spoznavanje, dialog in sodelovanje".« tržič - Glasovanje Zelena luč za statut • • I v* unije občin Tržiški občinski svet je na zadnjem zasedanju sprejel ustanovni akt in statut Medobčinske Teritorialne Unije Kras Soča Jadran, ki vključuje tudi občine Doberdob, Gradež, Foljan-Redipulja, Ron-ke, Zagraj, Škocjan, Špeter, Štarancan in Turjak. Tržiški svetniki so ju sprejeli z absolutno večino. Na prejšnji seji, ki je potekala konec septembra, ustanovni akt in statut nista bila odobrena, saj je bila na prvem glasovanju potrebna dvotretjinska večina. Za je takrat glasovalo le 12 svetnikov, 6 jih je bilo proti (Obiettivo Monfalcone, Forza Italia, Severna liga, Italija vrednot in mešana skupina), eden se je vzdržal, dva sta zapustila dvorano. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14. oktobra 2015 13 Drobna ročna dela naročajo tudi zunanji komitenti fotoa.r. V VDC-ju delavnica s pečjo za keramiko gorica - Kavarna pred KB centrom nova gorica - Osebe s posebnimi potrebami Nadstandardna oskrba v centru Vredno ogleda in zbiranja izkušenj za specializirane ekipe V Novi Gorici s polno paro potekajo aktivnosti v novi stavbi Varstveno delovnega centra (VDC), ki so jo odprli pred poletjem. Center, ki je namenjen osebam s posebnimi potrebami, ima svoj sedež v Stari gori, podružnico z delavnicami pa je dolgo let upravljal tudi v Solkanu. Uporabniki so se iz Solkana preselili na novo lokacijo v bližino gasilcev in za novogoriško cerkvijo, nekaj se jih je preselilo tudi s Stare gore, sicer pa uporabljajo novo strukturo tudi novi stanovalci. Za stalno bivajoče je na razpolago dvaindvajset mest v dvoposteljnih in enoposteljnih sobah, za vsakodnevne oskrbovance pa je na razpolago še sedemindvajset mest vključno z raznimi delovnimi in spretnostno vzgojnimi dejavnostmi. Na razpolago so prostori za štiri delavnice, v katerih izdelujejo raznorazne predmete. Dve sta namenjeni zunanjim petim naročnikom, od katerih sta dva stalna, ostali pa se vrstijo in zamenjujejo. Dve delavnici uporabljajo za izvajanje notranjih programov, v okviru katerih izdelujejo drobne predmete za prodajo: vazice ali platnene punčke z dišavami, škatlice s čajem, domiselne mucke, lutke ... Gre za predmete, ki najdejo svoje mesto tudi na hodnikih nakupovalnega središča Qlandia, kjer le po branju napisov razumemo, da ne prihajajo iz kakšnih proizvodnih središč z umetniškimi razvojnimi pisarnami, temveč izpod rok prizadetih oseb, seveda pod mentorstvom veščih delovodij. Poleg jedilnice se v pritličju in dveh nadstropjih členijo sanitarije, skladišča, kuhinje, slačilnice z omarami, prostori za osebje, sejne sobe in terase, telovadnica, sušilnica za keramične izdelke, pralnica ... V drugem nadstropju so sobe za omenjenih dvaindvajset uporabnikov s pohištvom, sanitarijami, tuši, dnevnima sobama in kuhinjama za zajtrk in večerjo, kajti kosila vozi v center zunanja firma za vse uporabnike. V centru je odslej tudi sedež starševskega združenja Sožitje, ki sledi življenju in razvoju otrok z duševnimi motnjami. Kakšen je sploh videz prostorov, opreme, pohištva? Enostavno: vse je nadstandardno. Vredno ogleda in zbiranja izkušenj za vsako specializirano ekipo, ki se ukvarja s populacijo s posebnimi težavami v razvoju. Tu so tudi povsem urejene zunanje površine. Ne gre le za vhodno ploščad in javna parkirišča pred stavbo, temveč za park in zelenjavni vrt, ki sodi tudi v delovni program zaposlovanja uporabnikov. Vseh površin je tlorisno 4.500 kvadratnih metrov, bivalnih prostorov pa je za 2.500 kvadratnih metrov. Od slednjih je 800 kvadratnih metrov namenjenih delavnicam, 800 stanovanjem, ostali pa sanitarijam in funkcionalnim skladiščem. Novogoriški center zaposluje skoraj trideset vzgojiteljic, animatork, tehničnih učiteljev, ki sicer niso vsi hkrati prisotni in se vrstijo glede na delovni urnik. Minimalna prisotnost mora biti zagotovljena seveda tudi ponoči. Vsekakor je razmerje število uporabnikov / število osebja zelo zadovoljivo, saj sledi ena specializirana oseba, vključno z zdravstveno službo, povprečno manj kot za dvema uporabnikoma. Med osebjem in pri direktorici Tei Leban je po odprtju nove stavbe čutiti nekakšno upravičeno vzhičenje in delovno vnemo, kar vse izvira iz zadovoljstva, da je bil pred leti zastavljeni cilj dosežen in da ga je vredno celo nadgraditi z vrsto odtenkov, ki bodo vsi v korist neposrednim obiskovalcem in v uteho njihovih družinskih članov, posebej staršev. (ar) V VDC-ju samostojno izdelujejo igrače in polnijo steklene vazice z dišavami in zelišči foto a.r. fotoa.r. Ena izmed kuhinj z dnevno sobo foto a.r. gorica - Pokrajina Četrt stoletja počitniškega doma v Lužnici Počitniški dom pri jezeru v Lužnici, ki ga upravlja goriška pokrajina, obeležuje 25-letnico obnovitve. Ob jubileju se je pokrajinska uprava odločila, da bo vložila približno 100.000 evrov v protipožarno varnost strukture. »Počitniški dom vsako leto omogoča približno 80 združenjem, župniščem, ustanovam in številnim posameznikom t.i. socialni turizem po izredno konkurenčni ceni,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic. Dom so zgradili leta 1902, tamkajšnje območje pa je bogato z žveplom in zelo primerno za termalna zdravilišča. Leta 1948 je upravo prevzela goriška pokrajina, objekt pa je močno poškodoval potres leta 1976. Obnova, za katero je denar prispevala dežela FJK, so se zaključila leta 1990. Od takrat počitniški dom, ki je poimenovan po Luigiju Fai-duttiji, neprekinjeno obratuje 9-10 mesecev na leto. V 25 letih so v domu, ki razpolaga s 94 ležišči, gostili 27.000 obiskovalcev za skupno 140.000 nočitev. Med drugim je to edini objekt v lasti goriške pokrajine, ki je finančno avtonomen, saj omogoča celo manjše prihranke. Za nočitev je treba v poletnih mesecih odšteti 12 evrov, v zimskih pa 14. Prostori so opremljeni za invalide na vozičkih. Kdo pa bo dom upravljal po ukinitvi pokrajin? »Obstaja konkretna možnost, da bi dom upravljala ena izmed dveh medobčinskih unij. Objekt je zelo perspektiven, saj stoji ob kolesarski stezi Alpe Adria, ki Avstrijo in Slovenijo povezuje z Gradežem in Benetkami,« pravi Mara Černic. (av) Qubik z novo vlogo Postal bo kulturno središče - Ponovno odprtje po obnovi predvidoma čez en mesec Kava, kinematografija, žlahtna kapljica in predvsem kultura z veliko začetnico. Taka bo nova ponudba, ki jo svojim strankam želijo zagotoviti novi upravitelji kavarne Qubik v KB Centru na Verdijevem korzu. Ta je od nedelje zaprta, saj bodo v naslednjih tridesetih dneh nekoliko uredili in obnovili prostore. Že nekdanjo upraviteljico Patri-zio oz. Patty bo nadomestila nova oseba, zamisel za nov lokal pa je nastala na pobudo družbe Transmedia in njenega direktorja Giuseppeja Longa. »Bar Qubik bo postal pravo kulturno središče, ki bo neposredno povezano s kinodvorano in z mestnimi gledališči. Tam bomo predstavljali kulturno ponudbo Gorice, saj želimo izkoristiti dvorišče tudi za srečanja z avtorji in režiserji, v kavarni pa bo mogoče rezervirati vstopnice za ogled filmov v Kinemaxu. Qubik bo na razpolago celemu mestu, tako da ne izključujem sodelovanja z drugimi akterji, saj bi lahko bila lokacija primerna tudi za kako spremno pobudo v okviru zgodovinskega festivala eStoria,« pravi Giuseppe Longo, ki še ne razkriva imena novega upravitelja oz. upraviteljice. V novem lokalu bo ponudba raznolika. »V sodelovanju s podjetjem Qubik bomo uredili kavarno, ki bo ponujala najrazličnejše vrste kav. Poleg tega bomo nudili odlična domača vina, tako da bo bar primeren tudi za aperitiv. V ospredju pa bo vedno kultura, saj si želimo sinergij s kulturnimi ustanovami in s Feiglovo knjižnico. Ljudje bodo lahko vstopili v kavarno, naročili kavo in se učili ali brali kako knjigo na dvorišču, ob tem pa se bodo lahko seznanili s kulturnimi dogodki oz. novostmi v mestu,« navaja direktor Transmedie. Kdaj pa bodo lahko stranke vstopile v novi Qu-bik? »Obnovitvena dela naj bi trajala približno mesec dni. Sicer je prejšnja upraviteljica dobro vzdrževala prostore, tako da bomo morali le nekaj pre-pleskati, namestili pa bomo tudi nove kavne aparate in moderne LED žarnice. Uredili bomo dvorišče, tako da bo ves prostor še bolj gostoljuben. Notranji prostori so sicer majhni, lokacija pa ima velik potencial. Qubik bomo nato predvidoma odprli nekje sredi novembra,« zaključuje Giuseppe Longo. (av) Kavarno so začasno zaprli v nedeljo fotoa.v. tržič - Reorganizacija diabetološkega centra Kakovost se ne bo poslabšala Uprava bo pozorno spremljala delovanje središča - Letno ga obišče 300 bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, in okrog 2000 bolnikov z diabetesom tipa 2 Bolnišnica v Tržiču Diabetološki center tržiške bolnišnice San Polo bodo združili z medicinskim oddelkom, zaradi tega pa se storitve, ki jih ponuja, ne bodo poslabšale. Tako je trži-ška županja Silvia Altran odgovorila občinskemu svetniku stranke Forza Italia Giuseppeju Nicoliju, ki je v zvezi z usodo središča za diabetike vložil svetniško vprašanje. Nicoli je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi morebitne izgube centra, ki bi »de-klasirala« samo bolnišnico, »saj je center pomembna referenčna točka za zdravljenje diabetičnega stopala in tudi za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1.« Županja Altranova je ponovila, kar je na zadnji seji občinske komisije za zdravstvo povedal generalni direktor posoško- južnofurlanskega zdravstvenega podjetja Giovanni Pilati. »Diabetološki center je bil v teh letih zelo dejaven. Že pred vložitvijo svetniškega vprašanja sem pri deželni odbornici za zdravstvo Marii Sandri Telesca preverila, kaj deželna uprava namerava z diabetološkim centrom v Tržiču, saj zdravstveni načrt predvideva reorganizacijo tovrstnih središč v deželi Furlaniji Julijski krajini. Odbornica mi je potrdila, da bodo zdravnike, ki ne delajo več v centru, nadomestili z novimi, tržiškim in goriškim bolnikom pa bodo še naprej nudili storitve, ki jih zagotavljajo danes, čeprav bo dia-betološki center deloval pod okriljem medicinskega oddelka. Pomembno je, da bosta organizacijska avtonomija in visoka raven storitev ostali nespremenjeni. Skupaj z združenji diabetikov bomo pozorno spremljali delovanje centra, saj menimo, da reorganizacija ne sme povzročiti padca kakovosti,« je povedala županja Altranova, po kateri bo vodstvo diabetološkega centra prihodnje leto moral prevzeti nov zdravnik, saj se bo zdravnica Carla Tortul, ki je zanj odgovorna, upokojila. Diabetološki center razpolaga s štirimi zdravniki. Po podatkih svetnika Ni-colija ga vsaj trikrat letno obišče 300 bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, in okrog 2000 bolnikov z diabetesom tipa 2. Center letno oskrbi tudi okrog 650 diabetikov, ki imajo zaradi sladkorne bolezni rane na stopalih. 1 2 Čet rtek, 15. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Sejmišče je za slovenske podjetnike zelo zanimivo Prednost in priložnost Na goriškem sejmišču v Ulici Barca si po pridobitvi pozitivnega mnenja glede okoljevarstvenega učinka in po zadnjih obnovitvenih delih prizadevajo za čim boljši zagon v novo sezono. Ta konec tedna je že na vrsti poročni sejem Sposaexpo, ki bo privabil obiskovalce iz slovenskega in italijanskega prostora. Da je sejmišče, ki je od meje oddaljeno le nekaj kilometrov, dobra priložnost za predstavitev na obeh trgih, poudarjajo na Območni obrtni zbornici v Novi Gorici, ki je kot podpisnica posebnega sporazuma z družbo Udine e Gori-zia Fiere tudi ekskluzivni zastopnik za slovenska podjetja, ki se želijo predstavljati na sejmih v njihovi organizaciji. »To je zagotovo sejmišče, ki je zanimivo za slovenske podjetnike, tako na lokalni ravni kot širše,« zatrjuje Boža Loverčič Špacapan, direktorica novogoriške obrtne zbornice. »Živeti ob meji je vsekakor prednost in velika priložnost, če jo podjetniki in obrtniki znajo s pridom izkoristiti. Zato smo že pred nekaj leti podali pobudo o oživitvi sejma Expomego in tako na italijanski kot na slovenski strani naleteli na pozitiven odziv,« pojasnjuje Loverčič Špaca-panova, ki je tudi prepričana, da je lokacija goriškega sejmišča zelo primerna in da je zato smiselno sejme organizirati tam, kjer ustrezna infrastruktura že obstaja. »Ne bi bilo namreč smiselno, da bi v Novi Gorici gradili novo sejmišče, če pa obstaja že tik za mejo, o kateri niti ne govorimo več. Poleg tega je takšen način za naše obrtnike in podjetnike morda še boljši, ker se lahko zelo enostavno predstavijo slovenskim potencialnim in obstoječim kupcem, z relativno majhnimi stroški pa tudi italijanskim potrošnikom. Sejmi sicer niso lahek zalogaj, predvsem za mikro in mala podjetja,« opozarja sogovornica. Ker je sejmišče blizu, odpadejo tudi stroški prevoza oseb in razstavnih eksponatov ter stroški nočitev. Poleg tega se udeleženci, tako italijanski kot slovenski, predstavljajo dvema trgoma naenkrat. Med obiskovalci je namreč približno polovica Italijanov in polovica Slovencev. »Tako kot gremo mi naprej z novimi idejami in sejmi, bi bilo treba posodabljati tudi sejmišče,« pa opozarja Loverčič Špacapanova. Kot veliko pomanjkljivost izpostavlja dejstvo, da na goriškem sejmišču ni dostopa do wi-fi omrežja, pogreša pa tudi primerno dvorano za dejavnosti, kot so predavanja in seminarji, s katerimi bi lahko nadgradili sejemsko ponudbo. Katja Munih gorica - Sejem Sposaexpo, čezmejna »romantika« Goriško sejemsko razstavišče bo ta konec tedna preplavilo romantično razpoloženje. Podjetje Even-ti&Co di Oscar Noselli v sodelovanju z Območno obrtno podjetniško zbornico (OOZ) pripravlja poročni sejem Sposaexpo, na katerem se bo predstavilo okoli 60 razstavljavcev - med njimi je tudi pet novogoriških -, ki bodo predstavili svečane obleke, aran-žiranje konfetov, cvetlične aranžmaje, gostinske ponudbe in lokacije, primerne za poroke, fotografske storitve, lepotnih centrov, turističnih aranžmajev za poročna potovanja, poročnih daril, predporočnih svetovalnic in nasploh vsega kar nevesta in ženin potrebujeta za poročni dan. Sposaexpo Gorica & Nova Gorica je čezmejni projekt, ki v praksi dokazuje, da je sodelovanje organizatorjev ter prepletanje razstavljavcev in obiskovalcev z italijanske in slovenske strani mogoče. »V so-organizacijo tega sejma smo vstopili, ker smo najprej nabirali izkušnje s sejmom Udinesposa v Vidmu. Tam se vsako leto predstavi precej slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Takšni sejmi so namreč priložnost za predstavitev zelo različnih proizvodov in storitev. Ker smo ocenili, da je Videm za določen segment predaleč in ker smo videli, da brez težav lahko napolnimo videmsko sejmišče, smo se lani odločili, da to poskusimo narediti tudi v Gorici,« pojasnjuje Boža Loverčič Špacapan, direktorica novogoriške zbornice. Sedem Sposaexpo bo za obiskovalce v soboto odprt med 10. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 19. uro. Na novogoriški zbornici še posebej izpostavljajo nedeljsko modno revijo slovenskih razstavljavcev, na kateri sodelujejo butiki s poročnimi oblekami, frizerski salon, mojstrica ličenja, cvetličarni, salon za manikuro in foto-grafinja. (km) V gradu kopija Titove pisarne Pisarna nekdanjega direktorja Mebla je kopija Titove foto km. Goriški muzej je zbral tudi pričevanja tistih, ki so okoli leta 1955, kot mladi vajenci ali že izučeni mizarji v delavnici mizarja Alojzija Žerjala, pomagali pri izdelavi pohištva za pisarno Josipa Broza Tita. »Jožko Pavlin in Albin Stanič, tedaj mlada mizarja, sta povedala, kako so načrti za pisarno prišli iz Beograda, na velikih papirjih v razmerju ena proti ena,« povzema spomine dveh nekdanjih vajencev umetnostna zgodovinarka Klav-dija Figelj, sodelavka Goriškega muzeja in ena od soavtoric razstave »Industrijska dediščina na Goriškem«. Žerjal je bil strog pri delu, vse so morali izvesti zelo natančno. Naročilo so dobili iz tovarne pohištva, kasnejšega Mebla, mizar Žerjal je delo sprejel pod pogojem, da mu tovarna priskrbi orehovino ter ostale materiale. Nekdanja vajenca se spominjata, kako so pozimi tistega leta začeli prihajati rezbarji, ki so okrasili izdelano pohištvo. Eden je prišel iz Sela, dva iz Ljubljane in dva iz vojvodinskega Zrenja-nina. Pisarna direktorja Mebla, ki je odslej na ogled v Goriškem muzeju, je bila sestavljena nekaj let kasneje. »Sestavili so jo iz kosov pohištva, ki so bili narejeni bodisi za rezervo, če bi se Titovemu kaj zlomilo, bodisi iz vzorčnih kosov, nekaj pa se jih je naredilo na novo,« še dodaja Figljeva. (km) Hale sejemskega razstavišča v Gorici bumbaca Občini iščeta uslužbenca Občini Fara in Koprivno bosta začasno zaposlili dva uslužbenca. Prvi bo sodeloval pri reorganizaciji uradov, drugi pa bo sodeloval pri arhiviranju. Prijave bodo na uradu za zaposlovanje v Gorici zbirali do 23. oktobra. O varnosti v Štandrežu Kako se lahko izognemo tatvinam in goljufijam? O tem bo danes tekla beseda v župnijski dvorani v Štandrežu, kjer bo goriško poveljstvo karabinjer-jev ob 17.30 priredilo javno srečanje. m |v« v «v* »Gradez je močnejši« »Veseli me, da je dežela obdržala rešilno vozilo v Gradežu,« je o deželnem načrtu urgentne oskrbe, ki ga je v ponedeljek sprejela pristojna komisija deželnega sveta, dejal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta: »Gradež in posoški turizem sta danes močnejša.« Slike Cecilie Seghizzi Na sedežu goriškega združenja Segh-izzi na Verdijevem korzu bodo danes odprli razstavo »Impressioni«, ki je posvečena Cecilii Seghizzi, njenim slikam in glasbenemu ustvarjanju. Odprta bo do 14. decembra. kromberk - V muzeju industrijska dediščina na Goriškem Dosežke iztrgali pozabi Zadnja razstava kustosinje etnologinje Inge Miklavčič Brezigar pred odhodom v pokoj Kolo z menažko, s katerim so se prevažali delavci na delo; mali parni stroj, ročno izdelani korci v frnaži, prvi elektronski mediji, usnjeni fotelji in luči tovarne Me-blo - to je le nekaj predmetov z razstave Industrijska dediščina na Goriškem, ki jo je Goriški muzej pripravil v gradu Kromberk. Na ta način se pridružujejo Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so si za pod-temo določili prav industrijsko in tehniško dediščino, je pa to tudi zadnja razstava et-nologinje Inge Miklavčič Brezigar pred odhodom v pokoj. Kot kustosinja te razstave, ki bo na ogled eno leto, zaključuje svojo dolgoletno strokovno pot v Goriškem muzeju. »Kustosinja etnologinja Inga Mi-klavčič Brezigar je še posebej želela izpostaviti nekdanje delavske vrednote, zato smo na razstavo postavili tudi šolsko tablo, ki obiskovalce vabi, da se spomnijo nekdanjih vrednot, ki se tako hitro spreminjajo in izginjajo, kot bi jih brisali z gobo,« pojasnjujejo v Goriškem muzeju. Razstava spominja in opominja na nekdanje pridobitve, kot so skrb za delavce, izobraževanje, delavska stanovanja, 8-urni delavnik, poletni kolektivni dopust, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, pokojnine, sindikalno delo, zabava, šport, kultura. Zbrana so tudi pričevanja nekdanjih delavcev, ki še lahko povedo, kako je potekalo delo in življenje v tovarnah. Strokovni ekipi, ki jo sestavljajo Inga Miklavčič - Brezigar, Klavdija Figelj, Boris Blažko, Branko Marušič, Aleksandra Pav-šič - Milost, se je s kaligrafskim prispevkom pridružila še Loredana Zega, ki je zgodovinske prelomnice in imena tovarn in podjetij zapisala na steno. Razstavo spremljajo video intervjuji s prvim sekretarjem tovarne pohištva Borisom Ferlatom, sedanjim Med eksponati tudi kolo z menažko, s katerim so se prevažali delavci na delo (zgoraj), ter prvi elektronski mediji, usnjeni fotelji in luči tovarne Meblo (desno) direktorjem Mebla Holding Borisom Lo-zejem ter z znanima oblikovalcema Me-blovega pohištva Ljerko Finžgar in Oskarjem Kogojem. V sklopu projekta so bila posneta tudi pričevanja Jožka Pavlina in Albina Staniča - nekdanjih vajencev oziroma delavcev v solkanski mizarski delavnici Alojza Žerjala, kjer so leta 1955 izdelali pisarno za Josipa Broza Tita, ostalo pa je tudi dovolj materiala, da so po zgledu Titove sestavili tudi pisarno za direktorja tovarne pohištva, kasnejšega Mebla. »Odslej bo prav ta direktorjeva pisarna, narejena po zgledu Titove, del stalne muzejske postavitve Goriškega muzeja, na razpolago jo bomo dali tudi za protokolarna in druga pomembna srečanja,« izpostavljajo v Gori- škem muzeju. Razstava v Goriškem muzeju ne izpostavlja le dosežkov nekoč cvetoče lokalne industrije, temveč tudi opominja na dejstvo, da je velik del industrijske dediščine v okolici zanemarjen. V tej luči izpostavlja primere dobre prakse tako v evropskem, slovenskem in lokalnem merilu, med slednjimi predvsem solkansko Mostovno. V sklopu razstave so razpisali fotografski natečaj na temo industrijske dediščine. Odzvalo se je šest avtorjev, strokovna žirija je izbrala tri najboljše fotografije. Od prvega do tretjega mesta si sledijo David Verlič, Mirko Bijuklic in Stane Lo-kar, Verlič pa je bil deležen tudi največ pozornosti na Facebooku. (km) foto k. m. / GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 14. oktobra 2015 1 5 gradišče - Gledališče Na odru Otroci manjšega boga V teku je abonmajska kampanja gledališča v Gradišču; za sezono skrbi gledališki kolektiv Artisti Assiciati. Nove abonmaje bo mogoče podpisati v soboto, 17. oktobra, med 10.30 in 12.30 ter v torek, 20. oktobra, med 18. in 20. uro. Letos je prvič na voljo poseben abonma za mlade do 26. leta, ki si bodo lahko predstave ogledali po znižani ceni. Sezona se bo začela 8. novembra z interaktivno dete-ktivko Forbici&Follia z Robertom Ciufolijem, Michelo An-dreozzi, Maxom Pisujem, Barbaro Terrinoni, Ninom For-micolo in Ninijem Salernom. 19. novembra bo na vrsti predstava Rock Bazar, za katero bosta poskrbela novinar in DJ na Virgin Radiu Massimo Cotto ter pevka Cristina Dona. 3. decembra bodo uprizorili dramo Marka Medoffa Figli di un Dio minore, sicer produkcijo kolektiva Artisti Assiciati. Komik Max Paiella bo nastopil 16. januarja v igri One-man-show. 11. februarja bo na odru drama Il pranzo di Babette danske pisateljice Karen Blixen, medtem ko bo 25. februarja Marco Bocci prikazal Modiglianijev odnos z ženskami v predstavi Modigliani et les femmes. 17. marca bosta Pame- Iz predstave Otroci manjšega boga foto g. gelsi la Villoresi in Claudio Casadio nastopila v igri Il mondo non ci deve nulla. Sezona se bo zaključila 12. aprila z uprizoritvijo igre Rumori fuori scena. Gledališče bo letos ponudilo tudi dva dogodka izven abonmaja: 11. decembra bo plesalka Ziya Azazi nastopila v spektaklu Dervish, na silvestrovo pa bo koncert orkestra Mitteleuropa, ki ga prirejajo v sodelovanju z občino Gradišče. (av) krmin - Občinsko gledališče V sezoni »Slurp« Marca Travaglia V občinskem gledališču v Krminu do 9. novembra poteka abonmajska kampanja za novo gledališko sezono, ki se bo začela 11. novembra. Abonmaji so na prodaj od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 16. in 20. uro; mladim do 26. leta so namenjeni abonmaji po znižani ceni. Letošnjo sezono bo odprla gledališka predstava Wonder Woman, v kateri bodo nastopile Marta Cuscunà, Antonella Questa in Giuliana Musso. Gian-luca Ramazzotti in Antonio Cornacc-hione bosta 27. novembra uprizorila komedijo Ieri è un altro giorno, komičarka Sabina Guzzanti pa bo nastopila 9. decembra v igri Come ne venimmo fuori. 18. decembra bo na sporedu predstava Le prénom režiserja Antonia Zavatteri- ja, za uvod v novo leto pa bo 2. januarja poskrbela plesna skupina iz Moskve La Classique s Trnjulčico. 8. januarja bodo uprizorili deželno premiero spektakla Nudi e Crudi v produkciji združenja Ar-tisti Associati, nastopila pa bosta Maria Amelia Monti in Paolo Calabresi. 19. januarja bo na vrsti igra Due partite Cri-stine Comencini, 5. februarja pa bo Marco Travaglio protagonist predstave Slurp. 20. februarja bosta Glauco Mauri in Roberto Sturno odigrala delo Quattrobuffe storie, 4. marca bo na odru igra Fausta Paravidina I vicini, 19. marca pa bo v ospredju sodobni ples s predstavo La Sagra-Bolero plesalca Micheleja Merole. Sezono bo 9. aprila sklenila komedija-mo-nolog Michele Andreozzi Maledetto Peter Pan. (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACE-DONIO: 16. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Una serata per Cesco«, nastopa gledališka skupina La Ringhiera iz Vicenze s predstavo »Zoo di vetro« (Tennessee Williams); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 14. in 15. oktobra (premiera), 16. in 17. oktobra v abonmaju »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. fl Razstave FOTOKLU B SKUPINA75 vabi ob 40-le-tnici delovanja na ogled dveh razstav: »Na placu - Al mercato - In place« v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici (do 15. oktobra ob delavnilkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-15.30 in 16.00-19.00) in »17. Fo-tosrečanje« s fotografijami Milenka Pegana, Rafaela Podobnika ter Marie Fine Ingaliso in umetnikov Fotokluba Proportio Divina z Gornje Radgone v goriškem Kulturnem domu (do 16. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter ob predstavah). Informacije: info@skupina75.it. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo do 21. oktobra na ogled razstava članov kulturnega društva DLU Tolmin. Prireja pobrateni kulturni krožek G. Mazzini Endas iz Tržiča. RAZSTAVA ROBERTA CANTARUTTI-JA »La mia casa e il fiume« je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici in v Kinemaxu, v Hiši Filma, na Travniku do 31. oktobra; v galeriji studiofaganel ob torkih in četrtkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Kinemaxu ob odprtju kinodvorane. V GRADU KROMBERK bo do 1. novembra na ogled razstava z naslovom »Likovne dopisnice Maksa Fabianija umetnici Neeri Gatti«. V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici je na ogled skupinska fotografska razstava »Arti e mestieri a Gorizia« članov Posoškega fotografskega krožka iz Gorice; do 6. novembra. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -19.50 »Hotel Transylvania 2«; 21.30 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 16.30 »Inside out«; 18.20 -21.15 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Su-burra. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »So-pravvissuto - The Martian«. Dvorana 2: 17.45 »Padri e figlie«; 20.00 - 22.15 »Black Mass - L'ultimo gangster. Dvorana 3: 16.15 - 18.00 - 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 19.45 »Soprav-vissuto - The Martian«. Dvorana 4: 17.00 - 19.50 - 22.10 »Su-burra«. Dvorana 5: 16.15 »Inside out«; 18.00 - 19.50 »La vita e facile ad occhi chiu-si«; 21.45 »Everest«. Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu pri Trstu tradicionalna pevska revija »Starosta Mali princ« z nastopi štirih zborov primorskih mest. Članice društvenega ZePZ in spremljevalce bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 13.30. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-532092. V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Zni-darič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Jukič, bas. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. oktobra ob 20.45 koncert kvinteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. V VILI VIPOLŽE bo 24. oktobra ob 17. uri koncert The Jeff Ballard Trio v sklopu niza »Oktober jazz«. H Šolske vesti »ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Gorici (lokacijo bodo organizatorji sporočili naknadno). S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 00386-41760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lampyris in Združenje staršev vrtca Pikapolonica iz Pevme. KULTURNO DRUŠTVO KULTURHAUS GOERZ organizira začetniške in iz-popolnjevalne tečaje nemškega, slovenskega, španskega in madžarskega jezika (60 ur) od oktobra do junija. Informacije na spletni strani www.kul-turhaus-go.it ali na telefonskih številkah 338-1319344, 331-1219948 in 00386-3208208211 (za slovenščino); klice sprejemajo od ponedeljka do petka 17.00-19.00. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.3019.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra. GLASBENE DELAVNICE Z DAMJANO GOLAVŠEK v ludoteki Pikanogavička, ki deluje v Dijaškem domu v Gorici. Za otroke 3. letnika vrtca ob sredah od 15.45 do 17.00, prvo srečanje 21. oktobra; za otroke 2. letnika vrtca ob torkih od 15.45 do 17.00, od 12. januarja; vpisovanje do 16. oktobra oz. do zasedbe mest. SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine: jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost. S Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, kocert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040-362941) in Gorici (tel. 0481-82570). AŠKD KREMENJAK IN TD DREN vabita v nedeljo, 18. oktobra, na 20. Kraški krožni pohod Jamlje-Sela na Krasu (SLO) -Jamlje: ob 9. uri vpisovanje pohodnikov v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica na vrhu Kre-menjaka, ob 13. uri kosilo v Jamljah, ob 14.30 družabne igre za prehodni pokal, sledi prosta zabava s plesom. Obvezen je veljaven osebni dokument ter se priporoča primerna obutev. Ob slabem vremenu pohod odpade. KD SABOTIN prireja »26. pohod na Sa-botin« v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče na sabotinski cesti ob 8.30, ob 10.30 bo maša v cerkvi Sv. Valentina. Sledilo bo kosilo v društvenih prostorih v Štmavru. □ Obvestila SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja). UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30, 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30 in ob sredah 16.0018.00. Didaktična ponudba zaobjema 97 tečajev na 22 tematskih področjih in je namenjena polnoletnim osebam. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo zaradi vzdrževalnega posega občinska cesta, ki pelje iz Rubij na Vrh, zaprta med 8. in 17. uro od torka, 13. oktobra, do zaključka del. Prehod bo možen samo za vozila avtobusnega podjetja oz. s posebnim dovoljenjem. SKGZ sklicuje 26. deželni kongres v soboto, 17. oktobra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na ude- ležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. 15 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Spazzapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 15. oktobra bo predstavitev knjige »Il ballo Castano«, ki jo je napisal Luca Ponti, avtorja in knjigo bo predstavil Stefano Bizzi. 16. oktobra bo Alberto Custerlina predstavil svojo knjigo »La carovana dei prodigi«, z avtorjem se bo pogovarjal Alessandro Mezzena Lona. 19. oktobra izredni dogodek ob predstavitvi knjige »Le ultime diciotto ore di Gesu«, srečanje z avtorjem Corradom Augiasom; več na www.illibrodelle1803.it. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo 15. oktobra ob 18. uri novinarka Marina Silvestri predstavila knjigo »Zita« Tamare Griesser Pecar. Srečanji bo vodil profesor Georg Meyr; vstop prost. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice prireja v petek, 16. oktobra, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž slavnostno odprtje akademskega leta 20152016. Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev, bo predaval o 150-le-tnici smrti Josipa Tominca. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja v soboto, 17. oktobra, ob 20.30 v prostorih društva na Zno-rišču 4 v Štmavru kulturni večer. Predvajali bodo film »Trenutek reke« Anje Medved in Nadje Velušček, sledilo bo srečanje z avtoricama. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Domenico Cerutti (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Bruno-ne Pellegrin (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.55) v cerkvi, pokop na pokopališču v Škocjanu. DANES V TRŽIČU: 9.00, Nilve Venuti vd. Raccanello (iz Trsta) na pokopališču; 11.00, Luigi D'Amato na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Zeno Mez-zorana (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 14.30, Pierina Edina Bon vd. Bassan (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi in na pokopališču. 16 Sreda, 14. oktobra 2015 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Slovenska država in slovenska kultura Ace Mermolja Večkrat sem prebral "Enajst zahtev društva slovenskih pisateljev ministrici za kulturo in vladi Republike Slovenije." Bistvo peticije lahko strnem v stavek:" Več vladne skrbi in več proračunskega denarja za slovensko kulturo in umetnost". Kot član DSP se s točkami in pobudo strinjam, čeprav imam kot človek, ki živi v Trstu, nekatere pomisleke. Nikoli se nisem šel poklicnega pisatelja, kot novinar sem živel v politično-eko-nomski realnosti, ki ne govori vedno v prid kulturi in kot kulturni delavec v zamejstvu sem lep del svojega kulturniškega početja opravljal zastonj. Od izdanih knjig nisem imel zaslužka. Glede na italijanske pesniške kolege sem bil privilegiran, ker si knjig, razen zadnje, nisem plačeval sam. Italija seveda ni primerljiva s Slovenijo, vendar ima na kulturnem področju kar nekaj hib, ki bi ji strnjeno povedal. Italija ima z Grčijo v Evropi edinstveno kulturno dediščino. Kljub temu ni bilo denarja, da bi npr. preprečili rušenje starih izkopanin v Pompeju, ki je edinstveno središče. Za Italijo pomeni kulturna dediščina primarni turistični in gospodarski potencial, ki je med redkimi v Evropi in svetu. Slovenija kaj takega ne premore. Kljub temu je bila Italija do lastne dediščine nemarna. Glede sodobnega kulturnega ustvarjanja ima Italija sorazmerno veliko tržišče države s 60 milijoni prebivalcev. Čeprav je navdušenje nad kulturo in umetnostjo med prebivalstvom povprečno nižje, kot je (ali je bilo) v Sloveniji, ima Italija ekonomsko pomemben trg, ki ga država z dvema milijonoma prebivalcev ne more imeti. Italija ima nekaj umetniških zvrsti, kot sta opera in film, ki presegajo državne meje in so "tržne" na svetovni ravni. Slovenija tega, razen izjem, nima, kar seveda ne pomeni neke kakovostne pomanjkljivosti, ampak je to posledica golih številk, ki pa so na tržišču bistvene. Ko bi se Steve Jobs rodil v Kranju, bi verjetno ostal domači genialec. Kdo npr. ve, da je bil soustanovitelj slovitega in bogatega benda Nirvana Hrvat Krist Novoselič skupaj s prijetaljem Kurtom Cobeinom? Vendar so ansambel ustanovili v ZDA... Skratka, dimenzije imajo svoj pomen. Vrnimo se domov. Nadaljujem z Italijo, kjer večina pesnikov in pisateljev ne pozna ne honorarjev in ne štipendiji. Največkrat si izdajo knjige tako, da plačajo založnika. Podobno počnejo mnogi univerzitetni profesorji in drugi pisci. Le eliti izdajo knjige zastonj, samo nekaj uspešnih avtorjev prejme predujme in nato odstotke (do nekje 10) za prodane knjige. Seveda lahko obogatiš. Povedanemu bi pristavil še en gospodarski podatek, ki je razburil italijansko kulturno javnost. Berlusconijeva založba Mondadori je odkupila od finan-čno-medijske grupacije RCS štiri pomembne založniške hiše in sicer Rizzoli, Bompiani, Fabbri in Marsilio. Zanje je odštela 127,5 milijonov evrov. Skoraj sočasno je Berlusconi prodal 48 odstotni delež nogometnega kluba Milan za 485 milijonov. Lahko sklepa- mo, da pomemben nogometaš velja več od večje italijanske založbe. Messi jih požre vsaj tri ali štiri. Ob teh številkah moramo upoštevati, da je Italija po številu prebivalstva in po bogastvu tretja država evrokluba. Koliko velja slovenska založba, ki živi od državnih subvenciji? Kakšne profite lahko prinese pisatelj? Koliko ljudi si ogleda slovenske filme? Lahko bi omenil še druge kulturne panoge. Naštevam za kulturnike in umetnike nepopularne ekonomske podatke, ker je prav, da se intelektualci realsti-čno zavedajo razmerji, v katerih živijo. Ob tem mi je popolnoma jasno, da je slovenska kultura narodno konstitutivni element. Vem, da brez državne podpore Slovenci ne bi imeli ne umetnosti in ne znanosti. Slovenska država ne sme postavljati v ozadje kulturno stvarnost in razmišljati le o politiki in gospodarstvu. Če pa se ozrem v soseščino, s katero sobi-vam, se mi slovenska država le ne zdi do kulture in kulturnikov tako mačevska, kot se zdi mojim osrednje slovenskim kolegom. Opozarjam še na dva elementa, do katerih bi morali biti pisateljska in splošno kulturniška druščina pozorni. Prvi je ta, da država ni abstrakcija. Vodijo jo politiki in ni v redu, če si odreže-jo največji del potice tisti kulturniki, ki so najbližji trenutno vladajočim politikom. To je seveda povsem možno med štirimi ljubljanskimi kavarnami. Drugi aspekt je kakovost. Na umetniške in kulturne njive "skače" v Sloveniji kar lepo število ljudi, kar dokazuje število izdanih knjig, igranih predstav, koncertov, razstav itd. Ko sem bil v Ljubljani študent, ni bilo te množice, čeprav so npr. delale velike založbe, s številnimi zaposlenimi, ki so uživali veliko prostega časa. Obstajala pa so sita in ostra kritika, in tudi umetniški navdih je imelo manj ljudi. Ob zahtevah po večji zavzetosti države za kulturo pa ostajata pomembni postavki ločevanje kulturnih dosežkov in ljudi od političnih navez in simpatiji ter poštena kritika, ki naj ne bo občutljiva bolj na lobijisko moč posameznikov in skupin, kot pa na realno vrednost izdelkov. Bral sem knjige in videl predstave, ki bi si nikakor ne zaslužile javne pomoči. Res so okusi subjektivni, vendar je tudi z golega tehničnega vidika očitno, če nekdo ne zna napisati romana ali raca po poklicnem odru kot slab amater. Ob skrbi za materialni status umetnika je prav braniti kakovost in znanje in to mimo lobijiskih, samomenedžerskih in socializa-cijskih sposobnosti posameznega avtorja. Trud stanovskih organizaciji naj gre še v to smer, saj niso politiki in birokrati vedno najboljši ocenjevalci. Kdo in kako naj torej deli ta sredstva, da ne bo kultura žrtev mreže medosebnih stikov in poznanj? Končno gre za vprašanje same kulturne avtonomije, ki naj bi bila ena izmed pomembnih hib socializma. V demokraciji ni dobro, če se kulturniki iz ekonomskih razlogov ponovno obesijo na niti velikega lutkarja. srečanje skgz-zsšdi - Tiskovno sporočilo Osrednja pozornost bo namenjena mladostnikom in mlajšim športnikom TRST - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Slovenska kulturno-gospodarska zveza imata veliko skupnega in soglašata glede osrednjih vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost, v prvi vrsti ko gre za skrb in razvoj slovenskega jezika v manj -šinskem organiziranem svetu, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Srečanje, ki sta ga vodila predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin (spremljali sta ga Nadja Kralj in Sonja Sirk) in predsednik SKGZ Rudi Pavšič (Zvezo je zastopal še David Peterin), je bilo priložnost za celovito analizo položaja naše narodne skupnosti s posebnim ozirom na dejavnosti v okviru športnega dogajanja. Izsledki nedavno opravljene raziskave o jezikovni pripadnosti dijakov slovenskih šol ponujajo povsem drugačno sliko v primerjavi z dosedanjimi in so lahko podlaga za resno analizo položaja. Podatki nedvoumno kažejo, da se sestava naše narodne skupnosti spreminja tudi z jezikovnega vidika, kar je treba upoštevati pri načrtovanju manjšinske dejavnosti. Predsednik Peterlin je nanizal vrsto pobud, ki so jih sproži- li na delovišču ZSŠDI za dosego večje kakovosti in povezanosti. Osrednja pozornost bo namenjena predvsem mladostnikom in mlajšim športnikom. Več bo tudi dogodkov v povezavi s šolami ter z drugimi sredinami, ki se ukvarjajo z mlajšo generacijo. Predsednik Rudi Pavšič se je predstavnikom športne organizacije zahvalil za veliko truda in energije, ki jih usmerjajo v ta sektor. Podprl je potrebo, da se tudi temu gibanju zagotovi primerna finančna sredstva, da bo lahko kos načrtom in razvojnim strategijam. Srečanje na Skgz je sodilo v niz priprav na deželni kongres krovne organizacije in tudi tokrat je izšlo, da mora delovanje krovnih organizacij potekati povezovalno s svojimi članicami ob sistematičnem in obojestranskem informiranju. Ob skorajšnjem kongresu SKGZ je vodstvo ZSŠDI podprlo dosedanja prizadevanja Zveze v okviru njene notranje prenove in se strinjalo tudi s programskimi izhodišči, ki so se oblikovali v zadnjih mesecih, je zapisano v tiskovnem sporočilu. izmenjave Tudi letos Primorski dnevi na Koroškem CELOVEC - Načrtna kulturna izmenjava med Koroško in Primorsko se je začela leta 1983, ko so predstavniki Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca na srečanju v Ukvah sklenili redno kulturno izmenjavo vsako leto sredi oktobra, izmenično na Primorskem in na Koroškem. Poleg Gorice in Trsta so vključene tudi Ukve. V teku enega tedna gostujejo na Koroškem oz. na Primorskem posamezniki in skupine in pokažejo prerez svojega kulturnega delovanja. Zvrstijo se nastopi glasbenikov, gledališke predstave, likovne razstave in predstavitve najnovejših knjig. Vključujemo srečanja političnih organizacij, kjer razpravljajo o aktualnih vprašanjih in problemih zamejstva. Dejansko so te prireditve pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru in krepijo vezi med rojaki, ki živijo na prepihu raznarodovanja in potujčevanja. Letos so prireditve Primorskih dnevov razdeljene na pet dni oz. večerov med 19. oktobrom in 29. novembrom, pri čemer je treba povedati, da se na nekaterih terminih odvija več različnih stvari (npr. predstavitev publikacij, radijska oddaja in srečanje odbornikov z ogledom Galerije Gorše 19. oktobra). Prireditve segajo od predstavitve publikacij, prek razstave, srečanja glasbenih šol, mladinske in otroške gledališke predstave in politične okrogle mize tja do gledališke predstave. Slovenska umetnost na ogled v Veroni VERONA - Galerija A plus A, ki od leta 2008 sodeluje s sejmom Art Verona in ob teh uglednih priložnostih z razstavami in dogodki promovira slovenske umetnike, se letos, zahvaljujoč prispevku ministrstva za kulturo Republike Slovenije, prvič predstavlja na samostojnem razstavnem prostoru. Sejem Art Verona, ki se letos predstavlja v enajsti izdaji, se bo odvijal od petka, 16. do ponedeljka, 19. oktobra na sejmišču v Veroni. Sejem v Veroni se je v italijanskem umetniškem prostoru tekom let uspel usidrati v vlogi vedno bolj pomembnega igralca na trgu sodobne umetnosti, zlasti v premožnem severovzhodnem delu Italije. V izboru umetnikov, ki se predstavljajo na razstavnem prostoru galerije A plus A, so slovenski avtorji, ki so študirali v Benetkah, bodisi na Akademiji lepih umetnosti, bodisi na univerzi IUAV, v okviru programa vizualnih umetnosti, Enej Gala, Kensuke Koike, Aleksander Velišček in Špela Volčič ter Italijanka Silvia Mariotti. bresciani novi predsednik Prenovili vodstvo Slovenskega kongresa GORICA - Pred dnevi je bil Občni zbor italijanske Konference Svetovnega slovenskega kongresa, na katerem so delno prenovili vodstvo. Dosedanjega predsednika Marjana Terpin je namreč nasledil Karlo Bresciani. Podpredsednik je Nina Pahor, tajnik in zapisnikar je Martina Valentinčič, blagajnik pa Jerica Humar. V odbor so bili izvoljeni še Marjan Terpin, Rafko Dolhar, Karlo Mucci in Damijan Klanjšček (nova člana), Franka Padovan in Dominik Humar. V odbor bosta čimprej imenovana še dva člana, ki bosta zastopala Kanalsko dolino in Benečijo. Karlo Bresciani in Damijan Terpin sta tudi člana samega odbora Svetovnega Slovenskega kongresa, kjer zasedata pomembni mesti podpredsednika. Iz debate o programu Konference za naslednje obdobje ostaja nedvomno vsakoletna proslava obletnice slovenske demokratizacije (na zadnji je bil slavnostni govornik Janez Janša). Mnenja so bila tudi v prid ponovnega junijskega srečanja v Ogleju, čepav v presledku vsakih dveh let. Misel je tekla tudi na Slovence, ki so razpršeni po številnih mestih v državi in na tiste ki so se zaradi zaposlitve iz Beneške Slovenije selili v bližnja videmska industrijska področja in si tam zgradili nov dom. Tem zadnjim je treba posvetiti še večjo pozornost. V tem okviru je bila predlagana občasna slovenska maša v kaki furlanski vasi ali predelu, kjer živi ali je zaposlena številnejša naša skupnost. Če bi se ta predlog izkazal za težko izvedljivega, bi razmišljali vsaj na mašo, ki bi jo spremljal slovenski pevski zbor z Goriške. hong kong - Dvojno gostovanje Harmonikar Denis Novato nastopil na Kitajskem HONG KONG - Priznani zamejski harmonikar Denis Novato je uspešno nastopil v Hong Kongu in sicer v znanem Jockey Clubu, prestolnici svetovnega konjeništva. Novato je bil povabljen v okviru konjskih dirk, nastopil je na glavnem odru pred približno trideset tisoč obiskovalci. Novatov nastop je spremljala nemška skupina Die Notenholber, ki jo sestavljajo glasbeniki iz Stuttgarta in Ulma. Novato je nekaj dni pozneje ponovno stopil na oder Jockey Cluba v Hong Kongu. Denis Novato je pred dvema letoma, kot piše v sporočilu za javnost, nastopil v Tokiju, to pa je bila prva njegova izkušnja na Kitajskem. Zaradi zanimanja organizatorjev se bo prihodnje leto vrnil v Hong Kong. Letos bo gostoval še v Kanadi in ZDA, redno pa nastopa na nemško govorečem območju. Znana nemška agencija je angažirala trio Denisa Novata za nastope po nemških dvoranah v okviru Goldene Oberkrainer Festivala. Poleg njega se bosta nemški publiki predstavila še ansambel Saše Avsenika ter Alpski kvintet. Pri nas bo Novato zopet nastopil 13. decembra, ko bo poslušalcem zaigral v Zgoniku v družbi ansambla Saše Avsenika. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. oktobra 2015 APrimorski ~ dnevnik 17 odbojka - Slovenija na EP premagala Nizozemsko Zgodovinski četrtfinale marko kalc »Vse se je začelo z ACH-jem« Marko Kalc (na fotografiji), trener ženskega slovenskega odbojkarskega prvoligaša Luke Koper, je bil navdušen z uvrstitvijo slovenske moške reprezentance v četrtfinale na evropskem prvenstvu. »Zgodovinski rezultat je sad dolgega dela, ki se je začelo izpred desetimi in več leti. Pionirji so bili pri blejskem klubu ACH. Tam se je začel kakovostni dvig moške odbojke v Sloveniji. Zasluga gre prav njim,« razmišlja Kalc, ki je tudi sam kot kondicijski trener sodeloval z ACH, ki se je medtem preselil v Ljubljano in pri katerem letos igra števerjanski odbojkar Jernej Terpin (pred leti je z dresom ACH-ja nastopal tudi goriški odbojkar Aljo-ša Orel). Vi poznate marsikaterega slovenskega reprezentanta. Takrat je marsikdo nastopal za ACH. Spominjam se Čebulja ter Gasperinija. Fantje so dozoreli v vrhunske odbojkarje. Koliko je v tem uspehu prispeval svoj delež selektor Andrea Giani? Nekaj že, čeprav je bil proces zelo dolg. On je recimo tako rekoč postavil piko na i. Prinesel je nekaj italijanske strategije. Izboljšal je pripravo na tekme. Z zmago proti Nizozemski pa se je obenem oddolžil 'tulipanom, ki so Italijo premagali v finalu olimpijskih iger. Seveda to takrat, ko je bil Giani član italijanske reprezentance. Nizozemci vsekakor niso več tista udarna ekipa, ki je bila pred leti. Ni, ampak nizozemska odbojka je vseeno kakovostna. Kljub vsemu je Nizozemska solidna reprezentanca, ki ima dolgoletno tradicijo. Prav gotovo niso pričakovali, da bodo izgubili proti Sloveniji. Kako pa bo proti Poljski? Poljska je izraziti favorit. Kaj pa Italija? Italija je dosegla glavni cilj: uvrstitev na olimpijske igre. Mislim, da je nastop na evropskem prvenstvu postranskega pomena. Italijani najbrž ne bodo evropski prvaki. (jng) Slovenija - Nizozemska 3:0 (16, 19, 22) Slovenija: Pajenk 5, Šket, Gasparini 13, Plot, Vinčic 4, Kozamernik 5, Koncilja 1, Klobučar, Kovačič, Pokeršnik, Ropret, Ur-naut 10, Čebulj 13, Pavlovic. Nizozemska: Abdel-Aziz 1, Van Har-skamp, Ter Horst 7, Diefenbach, Jorna, Van Bemmelen 5, Rauwerdink 3, Kooy 2, Van Dijk, Van Garderen, Klapwijk 8, Koe-lewijn 4, Bontje 3, Andringa 3. SOFIJA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je na šestem evropskem prvenstvu prvič uvrstila v četrtfinale, kar je za Slovenijo zgodovinski uspeh. Za največji uspeh slovenske odbojke je poskrbela v Sofiji, kjer je v dodatnem boju za uvrstitev med osem najboljših s 3:0 (16, 19, 22) premagala Nizozemsko, drugouvršče-no ekipo skupine A Izbranci Andree Gianija so pokazali odlično igro in nasploh prvič na uradnih tekmovanjih ugnali tulipane. In to prepričljivo. Boljši so bili v vseh elementih, najbolj pomembno pa je bilo, da so odlično servirali in sprejemali, tako da ni prišel do izraza blok tekmecev, v prejšnjih tekmah njihovo najmočnejše orožje. V napadu je bil spet razpoložen Klemen Čebulj, tudi Mitja Gasparini in Alen Pajenk sta odigral najboljšo predstavo na prvenstvu. V slovenski vrsti res ni bilo slabe točke, o čemer so se lahko prepričali tu- Veselje Slovencev po zmagi proti Nizozemski cev.lu Italija OK, danes proti Rusiji BUSTO ARSIZIO - Italijanska odbojkarska reprezentanca je v osmini finala premagala Finsko s 3:0 (19, 16, 22). Juantorena in Zaytsev sta dosegla po 14 točk. »Azzurri« bodo danes ob 20.30 igrali proti Rusiji. Slovenijo pa že ob 16.45 čaka težak četrtfinalni dvoboj s Poljsko. Ostala izida: Srbija - Estonija 3:2, Nemčija - Belgija 3:0. Danes še: Francija - Srbija, Bolgarija - Nemčija. di nevtralni gledalci, ki kar niso mogli verjeti, da je Slovenija na tak način po-metla s papirnatimi favoriti, ti so bili enakovredni le v tretjem nizu. Tudi sami poraženci so bili šokirani, večina se je izognila novinarjem, tisti, ki so bili pripravljeni govoriti, pa so priznali, da je zmagal boljši tekmec in da so sami priložnost za četrtfinale izpustili v skupinskem delu, ko so tesno izgubili proti Bolgariji. Slovenci so tekmo začeli zbrano in odločno. Po dveh zaporednih asih Dejana Vinčica so ob prvem tehničnem odmoru vodili z 8:5, as Klemna Čebulja pa jim je zagotovil vodstvo 15:11. »Pomemben je naš ritem, bodite osredotočeni na to, ne glejte rezultata,« so bila Tine Urnaut: »Najslajša zmaga« Andrea Giani, selektor Slovenije: »Vesel sem, normalno. Prišli smo do velike zmage, ki bo zelo pomembna za delo naprej. Danes je bila bistvena priprava na tekmo. Vsi verjamemo, da lahko jutri (danes) premagamo tudi Poljake. Na prvi tekmi smo oboji igrali odlično in če bo tako tudi na drugi tekmi, so možnosti 70:30 za Poljake.« Tine Urnaut, kapetan Slovenije: »V reprezentančni karieri je ta zmaga zagotovo ena najslajših. Pokazali smo, da lahko vrhunsko igramo, ko je to potrebno.« Dejan Vinčic, podajalec Slovenije: «Igrali smo vrhunsko, igrali smo tako, kot smo se dogovorili. Niti za sekundo nismo dali Nizozemcev priložnosti, da se kosajo z nami. Pokazali smo konstantno igro v vseh elementih, imamo pa še rezerve.« Jani Kovačič, libero Slovenije: »Ne moremo verjeti, da se to dogaja, da smo zmagali to osmino finala. Za to smo delali štiri mesece. Pokazali smo, da znamo tempirati formo in da znamo igrati, ko gre za kaj odločilnega.« navodila selektorja Andree Gianija ob drugem tehničnem odmoru. Učenci so ga ubogali, odigrali tudi končnico brez napak, na drugi strani so jih tulipani naredili veliko, posledica tega je bil gladko izgubljen prvi niz. Gianijevi izbranci so v prvem nizu dosegli tri blok točke in tri ase, Nizozemci v teh dveh elementih niti ene. Toda podobno razmerje moči je bilo tudi v prvem nizu pred dvema letoma na prvenstvu v Herningu, a so se nato veselili Nizozemci. Izhodišče je bilo odlično, a Slovenci so morali še naprej igrati zbrano, točko za točko. Videti je bilo, da bodo, s trojnim blokom so v drugem nizu prišli že do vodstva 8:4, vendar so po vodstvu 11:7 zašli v serijo napak, nekaj jih je bilo povsem nepotrebnih. Z delnim izidom 1:6 so zašli v zaostanek, a k sreči zadržali mirne živce. Z asom Jana Kozamernika so spet povedli z dvema točkama razlike, po dveh odličnih servisih pa z 21:17. Da tekmec ni imel nobenih možnosti, pa je v napadu skrbel spet izjemni Čebulj, pa tudi Ga-sparini in Alen Pajenk sta bila veliko boljša kot na prejšnjih tekmah. V tretjem nizu so Nizozemci sicer vzpostavili ravnotežje na igrišču. Kazalo je na napeto končnico, a do drame vendarle ni prišlo. Po izidu 20:20 so Nizozemci naredili napako pri servisu, nato jim je živce načel Gasparini, pomagal jim ni blok Čebulju, Slovenci so ohranili mirnost in postavili piko na i. »Azzurri« OK RIM - Italija je v zadnjem krogu kvalifikacij za nogometni Euro 2016 z 2:1 premagala Norveško in tako potrdila prvo mesto v skupini H. Hrvaška je z 1:0 premagala Malto in je prehitela na lestvici Norveško. Italija in Hrvaška sta se kvalificirali neposredno. Norveško pa čaka play-off. Ker je Belgija premagala Izrael 3:1, Italije v žrebu skupin ne bo v prvem bobnu. NIZOZEMSKA OUT - Ostali izidi: Bolgarija - Azerbajdžan 2:0, Ciper - BiH 2:3, Nizozemska - Češka 2:3, Turčija - Islandija 1:0, Wales - Andora 2:0, Latvija - Ka-zahstan 0:1. Nizozemska se kot 4. ni uvrstila v play-off. V končnici bosta še igrali: Turčija in BiH. Žreb parov bo v nedeljo. U21 - Slovenska reprezentanca do 21. leta starosti je s 5:0 premagala vrstnike Andore. Italija pa je z 1:0 premagala Irsko. Bavisela Week Festival TRST - Bavisela Week Festival 2016 bo nov naziv najbolj množične rekreativne tekaške prireditve v naši deželi. Športna manifestacija se bo prihodnje leto začela 30. aprila in se bo končala 8. maja. Včeraj so obenem odprli nov sedež kluba ASD Bavisela, ki bo odslej v trgovskem središču II Giulia. Tea Ugrin gre na SP v Glasgow RIM - Tržaška Slovenka Tea Ugrin (državna prvakinja v mnogoboju), članica kluba Artistica 81, bo od 23. oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Glasgowu na Škotskem. Italijansko ekipo je potrdil državni selektor Enrico Ca-sella. Poleg Ugrinove se bodo na SP potegovale za kvalifikacije za OI še: Carlotta Fer-lito, Vanessa Ferrari, Erika Fasana, Elisa Me-neghini, Lara Mori in Enus Mariani. nogomet - Selektor Slovenije Srečko Katanec po zadnjem nastopu v kvalifikacijah za EP »Smo tam, kamor sodimo« »Čakata nas pomembni tekmi, na katerih ne smemo ničesar prepustiti naključju«- Boštjan Cesar: »Negativne energije ni« LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je v ponedeljek končala kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2016. V zadnjem krogu je gostovala v San Marinu, kjer ni navdušila, a končala z zmago. Ta sicer ni odločala o ničemer več, saj so bili izbranci Srečka Katanca že pred tem »obsojeni« na tretje mesto in dodatne kvalifikacije. »Zaradi mene tudi, če bi to tekmo izgubili. Bi pač analizirali, da v danem trenutku nismo mogli premagati San Marina. Ne vem, kje bi bila težava. Ta bi nastala, ko bi novinarji začeli dodajati stvari k temu. Sam pa gledam, analiziram, tekma je bila tako in tako nepomembna, kar zadeva točke in stanje na lestvici. Zadovoljil pa me je pristop,« je po tekmi dejal Katanec, ki je kljub težkemu igrišču dobil želene odgovore, ki jih je iskal za dodatne kvalifikacije, a jih zadržal zase. Na vprašanje, ali je zadovoljen z igro slovenske vrste in ali so po izpolnjenem cilju - torej uvrstitvi v dodatne kvalifikacije - zadovoljni s tem, kjer trenutno so, pa je odgovoril: »Želel bi si, da fantje igrajo iz tedna v teden. Po nekajkrat. Da so na primerni ra- vni. Včasih je to mogoče, včasih ne. V kvalifikacijah se dogaja marsikaj. Smo tretji, nič po sreči, tja pač spadamo po kakovosti igralcev v tej skupini. Ne morem pa iti mimo tega, kar sem že omenil, torej tega, kaj so nam sodniki sodili v teh kvalifikacijah. S tem nismo imeli sreče. To absolutno. Želim si enak kriterij sojenja za vse.« Katanec in igralci imajo zdaj približno mesec časa, da pridejo pripravljeni na dodatne kvalifikacije. Kaj je pred slovesom sporočil svojim izbrancem? »Čakata nas pomembni tekmi, na katerih ne smemo ničesar prepustiti naključju. Sporočil sem jim, da mi vsak pove cikel treningov, na katere so navajeni v klubih, na samo intenziteto. Da potem jaz v pripravah ne bom zafrknil v smislu, da nekoga predo-ziram, nekoga pa premalo obremenim. To je moja naloga,« pravi Katanec. Kapetan Boštjan Cesar pa je najprej poudaril, da v ekipi ni nikakršne slabe energije. »Nekaj se je govorilo o negativni energiji, ampak kot kapetan lahko zatrdim, da je ni. Moramo pa vsi skupaj dihati, vsi ži- veti za to, da naredimo rezultat. Kar pa ne bo lahko, ampak vse moramo vsi Slovenci narediti, da se skupaj veselimo uvrstitve v Francijo. Mi bomo dali svoj maksimum,« poudarja Cesar, ki je izpostavil, kaj jim še manjka v igri. »Mogoče nam manjka malo 'umazanosti' v igri, da kakšnega 'dvignemo' na centru in da leži tri minute ... Tako pač je. Ta mesec dni pa moramo vsi, cel slovenski narod živeti za ti dve tekmi. Mi smo na igrišču, mi bomo odgovarjali, mi moramo dati vse od sebe, če se hočemo sploh pogovarjati o uspehu. Je pa igranje na EP moja otroška želja, to mi še manjka, zato bomo naredili vse, da se uvrstimo,« še pravi srednji branilec. Koga bi pa najraje videl v dodatnih kvalifikacijah? »Ni pomembno. Vemo, da bo nasproti stala težka reprezentanca. Vemo pa tudi, da so vse premagljive. Pokazali smo, da imamo proti malim ekipam težave, z velikimi pa se lahko kosamo. Kot pa sem rekel, vsak tekmec bo težak, vsak pa tudi premagljiv,« je zaključil Cesar. (STA) 18 1 8 Petek, 16. oktobra 2015 ŠPORT / jadranje - Člani JK Čupa in TPK Sirena na 47. Barcolani Na krovu zmagovalcev Jadralci TPK Sirena in JK Čupa so na letošnji Barcolani zbrali številne dobre uvrstitve. Letošnja 47. Barcolana predstavlja tudi novo uspešno poglavje v sodelovanju med SVBG in TPK Sireno. Prvič so tudi odborniki tržaškega pomorskega kluba sodelovali pri organizaciji, in sicer pri spremni prireditvi Go to Barcolana - jadralnem rallyju iz Izole do Trsta. »Sodelovanje s sosedskim klubom SVBG je odlično, verjetno ni bilo še nikdar tako uspešno. S klubom predsednika Mitje Gialuza smo se o našem sodelovanju pogovarjali že dlje časa. Naposled smo prejeli vabilo, da bi sami tudi prispevali k regati Go to Barcolana. Mogoče letošnja prva regata zaradi slabih vremenskih razmer ni najbolj uspela, na naslednji izvedbi bo prav gotovo dogodek dograjen. Veliko zaslug za sprejem za slovenske jadralce v Tržaškem knjižnem središču ima še odbornik za gospodarstvo Edi Kraus, ki je spletel stike s slovenskim konzulatom in ZSŠDI-jem. Verjamem da, je to le prvi korak za nadaljnjo sodelovanje,« je izkušnjo komentiral predsednik Sirene Peter Sterni. Ob spremljevalnem dogodku so v nogomet - Pokal Danes ne bo derbija Vesna - Kras Zaradi napovedanega vala slabega vremena je deželna nogometna zveza vse današnje četrtfinalne pokalne tekme elitne lige preložila na sredo, 21. oktobra ob 20.30. Drevi torej ne bo slovenskega pokalnega derbija med Vesno in Krasom. 1. AMATERSKA LIGA Domio - Sovodnje prav tako v sredo, 21. 10. Zaostalo tekmo Diomio -Sovodnje, ki so jo v soboto pri Domju preložili zaradi močne burje, bodo nadoknadili v sredo, 21. oktobra. Pri Domju bodo igrali ob 20.30 v soju žarometov. DEŽELNI MLADINCI Plavi šele v 94. minuti Cervignano - Vesna 1:2 (0:1) Strelca: Cuk in Ramondo. Vesna: Bombardieri, Puric, Gle-ria Sossi (Vattovaz), Žerjal, Pao-lucci, Favento, Cuk, Maggiore, Sammartini, Ramondo, Renar. Trener: Toffoli. V ponedeljek so mladinci Vesne s solidno igro osvojili vse tri točke na gostovanju v Červi-njanu. Odločilni zadetek Ra-monda je padel v 94. minuti. GORIŠKI MLADINCI Sovodnje brez moči Sovodnje - Audax 0:2 (0:1) Sovodnje: Trevisan, Komjanc, Clancis, De Fornasari (Camara-ta), G. Visintin, N. Pavletič, Marc-hesini (Lutman), Markovič (Var-lez), J. Visintin (Vidoni), Čavdek, Antonini (Falcone). Trener: Sambo. Sovodenjci so na domačem igrišču prepustili zmago Auda-xu, ki je domačega vratarja premagal z goloma v obeh polčasih. Veliki viharnik na katerem sta nastopila tudi zamejska jadralca Andrej Gregori in Matia Ugrin fotodamj@n nedeljo izstopali tudi zamejski jadralci. Na Robertissimi 3 je nastopil tudi nekdanji član Sirene in profesionalni jadralec Ne-vio Sabadin. Drugi je na Jeni v sklopu projekta No Bordes bil Mirko Sardoč, član JK Čupa. V absolutni razvrstitvi pa sta se odlične uvrstitve veselila Andrej Gregori in Matia Ugrin na Velikem Viharniku. Puhov maxi je sicer dokaj dotrajana jadrnica, ki nima nič kaj opraviti z izjem- odbojka - Danes V Repnu memorial Sergio Veljak Danes bo v repenski telovadnici na sporedu 8. Memorial Sergio Veljak, ki ga v spomin na najboljšega tržaškega odbojkar-ja doslej prirejata AŠD Sloga Tabor in ZSŠDI pod pokroviteljstvom Dežele FJK. Sergio Veljak je svojo odbojkarsko pot začel pri ŠZ Bor, nato je nastopal za slavni Ruini iz Firenc in z njim osvojil tudi državni naslov, bil je tudi stalni član državne reprezentance (36 tekem). Po vrnitvi v Trst je pri Boru bil igralec in trener, bil je tudi na tre- no tehnološko Robertissimo 3, je pa po zaslugi odlične prve stranice na koncu obdržala mesto v najboljši peterici. Za Gre-gorijem in Ugrinom se je na 6. mestu uvrstil profesionalni jadralec in prav tako član TPK Sirena Sandi Šuc s posadko jadrnice Idrus krmarja Montefusca. Suč je bil protagonist tudi lani, ko je na Illyteci v skoraj brezvetrni Barcolani z Jarom Furlanijem za krmilom osvojil dru- nerski klopi ženske ekipe Sokola in mladinske ekipe pri Gaji. Podobno kot zadnja leta bo tudi današnji turnir potekal v obliki troboja, na katerem bosta poleg Sloge Tabor Televita nastopila še MOK Rovinj in OK Logatec. MOK Rovinj je prvič gost Sloginih turnirjev. Ekipa, ki je odraz italijanske manjšine, nastopa v prvi hrvaški ligi in velja za favorita na turnirju. V Repnu se obeta zanimiv turnir, ki ga ljubitelji odbojke ne smejo zamuditi, kljub nekoliko neobičajnem dnevu: tako odločitev so pri društvu sprejeli zaradi natrpanega urnika ostalih ekip, saj so v Sloveniji in na Hrvaškem prvenstva v polnem teku. (INKA) Spored, telovadnica v Repnu: 16.30 Sloga Tabor Televita - Rovinj 18.00 - Rovinj - Logatec 19.30 - Sloga Tabor Televita - Logatec. Sledilo bo nagrajevanje. go mesto. V povsem različnih vetrovnih razmerah je Furlani letos dobro začel, s svojim RC 44 pa zaključil na 14. mestu. Na Cattiviku je nastopil Čupin jadralec Jaš Farneti, ki je bil absolutno 74. in 4. v petem razredu. V 6. razredu je bila nekdanja in-struktorica JK Čupa Veronika Milič z ostalimi člani posadke jadrnice Tiburon druga. Prav tako drugo mesto je osvojila mešana posadka, kjer so nastopili jadralci Čupe in Sirene na Viktorju kapetana Franca Sedmaka in Igorja Bogatca, na katerem sta jadrala tudi svetovna prvakinja razreda 420 Carlotta Omari in predsednik Sirene Peter Sterni. Jadrnica je imela žal nekaj težav z dvižnicami in flokom prav pred startom, tako da je morala posadka startati z zamudo in okrnjenimi jadri, drugače bi se lahko potegovala celo za zmago v svojem razredu. V zelo konkurenčnem razredu meteor je 3. mesto osvojila druga Sirenina jadralka razreda 420 Cecilia Fedel na Marii. Na različnih jadrnicah je nastopilo še lepo število drugih članov Čupe in Sirene. Omembe vredno v 5. razredu križarskih jadrnic je četrto mesto Sirenini-nega športnega vodje Andreja Močilni-ka, ki je z absolutnim 189. mestom osvojil najboljši rezultat jadrnice pod zastavo slovenskega zamejska jadralnega kluba. (mar) mladinska košarka - Breg in Jadran v prvenstvu under 20 elite Načrtovali so skupno ekipo, naposled pa nastopajo ločeno V moškem košarkarskem prvenstvu U20 elite bosta letos nastopili tudi dve naši ekipi, in sicer Jadran in Breg. Pri obeh naših ekipah gre za igralce, ki v glavnem že trenirajo s članskimi ekipami. Jadranovi mladinci trenirajo tako s člansko ekipo v C-ligi kot z Borom, Sokolom in Kontovelom, medtem ko so brežani sveda vključeni v domačo dolinsko ekipo. Trener Jadrana je Andrea Mura, njegov pomočnik je Marko Švab, trener Brega pa Klemen Kladnik. Pri Bregu gre za precej spremenjeno ekipo v primerjavi z lansko sezono, tako da je ekipa še v procesu uigravanja. Prav tako Kladnik še vedno pričakuje, da bo svoj krstni nastop lahko opravil center Aleksander Medic, sicer bivši slovenski reprezentant v mladinskih kategorijah, ki se na igrišče vrača po zdravstvenih težavah. Ob njem bodo zagotovo nosilci igre tisti, ki tudi trenirajo s člani (Gelleni, Zobec, Crismani), cilj pa je predvsem uveljavitev igralcev, da bodo lahko nato čimbolj suvereno nastopali v članski kategoriji. Z rezultati se v Bregovem taboru ne bodo obremenjevali, čeprav bodo seveda vsakič igrali na zmago. Računajo predvsem na dejstvo, da bodo lahko samostojno vadili trikrat tedensko. Pri Jadranu pa gre za bolj mešano zasedbo, saj igralci trenirajo tako s člansko ekipo Jadrana kot z ostalimi članskimi ekipami skupnega projekta. Vsi pa imajo znotraj teh zasedb že precej pomembno vlogo, predvsem pa se soočajo v vseh ekipah Trener Brega Klemen Kladnik s podobno taktiko igre v napadu, tako da je uigravanje, kljub le enemu skupnemu treningu na teden, precej olajšano. Ekipa je dobro opremljena na vseh igralnih pozicijah, cilj pa je tudi v tem primeru predvsem rast igralcev in pridobivanje pomembnih igralnih minut in izkušenj. Glavni adut bo nedvomno Martin Ridolfi, veliko računajo na mlajša Daneua in Cettola, vsak pa lahko da svoj pomemben doprinos znotraj ekipe. Trener Mura meni, da je prvenstvo zelo zanimivo, saj je dovolj dolgo in je sestavljeno iz kvalitetnih ekip, tako da si bodo trenerski štab in igralci ekipne cilje postavljali v teku prvenstva. Naj omenimo, da je bilo ob koncu lanske sezone načrtovano, da bi sestavili eno skupno ekipo z vsemi najboljšimi igralci. Taka ekipa bi bila zagotovo izredno zanimiva in zelo verjetno med močnejšimi zasedbami v deželi. Žal pa se je tako v dogovorih nekaj zataknilo, tako da so se pri Trener Jadrana Andrea Mura Bregu odločil za svojo ekipo. Prvi letošnji derbi bo na sporedu šele v 10. krogu, in sicer v ponedeljek, 30. novembra. (ep) BREG: Aleksander Medic (1996), Mattia Co-retti (96), Lenard Zobec (97), Luca Gelleni (97), Giacomo Crismani (97), Luka Giaco-mini (97), Daniele Fonda (97), Nicola Giuliani (97), Lorenzo Gregori (97), Michael Baz-zarini (97), Federico Grisonich (97), Kilian Tul (98), Matej Bandi (98), Francesco Gori (98), Emanuele Pugliese (98), Igor Gregori (99). Trener: Klemen Kladnik. JADRAN: Jurij Devetak (1996), Martin Ridolfi (96), Patrik Kojanec (96), Ilija Kocijančič (96), Francesco Peric (96), Simon Regent (96), Enrico Albanese (97), Tomaž Danev (97), Robert Tulliach (97), Vanja Skoko (97), Vanja Ušaj (97), Filippo Coloni (97), Simon Cettolo (98), Aleksander Daneu (98). Trener: Andrea Mura. Pomočnik trener: Marko Švab erica košuta Predsednica posluša rock in bere romane Predsednica Shinkai Karate Club iz Zgonika Erica Košuta se je klubu in karateju približala pred devetimi leti. »Takrat se je hčerka Mija (Ukmar, op. av.) začela ukvarjati s ka-ratejem. Na samem začetku sem bila malo skeptična, ker nisem poznala te športne discipline. Nato sem karate od bližje spoznala in dejansko razumela, da je to neke vrste filozofija. Vzljubila sem ga,« se spominja Erica (letnik 1960), »pol Šent-jakobčanka in pol Kržanka, stanujem pa na Kontovelu,« kot nam je povedala. Navdušila se je do take mere, da je že obiskovala tečaj za sodnika v obeh zvezah, Ficta in Libertas. Predsednica zgoniškega kluba je poldrugo leto. Društvu posveča vsak dan delček prostega časa. »Pregledam elektronsko pošto. Negujem stike z drugimi klubi in zvezama, skrbim za včlanjevanje, za zdravniške preglede, prošnje in še bi lahko naštevala. Še dobro, da imamo dobro ekipo. Tudi drugi odborniki so zelo aktivni. Veliko si pomagamo,« je poudarila in dodala: »Predsedniki imamo vse večjo odgovornost. Stalno je treba spremljati pravilnike, birokracijo in vse kar je povezano z njo. Zaradi vsega tega se marsikdo žal oddaljuje od društev oziroma se otepa odgovornih mest v klubu.« Erica je v Ljubljani dokončala študij psihologije. Zaposlena pa je kot vzgojiteljica pri Skladu Mitja Čuk z Opčin. »Delo z mladimi in odraslimi s posebnimi potrebami je zahtevno in naporno, hkrati pa nam daje veliko zadoščenja,« je dejala. Rada posluša glasbo (»najraje imam rock glasbo«), bere knjige (»romane, življenjske zgodbe«) in se s psoma odpravi na krajše ter daljše sprehode v naravo. »Psa smo vzeli v pesjaku,« je še dodala Košutova, ki včasih spremlja tudi druge športe. »Sin Aleš je igral košarko, srednja hčerka Daša pa je bila ritmi-čarka pri Boru. Najraje pa po televiziji gledam smučarske tekme.« Ko je bila predsednica Shinkaia mlajša je bila aktivna športnica. »Največ sem smučala pri SPDT. Nekaj sem se ukvarjala tudi z atletiko,« je še dodala. Karateja pa ni nikoli aktivno prakticirala. (jng) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. oktobra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (dram., '91, i. W. Hurt) 17.45 Novice 17.50 Film: Leoni per agnelli (dram., '07, i. R. Redford, M. Streep, T. Cruise) 19.25 Film: 2061 - Un anno eccezionale (kom., It., '07, r. C. Vanzina) 21.20 Film: Rush (biogr., '13, i. C. Hems-worth) 23.35 Porta a porta _RAI2_ 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Sen-za traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 23.35 Unici _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? _RAI4_ 13.05 Switched at Birth 13.55 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Andromeda 16.20 Star Trek: Enterprise 17.10 Robin Hood 17.55 Novice 18.00 Beauty and the Beast 18.50 Reign 19.35 Under the Dome 20.25 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Escape (akc.) 22.40 Film: Le paludi della morte - Texas Killing Field (triler) _RAI5_ 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Wild Africa 16.05 Cinque buoni motivi 16.10 Film: L'amore fugge (kom.) 17.45 Scaramouche Scaramouche 18.10 Novice 18.15 20.40 Passepartout 18.45 Gerusalemme: nascita di una citta 19.45 Art of... Russia 21.15 L'altra meta dell'arte 22.20 Come si guarda un'ope-ra d'arte 23.00 Blur: Parklive RAI MOVIE 14.00 Film: Matrimoni e altri disastri (kom.) 15.40 Film: Un medico, un uomo SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. oktobra 2015) Vodoravno: stek, reist, kamere, Anto-kolski, Ararat, ranocelnik, Nikita, Alar, Laa, aga, skot, Ana, Dea, vlada, K. R., Inn, K. O., bas, Prosek, notar, to, raše-vina, snidenje, imuniteta, ažio, A. R., dota, Odo Kalan, oko, Sal, naracija, las; na sliki: Ana Košuta. LA7D 21.15 Film: Piume di struzzo (kom., '96, i. R. Williams) 23.15 Movie.Mag 23.45 Film: Gioco a due (triler, '99, i. P. Brosnan) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Tutta la música del cuore 13.55 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.05 Nad.: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.50 Novice 17.55 Nad.: Valeria 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Nad.: Fuoric-lasse 23.10 Mister Premium _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: Controspio-naggio (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Film: I ragazzi stanno bene (dram., '10, i. J. Moore, M. Ruffalo) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Top News Adnkronos 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE 10.50 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara sulle Alpi 16.45 20.00 Pazzo per le erbe 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 19.55 Novice 20.05 Viaggi nudi e crudi 21.05 Nad.: Tess dei D'Urbervil-le 22.15 Nad.: Maison Close - La casa del piacere CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Lightning Strikes (zf) DMAX 21.15 Film: Angelica (rom.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Squadra antimafia 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Colorado _IRS_ 13.15 Film: Tiffany memorandum (kom.) 15.15 Film: Una pistola per Ringo (vestern, '65) 17.15 Film: La citta sconvolta - Cac-cia spietata ai rapitori (det., It., '75) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: I giorni dell'abbandono (dram., It., '05, i. M. Buy) 22.45 Adesso cinema 23.15 Film: L'uomo che ama (dram.) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 12.30 Turtleman 13.20 Cattivissimi amici 14.1019.30 Rimozione forzata 15.05 Video del tubo 15.55 Te l'avevo detto 16.50 A mani nude nella palude 17.45 Cacciatori di te-sori 18.35 Affare fatto! 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Ingegneria impossibile 22.00 Megacostruzioni: Cina 23.00 Sono (quasi) morto SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Opus 12.25 Nad.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 0.40 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: V senci borovcev (dram.) 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.05 Serija: Sabotaža SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.15 Zgodbe iz školjke 8.40 23.40 Točka 9.55 10 domačih 11.00 17.00, 0.30 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite Babico 19.35 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City Folk - Obrazi mest 20.30 Čas za Manco Košir 21.25 Portretni film: Ob 80-letnici etnokoreologa Mirka Ramovša - Odkriti ples 22.05 Odd.: Bleščica 22.40 Aritmični koncert KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Meridiani 15.20 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 16.00 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Folkest 2015 v Spilimbergu 21.00 Dok.: Notranja iz-gorelost 22.35 City Folk 23.05 Najlepše besede 23.35 Dok. odd.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 7.55 9.45, 10.55, 12.10 TV prodaja 8.10 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.00 Sanjska ženska 11.10 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 Preverjeno 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice in vreme 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Serija: Dekle s popolnim spominom 23.55 Serija: Gasilci v Chicagu E S d 14 k b VREDNO OGLEDA Sreda, 14. oktobra - Slovenija 2, ob 21.25 Odkriti ples: Mirko Ramovš Režija: Amir Muratovic Dokumentarni film Rezija, tokrat ob obujanju tradicije in navad rezijanske-ga plesa. V dokumentarnem filmu, ki pripoveduje o življenju in delu Mirka Ramovša, sodeluje tudi Luigia Negro. Ramovš velja za enega osrednjih raziskovalcev slovenskih ljudskih plesov, slavista, ki je napisal številne razprave in izdal antologijo slovenskih ljudskih plesov 'Le plesat me pelji' in plese po pokrajinah v knjigi 'Polka je ukazana'. Od leta 1965 je Ramovš tudi umetniški vodja akademske folklorne skupine France Marolt. KANAL A 7.00 18.00 Svet 7.55 12.45 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.40 Serija: Zmešana so- seda iz stanovanja 23 8.45 Risanke in otroške oddaje 9.3510.45, 13.15 Tv prodaja 9.50 13.45 Serija: Vampirski dnevniki 11.00 Serija: Beli ovratnik 11.55 17.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Rdeči pas (dram.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: XXX2 - V pripravljenosti (akc.) 22.55 Film: Mafijski dirkač (akc., '14, i. J. Cusack) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.30 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (pripravlja Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 38. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 4 Sobota, 10. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 ~ V severnem Sredozemlju se poglablja ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi priteka v višinah k nam nekoliko toplejši in vse bolj vlažen zrak. J 1020 1020 HELSINKI -1/12 O. STOCKHOLMv 1/12 ' 6/11 ° fjTil K0BENHAVN . 7/10 p - OSLO ' 4/9 ° ' > LONDON AMSTERDAM ~^B/i4 °4/10 ŽENEVA ■i0/i50 MIL BERLIN °4/9 3/6 O -i/7 LJUBLJANA Uri 1030 MOSKVA 3/8 O 1030 KIJEV 1/9 BEOGRAD 8/10 SOFIJA 7/8 1020 i7/2i SKOPJE . 9/iB \ V ' ^ v V A • ^ ATENE Leta 1958 - V nočnem neurju je v Goriških brdih in Spodnji Soški dolini padlo izjemno veliko dežja. V Ne-blem so izmerili 225 mm, v Plavah pa 158 mm padavin v 24 urah. Oblačno bo z močnimi do obilnimi padavinami, vmes bodo tudi nevihte. Krajevno bodo možni močnejši nalivi. Na območju Alp bo lahko manj padavin. V nižinskem pasu bo pihal zmeren severovzhodnik. Ob morju bo zjutraj pihal okrepljen jugovzhodnik, popoldne pa bo lahko zapihala burja. Danes bo oblačno in zelo deževno, predvsem na zahodu in jugu Slovenije bodo možne tudi nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Jutranje temperature bodo od 7 do 10, na Primorskem do 16, dnevne od 8 do 12, na Primorskem od 13 do 19 stopinj C. TOLMEČ O M3/i4 TRBIŽ O 8/11 CELOVEC O 8/11 KRANJSKA G. O 7/9 O TRŽIČ 10/10 S. GRADEC O 8/8 ČEDADo^ VIDEMO i5/i9^. i4/20 ¿><$L # «ESA ° KRANJ O CELJE 9/iO O LJUBLJANA O 9/10 N. GORICA i2/i6 POSTOJNA O10/11 portorož o N. MESTO 9/i0 O KOČEVJE ^yb ČRNOMELJ O Trenutno kaže na oblačno vreme s padavinami, tudi obilnimi ali zelo obilnimi in z nevihtami. Pihal bo okrepljen veter, ki bo nihal med jugov-zhodnikom in burjo. Jutri bo oblačno in deževno, predvsem na jugu Slovenije bodo še možne tudi nevihte. V petek bodo padavine predvidoma slabele. TOLMEČ Oi2/i5 CELOVEC O 8/14 TRBIŽ O 8/11 KRANJSKA G. O 6/i3 O TRŽIČ i0/i6 S. GRADEC OB/i5 VIDEMO i4/20 ČEDADo i5/i9 KRANJO CELJE 9/16 O GORICA i6/20 O N. GORICA O i3/20 LJUBLJANA O 9/14 POSTOJNA O 9/17 N. MESTO i0/i4 O ^^ KOČEVJE č)0-k>\ ČRNOMELJ « Danes: ob 4.19 najnižje -36 cm, ob 10.11 najvišje 48 cm, ob 16.59 najnižje -44 cm, ob 22.47 najvišje 29 cm. Jutri: ob 4.41 najnižje -32 cm, ob 10.35 najvišje 47 cm, ob 17.23 najnižje -43 cm, ob 23.17 najvišje 26 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. -JO 500 m ............11 1000 m ...........8 1500 m ...........5 2000 m ...........2 2500 m ........... 0 2864 m...........-2 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3,5 in v gorah 4. V Playboyu ne bo več golih žensk Prve avtocestah električne polnilnice NEW YORK/LOS ANGELES - Kultna revija za odrasle Playboy, ki izhaja od leta 1953, njeno prvo naslovnico pa je krasila vroča fotografija Marilyn Monroe, po novem ne bo več objavljala fotografij golih žensk. Od marca prihodnje leto bodo v prenovljeni tiskani izdaji Playboya le še fotografije oblečenih žensk, resda v provokativnih pozah, a razlika bo očitna. Odločitev za ta zgodovinski korak sta septembra v dvorcu Playboy Mansion sprejela urednik revije in njen "oče" Hugh Hefner. Kot je za revijo New York Times sedaj pojasnil izvršni direktor Playboya Scott Flanders, so ugotovili, da so fotografije golih teles v času interneta preprosto "passe". haag - Poročilo o lanski sestrelitvi malezijskega potniškega letala Skrivnost ostaja Letalo sestrelila raketa zemlja zrak tipa Buk, od kod je priletela pa morajo šele ugotoviti HAAG - Malezijsko letalo je lani nad Ukrajino sestrelila raketa sistema Buk ruske izdelave, so ugotovili nizozemski preiskovalci. Raketa je zadela levo stran pilotske kabine, njihove navedbe povzemajo tuje tiskovne agencije. Nizozemski varnostni odbor (OVV) je končno poročilo preiskave predstavil v letalski bazi Gilze-Rijen na jugu Nizozemske. Še pred javno objavo so z ugotovitvami v Haagu seznanili svojce žrtev. Kot je dejal vodja OVV Tjibbe Jou-stra, je bojna glava rakete eksplodirala izven letala in pri tem zadela levo stran pilotske kabine, zaradi česar se je del letala odlomil. «Bojna glava ustreza raketi, ki je nameščena v raketni sistem zem-lja-zrak Buk,» je dodal. Dokazi kažejo na bojno glavo tipa 9N314M, ki jo je mogoče namestiti na raketo tipa 9M38M1, natančneje navaja poročilo. Čeprav je Joustra vztrajal, da preiskovalci niso ugotovili točnega mesta, od koder je bila raketa izstreljena, je bilo iz zemljevidov, predstavljenih novinarjem, po pisanju AFP jasno razvidno območje blizu Donecka, ki je v rokah separatistov. Po besedah vodje preiskovalcev je na dan strmoglavljenja, 17. julija, nad vzhodno Ukrajino letelo skupno 160 letal. Ukrajinske oblasti bi morale v skladu z ugotovitvami preiskovalcev nad območjem, na katerem so potekali hudi boji med ukrajinsko vojsko in pro-ruskimi separatisti, zapreti zračni prostor. Preiskovalci sicer niso ugotavljali krivca za strmoglavljenje boeinga družbe Malaysia Airlines, za katero Kijev krivi upornike, Moskva pa Ukrajino. To je predmet ločene kazenske preiskave, ki prav tako pod vodstvom Ni- S tiskovne konference pred razbitinami letala ansa zozemcev, njene ugotovitve pa naj bi bile objavljene šele čez več mesecev. V strmoglavljenju letala, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je umrlo vseh 298 ljudi na krovu, med katerimi je bila večina Nizozemcev. Svojcem žrtev so preiskovalci pojasnili, da so potniki skoraj nemudoma izgubili zavest. Le malo verjetno naj bi bilo, da se je kdorkoli zavedal, kaj se dogaja. Objava poročila je seveda vzbudila različne reakcije. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je za sestrelitev okrivil pripadnike ruske obveščevalne službe, češ da uporniki ne bi znali uporabljati raketnega sistema Buk. Prav ta naj bi bil glede na preiskavo sestrelil letalo.«Ose-bno nimam dvoma, da je bila to načrtovana operacija ruskih obveščevalnih služb, katere cilj je bil sestrelitev civilnega letala,» je na seji vlade, ki jo je v živo prenašala televizija, dejal Jacenjuk. Ponovil je tudi prepričanje Kijeva, da je bila operacija izvedena z območja pod nadzorom proruskih separatistov. «In nobenega dvoma ni, da vinjeni separatisti ne znajo uporabljati sistema Buk,» je dodal. Ruski orožarski koncern Almaz Antej pa je še pred objavo stališča in na podlagi ugibanj nizozemskih medijev, sklical tiskovno konferenco. «Če je bil boeing sestreljen z raketnim sistemom Buk, ga je iz kraja Za-roščensko zadela raketa tipa 9M38,» je dejal prvi mož podjetja Jan Novikov. Zaroščensko naj bi bilo v času tragedije pod nadzorom vladnih sil. Da letalo ni bilo sestreljeno z območja pod nadzorom proruskih separatistov, po navedbah podjetja potrjuje tudi ugotovitev, da je bil boeing zadet v levo stran. Poleg tega je Novikov zatrdil, da tipa rakete 9M38, ki je del raketnega sistema Buk, ruska vojska nima več. SLOVENSKE KONJICE - Na avtocestnih počivališčih Tepanje in Lopata na štajerski avtocesti so slovesno odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila na avtocestnem križu. Projekt sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja (SODO) in ministrstva za infrastrukturo do konca leta predvideva 26 polnilnic. Projekt je del srednjeevropskih zelenih koridorjev, kjer bo na območju Slovaške, Avstrije, Nemčije, Slovenije in Hrvaške postavljenih skupaj 115 hitrih polnilnic za električna vozila. Prazne baterije električnih avtomobilov z zmogljivostjo od 18 do 24 kilovatnih ur se na hitrih polnilnicah do vsaj 80-odstotne kapacitete napolnijo v dobre pol ure. fotoutrip 'IS Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike ^ Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Primorski dnevnik na najzahodnejši točki Evrope - Cabo da Roca (Portugalska, avgusta 2015) pd