novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Odine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 1 (1185) Čedad, četrtek, 8. januaija 2004
naroči se na naš tednik
u°'a bil
'Špurih
gledališču Ristori je bil 6. januarja že 42. Dan
V duhu solidarnosti in nove Evrope
Predsednik dežele Alessandro Tesini je pozdravil tudi v slovenščini - Vesela igra Beneškega gledališča
Ko so me vaši predstavniki prosili, naj povem nekaj besed na današnjem prazniku, sem bil zelo počaščen. Govoriti na najpomembnejšem srečanju Slovencev Videmske pokrajine, je res velika čast.
Rekli so mi, naj povem nekaj o našem bodočem skupnem Življenju v združeni Evropi, v katero bo Slovenija vstopila čez slabe štiri mesece. A še prej bi rad povedal nekaj o nas, o zamejcih in onejcih. Zadnjič se tako imenujemo, ker bomo kmalu brezmejci.
Rad bi vam nastavil ogledalo, špiegu, da Vam pokažem, Vam povem, kako Vas vidimo onejci. Mi, na drugi strani Kolovrata, Matajurja, Stola in Kanina, vas enostavno povedano - občudujemo. Zakaj? Zato, ker ste pridni, iznajdljivi.
Zdravko Likar beri na strani 5
V znamenju velikih pričakovanj, ki jih vsi imamo za leto 2004, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije in ne bo več meje med nami ter v duhu solidarnosti s Kanalsko dolino, ki jo je avgusta leta 2003 opu-stošilo neurje in sedaj upa na družbeno-ekonomski in kulturni preporod, je 6. januarja potekal v gledališču Ristori tradicionalni Dan emigranta.
Bil je dobro obiskan, kot po navadi, bilo je tudi dosti uglednih gostov in predstavnikov institucionalne sfere iz Slovenije in naše dežele. Med drugimi naj omenimo generalnega konzula Slovenije v Trstu Črtomirja Špacapana, direktorico Urada za slovence Jadranko Šturm Kocjan in zastopnika zunanjega ministrstva Jože‘a Šušmelja ter župane iz Bovca. Kobarida in Tolmina, številne beneške župane, deželne svetovalce Tamaro Blažina, Igorja Dolenca in Mirka Spazzapana ter predsednika deželnega sveta Furla-nije-Juljiske krajine Alessandra Tesinija, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Lepo je bilo videti, da na našem Dnevu emigranta, vsako leto prihaja do izraza vitalnost naše skupnosti, njena notranja povezanost, njena volja in sposobnost gledati z optimizmom v jutrišnji dan. Za slovenske organizacije videmske pokrajine, ki ga že 42 let organizirajo, je Dan migranta ponovno bil pomembno potrdilo o navezanosti naših ljudi na slovi iski jezik in kulturo, na slovenske društva in ustanove, ki skrbijo za našo
jezikovno in kulturno rast. V imenu slovenskih organizacij je spregovoril Rudi Bartaloth, predsednik slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline. Pred njim je pozdravil čedajski župan Attilio Vuga. Pozdrav iz Slovenije, ki ga v celoti objavljamo, je prinesel Zdravko Likar. Nato je beseda šla Tesiniju. Končno se je parkazalo Beneško gledališče.
beri na strani 3 in 5
34. srečanje v Kobaridu
V soboto 17. januarja se bo ponovilo že tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja ob začetku novega leta, ki ga že 34. leto organizirajo občine Kobarid, Tolmin in Bovec skupaj z Upravno enoto Tolmin. Srečanje bo v Kobaridu.
Letos bo srečanje Se posebej pomembno in slovesno, saj se ga bo udeležil tudi predsednik vlade republike Slovenije Anton Rop.
Kot prejšnja leta so prireditelji poskrbeli tudi za kulturni program, ki postaja iz leta v leto pomembnejši in zanimivejši. Spet bomo tokrat imeli priložnost si voSči-ti za novo leto in začeti pogovor o skupnih pobudah.
Kmalu
bomo
brezmejci
Il presidente del Consiglio regionale Tesini ed il presidente del centro Planika di Ugovizza Rudi Bartaloth inten/enuti al Dan emigranta assieme al prefetto di Tolmino Zdravko Likar ed al sindaco Vuga
Izraz velike solidarnosti
Parvi ’7.000‘ Planinske družine Benečije!
So se varnih damu glih za Dan emigranta. So fantje Planinske družine Benečije, ki na 18. dičemberja so odplul iz Benetk do Argentine, kjer jih je čaku Aconcagua, narbuj vesoka gora Južne Amerike, 6.962 metru! So Germano Cendou, Giampaolo Della Dora, Boris Mermolja, Igor Tuli an Alvaro Zantovino (s čepame roke). Do varha se je “spliezu” predsednik Planinske Igor, te drugi so se ustav-li glih kako štopienjo priet. Velik uspeh za Planinsko, velik uspeh za vse nas, ki živmo v mikani deželici pod Matajurjem, ki pa ima take ljudi, ki samuo z dobro voljo an z velikim sarcam so zmožni za-ries velikih stvari!
Pridni, fantje, zelo pridni!
Ob letošnjem Dnevu emigranta se je zaključila tudi akcija, ki sta jo takoj po avgustovski poplavi sprožila krovni organizaciji Slovenska kultumo-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij skupaj s Slovenskim kulturnim središčem Planika. Slovesnost v Čedadu je bila tako priložnost, da sta se predsednika Pavšič in Pahor zahvalila vsem posameznikom, društvom in organizacijam, javnim upravam in skupinam iz naše dežele, Slovenije in Koroške, ki so pokazali veliko občutljivost in solidarnost do poplavljencev v Kanalski doli-
ni. V teh mesecih se je na tekoči račun steklo precej sredstev. Do ponedeljka 5. januaija se je zbralo 94.217,14 evrov, na poti pa je tudi prispevek vlade republike Slovenije.
Vsem se je zahvalil Rudi Bartaloth, ki je omenil tudi prizadevanja dežele F-JK za obnovo, se ji zahvalil ter ponovno potrdil željo, da se ne bi z obnovo spremenila socialna podoba vasi Ukve.
Četrtek, 8. januarja 2004
2
Imenovala jo je slovenska vlada za obdobje petih let
Nova direktorica Urada za Slovence
H
Jadranka Sturm Kocjan je nova direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Imenovala jo je vlada tik pred božičnimi prazniki za obdobje petih let. Po reformi javne uprave namreC ta funkcija ni veC vezana na mandate ministrov in možno je
tudi ponovno imenovanje, kar pomeni, da so dani pogoji tudi za pripravo dolgoročnejše strategije in programov za sodelovanje.
Jadranka Sturm Kocjan se že dolgo let ukvarja z manjšinsko problematiko in v njej bomo gotovo imeli občutljivo
in pozorno sogovornico. Kot Clanica Državnega zbora je bila v mandatu 1992 - 1996 predsednica delovne skupine za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovensko manjšino v Italiji je pobliže spoznala v zadnjem obdobju, ko je bila zelo aktivna generalna kon-
zulka republike Slovenije v Trstu. Bila je naš gost tudi na Dnevu emigranta letos.
Novi direktorici Čestitamo in ji želimo dosti uspehov.
Ho letto il vostro resoconto della seduta del Comprensorio Montano del 12 dicembre 2003, parziale e inesatto, e vi prego di voler pubblicare la presente. Ho presentato in Consiglio il seguente testo in sostituzione de! secondo capoverso dell’articolo 4 dello Statuto, emendamento che integralmente trascrivo: “L’azione di tutela e di supporto alle lingue e alle loro culture, storicamente presenti nell’ambito territoriale comprensoriale : friulano, sloveno nei Comuni del Collio, l’antica parlata di origine slava nelle Valli del Natisone e del Torre, in armonia ed in attuazione della legislazione in materia e con i prìncipi generali stabiliti dagli organismi europei e internazionali”. Come ben si può vedere non ho proposto l’esclusione della tutela delle lin-
Lettera al giornale
Marseu: “Ho solo chiesto la tutela della nostra parlata”
gite friulana e slovena, ho chiesto la tutela esplicita della nostra antica parlata.
Ho più volte modificato l’emendamento al fine di giimgere ad un accordo trasversale ma l'intransigenza del consigliere Terpin della minoranza Slovena di Gorizia ha impedito un voto condiviso. Così e solo còsi si è giunti al voto che non mi soddisfa pienamente: avrei infatti preferito il mio testo che più coiret-tamente individua la specificità della cultura e della lingua delle Valli del Natisone e delle Valli
del Torre. In democrazia è la maggioranza che vince e così è stato. Servivano venti voti ed e-ravamo in ventitré, venti hanno deciso in piena libertà e coscienza di modificare lo statuto proposto dalla Giunta Comprensoriale .
Voglio tranquillizzarvi sul mio spirito democratico e sul rispetto assoluto che ho delle leggi dello Stato Italiano, anche di quelle che ritengo sbagliate come lo è la 38/2001 per le Valli del Natisone e per le Valli del Torre. In merito, spero che pri-
ma o poi si facciano le opportune modifiche che da più parti sono richieste. Mi spiace che mi si attribuiscano diktat, quando ci sono stati venti voti, per evitare questo risultato bastava cercarli e ... trovarli. Infine non è tollerabile che si definisca paranoico chi, come me, non ha assoluta-mente paura di antichi o nuovi fantasmi, ma più semplicemente ritiene di dover difendere democraticamente le sue idee, nel rispetto delle idee degli altri.
Distinti saluti
Paolo Marseu
Lo spirito democratico e l’assoluto rispetto delle leggi 482 e 38 (oltre che di 18 amministrazioni comunali della provincia di U-dine che ai sensi di legge hanno chiesto la delimitazione territoriale) si dovevano riflettere nell’art. 4 dello statuto. Così non è stato.
Pisnxo
iz Kima
Stojan Spetič
Ko je leto spet naokoli opravimo obračun starega, si voščimo in izrekamo svoje želje in pričakovanja.
Naj torej napišem, kaj si pričakujem od novega leta in kaj privoščim našim ljudem. Takoj po novem letu čakam, da bo predsednik republike Ciampi vendar podpisal dekret s seznamom 32 občin, v katerih se bo izvajal zakon o pravicah Slovencev. Seveda mu mora osnutek pripraviti vlada in upam, da ne bo zavlačevala, kot je njen običaj.
Potem bo paritetni odbor lahko zaCel z drugim polčasom svojega dela, posvečenim konkretnemu uresničevanju na papirju napisanih pravic.
Razdelil bo med javne uprave skoraj 9 milijonov evrov, da bodo lahko natisnile dvojezične izkaznice in zaposlile slovensko govoreče uradnike.
V Čedadu in Trstu naj bi vendar zaCela
delovati urada, preko katerih bomo predlagali prošnje in prejemali odgovore, dokumente, dovoljenja. Nadaljevali bomo pogovore o souporabi narodnih domov v Trstu in trgovskega doma v Gorici. Pogovoriti se moramo o družbeno-kultumem središču v Benečiji. In o dvojezični srednji šoli, seveda. Pomladi bodo volitve. Evropske, na katerih bodo sodelovala tudi ljudstva deseterice novih Članic, med njimi Slovenija. Upajmo, da politične osi Evropske Unije ne bodo premaknili na desno, raje bolj na levo. Isto pri nas, kjer lahko damo Berlusconiju in njegovim novo zasluženo klofuto, da se jim bo stolček zamajal. Zato nam je potrebna enotnost, pa Čeprav v raznolikosti.
Vendar bodo pomladi za nas zelo važne tudi krajevne upravne volitve. V Benečiji bodo volili marsikje. Upajmo, da bodo ljudje potrdili domaCe napredne uprave, sad občanskih list, ki so našle skupen jezik in delajo za razvoj naših dolin, tudi z obljubljeno pomočjo nove Illyjeve deželne vlade.
Gorje nam, Ce se vrnejo iz ropotarnice
zgodovine stari “gladiatorji”, ki bi radi Benečanom odvzeli glavni adut v boju za raz-cvit življenja, ko meje ne bo veC. Ti bi radi Benečijo zaprli v nekakšen geto, obdali z visokim zidom ah žično oviro, samo da bi ne dihala v evropskem duhu. Sirote hladne vojne pač.
Bliža se namreC tisti prvi maj, ko bomo vsi skupaj praznovali s Prodijem v Gorici, na trgu pred postajo, kjer bomo podrli mejno mrežo in simbolično obeležili vstop Slovenije v EU. Potlej ne bo nic več tako, kot doslej. Sčasoma bo izginila meja na Kolovratu, ljudje, ki so se družili si bodo še bliže, zaCeli bomo delati in živeti skupaj. Sku-paj-
Paziti bomo morali, da se kaj ne zaplete. Ce bo kdo zaradi ukinjanja meja izgubil službo, mu jo bodo morali najti. Državne meje, ki bodo odpravljene šele Cez dobri dve leti, moramo na stežaj odpreti. Povsod. Da bodo ljudje šli Cez z osebno izkaznico, tudi ponoCi. Da se bodo ljudje z obeh straneh meje družili na skupnih prireditvah in praznikih, ne da bi gledali na uro in si mislili, kdaj bodo zaprli blok.
Ker potem ne bomo veC zamejci. Vsi skupaj bomo brezmejci. In kaj je lepšega? SreCno novo leto.
Leto 2003, leto
pomembnih
sprememb
. Številni politični komentatorji ocenjujejo, da je leto 2003 v Sloveniji potekalo v znamenju pomembnih političnih in z njimi tudi splošnih družbenih sprememb. Zgodilo se je veliko zelo pomembnih dogodkov, od uspešnih referendumov za vstop v Nato in Evropsko unijo, pa do sprememb in premikov, ki bi znali zamajati temelje zgradbe, ki je nastajala v Sloveniji zadnjih 12 let.
Val sprememb se je zaCel z uradnim odhodom predsednika Milana Kučana, nesporno najvplivnejšega politika zadnjih desetletij v Sloveniji. Z njim so odšli tudi direktorji nekaterih najveCjih gospodarskih družb v državi: Nada KlemenCiC iz Zavarovalnice Triglav, Jože StaniC iz tovarne Gorenje in Marko VoljC iz Nove Ljubljanske banke. V političnem prostoru je tako na levi sredini nenadoma nastalo veliko prostora. Ta prostor je še dodatno izpraznil nov politični slog in drugačne prioritete, ki jih je izbral novi predsednik republike Janez Drnovšek.
Drnovšek se je “zaprl” v svoj predsedniški stolp in ga je dano videti le redkim. Predsednik prebiva na Brdu pri Kranju, v Ljubljano pa se poda le, ko je to nujno, ko mora opraviti kakšno dolžnost, ki mu jo nalaga protokol.
Pomembna menjava političnega stila se je zgodila tudi na krmilu vlade. Novi premier, Anton Rop, je morda še bolj drugačen, kot sta si različna KuCan in Drnovšek. Človek akcije, hiter in impulziven, se je nemudoma lotil reševanja problemov, ki mu jih je pustil predhodnik. O-pozicija, vajena dosedanjega Drnovškovega mehkega sloga, je Ropa označila za aro-gantneža.
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je pri vključevanju Slovenije v Nato in pri določanju temeljnih političnih prioritet večkrat razšel z vlado. Rupel je namreC podpiral politiko ameriškega predsednika Busha, medtem, ko se je vlada skušala uveljaviti kot trdna zaveznica Evrope,
«a
Janez Potočnik
predvsem Nemčije in Francije. Slovensko javno mnenje je do Busha precej kritično, zato je bil Rupel pogosta tarča zbadljivk na raCun njegove proameriške drže, ki pa jih je zunanji minister tolmačil kot medijsko zaroto “starih” sil.
Razlike med obema taboroma (desnosredinskim in levosredinskim) so z vso silo udarile na dan ob vprašanju izbrisanih (prebivalcev Slovenije, ki prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik), pa tudi ob razpravah o gradnji džamije v Ljubljani. Javna debata je pogosto prestopila meje demokratičnega dialoga in pokazala, da bo strpnost do drugih in drugačnih ena najpomembnejših političnih tem v prihodnjem obdobju. Tudi tu so bili jasno vidni o-brisi nekdanjega Demosa na eni strani ter nekdanjih strank prenove na drugi.
Leto 2003 je po dolgih letih pojavljanja in izmenjevanja istih ljudi, dokončno o-blikovalo tudi novo politično ime: to je Janez PotoCnik, minister za evropske zadeve, ki je hkrati najbolj verjeten kandidat za prvega slovenskega komisarja v evropski vladi Romana Prodija.
Potočniku je uspelo obdržati distanco do vseh strank in političnih prvakov. Potočnikova držaje lahko tudi znanilka nastajanja nove politične kulture v Sloveniji, zmerne in strokovne, ki bo z-možna odpraviti travme iz preteklosti in začrtati jasen pogled v prihodnost, (r.p)
Un inizio all’insegna dell’ottimismo
Più ottimisti
I primi giorni dell’anno sono quelli degli auguri e degli auspici. Quali sono le attese degli sloveni per il 2004? Secondo un’indagine condotta dal quotidiano Deio di Lubiana prevalgono gli ottimisti. Il 35,1 per cento degli interpellati ritiene che l’anno appena iniziato sarà migliore di quello appena trascorso, per il 32 per cento sarà uguale, per il 29,1 per cento invece peggiore del 2003.
Meno rosee le previsioni per quanto riguarda la situazione economica. Per la maggioranza (40,8 per cento) il prossimo anno peggiorerà, sarà uguale all’anno scorso
per il 27 per cento, migliore per il 24, 5 per cento.
Nella scala dei valori gli sloveni pongono al primo posto la salute, seguono gli affetti familiari, la pace e la sicurezza, la sicurezza economica e appena al quinto posto la libertà e la democrazia.
Il giorno del benvenuto
L’Irlanda che è presidente di turno dell’Unione europea fino al 1 luglio del 2004, si è già messa all’opera per preparare il benvenuto ai paesi che dal 1 maggio prossimo entreranno a far parte dell’Unione. Ognuno dei dieci stati
verrà “salutato” da una cittadina irlandese.
La Slovenia sarà ospite della cittadina di Limerick -terza città irlandese per ordine di grandezza - dove verranno predisposte diverse manifestazioni culturali e saranno in vendita anche i prodotti tipici sloveni.
Inflazione bassa
I prezzi al consumo in Slovenia nel mese di dicembre sono aumentati di un decimo di punto percentuale, mentre l’inflazione su base annua è stata calcolata per il 2003 del 4,6 %. Il dato è incoraggiante
non solo tenuto conto del tasso d’inflazione dell’anno precedente che era del 7,2%, ma anche rispetto alle previsioni che l’avevano stimata leggermente superiore al 5%.
Firme contro la moschea L’avevano annunciato e così è stato. A Lubiana è stata avviata la raccolta di firme contro la decisione dell’amministrazione comunale di consentire la costruzione di una moschea. Il sindaco, Danica SimsiC, ha dovuto indicare il periodo di tempo entro il quale dovranno essere raccolte le oltre 10 mila firme
necessarie.
Dal 6 gennaio al 6 febbraio dunque si raccoglieranno le firme. Il sindaco SimsiC ha comunque dichiarato di ritenere l’iniziativa in contrasto con la costituzione. Manca attenzione Il presidente della commissione parlamentare per le comunità nazionali (italiana ed ungherese) in Slovenia, il deputato Roberto Battelli, si è dimesso dalla sua carica, dichiarando di non essere disponibile nemmeno al posto di viceprpsidente.
La commissione è compo-
sta da parlamentari di tutti i gruppi politici presenti in parlamento ed è presieduta per legge dai due rappresentanti delle nazionalità a turno. Le ragioni delle dimissioni sono state motivate da Battelli con l’assoluta mancanza di risposte alle questioni poste.
Roberto Battelli ha giudicato inaccettabile il silenzio più totale del governo sull’esito dell’ultimo censimento che ha registrato in Slovenia un calo del 25 % degli italiani. Il problema più grave tuttavia è quello che riguarda le difficoltà, di organico e non solo, in cui si dibattono le redazioni in lingua italiana di Radio e Tv Capodistria.
ooo
T6MN0
Am
NASRČ.ČHO/,
JASN0 \ AN '
9R&N0!i
h ©Atsrsz.
L’Arengo si ricostituisce
E’ intenzione di alcuni ex-soci del Centro studi "L’Arengo”, costituito con atto notarile il 27 ottobre 1982, ricostituire l’Associazione culturale.
Il Centro Studi “L’Arengo” ha operato attivamente nel corso degli anni ‘80. Successivamente ha ridotto l’attività politico-culturale, cessandola del tutto agli inizi degli anni ‘90.
Preso atto dei contenuti, oggi più che mai validi ed attuali dello statuto, si ritiene utile l’attivazione dell’Associazione. Non disponendo degli elenchi completi degli iscritti di quegli anni, si invitano, quanti ritengono positiva l’iniziativa, alla riunione che avrà luogo il giorno 17 gennaio 2004, alle ore 20.30, presso il numero civico 24 in località Clenia di S. Pietro al Natisone.
Alcuni soci fondatori del Centro studi “L’Arengo”
Preprosta pravljica mlade Čeče, ki se na more odločit med dviema, ki jo snubijo an vsa dogajanja v družini an v vasi okuole tega, je bila dobra parložnost za postavit na glavno mesto na oder v gle-
dališču Ristori v Čedadu našo domačo ljudsko pesem, ki je je našim ljudem takuo par sarcu. Tudi zatuo je bila lietošnja predstava lahka an vesela an je bila vsem všeč, takuo ki je vsem všeč glas
naše ramonike. Za de ni bluo vse preveč nostalgično pač pa samuo globoko usajenò v našo zemljo so poskarbiel te mali igralci, ki so dal novo e-nergijo an ritem naši kulturni tradiciji.
Dan emigranta —~
Prvič je bil na Dnevu emigranta beneški “musical”
Venček domačih piesmi v komediji
nc n nata j ur
četrtek, 8. januarja 2004
“Boj za ljubezan” je bil naslov lie-tošnje igre Beneškega gledališča, ki jo je napisal Aldo Klodič, režija je bila Marjana Bevka, ki so mu pomagali Davide Klodič (za glasbeni del) in Alida Bevk, ki je delala s skupino mladih igralcev. Bila je liepa novost, saj smo parvič gledali beneški musical. Musaical ja!, saj so igrauci vič piel ku guoril, ramonika je le napri godla, za ples an dober ritem je poskarbiela pa liepa skupina naših mladih igraucu. Se posebno oni so bili puno puno pridni. Skakal an gibal so se na o-
dru, piel an plesal ku de bi na dielal nič drugega v Življenju.
Sevieda smo se veselili tudi ob poslušanju naših starih domačih piesmi. Aldo Klodič je napravu liep splet piesmi, ki spremljajo an se prepletajo z ljubezensko pravco Ljube, ki se muora odločit med dviema fantoma, ki jo imata oba rada.
Veselo je bluo an lepuo an če kajšan je biu začel, je bla piela vsa dvorana, saj smo poznal vsi vse piesmi. Predstava pa je bila ries ljudska an domača.
Na posnetkih trenutki predstave "Boj za ljubezen”.
Vse je treba pohvaliti, saj so bili zelo pridni, od te malega Pietra Sittaro, do Valeria, ki je za odram skarbeu za luči an vse drugo, kar je korlo. Posebna zahvala, naj gre Eriki Floreancig, ki je lepo povezovala program an Luisi Tomasetig, ki je “varvala” otroke
Naši paglavci
Ivan Trinko
ZIMSKI VEČER - 2 “Pustimo, kar se mi je lani Zgodilo, saj sem že večkrat Ponavljal. Povem drugo. Bilo je onega leta, ko so našli v Pianinu mrtvega človeka in nihče ni vedel, odkod je bil in kako je umrl. Takrat se je marsikdo bal hoditi ponoči po °ni poti; še podnevi, če je bil človek sam v oni samoti, ni bilo lepo. Potem so se privadili in se niso več bali. Pravili so vendar, da oni straši in baje
se mrtvec še zdaj prikazuje.
Bil sem torej neke nedelje v Kobaridu in nazaj grede sem se zapoznil na Livku, dobra družba je tudi bila in tako je prišla noč. Ze pozno sem se pobral domov čez Jevšček, kar se mi je zdelo bolj domače, nego po dolini skozi Pola-vo. V Jevščeku sem zopet popil pol litra, da sem šel še bolj srčno. Bal se itak nisem; no pa je vendar bolje, če je človek ponoči dobre volje, ako
hodi sam. In tako sem šel popolnoma brezskrbno čez jev-ško polje in prišel čez stari konfin (mejo) v onegovo senožet, odkoder se lepo vidi na vse kraje. Luna je sijala na polnem. Niti v glavo mi ni prišlo, da bi se bal. Sel sem naprej kakor na perutih, kar mi zajec preskoči pot. No, vi-žga! Ce bi imel puško, sem pomislil. Tako sem mislil in glej, dolgouhca, obme se nazaj in mi spet prestriže pot.
“Kaj se ti je zmotilo, da ne veš kod iti?”, sem rekel. A glej hudirja! Pa spet naprej in nazaj. Skočil sem za njim, da ga vjamem; Ze se mi je zdelo, da ga imam, kar se mi pretvori v psa. Oh, hudič! To je pa čudno! Začudil sem se res, pa me še ni bilo strah. Kjer je zajec, je lahko tudi pes! Pes gre modro po poti, jaz pa za njim. Greva nekaj časa, kar se mi spreobrne v kozo! Tedaj pa so mi lasje vstali na glavi. Hitro jo udarim čez senožet, da pretečem zlomka po kratici; pre-rijem se skozi leščevje in zopet sem na poti. A glej hudirja zopet pred mano! Postalo je bilo že vol in je debelo gledalo v me.
“Matica božja! In se niste ustrašili?” vpraša nekdo.
“Kdo bi se ne bil? Tresel sem se kot šiba.”
“Ali pa je bilo vse to res ali se ti je samo zdelo?” vpraša 2ef.
“No, saj nisem otrok, da ne vem, kaj vidim in kaj pravim.”
“Veš kaj? Vipavca si se dobro nasrkal in z dobrim vinom v glavi vidiš, kar hočeš.”
“Eh, seveda! Ce bi bilo tako, bi bil rajši videl dobro klobaso, pa je nisem.”
“Nadaljujte, no! Pojdite naprej!” so nestrpno silili otroci.
“Bil sem v velikem strahu. Toda k sreči sem prišel na
ono rebrce, odkoder zagledaš cerkev sv. Ivana. “Ah, moj predragi sveti Ivan, naš mogočni zavetnik, pomagaj mi!" sem rekel, in glej! Vol je kakor cepnil na tla, se spremenil v modrasa in žvižgaje smuknil doli po senožeti, da se je iskrilo za njim in zasmrdelo kakor po žveplu. Sam hudič je bil! - sem vzkliknil in jo mahnil čez senožet, kolikor so me mogle noge nesti. Letim in letim, in grede me je zaskrbelo, kaj bo, ko pridem v cer-kovnico, kjer marsikaterega straši? Letel sem čez gladke senožeti, da bi me še hudič ne bil dotekel, in tako sem srečno prešel mimo cerkovnice.
- gre naprej -
Četrtek, 8. januarja 2004
Il racconto è quello di un’idea che ha nella sua unicità il maggior punto di forza. Un’unicità che, si scopre, entrando nella “Finestra” intesa come sito internet (www.fi-nestrasulmondoslavo.it), è stata solo in parte svelata. Le novità emerse dalle ricerche appariranno poco alla volta. “Solo l’analisi dei documenti che riguardano la Prima guerra mondiale - dice Donatella -porterebbe ad evidenziare e-lementi utili e ricchi, collocabili nel contesto del progetto Kolovrat e del museo di Kobarid”.
Esiste comunque un fenomeno fino ad ora quasi sconosciuto, quello chiamato “guziranje”, che la “Finestra” ha permesso di mettere in luce.
“Per la prima volta si parla di questo fenomeno di migrazione temporanea, che ha interessato le nostre Valli. Ma è una ricerca non conclusa. Innanzi tutto andranno analizzati due fondi, il museo Re-mondini di Bassano e la Fondazione Bertarelli di Milano. Il materiale è molto, da queste due ricerche potrebbero partire gli incroci, anche con le notizie date da fonti personali, nelle famiglie, nelle parrocchie. Il Centro di catalogazione regionale ha stipulato poi con la Comunità montana una lettera di intenti con la quale si impegna a fornirsi dei dati che escono dalle ricerche. Lo stesso Centro intende realizzare un convegno, con annessi mostra e catalogo”.
Il sito contiene anche una banca dati, usufruibile solo da Tribil. Che senso ha la sua costituzione?
“Il senso è quello di avere in modo ordinato una serie di documenti che fino ad ora e-rano dispersi in vari archivi. Di alcuni “percorsi” sono state prodotte schede, di altri co-
A colloquio con Donatella Ruttar che ha realizzato il progetto di Tribil da poco inaugurato
La “Finestra” chiede un futuro
Lo straordinario fenomeno del “guziranje’ ma non solo nell’ archivio del sito internet, manca però la continuità di finanziamento per le ricerche e perché il Cenfro diventi sede di incontri sul mondo slavo
Adesso che la "Finestra sul mondo slavo" è stata aperta, fino a dove potrà arrivare lo sguardo?
Donatella Ruttar, i-deatrice del progetto voluto dalla Comunità montana e dal Natisone Gal e da poco inaugurato a Tribil superiore, si pone in questa intervista-racconto un problema non da poco. Comunque, qualcosa da affrontare prontamente.
pie dei documenti paleografici. La Soprintendenza regionale ha “collaudato” questa banca dati, cioè l’ha verificata e approvata”.
Esiste anche un altro a-spetto della “Finestra”, il luogo fisico vero e proprio. Quale la sua funzione?
“In effetti il progetto vuole anche essere uno sguardo sulla contemporaneità e sulla cultura del mondo slavo. Ha in questo senso una potenzialità infinita e infinitamente piena di senso. Il luogo fisico, a Tribil, deve diventare un luogo di incontri con personalità e situazioni legate alla cultura slava, intendendo con questo la sommatoria delle sue varie identità”.
Quali sono i problemi che ti trovi ad affrontare in questo senso?
“Il Centro internazionale, appena inaugurato, non ha u-na sua continuità di finanziamento. Ci deve essere un impegno, non solo da parte dell’ente che ha dato via al
Presso il Centro internazionale di ricerca di Tribil sono consultabili le singole schede archivisti-che e l’intero database della banca dati, che dispone di un indice di circa 3.000 nomi e 7.000 toponimi e microtoponimi, nonché di trascrizioni e traduzioni del contenuto dei documenti dal dodicesimo secolo alla prima guerra mondiale.
In rete, grazie alla ricerca effettuata da Alba
Una banca dati ricca di documenti
Zanini, sono liberamente accessibili il database bibliografico e l’elenco degli archivi nei quali sono stati rintracciati i documenti.
Nell’ambito del progetto sono stati per il momento catalogati 6500 documenti,
1000 fotografie dalla seconda metà dell’Ottocento, 200 documenti cartografici a stampa e manoscritti, 800 riferimenti bibliografici (monografie, articoli di periodici, miscellanee di studi, atti di convegni, tesi di laurea),
1500 articoli di periodici. La scheda archivistica fornisce informazioni per l’identificazione e il reperimento del documento: collocazione (biblioteca / museo / archivio, fondo, serie, segnatura), oggetto del documento / soggetto iconografico, datazione, tipologia (processi, atti notarili, cartografia, eccetera), tecnica, trascrizione e immagine quando disponibili, indice dei luoghi citati, indice dei nomi citati.
progetto ma anche da parte di altri enti che in questo progetto ci credono: dal Comune di Stregna al Comprensorio,
fino alla Provincia e alla Regione. Questo perchè la questione è: di chi è la “Finestra”? Forse si potrebbe supe-
rare il problema creando un’istituzione che abbia una sua autonomia finanziaria ed una sua identità”, (m.o.)
Qui a sinistra parte della comunità slovena gravitante sull’ltalijanski Hutor, a Vladikavkaz, qualche anno prima della rivoluzione.
Sullo sfondo la casa di Mateus Ruttar (foto tratta dal sito della "Finestra sul mondo slavo”).
Sotto Donatella Ruttar
T:
Svet prepreden z zakoni
Naš svet je prepreden z zakoni, normami in manj obveznimi deklaracijami. Čim širši je obseg prostora in ljudi, ki ga zakoni zaobjemamo, tem bolj ohlapni so, a vendar.
Najpomembnejše nacionalne drtave imajo svoje ustave, svoje zakonike, norme, pravila, skratka, nešteto napisanih točk o tem, kar se sme in kaj ne. Naddrtavno organizmi, kot je Evropska unija, imajo nekaj zakonov, pravil oziroma sporazumov, vendar, kot dokazuje prav Evropa, ni lahko doseči tako obveznih sporazumov, kot je ustava.
Članice Unije se danes z večjim ali z manjšim prepričanjem trudijo, da bi prišlo do sporazuma in da bi Evropa dobila svojo ustavo. Če ji ne uspe, bo to hud udarec za Veliki evropski načrt.
Se manj obvezujoči se zdijo zakoni in pravilniki mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in drugih. Kljub temu smo civilizacija, ki se načelno utemeljuje v zapisanih zakonih in ne v "naravnem" pravu. Učeno bi lahko rekli, da prevladuje "lex" nad "iusom".
Ob tem pa se nam na dramatičen način zastavljata dve
vprašanji. Prvo je to, da gosti mreži zakonov ne odgovarjajo kontrole, drug problem je, da se močni radi požvižgajo na pravila in se jim nič ne zgodi.
Če pričnemo s prvim vprašanjem, nam vsakodnevna kronika ponuja veliko grozljivega materiala.
Ko se zaustavim pri gospodarstvu, ki je za naše preživetje bistveno početje, so se vezalke, proti katerim so se zaganjali domači in tuji liberisti (lacci e lacciuoli), povsem pretrgale. Od Italijanskega Parmalata do ameriškega Enrona beležimo vrsto prevar, ki jih plačujemo navadni ljudje.
V bistvu gre za očitno dogovorjene bankrote, kjer lakomnost ali nesposobnost, ali pa oboje, podjetnikov "zvalijo" na ogromno množico de-
lavcev in majhnih varčevalcev svoje nepopisne izgube. V ZDA ima nad 80 milijonov ljudi svoje prihranke in drobne investicije (od penzije do zdravstva) v delnicah ali obveznicah.
Če tem ljudem dodamo Evropo, se številka še znatno poveča. Za vsakim varčevalcem je seveda njegova družina. Tem milijonom "mikroka-pitalistom" bankrotirji tatinsko porazdelijo lastne dolgove, sami pa kasirajo nekrita posojila.
Očitno se to lahko dogaja, ker so institucionalni "kontrolorji" tako ali drugače vpleteni v afere ali v interesnem nasprotju in ne delujejo. Tu mislimo na posamezne bančne zavode, na osrednje banke in na kontrolne organe, ki naj bi nadzorovali tako tržišča kot borzne trge. Mno-
gokrat so se ti kontrolorji izkazali kot sence, ki tehtajo mnogo manj od mestnega redarja, ki zapiše globo zaradi parkiranega avtomobila na nedovoljenem mestu.
Skoda pa je neizmerljivo večja. Pišem o varčevalcih, čeprav so največje žrtve številni delavci skrahiranih podjetij, ki tvegajo, da izgubijo delovno mesto, odpravnino, prihranke itd. Zaradi Ostr-žkove mačke in lisice, ki sta
ukradli zakopan denar, ostanejo milijoni delavcev v hudi socialni stiski. Zakoni so, kontrole pa ni...
Drug problem so države in mogotci, ki se javno opredelijo za kršitev pravil. V lanskem letu smo imeli vrsto zgledov. Bush in Blair sta očitno in brez sramu preskočila stališča Združenih narodov, razbila Evropo in Nato, ošibila protiteroristično zavezništvo ter napadla diktato-
rja Sadama. Uvedla sta unilateralno preventivno vojno, ki ne pozna mednarodnih dogovorov in pravil. Na mednarodne zakone so se požvižgale mnoge arabske države, Izrael in pisana druščina vojskujočih se.
Tudi na gospodarskem področju ZDA dobesedno "lomijo" (valutne igre) Evropo, Kitajska dela in prodaja brez pravil in še bi lahko naštevali prevarante.
V Evropi sta Nemčija in Francija nonšalantno obšli maastrichtske dogovore, Španija in Poljska sta se uprli določenim členom ustave in se postavili na čelo "zaviralcev". Italija koleba med evropskimi obveznostmi in zvestobo ameriški politiki.
Tudi zahodne države in jutrišnje nove članice EU ne igrajo vedno jasne igre, ampak oportunistično "stavijo" na več igralnih mizah (same pri sebi pravijo: to je usoda šibkega).
Če torej povzamemo, se podajamo v svet, kjer je ogromno napisanih pravil, manjkajo pa kontrole in konkretne obveze.
S svetom je celo slabše, kot z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji.
Istituto Comprensivo, gli orari per gli incontri con le famiglie
La direzione dell’Istituto Comprensivo statale di S. Pietro al Natisone con una nota comunica che gli incontri con le famiglie per le iscrizioni si svolgeranno secondo il seguente calendario: Scuola media di San Leonardo e San Pietro al Natisone: lunedì 12 gennaio 2004 presso la scuola media di San Pietro alle ore 18; Scuole elementari di Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Savogna: martedì
13 gennaio presso la scuola media di San Pietro dalle ore 18.15 alle o-re 19.15; Scuola dell’Infanzia di Pulfero, San Leonardo, San Pietro/Az-zida e Savogna: martedì 13 gennaio 2004 presso la scuola media di San Pietro dalle ore 17 alle o-re 18.
Il Dirigente Scolastico e i docenti forniranno u-tili indicazioni sull organizzazione delle attività della scuola e presenteranno l’offerta formativa.
ZELENI
LISTI
Četrtek, 8. januarja 2004
Tesini spregovoril v imenu Dežele, za prireditelje Bartaloth
Glejmo naprej z optimizmom
“Dober večer. Vesel sem biti danes tukaj z vami.” Tako je pozdravil predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini, letošnji glavni govornik na Dnevu emigranta. Tesini, ki že vrsto let sledi delovanju in prizadevanjem slovenske manjšinske skupnosti že zlasti na Videmskem, je najprej izrazil hvaležnost Dežele za dragoceno delo, ki ga opravljajo slovenske organizacije za ohranitev bogate kulturne tradicije, za njihovo vraščenost v okolje, ki prihaja do izraza še posebej v težavah, kot se je zgodilo v Kanalski dolini. Zavzel se je za njeno obnovo, ki mora sprožiti tudi razvojni proces.
Tesini je poudaril pomen tega zgodovinskega trenutka, ko se zaključuje neko obdobje, opdira pa se nova faza polna možnosti, ki prihajajo od širitve Evropske Unije a tudi od nove stvarnosti na Deželi. A potrebno je, da politika stopi v korak s pričakovanji ljudi. Zelo moCno je poudaril veCjezikovno in večkulturno specifiko naše dežele, kar je veliko bogastvo in edini razlog danes za ohranitev posebnega statuta avtonomije, kar bo potrebno upoštevati v novem statutu dežele. Ne samo, to kulturno in jezikovno pluralnost bo treba upoštevati tudi v vsakodnevni praksi, je podčrtal Tesini.
Predsednik slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, ki je spregovoril v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine, se je v svojem govoru najprej navezal na hude posledice avgustovskega neurja, ki je prizadelo Kanalsko dolino. Potrebno bo veliko Casa za polno normalizacijo življenja v Ukvah, je dejal, važno pa je, da se ne bo spremenila socialna podoba vasi, kar bi pomenilo hud udarec na slovensko kulturo in jezik. Neurje je povzročilo škodo a tudi širok val solidarnosti
med Slovenci, je pripomnil.
Nato je Bartaloth naštel odprte probleme, ki tarejo slovensko manjšinsko skupnost na Videmskem, začenši z izvajanjem zaščitnega zakona. Zavzel se je za uvajanje pouka slovenščine na šolah, kjer to starši zahtevajo ter za dvojezično nižjo srednjo šolo v Spetru. Med odprtimi vprašanji je navedel tudi uporabo sredstev za gospodarski razvoj (Clen 21, ki so bili nenamensko porabljeni) in se zavzel zato, da bi Slovenci soodločali pri financiranju projektov. Primerna
za to bi bila posvetovalna komisija za Slovence, ki je umešCena na deželi, je dejal.
Leto 2003 nam je prineslo tudi nekaj pozitivnih dogodkov. Trbiška občinska uprava je prva zaCela dosledno izvajati določila zakona 482. Videmska pokrajina je umestila posvetovalno komisijo za izvajanje zakona 482 za Slovence. Razvojni projekt, ki gaje izdelal odbor proti radarju na Matajurju je bil enotno podprt s strani deželnega sveta. “Položitev venca na grob monsinjorja Trinka na Tr-Cmunu s strani uradne dežele
je bila zgodovinska gesta in poiskus popravila krivic preteklosti”, je poudaril Bartaloth.
V svojem govoru je predstavnik Kanalske doline sicer izpostavil živahnost in vitalnost slovenskih društev in ustanov, predvsem pa delo ljudi na teritoriju ob meji. Brez vestnega, marljivega dela in žrtvovanja teh ljudi tudi ustanov ne bi bilo. Deloma krojimo tudi sami svojo
usodo, je dejal, pri tem seveda potrebujemo stalno prisotnost, znanje, domislijo, strpnost in, zakaj ne, tudi kanček sreCe. Na koncu se je zavzel za jasno vizijo naše bodočnost na teritoriju, ki ga bogatimo s svojim kulturnim izrazom in delom ter sooblikujemo. Skorajšnja odprava meje s Slovenijo pa nam odpira nove možnosti, zato je povabil Bartaloth, glejmo naprej z optimizmom.
0 bogatih odnosih na meji ter o novih evropskih perspektivah je spregovoril Zdravko Likar
Imeti rad svoje in ceniti tuje je pot do izvirnega evropskega modela sožitja
s prve strani
Znate sto meštirjev. Vsak zna govoriti vsaj dva jezika: po našem in po italijansko, pa tudi še po laško. Mnogo vas je šlo po svetu s trebuhom za kruhom, pa znate še francosko in nemško, pa kajšen tudi še špansko al angleško.
Živite na sončnih bregeh in dolinah, kjer je Čutiti tople južne sape, dih morja. Nam, na severnih straneh gora, tam, kjer so sence dolge in dolgo traja mraz, se nam zdi vaša dežela mila in pravljična.
Ker vas je oplazila latinska kultura in manire, se nam zdite kozmopoliti, znanilci širokega sveta. V vaši deželi brsti in cveti tisoCeri cvet. Toliko društev, pevskih zborov, kulturnih skupin in ustvarjalcev raznih vrt, kot jih premore vaša le nekaj tisoCglava skupnost, je težko najti kje drugje. KrCevito držite v pesti vašo bogatijo, ki je vaša kultura, jezik, tradicija in izročilo. Občudujemo vaše Čedermace, svetilnike, ki so svetili v mračnjaštvu in Čuvali že-
rjavco vašega ponosa. Občudujemo vašo šolo, ki je zrasla iz niC in se troštamo, da bo hmal ratala “scuola media superiore”.
Ste eden najbolj vitalnih delov slovenskega narodnega telesa.
Povedat vam tudi moram, da smo žalostni, ko se vCasih skregate in si nagajate. A je to po drugi strani veC kot očiten znak, da ste Slovenci. Saj je vendar prepirljivost ena naših najbolj prepoznavnih lastnosti.
In mi, prebivalci PosoCja, vaši prvi sosedje, kaj imamo skupnega z vami?
Na prvem mestu je vsekakor jezik. LivCan in Mašeruc al tisti iz Hlocja, Crnovršan in RbišCan, PlestišCan in Ložan. Povsod enaka govorica.
Vas je zaznamovala emigracija dol po Laškem, še bolj pa po Evropi, Amerikah in Avstraliji.
Pri nas so se v glavnem le spustili s hribov v doline. V tujino jih je Šlo malo.
Vaši in naši so se nimar
srečaval po bregeh Matajurja, Kolovrata, Stola in Kanina, kjer so pasli živino, šekli senožeti. Pa tudi tukli so se za svet.
Med sabo so se ženili. Koliko lepih CeC ste nam bardki beneški puobi ukradli? Prepolno žlahte je med SoCo, Nedižo, Terom in Belo.
Zgodovina nas je le redko pustila pod eno streho. Državne meje so zarezale med nas loCnice, ki so nas razdvajale, a nikoli loCile. Ni nam bilo prizaneseno. Vojne in druge nadloge so nas pestile, nam delale silo.
Prihaja nov Cas. Slovenija bo vstopila v Evropsko unijo. Za nas bo največja pridobitev odprava meje. Preklet kon-fin! Koliko skrbi, žalosti, obupa in jeze je povzročala ta prekleta meja, ta prekleti konfin. Svoboda je nekaj najlepšega. In tudi svoboda gibanja. Se troštamo, da bo Cas odpravil tudi konfine v glavah in ne bo veC neumnosti, ki so bile odraz nevednosti in hudobe.
		SREDNJA KOLONA (Guidac)								
1										ue najdeta tistm 10 oesiea tie zaoi napisamn, v srieanji koloni pride uon tiste, ki Novi Matajur želi vsiem bralcem.
2										
3										1 - Sojih klical travo siec po sanožetah.
4										2 - Vič ku trikrat an manj ku petkrat.
5										3	- Te deveti miesac na koledarje. 4	- Adna, ki živi v naših dolinah. 5	- Majhana sauodnjiska vasica, kjer začnejo cieste na Matajur. 6	- Na tiste znano svetiSče se hodi častit devico Marijo. 7	- Adna mikena gubanca.
6										
7										
8										
9										8 - Jo nardi pre Azeglio tistim, ki učakajo 50 liet življenja kupe.
10										9 - Majhan an dobar zimski idrik, ki ga kličejo tudi valerjana.
11										10	- Njega konac je na 31. dičemberja. 11	- Je hodila 0 treh v Sampetarsko kasarno obiskat partizana! 12	- So se borili za svobodo pruot fašizmu an nacizmu. 13	- Začne potlé, ki se prehode čez Robič. 14	- 6.000 v črkah.
12										
13										
14										
15										15 - Lepo harvatsko miesto na morju, ex Ragusa.
										
Ce je bilo kaj narobe ali ste kaj zahtevali, ste kazali proti Trstu in Rimu, mi proti Ljubljani in še prej proti Beogradu. Zdaj bomo skupaj kazali proti Bruslju, v Bruxel. In od gor bo prišlo napisano in povedano tudi po slovensko, saj bo slovenščina enakopraven jezik italijanščini, nemščini, angleščini in vsem drugim jezikom petindvajsetih Članic Unije.
Se troštamo, da bo Evropska unija dolgoživa in dolgotrajna evropska zaveza, ko ljudstev Evrope ne bodo veC delile nepotrebne pregrade. Vi boste še vedno državljani Italije, mi državljani Slovenije. Vendar bomo hkrati vsi državljani Evrope. MoC Evrope je v njeni različnosti. Kljub vsemu je potreben zdrav narodni ponos. Imeti rad svoje in ceniti tuje je pot, ki more pripeljati evropsko pestrost do resnično izvirnega modela sožitja.
Ni se bati, da se bomo v globalizirani Evropi utopili. Porok za tak optimizem ste prav vi, vaše krčevito oklepanje kulture, jezika in tradicije. Kljub vsem hudim preizkušnjam, ki ste jih doživeli. Le samozavestni moramo biti. Ne servilnost, marveC samozavest naj bo naša odlika!
Dovolite mi še nekaj osebnega. Zamejstvo od Trbiža do Rezije, terskih in nadiških dolin je postalo moj drugi dom. Tu sem spoznal Čudovite ljudi, odprte, ustvarjalne, nemirne. Mnogi Slovenci, Italijani in Furlani so postali moji pravi prijatelji. V vašo deželico, ki je tudi moja, se rad vedno znova in znova vraCam.
Usam Frajndom ad Kanol-tola!
Judi moji z Rezije!
Drage znance taz Terske an Kamajske doline!
Dragi parjateli taz Nedi-ških dolin!
Želim Vam vse dobro v Novem letu in vam klicem: Zdravo an veselo!
Zdravko Likar
jih prave...
- Ka’ boš vprašala “Babbo Natale”? - je vprašu an intervistator ’no mičkeno čičico.
- Ga bom vprašala ’no pipino Barbi! - je hitro odguorila Cičica.
- An ti’ - je vprašu adnega mladenča.
- Ist ga bom vprašu an komputer! - je odguoriu mladenC.
- Pa ti, biondina, ka’ ga boš vprašala?
- Ah, ga bom vprašala stuo euro, ku vse te druge!
***
Za božične praznike ’na skupina iz Klenja je šla na izlet v Pariz. Sevie-de, nieso mogli parmanj-kat iti gledat tudi Versailles.
- Pogledite tle - je jau vodič - v teli pastieji so spal Luigi XIV, Luigi XV, Luigi XVI, Maria Antonietta, Pompadour, Richelieu...
- Oh vse sajete - je po-godernju Jordan - paš kuo so bli stisnjeni!
Tisti od komitata za Ažlo so šli v Izrael. Kadar so paršli na jezero Ti-beriade, so vprašal barka-rulna dost košta za prepa-sat Ca na te drugi kri.
- Tristuo dolaiju! - je odguoriu mož.
- Tristuo dolarju!? Al ste znoreu? Je previe dra-guo!
- More bit - je jau barkami - pa muoreta viedet, de telo jezero ima njega štoijo. Zmisnita se, de tle je Jezus hodu na vodi!
- Sa’ nie obednega čudeža - je pogodemju Rak - kadar je Cu tist kup, se je muoru previdat na kaj-šno vižo!
***
Marija se je bila skregala s svetim Jožefan za-tuo, ki se j’ biu pozabu komadat muša an vola. Kadar svet Jožef je šu blizu za jo vprašat naj mu na zamieri, se je obamila na te drugi kri an mu jala:
- Ma va sul mus!
***
Dva maniha kapucina iz Stare gore sta untarla glih za praznike an sevie-de, sta šla rauno v Nebesa.
Vrata so ble zaparte, zatuo sta zaCela potukat: tok, tok, tok... tok, tok, tok...
- Kduo je? - je vprašu svet Petar.
- Dva kapucina!
- Oh ist jih niesam migu naroCiu!
6
novi mata j ur
četrtek, 8. januarja 2004
Risultati
3. Categoria
Savognese - Audace	n.d.
Allievi
Donatello - Valnatisone	4-1
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Nimis
3. Categoria
Audace Azzurra Stella Azzurra - Savognese
Allievi
Ponziana - Valnatisone
Amatori
Valli del Natisone - Bar Corrado Al Colovrat - Davos bicinicco Filpa - Moimacco Poi. Valnatisone - Beivars
Calcetto
Pagnacco - Merenderos Il santo e il lupo - Hidrodima
Classifiche
1. Categoria
Buttrio 34; Valnatisone 29; Reanese Risane-se 23; Riviera 22; Cassacco, Lumignacco 20; Sedegliano 19; Colloredo M.A. 18; Flumigna-no, Buonacquisto 16; Chiavris, Corno 15; Com. Faedis, Nimis 13; Tre stelle 7.
3. Categoria
Azzurra*, Stella Azzurra* 23; Maianese*, 22; Fortissimi, Serenissima 16; Moruzzo* Lib. Atl. Rizzi* 15; S. Gottardo 12; Ciseriis* 11; Moimacco* 9; Audace" 8; Savognese"* 6; Savorgnanese* 4.
JUNIORES
Valnatisone 30; Chiavris 29; Buttrio 26; Trivi-gnano 25; Corno 18; Comunale Lestizza 16; S. Gottardo, United Cussignacco 15; Tre stelle*, Reanese*, Martignacco 12; Tavagnacco, Cussignacco 9; Fortissimi 6.
Allievi
Sacilese 45; Itala San Marco* 40; Sanvitese 37; Ancona 31; Donatello 27; S. Luigi, Gemo-nese 25; Valnatisone 21 ; Domio, S. Giovanni 20; Caneva, Tolmezzo 18; Ponziana* 15;
Šport
Ronchi 14; Palmanova 12; Muggia 10; Se-vegliano 8.
Amatori (Eccellenza)
Ediltomat 22; Bagnaria Arsa 14; Termokey, S. Daniele 12; Valli del Natisone, Mereto di Capitolo, Ziracco 11; Baby Color 10; Bar Corrado, L'Occhiale, Torean 9; Carpacco, Centro Com. Risorgive 9; Warriors 7.
Amatori (2. categoria)
Rd Group 16; S. Vito al Torre 15; Carr. Tarando 14; Risano, Millennium, Davos Bicinicco 13; Corno 12; S. Lorenzo, Colugna 11; Osteria al Colovrat; Versa 5; Carioca 3.
Amatori (3. categoria)
Filpa 22; Beivars 16; Bar Ghigolò 15; Pizzeria da Raffaele 14; Poi. Valnatisone, 13; Orzano 12; Alla terrazza 9; Maxi discount,7; Friul-
clean, Piaino 6; Moimacco, Mar/Ter 5.
Calcetto (1 .categoria)
Pagnacco 18; Elettrotecnica manzanese 16; Merenderos 15; Zomeais 10; Il santo e il lupo 9; Special Five* 8; Pizzeria Moby Dick, Credi Friuli Reana, Hidrodima* 7; Longobarda**, Polisportiva Valnatisone 6; Sporting 2001* 5.
Calcetto (3.categoria)
Paradiso dei golosi* 15; Amsterdam Arena
11 ; Bar al Ponte, Blu Lions* 9; Pv2 Rualis 8; P.P.G. Azzida* 7; Solerissimi* 5; San Marco** 2; 5 Eglio** 0.
Le classifiche giovanili e Amatori sono aggiornate al turno precedente.
* Una partita in meno ** Due partite in meno
Dalla Prima categoria al calcio a cinque riprendono nel prossimo fine settimana tutti i campionati
Finite le feste, la parola toma ai campi
La Valnatisone ospita il pericolante Nimis - In Terza categoria Savognese e Audace contro le prime della classe Tornano a giocare anche le formazioni amatoriali Valli del Natisone, Al Colovrat, Filpa e Poi. Valnatisone
Dopo la pausa delle festività natalizie e del Capodanno ritornano in campo le nostre formazioni calcistiche.
In prima categoria la Valnatisone, attualmente seconda in classifica, cercherà di continuare nel suo positivo cammino ospitando la squadra di Nimis. Gli ospiti, bisognosi di punti salvezza, sono guidati dall’ex Ezio Casta-gnaviz.
Domenica 11 gennaio alle 14.30 a Merso di Sopra l’Audace ospiterà in un macht di cartello una delle due capoliste del girone: l’Azzurra di Premariacco. Per i ragazzi valligiani allenati da Giorgio Mesaglio la gara sarà un valido test per sondare le potenzialità in attesa del girone di ritorno.
Toccherà alla Savognese salire ad Attimis a sfidare l’altra capolista, la Stella Azzurra. I gialloblu cercheranno di rimettersi in carreggiata dopo un finale d’anno amaro.
Ancora un week-end di riposo per gli Juniores della Valnatisone prima di rivederli in campo per l’ultima giornata del girone di andata, ospite la Reanese. I ragazzi valligiani allenati da Pietro Gremese conducono la classifica del proprio girone con una lunghezza di vantaggio sul temibile Chiavris.
I Giovanissimi della Valnatisone hanno ripreso ad allenarsi in attesa di domenica 25, quando a Merso di Sopra ospiteranno la capolista Moimacco.
Nel campionato amatoriale di Eccellenza la gara in programma tra la Valli del Natisone ed il Bar Corrado di Invillino si disputerà sabato 10 gennaio alle 14.30 sul rettangolo di Gagliano di Cividale, vista la concomitanza della partita della Filpa.
Nel campionato di Seconda categoria, a Merso di Sopra, l’Osteria al Colovrat o-spiterà la Davos di Bicinicco.
I ragazzi di Drenchia della presidente Dolores Tomasetig cercheranno di tirarsi fuori dai bassifondi della classifica per evitare un’amara retrocessione.
L’insuperabile e travolgente capolista di Terza categoria, la Filpa di Pulfero, ospiterà sabato alle 14.30 a Pod-polizza la formazione di Moimacco.
La squadra pulferese è intenzionata ad ottenere la promozione senza subire sconfitte.
La Polisportiva Valnatisone, dopo un avvio altalenante, sta portandosi verso le posizioni di classifica che contano. I ducali del presidente Pietro Boer, guidati in
panchina dal fratello Maurizio, ospiteranno sabato ad Orzano la seconda della classe, il Beivars.
Riprende il campionato di prima categoria di calcio a 5 con i Merenderos di San Pietro al Natisone impegnati nella serata di lunedì 12 gennaio a Pagnacco. Nello stesso
giorno II santo e il lupo ospiterà a Remanzacco l’Hidro-clima.
Ancora sospeso il campionato di Terza categoria dominato dalla formazione del Paradiso dei golosi, seguita dall’Amsterdam Arena, dal Bar al Ponte S. Quirino e dalla P.P.G. Azzida. (p.c.)
Allievi, l’anno nuovo inizia con un tonfo
va iniziare alle 14.30, non essendo stati avvertiti di una possibile soppressione o rinvio. All’esterno del terreno di gioco hanno atteso la scadenza del tempo previsto per poi riprendere anche loro la via di casa. In serata abbiamo sentito telefonicamente il presidente della Savognese Fedele Cantoni. Il massimo e-sponente dei gialloblu ci ha dichiarato di
aver avvertito il segretario della FIGC del Comitato di Udine Anedi Ermacora che oggi la sua squadra non a-vrebbe giocato. La partita era stata rinviata domenica 21 dicembre a causa del campo impraticabile. La FIGC aveva fissato sul suo ultimo comunicato ufficiale del 24 dicembre la data del recupero per il 6 gennaio. Per capire meglio quello che è successo, bisognerà attendere i prossimi giorni quando verrà pubblicato il comunicato ufficiale.
Ancora una volta le decisioni ufficializzate porteranno mugugni e polemiche, in un mondo come quello del calcio dove può succedere di tutto!
Paolo Caffi
La Savognese non si presenta, attesa inutile per il derby
DONATELLO
VALNATISONE
Valnatisone: Davide Girardi, Marco Mulloni, Mauro Vecchiutti (Ndue Pernoi), Lorenzo Clinaz, Francesco Busolini, Davide Negozio (Charles Abu-laye), Andrea D’Odorico (Macoumba Naig), Lorenzo Parente, Paolo Lombardi, Mattia Iuretig.
Hanno iniziato male l’anno gli Allievi della Valnatisone, impegnati sul campo del Donatello ad U-dine.
Il tecnico Renzo Chia-randini ha dovuto fare a meno, all’ultimo istante, di Francesco Cendou, che ha allungato così la serie dei giocatori indisponibili.
Non è stata una gara e-saltante, giocata su un terreno ghiacciato con i padroni di casa che sono passati in vantaggio nel primo tempo trasformando un calcio di rigore. Nella ripresa, a causa di una indecisione difensiva, i bian-cazzurri hanno prima raddoppiato e quindi arrotondato il punteggio. A rendere meno amara la sconfitta
Mauro Vecchiutti
per la Valnatisone è arrivata la rete della bandiera al termine di una veloce azione in contropiede conclusa da Charles Abulaye, che con un pallonetto precedeva l’uscita del portiere insaccando.
Prima del fischio finale arrivava la quarta segnatura degli udinesi.
Questo “incidente di percorso” non deve demoralizzare i nostri ragazzi che ritorneranno in campo domenica 11 mattina a Trieste con il Ponziana per giocare la prima partita del girone di ritorno.
SAVOGNESE - AUDACE S. LEONARDO
Audace: Andrea Tuzzi, Michele Predan, Moreno Va-lentinuzzi, Paolo Mauro, Claudio Bledig, Andrea Lancerotto, Matteo Tomasetig, Matteo Braidotti, Patrick Chiuch, Nicola Sturam, Massimiliano Campanella. A disposizione del tecnico Giorgio Mesaglio: Filippo Cemot-ta, Bruno Paluzzano, Roberto
n.d.
Dugaro, Gabriele Colapietro e Giuseppe Ferrara.
Arbitro: Fontanini di Udine.
Savogna, 6 gennaio 2004 -Spogliatoi chiusi, l’arbitro e la squadra ospite ad aspettare invano i padroni di casa di Savogna assenti all’appuntamento. Un viavai di macchine
con gli sportivi valligiani che, scuotendo la testa, ripartivano verso le loro case: questo l’irreale prepartita dell’atteso derby.
L’arbitro Fontanini di U-dine confermava la sua designazione, la data e l’ora dell’incontro.
Sulla stessa sintonia sono state le dichiarazioni del presidente Remigio Cernotta. Per entrambi l’incontro dove-
A fianco l’attesa dei giocatori dell’Audace e, sopra, la foto di gruppo prima del “rompete le righe"
Horoskop
novi matajur
Četrtek, 8. januarja 2004
7
O
4
Beneška zvezdica nam je poviedala
OVEN Ljubezan: Je
te prave lieto za diet vse na mest: če stvari, na gredo takuo, ki bi muorle iti, bo konac vaše pravce. Ce zapreta adne vrata, se vam hitro druge odprejo an telekrat bo ta prava ljubezan. Ce pa med vam stvari gredo dobro, lietos puodejo še buojš an Ce na živta še kupe, lietos vam rata. Kajšan puode živet kupe, drugi se oženejo... an če vaša ljubezan gre napri že vič cajta, preča bo v vaši hiši zibiela tekla. Ce sta šele sami, od 3. obrila do vošta pari, de ušafa-ta tistega, ki Čakata že dugo cajta an morebit de tuole se z-godi kar bota na na kajšnim vjaču al na izletu (gita).
Dielo an sud: Je lieto velikih sprememb, kambjamentu. Kajšan od vas puode dielat kam drugam, kajšan spremeni celuo dielo. Ce na ušafata, kar želta, potarpita nomalo... pruot koncu lieta puode buojš. Za kar se tiCe sude, more bit, de udobta kiek, al pa de tisti, ki so vam ki dužni, vam vamejo, al pa de kajšan vam zapusti kiek. Na vsako vižo lietos je buojš, de bota š-paral!
Zdravje: ZaCnita jest nomalo buj “pametno”, ku do seda. Skarbita tudi za vaše kosti an za oči.
bik
Ljubezan:
Vse pru an dobro lietos!
Ce sta imiel težave, po-strojeta vse an vse bo spet gladko teklo med vam. Je pa pru, de na bota guoril sa-muo vedruz, pustita guorit an vašega partnerja!
Ce sta se lepuo zastopil, lietos bo še buojš. Se zastopeta še lieuš, ku na zaCetku vaše pravce. Ce sta šele sami, lietos bota imiel ki vebierat! Ah-tita se pa nomalo, zak nie receno, de te parvi, ki vam store tue sarce, je te pravi! More tudi ratat, de tisti, ki do seda je biu vaš parjatel, rata kieki vic za vas an pru tel tle bo te pravi, an Ce ima puno liet vic ku vi (al pa puno manj), na stuojta se bat, saj se bota vseglih lepuo zastopila! Dielo an sud: Lepe novice tudi za kar se tiCe dielo! Puode vse na buojš. Ce dielata pod kajšnim, puodeta na buojš. Ce dielata sami za se, lietos bota sluzil vic, ku te druge lieta. Ce želta spremenit dielo, moreta uagat vic, ku po navadi an na stuojta se bat zak na koncu puode takuo, ki vi žel-ta.Tudi za kar se tiCe sudu, lietos vam na bojo manjkal an zak bota služil vic, ku do seda an nie reCeno, de vam pride kajšan “extra” v gajufo. Zdravje: Muorta jest zdravo Ce neCeta zdebeliet! An ganita se vic, ku po navadi, Ce ne druzega, začnita hodit!
DVOJCETA Ljubezan: Do
seda sta mučal an podžgerjal, je pa paršu cajt, de povesta, kar vam na gre pru. Na stuojta se bat guorit, samuo takuo postrojeta stvari, ki na gredo med vam takuo, ki bi muorle iti. An Ce pru zastopeta, de poCaso poCaso se vse poderja, beh, je paršu cajt, de podereta vse do konca. Bota stal buojš obadva.
Ce stvari med vam so do seda gladko tekle, lietos rata kiek... niC hudega, pa je buojš, de na mest muCat, bota gledal arzšCistit priet, ku se stvari do konca vederbajo. Ce sta šele sami bota zaries srečni: vsi vas bojo tiel, vsi vas bojo gledal... Na stuojta pa se troštat Buog vie ki, buojš, de počakata nomalo. Od 25. setemberja pa se bo moglo zgodit, de sreCata te pravega, pa priet, ku mu porčeta, de ja, poštudierita nomalo Ce je zaries, kar vi želta.
Dielo an sud: Lietos se vam more zgodit vsega! Ce ušafata kako novuo dielo, na bo tisti “za ni-mar”. Ce na diele imata kake težave s kolegi, poguorita se nomalo, priet ku bo prepozno arzšCistita stvari med vam. Za kar se tiče sude, ahtita se. Lietos jih bota nucal za postrojit kiek tu hiš, za kupit novo mobiljo al za pomagat kajšnemu od vaše družine. Zdravje: Gledita se pomerit “notar”, gibajta se nimar, ku po navadi, an biešta tudi h okulistu!
RAK
Ljubezan:
Usoda vaše ljubezni je v vaši rokah.
Ce želta iti napri z vašim partnerjem, bota kupe hodil še lieuš, ku do seda. Se vam bo vse dobro godlo an vse puode po vaših željah. Ce niesta vic zaljubljeni, na stuojta se bat an recita vašemu partnerju, kakuo so reci. Na ostaneta pa puno cajta sami! Hitro sreCata drugega, ki vam store zastopit, ka’ pride reč bit zaries zaljubljeni.
Ce sta šele sami, lietos sreCata kajšnega, ki vam store tuC sarce. Na zaCetku bota mislili, de stvari na gredo dobro, Ce pa bota znal bit potar-pežljivi, na koncu puode vse po pot!
Dielo an sud: Lietos se bota muorli potit vic ku po navadi! Puno diela ja, pa na koncu an puno pardiela. Sevieda, za tiste, ki bojo parpravjeni se potrudit! Nie reCeno, de kajšan od vas se bo muoru zaradi diela tudi preselit kam delec od duoma. Puode vse po pot an na koncu bota zadovoljni, sodisfani.
Za kar se tiCe sude, lietos na bo slavo lieto. Kot reCeno, se bota muorli trudit buj, ku po navadi, pa na koncu jih bota štiel!
Zdravje: Je ura an cajt, de gresta h zobozdravniku. Po-skarbita za vaše koliena an za harbat!
LEV
Ljubezan:
Ce sta v paru, naj puno al malo cajta, lietos je dobro lieto za vas. Na bota imiel težav an vse bo teklo lepuo napri. Ce tele zadnje cajte sta se kiek pokal, na stuojta se bat: vse se postroje. An je tudi te pravi cajt, za narest kupe kiek posebnega: novo hišo, imiet adnega otrokà...
Ce sta šele sami, na bota dugo v telim stanu! SreCa bo na vaši strani an na pomuoC vam parskoCejo tudi vaši parja-telji, ki vam storejo spoznat tistega, ki vas store zaljubit. Nie reCeno, de na sreCata te pravega an na kajšnim posebnim potovanju!
Dielo an sud: An za kar se tiCe tuole, sreCa je lietos na vaši strani. Zvestuo vam parskoCejo na pomuoC vaši “ga-spodarji”, ki zastopejo, ki do-st sta uriedni. Ce dielata za se, lietos vam puode vse po pot, tudi Ce imata v pamet posebne spremembe (grandi cambiamenti). Ce sta brez diela, “aiutati, che il ciel ti aiuta” pravejo po italijansko, an je pru takuo. Lietos vam na bojo manjkal tudi sud an Ce igrata na lotto al totocalcio, višno, de udobta kiek. Zdravje: Na stuojta se preje-st an jejta buj zdravo.
DEVICA Ljubezan:
Sta kupe že vic cajta?
Lietos bota imiel kako težavo. Ce se imata šele radi, ku na zaCetku, preoma-gata tele težave, Ce pa stvari na gredo, takuo ki bi muorle iti, višno de se pustita Ce se imata radi, lietos bota muorli stat zlo blizu vašemu partnerju, ki bo imeu težave na diele, s parjatelji an z vsakdanjim življenjem.
Ce sta šele sami, na stuojta se tišCat tam doma, bota buj žalostni, ku po navadi. Gibajta se, biešta plesat, al v telovadnico, vserode, kjer je mogoCe sreCat ljudi. An glih v takem prestoru sreCata tistega, ki, more bit, vam store tuC sarce. Nie pa še te pravi cajt za ušafat tistega ki bo za nimar.
Dielo an sud: Zvezde vam nieso naklonjene. NiC hudega, pa bota muorli se trudit vic ku do seda za imiet, kar bi muorli po pravici imiet. Ce dielata sami za se, gledita ušafat kajšnega, ki vam par-skoCe po potriebi na pomuoC. Na koncu se vse postroje. Ce sta brez diela, vzamita, kar vam ponudejo. Bota nimar imiel cajt zbuojšat vaše stanje!
Zdravje: Za kar se tiCe zdravje, lietos je dobro lieto. Ahtita se, kar se gibjeta vic ku po navadi, de se na udare-ta!
TEHTNICA Ljubezan:
Vse zvezde so vam naklonjene! Za puno od vas bojo konfeti an tudi zibie-le!An kjer stvari na gredo takuo, ki bi muorle iti, pride vse h koncu, pa brez velikih težav an suzi. Se lepuo zastopeta an vsak puode po svoji pot brez se slavo gledat. Ce sta kupe že puno liet, je cajt, de se nomalo spreluhtata vi d-va kupe, brez obednega blizu. Pustita doma otroke, parja-telje, žlahto an vsakdanje težave. Vaša ljubezan oživi! Sta šele sami? Lietos sreCata te pravega, tistega, ki bo za nimar! More bit, de vam parskoCejo na pomuoC kulturne manifestacije (manifestazioni culturali), al pa posebne razstave (mostre). Tle se sreCata an tle začne vaše skupno življenje.
Dielo an sud: Vse dobro za kar se tiCe dielo: bota imiel puno možnosti an parložnosti za zbuojšat vaše stanje naj Ce dielata pod kajšnim, naj Ce i-mata kiek vašega. Ce je kiek za postrojit, postrojeta takuo, ki gre an vse puode na buojš! Za kar se tiCe sude, jih bota i-miel zadost za iti lepuo napri, an Ce imata v mislih kake velike stroške, špeže.
Zdravje: Ahtita vaše zobe an jejta buj “regolar”.
ŠKORPIJON Ljubezan: Na
more ku iti na buojš, naj sta kupe že puno liet, naj sta ku-mi na zaCetku vaše “love story”. Ce sta šele murozi, lietos bota študieral na poroko al pa iti kupe živet an vse zvezde so vam naklonjene. Ce tele zadnje mie-sce se niesta lepuo zastopila, v teku telega lieta se vse postroje. Ce sta sami, lietos bota imiel puno parložnosti za spoznat nove ljudi an med telimi bi se mu skrivat tudi tisti, ki vam varže štrik za vrat! Na muorta pa imiet sile reC “ja”. Spoznajta lepuo clo-vieka, priet ku zaCneta z njim hoditi na poti ljubezni! Pru takuo, na stuojta silt na vso silo tu kajšnega samuo za na ostat sami! Dielo an sud: Do seda sta se trudil an maltral, od seda napri bota žel vse kar sta do seda sadil. Tisti, ki so nad vam zastopejo, ki dost sta uriedni an za tuo vam bojo hvaležni, sevieda, tudi za kar se tiCe plaCo. Ce dielata sami za se, lietos je lieto uspehu (successi) an brez velikega truda. Na stuojta študierat previe, ki an kakuo, sreCa vam pride vseglih na pomuoC. Ce gledata dielo, bi ga muorli ušafat brez velikih težav. Nie reCeno pa, de je kar sta želiel. Za kar se tiCe sudu, lietos se moreta nomalo oddahnit, vam jih pride vic v kaso, ku kar jih puode uon z nje!
Zdravje: Počivajta nomalo vic, ku do seda. An bi bluo pru, de kajšan krat bi šli tudi h vašemu zdravniku za an pregled.
• ••
STRELEC Ljubezan:
Kako posebno lieto je tuole za vas!
Lieto velikih sprememb (cambiamenti). Ce reCi gredo dobro, na stuojta se bat, stvari med vam puodejo dobro an če na vaši poti sreCata kako težavo, tela vam pride na pomuoC za de vaša ljubezan bo še buj velika. Ce pa reCi na gredo po pot lietos se vse zaključi: vsak po svoji pot. An na stuojta pustit, de v vaše stvari se bojo utikal žlahta, parjatelji... muorta sami odločit, ka’ je buojš za vas.
Ce sta sami, bota muorli poCakat do jesen za sreCat tistega, ki vam store tuC sarce, tudi zak do tentega na bota imiel cajt za spoznat nove ljudi. Jesen vic ku kajšan od vas sreCa tistega, ki bo “za nimar”.
Dielo an sud: Velike spremembe tudi za kar se tiCe die-lo.V teku telega lieta bota znal rešit vse težave, ki so vam do seda nadlegovale. An tuole vaja naj Ce dielata pod kajšnim, naj Ce sta sami gaspodarji. Ce sta brez diela, vic ku kajšan vam parskoCe na pomuoC. Muorta pa bit nomalo buj vljudni, gentil!
Zdravje: Počivajta an zmislita se, de kajšan krat je trieba tudi študierat na zabavo, diverti-men: je ta prava medežina za vas!
KOZOROG Ljubezan:
Naj če sta vesela kupe, naj Ce stvari na teCejo takuo, ki želta, poCakita priet, ku odločita ki narest. Na stuojta imiet sile se ženit, al pa iti živet kupe, pru takuo, na stuojta reC “konec” vaši ljubezenski pravci. V teku lieta vse reCi puodejo na mest. Tuole pride reC, de zastopeta Ce je pru, da se oženeta, pru takuo, Ce je pru, de se pustita.
Ce se pustita (an Ce sta oženjeni že puno liet an niesta pru mladi), na bota dugo cajta sami: hitro ušafata tistega, ki vam store še ankrat zastopit, kakuo je lepuo ljubit.
Sta šele sami? Na bota vic dugo cajta v telim stanu an hitro zastopeta, deje te pravi.
Dielo an sud: Ne bo posebnih težav. Je pa ries, de kajšan od vas bo muoru spremenit dielo. Na zaCetku na bo takuo, ki želta, poCaso poCaso pa se vse postroje. An nasvet: je buojš, de se na bota kregal z obednim, naj so kolegi, naj so gaspodarji, naj sta vi gaspodarji sami sebe. Je buojš, de pomuCta kajšan krat an vi drugi! Za kar se tiče sude, vam na bojo manjkal, je pa ries, de bota muorli šparat nomalo vic, ku do seda. Zdravje: Na stuojta hodit, kjer je umamo al pa piha moCan vietar. ZaCnita jest zdrave reci an ne samuo tiste, ki so vam ušeC, vaš že-lodac vam bo hvaležan. Ušafita cajt za hodit nomalo vic, ku do seda. Bi bluo pru, de bi hodil tudi v telovadnico (palestra).
VODNAR Ljubezan:
Kar oddahnita se, Ce do seda sta tar-piel zavojo ljubezni, lietos se vse postroje. Saj je ries, de Ceglih sta oženjeni že puno cajta, ljubezan med vam je še velika an vam je pomagala premagat vse težave telih zadnjih cajtu. Ce pa sta med tistimi, ki se šele vi-dejo po skriuš, lietos bo te prave lieto za stuort zviedet vsiem, kakuo se ljubeta.
Sta šele sami? Na bota dugo cajta v telim stanu. Za kajšnega od vas bo za nimar, za kajšnega druzega ne, pa ni problemu, saj Ce se pustita, ušafata hitro drugega. Ja, muormo pru reC, lietos za kar se tiCe ljubezan, je vaše lieto!
Dielo an sud: Muorta bit po-tarpežljivi an na koncu bota nagrajeni. Vaši poglavarji bojo na vaši strani an bojo parpravjeni vam dat vse, kar želta saj vedo, de je vse lepuo zasluženo.
Ce dielata sami za se, ahtita se nomalo zak kajšan bi vam rad naredu kako škodo.
Za kar se tiCe sudu, morebit, de kajšan vam zapusti ki an tuole vam bo pomagalo kupit, kar želta že puno cajta: novo maki-no, hišo...
Zdravje: Jejta buj zdravo an pazita na jetra. Ce želta shujšat, biežta h miedihu, ki vam bo z-nu dat te prave nasvete!
RIBA
Ljubezan:
Ce sta v paru že puno cajta an stojta dobro kupe, na bo velikih sprememb.
Ce se imata radi pa tele zadnje lieta niesta imiel puno cajta za preživiet vidva kupe, sama, lietos bi bluo pru, de bi ušafal kajšan dan samuo za vas dva, za se pomenat, za se posmejat, za se poljubit, ku kar v družini nie bluo še otruok. Ce pa želta imiet vic frajnosti an kajšan k-rat bi bli buj veseli bit v družbi parjatelju, ku od vašega partnerja, višno višno, de lietos se vse kupe podere...
Ce sta šele sami, more bit de lietos ušafata tistega v katerega se zaljubit an Ce na bo pru tisti, ki sta se troštal... Na stuojta pa imiet previe sile se diet kupe.
Dielo an sud: Ce sta šele brez diela, lietos so vam zvezde naklonjene an vam pridejo na pomuoC za ušafat, kar želta. Ce že dielata, na bo velikih sprememb. Ce so kake težave, jih bota znal rešit s pomočjo vaših kolegu al poglavarju. Kajšan krat pa muorta tudi po-muCat nomalo.
Za kar se tiCe sude, lietos jih bota nucal, an še kakuo. Bota muorli kupit nov auto, al postrojit hišo, al iti h zobozdravniku, zatuo je buojš, de zaCneta ahtat na vaš palanke. Zdravje: Ahita se kar se gibjeta an kar sta v avtu. Jejta buj zdravo, genjita kadit.
ÌT2 ;
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Folostavek in tisk: EDIGRAPH si l. Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
NaroCnina-Abbonamento
Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro
Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tei. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana St. 51420601 27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT
Včlanjen v USPI Associato aH'USPI
VENDONSI
due appartamenti (uno di mq 110 e l’altro di mq 60) a San Leonardo. Tel. 0432/724021 - 723439
novi matajur
četrtek, 8. januarja 2004
---------------------------- Kronaka
Nikolaj, srečno življenje med nam v Benečiji!
Draga Dana,
vsi smo takuo veseli za te an za tojo družino sada, ki je parSu tuoj mali brat Nikolaj, da jest te Cen Se niek napisat glih ku kar tuoj tata Dante an toja mama Marisa so tebe parnesli damu parvi krat.
Ti si imiela samuo 13 mie-scu, kadar si parSla an Nikolaj jih ima pa 19. Če boš vprašala toje starše, Sigurno te povedo, de ta par kajšnim kraju je skranjeno tisto moje pismo za te.
Donas imaš že sedan liet an pou an jest vidin, da si pu-no zrasla, si zaries ratala “ta
velika”. San vidla tud kuo imaš rada tojga brata, kuo lepuo norCinaš z njim an kuo znaš ga povarvat, pogledat, kadar je trieba. Zatuo te Cen pohvalit!
Glih na dan Božiča sta šli ti an to ji starši gor v Rusijo po tojga brata, tisti dan, ki vsi otroci čakajo za odpriet lepe šenke.
Vieš Dana, so nieki šenki, ki priet al potlè se jih naštu-famo, jih denemo čeh kraju an lohni se jih pozabbemo, ker jih na nucamo vič.
Jest mislin, de tuoj brat nie samuo tist šenk, ki si ga
tarkaj želiela. Dan Božiča tata an mama so ti pokazal, ki dost te imajo radi. Ljubezan se ga ne more kupit v obedni butigi.
Tata an mama ga nosijo v sarcu: za te an za Nikolaja. Bodi nimar hvaležna življenju ti, ki si vidla s tojimi očmi tiste otroke, ki čakajo za bit sparjeti v kajšno družino. Vidla si otroke, ki nimajo tisto srečo, ki ti an Nikolaj imata donas.
Ostani tista liepa zvezdica, ki se kliče Danica (stella del mattino) za tojo lepo družino, za vso tojo žlahto an za vse
tiste parjatelje, ki te imajo radi.
Za te, za Nikolaja an za vso vašo žlahto želin puno zdravja an veseja, Zelin van uspeh za vse vaše želje.
Vaša Lojza
Zadnje dni dičemberja je za frišnega Nikolaja začelo novuo življenje: paršu je z mamo Mariso, s tatam Dante Cencig an s sestrico Dano v Benečijo, kjer v Spietre je uSafu njega hišo, njega pasti-ejco, njega igrice an puno, puno jubezni.
Srečno življenje, dragi Nikolaj, srečno življenje tebè an tisti liepi družini, ki te je takuo želiela.
Dobrodošlico med nas ti želijo dati tudi parjatelji Planinske družine Benečije, adna velika družina, kjer smo dar-žal an prestorac tudi za te.
Z Japonske v Tarbi za... klobasice!
Una laurea per i
Guillon Della Dora di Sor-zento.
Il 17 dicembre si è brillantemente laureata a Trieste presso la Facoltà di Giurisprudenza in Diritto fallimentare.
Debora, che ha solo 26 anni, merita davvero i complimenti di tutti perché in questi anni non si è dedicata solamente allo studio, ma anche al lavoro, prima come operaia
e successivamente come insegnante di fitness nelle palestre locali.
Orgogliosi di lei lo sono mamma e papà, ma anche le sorelle Desirè e Cristina, i nonni Bruna e Gino e tutti i parenti ed amici.
La laurea di Debora è stata festeggiata alla grande anchè perché era un’occasione per dire un grande “in bocca al lupo” a papà Giampaolo che proprio quella sera partiva con un gruppo della Planinska družina Benečije verso una grande avventura, la conquista dell’Aconcagua in Argentina. A Debora congratulazioni da parte di tutti quelli che le vogliono bene ed anche da parte nostra.
Kje runajo narbuojše klobasice tle v Nediških dolinah? V Dolenjim Tarbju!	Tle	par	kraj	Bepo	Polišnjaku,
Poštudierita, tle hodejo se	tle	zdol	pa	Remo	Cesaričnih	(na	čeparni)
učit jih dielat še Japonci,	an	Marino Zorza z Dolenje Mierse
giapponesi!	z	njih učenci (alunni) z Japonske
Na vierjeta? Pogledita tele	v	Dolenjim	Tarbju
fotografije an tisti, ki so iz srienjskega kamuna vam po-
Della Dora
Un bel regalo di Natale lo ha fatto a mamma Carmen e a papà Giampaolo, Debora
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 9. DO 15. JANUARJA Škratove tel. 723008 OD 10. DO 16. JANUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163
ne učitelje, meštre, ki so jih pru lepuo navadli jih runat. De bota viedli, če puodeta na Japonsko, naročita žihat klobasice!
(Se ‘no rieč muormo do-luožt. Vesta, de v Dolenj Tarbi hodejo imenitni ljudje se učit dielat klobasice. Se predsednik naše dežele Riccardo Illy hode gor jih dielat!)
tardijo, de je pru takuo, saj na nji so na adni Remo Cesaričnih an na te drugi pa Bepo Polišnjaku, ki so pru iz Dolenjega Tarbja.
Tisti, ki so blizu njih so pru Japonci.
Kuo je tuo? Bepo Polišnjaku nam je poviedu vse. Tle v našo deželo so paršli na štier taz Japonske za se učit
napravjat an kuhat italijanske dobruote. Zaviedli so, de med narbuojšimi jedmi so tudi naše klobasice.
Tiel so se navast jih runat an kar so vprašal, kje jih z-najo lepuo an dobre runat so jim odguoril: “V Dolenjim Tarbju!”.
An takuo so paršli do tele vasi an tle so ušafal tele prid-