LETO XXI. številka 94 Ustanovitelji: občinske konference SZD1 J;senice. Kranj, Radovljica, 6kofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sobota, 7. 12 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Posebnost jeseniškega gospodarstva Železarstvo in turizem - dve glavni panogi Predsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov Tone Kropušek se je v četrtek popoldne na Jesenicah pogovarjal 8 predstavniki občinske skupščine, družbeno političnih orga-^acij in nekaterih delovnih kolektivov o položaju gospodarstva v jeseniški občini. Uvodno besedo je imel predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan, udeleženci pogovora Pa so v razpravi njegova razmišljanja še dopolnili. In katere *o poglavitne misli s tega pogovora? Jeseniška občina je ostala ^a najbolj tipičnih občin v Bfcši republiki glede na enot-Qost svojega gospodarstva. Železarna je vse donedavna predstavljala 71 odstotkov vsega gospadirstva v občini in kot so ugotovili udeleženci gltlSllllll||!C|fiiifF'-i||||i||||i|i||||||||||||i|||||i||||||||i|||i|i||i||j||}i|i||||iiiii|||i|iiii|i||||i|||||iini||j I Ob 50 - letnici smrti | Ivana Cankarja g Še nekaj dni nas loči od 11. decembra, ko bo pre- = g teklo 50 let, odkar je umrl Ivan Cankar, največji slo- S g venski pisatelj in dramatik vseh časov. Mojster peresa, S S avtor Kralja na Betajnovi, Martina Kačurja, Hlapcev, S ^ številnih črtic in drugih del je vseh svojih 42 let življe- § § nja tolkel revščino. Pomanjkanje in druge nadloge, sc = g mu bili stalni spremljevalci, toda takratni družbi je S § vračal udarce na najbolj boleč način, kar si jih lahko S jI mislimo. Socialistu z Vrhnike se je še najbolje godilo = g v času, ko so klerikalni krogi z ljubljanskim škofom E g na čelu odkupili vse izvode njegove »pohujšljive« Ero- S fe tike in jih dali sežgati. 5 Cankar je ob Prešernu drugi naš največji človek ? g duha, zagovornik svobode, ki jo je zahteval v tolikih = g delih, ki pa je sam ni nikdar dočakal. GtiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiffiiiiit jiiiiiiiiif itiaiiiiiiif f iiiiiiiiiiimitiiaišTi pogovora, je bilo v preteklosti vse premalo prizadevanj za izboljšanje razmerja. V jeseniški občini pa kljub temu v zadnjih štirih letih intenzivno razmišljajo, kako se še bolj gospodarsko uveljaviti in izkoristiti vse možnosti. Teh pa niti ni tako malo. Poleg železarstva so v jeseniški občini lepo razvija turizem, kovinsko predelovadina industrija, trgovina in promet. Kovinsko predelovalna industrija na Jesenicah že ustvarja 2 milijardi dohodka, v prihodnjih desetih letih je možno ta dohodek zvišati na 20 milijard S din. Turizem je najpomembnejša gospodarska panoga; dames ustvarja 3,5 milijarde S din dohodka, čez 10 let naj bi ga 20 milijard. Trgovina ustvari danes 13 milijard, čez deset let bi se ta vsota • povečala na 20 milijard in končno naj bi promet, ki danes prinaša 2,5 milijard S din, čez deset let ustvarjal 10 rnidijard starih dinarjev. Če predvidene vsote seštejemo, dobimo 70 milijard starih din. In še nekaj jo pomembno. Z jasnimi kon- (Nadal j. na 3. strani) ^ed obiskom v Kamniku se je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič naj-PreJ pogovarjal s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Nato pa 8i je ogledal še Svilanit in Titan, (vig) foto: F. Perdan rillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllCITElIIIftlllillSlItlllllllllllllEItfllllllllflfltlllllllllllllllllllllittllg. ] Znižane cene! 1 I • fotelji London od 209,00 na 150,00 ND a 0 ostanki dekorativnih tkanin in oblog za tla j§ % posamezni komadi pohištva = Kvaliteten nakup- bogata izbira S in konkurenčne cene vedno v I DEKOR — KRANJ, Koroška c. 35 KRANJ j TfiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiitiii.i...............w\m-M Kongres naj delovni Teze za resolucijo za 6. kongres Zveze komunistov Slovenije so nanizale skoraj vsa, ta čas nerešena vprašanja gospodarskega, političnega in ostalega življenja Slovencev. Kongres naj iz tega spektra nanizanih vprašanj izdela kar najbolj konkretno resolucijo, ki bo obvezovala vse slovenske komuniste. V resoluciji bo treba povsem določeno postaviti mesto Slovenije v Jugoslaviji in reči; da se morajo naši predstavniški organi vtse manj posluževati »jugoslo- Stane Kavčič obiskal Kamnik Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Stane Kavčič je včeraj skupaj s članom IS Viktorjem Rc-pičem obiskal Kamnik. Dopoldne se je najprej pogovarjal s predstavniki občinske skupščine in družbeno-poli-tičnih organizacij, potem pa si je ogledal tovarni Svilanit in Titan. Popoldne je Stane Kavčič sodeloval še na pogovoru o gospodarskem položaju kamniške občine in o razvojnih možnosti v prihodnjem letu. vig bo ustvarjalen dogovor vanskih rešitev«, ki slabo vplivajo na razvoj gospodarstva in samoupravnih odnosov v naši republiki. Tako so menili komunisti na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Tržiču in še posebej poudarili, da je mladi generaciji treba z resolucijo začrtati jasno pot razvoja socialističnih družbenih odnosov. Tržiške komuniste je motilo tudi to, da so pri konkretnih kadrovskih rešitvah že vnaprej prekršena nekatera določila bodečega statuta. Komite je pripombe članov konference posredoval komisiji za pripravo šestega kongresa. Obisk z avstrijske Štajerske V spremstvu podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Franca Hočevarja je v četrtek obiskal Kranj namestnik deželnega glavarja avstrijske Štajerske dr. Hana Koren. Po krajšem pogovoru pri predsedniku kranjske občinske skupščine Slavku Za-lokarju so si ogledali gorenjski muzej v Kranju. i TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE murki i e 8 c p % ZIMSKA KONFEKCIJA % PLETENINE, NOGAVICE % VOLNENE ODEJE % POSTELJNO PERILO % ČOKOLADA — BOMBONI Gorenj ka šumi POHIŠTVO POSEBNOST NA SEJMU: TOVARNIŠKA PRODAJA SMUČI, OKOVJA TOVARNE ELAN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU S seje občinske konference ZK Škofja Loka Vso pozornost gospodarskemu načrtovanju Na zadnji seji občinske konference ZK Skofja Loka, ki je bila minulo sredo popoldne, so udeleženci ponovno volili delegata za IX. kan-grcs ZKJ. Tako kot ob prvem glasovanju (med 6. sejo), ki pa zaradi premajhne udeležbe ni bilo veljavno, je na tajnih volitvah zbral največ glasov ing. Ivan Gorene, predsednik komis.je za ekonomske odnose. Ped drugo točko dnevnega reda so komunisti razpravljali o stanju gospodarstva v občini in o političnih osnovah srednjeročnega gospodarskega programiranja. Iz doslej zbranih podatkov je razvidno, da bodo škofjeloška ^odjelja letos v celoti izpolnila svoje plane in da je položaj gospodarstva v kemuni zadovoljiv. Bolj zanimive so bile razprave okrog srednjeročnega plana, ki zajema čas od leta 19G9 do 1973. Upoštevajoč, da bo mesto čez pst let slavio pomemben jubilej — tisoč letnico svojega obstoja, hi bilo treba program razvoja in usmerjanja gospodarstva v prihodnjem obdobju zelo skrbno izdelati. Predsednik komisije za ekonomske odnose je poudaril, da mora biti občinski plan skladen z republiškim^ hkrati pa naj upošteva rezultate raziskovalnega dela ter realne zmožnosti občine. Komunisti so si bili edini, da je uvajanje tako imenovanega sistema drsnega planiranja nujno, saj Ie-ta omogoča večjo elastičnost in prilagodljivost spornim razmeram v gospodarstvu. Med drugim so priporočili skupščini, naj posveti vso pozornost kadrom, kajti na vodilnih mestih potrebujemo sposobne ljudi. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev je nujen tudi uvoz k:: pitala iz tujine. Vendar bo treba biti pri tem zelo pazljiv, saj tujci ne smejo prevzeti pobude. Številni člani konference so kasneje, med razpravo, govornika še dopolnili. Opozorili so na ugodne razmere za razvoj kmečkega in zimskega turizma v občini. Slišati je bilo tuđi nekaj konkretnih ocen stanja znotraj posameznih gospodarskih panog, zlasti kmetijstva, V tretji točki dnevnega reda je ing. Marko Vraničar, eden od delegatov na bližnjem kongresu ZKS, razpravljal o tezah resolucije le-tega. Dotaknil se je problemov okreg samoupravljanja in kritično ocenil nebogljenost mnogih samoupravnih organov v oblini, ki niso sposobni reševati tekočih problemov. Poudaril je, da j se celo maogo komunistov m i drži samoupravnih načeL Proti takšnim pojavom bo j treba zelo odločno nastopiti. Pred dnevi so v Tržiču podelili zaslužnim krvodajalcem priznanja. Predsednik skupščine je 49 krvodajalcem izročil srebrne značke. Bartelanič Francu, Vladimirju Erjavšku. Ing. Vladimirju Halužanu, Francu Pravstu, Francu Purgarju m Ferdu Slugi pa zlate značke za desetkrat darovano kri. Na zelo prijetni in intimni prireditvi so nastopili tudi podrnlađ-karji Rdečega križa. Letos je organizacija Rdečega križa v tržiš ki občini zbrala največ krvodajalcev na Gorenjskem. Burno razpravo pa so sprožile govornikove besede o problemu mladih. Menil je, da vpliv mladine na politiko občine ni zadosten. Mlade bi bilo treba usposobiti za družbena politično delo še preden se starejši umaknejo. Opozoril je, da nezaupanje starejših do mladine ni utemeljeno. Celo tisti redki mladi ljudje, ki kljub brezbrižnosti družbe zrastejo v zdravo, aktivno osebnost, običajno naletijo na nerazumevanje. Za konec so člani konference razpravljali še o predlogu statuta ZKS. Uvodni referat je imel tovariš Miloš Mitič. Mladina o akcijskem programu Včeraj popoldne so v Kranju nadaljevali s konferenco občinske organizacije zveze mladine. Na konferenci so govorili o akcijskem programu občinske konference. Pripominjamo, da konferenca zaradi nesklepčnosti o omenjenih dokumentih ni odločala. Navkljub temu pa so vendarle o programu razpravljali iz čisto preprostega vzroka, saj so bili mnenja, da je pač koristno izmenjati mnenja. Odločanje pa so prepustili drugim sestankom. Akcijski program, o katerem so razpravljali, je obsežen in zdi se, da sega tudi na tista področja za katera bi bilo smiselno, da se jih lotevajo druge družbenopolitične organizacije. Dosedanja praksa namreč kaže, da se je koristneje usmeriti predvsem na nekatera, za mlado generacijo ključna vprašanja. Razpravljali so o delovanju krajevnih organizacij ZM in omenili izredno poučen primer nastajanja mladinske organizacije v Stra-žišču. Govorili so še spolni vzgoji, o delu MO na osnovnih šolah, o povezovanju šole in delovne organizacije, o štipendiranju itd. Menili so, da je potrebno nekatere dele akcijskega programa dopolniti. V razpravi je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Sefa konference ZKS V Kamniku Na seji občinske konference ZKS v Kamniku, bila je v sredo, 4. decembra, so največ besed namenild razpravi o tezah za resolucijo šestega kongresa slovenskih komunistov. Katere so najbolj bistven« pripombe kamniških komunistov k tezam za resolucijo? Predsednik ZZB Kamnik Vlado Podbevše!: je menil, da je v tezah premalo poudarjena samokritičnost komunistov, čeprav so komunisti ravno to obliko kritike na vseh dosedanjih kongresih močno poudarjali. Franc Svetelj, sekretar občinske konference SZDL Kamnik v tezah za resolucijo pogreša poglavje o odgovornosti. Precej razpravljavcev na seji občinske konference ZK v Kamniku je ugotavlja- Radovliiska mladinska problematika Za minuli torek je bila v Radovljici sklicana seja predsedstva občinske organizacije ZM. Na dnevnem redu je bila razprava o pripravah na zasedanje občinske konference. Zaradi nesklepčnosti pa bodo morajli prihodnji teden sklicati ponovno sejo razširjenega plenuma, na kateri bodo razpravljali o pripravah na konferenco. Če bodo na tej soji ugotovili, da niso urejena vsa organizacijska vprašanja, bodo konferenco preložili na začetek prihodnjega leta. lo, da teze sdcer govore o odgovornosti, vendar se ta odgovornost največkrat nanaša na neposrednega proizvajalca. Kako pa je z odgovornostjo vodilnih ljudi v delovni organizaciji, občini ali republiki? V svoji razpravi je direktor kamniške tovarne usnja Stane Simšič poudaril, da bi morala resolucija posvetiti več konkretnih besed gospodarstvu. Omenil je, da se vsak dan srečujemo s pojavi, ki onemogočajo organsko rast delovnih organizacij, pri tem pa gre večkrat tudi za takšne primere, ko je celo republika brez moči. Zato bi morali slovenski komunisti v resoluciji zahtevati hitrejše prenašanje pristojnosti od zveze na republiko, na občine in na neposredne proizvajalce. Stane Simšič se je dotaknil tudi integracijskih procesov v našem gospodarstvu in se zavzel za to, da mora biti vsaka integracija rezultat ekonomskih prilik. Le v takšnem primeru imajo lahko partnerji, ki se združujejo, od integracije konkretne koristi. V razpravi je sodeloval tudi predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec, ki je dejal, da morajo komunisti na kongresu nasprotovati nenehnemu spreminjanju predpisov, ravno tako pa tudi nenehnemu pojavljanju novih in novih predpasov. Predsednik kamniške občinske skupščine se je dotaknil tudi odnosov med republiko in občino. Ugotovil je, da se na eni strani srečujemo s težnjami za krepitev samouprave občin, na drugi strani pa republika skoraj na vseh področjih predpisuje limite. Člani občinske konference ZK v Kamniku so na svoji seji poslušali še poročilo o gibanju članstva in o sprejemanju novih članov v zvezo komunistov, na koncu pa so pregledali tudi bodoče naloge pri idejno političnem usposabljanju in izobraževan!'-! komunistov. V. Guček Vsak človek mora braniti domovino Delavska univerza v Tržiču je skupaj s svetom za narodno obrambo pri skupščini in koordinacijskim odborom za zadeve obrambe pripravila enodnevni seminar za vodilni politični aktiv občine. Na seminarju so seznanili udeležence z novimi zamisli-mi vseljudske obrambe naše države, s pomenom Varšav- skega in NATO pakta z* razvoj mednarodnih odnosov, na kraju pa s« obdelali vprašanja obrambnih priprav v občini. Le prizadevanja vseh ljudi, ne samo vodstev političnih organizacij, lahko rodijo pomembne uspehe. Tako so poudarili ob za' ključku seminarja, ko so se zavzeli za načrtno obrambno vzgojo prebivalstva. Pri vsaki enoti GORENJSKE kreditno banko Jo u s n h mesec NAVADNIH »porasti Mesečno dobi io srečnih Izžrebancev ROČNE URE DAHWIL 7494 (Nadaljevanje s 1. strani Železarstvo in turizem -dve glavni panogi cepti in dobro izkoriščenostjo vseh možnosti je v jeseniški občini v prihodnjih desetih letih mogoče uravnovesiti železarstvo in druge gospodarske panoge. ZAPOSLENOST — POMEMBEN PROBLEM V začetku smo zapisali, da je jeseniško gospodarstvo enostransko razvito. To trditev nam potrjujejo tudi podatki o zaposlenosti. Od 27.000 prebivalcev jeseniške občine jih je kar 12.500 zaposlenih, od tega velika večina v železarni. Jeseniška občina ima v slovenskem merilu najnižji odstotek zaposlenih žensk — 25 odstotkov. To razmerje v zadnjih letih postaja Ugodnejše. Dve tretjini jeseniških družin je takšnih, kjer Je samo en član družine zaposlen. Kakšna pa je primerjava Podatkov o zaposlenosti z ra^ojn:nii možnostmi? Turizem in trgovina lahko v prihodnjih letih bistveno spreminjata zaposlenost v jeseniški občini, manj možnosti je v kovinsko predelovalni industriji najmanj pa promet. 32.000 S DIN NA OBČANA IZ PRORAČUNA Enostranska razvitost jeseniškega gospodarstva se odraža tudi v sredstvih za družbene potrebe. Jesenice so danes v slovanskem merilu na repu lestvice. Čeprav daje jeseniška občina za potrebe šolstva kair 56 odstotkov svojega proračuna, je to še vedno manj od slovenskega poprečja. Na vsakega občana jeseniške občine odpade le 32.000 S din in s temi sredstvi morajo biti pokrite vse potrebe občanov, od komunalnih storitev do plačevanja zdravstvenega zavarovanja. Omenili smo razvojne možnosti jeseniškega gospodarstva in pri kovinsko predelovalni industriji so vsi razvojni napori usmerjeni v razvijanju kovinsko gradbenega materiala, gradbenih plošč. Začenjajo graditi tudi obrat za izdelavo žlindrine volne, za izdelovanje nosilnih in strojnih konstrukcij, okenskih in vratnih okvirov iz hladno valjane pločevine itd. V turizmu ima jeseniška občina lepo bodočnost in pritegniti je treba mnenju predsednika občinske skupščine Franca Žvana, ki meni, da doslej niso dovolj izkoristili naravnih možnosti. Jeseniška občina ima danes le 3000 turističnih postelj, letno pa zabeležijo 200.000 nočitev. Zimski in letni turizem sta v občini skoraj enakovredna, vendar je precej več načrtov za razvoj zimskega turizma. Sem sodijo zlasti nove žičnice, imajo jih osem, do konca zimske sezone pa bosta začeli obratovati še dve. Skratka na področju turizma ima jeseniška občina velike možnos.i. Jeseničani vidijo torej svojo prihodnost v izenačitvi železarstva z drugimi gospodarskimi panogami, zlasti kovinsko predelovalno industrijo, turizmom, trgovino in prometom. V razgovoru predstavnikov jeseniške občine s predsednikom republiškega sveta slovenskih sindikatov Tonetom Kropuškom pa so se izoblikovala tudi mnenja, da jeseniška prizadevanja najdejo svoje mesto v razvojnem programu naše republike. Vili Gučtk » četrtek se je na Jesenicah mudil predsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov Tone Kropušek s člani predsedstva ZSS. Dopoldne se je sestal s predstavniki jeseniške železarne, W so ga seznanili s položajem železarne in slovenskega železarstva. Po sestanku je Tone Kro-Pušek obiskal tudi nekatere stare in nove železarske obrate na Javorniku in Bevškem polju, *er si ogledal tehniški muzej železarne, (vig) foto: F. Perdan SPECIALIZIRANA PRODAJALNA NOGAVIC NOGAVIČAR V KRANJU, TITOV TRG 18 NUDI POLEG VELIKE IZBIRE VSEH NOGAVIC kratke otroške volnene nogavice 6,40 in 7,80 N din kratke ženske volnene nogavice 9,20 N din kratke moške volnene nogavice 10,50 N din Trgovsko podjetje ELITA Kranj iaBaes'S8aHSBBBeiSBaDSBaii8i!SBaB!3aEiEBBBisaa^s.^s&ix:!»3sa O samoprispevku m gospodarstvu Na včerajšni seji tržiške občinske skupščine so odborniki najprej poslušali poro-č.iilo volilne komisije o rezultatih referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo novih in popravilo starih šolskih poslopij, nato pa so razpravljali o devetmesečnih rezultatih tržiškega gospodarstva. Referendum, ki je bil 24. novembra, je zelo dobro uspel. Takšno ugotovitev potrjuje 80,04 odstotka volivcev, ki so glasovali za nove šole, medtem ko je bilo proti le 10,8 odstotka volilcev. Od- borniki tržiške obiinske skupščine so zato na včerajšni seji sprejeli odlok o krajevnem samoprispevku za gradnjo novih šol v tržiški občini. Po določilih tega odloka bodo občani začeli plačevati samoprispevek s prvim januarjem prihodnjega leta in ga bodo plačevali 5 let — do konca leta 1973. Pomembno je dolcči'.o odloka, ki predpisuje, da morajo biti objekti, financirani s samoprispevkom, zgrajeni do konca leta 1974. vig O uresničevanju družbenega programa V Kranju je bila v četrtek seja zbora delovnih skupnosti. Razen odbornikov so se je udeležili tudi člani svetov za industrijo, turizem in blagovni promet, kmetijstvo in gozdarstvo ter urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Razpravljali so o uresničevanju družbenega programa do 1970. leta. Ker temeljijo cilji družbe- nega razvoja kranjske ob:ine na razvojnem programu gospodarstva, so skušali ugotoviti, če bodo programska predvidevanja dosežena. Ob primerjavi družbenega programa z novimi programi gospodarskih organizacij so ugotovili, da bo na nekaterih področjih srednjeročni program kranjske občine celo presežen. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ prodaja po sklepu UO tovarne različne rabljene stroje in naprave. Prodaja bo v času od 9. do 20. decembra 1968, vsak dan od 8. do 12. ure. Prednost pri nakupu imajo družbeno-pravne osebe. Vse informacije daje investicijski oddelek tovarne, interna tel. št. 348. PRODAJALNA OBUTVE NOVA PRODAJALNA OBUTVE NOVA PRODAJALNA OBUTVE NOVA PRODAJALNA OBUTVE NOVA PRODAJALNA OBUTVE NOVj 5 ODPRLI SMO NOVO PRODAJALNO ŽENSKIH IN MOŠKIH ČEVLJEV v Kranju, Jenkova 1 (poleg BARA MM) Nudimo izbiro ženskih in moških čevljev čevljarske industrije Kumanovo. V zalogi predvsem obutev z usnjenimi podplati. K ogledu in nakupu vas vabi trgovsko podjetje ELITA Kranj Maribor je počastil borce za severno mejo Gorenjski borci za severno mejo so se v velikem številu udeležili slavnostnega zborovanja v Mariboru ob 50 letnici bojev za severno mejo. Zadnje dni novembra se je v Maribora zbrala več kot polovica še živečih prostovoljcev iz vse Slovenije. Marsikdo od udeležencev že več let ni šel z doma, tokrat pa so ga spomini na tovariše Integracija slovenskih železarn — leta 1969 V četrtek je Jesenice obiskal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. S predstavniki železarne se je pogovarjal o položaju jeseniške železarne in o slovenskem železarstvu Ogledal si je nekatere stare in nove obrate jeseniške železarne. Jeseniška železarna je že nekaj časa v precej težkem položaju, ob koncu leta pričakujejo namreč več kot štiri milijarde in pol S dinarjev izgube. Kje so vzroki? Ta izguba bi bila lahko še večja, če ne bi železarji sprejeli vrsto sanacijskih ukrepov. Direktor železarne, magister ing. Peter Kune meni, da je treba vzroke iskati v premajhni obremenjenosti jeseniške železarne v preteklih letih in prvih letošnjih mesecih. Tako je železarna \se od lani pa do letošnjega avgusta obratovala z 75 odstotno zmogljivostjo, vsi pa vemo, da so naše železarne rentabilne le, če obratujejo z več kot 95 odstotno zmogljivostjo. Razen tega pa so tudi naročila naše predelovalne industrije premajhna. Ta je potrebovala manj kvalitetne izdelke, ti pa imajo seveda tudi nizko ceno. K izgubi je precej pomagal tudi sprejeti zakon o liberalizaciji uvoza surovin za predelovalno industrijo. FLUKTUACIJA DELAVCEV Vse te omenjene težave imajo tudi številne posledice. Vse do avgusta so v jeseniški železarni delali le 5 dni na teden. Zaradi pomanjkanja domačih naročil so bili prisiljeni izvažati, vendar z izgubo. Vse te težave pa so povzročile tudi povečano fluktuacijo delovne sile, ki se je najprej pokazala pri nekvalificiranih delavcih, v zadnjih dneh pa tudi pri strokovnih kadrih. Vendar so po besedah direktorja železarne delavci prepričani, da so sedanje težave le prehodnega značaja. Jeseniški železarji so se vseskozi zavedali resnosti položaja in so že lani sprejeli številne sanacijske ukrepe. Tako vidijo rešitve v takoimenovani zunanji sanaciji, kamor prištevajo oprostitev prispevka od osebnih dohodkov, vzpostavitev konzorcija bank za črno metalurgijo, uvedbo novih plačilnih instrumentov, kredit v višini ene milijarde 400 milijonov S din, ki so ga slovenske banke dobile od republiškega rezervnega sklada, prošnjo bankam za odpis nekaterih obresti za prihodnje leto in možnost najetja sanacijskega kredita. Omeniti moramo še sanacijske ukrepe v sami železarni — uvedba stimulativnega sistema nagrajevanja v posameznih obratih, kontrola uvoza, znižanje stroškov, primerjava rentabilnosti posameznih obratov in zniževanje izvoza do najmanjše možne meje ter prenos stroškov nedokončanih investicijskih naložb na prihodnje leto. MAJA 1969 — ZDRUŽITEV SLOVENSKIH ŽELEZARN Direktor jeseniške železarne magister ing. Peter Kune je na četrtkovem razgovoru seznanil predsednika slovenskih sindikatov Toneta Kropuška z nameravano združitvijo slovenskih železarn. Do integracije železarn na Jesenicah, Ravnah in v Štorah v enotno podjetje naj bi prišlo maja prihodnje leto. Izdelam je že tudi integralni razvojni program slovenskih železarn, ki predvideva snecializacijo posameznih železarn. Pomembnost te integracije je v koncentraciji kapitala in v specializaciji. Slovenski sindikati bodo po zagotovilih Toneta Kropuška to integracijo podprli. Jeseniški železarni se v tej integraciji obetajo lepe možnosti zlasti v izdelovanju hladno valjane pločevine — nerjaveče pločevine. To naša predelovnalna industrija vedno bolj potrebuje. Kot rečeno, integracija slovenskih železarn je preti vrati, čeprav je treba urediti še vrsto dokumentov, zlasti statut enotnega podjetja. V bodoče bodo imele slovenske železarne enotno delitev dohodka, enotno delitev izvoza in uvoza, enotno delitev invsticijskih naložb, na zunaj pa bodo predstavljale močnega poslovnega partnerja s precejšnjim kapitalom in z visoko specializiranostjo. Še prej pa bo iv.orala tudi družba pokazati interes za takšno integracijo, ta interes pa bo uresničen z dodelitvijo sanacijskega kredita. Kajti, kot je v šali dejal Tone Kropušek, vsak ženin pred poroko vpraša nevesto, kakšna bo dota, ali dingače rečeno, za integracijo so potrebni čisti računi. In če slovenski, zlasti pa še jeseniški železarji ne bodo dobili do prihodnjega leta sanacijska kredita, potem je težko verjeti, da bi integracija slovenskih železarn uspela. Vili G. iz daljne preteklosti le zvabili. Srečali so se tovariši, ki se niso videli dolga leta in si iskreno stisnili roke ter obujali spomine na dogodke pred pol stoletja. Spominjali so se tudi tovarišev, ki so v takratnih bojih izgubili življenja. Ze na predvečer ob otvoritvi dokumentarne razstave o bojih za severno mejo (ta prikazuje razvoj dogodkov po prvi svetovni vojni v Mariboru in drugih slovenskih krajih, kjer je general Maister prehitel nasprotnike in prevzel oblast) so bili nekdanji borci zelo zadovoljni. Presenečeni so bili nad sprejemom, kj ga je za delegate vseh občinskih odborov Zveze prostovoljnih borcev za severno mejo 1918—19 priredil predsednik občinske skupščine Maribor. Maribor je bil v zastavah in je toplo sprejel prostovoljce. Po prihodu posebnega vlaka iz Ljubljane so šli vsi prostovoljci v povorki z železniške postaje do Trga svobode. Tu je bilo zborovanje, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Veselo razpoloženi so se naši proslovoljci. borci z Gorenjske, proti večeru vračali domov. To srečanje je bilo za marsikoga prvo po 50 letih. srš Občni zbor tržiških tabornikov Tržiški taborniki iz odreda »Severne meje« so imeli pred nedavnim svoj letni občni zbor. Lani so se udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljano, zvezne taborniSm akcije »Večno šumi Sutje ska«, pripravili pa so tudi poletno taborenje v Poreču. Na občnem zboru so ugotovili pomanjkljivosti pri notranjem delu cdreda. zlasti pri razširitvi članstva. Precej težav so imeli tudi s po-munjfkanjem denarja. Taborniki tržiškoga odreda »Severne meje« so na občnem zboru sprejeli tudi obsežen delovni program za naslednje leto. V tem programu so posvetili pomembno vlogo obrambni vzgoji članov in razširitvi taborniške organizacije. Vendar pa zastavljenih nalog ne bodo mogli uresničiti, če ne bodo za ta namen dobili zadostnih finančnih sredstev. Na koncu občnega zbora so izvolili tudi vodstvo odreda, za novega starešino so izbrali Načeta PiTjcvca. Vlado B. ^■■■■■ll!II!IIIIiIi:iIIlIi>IHISIllIIllI>IlII!(EElIIlSllIEIISItlllilIIIISIEIIIlEHIIlI!iIIII£IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII V Kranju se pripravljajo g na praznovanje dneva JLA | Osnovni moto letošnjega praznovanja dneva jugoslo- 9 E vanske ljudske armade naj bo krepitev vseljudske §§ E obrambe — tako so se dogovorili na četrtkovem se- E E stanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in S E JLA v Kranju. Ob letošnjem praznovanju nameravajo 5 = posebno skrb posvetiti razstavam, prireditvam, med- E E sebojnim obiskom (mer. vojaki, učenci in delovnimi I E kolektivi) tei kulturnim prireditvam. Pripravili bodo = E številna medsebojna srečanja v raznih športnih pano- E S gah. V domu JNA v Kranju bodo dijakom in učencem = E kranjskih šol v dnevih pred praznikom prikazali življe- 3 E nje in oborožitev v kranjski vojašnici. 21. decembra pa E E bodo novi vojaki v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju B E dali svečano zaobljubo. Temu dogodku bodo prisostvo- ■ = vali tudi številni predstavniki javnega življenja in S E občani Kranja. V popoldanskih urah nameravajo istega =§ E dne pripraviti v prostorih občinske skupščine v Kranju j| E tudi svečano proslavo s sprejemom. Natančneje bomo S E o programu praznovanja še poročali. niiiiimmiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiin PET0VIA PTUJ PETDVIA' Razstava slik iz zbirke evropske naivne umetnosti v Škof ji Loki že nekaj časa lastniki galerij, kritiki, slikarji, kiparji in sploh vsi tisti, ki imajo opravka z likovno umetnostjo, ugotavljajo, da med kupci umetnin naglo raste zanimanje za dela naivcev in samoukov. Nova »moda« je preplavila svet, petični zbiralci dragotin segajo globoko v žepe in polnijo svoje paviljone s kipi in slikami do nedavna še bolj malo znanih Umetnikov — samoukov. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je vzrok najnovejše zbiralske ePidemije, ki tudi našim naivcem skokoma dviga ceno. Je to res samo ena od neštetih modnih muh? Morda. Ali pa so razlogi globlji? Slednje bi najbrž bolj držalo. Zavedati se namreč moramo, da gre pri naivcu za iikov-no nepedkovanega človeka, ki razen slikarskega talenta, sposobnosti opazovanja in bogate domišljije nima ničesar tistega, kar bogati šolane likovnike. Ne pozna najrazličnejših slikarskih smeri, ponavadi ni študiral starih mojstrov, še manj pa se načrtno in stroškovno izpopolnjeval. Ustvarja tako kot ve in zna. Upodablja stvari ali dogodke, ki so ga pritegnili, očarali, presunili, nav- dušili ... In kar je najvažnejše — izbrani motivi so bolj vsakdanji, manj abstraktni in zahtevni. Ne izkrivlja jih, sledeč zakonitostim določenih likovnih šol (seveda s tem še ni rečeno, da jim ne vtisne svojega karakterja, da slike ne izžarevajo avtorjevega temperamenta). Prav zato so nam laikom laže dostopne. Hitreje razvozi j amo vsebino in izluščimo tisto osnovno vodilo, ki je ustvarjalcu potisnilo v rake čopič ali dleto. Skoraj se ne zgodi, da bi — kot včasih ob zahtevnih delih abstraktnih likovnikov — strmeli v umetnino, zaman iščoč na njej sledove predniet-nosti. Morda so ravno omenjene značilnosti primitivne umetnosti botrovale sedanji zbiralski »modi«. Čas je že, da po malce dolgem uvodnem razglabljanju preidemo h konkretnejšemu pisanju. Seveda bo govora o podobah naivnih likovnikov. V galeriji Loškega muzeja so namreč včeraj popoldan odprli razstavo slik iz zbirke evropske naivne umetnosti. 55 umetnin je last ustanove Albert Dome 5iz Amsterdama. Kar nekam pretesne so prostrane stene paviljona na Slovesnost ob Prešernovem rojstnem dnevu V torek, 3. decembra, na £an, ko se je pred 168 leti v Vrbi rodil France Prešeren, je Klub kulturnih delavcev priredil v galerijskih Prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju komorno slovesnost, v počastitev tega dne. Hkrati pa so v istih prostorih odprli tudli razstavo »Cbeličarji — Prešernovi sodobniki in prijatelji«. O Prešernu in njemu tako ljubih sotrudnikih Kranjske Cbeli-Ce je govoril kustos Črtomir Zoreč; njegovo pripoved sta 2 recitacijami Potočnikovih, Zupanovih, Levičnikovih, Holzapflovih, Kastelčevih in Jarnikovih pesmi ilustrirali Miča Udirjeva in Vladimira Poljančeva. Moški vokalni kvartet »Rožmarin« pa je zapel nekaj starejših pesmi, ki so jih napisali in uglasbili Cbeličarji sami. Lepe slovesnosti se je udeležilo mnogo ljubiteljev Prešerna, tako da je večer tudi v tem pogledu uspel. Pripomnimo naj še, da sovpada s pesnikovim rojstnim dnem tudi dan smrti njegove hčerke Ernesline, ki je umrla v Ljubljani prav na očetov rojstni dan, dne 3. decembra 1917. gradu, kjer visijo slike. Veliko jih je, obiskovalec porabi precej časa, preden si vse temeljito ogleda. In vredne so pozornosti, kajti toliko, kot je slik, je tudi motivov ter likovnih rešitev, številni avtorji predstavljajo gledalcu najrazličnejše reči: portrete, sobe, gradove, gručo ljudi na pikniku, ribiča, berača, otroke pri igri ... Nekatera dela imajo vse značilnosti liričnega slikovnega zapisa, druge pa so prave likovne zgodbe, saj pripovedujejo na primer o tragičnem koncu bikoborca, o samomoru na železniški postaji, o življenju v mestu in po vaseh . . . Opazovalec regled (JRT) — 22.30 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.25 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 9. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.55 Kongres ZK Slovenije, 18.00 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 O samostojnosti otroka, 18.50 Levinja — film, 19.20 Cikcak, 20.00 TV dnevnik in poročilo s kongresa, 20.45 Vijavaja, 22.45 Poročilo s kongresa ZK Slovenije (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 TV novice 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža, 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 10. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.55 Poročila, 18.05 Risanki Gustav, 18.15 Način prehranjevanja, 18.35 Nekaj o pranju, '8.45 Torkov večer z Jožetom °rivškom m Marjanom Kraljem, 19.05 Z delegati na kongresu, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik in poročilo s kongresa 20 45 Vijavaja, 20.55 Preganjan — angleški film, 22.15 Trije dueti in en solo, 22.45 Poročilo s kongresa (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 19.15 Rdeči signali (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV sreda 11. decembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.55 Prenos kongresa ZK Slovenije, 18.00 Pisan trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Glasbeni oratorij (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Akademija ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja, 21.50 Z lokom nad leva — film, 23.10 Poročilo s kongresa ZK Slovenije (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb)— 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Poročilo s kongresa (RTV Ljubljana) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 12. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RT v* Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.; n. Igrajo kvintet Gorenjskih nageljnov in veseli trgovci. Vabljeni! 5398 Nesreče tega tedna IZ DVORIŠČA TOVARNE CIPK IN VEZENIN NA BLEDU je v sredo, 4. novembra, zapeljal na Kajuho-vo cesto Bogomir Rozman v kombiju. Pri tem je izsiljeval prednost pred kolesarjem Ivanom Šolarjem, tako da sta oba trčila. Ivan Šolar je bil v nesreči huje ranjen, V BLIŽINI BRNIŠKEGA LETALIŠČA je istega dne popoldne voznik tovornega avtomobila Matevž Dolinšek iz Loke pri Mengšu zadel ob nasproti vozeči tovorni avtomobil, voznik Janez Rosul-nik. Dolinšek po nesreči ni ustavil, pač pa je peljal naprej proti Mengšu. Na Ro-sulnikovem tovornjaku je za 1500 N din škode. Dolinšek je v bližini Lahovč povzročil še eno prometno nesrečo. S tovornjakom je oplazil dostavni avtomobil, ki ga je pravilno po desni strani vozil Filip Beve. Na dostavnem avtomobilu je nastalo za oko- li 3000 N din škode. Tudi sedaj Dolinšek ni ustavil, pač pa je peljal domov, tam so ga našli 'budi miličniki. Ugotovili so, da de vozil pod vplivom alkohola. JANEZ LAP je v četrtek okoli tretje ure šel čez cesto prvega reda na Polici. Tedaj je pripeljal osebni avtomobil, voznik Ladislav Cešnovar; pešca je prepozno opazil in trčil vanj. Za Cešnovar j evim avtomobilom je pripeljal še Ivan Mesec in od zadaj trčil v avtomobil. Vida Cešnovar in sin s-ta bila pri tem laže ranjena. Janez Lap je med prevozom v bolnišnico umrl. NA POLEDENELEM CESTIŠČU ceste drugega reda Lahovče—Moste je v četrtek zvečer začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Bogdan Kavčič iz Ljubljane. Avtomobil se je prevrnil in obstal na strehi. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je za 10.000 N din škode. Najdena kolesa V zadnjem času so na območju postaje milice Kranj našli tale kolesa: žensko rogovo kolo črne barve, št. 128239; žensko rogovo kolo modre barve, št. 321090; žensko kolo violcta rdeče barve, brez številke; žensko rogovo touring kolo črne barve, št. 670369; žensko rogovo sport kolo črne barve, št. 265693; žensko kolo rumene barve, neznane znamke in številke; modro žensko kolo neznane znamke, št. 18002351; črno žensko kolo neznane znamke, št. 261165; moško rogovo sport kolo črne barve, št. 395620; svetlomodro rogovo sport kolo brez številke; moško rogovo sport kolo zelene barve, št. 321192; črno moško kolo neznane znamke, št. 117510; modro moško diamant kolo, št. 5741930. Lastniki lahko dobe kolesa vsak dan na postaji milice v Kranju od 12. do 20. ure do vključno 14. decembra tega leta. S KOMPAS VAS VABI NA Kranj izlet v Trbiž V SOBOTO 14. in 21. 12. 1968 odhod ob 9. uri zjutraj izpred poslovalnice, povratek popoldne. PRIJAVE do zasedbe mest v avtobusu. Informacije Kompas Kranj tel. 21-431 • Obiščite Jezersko hotel Koena PLES VS\KO SOBOTO od 20. do 01. ure VEČJIM SKUPINAM DAJEMO POSEBEN POPUST. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. SEDEMLETNA LIDIJA GOTZ je v četrtek nekaj po trinajsti uri nenadoma stopila pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Stanislav KI ep iz Kranja. Laže ranjeno deklico so odpeljali v zdravstveni dom. Nesreča se je pripetila na Savski cesti v Kranju. L. M. Požar na Posavcu V sredo okoli triindvajsete ure zvečer je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Snedica na Posavcu št. 15. Pogorelo je ostrešje stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, več kmečkega orodja in strojev. Škode je za okoli 90.000 N din. Vzroke požara že raziskujejo. Poskušal fe goljufati Ivan Arhar, star 21 let. po poklicu no.?ač pri hotelu Slon v Ljubljani, si jc v četrtek privoščil v Škof j i Lcki poskus predrzne goljufije. Oglasil je je pri treh družinah in tvezil, da je preži- vel prometno nesrečo in prosil za posojilo 150.000 S din. Denarja seveda ni nikjer dobil. Po prijavi na postajo milice so ugotovili, da Ivan Arhar ni skušal prvič na tak način ogoljufati ljudi. Obletnica V ponedeljek, 9. decembra bo minilo leto dni odkar nas je zapustila naša dobra in skrbna mama Jera Hafner Kako prazen je sedaj dom, odkar si odšla od nas. Ljubezen do tebe, draga mama, ne bo nikdar ugasnila. Hvala vsem tistim, ki obiskujejo njen grob in se jo spominjajo. Žalujoči: hčerki Ivanka - vdova čotar, Mojca-vdova Podjed ter vnuk Drago. Kranj - Labore, dne 6. decembra 1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in strica Janeza Frantarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti; s cvetjem prekrili njegov prerani grob ter nam izrazili sožalja. Prisrčno se zahvaljujemo tudi g. Petriču iz Cerkelj in g. Slabetu iz Šenčurja za pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sindikalni podružnici Planika Kranj. Še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: žena Marija, sin Janez, brat Peter; sestre: Julka, Tončka, Francka in Ivanka ter ostalo sorodstvo. Visoko, 1. decembra 1968 Zahvala Ob težki izgubi moje drage žene in sestre Marije Šare rojene Jurijevčič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje in mi na kakršen koli način pomagali in počastili njen spomin. Posebna hvala dobrim znancem, sorodnikom, ki so mi ob težkih urah stali ob strani. Zahvaljujem se tudi Društvu upokojencev, g. kaplanu za spremstvo ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Viktor Kranj, dne, 25. novembra 1968 Zahvala Ob boleči izgubi mojega ljubega in nepozabneaa moža Franea Podjeda cestarja se iskreno zahvalim vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ter mi izrekli sožalje. Posebno zahvalo sem dolžna Cestnemu podjetju Kranj za organizacijo pogreba, Puškami Kranj za nesebično pomoč ob tem težkem trenutku. Zahvalim se tudi pevcem za žalostinke, g. župniku, sosedom in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoča: žena Mojca Labore - Kranj, dne 6. decembra 1968 Razgovor z novim trenerjem alpskih tekmovalcev Triglava Borisom Holvjem Letos bolj načrtno in organizirano Pretekla smučarska sezona je prinesla doslej največji uspeh smučarskemu klubu Triglav iz Kranja. Po točkah smučarske Zveze Jugoslavije so skakalci in tekači kranjskega Triglava z veliko prednostjo osvojili naslov državnega ekipnega prvaka, medtem ko so alpski tekmovalci zasedli šele 12. mesto. Ta slaba uvrstitev alpskih tekmovalcev pa bi bila lahko še slabša, če ne bi za barve Triglava nastopala večkratna državna prvakinja Majda Ankele, ki je v glavnem sama zbrala točke. Majda jc sedaj prenehala aktivno nastopati. Ostalo je nekaj mladih tekmovalcev, od katerih se lahko precej pričakuje, Vendar še niso pokazali svoje prave vrednosti. Doslej oziroma v zadnjih letih v klubu ni bi'o organiziranega dela pri vzgoji mladih alpskih tekmovalcev in je zato uprava kluba za novo sezono dobila za trenerja alpskih vozačev prof. Borisa Holyja. Pred pričetkom sezone smo napravili z njim naslednji razgovor: © Letos so začeli trenirati aJpinci mnogo preje kot doslej. Kaj menite o tem? »Brez resnih in pravočasnih priprav ne more biti uspeha. Kvaliteta dosedanjega dela z alpinci ne more odgovarjati višini kranjskega Triglava. Ce bi se tako delo nadaljevalo, kot se je v zadnjih letih, potem je škoda vsakega dinarja, ki ga daje klub za alpsko smučanje. Za uspehe je potrebno delati vse leto, kar so nam lep dokaz skakalci in tekači. Za novo sezono smo se začeli pripravljati v avgustu in smo trenirali v glavnem na šmar-jetn.i gori, Joštu, telovadnici in v zimskem bazenu. Prepričan sem, da bomo na ta način oziroma z resnim ter na- Cepljenje sil V senci članskega državnega prvenstva se je pričelo tudi državno mladinsko hokejsko prvenstvo. V prvi tekmi so mladinci HK Olimpija v gosteh premagali jeseniško ekipo z rezultatom 8:3. Vse kaže, da bo HK Olimpija ponovno osvojila naslov državnega prvaka v tej konkurenci. S tem pa še ni rečeno, da ima HK Olimpija res najboljše mladince. V njenem sedanjem mladinskem moštvu igrajo trije igralci, ki nastopajo tudi v članskem moštvu, pri Jesenicah pa je samo en tak igralec. Prav gotovo pa bi Jeseničani tudi v tem tekmovanju osvojili prvo mesto, če ne bi kar sedem mladincev igralo v članskem moštvu HK Kr. gora in zato ne morejo nastopiti tudi za mladince HK Jesenice. Če bi vsi ti igralci nastopili združenj, jih prav gotovo ne bi mogla premagati nobena ekipa. Tako pa se bo HK Olimpija lahko ponašala s prvim mestom na državnem mladinskem prvenstvu, čeprav bi tudi ta «a-slov lahko pripadal Jesenicam. Z. Felc črtnim delom v pripravljalni dobi v prihodnje zabeležili tudi v alpskem smučanju v Kranju lepše uspehe.« & Kateri tekmovalci bodo sestavljali jedro alpske ekipe v novi sezoni? »Majda Ankele je prenehala aktivno nastopati. To se bo precej poznalo v klubu. Po rezultatih minule sezons največ pričakujemo od Dra-gota Lebna, ki je bi! udeleženec mladinskega kriterija na letošnjih olimpijskih igrah v Grenoblu in od Jelke Jocif, ki je ena od najbolj nadarjenih mladih tekmovalk Jugoslavije. Ostali so večina začetniki in neizkušeni tekmovalci in doslej še niso pokazali kakšnih posebnih rezultatov.« # Kaj pa treningi na snegu? »Največji problem našega kluba so nedvomno finančna sredstva. Kranjska gora je oddaljena 60 km od Kranja in imamo sedaj precejšnje stroške samo s prevozi, ker zaenkrat zaradi pomanjkanja snega na Krvavcu ne moremo trenirati na našem »kranjskem« smučišču.« % Kaj pričakujete v novi sezoni? »Po prvem letu sistematičnih priprav vsekakor ne moremo pričakovati kakšnih večjih dosežkov. V klub bomo privabili čim več mladih nadarjenih alpskih tekmovalcev, vsekakor pa pričakujem pomoč tudi v bivših aktivnih tekmovalcih, ker bomo le s skupnimi močmi lahko vrnili klubu glede alpskega smučanja, vsaj delno, tisto višino, ki jo je Triglav imel v času Janeza Šumija, Slave Zupančič in drugih.« P. Didić Uspelo tekmovanje kranjskih strelcev Občinska strelska zveza Kranj je za svoje strelce pripravila ob dnevu republike uspelo tekmovanje z zračno puško. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se je za nastop prijavilo več kot sto strelk im. strelcev. Privlačnost tekmovanja je bilo novo avtomatično prenosno strelišče, ki je bilo tokrat prvič uporabljeno v Kranju; izdelali pa so ga člani ObSZ Kranj sami. Vinko Frelih je tokrat do- segel izreden rezultat 192 krogov od 200 možnih in tako močno prehitel ostale tekmovalce. Izkazali pa so se tudi nekateri mladinci, zlasti Lozar in Maric, ki sta sa uvrstila na odlično tretje oziroma peto mesto. Rezultati: 1. Frelih (Brat-stvo-Edinstvo) 192 krogov, 2. Martinčič (Čirče) 181, 3. Lozar (Iskra) 180, 4. Peternel (Sava) 180, 5. Maric (Brat-sivo-Ediiistvo) 173 itd. B. Malovrh Ustanovitev novega društva na Jesenicah V jeseniški občini je zraslo še eno in sicer že sedmo šolsko športno društvo. Ustanovili so ga na osnovni šoli na Kcrcški Beli. Na ustanovnem sestanku je bilo 48 pionirjev in pionirk, ki obiskujejo 5. — 8. razred. Društvo bo imelo v tem šolskem letu sekcije za atletiko, športne igre, orodno telovadbo, namizni tenis in smučanje. Z vadbo bo takoj začela na-miznoteniška sekcija, za ka- Pionirska atletska liga Vodita Šenčur in OŠ Lucljan Seljak Letos prvič se je komisija za atletiko pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju odločila, da organizira za mlade atlete in atletinje po osnovnih šolah posebno tekmovanje, ki naj bi potekalo po liga sistemu. Že po samem zanimanju za zimsko pionirsko atletsko ligo smo sklepali, da bo tekmovanje zelo zanimivo, toda dvoboji v prvem kolu so presegli vsa pričakovanja. Izenačenost ekip in požrtvovalnost tekmovalcev, vse je največ prispevalo, da je tekmovanje že na samem začetku postalo med mladimi tekmovalci priljubljeno in jih je še bolj pritegnilo v priprave za naslednje dvoboje. Letos bo na sporedu pet kol, v kateriih se bodo vse ekipe pomerile med seboj. Tekmovanje bo predvidoma končano do konca februarja prihednje leto, ko bodo proglasili najboljše ekipe v konkurenci učencev in učenk. Seveda pa atletski spored za osnovne šole s tem še ne bo zaključen. Po spomladanskem krosu bo na sporedu še največje tekmovanje — prvenstvo osnovnih šol občine Kranj, ki bo na stadionu v Kranju. V prvem kolu zimske atletske lige so imeli največ uspeha predstavniki osnovne šole Šenčur med učenci iz osnovne šole Lucijan Seljak med učenkami. Seveda pa nam trenutni vrstni red še ne more dati dokončne podobe o moči posameznih šol; na to bo treba čakati vsaj še eno leto. REZULTATI — UČENCI: O. š. S. Žagar : L. Seljak 23:32; 20 m: Rooss (Sž) 3,3, višina: Nučič (LS) 145. daljina z mesta: Dolinar (LS) 2,41, plezanje (4 m): Nadi/ar (LS) 3,2 met medicinke: Nučič (LS) 16,53. Preddvor : šenčur 18:37; 20 m: Potočnik (S) 3,3, višina: Kristane (š) 135. dalji-na z mesta: Vovnik (P) 2,40, plezanje: Sitar (S) 3,8. met medicinke: Golorej (š) 15,50. O.š. S. Jenko : Cerklje 33,5: 21.5; 20 m: Jakovac (SJ) 3,4 višina: Serajnik (SJ) 145, daljina z mesta: Česen (C) 2,52, plezanje: Serajnik (SJ) 4.3, met medicinke: Rot (SJ) 15,48. Lestvica: Šenčur S. Jenko L. Seljak S. Žagar Cerklje Preddvor 1 1 0 0 37:18 2 1 1 0 0 33,5:21,5 2 1 1 0 0 32:23 2 1 0 0 1 23:32 0 1 0 0 1 21.5:33,5 0 10 0 1 18:3? 0 UČENKE O. S. S. Žagar : O. S. L. Seljak 20:35; 20 m: Jocif (LS) 3,4, višina: Lukančič (LS) 125, daljina z mesta: Hafnar (LS) 2.00, plezanje: Hafnar (LS) 4,3, met medicinke: Mesojedec (SZ) 10,20. Preddvor : Šenčur 23:32: 20 m: Sodnik (P) 3,6, višina: Golorej (š) 120, daljina z mesta: Svetelj (Š) 2.01, plezanje: Jare (Š) 5.8, met medicinke: Kurnik (Š) 11,00. O. Š. S. Jenko : Cerklje 33,5:21,5; 20 m: Hribar (SJ) 3.6, višina: Klemene (SJ) 135, daljina z mPsta: (Klemene (SJ) 2,22, plezanje: Grkman (C) 5,8, met medicinke: Pap-ler (SJ) 12,40. Lestvica L. Seljak 1 1 0 0 35:20 2 Šenčur 1 1 0 0 32:23 2 S. Jenko 1 1 0 0 29,5:25,5 2 Cerklje 1 0 0 1 25,5:29,5 0 Preddvor 1 0 0 1 23:32 0 S. Žagar 1 0 0 1 20:35 0 Pari drugega kola — Cerklje : O. š. L. Seljaik, Šenčur : O. š. S. Žagar, O. š. S. Jenko : Preddvor M. Kuralt teroje veliko zanimanje. Prostora za postavitev mize pa zaenkrat nimajo, zato bodo začasno igrali kar v šolski avli. Dvakrat na teden bodo imeli trening, v katerem bodo zajete športne igre, atletika in orodna telovadba. V semestralnih počitnicah pa bodo organizirali smučarski tečaj, če bodo snežne razmere ugodne in če bo dovolj denarja. Po svojih zmožnostih se bodo tudi udeleževali rajnih športnih tekmovanj v občini ter sami prirejali šolska in medšolska tekmovanja. Z. Felc Triglav : Jesenice 37 : 27 V zanimivi košarkarski tekmi so pionirji kranjskega Triglava zasluženo premagali sicer odlično ekipo Jesenic 37:27 (20:11). Tekma je bila v telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. Triglav: Nučič 10, Gosti-ša 9, Hribernik 8, Šilar 5, Vester 2, Kalan 2, Oblak 1. Jesenice: Muliaremovič 7, Hafnar 6, Razinger 7, Klinar 2, Krajzol 2, Lozar 2, Jeršin 1. M. K. ^t[lilHI!IIMIIHmiUHIIIIHnUlUIUUniniU!IHHIIlllHIIUIiillHlil!UIUlUIIIIUnillHIMIilHIUHI!!II 1 Obiščite M A M PI M H V* HOTELU JEZERO BOHINJ BAR = igra kvartet pod vodstvom Julije E Pascu 5 odprt vsak dan (razen ponedeljka) E od 21. ure dalje. = Izkoristite prijetno vožnjo po novi = cesti Bled—Bohinj imiUllilli!!